Stev. 16. V Ljubljani, 26. julija 1918, Leto LVIII. m \fyy M Up •i' fg| ■¿šgir 'AJ'i m Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v occno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošlljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10— K pol leta .... 5*— „ - četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h , , . dvakrat. . 14 „ . , , trikrat . . 12 , za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petlt-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine, Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izidedne 9. avgusta 1918. Slovensko narodno gledališče v Ljubljani. Tuji greh se maščuje nad narodom! Sovražniki, med nami in iz nas zrasli, so zadušili naše gledališče, a sramota je padla na ves narod: Brez žarišča svoje kulture ste! Kar zovejo drugi kulturni narodi svoj ponos, to r oprezen tu je pri vas kinematograf, ki kvari okus, -zbuja nizke instinkte in vrhu vsega zastruplja mladino. Tako viizitnioo so nam napisali lastni ljudje! Toda sramota, naši skupnosti namenjena, pada na provzr-očilce nazaj, zakaj ljudstvu so se Odprle -oči, in ves narod zahteva danes preko volje peščice Abderitov, da mu zopet odpr-o hrani Modric, ki naj služi poslej narodu samemu, njegovi kulturi ¡in njegovi umetnosti! Toda narod ne zahteva samo-, narod tudi dejanjsko hoče in dela, da se izpolni ta postulat njegovega ¡kulturnega kategoričnega imperativa! Vsi smo danes združeni ob tej zahtevi! Nikoli ni bilo tako lepo živeti na slovenski zemlji, nego je to vesela resnica današnji dan! Kako so nas davili m razdvajali, nam odpirali ječe in postavljali vislice — a mi vsi smio, kolikor nas ni osmradil -strup -efiailtstva in nas oglušil žvenket Judeživih grošev, vrgli iz svojih vrst izdajalce in klevetnike, pa smo se strnili v četo treznih in rodoljubnih mož, ki iščemo le to, kar nas druži in jači, in ki zamotamo in preklinjamo vse, kar nas je ¡doslej v strasteh napravljalo divje in nerazsodne, kar je brezplodno izčrpavalo naše moči ter na.s potiskalo nazaj in navzdol! Kar je dobrega v vsej veličastni večini našega naroda, to smo našli in odkrili, to dvigamo in negujemo, iz tega in -s tem gradimo s-vojo bodočnost, svojo gmotno in moralno silo. Ta ¡material našega bodočega skupnega doma je tako trden, ida ga ne razmelje nobena sila! Čim . hujši je pritisk proti nam, te/m očitnejša prihaja resnica, da so sovražniki že ¡ob skrajni sili svojih sredstev, in skoro, sko-ro pride doba, ko jim ničesar 'drugega ne ostane nego pene na ustnih, ki jih potisne tjakaj besni, a V zlobnih namenih neuspeli srd nenasičenega egoizma in ¡zgrešene metode narodnega izdajstva! Preklinjali so, pa — evo! — blagoslavljajo! Našli smo samiisebe! Ne Slučajno! Do pasu brodeči v navalu bratske krvi, umirajoči -pod ogromno pezo nesreč, ki so prihrumele nad domovino, smo iztezali roke po rešitvi in rešilcu! In roka se je oprijela r-oke — brat se je naslonil na brata — vstali smo, stojimo in ostanemo! In med najveličastnejšimi spomeniki, ki jih gradimo sedaj v vekovit spomin prazniku svojega narodnega vstajenja, je naše narodno gledališče — toliko lepše in dragocenejše, ker raste naravnost iz našega trpljenja in iz našega spoznanja — samega sebe! Učiteljstvo ima sveto pravico, da navdušenih src pozdravlja rojstvo našega TaJlijinega hrama v Ljubljani! Kulturni delavci smo, duševni proietariat, ki se ra-dostimo vsake pridobitve na našem kulturnem polju, ki se veselimo vsakega pospeševalca našega kulturnega pokreta in ki gledamo v gledališki umetnosti enega najizdatnejših in najmogočnejših faktorjev splošne narodne vzgoje! Premnogo je naših tovarišev in tovarišic, ki so gojili in goje ¡po vsem našem ozemlju gledališko umetnost, da tako tudi izven šole vzgojno, delujejo za narod. Na stotine so uprizorili otroških gledaliških predstav. Iz našega stanu, oziroma iz učiteljišč so izšli naši prvi in najboljši gledališki umetniki: Ger-bič, Borštnik, Šrnid, Pogačnik-Naval, Ve-rovšeik, Vrhunčeva, Pianeeki... V svojem stanu štejemo skladatelje in dramatike. Ne pretiravamo-, ako trdimo; da je -dalo izmed vseh stanov slovensko učiteljstvo največ sil za začetek in r-azvoi slovenske gled-aiišk-e umetnosti. Mnogotera ■pot je šla ¡iz skromne -gotovosti v sijajno negotovost. Vse je gnala žeja po umetnosti — ta čudovita in nepremagljiva sila — iin pa želja, koristiti narodu s kulturo. In -oboje je bistveni del našega poklica: lepota in korist! Po tem, kako se vrše ¡priprave v Ljubljani in kdo vise je ud-el-ežen na tem delu, sklepamo, da bodo ob delovanju našega narodnega gledališča merodajme le umetniško merilo, stvarnost in objektivnost. Gojiti bo treba tudi mladinske in ljudske predstave, na kar mi posebno in izrečno opozarjamo. Mi bomo z živim zanimanjem in s pošteno kritiko pospeševali to delovanje, a svoje organizacije poživljamo, naj se po možnosti tudi materialno-udeleže -ustanovitve Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani! Akademija. Slovensko društvo za kulturo. ZGODOVINA AKADEMIJE. Slovenski učitelj in idealist Blaž K u m e r d e j (1738—1805) ni imel sreče, -da bi -bil začel svoje kulturno d-eilo v ljub- ljeni domovini. Usoda ga ¡j-e vrgla v tujino, kjer je poučeval na dunajski orientalski akademiji. A vroča ljubezen do nesrečne domovine ni dala pokoja njegovim mislim, ubogi slovenski -učitelj je v tujinli neumorno premišljeval, -kako bi postal vzgojitelj svojega lastnega ljudstva in kako bi povzdignil njegovo kulturo? Leta 1773. je predložil vladi -originalen načrt za ljudsko šolstvo na Kranjskem na podlagi materinega jezika in že leta 1775. je prišel v Ljubljano za -ravnatelja normalk-e. S pomočjo šolskega referenta grofa Edliinga se je lotil vsestranskega praktičnega kulturnega dela in leta 1781. se je posrečilo kulturni sotrudnosti slovenskega ljudskega učitelja, oživiti pod vodstvom groia Ediin-ga nekdanje kulturno društvo »Academia operosorum«, ki so jo rodoljubi ustanovili prvič leta 1693—1725. po zgledu floren-cinske akademije. Društvu so pristopili vsi izobraženi stoji: posvetmjakli (Kumerdej, Linhart, Edling), duhovniki (Japelj), redovniki (Pohlin, Dev). Zal, da se je morala »Academia operosorum«, kulturno društvo za slovansko znanost in literaturo, kmalu raz-iti zaradi političnih razmer. Nit tradicije je prevzel iskreni rodoljub in bogati fužinar baron Žiga Zois (1747—1819) in zbral okrog sebe svobodno »akademično republiko«, kakor hočemo imenovati Zoisovo literarno družbo. Z velikimi upi je oživela ideja slovenske akademije pred dobrimi sto leti, ko je od narodov obljubljeni in pričakovani »Ver saorum« ogrel okorelo in premrlo Evropo, a s Zoisom je zopet omahnil naš vitalnli kulturni zagon. Z novo, pomlajeno, prerojeno silo trka zopet ideja slovenske akademije na naša vrata danes, ko se je pričela nova kulturna pomlad s silovitimi spomladanskimi viharji svetovne -vojne. Videli smo, da izhaja tradicija »Aca-derniae operosorum« -iz Italije. A -poglejmo še dalje nazaj, -odkod izvirajo italijanske akademije ? Davno pred začetki grške kulture se je organizirala indijska filozofija v bra-manskih filozofskih samostanih (šolah), v katerih so se samostojni filozofi, splošno imenovani »buddha« (zbujenec, spozna-valec, vedež), združevali z einakomisle-čirni prijatelji k skupnosti življenja in dela v filozofsko zadrugo, posvečeno kulturi in iskanju resnice. V 6. veku pr. Kr. za časa Bude je obsegala indijska filozofija 363 različnih filozofskih sistemov, istočasno z Budo je potovalo po deželi in razširjalo svojo lastn-o filozoiij-o šest fiilo-zofov-k-onkurentov, kot zmaigalec je izšel iz te praktične in organizirane filozofske konkurence kraljevi princ-filozof S i d d- hartha (sam-ano Gotamo - samotar Gotamo), ki so ¡mu nadeli pozneje splošno cerkveno ime »Buda« (razsvetljeni, prebujeni). Prvi grški kulturni samostan je ustanovil v Krotoimu (spodnji Italiji) okoli leta 529. pr. Kr. filozof Pitagoras (koren pyth-budh-zbuditi se, spoznati). Po vzoru pita-gorejcev je ustanovil okoli leta 387. pr. Kr. v Atenah štiridesetletni Platon svojo filozofsko zadrugo »Akademijo« z lastno upravo -in lastnim premoženjem tako uspešno, da je tvorila ¡malone 1000 ¡let do 529. po Kir. glavno ognjišče smotrenega, organiziranega kulturnega dela. Potem so jo možje renesanse okoli leta 1470. v Florenci zopet obudili k novemu življenju, a še do d-anes ni dosegla prvotne samostojnosti in višine. Po italijanskem vzoru so nastale akademije po vseh kulturnih deželah. Najslavnejše ime si je pridobila francoska akademija, Institut de France, ustanovljena leta 1629. fcoit zasebno društvo za negovanje francoskega jezika. Sedaj obsega pet akademij: 1. Prvi razred tviori »Académie française« (40 članov, les quarante immortels), iki se bavii s francoskim jezikom in literaturo ter deli nagrade za slovstvena dela in plemenite čine. 2. Drugi razred (Académie des inscriptions et belles-lettres) obdeluje zgodovino, arheologijo in klasično literaturo; šteje 40 rednih, 10 prostih, 8 zunanjih, 50 dopisujočih članov. 3. Tretji razred (Académie des sciences) je posvečen naravoslovju, fiziki, kemiji in matematiki: 68 rednih, 10 prostih, 8 zunanjih, 100 dopisujočih članov, razpada na 11 odsekov po 6 članov. .4. Četrti razred (Académie des beaux-arts) služi umetnosti: 41 rednih, 10 prostih, 10 tujih in 40 dopisu jočih članov, obsega 5 odsekov. 5. Peti razred (Académie des sciences morales et politiques) je prevzel etiko, sociologijo in -drža-voslovj-e : 40 rednih, 6 prostih, 6 tujih, 48 dopisujočih članov. Vsi -razredi delujejo in se zbirajo posebej, le -enkrat na leto, 25. oktobra, se snidejo vsi člani na slovesen generalen zbor v palači Instituta. Vsak redni član akademije dobiva na let-o po 1500, tajnik vsakega razreda po 6000 frankov. Institut de France je lastnik monumentalne, re-prezentačne palače. 2. KULTURNI IN DELAVNI PROGRAM AKADEMIJE. Že dolgo pred iv-ojno so opazili naši kulturni delavci v resnih skrbeh nerazve-seijivo zast-ajanje kulturnega napredka LISTEK. Par odlomkov iz brošure »O šolski reformi«. Izdani leta 1908. Srbo-hrvaščina: »Namesto obligatne latinščine in grščine naj se poučujejo moderni jeziki i-n prirodoslovne vede. Za nas Slovence naj se ¡obenem s poukom slovenščine primerjajoče goji hrvaško-srb-ski jezik in književnost, ki nam odpira gospodarsko in kulturno pot po Balkanu«. Državni centralizem: »Državni centralizem mori in duši samostojnost in individualnost posameznih narodov. — Iz teh razlogov se mora državna vzgoja zamenjati z -narodno vzgojo, ki naj služi potrebam dotičnega naroda, obenem pa vzbuja smisel in poraz-umevanje za humani-teito in solidarnost pri interesih, ki se tičejo kulturnega nar*redka vsega človeštva«. * Dvojna morala za moža in ž.eno: »Odstranimo umetno ograjo dualističnega nazora in -slepilo dvojne morale, -potem postane napredek žene tudi napredek moža in narobe, -s tem pa obenem napredek človeške družbe obče. — Ženi naj pa bo odprta pot do vseh strokovnih šol, do enotne srednje šole, učiteljskih akademij, vseučilišča -itd. da more doseči isto izobrazbo in si na ¡isti način služiti svoj kruh kakor mož, ako so jo gospodarske razmere prisilile do tega ali ako čuti v sebi zmožnosti in veselje do samostojnega življenja«. Avtonomija šolstva: »Od lietercno-rnije prehajamo k avtonomiji, zato zahtevamo tudi kulturno -in šolsko avtonomijo-za vsak narod posebej. Nad svojim šolstvom, nad svojimi kulturnimi potrebami bodi vsak narod sam zase svoj gospodar! To je mogoče doseči tedaj, ako se izpre-mani Avstro-Ogrsko v federacijo avtonomnih -narodov«. Policijska morala in sistem birokra-tizma: »Najprej mora pasti nazor, da je obstoj človeške družbe bolje zavarovan v jetnišnicah in kaznilnicah, v prisilnih delavnicah in vojašnicah nego v šoli in kulturi: potem šele napoči človeštvu vstajenja dan«. * Vstajenje: »Šele iz razvalin ikapita-listično-militaristične države se more dvigniti v vsem svojem veličanstvu ponosna stavba svobo-dne kulture, ki odreši poedinca 'in skupnost«. Brošura »O šolski reformi« je -izšla pred -desetimi leti, a je veleaktuailna in pomembna pravzaprav šele danes. Zanimiva je i-n poučna za vsakega učitelja ir> učiteljico, ker obsega najmodernejša šolska reformna vprašanja. Pisana je pravzaprav šele za po vojni! Naroča se v »Učiteljski tiskarni« in stane izvod 50 vin., po pošti 60 vin. Pošljete lahko v znamkah. zaradi prisiljenega združevanja kulturne in politične funkcije v eni roki. Politika in kultura nista identična pojma, ampak dve različni socialni funkciji s posebnimi smotri in sredstvi. Kakor napoveduje psihologija in logika dogodkov, se poostre po vojni politični, strankarski boji: 1. s fronte se preseli domov vsa brezobzirnost in bojevitost strelnega jarka; 2. nove, 'mlade stroje vstopijo v politično areno. S tem se delo političnih delavcev tako pomnoži in otežkoči, da bo zahtevalo na vsakem mestu celega nedeljenega moža. Že naprej odklanjamo sum vsakega očitanja: ne po krivdi kake osebe, ampak zgolj po prirod-ni nujnosti se bo godilo, da se ne bo mogla posvečati potrebna pozornost kulturnemu delu, katero edino ustvarja narodu trajne veljave, neodvisne od hipne politične kan-stelacije in aspiracije, dočim nam zgodovina ne dokazuje iste stalnosti drugih socialnih tvorb. Tako se odzovejo slovenski kulturni delavci samo globokemu spoznanju, klicu vesti in dolžnosti s tem, da jasno in zavedno pospešijo razvoj obstoječe tendence in ustanove slovensko Akademijo, samostojno organizacijo kulturnega dela. Akademija naj združi v širokem, kulturnem okviru vse obstoječe kulturne ustanove m društva »Slovenska Matica«, »Slovenska Šolska Matica«, Leonova družba, družba sv. Mohorja, glasbena Matica, Konsorcij za narodno gledališče in galerijo, pisateljsko podporno društvo, društvo pravnikov, društvo profesorjev in učiteljev, društvo zdravniikov in inženirjev itd.) na podlagi skupnega kulturnega ¡programa: 1. Akademija ugotavlja, da je slovenski narod historično dana individualnost, enakopraven član v kulturni zvezi narodov lin z isto neomejeno pravico vsestranske samostojnosti, ki tvori zadnji cMo vsakega kulturnega naroda. 2. Akademija hoče tej idealni kulturni enakosti dati čimprej realno obliko z ustanovitvijo ali sodelovanjem ob ustanovitvi vseh tistih kulturnih naprav, ki značijo v sedanji fazi zgodovinskega razvoja kul-turnost kakega naroda. 3. Akademija bo izbirala cilje in metode ¡kulturnemu delu vzporedno in -siO'-trudno z vsemi drugimi kulturnimi narodi, s katerimi bo-iskala v svrho čim največje uspešnosti organiziranega sodelovanja na podlagi pravičnosti in medsebojnega spoštovanja; ta sotrudna pot pa vodi seveda najprej skozi pri rodno bližino sorodnih in bratskih plemen. 4. Akademija proglaša veljavnost principa socialne ¡avtonomije (samoodločbe) tudi za notranje življenje posameznih narodov in skupin v zmislu i n d i v i d u-a 1 m e a v t o n o m ¡i j e. Vse stranke, stanovi in svetovni nazori, istotako vse osebe v posameznih ¡skupinah, tvorijo v enotnem organizmu naroda (skupine) sotrudne organe s pravico enake svobode, avtonomije in medsebojnega spoštovanja, dokler ne nasprotujejo Vitalnim interesom naroda in solidarnega človeštva. Seve da ne smemo zahtevati in pričakovati od naše akademije tiste popolnosti, ki ¡so jo dosegle druge akademije ptv večstoletnem ¡razvoju; ¡dalje pa je mišljena akademija kot zasebno, prehodno društvo, ki naj le pripravi tla in ¡ozračje de-finitivni ¡obliki. Enako je izključen mehaničen posnetek kake tuje akademije, odločevali ¡in sodelovali bodo ¡ob ustanovitvi trije specifični činitelji: 1. novi, demokratični duh časa; 2. specifično slovenske razmere in potrebe; 3. priznana posebnost vsake kulturne organizacije. Samo o zadnji točki par besed! Kultura je sotrudno rastoča količina s savismo tradicijo. Kjer so zunanji činitelji posegli v njen delokrog, tam se je tradicija prekinila in večstoletni zastoj je provzročil propad kulture. Vsaka uspešna kulturna ustanova izroči po ustanovnem pravu vrhovno vodstvo dosmrtno izvoljenemu kolegiju, oziroma ustanovnemu odboru. Parlamentarna metoda zastopa in večine je zadnji ostanek liz nedemokratičnih časov brutalne, materialne ¡moči, ki preko nasprotuje dušni moči ¡idej ¡in kulture; samo konkretno delo se bo vršilo v strokovnih, avtonomnih razredih z izvoljeni ¡m odborom. Poleg splošnega kulturnega programa bo vodil kulturno delo akademije poseben aktualen, delaven program, kakor ga po razmerah in potrebi časa določi akademični zbor. Visak delavni program bo veljal do izvršitve in do prihodnjega a-kademičnega zbora. Vsled posebnosti slovenskih razmer bo morala sprejeti in prevzeti akademija, vsaj za začetek, neikaj praktičnih, a za kulturni napredek neobhodno potrebnih organizacij, na pr.: 1. bolniško lin ¡podporno društvo za ¡svoje bolne in onemogle | člane; lastno zdravišče ob morju in v go- j rovju; 2. pravno varstvo ¡moralnih lin ma- j terialnih interesov za žive in po smrti; 3. malo posojilnco ¡in hranlnioo za svoje člane; organizacija naraščaja in štipendij; 5. pogreb članov, skupna grobnica; 6. skrb za proslavo spomina in postavo spomenica; 7. podpora vdovam in sirotam članov. AKADEMIJA IN POLITIKA. Tisto načelo, ki ga je proglasila ine-rodajna slovenska javnost za razmerje med politiko in gospodarstvom, ¡velja še v večji imeni za kulturo. To načelo pravi: Kultura in gospodarstvo naj se razvijata po liimamentnih, le njima lastnih principih. Vsako iz drugega delokroga prenešeno merilo ovira kulturni ta gospodarski napredek. Najškodiljivejše ¡pa " je merlo strankarske politike, ki zasleduje povsem druge cilje z drugimi sredstvi. Velja torej načelo: Kultura ta gospodarstvo sta dve ¡apolitični socialni funkciji! Gospodarski in kulturni delavec naj torej opusti politiko, tisto strast, ki jo j& edino gojila skozi desetletja vsa naša javna zavest, naj kar čez moč odloži tisto železno srajco, ki je takorekoč zrasla z njegovim ¡telesom? Noben ¡psiholog ne more tega zahtevati! Pa tudi ni potrebno, ker razlikujemo več vrst politike, in samo v eni vrsti se imia omejiti — ne odpovedati! — kulturni in gospodarski delavec. Razlikujemo namreč teoretično (znanstveno) in praktično politiko. Praktična politika razpade zopet v dve panogi: 1. velika, zunanja, ¡skupna narodna politika; 2. domača strankarska ¡politika. In gospodarski in kulturni delavec naj ¡se ¡omeji samo v domači ¡strankarski politiki, samo o-¡meji, ker korist in uspešnost kulturnega dela zahteva, da ¡ostane vsak kulturni delavec v najožjem stiku ¡in prijaznosti s svojo politično stranko. Njegova strankarska omejitev bodi ¡deloma pozitivna, deloma ¡negativna. Pozitivna omejitev zahteva: 1. da budi v stranki z/misel za višjo, znanstveno politiko in politično izobrazbo ; 2. da dviga stranko v svoji kulturni stroki po Skupnem kulturnem programu; 3. voli pošteno za svojo ¡stranko. Negativna omejitev ¡mu narekuje: 1. da principialno opusti vsako aktivno strankarsko ta osebno agitacijo-, da vpliva vedno blažitao in pomirjevalno na strankarsko strast; da ne nastopi kot aktiven, političen kandidat; 3. da izključi mladino iz ¡strankarskega boja do vstopa v praktično, samostojno življenje; ¡dijaška politična društva naj se razpuste ,'dlijaštvo naj se organizira samo po strokah in športih. V splošnem ¡sodimo kulturni delavci o domači strankarski politiki, da naj ji služi za zgled strankarstvo velikih, svetovnih demokracij, me tista zloglasna jugoslovanska razcepljenost na tucat malih strank s ¡tucat zanikarnih dnevnikov. Vladata maj po proporcu dve veliki stranki z bistveno istim programom, stranki se postavita v tako razmerje večine ta kontrolne ¡opozicije, da si enakomerno sledita v Vladi ta da se tako izzive in ¡pridejo na vrsto vse narodne sile. Zadnji dogodki dokazujejo, kako uspešen in koristen je ta politični dualizem skupni, narodni politiki. Pa tudi ¡v vsaki veliki stranki sami naj se izpelje ta politični dualizem večine in nad-zaroivalme opozicije, samo tako se obvaruje ¡stranka stagnacije in korupcije. Voditelji strank naj bodo starejši, na nobeno stran vezani možje z lastnim premoženjem in preskrbljenimi ¡otroki, opravljajo naj brezplačno častni posel vodstva. Ne zavidamo voditeljem -njih težavnega in odgovornega mesta, samo želimo jim v vseh strankah, da bi delovala ¡njih avtoriteta kot železen nagobčnik vsem hujskačem in intrfgamt-nim kreaturam, ki se v vseh časih in po celem svetu rekrutirajo iz ¡tistega neizčrpnega človeškega tipa, ki se ¡naslaja samo ob zavisti, škandalu ¡in zdražbi. 4. OBRATNA SREDSTVA AKADEMIJE. Ker ¡nimamo lastne države in kakor v Ameriki munificentnih milijardarjev, ki bi z ¡milijoni vzdrževali naše kulturne naprave, priskrbeti si moramo potrebna sredstva iz ¡lastne moči, po principu samopomoči. In tu je za našo narodno svobodo ta kulturo odločilnega pomena, da zavlada takoj v začetku brezobzirna jasnost in ■dogmiatična ¡sigurnost. Vsa velika in me-rodajna gospodarska ¡podjetja se nahajajo v rokah tujega kapitala. Domačih kapitalistov ni! A vendar so brezvestni špekulanti najeli par pisačev ta govoruinov, da zmešajo pojme v naši javnosti. Ti špekulanti hočejo z maniirami tujega kapitalizma okužiti naš narod in smatrajo sedanjo splošno ¡navdušenost za »briljantno koniunkturo« lastnega dobička. Usodno bi bilo za našo bodočnost, ko bi zapodili skozi ena vrata kapitalistično kugo in jo lahkomiselno spustili zapet Skoz druga, ker so popleskama v kričečih ¡narodnih barvah. Zasebni špekulanti ta agenti prej raso ' j znali ničesar ustvariti ta ¡doseči za narod, j zato pa jih tudii sedaj ne bomo pozdrav-i Ijali s posebnim veseljem. Slovenski kapital je naroden, to se ¡pravi, večino vlog v hranilnicah, zadrugah ta bankah tvorijo prihranki malega moža iz srednjega stanu. Bistvo slovenskega kapitala je zadružno, ne individualno, zato pa ¡mora ostati tudi bistvo gospodarskega prometa zadružno. Zadruga je edino veljavna oblika slovenskega gospodarstva. Kapital maj služi narodu, ne marod kapitallu. To je naša sreča v splošni nesreči: 1. da nimamo lastnega ¡plemstva; 2. da nimamo organiziranega stanu kapitalistov. Tako sta odpadli dve glavni oviri, v boju za narodnosocialno ¡svobodo, dve kolosalni zapreki, (ki zaivlečeta ta otežita notranji boj pri velikih diferenciranih narodih. Na drugi strani pa smo dolžna popraviti zmoto, ¡kakor da bi bili kratkovidni komuinistii ta nasprotniki banke sploh. Smo avtarkisti in zahtevamo pravico o-mejeme zasebne lasti, pravlico nekega srednjega bogastva, ki ne ¡izključuje socializacije velikih plačilnih, produktivnih in prometnih sredstev. Na svetovnem trgu bodo 'odločevale banke ta naše zadruge se bodo vzdržale tedaj v svetovnem gospodarskem boju, če jih oborožimo z o-rožjem najmodernejše bančne tehnike. Zadruga nam ¡je torej danes cilj, a banka najuspešnejše sredstvo ! Naša akademija potrebuje predvsem: 1. lastno tiskarno; 2. lastno kulturno, o-zirorna socialno banko, katere glavni dobiček se porabi za ikultume in socialne, zlasti zdravstvene potrebe ljudstva; 3. lasten dom. Lastna tiskarna ji stoji ¡na razpolago v Učiteljski tiskarni, socialna batnka je pripravljena in čaka samo ugodnejšega tr-emotka. Največje težave provzroči akademiji tretja, a najvažnejša zahteva po lastnem mamumontalnem, reprezentačnem poslopju. Ne tiči ¡nam v kosteh zidarska strast (male di pietra), ali dva ozira nam vsiljujeta idejo lastne stavbe: 1. ozir na ljudstvo; 2. ozir na notranjo konsolidacijo akademije. Najsliloviteje deluje na ¡ljudsko dušo umetnost arhitektomike. Ljudski taistikt je predmeten ta dimemzionalen. Iimpozant-ma stavba postane nekak višji del zunanjega, objektivnega sveta, nje mogočni vtisek se ponavlja ¡nezavedno, zato tem izdatneje, kadarkoli greš mimo in ti induktivno pretvarja strukturo duha. Kai šele, če so te harmonično umetniške ta ogromne dimenzije odprte ta posvečene ljudstvu! Tudi notranjo konsolidacijo akademije pospeši skupnost strehe, če stopijo naši kulturni zavodi ta društva v najožji kontakt skupnega prostora. Do lastnega doma pride akademija samo po nerazdriužni korelaciji kulture in gospodarstva, temelj domu postavi samo veliko gospodarsko ¡podjetje, ki prevzame stavbne in vzdrževalne ¡stroške. V Ljubljani še nimamo namreč bazarja (Grand Magasin, Warenhous), zadružne prodajalne za manufakturo ta špecerijsko blago. Pariz je dobil 1. 1855 po angleškem vzoru prvi kontinentalni bazar »Loure«, ki ga vzdržuje danes akcijska družba z 22 milijoni kapitala in 5000 uslužbenci. Še ¡večja je v Parizu kotnanditna družba na akci »Bon marché«, nadalje »Printemps«, »Belle Jardinière«, za špecerijo Feliks Potki. V Bercilinu sta ustanovila tak bazar A. Wertbeim ta H. Tietz, ¡na Dunaju A. Gern-gro-ss in St. Esders. Podjetnost naših mladih, kulturno in socialno čutečih trgovcev nam zgradi v Ljubljani veliki bazar s filialo v Trstu, poseben trakt prepusti akademiji. ter postavi tako vekoitrajen spomenik nerazdružinosti kulture in ekonomije. D. Delo slovenskega učiteij-stva za narod! V »Učit. Tovarišu« je bilo citati mnogo izkazov o prispevkih slovenskega uči-teljstva za »Rudeči Križ«, ¡o nabiranju raznih vojnih posojil itd., kar dokazuje, da njegovega vpliva med narodom ¡ni podcenjevati. Zanimivo, značilno ta jako izpodbud-no bi bilo citati ¡podobne letne izkaze, koliko je -učiteljstvo nabralo za Ciril-Meto-dovo družbo, za jugoslovanske otroke si-irote, za dijaške kuhinje, za slovenske vi-sakošolce v Pragi, na Dunaju in v Grad-ou, za slovensko šolo v Maribora, za učiteljski komvikt, učiteljski vojni škilad itd. Koliko je nabrala članov za »Slovensko' Matico«, »Slov. šolsko Matico« itd. Ti izkazi bi bili ¡merilo zavednosti o naših dolžnostih do naroda. ' Učitelju -se mudi tekom leta mn-ogoi i priložnosti, napeljati ljudsko dobrosrčnost na občno korist naroda. Učiteljstvo naj bi vsako leto ¡nabiralo, oziroma nabiranje l pouzračiilo m. ¡pr. v času od 20. VI. do konca VIL za Giril Metodovo ¡družbo ta za Jugoslovanske otroke sirote istotako ¡ob popisu setve ter ob raznih drugih priložnostih. Bojazen ¡pred sitnim »beračenjem« ni utemeljena, je namišljena, saj mi treba hoditi od hiše ¡do hiše, temveč naj se dela ob ugodnih priložnostih; te naj ne gredo ne-opažene mimo mas. Tudi jaz sem se bal imnioigo let »beračenja«, dokler mi ni vest -očitala, da zamujam dobra dela v prid narodu. Premagal sem namišljeno bojazen, lotil ¡sem s-e dela. Uspeh me je naravnost -presenetil. Spoznal sem, da ima naš -dober ¡narod src» za d-obr-o stvar, treba mu le govoriti v primerni obliki. Poslej mi je v moj-o veliko radost mogoče vsako leto nabrati za prej omenjene zavode sicer majhne, a skupno vendar razmeroma znatne vsote po par sto kron. Izvrstno bi služili narodu letni izkazi posameznih šol v »Učit. Tovarišu«, n. pr. Učiteljstvo šole v.....je v minulem letu nabralo: 1. Za »Dijaško kuhinjo« v..... 36 K. 2. Podpornemu društvu za slov. vi-sokošolce v Pragi 23 K, na Dunaju 16 K, v Gradcu 18 K. 3. Za družbo sv. Cirila in Metoda 27 K. 4. Za Jugoslovanske ¡otroke sirote 106 K. 5. Za »Slov. Matico« 9 udov á 8 K = 72 K. 6. 3 člane za Slov. Šolsko Matico á 4 K = 12 K. 7. Za uč. vojni podporni isklad 10 K. 8. Za uč. konvikt 6 K. Skupaj 316 K. Razun tega ima potom Učit. gospodarske in kreditne zadruge naročeno slovenskih leposlovnih, pedagoških ta političnih časopisov za 160 K. Skupaj za kulturo naroda 476 K. Iz teh izkazov bi se sestavil razvidni izkaz za ves šolski okraj ta za posamezne dežele, ¡oziroma za vse pokrajine ob Drau vi, Savi ta Soči. Na vsaki šoli podobno, manj ali več. Blagor narodu, če bi imel -tako organizo-vaino učiteljstvo! Njegova kultura in zavednost bi se povspela za več sto % višje. Začetkom ¡prihodnjega kalendarske-ga leta priobčim takšen izkaz za učiteljstvo svojega kraja samo zato, da dokažem, da je mogoče ¡tudi v najbolj oddaljenih krajih in v priprostih razmerah storiti s podrobnim delom mnogo več za narod, nego si upamo misliti. V podrobnem delu je velik blagor!; Lotimo se -torej tega dela, naj najde Jugoslavija največji broj svojih kulturnih delavcev med učiteljstvom. MARIJA GABRŠCKOVA. Tovarišica Marija Gabrščkova je bila učiteljica v Metliki. Dne 16. t. m. popoldne -se je šla kopat v Kolpo. Zabredla je v globočino in utonila'. Brž so prihi- , teli ljudje in jo -potegnili iz vode. Zaman — prepozno! Iz zelenih valov so- spravili ¡na solnčni dan — mrliča. Umrla je nepričakovane, nenadne smrti, stara komaj 22 tet. Meseca maja letos je napravila izpit učne usposobljenosti. Komaj -so se cvetočemu, mladosti ta ¡upov kipečemu življenju ju odprla skromna vratca v bod-očn-ost, že je ugasnilo ¡tako šiloma! — Kolika tragika mlade, simpatične Slovenske učiteljice! — Taka smrt je zbudila splošno sočuv-stvovanje. Šolska mladina in ¡odrasli so prekrili njen ¡mrtvaški oder s cvetjem, ki ga je pokropila 'mnogotera solza resničnega žalovanja. Vsi ¡srno jo cenili in spoštovali kot izbormo učiteljico, kot zavedno kalegtajo, ko-t -navdušeno Jugoslovamko. Nikogar ni, ¡ki bi se z veselim ¡očesom ne ; ozrl na čvrsto, zdravo mladenko, ki je z vedno smehljajočim ¡se licem pogumno ta ponosno gledala v bodoči čas. šolska mladina se je 'Oklepala svoje učiteljice z ljubeznijo, vdanostjo in hvaležnostjo, zakaj vzgojnemu in poučnemu delovanju v šoli ¡se je naša mlada kolegtaja žrtvovala z vsem ognjem plemenite in inteligentne slovenske kulturne ¡delavke. Po materi je bila koleginja Gabrščkova M-etličanka ¡iz stare ¡in spoštovatn-e rodovine Nemaničeve. Dam njenih staršev pa je stal v Gorici. A besneča vojna je razdejala ¡ljubo hišico ta vso Gabrščkovo rod-ovino pregnala v Belo Krajino, ki je dala vsem novo domačijo, Mariji pa še za nameček košček učiteljskega kruhka. Vzlic ¡vsej ubornosti in pravljični sirot-nosti materialnega stanja kranjskega uči-teljstv-a je bila pOkojnlca svoji drugi materi in svojim trem sestram glavna ¡opora, njih tolažba v žalosti pregnanstva in njih upanje ¡ob pogledih v bodočnost. Tolažba in upanje sta padli z ¡njo v ¡prezgodnji grob... Kak-o smo jo vsi radii imeli, o tem je jasno pričal njen ¡pogrebni izprevod. Nabralo se je ljudstva, kakor ga je redkokdaj videti ob taki-h žalostnih • prilikah. Prišla je vsa šolska mladina z učiteljstvom iz mesta ta okolice. Krsto so ji spremljale v bedo oblečene devojke z venci in šopki v rokah, s solzami v očeh. Pevci so ji zapeli pred hišo, v cerkvi, ob grobu. V imenu vseh se je od pokoiinico poslovil tovariš Gangl. Zemlja je zbobnela na belo krsto. Konec! — Tam pri Sv. Roku počivajo vzgoje-vailci in učitelji naših očetov in vrstnikov: Palčič, Anžiček, Schonbrunn, Stuirm. Sedaj se jim je navrstii grob učiteljice naših otrok — Marija Oabrščkove. Na njeni rana gomili leži venec, spleten iz bršijana in ovit z našim trobojnim trakom. In ta simbol govori, da se je tudi ona, kakor je bila mlada in skroimna, borila za našo staro pravdo, ko je našemu naraščaju vnemala srca in polnila duše s krepostmi in silami i z vero, upanjem in ljubeznijo! In tako je storila dovolj in vse, kar je mogla in morala. Vsaka minuta našega življenja mora biti izpolnjena z delom, posvečenim blaginji skupnosti. A vsakomur naj pride plačilni dan, ko ga v nevzdramni pokoj zajamejo sile predrage zemlje domače! Obrščan. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Iz Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Delegate za delegacijsko zborovanje, ki se vrši drne 3. in 4. septembra t. i. v Ljubljani so prijavila nadalje nastopna društva: X. Učiteljsko društvo za Goriški okraj: 19. Ignacij Križman, nadučiteij — Dornberg — ¡društveni predsednik; 20. Anton Možina, učitelj — Brje; 21. Prane Mrmolja, učitelj — DobravJje; 22. Alojzij Urbančič, nadučiteij — Miren; namestniki: Prane Križman, nadučiteij — Seim-pas. Otilija Streiova, učiteljica — Šmarja; Anton Musič, učitelj — Bukovica. XI. Slovensko učiteljsko društvo kočevskega okraja: 23. Pran Stefainčič, nadučiteij — Vel. Lašče, društveni predsednik; 24. Karel Puhar, učitelj — Ribnica; namestnici: Marija Dinspaelerjeva, učiteljica — Loški potok; Antonija Virkova, učiteljica — Ribnica. XII. Učiteljsko društvo za konjiški okraj. 25. Ferdo Bobič, nadučiteij — Stranice — društveni predsednik; 26. Minka Bezlajeva, učiteljica — Ziče; namestnica: Marija Piešfcova, učiteljica — Cadram. XIII. Učiteljsko društvo za sodni okraj Vipava; 27. Herman Kmet, nadučiteij — Col; društveni predsednik; še en delegat in namestnik? Vodstvo Zaveze. Imenik svojih članov ie poslalo: 30. Belokranjsko učiteljsko društvo — 10 članov. Kamniško ¡učiteljsko društvo je prijavilo še 4 člane (skupaj 20 članov.) V zadnji številki »Učit. Tov.« smo objavili 1206 članov, danes pa 16, torej skupaj članov. Tri društva še niso poslala imenikov. Vodstvo Zavezo. Slovenska' Šolska Matica. Zaradi vojnih razmer so se publikacije za leto 1916. in 1917. zakasnile; letos srno pa vendarle toliko napredovali, da izidejo publikacije skupaj za tri leta in sicer za leto 1916, 1917 in 1918. Izšlo bo V. B-ežkovo celotno Ukoslovje, ki bo obsegalo bržkone nad 10 ¡tiskanih pod. S to 'knjigo, za katero je med učiteljiščmiki in učiteljstvom že zdaj veliko zanimanje, bomo izpopolnili veliko verze! v ¡slovenskem pedagoškem slovstvu. Poleg Ukoslovja bo izšel tudi Letopis za tri leta s prav zanimivo in aktualno vsebino. S tem bo ¡odbor poravnal zamudo, ki so mu jo provzrocile vojne razme re, napram članom; težje mu jo bo pa poravnati ¡napram sotrudnikom in tiskarni, zakaj v teku treh let mu ni priikap ijalo niti toliko članarine, kakor pred vojno ¡v enem letu. Moško učiteijstvo je v vojni službi, učiteljice ¡se ¡pa po večini nt zavedajo še svoje stanovske dolžnosti napram S. S. M. So ¡pač častne izjeme, ki so pa žal le ¡preredke. Zato poizivljemo vso učiteljice in -učitelje, k!i še niso člani S. Š. M., da nemudoma pristopijo in pošljejo 4 K svojemu poverjeniku (poverjenici) alt pa kar naravnost na naslov S. Š. M. v Ljubljano. Tudi nekateri poverjeniki še niso pobrali članarine in ¡sicer v teh-le ¡clkraHi: 1. ¡na K r a n j s k e ¡m: Črnomelj, Kamnik, Krško, Litija, Cerknica - Logatec - Lož, Idrija in Vipava. 2. na Štajerskem: Brežice, Gornjigrad, Kozje, Maronbenk, Mariborska okolica, desni in levi Dravski breg, Oirmož, Šmarje, Šoštanj in Vransko. 3. na G o r i š k e m: Gorica — mesto, Goriška okolica, Komen, Tolmin, Bovec, Cerkno in Kobarid. 4. v Istri: Koperski okraj in Kvarnerski otoki. 5. v Trstu: Trst — mesto (za deške, ¡dekliške, ¡srednje in trgovsko šolo), Trst za zgornjo oko-lioo. 6. na Koroškem se je priglasil en sam član. Torej, le na delo! Goriško. Tolminsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 29. junija 1.1. v Tolminu. Predsednik tov. Rakovšček otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter navaja vzroke, zakaj ni zborovalo društvo skoro štiri leta. Nato živo slika, kako se nam je boriti za obstanek in poudarja, da je najprej skrbeti za izboljšanje ¡naših plač in potem šele imeti skrb za ustanavljanje novih šol, zakaj plačilo za ¡naš trud ni niti zdaleka zadostno. Vzrok naše mizerije so okrajni sondi, namesto deželnega. Omeni, da nam je ravnokar nakazana "enkratna državna podpora za 1. 1917, ki pa je dospela ¡mnogo prepozno. O tej točki se ¡otvori debata, in z večino se sprejme predlog ¡tov. Ločniš-karja, naj Zaveza pri kompe ton trnih oblastih poizve, kje in v kakšne svrhe je denar ležal, oziroma kurziral. Za i. 1918 se podeli podpora po novem ključu, ki ga predsednik prebere; zborovadci ga vzamejo na znanje. Glede premembe poslovnega reda se sklene, naj se ugotove člani društva, sestavi tozadevni imenik in odpošlje Zavezi, čita se izjava glede preu-strojitve naših šol. Tov. Miiikuž, Podgor-nik, Albina Gerželjeva, Sivec in Ločmiš-kar naj to proučijo, izvolijo izmed sebe poročevalca, ki naj pri prihodnjem zborovanju poroča ¡o tem.. Na vprašanje: »Kdo naj plačuje strokovnega tajnika pri Zavezi«, se sklene naj se pritrdi Ganglovemiu predlogu. Do prihodnjega zborovanja je temeljito proučiti o preosnovi šolskega zakona. V to svrho se izvolijo tovariši Rakovšček, Fran Bogataj, Uršič in Olga Miklavičeva; ti naj določijo izmed sebe. poročevalca. Na predlog tov. Faganela se naprosi okrajno glavarstvo, naj bo učiteijstvo deležno dvojne količine tega. kar nam nudijo aprovizacije. Prihodnje zborovanje se vrši vkratlkem pri Sv. Luc;'" Prešlo se je nato k volitvi novega < Izvoljeni so bili: Ferdo Jelinčič, Andrej Sattler, Fraec Sivec, Hubert Močnik, Marica Perinova; namestnika Franc Kaše« in Julija Torkarjeva. Novi odbor se je sestavil tako-le: Predsednik Jelinčič, podpredsednik Sivec, tajnica M. Perinova, blagajnik Sattler, odbornik Močnik. Za delegata k delegacijsikemu zborovanju Zaveze v Ljubljani se izvolita tov. Ločniš-kar in Julija Torkarjeva. Kranjsko. Okrajnim učiteljskim društvom na Kranjskem. Na zadnjem občnem zboru »Slovenskega deželnega učiteljskega društva« se je sklenilo, da ¡mora vsako v naši »Zavezi« včlanjeno okrajno učiteljsko društvo plačati na leto Slovenskemu deželnemu učiteljskemu društvu od vsakega člana eno krono. Društvo mora plačevati vnan-jim odbornikom po-tni.no k sejam, zaradi regulacije plač bo treba poslati deputacijo na Dunaj, pa tudi drugih stroškov ima društvo obilo. Zato prosimo, da ¡stori vsako okrajno učiteljsko društvo svojo organizajčno dolžnost. Prosimo ! Slovensko učiteljsko društvo kočev-. skega okraja je imelo po štiriletnem prekinjen ju društvenega delovanja svoj redni občni zbor v Ribnici dne 15 t. m. Udeležba je bila z-a sedanje razmere še dovolj razveseljiva. Manjkalo je raizven štirih, v vojni službi se nahajajočih, še šest članov. Zborovanje je o tvoril predsednik Fr. Šefančič z daljšim govorom, v katerem je navedel vzroke, zaradi katerih nam gineva veselje do delovanja, poudarjal pomen organizacije, da bi brez te ne bili -deležni niti državnega prispevka; niti deželnih »priboljškov«, da bo treba proti neor-ganizovanim učiteljem in učiteljicam pu nastopu normalnih razmer po dogovorjenem načrtu postopati, ker so to naši para-siti; da nas nesreča zasleduje, ker moramo sedeti na dveh stolcih, katerih, vsak ¡se brani polne peze našega telesa«. »A vendar pustimo — pravi kenečno — še ¡nadalje v ¡svojih ¡srcih cvet-eti lilije in rasti rožmarin, — komur ni že oboje ove-,nel0 — ter se vdajmo ¡nadi, da se bo z novo politično ¡orientacijo tudi nam odprla pot v obljubljeno ¡deželo, kjer se sicer ne bosta cedila mleko lin med, a 'kjer bomo vsaj rešeni nad nami visečega tujega me ca, borno na svoji zemlji svoj gospod in kjer bosta zopet prišla do stare veljave stari ribniški lonec in žlica«. Predsednik poda nato tudi kratko tajniško in blagajniško poročilo. Slednje izkazuje 53 K 20 h gotovine v blagajni. Pregledovalca • računov J .Brgant in Antonija Virkova najdeta račune v popolnem redu. 7 društvenl-kov iimia še za prejšnja ¡leta vplačati na udnini po 4 K. Storite to Vkiratkem! Pri tej točki se obenem določi način vplačevanja tidmine po novem poslov, redu »Za veze«. Doslej je vplačalo 6 društvenikov po 6 K 'in 2 društvemika po 12 K, kateri znesek je odposlati »Zavezi«. V novi od bor, ki se je ¡obenem -takoj sestavil, so bili izvoljeni: Štefančič, predsednik, Mar. Blahnova, njegova namestnica; Karel Puhar, tajnik; Antonija Virkova, blagajni-čarica; Pavla Pirkerjeva, odbornica. De-egatom se poleg predsednika določi Kar. Puhar. Namestnici sta: Marija Ein&piler-jeva in Antonija Virkova. O izjavi opozicije Flere-Hreščak-Pahor poroča tovariš J. Brgant. Debate se udeleži več tovarišev, posebno pa Mih. Vrbič. Končno st sprejmejo poročevalčevi predlogi: 1) Točka I. — IV. so vsled nove orientacije na političnem jugoslovanskem polju postale brezpomembne in torej brezpredmetne, b) odklanja tudi očitanja, ki merijo na delovanje »Zavezinega« vodstva v preteklosti; c) takisto ne more društvo- pritrditi očitanju, da vodstvo ne neguje do vol) Poponika«, ker je ta trditev glasom pojasnil v naših listih in dobljenih privatnih informacij neresnična; d) pridružuje pa se točkam pod VII. in jih topilo- priporoča v uvaževanje. O nadialjnem »Zavezanem« dopisu, ali naj se osnuje ali ne strokovno tajništvo, sprejme občni zbor predlog po-, ročevalca Štefančiča: Društvo se izreče za ustanovitev tega mesta, toda še-le potem, ko bodo zav-e-zini listi imeli trdno gmotno podlago i-n se bodo torej tozadevni stroški mogli kriti liz tekočih dohodkov »Zaveze«. Želji dež. učit. društva glede primernega prispevka za Krekov spomenik se z ozirom na premali blagaj. -ostanek, ki se ¡mora porabiti za /interne društvene obveznosti, za letos ne more ugoditi. Ko je še tovariš M. Vrbič pri zadnji točki stavil dva predloga: a) naj učit. zastopnik v o-kraj. šol. svetu pri prihodnjem zborovanju poroča ¡o svojem delovanju (kar zastopnik takoj obljubi) b) naj se skuša doseči ustanovitev aproviizacijskega ¡odseka, -o katerega realizaciji se bode podrobneje razpravljalo pri društvenem sestanku pri St. Gregorju, dne 12. avgusta, je bilo zborovanje zaključeno z željo, da bi se na prihodnjem zborovanju mogli pozdraviti ve-drejšega čela in jasnejših oči. Videant cónsules .. ! Štajersko. Učiteljsko društvo za ormoški okra; zboruje v četrtek, dne 8. avgusta 1918 ob 9. dopoldne v šoli pri Sv. Miklavžu po nastopnem vzporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Razni referati v stanovskih zadevah v smislu sklepov zadnjega zborovanja. 4. Volitev delegatov za delegacijsko zborovanje Zveze. 5. Slučajnosti. Po zborovanju izlet v okoliške vino-grade. Za prigrizek naj skrbi vsak «deležnik sam, pijača pa je oskrbljena. Vodstvo. Slovenjebistriško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 1. avgusta 1918 ob 10. dopoldne v Slov. Bistrici, in sicer v deški okoliški šoli ob nastopnem vzporedu: 1. Zapisnik o zadnjih zborovanjih. 2. Dopisi. 3. Strokovno tajništvo »Zaveze« in stališče uč. društva k »Izjavi« opozicije napram vodstvu »Zaveze« 4. Aktualno predavanje. 5. Volitev delegatov za »Za-veziinc« delegacijsko zborovanje. 6. Slučajnosti. Polnoštevilne udeležbe se nadeja odbor. Učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 8. avgusta ob 10. uri dopoldne pri Sv. Juniju. Na dnevnem redu je raz ven navadnih točk razgovor o Gangloveim in Fleretovem načrtu stal. tajništva pri Zavezi ter predavanje o »Pedagoški ekonomiji« (Tomažič). iCraniske vesti. - Iz seje c. kr. okrajnega šolske«, ga sveta v Logatcu, dne 10. julija 1918. tom rešilo: učitelju Stanku Legatu v Dol. ,.ogatcu se je podelil dopust; na zasilnih šolah Vrh pri Sv. treh kraljih in Zavratec Od zadnje seje se je predsedst-venim pose je zvišala reimuneraciia za pouk na 800 kron; učiteljici Mariji Kr-annerjevi se je podelili dopust ¡do konec šol. leta; na ljud. šoli v Cerknici se je namestila kot sup-lentka učit. Marija Grobnerjeva. Rešijo se prošnje učiteljskih učnih moči za pripo-znanje starostnih doklad, in sicer: Leopoldu Hladniku, nadučetelju v Žireh, se prizna 1. starostna doki. od 1. decembra 1917; Frančiški Zupančičevi učiteljici v Medvedjem brdu I. starostna doklada od 1. decembra 1918; Henriki Kosovi, učiteljici v Črne m vihti 1. st. doki od 1. julija 1917; Ani Prudičevi, učiteljici v Cerknici, I. st. doki. od 1. maja 1918; Mariji Kran-nerjevi, učiteljici v Igavasi, I. st. d. od 1. aprila 1918; Leopoldu Bablerju, učitelju v Grahovem, 1. st. d. ¡od 1. julija i917; Mariji štrn:kovi, učiteljici v Grahovem I. st. doki. od 1. julija 1917, Mariji Jelenčevi, učiteljici v Godoviču 2. st. doki. od 1. decembra 1917. Določijo se nagiade poučevanje kmecistva na hud šo'ah v šol letel 15i7/lf. do >/26. ure popoldne. Št. 694/1918. -P. Ha spis služba- Na 6 razredni meščanski ljudski šoli v Cirkovcah (III. kraj. razred) je razpisana služba učiteljice s prosto sobo. Prosilka mora biti izprašana za slovenski in nemški učni jezik ter katoliške vere. Redno opremljene prošnje je vlagati do 15. avgusta 1918 na kr. šol. svet v Cirkovcah. Okrajni šolski svet v Ptuji, dne 20. julija 1918. Predsednik: Dr. Evgen Netoliczka. 0 Knjigoveznica Anton Janežič Ljubljana Florijanska ulica 14 se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del. | I .i I 1 i I 1 I I Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem v Ljubljani. plačuje vdovam društvenikov letno po 200 K pokojnine do smrti, ozir. za dobo vdovstva, sirotam po očetu letnih 50 K, sirotam po očetu in ma teri pa letnih 100 K vzgojnine do izpolnjenega 18. leta. Ud ni na znača na leto za neoženjene po 12 K, za oženjene po 20 K pristopnina pa tolikokrat po 2 K, kolikor let je star tisti ki pristopa. Pristopnina se lahko vplača v 4 nepretrganih polletnih obrokih. Pravi ud postane šele po preteku dveh let od vplačila prvega roka pristopnine. Kdor umrje v dobi provizorija, se stroški povrnejo. Prošnji za sprejem je treba pridejati rodovinski izpiseh in zdravniško iz pričevalo. Sprejet more biti le kranjski učitelj. NaiveSa slovenska hranilnica! „Silva vrelec" ■ Kislo vodo & in vino razpela fedr» ©set | Tolsti vrh, P. Guštanj (Koroško.) Ljubljana. Prešernova ulica it. 3 je imela vlog koncem leta 1917.....K 66,800.000'- hipotečnih in občinskih posojil .....„ 27,000.000- rezervnega zaklada.........„ 2,000.000'- Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po —— 401 o večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne nlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 izven Kranjske pa proti 5 v« °/« obrestim in proti najmanj 1° oziroma V/« odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. m 23 V @ ¿31IP' » zavarovalni oddelek, deželna poslovalnica = v LJubljani = Frančevo nabrežje 1 sprejema na temelju pogodbenega dogovora s c. kr. priv. življensko zavarovalnico zavarovanje ea pod najugodnejšimi pogoji» Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje Vili. vojnega posojila za malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnim posojilom osme in prejšnjih izdanj. POJASNILA dajejo naše okrajne poslovalnice v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1-1.), Logatcu, Postoini, Radovljici in Rudolfovem in naši pooblaščeni zastopniki. J|| ; rn t i" n i i ~r'riii nr-i-rni n in i ni iri m iiuhiihuiihiiiiiiimiim ■mii iih iiii i i !5?w>eas»iBB«aiss6aKBS«s m p a Priloga „Učiteljskemu Tovarišu" z dne 26. iulila 1918. reformi učiteljišč in naše stališče napram njemu. Pavel Flere: Vladni načrt o V svoji zadnji štev. je „Učit. Tov." v uvodniku opozoril slovensko učiteljstvo na vladni načrt reforme „ zakona o izobrazbi učiteljstva in učnem usposobljenju za splošne ljudske in meščanske šole", opozoril na naše principialno stališče do tega zakonskega načrta ter razglasil, da pride vladni načrt do podrobne naše obravnave v delegaciji „Zaveze". Da spozna učiteljstvo ta načrt, sem ga priredil, v kolikor se tiče javnega šolstva, poizkusil formulirati naše načelno stališče ter naše izpreminjevalne predloge z namenom, da otvorimo stvarno specialno debato o zadevi že preden se pogovorimo in sklepamo o njej v „Zavezini" delegaciji, v kar so pozvana po omenjenem uvodniku tudi okrajna učiteljska društva in deželne učiteljske zveze. Pripominjam, da sem se pri izpreminjevalnih predlogih opiral zlasti na „predlog poslanca A. M. Kerne t terja in tovarišev, zadevajoč izdajo zakona o izobrazbi in nadaljni izobrazbi učiteljev (učiteljic) na splošnih ljudskih in meščanskih šolah" (739. pril. stenografskim zapisnikom poslan, zbornice, XXII. Sezija 1917) in na izpreminjevalne predloge k temu vladnemu načrtu, kakor jih je dal na razpolago poslancem „Reichsverein österreichischer Lehrerbildner." In zdaj prehajam k našemu načelnemu stališču napram vsakemu delnemu reformnemu načrtu našega šolstva in napram označenemu vladnemu posebe: 1. Z ozirom na to, da vztrajamo na zahtevi le po celotni preustrojitvi vsega našega šolstva v enotno narodno šolstvo, moramo sploh odklanjati vsak delni načrt. Zato smatramo.tudi izvršitev delnega vladnega in vsakega drugega načrta, ki govori samo o spremembi učiteljišč in nadaljni učiteljski izobrazbi, le za prehodno reformo ter se tudi s tem načrtom pečamo 1 e s tega vidika. 2. Zahtevamo, da se s §§ 26—47 drž. šol. zak. z dne 14. maja 1869 in drž. šol. novele z dne 2. maja 1883, katerih spremembo priporoča omenjeni vladni načrt, ob-ravnajo in z zakonito določitvijo spremene tudi vsi §§ 48—58 istega drž^ zak. (pravne razmere učiteljstva), predvsem pa da se uredi § 55 (plače učiteljstva). Če hoče namreč država s spremembo prvoomenjenih §§ nalagati učiteljstvu in učiteljskemu naraščaju nove dolžnosti, je učiteljstvo in učiteljski naraščaj nujno opravičen zahtevati, da se zakonito določijo in izvedejo tudi njegove pravice. 3. Zahteve, ki jih ima slovensko učiteljstvo do načrta samega, temelje na na-slednih načelih: a) Zahtevamo, da se vladni načrt, tudi le kot prehodna reforma, postavi na odločno narodno stališče, dajoč vsakemu narodu svojih pravic glede šolstva. b) Učiteljišče mora biti kot izhalališče vse narodne izobrazbe poglobljeno in razširjeno kot šestletna „narodna srednja šola" istovredna z višjimi razredi ostalih srednjih šol. c) Učiteljska izobrazba je znanstvena in strokovna; usposobljenost za učiteljski stan pa nudi bolj poglobitev učne snovi, kakor pa izpiti, ki ostajajo navzlic svojemu nazivanju, da so „praktičnometodični", le formalni. Izpiti so potrebni le v dvomljivih slučajih. č) Ljudskošolskemu učiteljstvu se mora v svrho njegove nadaljne izobrazbe dovoliti pristop na vseučilišče, kamor se preloži tudi izobraževanje meščanskošolskega učiteljstva. d) Enotno učiteljstvo na učiteljiščih, utemljeno po enotni predizobrazbi na vseučilišču in po istovrednem delu pri izobrazbi učiteljiščnikov, je prvi pogoj za zdravo reformo učiteljišč. 4. Izpreminjevalne predloge k vladnemu zakonskemu načrtu o preustrojitvi „zakona o izobrazbi učiteljstva in učnem usposobljenju za splošne ljudske in meščanske šole" navajamo v naslednjem: A. Vladni načrt. 1. Učiteljska § 1. Izobraževališea za učitelje in učiteljice imajo namen, da izobrazijo stanovskozveste, z ljubeznijo do mladine navdane učiteljske osebnosti, ki so sposobne in voljne, da izpolnujejo ljudski šoli postavno določene naloge. A. Državna učiteljišča. 8 2. Izobrazba učnih moči se vrši po spolu gojencev ločeno v izobraževallščih za učitelje in v onih za učiteljice. Od države vzdrževani zavodi so dostopni vsem, ki hočejo vstopiti vanje, brez ozira na njih veroizpovedanje. § 3. Pouk se vrši v najmanj pet letnikih. To mero presegajoče razširjenje te izobraževalne dobe je pridržano naredbenemu potu. Razentega se združijo lahko, kjer je potrebno, z učiteljišči posebni pripravljalni razredi. Število gojencev v enem letniku praviloma ne sme presegati 35; s posebnim dovoljenjem deželne šolske oblasti se izjemoma in začasno lahko zviša na 40. § 4. O sprejemu na učiteljišče, določa učno osobje. Splošni predpogoji za vstop so nravstvena ne-omadeževanost, duševna sposobnost in telesna čvrstost. Za sprejem v I. letnik se pri petletni učni dobi zahteva začetkom šolskega leta dovršeno 15. leto in splošno učnemu smotru meščanske šole odgovarjajoča predizobrazba. Na zavodih z več kot petletno učno dobo zadostuje za sprejem v 1. letnik dovršeno 14. leto. Iz ozira vrednih vzrokov dovoli deželnošolska oblast lahko izpregled starosti od največ šest mesecev. Večji starostni izpre-gledi niso dovoljeni. Duševna zmožnost se določi s strogim sprejemnim izpitom, in kjer je to primerno in možno, s karakteristiko sprejetega, ki jo predloži učno osobje one šole, ki jo je nazadnje obiskoval. Razentega se mora vstopajoči podvreči izpitu iz posluha. Telesna čvrstost se dokaže z uradno-zdravni-škim izpričevalom; razventega mora zdravnik, ki nadzoruje zdravstveno stanje gojencev, vsakega nanovo vstopivšega pred sprejemom preiskati, ali ie specialno sposoben za učiteljski poklic. Sprejem v višje letnike se s predpogojem odgovarjajoče starosti in drugih splošnih predpogojev lahko izvrši le na podlagi strogega sprejemnega izpita. Takim gojencem se pri drugače posebni B. Izpreminjevalni predlogi. izobrazba. 8 1. (Neizpremenjen). A. Državna učiteljišča. § 2. Učiteljišča, ločena do spolih v izobraževališča za učitelje in v ona za učiteljice, tvorijo pe-dagoško-strokovno skupino višjih razredov enotne srednje šole. (Neizpremenjeno). § 3. Učiteljišču je določenih toliko letnikov, kolikor jih imajo višji razredi ostalih skupin (liter.-znanstv., realna skupina srednje šole. Dokler srednje šolstvo ni urejeno po tem načelu, ima Vsako učiteljišče najmanj šest letnikov. Število gojencev v vsakem letniku ne sme presegati 35. (Ostalo odpade). § 4. Prestop iz enotne nižje srednje šole (realne gimnazije na učiteljišče) je mogoče le po do-vršitvi prve. Odločujoče so učenčeve duševne in telesne zmožnosti in njegovo nagnenje. Dokler ne obstoja omenjena enotna srednja šola, veljajo za vstop na učiteljišče naslednje določbe: Za sprejem v I. letnik učiteljišča je potrebno dovršeno 14. leto, po šolskem zdravniku dokazana telesna zmožnost, duševna predizobrazba v obsegu učne snovi meščanske ali nižje srednje šole, glasbeni posluh in nravstvena neomadeževanost. Duševne zmožnosti se določijo s povoljnim šolskim izpričevalom zadnjega polleta ali s strogim sprejemnim izpitom iz učnega jezika in računstva, z izpitom iz posluha in z uradno karakteristiko, ki jo sestavi učiteljstvo onp šole, ki jo je obiskaval učenec. V posebno oziravrednih slučajih deželnošolska oblast- lahko dovoli oprostitev pouka v glasbi. Za sprejem v višji letnik učiteljišča je poleg splošnih sprejemnih pogojev potreben izpit, ki obsega vso učno snov prejšnjega letnika. Učenci višjih razredov srednjih šol z »dobrimi« izpričevali polagajo le izpit iz vzgojeslovne učne snovi. Neposredni sprejem v zadnja dva letnika ni dopusten. Natančnejše odredbe o sprejemu in sprejemnih izpitih izda ministrstvo za bogočastje in uk. nadarjenosti lahko dovoli oprostitev v instrumentalni glasbi, če so v drugem dovršili sprejemni izpit z zelo dobrim uspehom. Neposredii sprejem v najvišji letnik ni dopusten. Natančnejše določbe o sprejemu se odrede na-redbenim potom. § 5. Sprejem in pouk na učiteljiščih je brezplačen. Revni, nadarjeni gojenci dobe lahko s prevzet-jem obveznosti, da se najmanj šest let posvete poučevanju na javnih šolah, ustanove Lz državnih sredstev. § 6. Pouk, ki ga dobivajo gojenci na učiteljiščih, obsega naslednje obvezne predmete: Verouk; vzgojeslovje in ukoslovje z njunimi pomožnimi predmeti (s praktičnimi vajami); specialna metodika in šolskopraktične vaje; učni jezik; kak drug živi jezik; zemljepis; zgodovina in avstrijsko ustavoznanstvo s posebnim ozirom na narodnogospodarski in socialni razvoj; matematika in geometrijsko risanje; prirodopis s prirodoznanskimi vajami; prirodoslovje s prirodoznanskimi vajami; pouk o človeškem telesu in zdravoslovje; poljedelstvo; lepopis; prostoročno risanje; glasba, in sicer petje in en instrument; telovadba in druge telesne vaje. Tem se pridruži na moških učiteljiščih roko-tvorni pouk, na ženskih učiteljiščh pouk v ženskih ročnih delih, v kuharstvu in gospodinjstvu ter pouk o otroških vrtcih. Učni načrti se predpišejo z odredbo, pri čemer se uvedejo lahko tudi drugi učni predmeti kakor zgoraj navedeni. § 7. Pri razdelitvi učnih predmetov na učiteljiščih mora veljati načelo, da je v zadnjih dveh letnikih pedagoška in metodiško - praktična izobrazba v ospredju, poleg pa se nadaljuje znan-stveno-pripravljajoča izobrazba. Učna snov odgovarja — razven v tujih jezikih — splošno učni snovi višje srednje šole s posebnim ozirom na naloge vzgoje in narodne izobrazbe. § 8. Jezikovno uredbo učiteljišč določi, v kolikor ne odreja ta zakon ali deželni zakon drugače, na predlog deželne šolske oblasti minister za bogočastje in uk. Pritem naj se ozira kolikor mogoče na to, da se nudi gojencem tudi prilika za priučenje drugega deželnega ali katerega drugega v Avstriji navadnega jezika. 8 9. Za praktično izobrazbo gojencev je z vsakim učiteljiščem organično združena ljudska šola kot vadnica, na kateri se nudi učiteljiščnikom prilika, da prisostvujejo pouku in se praktično vadijo v poučevanju. Vadnica obsega vse letne stopnje. Število razredov določa naučili minister. V posamezne razrede praviloma ne sme biti sprejetih več kot 40 učencev (učenk). Kjer je vsled razmer želeti, se v vadnico prevzamejo učenci iz javne ljudske šole, ne oziraje se na pravice, ki jih glede šolskega obiska jamči staršem otrok državni Ijudskošolski zakon. Odredi se tudi lahko, da prisostvujejo gojenci pouku na javnih ljudskih šolah ter tu učnopoizkusno nastopajo. Za navajanje in vajo v poljedelskih delih se pripravi pri vsakem moškem učiteljišču za obdelavo pripraven kos sveta v zadostnem obsegu; ženskim učiteljiščem naj se priklopi otroški vrtec in tudi poizkusili zelenjadni in cvtlični vrt ter šolska kuhinja. 8 10. Na vseh učiteljiščih, kjer se nudi prilika, naj se seznanijo gojenci z metodo v poučevanju slepcev, gluhonemih, jecljajočih ali drugače abnormalnih otrok, kakor tudi z uredbo otroškega vrtca, z napravami mladinskega skrbstva in z vz-gojevališči za nravstveno zanemarjene otroke. 8 11. Po dovršitvi zadnjega letnika se morajo gojenci podvreči strogemu izpitu pod predsedstvom odposlanca deželnošolske oblasti ter prejmejo, ako odgovarjajo predpisanim zahtevam, zrelostno izpričevalo. Zrelostni izpit se ponavlja lahko samo dvakrat. Z odredbo se določi, v kolikor si osebe, ki se niso izobraževale niti na državnem, niti na zasebnem učiteljišču s pravico javnosti, z dosego potrebne starosti lahko pridobe zrelostno izpričevalo. § 3. (Neizpremenjeno). Revni, nadarjeni gojenci dobe zadostne ustanove iz državnih sredstev. (Ostalo odpade). § 6. Pouk, ki ga dobivajo gojenci na učiteljiščih, obsega naslednje obvezne predmete: Verouk; splošno vzgojeslovje z njegovimi pomožnimi predmeti (psihologija s posebnim ozirom na mla-dinoslovje, logika, etika in estetika); praktične ^vaje; zgodovina vzgojeslovja; splošna metodika posameznih predmetov in posameznih učnih stopenj ter šolskopraktične vaje; narodno gospodarstvo in sociologija; učni jezik; kak drug živi jezik, ki pa ni istoveten z »drugim deželnim jezikom«; zemljepis z upoštevanjem geologije; zgodovina in avstrijsko ustavoznanstvo; matematika in geometrijsko risanje; prirodopis s prirodoznanskimi vajami; prirodoslovje s prirodoznanskimi vajami; pouk o človeškem telesu in zdravoslovje; poljedelstvo; teoretično in praktično na posebnih poizkusnih zemljiščih; lepopis; prostoročno risanje; stenografija; glasba, in sicer petje in en instrument; telovadba in druge telesne vaje; Tem se pridruži (neizpremenjeno do...) o otroških vrtcih. Učne načrte z navodili izdelajo šolske oblasti s sodelovanjem strokovnjakov ter jih prikroje potrebam posameznih narodov. 8 7. (Neizpremenjen). (Črta se beseda »splošno«, drugače neizpremenjeno). Dostavek: Učne knjige, ki so dopustne za višje srednje šole, naj se rabijo tudi na učiteljiščih. 8 8. Učni jezik na učiteljiščih je jezik naroda, za katerega se gojenci na učiteljiščih izobražujejo. Jezikovna uprava se vrši v učnem jeziku. Pri vsakem učiteljišču naj se nudi poleg obveznega tujega jezika tudi prilika za prosto učenje tujih jezikov. 8 9. (... organično združena ljudska in meščanska šola kot vadnica,...). (... kot 30 učencev (učenk). Da spoznajo gojenci ustroj šol po deželi, se praktično vežbajo tudi na nižeorganizovanih. v to določenih javnih ljudskih šolah v okolici. (Neizpremenjeno). Dostavek: Za gojitev telesnih vaj je združeno z vsakim učiteljiščem telovadišče in igrišče. § 10. (se črta »kjer se nudi prilika«), Dostavek: Kjer se nudi prilika, podajo gojencem za v to poklicani strokovnjaki vpogled v bistvo in vzgojo slepcev, gluhonemih, slaboumnih in jecljajočih otrok in vpogled v vse naprave socialnega skrbstva. 8 11. Ko je gojenec z dobrim uspehom dovršil zadnji letnik učiteljišča, dobi zrelostno izpričevalo. V dvomljivih slučajih lahko sklene učiteljska konferenca, da se mora gojenec podvreči posebnemu, izpitu pod---- (Neizpremenjeno). Takemu izpitu se morajo podvreči tudi osebe, ki---- (potrebne starosti, da se določi, ali so za poučevanje na splošnih ljudskih šolah splošno in strokovno zadosti izobražene. Osebam, ki imajo zrelostno izpričevalo srednjih šol, je treba polagati izpit le iz predmetov, iz katerih še niso izprašane. Dostavek: Zrelostni izpit je pismen, ustmen in praktičen. Ustni izpit obsega vse učne predmete. § 12. Za izobrazbo strokovnih učiteljev meščanskih šol se ustanove v zvezi z učiteljišči stalni tečaji. Sprejem v te tečaje in pouk na njih je brezplačen. V meščanskošolske tečaje se sprejemajo le učne osebe, ki so usposobljene za pouk na ljudskih šolah, so se v svoji službeni uporabi zlasti izkazale in imajo zmožnost za višjo strokovno izobrazbo; ali odgovarjajo temu zadnjemu pogoju, se po zahtevi odloči lahko s posebnim sprejemnim izpitom. Natančnejše določbe o ustanovitvi in uredbi meščanskošolskih tečajev in o sprejemu vanje se izvrše s posebnimi odredbami, pri čemer je gledati zlasti na to, da se da udeležencem prilika prisostvovati pouku na meščanski šoli in se praktično vežbati v njem. Učnim osebam na javnih ljudskih šolah, ki so sprejete v meščanskošolski tečaj, mora deželno-šolska oblast za dobo obiskovanja tečaja dovoliti dopust. § 13. Za izobrazbo učiteljev za podeželske nadaljevalne šole, potem za različna učilišča in vzgojevališča posebne smeri (šole za slepce in gluhonemnice, zavodi za slaboumne ali drugače abnormalne otroke i. dr.) se ustanove posebni tečaji, h katerih obisku se pripuste učne moči z usposobljenostnim izpričevalom za splošne ljudske šole. Izjemoma se lahko spregleda dokazilo z usposobljenostnim izpričevalom, če se dokaže drugačna zadostna predizobrazba in daljša resnična uporaba v praktičnem delovanju na zavodih . take vrste. Ustanovitev in ureditev takih zavodov se uredi naredbenim potom. Za slučaj ustanovitve lastnih zavodov v svr-ho izobrazbe učiteljev na šolah za slaboumne in drugače abnormalne otroke bodo ti zavodi enako obdržavani kakor učiteljišča. § 14. Za izobrazbo otroških vrtnaric in učiteljic za ženska ročna dela v zvezi s kuharskim in gospodinjskim poukom obstoje, v kolikor se ne doseže ta izobrazba na ženskih učiteljiščih samih, posebni učni tečaji, katerih ustanovitev in ureditev se določi naredbenim potom. S 15. Učno osobje učteljišča tvorijo ravnatelj, za letnike potrebni glavni učitelji, glasbeni in telovadni učitelji, vadniške učne moči in potrebne pomožne učne moči. Stalno nameščeni veroučitelji so glavni učitelji. Te učne moči nastavlja po zaslišanju deželnih šolskih oblasti minister za bogočastje in uk. § 16. Veroučitelje mora dotična verska višja oblast označiti kot sposobne za poučevanje verouka na srednjih šolah in učiteljiščih. Za glavne učitelje se nastavijo le take učne osebe z najmanj triletno uporabo v praktični šolski službi, ki ali imajo polno usposobljenost za srednje šole in se izkažejo z uspešnim obiskom pedagoškega vse-učiliškega seminarja, združenega s praktičnimi vajami, ali so z uspehom napravile izpit za glavne učitelje. Za pripustitev k izpitu za glavne učitelje je potrebna usposobljenost za meščanske šole in izkaz, da je kandidat po tej usposobljenosti z uspehom obiskoval najmanj štiri semestre kot izredni slušatelj filozofske fakultete predavanja in vaje iz svoje stroke, iz inodroslovja in vzgojeslovja in v tem času tudi pedagoški vseučiliški seminar, združen s praktičnimi vajami. Učne osebe javnih ljudskih in meščanskih šol, ki hočejo dokončati te vseučiliške študije, dobe za njihovo dobo od deželne šolske oblasti dopust. Dovolitev tega dopusta se sklene lahko s pogojem, da v tem času plača odpade ali da mora prevzeti stroške nadomestovanja ta, ki ima dopust. Natančnejše odredbe o izpitu za glavnega učitelja se določijo naredbenim potom. § 17. Za definitivno nameščenje kot glasbeni učitelj se zahteva učna usposobljenost za splošni glasbeni pouk in petje na srednjih šolah in učiteljiščih in za najmanj še eno nadaljno glasbeno stroko na učiteljiščih, za definitivno nastavljenje kot telovadil učitelj učna usposobljenost za telovadni pouk na srednjih šolah in učiteljiščih. Definitivni glasbeni in telovadni učitelji se uvrste v X. čin. razred. Glede njihovih prejemkov, njihovega prestopa v višji činovni razred in njihovega imenovanja glavnim učiteljem veljajo iste določbe kakor za vadniške učitelje. Lahko pa se v S 16., odstav. 2., za nameščenje glavnim učiteljem zahtevana usposobljenost nadomesti pri glasbenih učiteljih z učno usposobljenostjo za vse štiri na učiteljiščih uvedene glasbene stroke, pri telovadnih učiteljih z usposobljenostjo za kako znanstveno stroko poleg one za telovadbo. Zrelostno izpričevalo daje pravico do name-ščenja kot provizorični ljudskošolski učitelj(ica), do obiska pedagoških oddelkov na visoki šoli, akademije upodabljajočih umetnosti, glasbenih akademij in modroslovne fakultete na vseučilišču kot redni slušatelji. § 12.....se ustanove na vseučiliščih stalni dveletni pedagoški oddelki kot meščanskošolski tečaji. (Neizpremenjeno s pridržkom, da se smatra zaznamovanje »meščanskošolski tečaj« v gornjem smislu). Dostavek:.. .s pripustitvijo plače in z vsemi pravicami do nje. § 13. Za izobrazbo učiteljev različnih drugih učilišč in vzgojevališč posebne smeri (____) se ustanove posebni stalni tečaji na vseučiliščih. Učna doba na teh tečajih traja dve leti. Za sprejem se zahteva absolviranje učiteljišča. Uspešno absolviranje takega tečaja upravičuje k natneščenju na zavodih za slepce, gluhoneme, slaboumne itd. Učitelji, ki takega specialnega tečaja niso ab-solvirali, potrebujejo za stalno nameščenje na takih zavodih posebnega izpita pred določeno komisijo, ki pa se more polagati šele po dveletnem delovanju v specialnem pouku. Sestava te komisije se določi naredbenim potom. § 14. Se črta »v kolikor se... učiteljiščih samih«. § 15. Se črtata besedi »za letnike«. 8 16. a) Za ravnatelje na učiteljiščih se imenujejo glavni učitelji učiteljišč. (Neizpremenjeno). Za nameščenje za glavnega učitelja je potreben izkaz učnega usposobljenja za glavnega učitelja. To dobe: a) Učitelji, učnousposobljeni za splošne ljudske šole, na podlagi strokovnega pouka na vseučiliških pedagoških oddelkih v zvezi s predavanji na filozofski vseučiliški fakulteti v izmeri 6 semestrov; b) učitelji, učnousposobljeni za meščanske šole po gorenjem strokovnem študiju v izmeri 4 semestrov; c) učitelji, učnousposobljeni za srednje šole, s posebnim metod.-praktičnim dopolnilnim izpitom vzgojeslovne snovi vseučiliških pedagoških oddelkov. — Ta izpit se polaga lahko obenem z usposobljenostnim izpitom za srednje šole. Učne osebe splošnih ljudskih in meščanskih šol, ki obiskujejo v svrho polaganja usposoblje-nostnega izpita za učiteljišča vseučiliške pedagoške oddelke in predavanja na visoki šoli, dobe v ta namen od deželne šolske oblasti dopust s pustitvijo plače in z vsemi pravicami do nje. § 16. b) lzpraševalne komisije za glavne učitelje obstoje iz vseučiliških profesorjev, višjih šolo-nadzorovalnih organov ter učiteljiških ravnateljev in glavnih učiteljev. Znanstveni izpraševalni predmeti se združijo v strokovne skupine, kakor so skupine za meščansko- in srednješolski usposobljenostni izpit. Vzgo-jeslovje in modroslovje, pouk o narodnem gospodarstvu in o sociologiji se voli prosto kot dopolnilni predmet k vsaJki strokovni skupini. Glavni učitelji za vzgojeslovje morajo imeti poleg najmanj 81etne, izredne uporabe na splošni ljudski ali meščanski šoli izpit iz vzgojeslovja in modroslovja kot glavnega predmeta, iz pouka o narodnem gospodarstvu in sociologiji pa stranskega. § 17. Glavni učitelji za glasbo morajo poleg učne usposobljenosti za splošne ljudske šole in poleg uspešne dovršitve najmanj dveh glasbenih predmetov na glasbeni akademiji položiti pred iz-praševalno komisijo za učiteljišča izpit iz vzgojeslovja v obsegu učne snovi vseučiliških pedagoških oddelkov. Glavni učitelji za risanje morajo poleg (kakor zgoraj) in poleg uspešne dovršitve akademije upodabljajočih umetnosti položiti (kakor zgoraj). Glavni učitelji za telovadbo morajo poleg (kakor zgoraj) in poleg učne usposobljenosti za telovadni pouk na srednjih šolah in učiteljiščih položiti (kakor zgoraj). § 18. Za nameščenje kot učitelj na vadnici je potrebna najmanj učna usposobljenost za splošne ljudske šole, petletna, posebno dobra uporaba v praktični ljudskošolski službi in izkaz, da je prosilec obiskoval pedag. - metodiški tečaj najmanj enoletnega trajanja (§ 48.). Vadniški učitelji, ki odgovarjajo zahtevam § 16., odstav. 2., se nastavijo kot glavni učitelji. § 19. Minister za bogočastje in uk podeli lahko glasbenim in vadniškim učiteljem, ki delj časa in posebno dobro služijo, naslov profesorja. § 20. Učne moči za ženska ročna dela morajo biti učnousposobljene za splošne ljudske šole ter dokazati večletno, popolnoma zadovoljivo uporabo v pouku ženskih ročnih del na ljudskih šolah; razventega morajo biti usposobljene tudi za kuharski in gospodinjski pouk. V posebnih oziravrednih slučajih se pri združenih drugih predpogojih nastavijo lahko tudi take prosilke, ki so učnousposobljene le za pouk v ženskih ročnih delih na splošnih ljudskih in meščanskih šolah. Z oziroin na svoje pravice in dolžnosti so definitivno nastavljene učiteljice za ženska ročna dela enake vadniškim učiteljicam. § 21. Pouk v somatologiji in higieni se poveri sposobnim zdravnikom, ki proti posebnemu plačilu vodijo tudi nadzorovanje nad zdravstvenim stanjem gojencev in vadniških učencev ter nadzorujejo v sanitarnem oziru zavodove prostore. § 22. Vadniški učitelji morajo pri praktični izobrazbi gojencev sodelovali v okviru njim predpisanih učnih ur brez posebnega plačila. S 23. V svrho znanstvene in metodiške na-daljne izobrazbe se dovoljujejo učnim osebam učiteljišč ustanove iz državnih sredstev. B. Zasebna učiteljišča. § 24,—30. II. Usposobljenost za poučevanje na splošnih § 31. Zrelostno izpričevalo usposablja za začasno nameščenje na splošnih ljudskih išolah; vendar pa je uporaba učne moči, ki ima le zrelostno izpričevalo, na enorazrednicah le izjemoma in začasno dopustna. Uvedba teh začasnih učnih moči v šolsko službovanje je naloga predpostavljenega šolskega vodje; pristojni okrajni šolski nadzorniki so dolžni, da se prepričajo o primernem izpolnjevanju te naloge ter jo pospešujejo z nalaganjem gotovih učnih nalog. § 32. Za stalno nameščenje na splošnih ljudskih šolah se zahteva usposobljenostno izpričevalo; to se dobi po učnousposobljenostnem izpitu, h kateremu se pripuščajo učne osebe, ki so po prejemu zrelostnega izpričevala najmanj dve šolski leti zadovoljivo poučevale kot razredniki na javnih ali zasebnih ljudskih šolah s pravico javnosti. § 33. Učnousposobljenostni izpit za splošne ljudske šole ima značaj metodiško-praktičnega izpita. Učnousposolienostni izpiti se vrše ob določenih terminih pred komisijo na za to primernih ljudskih šolah. Komisija obstoji iz pristojnega deželnega šolskega nadzornika ali njegovega namestnika kot predsednika, iz pristojnega okrajnega šolskega nadzornika, iz sposobnega šolskega strokovnjaka (če mogoče iz učnega osobja kakega učiteljišča) in šolskega vodje dotične šole. Za izpraševanje kandidatov z ozirom na njihovo usposobljenost v poučevanju verouka so poklicani zastopniki cerkva in verskih družb. 8 34. Za stalno nameščenje na meščanskih šolah se zahteva usposobljenostno izpričevalo za meščanske šole, ki se pridobi s posebnim izpitom. K temu izpitu se pripuščajo učne osebe, ki so se najmanj v treh letih v praktičnem službovanju na javnih ali zasebnih učiliščih s pravico javnosti posebno obnesle in se izkažejo o uspešnem obiskovanju meščanskošolskega tečaja (§ 12.). 8 35. Učnousposobljenostni izpit za meščanske šole je strokovnoznanstveni izpit s splošnim pedagoškim poudarkom. Učnousposobljenostni izpiti za meščanske šole se vrše ob določenih terminih v kraju meščanskošolskega tečaja. V izpraševalno komisijo pozove minister za bogočastje in uk za dobo treh let razven učnih moči meščanskošolskih tečajev šolske nadzornike, ravnatelje in profesorje učiteljišč, dalje, če je treba, vseučiliške profesorje in učitelje strokovnih šol. Pri učnih poizkusih se komisija lahko poveča s pritegnitvijo meščanskošolski! učnih moči. 8 36. Natančnejša določila o poteku učnouspo-sobljenostnih izpitov za splošne ljudske in meščanske šole se izdajo naredbenim potom. Ponavljanje učnousposobljenostnega izpita je praviloma le enkrat dovoljeno. Izjeme lahko dovoli po zaslišanju komisije deželnošolska oblast. § 18. Vadniški učitelji so glavni učitelji za šolsko prakso. Za nameščenje kot definitivni vadniški učitelj se zahteva poleg najmanj petletne, posebno dobre uporabe v praktični ljudsko- in meščanskošolski službi izpit za glavne učitelje iz vzgojeslovja kot glavnega in iz kakega znanstvenega kot stranskega predmeta. 8 19. (Odpade). 8 20. Glavne učiteljice za ženska ročna dela morajo ... (ostane do ...) in gospodinjski pouk ter se izkazati z uspešnim obiskovanjem umetno-obrt-nih tečajev o domači žensko-ročni umtenosti in umetno-obrtnem risanju na umetno-obrtnih šolah. (Odpade). 8 20. a) Učiteljske osebe na splošnih ljudskih in meščanskih šolah, učiteljiščih in srednjih šolah dobe v svrho dovršitve študij za glavno-učiteljski, oziroma dopolnilni izpit od deželne šolske oblasti dopust, če sami plačajo supliranje. Zlasti nadarjeni učitelji d obe za te študije denarne prispevke iz državnih sredstev. Natančnejše določbe slede naredbenim potoin. 8 20. b) Vsi glavni učitelji na učiteljiščih so v smislu 8 58. zak. z dne 28. julija 1917, drž. zak. štev. 319*) učitelji skupine A in v smislu 8 40., 8 20. c) Na splošnih ljudskih in meščanskih šolah doslužeua službena doba se pri imenovanju za glavne učitelje šteje v najvišji izmeri 12 let, ki se v vsakem oziru obravnavajo enako onim, dosluže-nim v državni službi. 8 21. (Neizpremenjen). 8 22. Število učnih ur za vse učne osebe učiteljišč se določi naredbenim potom. 8 23. (Neizpremenjen). B. Zasebna učiteljišča. § 24,—30. ljudskih in meščanskih šolah. 8 31......ki ima le zrelostno izpričevalo, na eno- in dvorazrednicah nedopustno. Te začasne učne moči uvaja v Šolsko službovanje najmanj prvo leto šolski vodja na več-razrednicah. To leto velja kot poizkusno leto. V tem naj se da mladim učiteljem prilika, da spoznajo poučevanje na vseh stopujah, zlasti pa v elementarnem razredu. Pristojni okrajni šolski nadzorniki ... učnih nalog, v kateri namen izda ministrstvo za bogočastje in uk posebna navodila. Dve provizorični leti, pred pravico stalnega nameščenja, sta v vsakem oziru enakovredni z definitivnimi službenimi leti. 8 32. Za stalno nameščenje na splošnih ljudskih šolah se zahteva usposobljenostno izpričevalo; to se dobi s posestjo zrelotnega izpričevala po najmanj dveletnem, zadovoljivem poučevanju na javnih ljudskih šolah. Za usposobljenostno izpričevalo velja potrdilo pristojnega šolskega vodje in okrajnega šolskega nadzornika o uporabnosti učitelja v poizkusnem in drugem službenem letu. Na predlog okrajnega šolskega nadzornika deželna šolska oblast, ki vidira to potrdilo, v dvomljivih slučajih lahko zahteva polaganje posebnega usposobljenostnega izpita. 8 33. Natančnejše odredbe o tem morebitnem izpitu izda ministrstvo za bogočastje in uk. (Drugo odpade). (Ostane) z dostavkom: ..., ki jih potrdi minister za bogočastje in uk (8 42.). Ta izpit se polaga pred nastavljenjem za šolskega vodjo ter se prejme o njem posebno izpričevalo. 8 34. Za stalno nameščenje na meščanskih šolah se zahteva usposobljenostno izpričevalo za meščanske šole. To se dobi po najmanj triletnem praktičnem službovanju na javnih ali zasebnih učiliščih s pravico javnosti, in po dveletnem obisku vseučiliških pedagoških oddelkov kot meščanskošolskih tečajev. To izpričevalo izdaja vodstvo tečajev. 8 35. (Odpade). 8 36. (Odpade). *) Službena pragmatika državnega učiteljstva. odst. 1 navedena zakona upravičeni do naslova profesor. § 37. V koliko se vračuni čas, v katerem je učna oseba poučno in vzgojno delovala na privatni ljudski ali meščanski šoli brez pravice javnosti, v dobo, ki je potrebna za pridobitev učne usposobljenosti, natančneje določijo odredbe. § 38. Pogoji, pod katerimi pridobe učno usposobljenost za splošne ljudske ali za meščanske šole kandidati, ki so učno usposobljeni za srednje šole ali dokažejo drugačno višjo izobrazbo, se določijo z odredbami. Stalno nameščenje takih kandidatov pa se izvrši šele po najmanj enoletni zadovoljivi uporabi v ljudskošolski službi. § 39. Osebe, ki imajo učnousposobljenostno izpričevalo, a več kakor tri leta niso poučevale na nobeni javni ali s pravico javnosti opremljeni zasebni ljudski šoli, se morajo pri svojem stalnem nameščenju v javni šolski službi iznova podvreči izpitu. Iz posebno oziravrednih vzrokov jih deželna šolska oblast lahko tega oprosti. § 40. Učne osebe, ki imajo učnousposobljenostno izpričevalo za splošne ljudske šole, a se njihovo delovanje izkaže kot nezadostno, deželnošolska oblast lahko primora k zopetr.emu pologanju učno-usposobljenostnega izpita. Ce se v tem slučaju tudi pri enkratnem ponavljanju izpita izkaže nezadostni izpitni izid, izgubi tudi prej pridobljeno učnousposobljenostno izpričevalo svojo vrednost in je odvisno od odločitve deželnošolske oblasti, ali naj se dovoli nadaljna uporaba v začasni lastnosti ali se izreče odstranitev iz šole. S 41. Za stalne šolske vodje (nadučitelje, ravnatelje) se namestijo lahko le take osebe, ki so pokazale za to svojo sposobnost s posebnim izpitom (voditeljski izpitih K temu izpitu se pripuščajo učne osebe, ki so več let popolnoma zadovoljivo službovale na javnih ali s pravico javnosti opremljenih ljudskih šolah. i Natančnejše določbe izidejo naredbenim potom. S 42. Določbe o vršitvi dopolnilnih izpitov in o pridobitvi učne usposobljenosti v specialnih strokah v okviru ljudske šole, izidejo naredbenim potom. ^ III. Nadaljna § 43. Strokovno in znanstveno nadaljno učiteljsko izobrazbo podpirajo skupna posvetovanja in nadaljno izobraževalni tečaji, šolski listi in učiteljske knjižnice. § 44. V svrho skupnega pogovora vseh pedagoških in administrativnih zadev ter nadaljne učiteljske izobrazbe se vrše na vseh dvo- in večraz-rednih ljudskih in na meščanskih šolah vsak mesec posvetovanja učitljskega osobja pod predsedstvom šolskega vodje (ravnatelja). Ta posvetovanja morajo služiti zlasti tudi uvajanju v šolsko službo onih začasnih učnih moči, ki imajo le zrelostno izpričevalo. § 45. V vsakem šolskem okraju se vrše po potrebi, vendar ne več kot enkrat na leto, posvetovanja učiteljev ali dela učiteljstva pod predsedstvom okrajnega šolskega nadzornika v svrho pogovarjanja vprašanj pouka in vzgoje (okrajna posvetovanja). Vse stalno in začasno nameščene učne moči javnih ljudskih in meščanskih šol in učiteljišč, ki so pozvane k posvetovanju, so dolžni, se ga udeležiti. Za dušne pastirje, ki poučujejo veronauk, za veroučitelje teh šol, ki jih je kot take označila verska družba, in za učne osebe zasebnih ljudskih in meščanskih šol ter učiteljišč, je udeležba prostovoljna. Volitve učiteljskih strokovnjakov za okrajne šolske svete se ne smejo vršiti med teini posvetovanji, pač pa po njih. § 46. V vsaki deželi se vrše vsako četrto leto pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika šolskega nadzornika skupščine odposlancev okrajnih posvetovanj o splošnih učnih in vzgojnih vprašanjih (deželna posvetovanja). Iz ozirov primernosti se vrše namesto skupne skupščine vseh odposlancev tudi posvetovanja v skupinah. § 37. (Neizpremenjen). § 38. Se črtajo besede: »ali dokažejo drugačno višjo izobrazbo«. Dostavek: »To leto se obravnava kakor po-izkusno leto (§ 31., odstav. 2.).« § 49.....morajo pri svojem stalnem nameščenju v javni šoJski službi iznova prebiti poizkusno leto (§ 31.). § 40. (Odpade). § 41. (Odpade). § 42. Izpiti za poučevanje na ljudskih in meščanskih šolah, kakor tudi specialni izpiti (§ 13.) so prosti vsake takse. Člane vseh izpraševalnih komisij za te izpite imenuje minister za bogočast-je in uk za dobo 5 let ter prejemajo primerne plače iz državnih sredstev. učiteljska Izobrazba. § 43. (Ostane z vstavkom): ... in nadaljno-iz-obraževalni tečaji, zlasti na vseučiliščih,... § 44. (Neizpremenjeno). Uvajanje onih začasnih ... izpričevalo, se vrši razven pri teh posvetovanjih zlasti v posameznih razredih od osebe do osebe. § 45. V vsakem šolskem okraju se vrše pod predsedstvom okrajnega šolskega nadzornika najmanj enkrat na leto posvetovanja vseh učiteljev v okraju v svrho pogovarjanja poučnih in vzgojnih ter učiteljskih stanovskih vprašanj (okrajna posvetovanja). Besede »ki so pozvane k posvetovanju« se črtajo. Pri teh posvetovanjih se vrše tudi volitve učiteljskih zastopnikov v okrajni šolski svet in odposlancev k deželnim učiteljskim posvetovanjem. § 46. V vsaki deželi se vrše vsake štiri leta predsedstvom deželnega šolskega nadzornika skupna posvetovanja vseh odposlancev okrajnih učiteljskih konferenc v svrho pogovarjanja skupnih poučnih in vzgojnih ter učiteljskih stanovskih vprašanj (deželna posvetovanja). § 46. a) Vsakih šest let se vrše pod predsedstvom predstojnika pedagoško-didaktičnega oddelka v ljudskošolskem oddelku ministrstva za bogo-častje in uk, ločeno po narodnostih, posvetovanja odposlancev deželnih posvetovanj v svrho pogo- § 47. V svrho nadaljne učiteljske izobrazbe v pouku in vzgoji prirede po potrebi šolske oblasti tečaje. Obisk takih tečajev je brezplačen. K udeležbi takih tečajev deželna šolska oblast lahko primora učitelje. Otvoritev zasebnih nadaljevalno izobraževalnih tečajev za učitelje je dopustna le z dovoljenjem deželne šolske oblasti. § 48. S posameznimi učiteljišči v večjih mestih se stalno združijo taki pedagoško-metodčni tečaji za nadaljno izobrazbo učiteljev na splošnih ljudskih šolah in za izobrazbo strokovnih učiteljev meščanskih šol (§ 12.). V zvezi s temi se lahko prirede naprave za oinogočenje študija in eksperimentalnih raziskovani na pedagoškem meto-dišketn torišču. § 49. V vsakem šolskem okraju se ustanovi najmanj po ena učiteljska knjižnica; z upravo teh knjižnic se poverijo odseki, ki se izvolijo pri okrajnih posvetovanjih. Zastopniki teh odsekov stavijo o priliki deželnih posvetovanj (§ 46.) predloge o uredbi učiteljskih knjižnic, o njihovem izmenjevalnem prometu in o olahkočenju njihove uporabe po učiteljih ter o napravi osrednjih knjižnic, ustanovljenih pri študijskih napravah, omenjenih v § 48. IV. Končne § 50. Kjer je v tem zakonu govor le o »učiteljiščih«, je razumevati pod tem tudi ženska učiteljišča. § 51. Ta zakon stopi v veljavo z začetkom šolskega leta po razglasitvi. Ministrstvu za bogo-častje in uk pa ostane pridržano, da prelaga zaradi posebnih razmer v posameznih deželah začetek veljavnosti teh določb za največ osem let. S trenotkom, ko stopi zakon v veljavo, odpadejo vse nasprotujoče določbe drugih zakonov, zlasti določbe III. in IV. odstavka zakona z dne 14. maja 1869., drž. zak. štev. 62, oziroma z dne 2. maja 1883., drž. zak. štev. 53, kakor tudi nasprotujoče določbe § 48., odstav. 1. zakona z dne 28. julija 1917., drž. zak. štev. 319. Ta določba se ne dotika pravic onih vadniških učiteljev za nameščenje kot glavni učitelji, ki so učnousposobljeni za meščanske šole do časa, ko stopi ta zakon v veljavo. § 52. Izvedba tega zakona in določitev potrebnih prehodnih odredb in izvajalnih določb je poverjena ministru za bogočastje in lik. varjanja vseh državnih, ljudske šole tičočih se vprašanj (državno posvetovanje). § 46. b) Sklepi okrajnih, deželnih in državnih posvetovanj služijo šolskim oblastem kot podlaga za času primerni razvoj ljudskega šolstva. § 46. c) Povračilo stroškov in dnevnina obveznih udeležencev takih posvetovanj se uredi naredbenim potom. § 47.....prirede šolske oblasti redne višje tečaje. (Neizpremenjeno). (Se črta; namesto tega): Za izobrazbo učiteljev na kmetijskih, obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah se ustanove brezplačni učiteljski tečaji na zgledno urejenih poljedelskih in obrtnih šolah. § 48. Za nadaljno izobrazbo ljudsko- in me-ščanskošolskih učiteljev služijo sledeče naprave: a) pedagoške akademije in pedagoški vseučili-ški seminarji kot učni in raziskovalni zavodi za človeški telesni in duševni razvoj; b) obisk drugih visokih šol, katerih predavanja in seminarji se po potrebi razširijo s primernimi dopolnitvami pedagoških vseučiliških oddelkov (§ 12.) z ozirom na splošno in stanovsko učiteljsko izobrazbo; c) ustanovitev zgledne šole — obsegajoče vse kategorije od otroškega vrtca do vštevši srednjo šolo — združene s pedagoškimi vseučiliškimi oddelki (§ 12.) v svrho poglobitve stanovske izobrazbe učiteljev vseh šolskih kategorij; č) v zvezi s pedagoškimi vseučiliškimi oddelki se ustanovi pedagoška osrednja knjižnica, na katero so priklopljene posamezne okrajne učiteljske knjižnice (§ 49.); d) učne osebe, ki sodelujejo pri nadaljni učiteljski izobrazbi, prejemajo od države za svoje sodelovanje primerne remuneracije; e) vsak učitelj dobi po petih letih praktičnega poučevanja dvomesečne dopuste v svrho študij; f) posebno nadarjeni učitelji dobe večkratne študijske dopuste in študijske podpore; g) v svrho skupnih poučnih potovanj se izdajajo državne podpore; h) za učitelje prosta vožnja po železnicah in parnikih v poučne svrhe; i) podpiranje strokovnih društev iz državnih sredstev; j) državna podpora, oziroma izdaja res izobraževalnih del, šolskih listov itd. § 49. (Neizpremenjeno z dostavkom): Ti odseki so v trajni zvezi z osrednjo knjižnico (§ 48. č). (Odpade). določbe. § 50. (Neizpremenjeno). ____za največ štiri leta. (Odpadejo besede): »kakor tudi nasprotujoče določbe § 48., odstav. 1. zakona z dne 28. julija 1917., drž. zak. štev. 319«. § 52. (Neizpremenjeno). Pripomba: »Popotnik« prinese v svoji 4. številki razpravico o vladnih »Pojasnjevalnih gornjim izvajanjem. pripombah« k temu zakonskemu načrtu, na katero opozarjamo učiteljstvo, ker tvori nekako dopolnilo ■ - v A • .: ■ • \ h. - rslÄS.-: »tli • •• i- ■ : ,, - * ... ■ • ' ' ■ - ■•• . . ; • • • . - • • • , : ' • ... . . ' ■