62. številka. Ljubljana, v soboto 15. marca 1902. XXXV. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poitl prejemu za evetro-ogrette dežele aa vse leto 26 K, aa pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubIJ ano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poBtnina. — Posamezne številke po 10 h. Na narocbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Uprsvnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vnod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. ,Slovenski Narod" telefon št 34. .Narodna tiskarna1* telefon št. 85. Boj klerikalizmu. i. Od časov reformacije ni videla Evropa tako mogočnega versko političnega gibanja, kakor je nastalo v naših časih. V središču tega gibanja stoji katoliška cerkev, toda nastalo gibanje ni izšlo iz cerkve, nastalo je proti njej in katoliška cerkev se mu upira z vsemi silami. Smoter vsemu temu velikemu gibanju je v prvi vrsti uničenje klerikalizma, to je, uničenje vseh tistih prizadevanj, ki merijo na popolno in neomejeno gospodstvo katoliške cerkve tako v duševnih, kakor v političnih zadevah. Na jedni strani se hoče to doseči z odpadom od katoliške cerkve in je »Proč od Rima« bojni klic te struje, na drugi strani pa se hoče-to doseči potom reform v katolicizmu. To gibanje za času primerne reforme v katoliški cerkvi je staro dobrih deset let. Prišlo je iz Amerike in našlo mogočen odmev v Franciji in v Nemčiji, pa tudi pri nas v Avstriji. Tu se je prvi oglasil znani bogoslovec profesor dr. Scheicher ter seveda le jako previdno in bojazljivo opozarjal, da so potrebne reforme pri glavi in pri udih katoliške cerkve. Za njim se je oglasil prelat E h r h a r d, profesor bogoslovja na dunajskem vseučilišču, s svojo senzacionalno knjigo »Katolicizem in XX. stoletje«, o kateri smo spregovorili že v svojem članku o papeževem jubileju, torej dosti prej, kakor katerikoli drugi list. Ehrhard je šel dosti dalje kakor Scheicher, razkril je, sicer v miii in previdni obliki, različne nedostatke katoliške cerkve in resno svaril merodajne kroge, naj krenejo na drugo pot, sicer mora katoliška cerkev propasti. Sedaj pa se je oglasil še drug mož in njegov klic po reformi katoliške cerkev je vplival kakor bi bil kdo vrgel bombo med cerkvene vladarje. Ta mož je profesor cerkvenega prava na vseučilišču v Inomostu, dr. Lud o vik VVahrmund, in je zaveden, veren ter zvest katoličan. Plamteči njegov klic na boj zoper kul- turno sovražnost cerkve, zoper politični in verski fanatizem, zoper sleparsko, nasilno, ovaduško, lažipatriotično postopanje »katoliških« strank, je obudil senzacijo v vsi Evropi ter strah in brezmejno jezo med klerikalci, ki so hiteli s posebno interpelacijo denuncirati neustrašnega moža v dunajskem parlamentu in klicati policijo na pomoč. Wahrmundov govor je na vsak način zgodovinsko pomembna dogodba. S tako prepričevalno silo še ni bil od katoliške strani ožigosan klerikalizem, celo ne v naši državi. Za nas Slovence je ta govor ravno tako zanimiv, kakor za tirolske Nemce, katerim je bil namenjen. Vse, kar pobijamo mi, ki nas razglašajo kot brezverce in Kristusove sovražnike, to pobija tudi verni katoličan W ahrmund; vse, kar zahtevamo m i, t o z a h t e v a t u d i W ah r-m u n d. Povod k tej znameniti Wahrmundovi izjavi je dala slovesnost, ki se je vršila pred nekaj časa v Briksenu v proslavo 6001etnice, kar je po svojem prepričanju popolnoma brezverni papež Bonifacij VIII. izdal bullo »Unam sanctam«, v kateri je formuliral in uveljavil načelo, da izhap. vsa duhovska in posvetna oblast od pa peža, da je papež neomejeni vladar vsega sveta. Iz tega načela se je razvil ultra-montanizem ali klerikalizem, ki hrepeni po neomejenem gospodstvu; iz tega načela izhajajo tudi vsa posvetna prizade vanja slovenske duhovščine, proti katerim vodimo naš boj. Slovenski boj zoper klerikalizem je boj za osvobojenje naroda slovenskega od duhovniškega gospodstva, boj za osvobojenje iz duševne in politične sužnosti. Tudi na rečeni slavnosti v Briksenu se je proslavljalo to načelo in iz tega je nastala kontroverza, v katero je prof. dr. "VVahrmund posegel s svojim znamenitim govorom. Nam se zdi ta govor tako važen, da hočemo iz njega posneti najvažnejše točke. Začel je prof. Wahrmund svoja izvajanja s tem, da je konstatiral Razpor v katoliški cerkvi: Katolicizem se je razdelil na dve struji, na napredno in na konservativno, kar je neizogibna posledica kulturnega razvoja v zadnjih stoletjih, razvoja, s katerim katoliška cerkev ni mogla držati koraka. Dunajski bogoslovec prof. Ehrhard je popolnoma pravilno označil sad tega razvoja: »Končno razbitje soglasja med vero in pametjo, naravo in razodetjem, religijo in kulturo in stvaritev pozitivnega nasprotja med zgodovinskim in cerkvenim krščanstvom ter med verskimi potrebami zapadnih narodov«. To nasprotje čuti vsak omikani, samostojno misleči katoličan in povsod se hrepeni po sredstvih, da bi se premostilo nesrečno nasprotje med cerkvijo in med svetom. Sredstva, ki jih na-svetujejo z napredne strani, se dajo lahko označiti. Vsa merijo na to, da bi se cerkev prilagodila duševnemu in kulturnemu stanju sedanje dobe. Te smeri ne zastopajo samo posvetnjaki, ampak ta smer i m a z a p r v o b o r i 1 c e v i s o k o izobražene duhovnike, bogoslovce in vseučiliške profesorje, kakor so: Sche 11 Fr. K s. Kraus in omenjeni Ehrhard. Zmagovanje nasilstva. Toda — kolikor imen, toliko mu-čenikov prepričanja. Znana je usoda prof. Schella, ki je katolicizem slavil kot načelo napredka, a je bil iz Rima prisiljen, daje vse preklical, kar je pisal, in o ravnokar umrlem K r a u su se čuje, da se hoče jedno zadnjih njegovih del še po njegovi smrti postaviti na indeks. In kar se tiče Ehrharda, je njegova knjiga »Katolicizem in XX. stoletje« le z veliko težavo dobilo odobrenje prizanesljivega cerkvenega cenzorja, ali klerikalno časopisje se je takoj odločno oglasilo proti njemu Konservativna stranka ostaja neiz prosno in nepremakljivo na starodavnem stališču, da je katoličan dolžan biti nezmotljivi avtoriteti cerkve brezpogojno pokoren in od tega se ne dela odvisen samo blagor duš, ampak tudi blagor države. , Ni treba praviti, na kateri strani je večja duševna zmožnost. Kar pa manjka konservativni stranki na duševni sposobnosti, to nadomešča s pozitivno močjo in z najbrezobzirnej šim terorizmom. S tako stranko imamo opraviti na Tirolskem, in kdor opazuje njeno delovanje, ta mora uvaževati silno srditost v obstoječih nasprotjih in naraščajoče odpadanje odkatoliške vere, obžalovati pa mora zaslepljenost konservativnih voditeljev, ker prav ti so tisti, ki cerkev uničujejo. To povem naravnost in hočem to tudi dokazati. Kmetska vera. Davno, davno je katoliška cerkev že izgubila vpliv na izobražene sloje človeške družbe, na duševno vodilne kroge. Samo izraziti verski indi-ferentizem naše dobe drži te kroge, ki nočejo vzbujati pozornosti, v popolnoma rahli, samo zunanji zvezi s pripo-dedovanim katolicizmom. Ta indi-ferentizem sili od zgoraj bolj in bolj v srednje sloje, mej tem ko radikalni socializem od spodaj uničuje ne samo temelje katoliške cerkve, ampak sploh krščanskega naziranja. Od tod prihaja, da se konservativno katoličanstvo vedno bolj oklepa malega meščanstva in kmeta — ki sta naj-konservativnejša dela človeške družbe — da je katoličanstvo na potu, postati kmetska vera, kakor v starih časih propadajoče poganstvo. Od tod tudi prihaja, da bo v planinskih deželah boj najdalje trajal, ker so se kmetje v hribih vedno najvztrajnejše držali starih uredeb. Dejstvo, da se katoličanstvo vedno bolj oklepa malih meščanov in kmetov, vpliva na cerkev duševno slabo. Vsled tega, da so klerikalci vezani na izključno občevanje z ljudmi naj nižje omike in se navadijo, vladati jih z naj- LISTEK. Tutti frutti. Pomlad se naznanja! Pomlad s svojimi solnčnojasnimi dnevi, vabečimi k Alešu na mesene klobase ali pa vsaj na Rožnik na bel kofe in maslene kifelce. Neomajni, neustrašeni hribolazci, ki so zahajali vso zimo vsaj k Sv. Joštu ali na Šmarno goro, delajo že daljše izlete ter se vračajo, za-ničljivo gledaje nas, slabejše pešhodce, z vedno lepšimi cvetočimi trofejami. Lasta-vic sicer se ni, a italijanski delavci že navaljujejo. Po ulicah se pode kolesarji, moderni svršniki in najmodernejše spomladanske bluze pa se pojavljajo vsako opoldne na Mestnem trgu v večjem številu. Na kostanjih se že svetlika popje, ščinkavci se ženijo, in na hodniku pred mojim oknom uživata v gorkem solncu dva krofasta golota medene tedne s svojim haremom udanopotrpežljivih golobic. In danes opoldne sem srečal na Frančiškanskem most dve devi, zorni kot jutranja zarja, sveži kot pustni krofi in okusni kot velikonočna krača s hrenom. In oči so jima gledale svetlo in hrepeneče kakor gazelam tam na gorski cve- toči planoti, ko hrepeneče pričakujeta nečesa, česar se sami ne zavedata, a kar mora priti ... In v smehljajočih obrazcih in na svežih polnih ustnicah jima je trepetal samozavesten smehljaj: Da, vidiš, pomlad je tu in — on mora priti! Da, mora, mora priti! Škoda bi bila, ako mine zopet gorka pomlad s svojo vesoljno ljubeznijo, — ako bi nastopila zopet kri ledeneča zima, ko so ljubljanski samci še mrzlejši kot navadno! Pomlad, čas ljubezni in političnih rac je tu, zato jo pa pozdravljajo tudi žurnalisti. Kakor poganja, klije in raste vse v naravi, tako vsako spomlad tudi v politiki poganja na vseh krajih in koncih. Ustaje, zarote, štrajki, poulični nemiri, državljanski poulični boji, potem mednarodno sila važni rendez vousi kronancev, imenitne zaroke, ministrske krize in demisije, škandali v parlamentih, diplomatski renkontri, poslanski dueli, vojne in najnovejše Vilje-move govorance . . . spomladi je vsega v izobilju, in novice silijo na dan kakor gobe po deževju. Za časnikarje so torej prvi spomladanski meseci plodoviti, zato pa ni Čudno, da imajo v tem času toliko svobode, da prirede o Binkoštih v Ljubljani vseslovanski shod časnikarjev. Kakor v naravi, je tudi v politiki vse razburjeno, le v avstrijskem parlamentu ne, ker so minola silna razburjenja parlamentarni organizem že toli uničila, da je danes popolnoma blaziran, ter mu ne more zamorjenih živcev več iritirati niti Wolf ali Klofač, da, niti interpelant Šusteršič. »Wenn die Schwalben wiederkom men, die vverden scha'un«, se orgija danes po vseh dunajskih dvoriščih, na Angleškem pa gledajo prav debelo tudi brez lastavic. Za piruhe so dobili v Londonu kar troje sijajnih porazov. Žurnalisti so bili že sila razburjeni, ko se je začelo govoriti in pisati o mirovnih pogajanjih, saj bi s koncem južnoafričanske vojne izginilo iz listov najzanimivejše. Sedaj pa, ko se je vojna tako lepo razvila iz novega, vlada v žurnalistovskem gozdu zopet veselo šumenje in vršanj e. Z mirom zopet ni bilo nič! In zato so Angleži res strašno raz Bur-jeni. Kralj Edvard ne more zavžiti najboli gourmandskih delikates, saj ima pokvarjen želodec, ker se ne more kronati. Angležem je namreč zmanjkalo topov, da bi ž njimi svečanostno streljali. Buri dajo pač radi nazaj obliterirane in z razbeljenim železom »štepljirane« angleške vojake v adamskih kostumih; celo plezirane oficirje, da, tudi generala Me-thuena brez leve noge pošljejo retour, ali topov, ne, teh ne dajo več iz rok. Brez streljanja se pa niti najslabši vaški faj-mošter ne da instalirati, nikari pa da bi se dal angleški kralj in indijski cesar brez grmenja topov kronati! Raz-Bur-jenost Angležev in njih vladarja je potem takem kolosalna! Ali kaj bi segal tako daleč! Tudi doma imamo spomladansko razburjenje. Nedavno tega je mlad slovenski zdravnik razburil naše ženstvo, govorivši o kvantiteti človeških možganov brez najmanjše galance, no, dobil je nato o kvaliteti možganov baje tak odgovor, da bi mu sape zmanjkalo, ako bi bil poleg. Toliko je gotovo, da je dr. Tavčar dandanes med slovenskim ženstvom popularnejši kot dr. Robida, dasiravno se je prvemu že »dan nagnil«, Robida pa še ni dospel niti do poldne. Tako ostane torej tudi v ženskem vprašanju rožna romantika zmagovitejša kot negalantno neobriti realizem. Ali dekan Koblar je bil vedno realen mož, zato je šel med mešetarje, ba-ranta za vole in krave na kranjskem trgu, in ne bo dolgo, ko bo — kot obloški Tonček — Rajtguzen — glihal tudi za konje. Gotovo bo imel tu več sreče kot v okornejšimi sredstvi, pozabljajo popolnoma, da je to slučaj, za kateri ne velja pregovor »množina mora odločiti«, pozabljajo, da je še druga vrsta ljudi, pri katerih ■ starimi domačimi zdravili ni ničesar opraviti. Ako pridejo s takimi ljudmi v dotiko, jih spravi pasivni odpor iz ravnotežja. Zavest lastne onemoglosti provzroča tiste divje izbruhe srda na ta „brezverski svet". Kdor hoče versko mlačnost sedanjega časa odpraviti s procesijami cerkvenih bratovščin ali z rožnovenškimi pobožnostmi starih bab, ta se samo smeši. Kdor pa razsaja in bruha ogenj, ker se, kakor naravno, ta njegova pričakovanja niso izpolnila, je še dosti bolj smešen- Najbolj smešen pa je, kdor meni, da je duha prosvete in kulturelnega napredka možno s surovo silo pobiti. Taki voditelji od-tujajo katoliški cerkvi tudi zadnji ostanek duševno količkaj vrednih pristašev in silijo samostojne n a t u r e v o d p a d , taki voditeji diskreditirajo katoliško cerkev v očeh vsega izobraženega sveta in prouzroče počasi ali neizogibno popolni pogin katoliške cerkve. W LJubljani, 15 marca. Državni zbor. Seja dne 14. marca. Pred sejo je bilo podanih več interpelacij, med njimi tudi ona poslanca dr. Ferjančiča in tovarišev za napravo modernega mostu čez Savo v Kranju na mestu sedanjega lesenega. — K točki dnevnega reda »centrala naučnega ministrstva« je govoril prvi post. Eisen-kolb, ki je prorokoval Nemcem svetovno vlado, toda le pod Hohenzoiierji. Zahteval je nadalje, naj država dovoli ločljivost zakona, ako tudi papež še enkrat prekolne avstrijske postave. Končno predlaga, da se ustanovi na dunajski univerzi stolica za starokatoličanstvo. Govorili so še k stvari Hinterhuber, Schachinger in Rotter. Potem je povzel besedo naučni minister Hartel, ki je opravičeval posebno velikonočne eksercicije v srednjih šolah. — Posl. Wlazowski zahteva, naj se uvrsti veronauk med predmete pri zrelostnih izpitih, ako pa se temu ne ugodi, pa se naj sploh zrelostni izpiti — odpravijo. Potem se postavka sprejme ter se preide k točki »kultus«; govorila sta le Ehrenfels in Scheicher. Sprejeto. — Pri prihodnji točki podrobne razprave »vi soke šole« sta govorila Berger in Fied-ler, na kar se seja pretrga ter se bo v ponedeljek nadaljevala. Galgotzv in Welserheimb. Poslanci Hvbesch, Danielak, Daszyn-ski in Klofač so razgrnili pred parlamentom strašno sliko o razmerah v avstrijski vojski. Postopanje orožništva ponekod je divjaško. Ljudje so v ječah in na poti v zapor pobiti, ustreljeni ali pohabljeni, a agitaciji za svoj izgubljeni mandat ali za bolniško blagajno. Saj javne blagajne ni tako lahko spraviti pod črni talar kot hra-nilničnih knjižic kake, od starosti že be haste tercijalke. S klerikalci je pač lahak posel ! Mnogo lažje pa je tudi klerikalce enkrat spraviti v gledališče kot liberalce 70 krat. »Slovenec« ukaže: »Jutri vsi v gledališče!« — in gledališče je nabito polno. Kaj, če bi prevzeli za prihodnjo sezono intendanco dr. Šusteršič, dr. Krek, dr. Opeka in dr. Brejc! Liberalci so tla čanili že dovelj dolgo, žrtvovali gledališču mnogo časa in denarja ter dvignili našo dramatiko in opero do izredne višine. Naj se poskusijo na tem polju še neizrabljeni klerikalci! »Mlini pod zemljo«, »3v. Geno-vefa« in Kržičeve drame bi seveda na repertoarju zavzemale glavno mesto . . . ali gledališče bi bilo vsaj enkrat polno. V spomladi, ko se V3e prerojeva, ko pa tudi umira vse, kar je med zimo do zorelo (n. pr. meščanska godba), moramo misliti pač tudi na prerojenje svoje in svojih društev. In v naših društvih je treba pomladi, solnca, gorkote in novega življenja! Zato pa se veselim svežega delovanja splošnega ženskega društva, najmlajšega in najagilnejšega! Tu je pomlad v cvetu in upam, da zime sploh nikdar ne bode! T. Welaerheimb je zavrnil vse pritožbe radi opetovanih slučajev orožniike surovosti s frazo, da so »preiskave v teku«. Razmere pri 10. koru, čegar poveljnik je Galgotzv, pa kriče v nebo. Tekom enega leta se je v tem koru usmrtilo 80 vojakov in 12 častnikov. Letos pa se je od 1. do 27. ja nuvarja usmrtilo še 20 mož in 6 častnikov: torej v 27 dneh 26 oseb! Razen teh žrtev pa ima Galgotzv na vesti še: 70 pohabljencev, 44 zblaznelih, 13 invalidov, 400 dezerterjev in 970 obsojenih vojakov! V Avstriji se usmrti sploh štirikrat več vojakov kot v Nemčiji. Takega trpinčenja in toliko sekatur ni v vojaštvu nikjer! To so povedali poslanci v parlamentu. Vspeha ne bo nobenega, kajti Welsersheimb je odgovoril, da mečejo ti poslanci ob pečino sode s črnilom, ki omadežuje pa le nje! Razmere v avstrijski državi so ponekod grozne, a upanja ni, da se izboljšajo. Saj parlament glede vojske nima ničesar govoriti. Da, govori se celo, da postane vojni minister — Galgotzv! Irska proti Angliji. V času, ko prihajajo za Angleže najneugodnejše vesti z bojišča, se je tudi na Irskem začelo nevarno gibanje, ki naznanja revolucijo. Kralj Edvard je svoje potovanje na Irsko in v Dublin odpovedal, česar so irski nacionalci samo veseli. Irska liga je agitirala namreč za demonstracije proti Angliji in proti kralju. Dublin bi kralju ne izročil udanostne izjave, nego bi imenoval onega dne, ko bi prišel kralj v glavno mesto Irske, poslanca Redmonda častnim meščanom. Redmond je kot poslanec kralja že opetovano strastno napadel. Kralj je zato svoj poset Ircev odpovedal, irski listi pa se iz kralja, ki se je zbal, silno norčujejo. Irci, ki so katoličani, kralja sploh ne marajo, ker jih je imenoval pri svoji prisegi »služabnike malikov«. V zadnjem času so se prvi angleški politiki izrekli proti avtonomiji Irske ter so Irce opetovano žalili. Angleška vlada odklanja vse irske zahteve in hoče število irskih poslancev celo zmanjšati. Irci pa so se zato tudi vedno kazali sovražnike vlade ter so pri sporočilih o zmagah Burov ironično ploskali. Sedaj pa je menda dolgo zatajevana nezadovoljnost Ircev zopet dozorela. Izpre-videli so, da s prošnjami in s čakanjem ne dosežejo ničesar. Celo Gladstone jim ni mogel pomagati. Zato pa se nameravajo vrniti k taktiki svojega vodje Par nella, ostrašiti Anglijo in jo prisiliti, da dovoli Irski večje svoboščine. Sedaj je čas ugoden, saj ima Anglija največje težave v Južni Atriki. Mogoče je torej, da stojimo na pragu nove revolucije na Irskem. Vojna v Južni Afriki. Sicer še ni gotovo, ali zelo verjetno je, da so Buri res izpustili ujeta in ranjena angleška poveljnika, Methuena in Town-senda. Da bi ju ustrelili, kar so storili Angleži že z mnogimi burskimi poveljniki, za to so Buri preplemeniti, prepo-božni. Seboj pa ranjencev ne morejo vlačiti, saj bi jim bili le v oviro. Methuen je torej menda zopet prost. Poveljnik seveda ne bo več in ujeti, a izpuščeni častniki se tudi ne bodo več borili z Buri. V angleški zbornici je vojni minister Brodrick povedal, da se je preiskava proti Kruitzin-gerju odgodila; na vprašanje Healvja, ali ga bode vlada tudi izpustila, minister sploh ni odgovoril. Vendar mislijo v Londonu, da izpuste Angleži v zameno za Methuena in polkovnika Townsenda dva odlična Bura, Cronjeja in Kruitzingerja. No, pokaže se kmalu, da je bila taka misel preoptimistična! Anglež velikodušja in plemenitosti ne pozna. Burski kmet je nad londonskim lordom v noblesi vzviše-nejši kot Eifflov stolp nad krtino! Po to likerih dokazih kavalirstva Burov bi bilo pričakovati, da jim Angleži ponudijo roko za mir, toda vojni minister je mesto tega naznanil, da dobi Kitchener kmalu nove čete pešcev in konjenikov. Vojna se bo torej nadaljevala. Vojni dopisnik Wallace pa piše listu »Daily Mail«: »če naj navedem uspeh našega skoraj triletnega napora, moram reči, da bo morda črez tri tri leta vojna ravno tam, kjer je danes. Da bi se Buri udali in odnehali, na to niti misliti ni.« Kitchenerju se administrativno delo odvzame, da bo mogel osebno voditi vojsko. Operirati začne proti Devretu. Najnovejše politične vesti. Imunitetni odsek je dovolil, da se izroče sodišču naslednji poslanci: Breiter, Klofač, Schuhmeier, Vencajz in Wolf. — Naučni odsek si je izvolil svojim načelnikom na mesto umrlega Kurza, poslanca Spindlerja. — Gospodska zbornica bo imela prihodnjo sejo v četrtek 20. t. m. Bavila se bo tudi s tržaškim izjemnim stanjem. — Obrtni odsek je rešil v podrobni razpravi §§ 2. do 5. zakona o krošnjarstvu. — Avstrijski poslanik v Bruslju grof Kheven-huller je odpoklican; na njegovo mesto pride grof Aleksander Okolicsanvi, sedaj poslanik v Haagu. — Za ustanovitev okrožnega sodišča v Trutnovem je prišla včeraj prosit ministrskega predsednika deputacija omenjenega mesta pod vodstvom posl. Schuckerja. Korber je odgovoril, da je ustanovitev odvisna od spo-razumljenja obeh narodnosti. — Cecil R h ode s, bivši angleški minister, kije igral v južnoafričanski vojni važno vlogo, je včeraj umrl. Dopisi. Z Dunaja. »Slovansko pevsko društvo na Dunaju« je slavilo v soboto, 8. marca t. 1. 401etnico svojega obstanka. Slavilo jo je društvo kot tako, a ž njim vred pa jo je slavil tudi ostali slovanski svet. Saj si je pridobilo ravno to društvo neprecenljivih zaslug na kulturnem polju za Slovanstvo sploh, posebej pa še za Slovanstvo na Dunaju. Slovanska vzajemnost pa je bila ona moč, oni temelj, na katerem se je društvo osnovalo, slovanska vzajemnost je bila ona podlaga, na kateri se je društvo razvijalo. Pri tem društvu se nam kaže jasno, kaj lahko dosežemo Slovani z združenimi močmi. Iz malega početka, toda pod spretnim vodstvom — prvi društveni predsednik je bil dr. Dvofaček, prvi zborovodja pa slavni skladatelj Arn. F6rchtgott-Tovačovsky — je društvo tekom 40 let vkljub premnogim oviram in neprilikam, in to na tuji zemlji, raslo, napredovalo in se razvijalo, tako da ivastopa sedaj vedno z velikim vspehom, da si je pridobilo velik ugled ter priznanje pri dunajskem občinstvu, katero pač dobro pozna dovršeno umetnost. Pri slavju 40 letnice »Slov. pevskega društva imamo pa tudi mi Slovenci svoj delež; tudi mi Slovenci gledamo lahko s ponosom nazaj na to dobo 40 let. Saj smo bili ravno mi ves čas v najtesnejši zvezi s tem društvom, in še dandanes so ravno Slovenci poleg bratov cehov glavna opora društva. Le malo bo dobiti slovenskih mož — pevcev, ki so za časa obstoja društva obiskovali dunajske visoke šole, da bi ne bili njegovi členi. Posebno »Slove-nijani« so si šteli vedno v svojo dolžnost, je podpirati po svoji moči. Tudi več častnih mest so imeli Slovenci v društvu tekom 40 let, kakor R. P u k 1 kot podpredsednik, dr. Murko kot presednik, vele-zaslužni in nepozabni Mat. H u b a d . kot zborovodja i. dr. Tej tradiciji se Slovenci tudi sedaj ne smejo izneveriti, ampak podpirajmo društvo, kar najbolj mogoče, tudi nadalje. Uvažujmo besede velikega Slovana Jana Koliarja, čegar 50 letnico smrti smo praznovali pred nekaj dnevi, ki je dejal, da up in spas celega S 1 o -vanstva je iskati le v slovanski vzajemnosti, tu je njega moč, tu njega rešitev in bodočnost. Toda slovanska vzajemnost ostanejo le prazne besede, le slučajno hipno navdušenje brez realne podlage, ako se ne bomo Slovani poznali med seboj. Da se pa med sabo spoznamo, v to nam nudi najlepšo priliko ravno »Slov. pevsko društvo«. Tudi naši narodni nasprotniki so spoznali, kolike važnosti za Slovanstvo je to društvo. Samo ob sebi se razume, da jim je trr: v peti; to seveda tudi semtertja pokažejo. Še niso minile dve leti od tedaj, ko so reševali nemški »kulturonosci« svojo veliko kulturno nalogo, ko so širili svojo »kulturo« na ta način, da so preprečili s svojimi surovostmi koncert »Slov. pevskega društva« na periferiji Dunaja. Seveda taki dogodki ne slabe slovanske vzajemnosti, ampak jo krepe ter ji dajo novo vzpodbudo in novo moč. Koncert, ki ga je priredilo društvo v veliki dvorani glasbenega društva, je vspel popolnoma. Vse točke so se proizvajale prav dovršeno. Temu se ni čuditi, ako le pogledamo, kake moči so sodelovale. Pred vsem nam je omeniti c. kr. dvorno operno pevko gospo B e r t o FOrster-Lauterer, ki je Čehinja po rodu in po mišljenju. Ako še omenimo, da jo imenujejo kritiki najboljšo pevko na dvorni operi, potem si je lahko misliti, s kakim navdušenjem jo je sprejelo občinstvo. Poleg svojega čistega, močnega in polnega glasu ima umetnica tudi to prednost, da poje s čustvom, iz duše, kar daje umetnosti še-le pravo gorkoto in notranjo vrednost. Pela je »škrjančevo pesem« iz Smetanove opere »Poljub«, ter na to morala dodati še par točk. »Slov. pevsko društvo« jej je poklonilo krasen lovorov venec s trobojnicami. Navdušenje ni bilo nič manjše, ko je nastopil virtuoz na gosli Jaroslav Kocian; mladi umetnik je komaj zapustil pražki konser-vatorij, a že skoraj uživa svetovno slavo ter je postal nekak konkurent Kubelikov. K dvema točkama na programu moral je dodati še tri. Imeli smo tudi pr liko občudovati znanega češkega skladatelja J o s. N e š v e r o. Njegova predigra »gozdni vzduh«, katero je igral oddelek orkestra dvorne opere pod osebnim vodstvom skladateljevim, nam je dovolj jasno pričala, kako velikega mojstra smo imeli pred sabo. Omeniti nam je še zbor »Slov. pevskega društva«. Jako dobro je pel mešani zbor, kateremu se ie pridružil zbor češkega pevskega društva »Lumir«, narodne in druge pesmi v vseh slovanskih jezikih, toda višek je dosegel, ko je pel Dvofakov »Hymnus« (za mešan zbor in veliki orkester). Temu velikemu delu, tej težki skladbi bil je zbor popolnoma kos. Občudovali smo izšolane in lepe glasove ženskega zbora, divili se močnemu moškemu zboru; tudi orkester je zastavil tu vse svoje moči, tako da je bil skupni utis naravnost velikanski. Tu smo se šele popolnoma prepričali, kako izvrsten materijal ima »Slov. pevsko društvo«. Pa tudi mladi zborovodja A. M i š e k je tu pokazal, da zna tak materijal tudi uporabiti ter zasluži popolno priznanje. Koncerta se je udeležilo mnogo odlične gospode, mnogo dijaštva, pa tud; mnogo zastopnikov priprostih, toda zavednih čeških delavcev. Navzoč je bil med drugimi minister dr. Rezek, predsednik mladočeškega kluba dr. Pacak, dalje zastopniki jugoslovanskih klubov, kakor dvorni svetnik dr. Ploj, dr. Spinčič, dr. Ferri in več drugih poslancev. Prisostvovali so koncertu tudi gg. prof. dr. Murko, R. Pukl, dr. Vidic, zastopniki »Slovenije« in »Zvonimira« i. dr. Dunajski župan dr. Lueger se je pismeno opravičil, da je zadržan priti h koncertu. Po koncertu se je praznoval slavnostni večer še posebej v mali dvorani glasbenega društva. Sodeloval je tamburaški zbor hrv. akad. društva »Zvonimir«. Društveni predsednik je pozdravil navzoče goste ter na to prečital brzojavke, došle iz najrazličnejših južnih in severnih slovanskih krajev. Z najburnejšim ploskanjem in velikim navdušenjem se je sprejel brzojavni pozdrav g. Mat. Hubada, kar dokazuje, da ostane on nepozaben zborovodja in da vedo ceniti členi društva zasluge, ki si jih je pridobil g. Hubad za »Slov. pevsko društvo«. Med drugimi napitnicami omenjam govor predsednika mladočeškega kluba dr. P a c a k a. Dejal je, da slovanska vzajemnost ni prazna fraza; dokaz temu je današnji večer. Da so se začeli Slovani med seboj zbliževati, v tem oziru je storilo prvi korak ravno »Slov. pevsko društvo«. Mladočeški klub ve ceniti te zasluge za vse Slovanstvo ter je vsled tega poslalo društvu popolnoma zasluženi lovorov venec. Dvorni svetnik dr. Ploj je zatrjeval, da ostanejo Siovenci vedno zvesti slovanski vzajemnosti ter obljubljal, da bodo društvo i za naprej v vsakem oziru podpirali. Iz dna duše in ognjevito je nato govoril v imenu Hrvatov poslanec dr. Spinčič; dasi smo na tujih tleh, vendar se čutimo tu kakor doma med svojimi-Naj delujejo Slovani na Dunaju, naj delujejo Slovani na jugu in severu, naj združijo svoje moči, da postane zemlja, kjer stoji Dunaj, to kar je bila, namreč slovanska last. — Navdušenje je bilo veliko, vse je prešinjala le jedna misel — namreč Bl4T Dalje v prilogi. TIBi Priloga »Slovenskemu Narodu" St 62, dn6 15. marca 1902. lovanska. Tu smo prav spoznali, da smo vsi Slovani le jeden narod in da nič ne loči jednega od drugega. Zatorej pravim še jedenkrat: spoznavajmo se med seboj! K sklepu svojega poročila pa ne moremo kaj, da ne bi mnogim čestitkam, ki sta jih gg. predsednik dr. Drozda in podpredsednik dvorni svetnik Zavadil že prejela, pridružili še svojih. Za njihovo požrtvovalnost jima je bil ta večer lepo plačilo, velikanski uspeh pa dokaz, da je njiju trud obrodil lep sad. Naj je tudi pri nadaljem delovanju vodi zavest, da si s tem rodoljubnim delom pridobita neven-ljivih zaslug ne le za društvo samo, ampak za Slovanstvo sploh. Z željo, da se »Slovansko pevsko društvo« tudi nadalje tako lepo razvija in razcvita, da se po njem oživlja slovanska ideja in krepi slovanska vzajemnost, kličemo društvu: Naprej! a njega voditeljema: Na zdar! Iz Dolov nad Idrijo. (Odgovor »D o m o 1 j u b u« z dne 6. t. m. štev. 5 ) V isti številki na strani 70 piše dopisun: »Preučen je in prepoln puhlih liberalnih fraz ta dolski triumvirat, zato mu ne da žilca pokoja, prepirati se mora, drugače pa zmrzne v tej debeli zimi v zametenih rupah.a Pardon, gospod dopisun! O, tudi Vaša žilica je strašno napeta! Menimo, da tudi Vas mrazi v tej hudi zimi naš dolski liberalizem in Vam ne da pokoja! Nadalje piše: »Pa nikari ne mislite, da jim kaj hoče ta gospod; o prav nič ne, tako jih pusti pri miru kakor vrelo kašo, samo če se prav obnašajo.« Po svojem pre-pripričanju se obnašamo tako, da ne bomo v klerikalni rog nikdar trobili. Nadalje očita dopisun, da smo pri obč. sejah do skrajnosti pristranski in zviti. Holt, dokazati, gospod dopisun, kedaj se je pri obč. sejah do skrajnosti pristransko delalo, inače Vam bodemo rekli, da ste tudi do skrajnosti lažnik! Obenem imenuje gorskega gospoda potrpežljivega in docela vljudnega, a vkljub temu mora vendar povedati: »holt, možje, tako pa ne gre!« Tukaj se vidi, da se on na posvetno precej navezuje. Sv. Frančišek Asiški pa je opominjal mašnike, naj se vendar vsemu posvetnemu odrečejo, in pristavil, kako so obžalovanja vredni tisti duhovniki, ki ?e na posvetno navezujejo. Svetujemo Vam, gorski gospod, da posnemate nauk tega velikega svetnika. Nadalje pravi: »saj veste, da vsacega liberalca najbolj razkačiš, če mu kaj oporekaš, kadar vidiš in tudi sam ve, da prav ne dela.« Dobro! Resnica je, ako liberalec vam klerikalcem kaj oporeče, vzdignete takoj mogočno pest, da bi vdarili. Pri nas pa tega ni. (Dokazov dovolj!) Nadalje dopisunu ne gre v glavo, da je naš obč. sluga pri zadnji deželnozborski volitvi volil, dočim niso nekateri posestniki. K temu moramo pripomniti, da je bil volilni imenik za dotično volitev skozi 10 dnij v obč. pisarni razpoložen, to pa je bilo svo-ječasno razglašeno. Ali pa tega ne veste, da naš obč. sluga tudi davek plačuje? A po toči je prepozno zvoniti. Zapomnite si to! Nadalje nam oporeka tudi na notico, priobčeno tudi v »Jednakopravnosti« št. 4. z dne 13. februvarja t. L, v kateri smo trdili, da v naši vasi ni nobenega klerikalca. Resnica je to! Bil je sicer eden, a se je kesal, da se je dal klerikalcem ujeti. Čeravno je po Vaši trditvi v Doleh nas liberalcev le dvanajst in pol, se vendar vseh gorskih klerikalcev ne bojimo. Na Vašo trditev, da smo može z terorizmom dvakrat tirali na volišče, moramo pa povedati, da je bil pri vas terorizem še večji: vi ste sklicali tajen shod, dočim ga mi nismo. Naš g. poslanec pa nam ne bo napravil »Lisbone«, — a pri vas pa je že »Babilon« ali zmešnjava. Poslednja bode postala še večja, ker se je ustanovila posojilnica za Žerovnico, Idršek, Zavrac in Goro. Za Dole seveda ni ustanovljena, ker se'je zbala liberalnega mraza. Pripomnimo pa, da mi nismo primorani bati se vaše posojilnice, ampak mi se je bodemo prostovoljno ogibali, čeprav trdite, da smo se vam že ponujali. Nadalje piše o šesterih pametnih in razsodnih možeh, voljenih v odbor. Pardon! Predsednik vaše posojilnice — kakor je sam izjavil — se že silno kesa, ker je pristopil. (Priče na razpolago.) Hva lite se tudi, da boste zastonj delali — kar boBte prav lahko storili. Očitate tudi ne- kemu idrijskemu gospodu, da je vabil vaše gospodinje v posebno sobo in jim šepetal ostudna obrekovanja čez vas in vašo hranilnico — kar pa tudi ni res! Nadalje piše: »Ali vas gorski duhovnik kaj prosi? Mi pa vprašamo: ali niste poslali črno-rudečega »farbarja« h g. R., da bi se vpisal v vašo posojilnico? (Dokazov dovolj!^ Kdo Vam je rekel, da gorski od nas z nasilstvom kaj zahteva? Nadalje pravi dopisun, da nam dela gorski tlako, zato ker ni umazan! Doljanom pač ne dela nikake tlake, pač pa Doljani njemu — ker jih je prosil, in so mu brezplačno vozili drva iz gozda. Ali ni res? Imamo še veliko povedati, pa bodi za danes! Torej na svidenje! Vseh dvanajst in pol liberalcev. Izpred sodišča. Gospod deželnosodni podpredsednik Pajk je predsedoval včeraj tudi le-tem obravnavam deželne sodnije: 1. Kriva prisega. 30. julija je bila obravnava pri okrajni sodniji v Radovljici; Simon Tripolit je tožil Jože Slamnika za povrnitev svote 32 K. Pri obravnavi so bile razne priče zaslišane, med drugim tudi hlapec Jakob Jenko. Pa je, ne ve se, iz kakega vzroka, krivo pričal in to pod prisego. Vsled tega njegovega krivega pričanja je bil sum opravičen, da je druga priča Marija Slamnik krivo pričala. Pri poizvedbah glede opravičenosti tega suma je Jenko zopet storil goljufijo krivega pričanja. Včeraj je bil vsled tega obsojen na 4 mesece težke ječe z 1 postom vsakih 14 dnij in na plačilo sodnih stroškov. 2. Stroga kazen. Jernej Ko-cijan, vojak pešpolka št. 17 je prišel 23. julija m. 1. k svojemu očetu in mu izvabil znesek 24 K. S tem denarjem je potem dezertiral in sicer jo je popihal k Zalokarju v Gorjuše. Ta je dezerterja obdržal pri sebi do 4. avgusta. 4. avgusta so prišli stražniki po dezerterja in tedaj sta toženca baje tajila, da je Kocijan pri njima. No, dobili so ga vsejedno. Toženca sta bila obsojena, i. s.: Jakob Zalokar na 3 mesece težke ječe z 1 postom in trdem ležiščem vsakih 14 dnij, žena Helena pa na 2 meseca. Lajiku se zdi kazen jako stroga, ker je dezerter Kocijan bil od vojaške sodnije obsojen tudi samo na 3 mesece. Žalostna sta poslušala obsojenca sodbo; kar razumeti nista mogla, da bodeta tako dolgo sedela, ker sta, — no, ker sta prosečega fantina, ki se je pri obravnavi sicer prav nehvaležno vedel, vzela pod streho. 3. Tat. 19 letni Gregor Home iz Dolenje vasi, doslej nekaznovan, sedi na obtožni klopi radi tatvine. V času od lanske sv. Urše do 16. februvarija, v katerem je služil pri posestniku Pavlu Oblaku v Dolenji vasi, je ukradel svojemu gospo darju počasi: enkrat iz zaklenjene omare 2 desetaka, enkrat pa iz nezaklenjene 1 desetak. Kradel je, kolikor je ravno potreboval, kajti v omari je bilo še več denarja. Previden tat pa ni Home, kajti menjal je ukradene desetake v krčmi, v katero zahaja tudi Oblak. Sedel bode 3 mesece v ječi in da se bode odvadil prevelikih potreb, se bode postil vsakih 14 dnij enkrat. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. marca. — Volitve v trgovsko zbornico razpisane so na dan 22. marca t. 1. Pristaše narodne-napredne stranke po deželi prav nujno opozarjamo, da pazijo, da ne bodo duhovniki jemali glasovnic našim somišljenikom, kakor je to navada pri drugih volitvah. V vsaki občini naj pazijo somišljeniki, da vsak voli, kdor ima pravico. Parola pa je: volilnega listka ne izročiti klerikalcem! — Volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Med včeraj imenovanimi kandidati za trgovsko in obrtno zbornico je popraviti jedno ime, in sicer »Anton Rakove«. Firma se pač tako imenuje, kandidat za trgovsko zbornico pa je lastnik te firme, Ivan Rakove, tovarnar v Kranju. Naj se torej na glasovnice zapiše pravilno: »Ivan Rakove, tovarnar v Kranju« — da ne bo zmešnjav. — Imunitetni odsek poslanske zbornice je po nasvetu poročevalca Vencajza (!!) sklenil predlagati, naj zbornica na tožbo podžupana Debevca iz Begunj dovoli proti dru. Tavčarju sodno postopati. Debevec toži dra. Tavčarja zaradi neke notice, ki je izšla v mesecu juliju 1900 v »Rodoljubu«. Na celi stvari ni čisto nič in jo le pojasnjujemo, da se ve, kaj je s to imunitetno zadevo. — „Boj klerikalizmu". V današnjem članku prijavljamo Še le jeden del senzacionalnega govora vernega katoličana prof. dr. VVahrmunda. Govor je tako obširen, da smo ga morali razdeliti. Konec govora priobčimo v ponedeljek, svoje opazke pa dodamo v torek. Z ozi-rom na zanimivost \Vahrmundovega govora izidejo ti članki tudi kot posebna brošura. Opozarjamo na to že danes somišljenike, naj poskrbe, da pride brošura med narod. — Ostudna denuncijacija. »Slo venec« je bil tako prijazen, da je doslovno priobčil interpelacijo, s katero je dr. Šu-steršič denunciral namestnika državnega pravdništva v Novem mestu g. Kesslerja. »Slovencu« smo lahko hvaležni, da je obelodanil to interpelacijo, kajti iz nje se lahko vsakdo prepriča, s kakim terori z mom in s kako hudobnostjo skušajo klerikalci strahovati sodne funkcionarje, da bi ti ne storili svoje dolžnosti, kadar se gre za klerikalce. Kot zastopnik obtožbe je imel g. Kessler dolžnost, da pojasni slučaj Sta-zinskega in jo je tudi izpolnil. Kar je v obtožnici pisal o hujskajočih duhovnikih, je do pičice resnično intisočkrat dokazano. Sicer pa nimamo namena braniti g. Kesslerja. Ta naše obrambe tudi ne potrebuje, ker ni storil druzega, kakor da je po pravici utemeljil obtožnico. Pač pa hočemo v bolje spoznanje Šusteršičeve denuncijacije nekaj pribiti. V tej interpe laciji imenuje Šusteršič kakor lilija ne dolžnega Stazinskega »diko svojega stanu«. Na to diko je duhovniški stan pač lahko ponosen! Ta dika duhovniškega stanu je svojo dičnost pokazala prav tiste dni, ko se je vršila zadevna obravnava. Stazinski, dika svojega stanu, je bil takrat tako pijan, da so ga morali neki znanci ob dveh ponoči vleči v hotel, in da se je nad njim š k a n d a 1 i z i r a 1 o celo Novo mesto, čestitamo duhovniškemu stanu na taki »diki«. Sicer pa je mogoče, da se je Šusteršič vendar prenaglil, kajti čuje se prav zanimiva govorica o krivih pričah in čuje se, da se bodeta Šusteršič in Stazinski zopet videla pred sodiščem. — Uršulinsko učiteljišče. Ljubljanske nune so pred nekaj leti otvorile svoje učiteljišče, ki je postalo pravo zavetišče za tista dekleta, ki niso sposobna za državno učiteljišče. Nune so tudi hitro prosile za podelitev pravice javnosti, toda ministrstvo njihovi prošnji n 5 ugodilo in jim povrh še naročilo, da smejo to prošnjo ponoviti šele 1. 1903. Sedaj pa se govori, da nune niti tega termina nočejo počakati in da so že prosile sedaj zopet za pravico javnosti. Bržčas vedo, da že davno ni bilo na krmilu naučnega ministra, ki bi rad ustrezal vsaki, tudi še tako neutemeljeni zahtevi klerikalcev, kakor »liberalni« minister pl. Hartel! Ali pa je tudi umestno in iz ozirov na občno korist dopustno, da se nunskemu učiteljišču podeli pravica javnosti? Ne! Vzgoja, ki jo uživajo gojenke nunskega učiteljišča, je tako enostranska, da gojenke šol nikakor niso sposobne za učiteljske službe na javnih šolah. Tudi v stvarnem oziru je pouk skrajno pomanjkljiv. Gojenke znajo sicer vse mogoče molitvice in litanije, druzega pa znajo revno malo. To se je doslej še vsako leto pokazalo pri preskušnjah usposobljenosti. Gojenke nunskega učiteljišča kažejo pri teh skušnjah tako nezadostno znanje, da kar po vrsti propadajo. Sicer pa je treba pomisliti, da že iz drž. učiteljišča izhaja vse polno kandidatinj, ki ne morejo dobiti služb. Sedaj naj pa pridejo še nunske gojenke. Pri obstoječih razmerah bodo vzlic svoji nesposobnosti uživale protekcijo vse duhovščine in preplule vsa učiteljska mesta. Mi stojimo od nekdaj na stališču, da mora vzgoja biti v rokah države in bi prav nič ne imeli proti temu, če bi se tudi ljudsko šolstvo podržavilo. Dosledno temu se pa tudi protivimo vsakemu poskusu, izviti šolstvo državi iz rok. Bolj kakor kdaj poprej, je šola danes »ein Politicum« in zato opozarjamo poslance na akcijo ljubljanskih Uršulink. Ali izpolnijo nune formalnosti ali ne, je naposled postranska stvar, glavno je, da njihova zahteva ni umestna in ni potrebna! Sicer pa moramo reči, da se nam odpira lepa perspektiva: škof nam hoče gimnazijo po klerikaliti, nune pa učiteljišče pokončati! — Duhovnik kot anarhist. Poročali smo o škandalozni propovedi, ki jo je v Vodnjanu v Istri imel neki duhovnik iz Benetk, ki je v tej propovedi pro slavljal umor kralj a Umberta in se povzpel do trditve, da je Bog dal morilcu orožje v roke in ga vodil, da se mu je umor posrečil. Mož se je s tem pokazal kot pravi anarhist. Ako bi tako govoril neomikan delavec, katerega sta uboštvo in trdi boj za kruh navdala s sovraštvom proti imovitim slojem, zadela bi ga kazen večmesečnega zapora, laškemu duhovniškemu anarhistu pa se je samo prepovedalo nadaljnje pridigovanje v Istri, sicer pa se mu ni skrivil noben las na njegovi blagoslovljeni glavi. Smo pač vsi jednaki pred zakonom!! — Konsumno društvo pri D. M. v Polji. Iz Vevč se nam piše: Konsumno društvo pri D. M. v Polji imelo je predkratkim svoj občni zbor. Pri ti priliki se je udom tudi naznanilo, koliko dobe dividende za preteklo leto. Čudno je le to, da se ni naznanilo, koliko je dobička; tudi ne, koliko odstotkov da se razdeli, temuČ vsakemu se je le povedalo, koliko kron da njemu pripade. Ker je obče znano, da je društvo na kraju propada in do vratu v dolgeh, in da istemu preti slični pogin, kot konsumnemu društvu v Kašlju, ako se kako ne izvije. Zato se je udom dalo čudovito mnogo dividende. Razume se, da samo zato, da bi one, kateri nimajo pravega zaupanja do društva, a so se dali ujeti — potolažili in obdržali, a poleg teh še druge pridobili. Da je društvo v velikem neredu, se ni čuditi, kajti vso kupčijo vlada in vodi v večini društvena prodajalka, katera obenem opravlja v bližnjih vaseh tudi pose' babice! Odbor sestoji razun kakih dveh mož le iz figur, katere pokimajo kakor jih potegne društvena štorklja, seve oni že vedo zakaj. Že dejstvo, — da je mnogo udov dolžnih 200, 300 da celo 600 K in to navadni delavci v tovarni, katerim je naš konzum za priložnost zapravljanja, dokazuje, da odbor z načelnikom ne zasluži zaupanja. Poleg tega izvršuje se v kon-sumu z vednostjo odbornikov, nedovoljena gostilna. Da dobi blago tudi neud, je kaj navadnega, čudom se je čuditi, da se sploh to dopušča. Konsumu v Dobrunji se je zadnje čase stopilo nekoliko na kurje oko. Želeti bi bilo, da bi se si. c. kr. okr. glavarstvo spomnilo tudi konsuma v Polji. Ker preti društvu po nezmiselnem vodstvu gotov pogin, zato se je na zadnjem občnem zboru sprožila misel (predlog Je-rihe, kateri gotovo zopet upa postati predsednik) da se konsum preosnuje v kmetijsko društvo. Namen je jasen. Privabili bi radi s tem kmete posestnike, da bi zavoženi konsumni voz zopet postavili na trdo, oziroma da bi v slučaju propada poravnali primanjkljaj. To misel je toplo priporočil tudi navzoči zastopnik Gospodarske zveze iz Ljubljane. Mi se temu le smejemo. Ako preosnujete konsum tudi v »Marijno družbo za možea ali karkoli, je vse zastonj, ker vaših dolgov, gospodje konsumniki, mi ne bodemo plačevali. — „Zaspana politika". Iz Maribora se nam piše: »Slovenski Gospodar« se je bridko pritožil, da je slovenska politika na Spodnjem Štajerju neorganizirana, brez načrta in zaspana. Njegova ostra sodba je zbudila začudenje, ker so prav voditelji »Slov. Gospodarja« tudi duhovni zapovedniki vse naše politike ter nas uprav trinoško vladajo, seveda strogo v klerikalnem smislu. Za narodne zadeve ta gospoda seveda ničesar ne stori. Sicer pa se je zaspanost in brezmiselnost politike teh gospodov ravno sedaj dobro izkazala. Pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico graško se vname hud boj med nemškimi nacionalci in krščanskimi socialisti. V n a-r od nem oziru sta obe ti stranki nemško radikalnega mišljenja, da, krščanski socialisti so na raznih shodih svoj nemški radikalizem še -brutalnejše povdar-jali, kakor nacionalci. V nekaterih kategorijah sta ti dve stranki skoro jednako močni in je prav gotovo, da bi v teh kategorijah lahko odločili slovenski glasovi. Ko bi bili mariborski kanoniki količkaj razumni politiki in ko bi jim bilo količkaj mar za slovensko korist, bi skušali ta položaj izkoristiti. Toda n e! »Siidst. Pr.« je že pozvala slovenske opravičence, naj glasujejo za nemško-radikalne krščanske socialiste, ali pa naj se vsaj volitve v z dr že. Na vsak način je tako pomagano laži-socialistom krič. barve, ki so prav sedaj v tej volilni agitaciji pokazali, da so še hujši nasprotniki Slovencev, kakor nemški nacionalci. To je škandal prve vrste, ker mariborski »voditelji«, zbrani okrog »Slovenskega Gospodarjaa, namenoma niso ničesar storili, da bi obstoječo situ-vacijo izkoristili v prid Slovencem, da bi le mogli koristiti nemškim klerikalcem. In ti ljudje, ki vsakega ubijejo> kdor le poskusi slovenstvo na Spodnjem Štajerskem organizirati in slovensko politiko postaviti na zdravo narodno stališče, ti ljudje se upajo tarnati o zaspani politiki tisti hip, ko so slovenski narodni interes zopet jedenkrat žrtvovali nemškemu klerikalizmu. — Na adreso južne železnice. Poštar na Rakeku je sicer lastnik trdnega katoliškege prepričanja, a drugače ni nič njegova last. Mož je v stiskah in ne more absolutno ničesar v zemljiški knjigi prepisati na svoje ime, kajti upniki njegovi bi se takoj oglasili in mu vzeli njegovo posest. Sedaj se pa čuje, da je mož pridobil južno železnico, za to mu hoče prodati kakih 900 štirijaških metrov svojega sveta tik kolodvora na Rakeku. Doslej ni hotela južna železnica nikdar niti pedi tega sveta odprodati. Kako je to dosegel Sevar, nam je še ne jasno, še manj pa umejemo, kako bo ta svet na-se prepisal, ne da bi mogli upniki takoj po njem seči. Sicer pa se čuje, da tiči za Ševarjem klerikalna posojilnica v Cerknici, ki namerava na tem svetu sezidati poslopje, da se tam napravi konsumno društvo. Na Rakeku je pač nekaj liberalnih trgovcev, katere je treba uničiti. Po naši sodbi južna železnica pač nima naloge pripomoči k ustanovitvi konsumnih društev, — Svederc Peter Bohinjec je sedaj župnik v Škocijanu pri Mokronogu. Njegova prva zahteva je bila: nov far o v ž. Gospod Peter hoče imeti pravo palačo, pred vsem velike spodnje prostore, kjer naj bi bila tudi velika štacuna novega konsumnega društva. Župljani pa se mogočno upirajo, in prav imajo. Prijatelji, Bohinjcu — nič brez konkurenčne razprave! — Pozabili so! Na koga? Na one trpine učitelje, ki se ukvarjajo z deškim rokotvornim poukom. Preteklo je namreč po sklepu lanskega šolskega leta že davno debelih sedem mesecev, a za obili trud ni dobil še nihče niti počenega groša. Kdo jo tej malomarnosti uzrok ?! — Tudi za kmetijski pouk so se delile v mesecu decembru pr. 1. tako mastne nagrade, da so se nekateri učitelji skoro sramovali poslati pobotnice za tiste beraške »ficke«. Le še tako naprej in ustreženo bo vsem onim, katerim je sedanja napredna šola prokletstvo za ljudstvo. — Žalosten slučaj. V četrtek je ljubljanska policija aretovala tajnika posojilnice v Žužemberku, kateri je obdolžen, da je tekom let poneveril večjo svoto po-sojilničnega denarja. Ko se je ponever-jenju prišlo na sled, odpeljal se je tajnik z doma in šel v Trbiž z namenom, da se ustreli. V Trbiž je dobil obvestilo, da je škoda plačana in da se stvar izvensodno poravna. Vsled tega se je vrnil v Ljubljano, a tu ga je policija po sodnem naročilu aretovala in izročila sodišču. Nesrečni mož je užival v Žužemberku velik ugled in splošno zaupanje. Čuje se, da so ga veliki izdatki za vzgojo otrok zapeljali, da je s posojilničnim denarjem poskušal svojo srečo na borzi. Našel je seveda ni, nego se le globlje in globlje zakopal, dokler ni prišla — katastrofa. — Iz Borovnice se nam piše: Poročati imam o neljubem dogodku, da se je namreč dne 13. t. m. poslovil od nas naš čislani g. učitelj Fr. Kozjak in odšel na svoje novo mesto v Toplice nad Zagorjem. Po inicijativi njegovega vodje g. nadučitelja Fr. P. so mu priredili njegovi ožji prijatelji in kolegi odhodni večer v tukajšnji restavraciji. Bil je vesel večer, katerega se bo spominjal kot zadnjih uric v Borovnici, kjer je preživel kot učitelj na naši trorazrednici lepo dobo 14 let. Ta večer je bil živa priča, kako je bil g. odhodnik priljubljen med nami in zlasti ie med svojimi tovariši kolegi. Naša družba si ga je zaprla v svoje srce. Kjer njega ni bilo, od tam je odšla dobra volja in odkrito občevanje. Ko je on prisedel k družbi, je napravil red in konec zdaj tako običajnih političnih prask in pretiranega poganjanja za luč in temo svoje stranke. Pridobil si je splošnih simpatij, katere smo še enkrat pokazali na njegovem odhod-nem večeru. Animirana družba ga je slavila resno in šaljivo, podajala mu dobrih naukov in nasvetov na pot ter obžalovala, da gre in zakaj že odhaja od nas. Po lepem nagovoru g. vodje, ki se je poslovil od svojega tovariša kot prijatelj od prijatelja, so milostljivi gospi soprogi skoro solze kapljale iz oči. Bil je neoporečeno njujin zadnji večer v lepi veseli Borovnici, ki je sklenil lepo dobo 14 let Pokazali smo mu vsi, kako težko ga pustimo iz Borovnice. Zabava se je razvijala neprisiljeno. Učinkujoči predlogi šegavega stoloravnatelja gospoda nadučitelja J. so dajali smer zabavi in veselju. Naše velečastite dame, med njimi v prvi vrsti vrla gospa načelnikova, so pokazale, da so njih glasi vedno pripravljeni in ubrani za dražestno narodno pesem. Prvi psevdo — »kaj kaj« duet nam je odprl perspektivo na pravi originalni duet, čegar imenitne kadence si niti sam mojster Parma ne bi mogel zapomniti. Nato je sledil znamenit prizor iz bitve pri Kraljičinem Gradcu. G. dr. Š. nas je seznanil ,'z junaškim ka-nonirjem Jaburkom, čegar čudovita vztrajnost je žela občno priznanje, njegov kanon pa vzbujal cele salve smeha. Čas je tekel, da nismo niti utegnili razložiti, kaj je bil vse naš g. odhodnik v Borovnici. Ko je živelo tarnburaško društvo, bil je eden prvih, ki so navdušeno udarjali na instrumente in in napravljali veselice v korist družbi ali pomagali drugim. — Sam cesarski svetnik iz Ljubljane bi ne mogel boljše poznati naših vod, kakor jih vrli naš g. učitelj. Kakor treba občudovati krasoto liljana, kako treba cepiti šipke in divjake ter zalagati z njimi naše vrtove, delati izlete in piknike, kako sprejeti goste ter jih razvedriti, pričkati se z rajnim iilozofom, poznati naravoslovno stran domačega kraja ali pripovedovati, kako se je spiritist Jules Bois skregal s pisateljem Paulom Bourgetom in kako treba — da na vse zadnje ne pozabim — otrokom z učenjem odpirati glave, te i. dr. vrline ima naš g. odhodnik, kateremu želimo, da si pridobi tak krog prijateljev, kakor jih je imel tu, in da poleg novih ne pozabi na stare. — V Furlaniji ni vera v nevarnosti. Škofov list »L' Eco« v Gorici je pisal pred časom, da imajo v Furlaniji celo framasonske lože, da se torej širijo v Lahih elementi, ki so nevarni sv. katoliški cerkvi. Tudi liberalizem cvete med gospodo, katera gospodari v Furlaniji ter ima v rokah vse važnejše in merodajnejše posle. Glede na to bi si mislil, da kardinal gotovo nažene bojevnike za sveto vero na volišča. Toda nič tega. Iz Fur-lanije sme biti izvoljen liberalen poslanec v goriški deželni zbor, in duhovščina se nima nič umešavati v volitve — samo naš kmet ne sme poslati v deželni zbor svobodnega in neodvisnega moža iz svoje srede, marveč kimavca, katerega mu od-kažejo nunci. Po gorah je vera v nevarnosti, v Lahih, kjer imajo celo framasonske lože, pa ni vera v nevarnosti. Kako naj si tolmačimo to dvojno mero> Eminenca? Ali ne tako, daje slov. duhovščina poklicana dandanašnji tlačiti ubogi slovenski narod ter ga tiščati na povelje iz Gorice k tlom pod laškim jarmom? Furlan sme voliti, kakor hoče, pride vsejedno v nebesa, Slovenec, ki voli naprednjaka, je pa zrel za pekel! Tako delajo, tako učijo politikujoči duhovniki! Kam smo prišli?! — In to je Vaše delo, Eminenca. — Repertoir slovenskega gledaliča. Danes je zadnja predstava opere »V i 1 j e m T e 11«. Za prihodnji teden, ko se vršita sploh še zadnji dve operni predstavi, se je posrečilo odboru dram. društva pridobiti kot gosta opernega baritonista g. Bogdana pl. V u 1 a-kovića, ki nastopi v torek v operi »Zrinjski«. Odlični član zagrebške opere je našemu občinstvu dobro znan in priljubljen umetnik, saj mu je nudil s svojim petjem že mnogo krasnih užitkov. — Benefica slov. igralcev. Na korist članom slovenske drame bodeta v torek dve gledališki predstavi. Popoldne se vprizori Finžgarjev »Divji lovec«, zvečer pa Shakespearov »Romeo in Ju- HsavMannsnnsBssssBMBSMSsnnsssnssl lija«. Marljivi Slani naše drame pač zaslužijo, da jim občinstvo za obilni trud tekom sesone izkaže svoje priznanje s številnim obiskom. — V korist družbe sv. Cirila in Metoda. Vse je gotovo — za veselico namreč, ki jo priredita v korist naše velevažne šolske družbe združena odbora srednjemestne in šentjakobsko-trnovske podružnice na dan 19. t. m. v Sokolovi dvorani v »Narodnem domu«. Pro gram je izredno bogat in zanimiv. Med drugim nastopijo tudi planinski Hrvatje v nekih točkah. Upamo, da se bo občinstvo mnogoštevilno odzvalo povabilu rodoljubnih dam, ki prirede to veselico v pomoč družbi sv. Cirila in Metoda. — Pri upravnem sodišču se vrši dne 17. t. m. pritožba občine Vir zoper kranjsko deželno vlado v zadevi občinskih volitev. — Občni zbor ljubljanske meščanske godbe se je vršil v četrtek v Hafnerjevi pivarni. Iz blagajnikovoga poročila je posneti, da ima društvo, katero je zašlo v take linančne kalamitete, da niti godcem plače za mesec februvar ne more izplačati, danes dolga okroglo 2800 K in to po odbitku brezobrestnega posojila mestne občine v znesku 5200 K. Naravno je torej, da odbor, kateri je sicer za meščansko godbo zastavil vse svoje moči, končno ni imel nujnejše želje, nego dru štvo razpustiti, zlasti glede na to, ker je mestna občina vsako podporo principijalno odrekla, v drugi vrsti pa tudi zato, ker je odbor imel prilike dovolj, opazovati mlačnost ljubljanskega meščanstva napram godbi. »Godba je izvrstna, godba mora ostati, društvo se absolutno ne sme raz-iti«, ti klici čuli so se vedno in povsod, — a da bi dotične osebe svoje želje podkrepile tudi z denarnimi prispevki — bilo bi preveč. Društvo ljubljanske meščanske godbe šteje danes le 528 članov. Po jako dolgotrajnih in živahnih debatah se je sprejel predlog dr. Greg ori ča, da občni zbor društvo razpusti, zajedno pa izvoli likvidacijski odsek, kateri ima poslovati, dokler niso linančne razmere urejene. Temu odseku, v kojega so bili voljeni gg. rač. nadsvetnik Svetek, posestnik Stricelj ter rač. oficijal Vole, je občni zbor naročil, mestni občini nemudoma izročiti inventar in vložiti na občinski svet vnovič utemeljeno prošnjo, naj poplača mestna občina društveni dolg v znesku 2800 K. Tako je torej ljubljanska meščanska godba po poldrugoletnem obstanku prenehala — deželno stolno mesto Ljubljana pa se bo pri raznovrstnih prilikah moralo i v bodoče zadovoljiti z godbo iz — Domžal. — Užaljeni okr. glavar Taz. Odstavljeni okrajni glavar v Brežicah Friderik Tax, katerega so po njegovem uradnem polomu sprejeli mariborski mestni očetje ter mu poverili vodstvo magistrat nih poslov, je tožil graški soc. demokratični list »Arbeitervville« ozir. njega urednika dr. Schacherla. Obravnava se završi danes pred mariborskimi porotniki. Značilno je, da je tožitelj pred obravnavo umaknil tožbo zaradi očitanj: »Mož, ki vzbuja javno pohujšanje ter je v škandal in sramoto mesta, ne more biti magistralni ravnatelj.« Mestni svet mora uvesti disciplinarno preiskavo, in sicer takoj, to tembolj, ker so o tem možu znani slučaji čudne uradne zlorabe.« Ta očitanja torej Tax pusti veljati, pa tudi mestni svet. To je vzrok, da utegne župan Nagy odstopiti. — Mestnemu svetu je bilo mnogo na tem, da ne pride do obravnave ter se je ponujala tožencu ugodna sprava, toda dr. Schacherl je pripravljen vse dokazati. — Poneverjalec na pošti. Bivši poštni upravitelj Niederle, ki si je prilastil na Pragerskem več tisoč kron zaupanega denarja ter hotel ž njim pobegniti v Ameriko, je bil pred mariborskimi porotniki obsojen v petletno težko ječo. — Železnična proga Trst-Poreč se ne bo mogla otvoriti, kakor se je bilo določilo. Zadnja burja je provzro-čila na progi velike škode. Vihar je vrgel par vagonov v morje, potem pa so pljuskajoči valovi spodkopavali progo, da bodo poprave stale 25.—30.000 K. — Jubilejne razglednice Srečka Bartela. Društvo »Narodni dom v Trstu« je izdalo o priliki 251etnice pevovodstva g. Srečka Bartela kaj lične razglednice z jubilarjevo sliko. Skoraj ves ■„______,______■ .... _ _. ^ . prostor na razglednici zavzema jako lepa ženska podoba z liro v roki; zgoraj na levem robu je trobojni trak, spodaj na levi pa jako dobro zadeta Bartelova slika, čisti dobiček je namenjen »Narodnemu domu«. — Burofilska demonstracija v kinematografu na Reki. Zadnjič, ko so se v Reki v tam predstavljajočem kinematografu na ribniškem trgu predstavljale žive slike, prikazalo se je na sliki v divjem diru prihajajoče do zob oboroženo bursko konjeništvo. Med gledalci je bilo nekoliko Angležev, kapitanov in pomorščakov, treh velikanskih v bližnji luki nahajajočih se parobrodov, ki so krcali gališke in ruske konje za Južno Afriko, čudna ironija usode! Navzoče burofilske gospice dale so duška svojemu navdušenju s klici: »Bravi, bravi!« — kar pa je Angleže tako raztogotilo, da so počeli preklinjati in klicati: »Pfui, pfui!« Da si pa zdaj videl neustrašene potomke hrabrega Zvonimira z bližnje suŠačke hrvatske gimnazije; počele so kar grozeče in izzivno sikati in vriskati Angležem v brk: »Vivant Bures! — Živili Buri! — Pereant, pereant požrešni Angleži!« In prišlo bi bilo do pravega burskega naskoka na gizdave Angleže, da ni bilo par prisotnih stražarjev, ki sta vljudno pomirila razjarjene burofile in burofilke in ki sta dala razumeti oparjenim, sramotno odhajajočim Angležem, ki jih spremljalo sikanje, da naj gredo, odkoder so prišli. — Ljubljana, napreduj! Dokler nimamo še krematorija, priporoča se pri pogrebih aparat, kakor se ga rabi že na Dunaju, s katerim se spuščajo mrtvaške truge v grob. Ob Holubovem pogrebu so to občudovali Čehi. Z vrvmi pač ni posebno delikatno rajžati k zadnjemu počitku. — S sekiro je šla nad moža po-strežkinja K. S., ker jej ta vse zapije, njej pa ne da ničesar. Razsekala mu je klobuk in tudi suknjo mu je hotela vzeti in raz-sekati, pa je to zabranil policaj, katerega so poklicali na pomoč. V slovo je vrgla v moža skledico, potem pa je šla na rotovi, da si je ohladila kri. — Izgubljene reči. Trgovec I. M. iz Rudolfovega je izgubil v mestu zlato, kratko verižico. — Ljudska kopel. Od dne 9. feb-ruvarja do 8. marca letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 1718 kopel, in sicer za moške 1437 (prsnih 973, kadnih 464); za ženske pa 276 (prsnih 40 kadnih 236). — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od z. do o. marca 1902. Število novorojencev 17 (=25-2«/oo)> mrtvorojenec 1, umrlih 22 (=32 69/90), mej njimi jih je umrlo za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 14 Mej njimi je bilo tujcev 9 (=40 9»/.), iz zavodov 12 (=54%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za tifuzom 1, za vratico 1 oseba. — Corrigendum. V včerajšnjem podlistku o »Divjem lovcu« se je vrinila neljuba tiskovna pomota. V zadnji koloni recenzije naj stoji mesto »dva dejanja« pravilno »dve dejanji«, kar je sicer ob sebi umevno. Najnovejše novice. Vohun Grimm, ruski polkovnik, ki je služil na skrivnem Prusiji, ima baje tudi sokrivce med častniki. — Pomirjena Kitajska. V Kvvangsi so umorili Kitajci dva francoska častnika. — Lakota razsaja na otoku Kore a. Cele vasi so prazne, ker so odišli prebivalci po svetu za živežem. — Doktorja godbe sta postala na vseučilišču v Manchestru ob 501etnici vseučilišča J. Richter in Ad. Brodskv. — Punt v kaznilnici. Zaradi prepovedi kajenja so se spuntali kaznjenoi v Neaplju ter pobili dva paznika in ranili več stražnikov. — Požarvsladkorni. Sladkorna v Bukareštu, last neke belgijske družbe je od predvčerajšnjega dne v plamenu. — Otroka spekla. Dekla Marija Jurza na Dunaju je spekla svoje nezakonsko dete v štedilniku. Ovadil jo je otrokov oče. — Univerza v Dorpatu se je zaprla. To je že 7. ruska univerza, ki praznuje. — 501etnioo praznuje 2 6. pešpolk v Ostrogonu, odkar mu je imetelj veliki knez Mihael Nikolajevič. fcaT Dalje v prilogi. 1£| Priloga „Slovenskomu Narodu" št 62, dn6 15. marca 1902, * čehi v Parizu. Češkega odposlanstva s praškim županom na čelu, ki je bilo v Parizu pri slavlju V. Huga, ni hotel predstaviti avstrijski poslanik grof "VVolkenstein prezidentu Loubetu, kajti to bi baje vznemirilo razne »prijatelje« češkega naroda na Dunaju, da, celo Berolin bi isto vzel v zlo. Kadar pa pridejo v Pariz kaki židje, kakor pred kratkim neki Singer, šefredakter »Neues -Wiener Tag-blatta«, ki je ob času Drevfusove afere bruhal kakor besen najhujše sovraštvo na Francijo, ali, recimo, famozni Frischauer, židovski urednik »Neue Freie Presse«, ki je bil svoje dni od Melina iz Francije pregnan, take pa predstavlja VVolkenstein prezidentu. Francoski listi ostro obsojajo ta dogodek in g. Massard piše med drugim v »La Patrie«: »Enake ljudi se ofi-cialno sprejema, nasprotno pa nevstraše-nim občanom češkim, ki se bore z nami zoper skupnega sovražnika, gospodje nočejo ponuditi svoje pomožne roke ter jih gostoljubno sprejeti, kakor se spodobi sprejeti nesebične prijatelje ter navdušene če-stilce našega plemena«. * Knigge v teoriji in praksi. Po Kniggejevi knjigi »Ueber den Umgang mit Menschen« sodeč, bi vsakdo mislil, da je bil baron Knigge tankovesten v družabnem gibanju. Temu pa ni tako. Knigge je bil lahkoživec in šaljivec, ki si je jemal za tarčo celo svojega vladujočega deželnega kneza Friderika Hesen-Kaselskega ter njegov dvor. Nekega dne je prišlo na dvor več Angležev, ki so želeli biti knezu predstavljeni. Baron Knigge kot dvorni asesor jim je svetoval, naj pri slovesnem sprejemu poljubijo vladarju repe pri dolgem telovniku. Najsi se knez tudi navidezno brani, pri srcu mu to jako dobro dć, ker je posebnež. In Angleži so se res dali nafarbati, kar je seveda pokvarilo slovesnost avdijence. Knez pa je Kniggeju odpuščal podobne malo etiketne skoke, ne tako kneginja. Tej je bilo znano, da smeši baron neko njeno dvorno damo, ki je bila res od narave pozabljena, s tem da ji dvori pri vsaki priliki. Sirotica mu je končno verjela, a ravno zato se je kne-ginji smilila. Ko tedaj zopet uganja Knigge svoje burke z dvorjanko, pristopi nenadoma kneginja ter čestita baronu k zaroki. Sklicala je ob enem ves dvor k praznovanju zaroke. Knigge se je preveč bal nemilosti na dvoru ter se je udal rezignirano in se poročil z zasmehovano dvorjanko. * Nauk o liberalizmu v španskih šolah. V vseh španskih šolah se citira: »Liberalizem je smrtni greh, mnogo težji kot rop in umor ter pripelje onega, ki se mu uda, naravnost v pogubljenje; kajti Bog more odpustiti rop in umor, ne pa liberalizma, ki provzroča rop in umor na božji hčerki, sv. katoliški cerkvi«. — Našim katehetom v posnemanje! * Ogromno delo. Popis svetovne pariške razstave izide v 50 zvezkih na 40.000 straneh. Sedaj je šele polovica dela gotova. Predgovor napiše vrhovni poverjenik Picard. Vsak del knjige bo imel svoj predgovor in svoj zaznamek. No, počasi bodo že delo dogotovili, a kdo bo vse to prečital, to je drugo vprašanje. * zdravniki in operna predstava. Na Dunaju uprizori zdravniško društvo komično opero »Genovefo«. Orkester bo tvorilo 12 zdravnikov in opero bodo peli sami zdravniki njih žene in hčere. To bo torej vseskoz zdravniška opera. * Trojčki. V Lomnici na češkem je žena trgovca Jirounka rodila po 10 nerodovitnih letih kar trojčke fantičke naenkrat. Oče nori od samega veselja. Strašna smrt. Neka kmetica se je vračala iz Breclave na južnem Moravskom in je začula stran ceste grozovito upitje. Našla je 161etnega pekovskega vajenca v plamenih. Isti si je hotel življenje končati, kupil si je špirita, polil po sebi obleko ter zažgal. Kmalu nato je umrl v groznih bolečinah. ' Vnukinjo zadavila. V Šibeniku se je sprla nedavno dninarjeva žena Antonija Trcera s svojim soprogom in s sinom, med prepirom sta planila oba nanjo in sta jo pretepla. Radi tega se je hotela mati nad sinom maščevati. Vstala je ponoči inje zadavila njegovo enoletno hčerko. Ker je umrlo Trceri že 11 otrok in trije Vnuki ter je bila nekoč na umu že nekoliko bolna, je skušal njen zagovornik do- kazati, da je umorila svojo vnukinjo v hipni blaznosti. Toda zdravniki so se izrekli, da je bila Tercera duševno povsem normalna, zato je bila obsojena na smrt na vešalih. * Otroka čez noč v soli zaprta. N. W. Tgbl.« poroča, da sta ostala učenca petega razreda, Friderik Podola in Josip August in na neki dunajski šoli čez noč zaprta. Šolski sluga je pozabil nanja, sama si pa nista upala iti domov. Učitelj ju je zaprl, ker sta svoje naloge slabo pisala in sta bila nemirna. Podola je moral pisati 30krat duhomorni stavek »Piši čedno svoje naloge«, njegov souče-nec pa tudi nekaj sličnega. Stariši obeh otrok so bili v nepopisnem strahu; zlasti mati Podole, ki je bolehen deček, je bila vsa bolna od skrbi. Šla je parkrat vprašat k šolskemu slugi, kje je deček, a ta je odgovoril malomarno, da so šli že vsi domov. Začela se je seveda preiskava proti slugi in učitelju. ' Tragedija na kmetih. V vasi Kuklem pri Požunu se je dovršila pred nekaj dnevi strašna tragedija. Kmeta Pavel in Jan Subik, brata, sta živela v neslogi radi posestva, katerega bi morala imeti vsak polovico. Vedno sta se prepirala, včasih tudi pretepala, in vsak je mislil, da ga hoče drugi oškodovati. Pred nekaj dnevi sta se brata zopet pretepala, ko j© prišel v sobo lCletni sin Jana Subika, Vendelin Subik. Sin je priskočil očetu na pomoč, a pri tem je tako ranil svojega strica, da je ta v par dneh umrl. Zato so hoteli stariši svojega sina, morilca, spraviti urno v Ameriko. Spremljala ga je do Dunaja neka sorodnica, katera mu je tudi preskrbela vozni list v Ameriko i. t. d. Toda sodišče v Požunu je brzojavilo na vse strani in 161etnega morilca so zaprli še predno je prišel na mejo. * Maščevala je čast svoje hčere. Iz Belegagrada se poroča: V Kragujevaci je zabodla gospa Milka Stojil-Koviceva nekega mizarja, ljubimca svoje hčere, kateri je dolgo obetal zakon, a končno jo je pustil na cedilu. Ko so jo prijeli redarji, je dejala: »Ni mi žal mojega dejanja, kajti maščevala sem čast svoje hčere.« * Mattonije va kisla voda Giess-titibler. S pričetkom spomladi se je začelo zopet jako živahno razpošiljati to najizvrstnejšo izmed naših kislih voda. Potreba mineralne kisle vode vsled njenih zdravilnih vplivov na ves človeški organizem zmiraj narašča in moremo pred vsem kot predpripravo za zdravljenje v Karlovih, Marijinih, Francovih varih in Toplicah naturno alkalično Gieshubler-kislo vodo po zdravniškem predpisu k vsakdanjemu uživanju priporočati. * Princ Henrik — častni doktor. Američani ne vedo, kako bi bolj počastili nemškega princa Henrika, ki je posetil Zjedinjene države. New - York ga je imenoval častnim meščanom, bostonsko vseučilišče pa častnim doktorjem. Svečanost je bila velika. Seveda se je oglasil tudi prinčev brat, nemški cesar, z gostobesedno brzojavko. * Velika tatvina. V Berolinu so ukradli neznani tatovi nekemu zlatarju mnogo biserov v vrednosti 60.000 mark. * Barka s cerkvijo in bolnišnico. Tako je dala zgraditi angleška kraljica Aleksandra za ribiče v severnem morju, ko so včasi več tednov od doma na morji. Barka stane 36.000 K. * Pametna postava? Poseben ukaz je veljal na Francoskem ob času kralja Ludovika XV. Postava se je glasila: »Katera žena poskusi s pomočjo belega ali rožastega lepotila, dišav, raznih esenc, umetnih zob, ponarejenih las, z visokimi petami na črevljičkih itd. zapeljati kakega podložnika Nj. Veličanstva v zakon, se jo bo smatralo kot čarovnico in zakon ne bo veljaven«. — No, zdaj je enakih sredstev še več. * Kolera. Iz Carigrada poročajo: V Medini je umrlo na koleri od 6. do 9. t. m. 158 oseb, v Meki od 8. do 10. 13 in v Džedahu ena oseba. " Dirka živalij. Ako bi živali tekmovale medsebojno v teku — pripoveduje neki angleški zoolog — bi dobil hrt prvo nagrado, kajti napravi v eni minuti pot 1250 m, za njim pride konj — 1000 m v minuti, potem žirafa 900 m, tiger 860 m, sob 850 m, volk 570 m, zajec 400 m. Med pticami preleti urni poštarski golob 1200 m v minuti, za njim pride albatros. Med ribami plava najhitreje delfin (31 km v eni uri), losos 24, haring 22 km. Morski kit, če je preganjan, napravi pot 26 km, a dolgo ne zdrži. Društva. — »Splošno slovensko žensko društvo". To društvo kaže, da teži z največjo resnostjo za cilji in nameni, katere si je stavilo. Njega predavanja so se že popolnoma udomačila ter imajo vzpričo svoje zanimivosti mnogoštevilen obisk. V nedeljo, 16. t. m. priredi društvo zopet v veliki dvorani »Mestnega doma« javno predavanje. Predaval bo g. ravnatelj Ivan S u b i c o Parizu in njega svetovni razstavi. Začetek ob s ed m i h z v ečer. Vstop prost in vsakomur dovoljen. — „Slovensko planinsko društvo" ima svoj redni občni zbor v soboto, 22. t. m., ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih »Narodnega doma« s sledečim sporedom: 1.) Pozdrav predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4) Poročilo revizorjev. 5.) Predlog o stavbi hotela. 6) Volitev odbora. 7.) Slučajnosti. K obili udeležbi vabi osrednji odbor. — Svobodne misli trdnjava ob Boljski. Bralno društvo ob Št. Pavlu ob Boljski stoji še neomajeno. Vsi mnogoštevilni napadi, tudi oni z za to najpri-pravnejšega kraja, mu niso mogli škodovati. To trditev najbolje potrjujete dejstvi, da se je izdalo v preteklem letu za knjige in časnike 271 kron, a je še nazlic temu ostal koncem leta lep prebitek, in da imajo udje vsak teden nad 50 iztisov naprednih časnikdov na razpolago. Vodstvo društva je zopet v spretnih rokah. V odbor so bili namreč voljeni: g. Franc Hmelj predsednikom, g. Ivan Vasle njegovim namestnikom, g. Anton Uršič tajnikom, ,g. Anton Vasle blagajnikom, g. Ludovik Uršič knjižničarjem ter gg. Rudolf Pevec in Franc Grahor odborniškima namestnikoma. Dne 9. februvarja priredilo je društvo veselico, ki se je v vsakem oziru obnesla. Naši diletantje so tako dobro igrali glumo »Bob v Kranju«, da je mnogo poslušalcev izrazilo željo, naj se ta veseloigra še enkrat uprizori ali pa, da nas naj vrli igralci v kratkem razveselijo s kako novo predstavo. Predstavi je sledila jako živahna prosta zabava s plesom. Svirala je ciganska godba. Književnost. — „Slovenka". Glasilo slovenskega ženstva. Vsebina: Učiteljica na deželi. X. — Žari tam zunaj mladi dan . . . Fran Žgur. Poddraga. — Šolska ikona. Srbski spisal dr. Laza K. Lazarevie. Prevela I. in F. Klemenčič. — Molitev. Utva. Trst. — Jože Plečnik. J. F. — Moja duša. Fran Valenčič. Dunaj. — Socialni temelji nravstva. Berta Pappenheim. Prevela Leda. — Najdenišnice na Ruskem. J. F. — Zla usoda. Fran Žgur. Poddraga. — Mučenica na kraljevskem prestolu. F K. — Magdalena. J. S. Machar. Z dovoljenjem pesnikovim prevel Ant. Dermota. Praga. — Žensko vprašanje in naši narodni stranki. Homo Novus. Ljubljana. — Savinski venec. Zložil /jiga Lajakov Mozirski. — Zavod sv. Nikolaja v Trstu. — Nove knjige. — Beležke. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 15. marca. Uradna Wie-ner Zeitung" prijavlja sankcionirano obrtno novelo, s katero se spreminjata §§ 59. in 60. obrtnega reda, tičoča se krošnjarstva, in zakon o zvišanju pokojnin gotovi vrsti duhovnikov. Dunaj 15. marca. Tukaj se razširja govorica, da po zasedanju delegacij odstopi grofGoluchowski. Dunaj 15. marca. Bivši ministrski predsednik grof Fran Thun je imenovan avstrijskim poslanikom v Londonu kot naslednik grofu D e y m u, ki je bil na tem mestu od leta 1888. Dunaj 15. marca. Za konec aprila napovedani avstrijski katoliški shod se je moral na nedoločen čas preložiti. Dunaj 15. marca Danes je bil v nekem tukajšnjem hotelu aretiran 30-letni magaciner Leopold Siberbusch, katerega zasleduje okrajna sodnija v Kranjski gori, ker je v Jesenicah ogoljufal več oseb za kakih 2000 K Budimpešta 15. marca. Fejer-vary-kriza je poravnan a. Cesar je Fejervarvja pismeno prosil, naj ostane domobranski minister, na kar se je Fejervarv udal. V dokaz, da se je s Horanszkim poravnal, mu je danes napravil vizito. Trident 15. marca. Med tirolskimi Italijani je zavladala silna nevolja proti namestniku baronu Schwartzenau-u, ker je ta za šolo nemškega Schulvereina v italijanski vasi Vadena daroval 600 K. Petrograd 15. marca. Tolstoj boleha za suhim unetjem prsne mrene. Bolezen sicer ni več nevarna, vendar je bolnik zbog svoje visoke starosti silno oslabel. Niča 15. marca. Včeraj se je črnogorski princ Mirko oficialno zaročil s hčerko srbskega polkovnika Kon-stantinoviča, jedinega sorodnika srbskega kralja. Rim 15. marca Zatrjuje se pol-oficiozno, d a s o s e Italija. Avstrija in Nemčija že končno porazu-mele glede obnovitve trgovinskih pogodeb in trozveze. London 15. marca. General Me-thuen in polkovnik Townsend sta se morala s častno besedo zavezati, da se, ko ozdravita, vrneta takoj na Angleško ter se ne udeležita več vojne. Delarev ju je izpustil, ker nima zdravnikov. Angleški listi priznavajo, da je bilo postopanje Delareva viteško in velikodušno ter zahtevajo, da se Burov ne smatra več za roparje, da se dovoli zdravnikom k Burom in da sa naj smatra Kruitzingerja le ujetnikom in da se Cronje izpusti. Lord \Volseley je odpotoval v Južno Afriko, da stopi na mesto Kitchenerja. ki hoče sam voditi vojsko proti Burom. London 15. marca. Minolo nedeljo je oddelek Mentza Angležem ušel med Heilbronom in Wolvehockom s pomočjo črede volov. Narodno gospodarstvo. — Hranilno in posojilno društvo V Celju. O delovanju te zadruge v letu 1901 posnemamo iz ravnateljevega poročila naslednje: Denarni promet znašal je v letu 1901 2,780 891 K 64 v. in sicer je bilo prejemkov 1,410.209 K 38 v. in izdatkov 1,370.682 K 26 v. Zadružnikov je bilo koncem leta 1901 4003. Stanje deležev koncem leta 1901 pa 92 124 K 60 v. Hranilne vloge so znašale koncem leta 1901 1633.854 K 58 v. Ker pa znašajo kapitalizovane obresti v letu 1901 69031 K 94 v. je stanje hranilnih vlog koncem leta 1901 1,702 886 K 52 v. Oba rezervna zaklada znašata koncem leta 1901 206.995 K 80 v. Penzijski zaklad za uradnike je znašal koncem leta 1901 15.152 K 50 v. Čisti dobiček leta 1901 znaša 12.904 K 84 v., ki se razdeli tako le: 1. posebnemu rezervnemu zakladu se pripiše 5.004 K 20 v. 2. penzijskemu zakladu za uradnike 2.847 K 50 v. 3 Ostanek 5.053 K 14 v. pa porabi načelstvo zadruge za dobrodelne namene, Vsled tega znašata oba rezervna zaklada skupaj 212.000 K, penzijski zaklad za uradnike pa 18.000 K. Darila. Upravnlštvu našega lista so poslali: Za družbo tv. Cirila In Metoda. Gospod Ženko v Ljubljani 4 K 90 vin. kot Cisti dobiček zimske igre „ogenjček" , družine Ženko-Rendlaj. — Živel. Za Prešernov spomenik. „Iz zavoda go-spice Toni Pajničeve" 3 krone, poslane po gosp. Milki'Dolenc. Grm pri Rudolfovem. — Živela! Za podpora potrebno rodbino pesnika Jesenko : Gospa Fani de Schiava v Cirknici 5 kron 74 vin., nabrala v veseli dražbi v gostilni de Schiava. — Deželni uradniki preostanek prispevkov za venec pokojnega tovarša Witschla 8 kron. — Skupaj 13 kron 74 vin. — Srčna hvala. Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uorav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-praSek", ker vpliva na prebav-Ijenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLLi, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (12—4) Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Tanno-cbiĐin tiDtmre za lase katera okrepeuje lawlN«*e, odstranjuje luNke in preprečuje izpadanje las. t steklenica z navodom 1 14. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—3) Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil mostu. Prav domare zdravilo, katero ze že rad 40 let hrani za vsak slučaj v nekaterih rodbinah, je „Prasko domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi. To mazilo se rabi z jako dobrim vspehom, da se rana z obližem pokrije, kadar se je kdo nevarno ranil, rabi se pa tudi, da se prepreči nevaren prisad, tako da se rana po hladilnem, bolečino zmanjsu-jočem vplivu mazila hitreje zaceli. „Praško domače mazilo" iz lekarne B Fragnerja v Pragi se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inaerat! a Mjteorologićno poročilo. Višina nad morjem S06-2 m. Srednji Eračni tlak 736'0 mm. Marca j Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. Vetrovi I «••5 11 Nebo S" p- 14. 9. zvečer 7446 0-4 sr. sever sk. oblač. g 15. 7. zjutraj 742 8 — 0 8 si. svzhod del. jasno'^ n 2. popcl. .402 62 sr. jzahod oblačno Srednja včerajšnja temperatura 0 3°, nor-male: 3 3°. Dunajska borza dne" 15. marca 1902. Skupni državni dolg v notah .... 101 76 Skupni državni dolg v srebru .... 10145 Avstrijska zlata renta....... 12095 Avstrijska kronska renta 4°/.i .... **9 30 Ogrska zlata renta 4%....... 120'— Ogrska kronska renta 4°'0 ..... 97 55 Avstro-ograke bančne delnice .... 1632 — Kreditne delnice......... 694 50 London vista.......... 24'05 Nemški državni bankovci aa 100 mark 117 30 20 mark............ 2346 20 frankov........... 1910 Italijanski bankovci........ 93 45 C kr. cekini........... 1133 Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, ki so našemu dragemu, nepozabnemu soprogu, oziroma očetu, gospodu Franu VVitschl dež. stavbnemu svetovalcu, odlikovanemu z zlatim zaslužnim križcem s krono ob njegovi zadnji bolezni izkazali svoje iskreno sočutje in ki so nam ob njegovi smrti izrazili ali osebno ali pismeno svoje sočustvo, dalje vsem onim, ki so od blizu in daleč prišli, da bi izkazali pokojniku zadnjo čast. zlasti odposlanstvu uradnikov dež stavbnega urada in dež. odbora kakor tudi vodstvu kmetijske šole na Grmu za vdeležbo z gojenci, končno tudi za poklonjene prekrasne vence izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. 1 641 Srebruče, dne 14. marca 1902. Žalujoči ostali. Pri kataru sapnih organov, kašlju, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na ki se rabi uspešno sama ali" z gorkim mlekom pomešana. (30—3) Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoči učinek, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo. V Ljubljani se dobiva pri MihaeluJKastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Dn Mi poštenih starišev, z dobrimi šolskimi spri čevali, se sprejmeta v dobre trgovske hiše, eden v Ljubljani, drugi na deželi. Ponudbe sprejme upravništvo »Slov. Naroda«. (415—25) rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, ^ izkušena pri vsakem nahodu, 'gfc*^*^ posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (16-11, Dobiva se v večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo l'r. Kejnlk, fijubljana, Pred MkoOjo št. *«. anes, v soboto, dne 15. marca ob 8. uri zvečer koncert ljubljanske godbe vrestaracijiVospernig Gosposke ulice št. 3. (646) Ve topnina 15 lacr. Lepa mesečna soba Cmeblovana> (598-3) —^« so takoj odda. na Bleivveisovi cesti št. 22, L Išče se stanovanje s hrano za gospico komptoi istinjo Ponudbe pod „stanovanje" na upravništvo »Slov. Naroda«. (588—3) Spretno prodajalko sprejme takoj trgovec vz mešanim blagem na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe na upravništvo nSlov. Naroda". Šifra ,,D. II." (609) Naznanilo. Podpisana bila sem po nedolžnem obdol-žena tatvine 40 kron in sem billa danes pri ces. kr. okrajnem aodišu popolnoma oproščena. V Ljubljani, 13. marca 1902. Ivana Čenčur (612) iz Cerknice. za dame s spečevanjem nekega dobro vpeljanega patentiranega izdelka za dame zasebnim odje-malkam. Ponudbe pod šifro ,,Hoher Verdienst" na ^nončno ekspedicijo „GUnther v Toplicah na Češkem. (643 — 1) Komptoirist kristjan, ne črez 30 let star, nemškega, slovenskega in hrvatskega jezika zmožen, samec, popolnoma prost vojaške službe, sprejme se dne 15. aprila. Lastnoročno pisane ponudbe v zgoraj navedenih jezikih poleg referenc naj se pošljejo na (644—1) Karesch & Stotzky, Bremen. Nogavice, obujke, jopice, spodnje kiklje itd. iz prima vrste preje, ovčje volne in flora, kakor tudi oblekice za otroke, plaščke, avbice im in klobučke ima gotove kakor tudi po meri naprodaj (576—2) $na l^ciring strojno pletenje in konfekcija za otroke ĐuersrfJ trg $t. 1 nasproti „Narodne kavarne" prej v Židovskih ulicah št 8. tfjgF Nogavice, v kakeršnem stanu naj si že bodo, se sprejmejo v podpletenje. \fST Jffeblirana mesečna ~SQ soba z okni na ulico se takoj odda. — Vpraša se na Jurčičevem trgu št. 3., I. nadstropje. (633) Trgovski pomočnik špecerijske, delikatesne in železne stroke želi službo menjati. Pod naslovom ,,J. J. O. PlzenJ'- Haupt-poste restante 6r«dee. ,6<9j 2 pomočnica in 1 učenca s dežele, a dobrimi spričevali, sprejmem takoj. 3. KroScuie (838> trgovec, Sava-Jesenice (Gorenjsko). dober manufakturi«*-, izvežban tudi v že-lezninski in špecerijski stroki, išče se za trgovino z mešanim blagom. (642—1) Ljudevit Smole, Sevnica, štajersko. V poslopju meščanske bolnice. Vstop si sadiiepja trgra. Poara<*arJev trs;* Ljubljanska umetniška razstava I. vrste. Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini. Samo še danes v soboto je razstavljena : Slikovita Tirolska (Pustrška dolina). Od nedelje, 16. marca, do vštevši 22. marca: Šesto potoiaBje po Anuieš'em. Kdor hoče sebi in svojim otrokom pribaviti velik užitek, naj zahaja v ta optična potovanja. Vstopnina za odrasle -tO h, za otroke, dijake in vojake do narednika 2» h. Vstopnice v abo-nementu za 6 obiskov: za odrasle 2 K, za otroke, dijake in vojake do narednika I K. Otvorjeno vniiU dan, tudi oh nedeljah ln praznikih, od 9. ure zjutraj do O. ure zvef-r. (6361 Rokavice iz tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrste kakor tudi (2626-31) kožice za snažiti v različni velikosti po nizki ceni pri Alojziju Persche Pred škofijo 22. ;|| K sezoni K sezoni C N S 3 So priporočam svojo bogato zalogo p«5k najnovejših sl«t«aaav ia najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in mnnlelje, posebno pa opozarjam na trocevne puške katere isdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnoati vsakuem najbolje priporočajo Ker ae pečam samo s isdolovanjam orožja, se priporočam p. n. občinstvu sa mnogobrojna naročila ter isvrsujem tudi v avojo atroko apadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje. Z veleapoštovanjem (101—10) Fran SevČik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. Dve mesečni sobi z opravo se oddaoti (M6-3) v Spodnji Šiški hiš. štev. 120. Špecerijska trgovina oziroma opremljen prostor se takoj prevzame v Ljubljani ali v okolici. Ponudbe se prosi pošiljati pod naslovom: „Trgovina št. IOO, poste restante, Ljubljana. (596—3) z nekoliko posestva, pripravna za vsako obrt, je pod ugodnimi plačilnimi pogoji na prodaj. (522-6) Več pri upravništvu »Slov. Naroda«. vešč manufakturne, železninske in špecerijske stroke želi službo premeniti v kako večjo trgovino. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Narodaa. (645-1) Hišna oprava v staronemškem slogu se zaradi odpoto-vanja takoj proda. Poizve se: Pred škofijo št. 1, III. nad stropje. (625-1) obro ohranjeno kolo „Dlirkopp" se takoj prav ceno proda, Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.". 583 3) Spretne šiviiie in jedna učenka sprejmo se takoj. Vpraša naj se: v Ljubljani, Cerkvene ulice št. 21, vrata 22. (627—2y Trgovski vajenec sprejme se v trgovini z železnino pri Karcn Kavšeka nasl. Schneider « Derovšek (440—4) v Ljubljani. Dva dobra ohranjena damska kolesa se po ceral prodata. Vpraša se v upravništvu „Slov. Naroda". (635-1) premier-kolesa 1902 Najstarejša, najbolj izpričana znamka Vele-zanimiva in fina oprema Ceniki gratis. Ceniki franko. Premier-Werke, Eger (Češko). seen]e slamnikov in navadnih klobukov je na Resljevi cesti št. 22,1, nadstr. C. Brilly. (563—2) Svojo bogato zalogo vsakovrstnih najnovejših priporočam slavnemu občinstvu '-------- _ po nizki ceni. - Stare, obrabljene vozove jemljem v račun ter sprejemam vsa v mojo stroko spadajoča popravila po najnižji ceni. Peter Keršlo «*-3 zalcgra iu tvornica vozov* ir Šiški pri Ljubljani. S*/Y 52 5 do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vaacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Osterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (200—8) ~~ "~ (541—3) zmožen slovenskega in nemškega jezika in s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom pri J. Šket-u v Ilir. B stric, Notranjsko. Vabilo na ¥111. redni občni zbor Posojilnice na Slapu pri Vipavi registrovane zadruge z neomejeno zavezo kateri se bo vrSil v sredo, dne 26. marca 1902 ob 2. uri popoldne v svoji zadružni pisarni v Vipavi. Dnevni red. 2. Poročilo načelnika. 2. Poročilo nadzorstva o letnem računu. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Privoljenje remuneracije načelstvu in nadzorstvu. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Prememba pravil. 7. Razni nasveti. V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri, sklicuje se s tem drugi občni zbor ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi vse zadružnike (640) Jtačelntštvo. •sla mlm mm *y c »n m rlr* «n p 9\p mL* a-l-a *X» #j\L» «si-a *X» »i-a *X» Kdorrabizaspomlad dober plug naj si ogleda naše jeklene pluge, katerih ni potreba nič držati, orje se veliko lažje in so trpežnejši kakor navadni plugi. Vsakdo dobi plug na pcskušnjo in ga lahko vrne če mu ne ugaja. (517-3) Znano dobra in lahko tekoča vratila, mlatilnice, slamoreznice, čistilnice, mlini za žito s kameni, mlini in stiskalnice za sadje in grozdje, vsake vrste trombe in cevi za vodovode i. t. d. v veliki izberi vedno v zalogi. Samo bl&go prve vrste. Traverze, železniške šine in vse potrebščine za stavbe se dobe po jako nizki ceni in točni postrežbi pri Karola Kavšeka nasl. Schaeider &¥erovšek trgovina z železnino na debelo in drobno in zaloga poljedelskih strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16. sspspsp Prodajalka. Spretna, urna prodajalka sprejme se takoj v neki tukajšnji manufakturni trgo vini. — Ponudbe pod H. IOO na upravništvo »Slov. Naroda«. (611—«) TTratrt-no dLovolJen-a. (632) posredovalnica stanovanj in sluzeb Gospodske ulice ftt. 6 priporoča In nameača le boljše službe iskajoče vsake vrste mm LJubljano In drugod. — Patnlaa tukaj. IVwtwnene|e v pisarni. Vestna In l4.olla.or možno hitra postrežba zagotovljena. Tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih poljs.il in Trtnik po najnižji ceni ter jamči za njih kalji vost. (586 - 3) Veliki krah! New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6-60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria časic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor. 49 komadov skupaj samo gld. 8-60. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6'60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na ilbalt&nt sleparij 1 zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krnitno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudixa vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (211—8) A. HlK$CllBEKC.-a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaj! II., Rembrandtstr. 19/M. Telefon14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo lO kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek Iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Hr. Kamilo Rh'hm. okrožni in tovarniški zdravnik. Deske in tramove kupuje po ugodni ceni in proti takojSnjemu plačilu (293-15) Anton Deghenghi leanl trgovec ,,pri lipovcu" » tjubljant, Dunajska cesta. Kantiner za vodstvo delavske kantine pri neki veliki žagi se išče proti stalni plači in tantiemam. Vstop takoj. Prosilec mora biti oženjen, špecerijski trgovec ali gostilničar. Pogoj je kavcija 1000 K ter znanje nemškega, slovenskega ali hrvaškega jezika. (637—1) Ponudbe naj se pošiljajo pod ,,S. S. IOO" upravništvu »Slov. Naroda«. Dobre cenene are s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD _ tovarna za uro In eksportna hlia zlatnln Most (Brux) Češko. Dobra nikelnastaremontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 1*20 Nikelnasti budilec.......... „ 1*95 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758 —26) PbjT" Huatrovani katalog zastonj in poštnine prosto. Najboljša primes je in ostane Tschinkel kavini na zdrob ■ iz Ljubljane. Damsko kolo dobro ohranjeno, se takoj proda. Ogleda se lahko na Tržaški cesti st. 299 nasproti tobačne tovarne. 594—3 Cis. g. avstrijski H| držami žalaznica. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod li Ljubljane jn2. kol. Proga oos Trbi*. Ob 12. tiri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Se Iz t hal v Aassce Solnograd, čez Klein-Reiflmg v Stevr, v Line na Danaj via Amstetten. — Ob 7. on 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Se Iz t h al v Solnograd, InomoBt, cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteia, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, cea Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. ari zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in 11. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja v a Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Soinograda, Linca, Steyra, Aasseea, Ljabna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari Iti m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, ^direktni vozovi L in II. razreda;, Budejevic, Solnograd*, Linca, Steyra, Fariza, Geneve, Carina, Bregeuca, Inomosta Zelia ob jezero, Lend-Oasteina, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Poniabla. — Ob 4. uri 44 m popoladne osobni vlak z Dunaja, Ljabna, Selztbala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran ivnsieste, Pon-tabla — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga is Novega mosta in Soćevja. Osobni vlaki: Ob 8. u j in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoladne in ob 8. ari 35 m s?ečer. — Odhod iz Ljubljaše drž. kol, v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 rr zjutraj, ob 2. ari 5 m popoladne, ob tt. ori 50 m zvečer, ob 10 ari 85 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljucijaco drž. kol. is Kamnika. Mesari vlaki: Ob 6. uri 4i» m zjutraj, ob 11. ari 6 at dopemdne ob 6. ari 10 m zvečer in ob 9 uri 55 in zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1) 0ŽST Ođ. leta. 1868. se Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je izkušeno na klinikah in oi mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v AvBtro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltnim boleznim, zlasti proti vsake vrste izpuščajem uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotranovega mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje luskinic na glavi in v bradi, za čiščenj* in desinfekcijo polti je splošno priznan. Bergerjevo kotranovo milo ima v sebi 40 odstotkov tesnega kotrana in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride sleparijam v okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotrttnovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri neozdravljivih poltnih boleznih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje nesnage s polti, proti spuščajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno koametično milo za umivanje in kopanj* ma vsakilanjo rabo služi Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, v katerem j« 35 odst. glicerina in ki je fino parfumovano. Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kr. Od drugih Bergrrjevih medieinsko-kosmetičnih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Benzoe-milo za fino polt. boraksovo milo za prišče; karbolsko milo za uglajenja polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoče milo; Bergerjevo mmrekovo-iglasto milo za umivanje in toileto, Bergerievo milo za nežno otroč/o dobo (X5 kr.) Bergerjevo Petrosulfol-milo proti rudečici obraza, rudečemu nosu, oprišču in sklenju kože; milo za prge v obrazu jako učinkujoča ; žveplenomleeno milo proti zakožnim črvom in nečistostim obraza; taninsko milo za potne noge in proti izpadanju I.... Bergerjeva zobna pasta v tubah najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 2 za kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh drugih Bergerjevih mil s« najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Bergerjeva mila. Pazite na zgoraujo varstveno znamko in na. izvir : Tovarna G. Hell & Comp., Opava. ker je mnogo nič vrednih^ imitacij in se celo ime lierger zlorablja. V LJubljani se dobiva v lekarnah: Hlllaai LeuHtrk, 11. Vlaru>taelilUg;*r, J. »■:«<► r, Pleeoll, l . pt. li'tihor/.T in v vseh lekarnah na Kranjskem (623—1) Lekarna #,,pri orlu" ~v Ijjnbljanl. Lastnik M. Mardetschlager, lekarnar in kemik priporoča: o >o S "S °2 o 2 2 .d .S "o o *0 C ~ — "g.^ S M ^ -SftS S. 03 » _ N rn S "g % « 2.00=3 j« c« ~ .i5 ^ ^ Si o «"O « a . m .M jO n-3 S E > rt gOQ J .S S > e _ rt g" -S .S s V a "S i D > d —1 S i - s oŠ m N rt si s s •» ca >> Stari trg št 21. Glavni trg št 6. in Jakob Zalaznik Prodaja moke In raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja. ri trg štev. 32. Sukneno blago za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča 11 R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št. 5. 3 Bičevnike najboljše kakovosti in jako po ceni izdeluje tvrdka (437—8) izdelovatelj bičevnikov v Metylovicah pri Mistku na Moravskem. Ilustrovani ceniki gratis in franko. Najboljše vrste ceneni Jg|*QUf |)||* za saditi kakor: zgodnji rožnik, beli zgodnji amerikanec, naije mali okrogli čebuljček, deteljino m repno Seme prodaja (561—2) Josip Leuz v Ljubljani Resljeva cesta št. 1. L. ]m& okliz za tnrisie. Priznano najbolji« aredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljam Itd. Itd. - Glavna zaloga: L. Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meidling-. obliž za turiste poKI-20. Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoll. V Kranju: K. Savnlk. (621—1) Zahtevajte Luser-jev Najboljše črnilo sveta. Kdor hoče obutalo ohraniti lepo ble&čeče in trpežno, naj kupuje Kanto Fernolendt čreveljsko črEilo; za svetla obutaia samo Fernolenat creme za naravno nsnje. Dobiva ae povsodl. C. kr. pnv. tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška zaIoya;: (103—10) Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnamanj brez vrednosti pazi naj ae natančno na moje Ime St. Fernolendt. ^ i * i o 'v rt i v ♦ I ♦ ♦ i V/ e> e i I ♦ I ♦ I % Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9 priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih innajtrpežnej ših Milnih ognjišč lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po n u J n i/J I h cenah. \ Ceniki brezplačno in pošt-(32) nine prosto. (11) iiim M Hi Gospod i se sprejme na hrano in stanovanje na Kongresnem trgu št. 6, I. nadstropje za vodo. *nHHHBMHHLaai# Rudolfa Kirbischa slaščičarna v Ljubljani priporoča vsak dan svežo Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. (512-3) Važno za bolne na Moden! Kadar komu ne tekne jed, pri želodčnih nadlogah, pri slabosti, glavobolu vsled slabega prebavljanja, pri želodčni slabosti, pri nerednem probavljanju itd. pomagajo takoj Brady-jeve želodčne iS kapljice. prodaj v vneli lekarnah. UM Na tisoče zahvalnih in priznalnih pisem I Bal Cena steklenici s podukom, kako jih rabiti, 40 kr., veCje 70 kr. Centralna zaloga: C JHi*ady9 lekarna „pri ogerskem kralju", UunuJ, I, Svari se pred ponarejenimi izdelki, (2435—10) pristne marijaceljske kapljice morajo _ „_ imeti ,,varstveno znamko" in podpis GtmHHXit*J? Močenje postelje, ^fišfe pri ljudeh raakoršne mtaroiti in »pol« po najnovejšem patentiranem postopanja. I.prićevala in prospekti se dobe gratU pri: (649) B. Marburg, Duna] V., Ramperstorffergasse 19. Red Star Line, Antvverpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izoorna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dunaji ali (1116-30) Ant. Rebek. konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. S4: .» sadna, lepotična ^nndrevoredna drevesa r \ e>$r saa"no ln lepotično grmovje, ^člPjzZr divJa,to in ograjne sadike, rože, konlfere, buksus- in lovorova drevesa, kamelije, Azaleje, slične palme, perene, preprožne in skupinske rastline, XaJboljša semena. — Tudi se dobi vedno vezalno zelenje, sveže in kratko rezano. (553—2) \'»J nižje erne. Ceniki brezplačno. Št. 59. (629-2) Razpis volitve za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani. Podpisana volilna komisija daje volilcem trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani na znanje, da se bo pred volilno komisijo vršila volitev ali z ustnim glasovanjem ali z osebnim oddajanjem napisanih glavnic dne 22. marca 1902 od devetih dopoludne do treh popoludne v magistratni dvorani v Ljubljani. Ob 3. popoludne se bo to glasovanje tudi končalo. Volitev se vrši javno. Volilcu se daje, kakor je že zgoraj omenjeno, na izvoljo, da voli ali a) ustno, ali b) da svoje može na glasovnici napisane osebno poda volilni komisiji, ali c) da s svojim imenom podpisano glasovnico pošlje c. kr. volilni komisiji ter obenem odda oziroma priloži izkaznico. Ta odposlatev se sme izvršiti po c. kr. pošti ali s posebnimi poslanci. Glasovnice se smejo odprte ali zaprte oddajati ali dopošiljati. Na zaprtih glasovnicah mora biti zunaj zapisano ime volilčevo. Tisti volilci, ki volijo tako, da dopošiljajo napisane in podpisane glasovnice, morajo svoje glasovnice z izkaznicami vred najkasneje do 22. marca 1902 do 3. ure popoludne poslati c. kr. volilni komisiji v Ljubljani. Po preteku časa, določenega za osebno oddajanje glasov, se bo takoj pričelo s štetjem glasov. Na glasovnice, dospele med štetjem glasov, se ne bo nič več oziralo. Zgoraj navedene tiskovine (izkaznice, glasovnice, razpis volitve), kakor tudi vse vloge volilcev, se pošiljajo volilni komisiji po pošti poštarine proste, ako imajo na adresi pristavek: »V volitvenih zadevah trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani.« Volilci I volilne kategorije trgovinskega odseka dobe rudečo glasovnice in volijo 2 prava člana. Volilci II. volilne kategorije trgovinskega odseka dobe mjave glasovnice in volijo 4 prave člane. Volilci III. volilne kategorije trgovinskega odseka dobe modre glasovnice in volijo 4 prave člane. Volilci I. volilne kategorije obrtnega odseka dobe zelene glasovnice in volijo 2 prava člana. Volilci II. volilne kategorije obrtnega odseka dobe bele glasovnice in volijo 10 pravih članov. Volilci III. volilne kategorije obrtnega odsvka dobe rumene glasovnice in volijo 2 prava člana. Vsaka volilna kategorija voli sama zase njej pripadajoče število pravih članov. Opozarja se pa tu posebno, da se smejo volilci, ki imajo volilno pravico v enem odseku, voliti v vseh kategorijah tistega odseka. Daljni pouk je v razpisu volitve, ki se dostavi vsakemu volilcu. V Ljubljani, dne 12. marca 1902. C. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani. Predsednik : Dr. pl. RtUing m. p. Hiša in gostilna na prav lepem prostoru, na glavni cesti, blizu mostu, z vsem gospodarskim poslopjem, 2 hlevoma in s 4 orali polja, se takoj iz proste roke proda ali pa tudi pod ugodnimi pogoji v najem da. Hiša je pripravna za vsaki obrt. Natančneje v Kandiji št. 26 pri Novem mestu. (591—3) Velikanska pesa kraški zgodnji grah in pritlikovec kakor tudi zanesljivo kaljiva vsakovrstna semena pri (368—6) Petru Lassnik-u v Ljubljani Marijin trg St. I. Mizarji, pozor! Na prodaj je (548-3) moderni stroj za obdelovanje le^a ki je ob jednem žaga na jermen, okrožna pila in stružnica popolnoma v dobrem stanu in po ceni. Vprašanja na naslov: A. Stupnik, Zdenskavas, Videm -Dobrepolje. Moja pristna, kolinska voda, destilovana po izvirnem receptu iz-nnjditelja. mojega pratleda, je znana v vseh delih na zemlji, pod naslednjo, postavno deponirano znamko: Kolin. Ivan Marija Farma Jiilichs-Platz št. 4. Patentovani zalagatelj Nj. Apost Veličanstva Frana Josipa I., cesarja avstrijskega In kralja ogerskega, kakor mnogih drugih cesarskih in kraljevskih dvorov. ^Lnt^ Krlspei>. Lekarni Pleeoll, Maj r, drogerija Hanr, dalje H. Kenda, Alojzij Perarhe, Fd. .IS u lir. .2788—4) Suchard MILKA čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih. Smetane jako bogata mlečna čokolada. najnovejše iz s?etcvnosiav.;e tovarne za čskolaio „Andropogon" (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Potekava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkuSena in zajamčena neškodljiva tekočina, bi zabrani Izpadanje las ln odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barva. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 K. # Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga ln razpošiljatev v I»iubijani pri gospodu Vaso Petričić-u. "V zalogi imata tuđi gg. E. JI ulir in l . pl. Trn-I*«'»«•*> v LJubljani in g. A. Kant ar Krunjl. Dobiva se tudi v IVovem mestu v lekarni „prl ang-elju". ^Preprodajalci popust. (506— 3) ~&ž| Založena 1847. |&f|- -&j| Založena 1847. |^- Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 11 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. DFZ Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv.Petra cesta 16 priporoča svojo veliko zalogo ^pjpj^ gotovih oblek M 9^ za gospode in mm dečke, n jopic in plaščev za gospe, 11 nepremočljivih IBfejfl havelokov itd. KlLč* r H Obleke po meri se po 9f^» i * najnovejših uzorcih in po SeL " * najnižjih cenah solidno in mm E ^ najhitreje izgotovljajo. Fr.P.Zafee Ljubljana, Stari trg It. 28 rar, trgovce z zlatnino In srebrnino In z vsemi optičnimi predmeti. Nikelnasta remontoar ura Od gld. !•»€». Srebrna cilinder rem. ura od gld 4»—. Ceniki zastonj in franko. Mehanik IfaiSterl stanuje samo Opekarska cesta št. 38. Šivalni stroji pa najnižjih eenah. Blelble in v to stroko spadajoča popra- _vila izvršuje dobro ln eeno. M9T* Vnanja naročila ae točno izvrže1. 'Val MODERGE natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život ln v vsaki faconl ® S§> @ S§> © priporoča ® @ ® <§J Ž§> U C M DIU l/CKin A v Ljubljani, Glavni trg n tli nI K IvtliUA « © štev. 17. ® ® Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakova, čipka, svilano blago, parilo, a a a a a klobuka za dama. tkana In kratka roba na debelo In drobno. • a m a • Uitanav-Ijim Brata Eberl lata 1848. I 3 Prodajalna in komptoar: Miklošičeva CBSfa Št. 6. Delaraica: Igriške UliCB Št. 8. Pleskarska nojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska iii pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-OTih barv v tubah za azad. slikarje. Zaloga AopiSev ia pleskarje, all> zarje In zidarja, itedilnega mazila s« hrastove pode, zarbollneja itd. Posebno priporočava si. občinst :u najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ia likanje sobnih tal pod imenom ,.Rapidoi ' Priporočava se tudi si. občinstvu az vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. Letovišče „Laverca".^ Vljudno naznanjam, da sem prevzela od g. Harola Lener-ta, posestnika in vinskega trgovca na Laverel, njegovo gostilno istotam. Čestitim gostom bodem postregla z dobro pijačo ter okusnimi In cenenimi Jedili. — Glasovir je na razpolago. O Vellbl noči prične vozili g. Lenče-ta iz lij ubijane na Lavereo vsako nedeljo In praznik ob \,S. url popoludne od električne postaje Vojaško strelišče", ter se bode vračal, kadar se oglasi poln voz izletnikov. Za obilen obisk se toplo priporočam z velespoStovanjem (534-4) ajostilnlearka. o o o E o T « 9> O* m Styria-, franco-skih Peugeot-, Stefanie koles (114-19) pristnih Jos. Reit-gngfip hoffer sinov Pneumatik katere nudim po Isti — - — — - — — ——— eeni, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck) Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene in jamstvo! Z vseni spoštovanjem Fr. Čuden urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. ki Tehnični urad. Zaloga strojev in zelezja. Ustanovljeno SCHNABL & Ca, TRST. v letu 1877. ^\aa Zastopstvo in zaloga vzorcev: aaa Iijubljana, Dunajska cesta &t. 32. Glavni zastop želežja in tovarniških strojev. Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. X22.staJLa.ci3a, stioje^r In, parnili l^otlcv. Motori na plin, bencin in petrolej sestava „Ono". Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralne kurjave in ventilacije. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin ln par. Materijal za stavbišča. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti iz gome. Železne traverze in kolesa. Cement „Portland" in „Roman". Olje za kolesa in masti. V obča vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi: 14 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnotiskarn Kakor tudi: Tovarne za kože. Tovarne za obleko itd. Perilnice in predilnice, j Tovarne za parafin in cerezin. „ , sardine. Mline. Podjetja za napravljanje soli. Tovarne za izdelovanje zama&kov. Stiskalnice olja Naprave za vodno silo. Tovarne za šumeče vode. Di8tilerije. Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta namen je bflo postavljenih 161 motorjev za plin in petrolej in 65 parnih strojev. (634—1) 13 mehaničnih delavnic 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in ■ parom. 12 8ladčičarn, pekarn, tovarn za biSkot in konfete. 32 napeljav električne luči. Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev in žganje- točnikov v Ljubljani. Ker k letnemu občnemu zboru zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani dne 11. marca t. 1. ni doslo za sklepčnost zbora potrebno število udov, sklicuje podpisani načelnik nov občni zbor z istim dnevnim redom na dne 18. marca t. 1. ob treh popoldne v steklenem salonu gostilne „ Avstrijski cesar" na sv. Petra cesti. Sklepa se veljavno brez ozira na število došlih udov. (§ 16. zadružnih pravil.) 37e@fe£» načelnik. (629) 1 i gostilno „prj Qambrinu" 0H(( Židousk« steza |t. 4 0X"«» priporoča za točenje čez ulico svojo bogato zaloge prlatnlli vin. Istrsko črno .... liter po 52 h Teran....... liter po 80 h Istrsko belo .... „ „ 56 h Muškatelec .... „ „ 92 h Cviček...... „ „ 72 h Rizling...... „ „ 96 h Štajersko staro . . 80 h kakor tudi vsaki dan sveže puntigamsko marčno in bavarsko pivo. Z velespoStovanjem (550—1) Ivan 3(enda. Si.iTl=l!i!=ili!=IJI!i Pomladanske 4 4 A 4 novosti V konfekciji za dame, gospode in otroke priporočata v velikanski izberi Gričarftjffeja £jubljana v preSernovih ulicah štev. 9. Jfizke cene, točna in solidna postrežba. X (667-1) Fotografi« L. Krema. Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti. Izložbe: na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdi". ^aWaWaaam«aVU>aWaKaRM Največja zaloga navadnih do najfinejših otroških vozičkov in navadne do najfinejše X i XXX G» M. Pakič Xj5\3. t)13a.ia.su. Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem. Aaamm -avnV ^faW .4VaW ^aW ^laaavaaV^Bav a4vV ^4vW «vJaV^»a»» ^aaaV aftaV aa^^ J Josip Reich ► t likanje sukna, barvarija in > 4 kemična spiralnica na par ► \ Poljanski nasip — Ozki ulici it, 4 l 4 M priporoča za vsa v to stroko spadajoča k. ' Poatreiba točna. — Gena nizke. f •r—~—*"•"---- *v Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospoda In otrok* Je vedno na Izbero. Vsakersna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ae vzorec vposlati. eeeeeeeeea vi»neei»iii»iii zalogo klobukov najnovejše faconc priporoča po najnižji ceni Blaž Jesenko IO ubijan a, Stari trg št. 11. Avgust Repič, sodar Ljubljana, Kolizejaka ulioe štev. 16 (tt Trnove tt>) 12 izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstna OST sode T&J po najnižjih cenah. Kupuje in prodaja staro vinaro posodo. Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo sledilnih ognjišč najpriprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ah mesingom montiranih za obklade z pečnicami aii kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naroČila se hitro izvrše" Štev. 8821. Razglas. (577-3) Vsled sklepa občinskega sveta z dne 13. februarja t. I. izvrševala se bode naprava jednega deia lesene oporne ceste na Gruberjevi cesti. Ker se bode delo dne 10. t. m. pričelo, podpisani mestni magistrat s tem javno naznanja, da bode promet na Gruberjevi cesti ob posestvu Rozalije Mehletove in L. Šarca v dolžini 40 m od navedenega dne počenši do konca meseca marca t. I. zaprt. Mestni magistrat ljubljanski dne 5. marca 1902. Zastopnik za Ljubljano in okolico: Avgust Agnola v (Ljubljani, -OVI šivalni stroji PŠT so najboljši. To sliši sicer kupec o vsakem izdelku ia ođ vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj, kako isti siva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za Šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah NemCije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim. Pfaffovi šivalni stroji delaj0 cel° po 1 Pfaffovi šivalni stroji Pfaffovi šivalni stroji Pfaffovi šivalni stroji še vedno brezšumno. so nepresegljivi za domaČo rabo in za obrtne namene, so posebno pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno se proda:ajo z enomesečno poskušnjo ter s pismenim jamstvom za 10 let. AlBire naj ne zamudi pred nakupom si ogledati PfaiTove šivalne stroje. "(170-9) Zaloga Pfaffovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg F. TSCHINKEL. Popravljajo se vse vrste šivalnih strojev in koles najcenejše. Od \hcU zdravniških vesčakov priporočan Ifcobin-prepeeenee (mlečna beljakova hrana) najbolj naravno, prijetno in uplivno krepilno sredstvo za bolnike, okrevalce in otroke. = Cena zavitku (V* k) 80 h. == V vsakem zavitku so mnenja in analize najodličnejših znanstvenih veščakov. Dobi se v vseh lekarnah in slaščičarnah, kjer pa teh ni, naravnost v tovarni. Usak dan se razpošilja na deželo. Kadar se naroče 4 ali več zavitkov, pošlje se naročeno blago franko na vaako poštno postajo proti poštnemu povzetju. — Zavitki na poskušnjo ae pošiljajo franko, ako se znesek naprej pošlje. Tovarnas M, Cabek sin, Dunaj, X. Laxenburgerstr. 28. fB70—2)_ C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Poi*tland-cement v vedno jednakomerni, vse od av8trij8kegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dalee nadlirlijujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno aa.g*n* Priporočila ln spričevala raznih uradov in najsiovitejših tvrdk so na razpolago. f Centralni, urad: (2111-25) ZZZZZ Dunaj, I,, Irlasimilianstrasse 9. - »vuObltS" . čistilni izvleček čisti bolje« kakor vsako drugo čistilno sredstvo. ■■■■■■■ prodaja hiše v jfovem mestu. Zaradi familijarnih razmer prodam svojo dvonadstropno hišo in veliki vrt. V hiši so prostorne, obokane kleti pod zemljo. V pritličja je stara gostilna; krčmarska obrt na moje ime. Hišo deli od velikih, obokanih konjskih hlevov in ledenice prostorno dvorišče, Nad hlevi in ledenico se lahko zida cela vrsta sob za tujce. Ta stavba bila je pred leti pivovarna. Velik vrt nasproti hiše je najlepše stavišče mesta; za gostilniški vrt, velik salon in kegljišče dovolj prostora. Vse to leži v neposredni bližini okrožnega sodišča, okrajne sodnije, glavarstva, pošte in davkarije; blizu je sejmišče. Hiša in druga poslopja so v dobrem stavbenem stanju. Pogoji plačila povoljni. Polovica kupa lahko ostane intabulirana proti 41/«0/«- Jffiarija Rozina Skabrnć v Neverni mesto« (573-3) afcaiž Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad: 15 milijonov kron. okroglo 350.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska Mestnem tjrg;«: zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 nre dopolnilne in jih obrestnje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitaln. Rentni davek od vložnih obresti plačnje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnih otrok in varovancev. svrrj- Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. ~fi£Q (13-11) ■s \tf. 9uwr mawm trs = ZIVIIvA = MAGGI NAJBOLJŠA SVOJE VRSTE. Največje važnosti za vsako rodbino. za za/belo daje juham, bouillonom, primakam, sočivjem itd. presenetljiv, krepak in dober okus. = Blatio kapi) le zadoiea. = Stekleničice od 50 h naprej. v tabletah. iiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimmim luninimi""- Tableta za 2 porciji 15 h. Maggi je ve jnhe v tabletah omogočijo hitro mamo ■ vodo izgo-toviti krepke in lahko prebavljive jnhe. -H f• različnih vrst. t-«- * Konsomme & Bouillon v tobolcih. * 1 Conaomme-tobale« za 2 porciji najfinejše krepke jnhe 20 h. 1 Boulllon-tobolrr za 2 porciji krepke mesne juhe 15 h. Polije se samo z vrelo vodo in brez vsake primesi je gotovo. P o sk učenja, prepriča boljo, nogo vsaka reklama. Dobivat se v vseli kolonij sin Ih, delikatesnih ln drogerljMl&lh trgovinah. (617) Pomagajte si do mlinov brez vode! R. A. Smekal tovarna za gasilne in gospodarske stroje ponuja posameznikom ali občinam mline na motor brez vode ali pa na ročno moč pod povoljnim! pogoji. Istotalto vse gasilne in gospodarske stroje. Roba solidna z garancijo. Tedaj na noge tam, kjer ni vode in mlinov! Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. (278—7) mimmmmmmmmmmsmmmiiammmmmmiimmmiismm^mh Živo zanimanje, katero se od časa, ko smo razstavili izdelke modernega umetnega vezenja na šivalnih strojih Singer Co., povsod kaže za nasa prizadevanja, da to domačo umetnoat splošno in povsod razširimo, vzpodbuja nas, da Vas opozorimo na naše popolnoma brezplačne učne tečaje v modernem umetnem vezenju na šivalnih strojih Singer Co. Ta novi način vezenja je lahek, se hitro nauCi, in ako je kdo le nekoliko marljiv in vstrajen, je uspeh učenja res nepričakovan. Za duhovite spomine in za krasna darila v rodbinah ni nič bolj priličnega, kakor razni predmeti, ki so a takim mičnim vezenjem lastnoročno okičeni Drage volje poučimo pa tudi vsakega, kako se mora postopati v raznih tehnikah, kakor na primer v pisanem vezenju, v vezenju začetnih črk, v tako imenovanem Waffel in Smirna-vezenju, v aplikaciji, pri votlem obšivanju in piešivanju. Omeniti nam je še treba, da vsa ravno navedena dela se izvršujejo na navadnem „Singer Central-Bobbin-šiva'nem stroju", kakor je sploh v domači rabi, in da se delo takoj izvršuje, ob enem pa tudi ličnejše. Rakor ročno delo. Kdor se želi udeležiti takih naših učnih tečajev, naj se ustno ali pismeno zglasi na dvorišču v steklenem salonu hotela „pri Maliču" (Hotel Stadt Wien). Tečaj traja od 15. do ZO. marca. S spoštovanjem Singer Co., delniško društvo za šivalne stroje. Prejšnja tvrdka: G. Neidlinger. (618) preleti razvažalec piva, izvežban v zaračunanju, ki more dati varščino, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejme za neko skladišče piva na Kranjskem. (flio—i) Ponudbe na: »pivovarna Jarrach pošta Zeltweg na Zgornjem Štajerskem. M J* Otvorjenje trgovine. Q S tem najvljudneje naznanjam cenjenim damam, da sem 1. marea t. 1. otvorila v Šelenburgovih ulicah št. 1 modistovsko trgovino. Moje večletno delovanje v največjih modnih salonih na Dunaja, v 0'omucu in v drugih večjih mestih mi omogočuje, da morem vse zahteve, naročila in želje p. n. odje-malk v vsakem oziru kar najbolje in v zadovoljnost izvršiti, ter si bodem zmirom prizadevala, da si trajno ohranim meni naklonjeno zaupanje. Ravnokar je na potu velika pošiljatev na|novej«ih pariških ln duna j h k Ih modelov zam spomladansko ln poletno sezono in pride semkaj v malo dneh. V veliki izberi so zmirom v zalogi Ci*nl klobuki (za čas žalovanja) in pajeolani v*eh vrst. Obnovljenje In popravljanje starih klobukov, kodranje ln barvanje nojevih peres ter vsa enaka v mojo stroko spadajoča dela izvršujem najhitreje in najceneje. Nizke eene In dobra, solidna kvaliteta je zajamčena. Naročila na zunaj se Izvršujejo točno. Jlodlatlnje dobe velik rabat. Za prijazno naklonjenost prosi z velespoStovanjem (608 - 2; Atxcl Bberle odlstlnja — Šelenbnrgove ulice 1. Dosluženi sekundarij graške občne bolnice Dr. Janko Sernec naznanja, da se je kot praktični zdravnik naselil v v m v Šoštanj i na Štajerskem š§*~ kjer ordinuje (580-2) v hiši posojilnice na glavnem trgu. ^»t£r y v v ... y v t T T T Zastonj se pošlje vsakemu odjemalcu blago na izb ero. Ravnokar je izšla: jako bogata zbirka vzorcev čudakrasnih najmodernejših damskih paletotov, jopic, ovratnikov itd v angleškem skladišču oblek £]ubljana, vogal sv. Petra in Resslje ve ceste št. 3. Gosposka obleka, prevlečniki, športne suknje in haveloki v vseh modnih barvah, vse za čuda nizke cene. — Naročila po meri se izvršujejo fino, točno in ceno. (628—i) Največja izbera! Najlepše blago! Najnižje cene! Za mnogobrojni obisk prosi z velespoStovanjem OfOStoV BcmatOViĆ. Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši fapone priporočam i»o» —«»■^1 ceni. J. S. Benedikt * Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu. Darila za vsako priliko! i Frid. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tole, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejša kvalitet« po nizkih cenah. ▼ žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. Izvršujejo najtočnaja. Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Tu se dobiva: »Luč v žepu!" Su ?enih ostankov vedno veliko v zalogi. Za in t se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x Hugo Ihl xxxv Ljubjani x x x v Spitalskih ulicah it. 4. Vzorci na zahtevanje poštnina prosto. 0 Važno! Kav Važno! Qospodinje,trgovce. živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kamlkallj«, zelišča, cvetja, korenina Itd. tudi po Knalppu, uatne voda In zobni prašek, ribja olje, rediln« In poalpalna moka za otroka, dišava, mila in sploh vse toaletna predmeta, f otoajratflene aparate in po-trebaelne, kirurglčna obvezlla vsake vrata, aredstva za dealnfekcljo, voaak In pasta za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega rum» In konjak*. — Zaloga svežih mineralnih vod in aolij za kopal. 11 Oblaatv. konce«, oddaja strupov. Zaa 5fclvrtaa«aa-ef posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, aoiltar, ancjan, kolmož, krmilno apno 1.1 d. Vnanja naročila isvrSuiu i> ne točno in solidno. 5r^9^ Anton Kane Ljubljana, $ilonnirqivi ulico it. 3 Franja Meršol fflg; priporoča svojo bogato zalogo pričetih ln izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograml ln rlaarlje se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. Alojzij II ltfraP7mor prodaja in izposojevalnica §lasoTirjeY in harmonijef IJ l\l aUs-lllUl IJubljana, Sv. Petra cesta stev. 6. Največja zaloga glasbenega orodja. Zastep Jverni tirdke bratov Stlngl na Dunaju. LUbiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: »Glasbena Matica" ter „Filharmonlčno društvo" v Ljubljani. Lastna delavnica za popravljanje. I Fran Bergant ] I Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6 l ( aasproti carkve sv. Jakoba j| ( priporoča svojo * f specerij sto in fleii tatesno j t Na debtlo ■ Na drobno. Sa>eel|alltete s Doma žgana kava. I Šunke in salame. {Garantirano pristen rum, < konjak, ruski čaj ter j raznovrstna južna vina. j Ker pričnem v kratkem dve novi podjetji v Ljubljani, iščem za s v« j o tovarno pletenin in tkanin trgovsko naobraženega kompanjona, ki bi lahko vložil v podjetje nekaj tisoč goldinarjev. Na željo tudi prodam že dobro vpeljano tovarno. *r'-.Y~' 631—1) Ponudbe Drag. Hribarju v '„Ljubljani. Ljudevit Borovnik ft. nuMkar v Borovljah (Ferlae'O na Koroškem S se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih S puš.k za lovce in strelce po najnovejših JI sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-deluje stare samokresnice, vsprejema vsako-fj! vrstna popravila, ter jih točno in dobro « izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuSe-» valnici in od mene preskušene. — Ilistro-• (96) vani cscikl aaitonj. (10) Saaaaa P rašto domače mazilo iz lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi Ja staro, najprej v Pragi rabljeno domača zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja In bolečine manjša ter hladi. V pečicah a 35 kr in 25 kr., po pesti 6 kr. več. Baapošilja ae vsak dan. Ako se vpošlje naprej gld. 158, se pošljejo 4 1 pusice, ali za gld. 168 6/2 pušic, ali za gld. 2 30 6 1 puSic, ali za gld. 2 48 9 2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže imajo zraven sto-ječo zakonito de-ponovano varstveno znamko. G-lavna zalega: B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna ..pri ernem orlu" Pa*atja Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: G. Piccoli, U. pl. Trnkdczv, M. Mar-a detschlager, J. Mayr. 14-6 Koncipijenta (602—3) r^otstr Baš tt Oelj-uu tranro a%*. 2S. cilindre čepice in slamnike v najnovejših faconah in v veliki izberi priporoča (521—3) 3vatt Soklič Klobuk za dečke od 70 kr. do gl. 2*50. Klobuk za gospode od gl. 150 do 5.-. Posts»|ai elrktr. železnice. Proda se, oziroma da se v najem pod ugodnimi pogoji enonadstropna hiša v Bohinjski Bistrici št. 57 z k isti pripadajočim vrtom. Hiša stoji blizu predora v Boh. Bistrici, torej na za vsako podjetje prikladnem kraju. Ponudbe pod ,,Boh. železnica št. 111" na upravništvo »Slov, Naroda«. (616—2) farsi, jnamka: Sidro. LINIMENTCAPS.COMP. iz Itlehterjeve lekarne v ■*raa;i priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2"— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domaćega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richt.rjev. lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da ja dobil originalni izdelek. (2622—16) Klehterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, I. Elizabete centa 5. Za spomladno in letno sezono (630-D priporočam lastne tovarniške izdelke pletenin in tkanin, kakor: nogavice, rokavice, jopiče, srajce itd. Za bicikliste l*znZ ^lt%$* in šlttlpc **** ter btcikliške nogavice. Vse blago po najnižji ceni. T)ragotin jfribar, Šelenbnrgove ulice St. 3. ^mrn^ m Svetovno znana Puch-kolesa Edini zastopnik za Kranjsko: Ernst Speli, trgovec s kolesi Ljubljana -a>- <568-3) Tnrfaški * a- ff. Trnovske ulice. &&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&& Amerikancu geslo v Ljubljani za domačine in tujce. To je namreč dne 1. marca t I. otvorjena nova trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4. Tam bode v zalogi raznovrstno a 1 O Z O X* X^ QSt blago za dame, svilnato« * pa zias« obuja platneno in pletilno blago ter blagO Za mOŠke Obleke o jjojihaogatairt^in^đovltonijiceeenenai. v dosedaj neprekosni izberi in ceni. $ kriljujejo vse, kar se je kedaj videlo. Nihče naj ne zamudi ogledati si ob priliki prave znamenitosti v (487—6) velikanska zaloga preprog Tvdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 80 313 251509 96