Poftno tekoä radon it, 24._____________ Poameina ite». — 20 stotmk. fit. 42. " V Gorlel, dne 81. oktobra 1*SO. Letnlk III. Iihaja v Gorici vsak če- Irtck opoludne. Velja za «do fcto 12 L, mesečno 1 L, za inozemstvo 16 L. Na ¦atoCSa brez doposlane na- ročnice se ne bomo ozirali. Poeamezne Stevilke stanejo v tazprodaji 20 slotink UredniStvo: Ulica Vettmini 9, nprara ul. Vetturini 9 GORISU STRA2Ä Rokopisi se ne vračajo. Ne- frankiK-na pisma se nespre- jemajo. Oglast, katere je treba vnaprej plačati, se računajo po dogovora. Izdaja konsorcij »QoriSke Straie«. Odgovorni - ured* nik : Franc Novak. Ttska: »Narodnä Tiskar- na« v Gorici, ulica Vet- turinl štev. 9. Slovenske ljudske sole v Gorici do načrtih mestnega šolskega sveta. Ker mestni šdski svet ni razglasih j kako misli urcditi slovenske ljudske sole i v tekočeni šclskem letu. povprašalo je z-a- | stopstvo slovenskih starisev za pojasnila j na inestnem munidpiju in izvedelo sledc- { če: j »Vpisalo se je 606 licencev za sloven- J ske ljudske sole. Od teh pride na prvo in j drugo šolsko leto 367 uCenccv, za višje razrede pa 239 uecncev. Za prvc sohiko lcto se otvoriio trije j njzredi za dečke. dva razrcda za deklice. ! za drugo >o!skc. ktc pa dva razred;: za j decke in en razrcdz;» dtklicc. skupaj cstm ! razrcdov. V ten razfedih bi se učenci ucili i Ifaljiaijščiiie. da bi bili potem sposobni za j pcMik v italijanskem jeziku cd tretjega raz- j reüa defje. j Dosedaj priglaseni uCenci za viš.ie razre- de, 239 po stevifu. se po namenih mestne- ga ftclskega sve*3 porazdetijc v šr^jpn- *ke razrede ljudske sole, kjer da b«do iz- bram posebni uciteJ.fi, ki more jo pomaga- ti slovenskim učencem. ak» bi imeH težave z ftafijanskim učnim jezikom. Slovenščina bi se učila le kakor prost predmet za one, *i bi se za to oglasili.« Taka ureditev ljudske sole za slovcn- sko rnJadino pač ne more zadovoljiti nik: - gar razven onili krogov. ki se ne morejo odpo-vedati nakanam. da hi poiialijančili r?aso mladino v mestu. Slovenski stariši morajo radi teiia odklaniati tako ureditev in str.riti vse potrebne korake, da se €d- prejo naši mladini v mestu ljudske sole s sfovenskim uenim jezikrin. kakor nam nritičeio po zakonn. ne da bi bila naSa tnladina siliena učiti se italijanskega iezi- kn \* ve-eji men*, kakor ie potrclMio. Up**;;- vičtiio se mcremo vprasati, z3kai nočc mestni šolski svet otvoriti za 239 učen- cev visjih razredov posebnih vzporednlc, ko. vendar zadostuie to število- za šest sa- mosi/\inili razredev. Ako bi imelo teh 239 •Jccflcev mc/.n:st vstopiti v tretji do osm! rnzped ljudske šclc s slovenskim učnim je- zikoiii. h\ mogli \>»pc5no napredovati. Po nainc-rah mestnega šclskcjra sveta ie pa vsak napredek izklju'.cn. ker ti uOenci cro- tovc ne znujc toliko italijanskccra jezikn. da bi inopli slediti z vspehom pouku v tem jeziku. Zahtevamo, da se odprejo vsi razredi Ijudske §o!e do najvišjega s slovenskim uč- nlm iezlkom, ker se je za yse razrede pri- srlasilo zadostno število učencev. Vsak a drnsra rešitev jje protizakonita in krivična. Proti tcmu pa, da se sili slovensko mladi- no v itaiijansko šolo, odiočno protestira- ino. ker je to očiten poskiis vzgajati jani- Carje in to še vrhu tega na stroSkc sloven- skih davkoplačevalcev. Tako tore!! Masristratna kokoš je zakokodala hi izltzla. klopictec. Najpoprej so nabili po mestnih zido- vih veUke lepake, v katerih so vabili vse sJovcnske stance, naj vpišejo svoje otroke v stovenske razrede inestnili šol, češ, da bodo po številu otrok določili šte\TJo raz- redov. Mnogokbmu na^ih skrbnili očetcv in mater je odlegio, ker je mislil. da so se ve^darle tzpolnile njego-ve srčne želje In via bodo uživali njegovi otroci svoi pouk v tistem jeziku. v katerem ga po člove- ških in božjih pravioah morai-o dobivati, mnogi so pa tudi znnijcvali s giavo in me- nili. da so tudi to le prazne besede. le go?e oblige, krterim tc slexjila koka šolska kariKatirrir. Scdai \idin?<>. da sc ti iK)sltd- nji niso /nic-iiii. Kajii to, kar je magistrat- na kokoš izieisda na našem šciskem polju. ie v resnici pravi kioiMitcc, v resnici vre- den klike, katera dancs msr-cilari na niesrnem magistratu proti volji cgromne : vecine goriškega prebivalstva brez razli- ke narodnosti. Kar so izumili, naravnost | bije v oči naši pravici. Za čez 6(X) našili | ctrok, za katere bi morali otvoriti po za- j kenih, ki še vedno veljajo v deželu oscm | razredov ljudske sole, hočejo otvoriti sanio ; dva razreda, dočim hočejo nagnati ostale | W italijanske scle, kjer se jim bo ubijal v | glavo poduk v jeziku, ki ga ogromna ve- | čina niti ne razume. Namen je oCividen. • Pripravljati hočejo v dveh razredih našo | dece, da bo v tretjem razredu godna za j lialijanske razrede. To nirna biti sola za | I slovenske otroke tcnivee rafinirana poitij- | i eevalnica, v kateri se naši otroci najprej \ \ naučijo jezika, v katerem se bodo potem i nadalje izobraževali in v katerem se jim I bo potem vcepljalo sovTaštvo do materl- \ \ ncga jezika. Nasi stariši Vam ne pcidejo I ; na lim, našim otrokem ne boste na tak na- \ : čin trgali iz srea" slovcnstva. Zato bomo j , mi in bodo naši stariši z vso odlcčnostjo ' njisropili proti magistrate vim nakanam, pa ' tudj čc nam bodo raditejra r čitali, da srno ; sovražiii nji!n in njiJiovim oblastim. Mi j vcrno. da bomo imeli na svoji strani vse | I (reznc rnisleče italiior.sko javnost v deže- j j li. Mi vemo. da zaliteva tudi ogromna ve- ! j čiiia goriskih Itaiijanov za nas slovenske 1 j šL !c. Ne samo repnblikanci, k-jili glasilo je 1 .' žc jasno in lepo cznačilo svoje staliSče v I tern vprašanju. trdi vsi drugi goriški Ita- j lijani priznava.f.-j opravičenost naših z.ali- | tev, samo pesčica podrepnikov. ki se soln- I c\ v milosti novopečenega senatorja, ka- terih je take main, da sc jili skoro r.~ vidi. | a imajo po milosti Rima v rokah vso oblast, samo ti se upirajo našim zaht ?v,im in kujej-o naCrte, kako bi preprečili uresni- čenje naših opravičenih šolskih 7?Iitev. Naše stališče pa je jasno in ne odtichaino ! niti sa pičico: v gori.^kem mestu se rnora | civoriti toliko razredov, da se bodo lahko ! NSi našf otroci izcbraževali v svoji maie- rinšcini. Take vrste potujčevalnice, kakor nam jo hoče vsiliti magistrat, pa cdklan- jpmo z vso odločnostjo. Nesh/or. Sohiiki. katere smo vpra^ali zrt nji- liovo mnenje glede nacina, kakor misl! rrtagistrat rešiti naše šolsko vprašanjt-, ga označili soglasno kratko, pa jasno: nestvor. V tem so si edini ne samo Slo- venci. temveč tudi Italijani. Pravio'?Jiubn! učitelji italijanskih goriskih sol se vsi zgra- žaio, ker priznavajc-, da je to, kar hv;jc n;x- praviti magistrat, nekaj nem >aročega. Ka- !(, naj sledijo naitireč naši ot- >ci, ki pr večini nis-o zmožni italijanš*ineT šolskemu poduku v njim neznancm jez;KU?! Vsak \'speh je izključen, a seveda mestnemu ma- gistratu ni do tega, da bi se nasi otrooi Co sa naučili. njim gre le za to, da nas ukanijo za naše šolske j>ravice. Toda to bi ne bilo slabo samo za na- so otroke, temveč bi imelo ladi Z21 nc- ugodne posledice za prospevanje !;alitnn- skih šol samih. Kaj pa naj počne uciielj, ki ima v razredu kopico otrok, kateri ga ne razumejo in kateri morajo vendarle na kak način biti deležni njegovr^a poduka. Slovenski otroci bi bili take v italitairskih razredih coklja, ki bi ovirala ve« poduk. A nam se zdi. da gotovi gosp ii niti do te- ga ni, da bi se njih iastni ot:'u>_i c?.sa na- učili, samo da nas ukanijo za nase sole. Kar sc tiče drugoimencvans n sled! • ce. naj opravijo italijanski sta'isi in italf- iansko učiteljstvo z maoistratorru kakor se jim zdi primcrno, nam je d- tega, da se iruši otroci česa nflu.:!'O in dö se ne bodo samo potujčevali. Radi tega p/^testiramo proii temu nestvoru u\ zahr'A.'.!:i-: da se ncmudoma odpravi. Boljševlška usemogoč- nosf'poka. IIL koinunistična internaciionala je imela pretečeni mesec svej drugi kongres v Moskvi. Zborovanja so se udeležili za- stopniki skoro iz vseh evropskih držav. Z bofjnečiini besedami se je sestavil nov program kcmunistične stranke. Z veliko mogDčnost}o je kongres pod vplivom Lje- nina obsodil one veditelje socijalistov, ki • niso za takojšnio revolucijo, temveč hoče- jo stopnjevaje ali gradualiuo potom reform prispeti do svojega cilja (gradualisti). Vsem tem je kongres odrekel značaj pra- vih komunistov ter jih izobcil. Med te iz- občence spadajo znani laški socijalisti Tu- rati, Modigliani ltd.— Kongres je izdal hud manifest na delavstvo vsega sveta. Zahteva se radikalno izčiščenje vse stran- | ke. Manifest napada francosko buržuaziio eš, piiana svojega šovinizma in svojih magsmatra, da je že gospodar sveta. V esnici i?a ni bila še nikoli v vsakem oziru ako suženjski odvisna kakor sedaj od svo- ih močnejših tckmecev Anglije in Amerike. talija ic izgubila svojo važnost v medna- 'odiiiti odnošajih — in je popolnoma iz- nozgana od vcjne .. . Napada nato ostro mglcški in amerikanski imperijalizcm. Po- em razpravlja o gospodarskem uničenju Z\ rope ... Končno povdarja, da je treba wrzuazijo uničiti pr.tom proletarske revo- ucije. Sredstva v to so: stavke, pregledo- /anje revolucijonarnih sil, pozivanje pod )rozje, bojkctiranje ... Predstraža priha- a od kolonijalnih narodov. »Komunistična urar.ka je stranka vstaje. Ona odklanii rse crganizacije in stranke. ki odkrito ali )rikrito vspavajo in mehkužijo proletari- [at... Kcmtinistična stranka ne more več trpeti v svojih vrstah organizacij, ki.. vstrajajG pri politiki, ki bi hotela mirnim potom resiti zgodovinsko krizo.« Torej Ljenin zahteva krvavo vstajo pov.vcd. Le s to — upa — da reši sebe in Rusijo preteče katastrofe. Ti prepotentni poiavi rudečih mogot- | cev v Moskvi _so vzbudili povsod živo re- i akcijo. . j Laška komunistična je vslcd te^a v liu- l di krizi. Vodstvo stranke je na zborovanjn ! v Miianu sicer sprejelo ruski manifest, a ! velika opezicija se je pokazala v Reggiji Kmiliji. Končno se zadeva reši okoli 20. ; e'ecembra na kongresu v Firencah — a j vsi priznavajc dr) je razkol v strank? ne- ! izbežen. Stranka utegne izgubiti najbolj | pametne voditelje in obdržati le kričače. j Na Franccskem so se z veliko srdito- j stjo obrnili proti Ljeninn in njegoveir.u j manifestu. češ, naj prej Ljenin pokaže po- \ zitivne vspehe na Ruskem. Iziavili so se ! zlasti proti diktaturi, ki nasprotuje očftno ! dtihu derrroikratizma. j Iz čehoslovaške smo čitali poročila iz j Prage, da se je vršil koncem septembra I v Pragi shod čehoslovaških socijalistov. ! Sprcjeta je bila tu soglasno resolucija, kjer ; se vgotavlja zgodovinska misija čeboslo- ; vaske rcpublike kot posredovalke med i Vzhodom in Zahodcm. Shod je odklov.il boljšviške metode in demagoštvo koinuni- srov. — Vodstvo čehcslovaških sindikali- stov je napram manisestu v Moskvi pozi- valo Focijaliste, naj ohranijo edinstvo sin- dikaüstiCiiega gibanja, smatrajtcc neodvis- nost Cchoslovaškc kot glavni pogoj vspe- ha proletarccv. Na Cehoslovraskem je to- rej Ljenin kakor na Francoskem temeljito pogorel. V NemČtfi so se neodvisni socijalisti iz Franksurta, Leipzijara in Bremena izjavi- li proti pogojeni moskovskega prOgrama. Ruel. socijalistični voditelj in naslednik Liebknechta, je podal javnosti žalostno sliko ruskih razmer ter odločno odklonil — iitski boljsevizem. Na Angteškem so si tudi na jashem gle- de ruskih boliševikov. Dr. Haden Guest, znani laburist (soc. organiz.), je objavil, kar Je sam v Rusiji videl in slišal iz- ust Ljenina. List »Temps« je obelodanil nje- gove izjavc: »Guest slika Ljenina kot re- akcijouarja. On zanika naöelo svobode, ki nam ga je dala francoska revolucija. Sve- bodo je boljsevizem odpravil ter }o onta- L11 za najjvečjega sovražnika komunizmaL Načeia bratstva Ljenin ne priznava, ker ncče priznati tistih pravic kmetom kakor delavcem. Saj pride pri volitvah na 125 tisoč kmetov en mandat in na 25.000 de- lavcev tudi po en mandaf. En delavec ve- l|a torej za pet kmetov! — Boljsevizem tudi ni mogel odpraviti zasebne lasti. Bolj- sevizem ni torej nič drugega kalccr le po- raz carizma in v praksi le češčenje neke teorije, w jo razlagajo nevednež} in sarla- tant« Tako je naletel moskovski manifest povsod na odpor. Zapad ne trpi diktature! Poročilo SIov. kmet. društva v Gorici dne 16. okt. 1920. Naša zadruga se je bila obrnila na Deželno aprovizacijsko zadrugo v Gorici za dobitev ovsa in otrobov za svoje člane, ki ne morejo preskrbljati svojih konj z ov- scm lastnega pridelka in potrebujejo tudi otrobe. I Imenovana zadruga je nas pozvala, naj naznanimo. kollko otrci>ov potrebuje- rao in naj predložimo seznam svojih za^ dtužnikov z navedbo natanjenega stevilu konj, ki jib poseduje vsak posamezeii cun in jih ne more preskrbljati z cvsom last- nega pridelka. Na podlagi psvedanega vabimo svo.ie zadružnike, ki imajo konje, pa jih ne mo- rejo preskrbljati z ovsom lastnega pridel- ka, naj nam takoj naznanijo, kollko konl imajo in tudi, koliko otrobov potrcbujerx Naši člani imajo doposlati do konca novembra predznambo, kaj naročijo za prihodnjo pomlad; ker pa mncgi nc vedo, katera umetna gnojila potrebujejo in koll- ko od vsakega. podamo pctrebni uavod. kakor sledi: Pri rabi umetnih gnojil pomnimo: Nä 1 oral/ = 0.57 hektara; I hektar -- 2 % njiv /vzamemo: Za travnfke, ki se sploh niso še nikdar icnojili: 400—550 kg Tomasove žlindTe. Voo—150 kg kalijeve soli. Za travnike, kl so se že gnojili s hlevskim gnojem ali z u- metnimi gnojili: 300—400 kg Tomasove zlindre, 80—100 kg 40% kaliieve soil. Gnojitev najbolje izvršiš v jeseni, najpoz- neje pa v rani pomladi. Pred rabo pomešaj dobro skupaj gnojila in potresaj jih cnako- mernc. Spomladi vzemi inesto žliudre 300 kg supersosfata. Rdeča detelja: 250—350 kg Tomasove žlindre, 100—120 kg 40% kalijeve soli. Gnojila potrosi v jeseni ali v teku zime. Za pozno pomladansko gnojitev vzemi mesto zlindre 250—300 kg superfo- sfata. Ozimna rž: 250—350 kg Tomasove zlindre, 80-—100 kg 40 % kalijeve soli, 60 do 100 kg čilskega solitra. Ozimna pšeni- ca: 200—300 kg Tcmasove zlindre, 50-70 kg 40^o kalijeve soli, 40—80 kg čilskega solitra. Oves: 200—250 kg supcrfosfata (ali Tom. žlind.) 50—70 kg 40% kalijeve soli, 70—100 kg ulskega solitra. Jecnien in jara rž: Ravno iste množine. Gno'ila, i izvzemši čilskega solitra. najpczneje 14 dni pred setvijo dobro skupaj poincSoj, potrosi in podoraj a!i pcdvleči. Čilski solf- j ter da še le potem, ko so rastline za ped j visoko zrasle, in sicer najprej eno tretjino i zgoraj navedene nmožine, po 14 dneh j drugo in po nadaljnih 14 dnch -cstalo trc- | tjino. Da se boljše razdeli, pomešaj so- I liter s suho prstjo ali z žagovino. Tur§Ica: 150—250 kg superfosfata. 70—120 kg 40 —2 kg Tcmasove žfindre, 1—I1!- kc: žveptenega amonijaka v jeseni: 1 kg 40^: kalijeve soli, 1—IK» kg snperfosfata, !—2 kg čilskega sclitra v spomladi. Oe se noi s^mo spo- mladi sifHOji. ttdaj vzemi: 2—3 kg 40% ka- lijeve soli, 2—3 kg superfosfata, 2—3'L> kg" čilskega sclitra. Gnojila, izvzemsi čilski soliter in žve- pleiickisli amonijak pcdkoplji dobro pome- Sana y jeseni ali spomladi.^ Zveplen-^kislf pmonijak potrosi in podkopaj v jeseni po- j tem. ko si kalijevo sol in Tomasovo žlin- j dr'o ye zrfkopal. Čilski soliter pa pctrosi v dveh delih spomladi ali v začetku poletja. Pomni: Pravilna vpcraba umetnih gnojii Ti izboljša dohodke. Kupuj gnojila lc pri kmetskih organizacijah. Varuj se ponarc- janj gnojil! Drugi način uporabe umetnih gncjM . s je tale: >« *.l v Za žito: 500—600 super fosiata; 150— 1 200 pepelikovega sulfata: 150—200 kg čil- V skega solitra. Za koruzO: supersosfata: , >00—400 kg; pepel. sulf.: 50—100 kg; eil- { skega solitra: 100—150 kg. Za krompir: t supersosfata: 500-600 kg: pepel. sülf.: t 150-200 kg: disk, solitra. 150-200 kg Za L stalne iravnike: supers. 500-600 kg: pep. f suit; 100-150 kg: čilsk. sol.: 100-200 kg. Za i grab in fižol na eden ar = 100 nr super- 2 loss ata: 10 kg: pepelikovega sulfata: 2 do , 21-» kg: čilsk. sc-Iitra: 1 kg. Za špinačo: j supers.: 5 ktf: pep. sulfata: 1.5 kg: čil- - skega solitra: 2 kg. Za eno drevo: supers. , 3 kg: IK p. sulfata: 1 kg: eilske^a solitra: « 1 kg. Ker Toinasove žlindrc nc bcde mo- , goče drbiti. jo namestimo z supers osf atom. , Slov. kmetijsko društvo reg. zadr. z oin. , jam. v Goriei. Via Contavalle 7. I. i Koroški plebiscif. Našim čitatcliem je gotovo ze znano, da jc izid liudskega «»asovaiia ua Koro- ; skem za nas neugcden I^^.'h ™vria.U dne 14. t. m. zvečer ob pol ena^. U. V po samcznih glasovalnih okrajih --c je fcia*o- vab tako-le: v Roždclku za J^°» *318 glasov, sa Nemško Avslnjo 98«), v BorovHah za Jugoslav«* 4981. za A^tr.so 64*7- v Velikovcu za Jugoslavia 2444, za Avstrijo 8306: v Pliberku >:« '««^^vijo 5535 za Avstrijo 5312. Za Jugoslavs Je bllo torej oddanih skupaj l?-~7\*lafov' dočim je Rlasovalo /a Nenisko Avstn* >?025 cseb. Avstrija ima. torei 6/4/ gl.jsov veCine aP 59 odstotkov: »na Jugoslavijo odpade 41 odstotkov vseh cudamh glasov. Ümliivo je. da je izid Rlasovanja ro- vzročil pri vsch Jug< ^ovenil- vcliko pre- senecenjc. Res je, da pred Mebisjtom ni bilo moirnče zanesljivo rači.nati na »aso zmago. nkc vpoštcvarro. da se je nas ra- rod na Koroskem stjletja scrr. sisteira- tično potujecval in vzgajal v p. tinarxl- Tiem duhu. da se mu je na laiuiiran nacm vcepJjala zavest, da ia narod ni uarod Slovencev ampak narod Koroščev; res Je tudt, da so bili Sloveiici terorizinjni. da so zini Nemci grozili z nasilstvi: s poboji !n požigi. toda kliub te:i:ii ni nihee prič.iko- val, da bo razlika pri glasovanju tako ve- Iika. kakor jc v resnici izkazujejo štcvilke plebiscitne komisije. Bilo je takoj očividno, da so si Neinci glasove, pc«trebne za njl- hovo zinagc. prisleparili s svojo Instno močjo in s pcmočjo gotovih naših prijatc- ijev, katere vsakdo lanko ugaue. DokVu;io se jc. da je tekom glasovanja bil od ple- bisciti-o komisijc same odstavljen pred- sednik ncke glasovalne komisijt:. Namec seveda. ki je oddanc glasovnice r.\ Jngo- sla\iio uničeval sproti, kakor so jih glaso- valci oddajali. Ljubljanski listi poročajo o ncšietin slučajih sleparstva. l'ako n. pr. je bilo dostavljeno v sredo po izvršeriem ple- biscitu župnemu uradu v Borovljah pirmo nekega Borovreljčana nemške narodnosti, katercinu sta bill priklopljeni dve .original- ni kuverti plcbiscitne komisije, v katerih so se naJiajali po trije zeleni iu j?o en belf volilni listek. Dritični Boroveiiian piSe v pismu, da kot dober katoličan r.e more prenesti tega prek svoje vest:, tie da b! župneinu uradu naznanil, kako so Nemci Jugoslovane goljufali. Kot dokaz - pravl pisec — prilagam dve originaltii kuv«r:i 7 originalnirni glasovnicami, kakoršne je do- bil vsak drugi voliteo sele v sobi volilne komisiie in jih rnora. zcjet ist?:.tm odJatl. Tnkc origiualne ku\erte s) nemški zaup- niki delili že v petek. posebht. pa v sobo- to omahljivceni in drugini jugoslsvansko inanj zavcdnmi volilcem z na' g.»n^. na.! ! kuverto z zelenimi listki vr?tjo v v^-ülno žaro. beli listek pa naj vrnejo nemškemu zaupniku. kateri izplača dotlčnemu '«)<>0 kron uagrade. Pisec pravi nadilje, da sl ne upa navcsti svojega imena. ker ve, da bi pa nemčurji v tem slučaiit •.pravili ob imetjc it) življenje. Pismo z ori^inalnimJ kuverti in listki se je takoj odposlalo plc- bisciti«! kornisiii v Celovec. Knko so prlšli Nemri do nriginalnih kuvert in gl.isvvnic, s kateritni «o razpolagala san«o entcntna piebiscitna komisija, je laiiko uif.ljfvo, i>ko vpoStcvairt-, d.i so sedeli v pl^bi^ci^ii ko- misiji zast(.*pniki vlad. ki S' intcrcsirui;e na izidu glasovanja. V Borovljah se jc zgodilo v noči csl ntdelje na pondeljek, da- se je v iokalili, kjer jc h-ila volilna žara z odilanüni gla- sovnicaiTii. mahoma ugasila luč. Straž.U- ka, ki jc stražil sobo, se je odsiranib z na- logom. naj poišče monterja, da sc luč po- pravi. Takoj nato ie prišel prcvl poslopje nerazsvetljen avt<5inobi!. Vfi'otovilo.se Je. da so bile jrlascvnice jiigoslovenskjli vo- lilcev zamenjane z neniSkimi. Nekemu slo- venskerru kočarju so nemski a^enti pe- nn jali za glas 50 000 kron. In tako najrej. JugOF-lavija je v]r2üa proti vs;.;n u-tn sleparijam oster rnuc>t rui plebiscitn; ko- misijo. Dokaz, da se je cd strani Nemcev in nernčurjev sleparilo v velikcin ohsc?', je dejstvo. da se je rezultat glasovanja c-b- javil komaj po preteku Stirih dni. Kaknr hitro je bil znan izid po Jugcsla- viii in kakor h'trc sc ie zaznalo, kakih sredstev so se posluževali Nemci v dose- ;o svoje zmage, je završalo po celi drzxi- ( ( i. Po vseh mestih in trgih so se vršile ve- ] ike manifestaeije in protestm shodi, na j :aterih se je protestiralo proti neeuvene- , nu postopanju in zahtevalo, da se izida j rlascvanja ne prizna. Sleparsko postopa- , ije Nemcev in nemeurjev je lzzvalo v )elgrajskem parlamentu burne mterpeUi- , ije v katerih so poslanci trdili. da so bila , iasilja na nemški strani. Nemci in nem- ^urji na Koroškem so takoj dvignih glaye, sačeli groziti onim volilcem. ki so se iz- rekli za Jugoslavijo, jih dejanski napadati , n ogrožati njihovo imetje in z»v«enJev~ fvesti kbroški Slcvenci so pričeh bezat! t / Jugoslavijo. Prebivalstvo po nemeur- »küi tolpah ogroženih krajev se je cbrmlo la jugoslovenske oblasti s prošnjo za po- moh. Vsled tega je jugoslovanska vojska dobila nalog. da zasede slovenski del Ko- roške in na ta način zaščiti jugoslovensko prebivalstvo. S tem je napravljen kenee nemškemu tcrorju. Oddelki jugoslovenske vojske se nahajajo v St. Jakobu y Rozu. v Rožku, Bcrovliali. Orabštajnu, Velikov- cu in v Pliberkir. Na vsi erti je prevzelo službo tiidi jugoslovensko orožništvo. S tem einem je Jugrslavija dokumenttrala. da ne more priz-nati pravilnosti plebiscite. } ker z njim ni bila izražcna volja večine. ki f io tvori prebivalstvo plebiscitne cone. Da je ta večina zares slcvenska, jc izjavi! j Renner sam v nemško-avstrijski naredni j skupščini na Dunajn. ki je zborovala te dni, j Reselje: »Dejstvo, da se je ozemlje s slo- vensko večino izjavilo za nemšKo I Avstriic, pcdkreplja našo trditev, da teži severno pobočje Karavank geografično in gospodarsko k Avstriji«. Pc zdravi pame- ti bi tnorala ta izjava prepričati ententne § državnike. da je koroško sporne ozemlje po narodnosti jugoslovensko in da spada tot tako edino le v ovir jugoslovenskc države.____________________ Dopisl. __ |z prvacine. Pred kratkim smo spremili k pogrebu našega občespoštova- nega gospoda župana Frana Furlanija. Po- t kojnik je načeloval dolgo vrsto let naši j t>bčini in si stekel za njen procvit vehkili j zaslug. Radi tega je bil pri vseh občinar- j jih zelo priljubljen in vsakdo je spoštoval | v njem moža, ki je znal biti v občinski u- pravi vsekdar na svojem mestu. Kedar je bilo treba, sei je pbčinarjem na roko In jim pomagal z našveti in dejanji in to še v posebno veliki meri med vojno. ko so na- šega ktneta tlačile stotere nadlcge. Znan j je bil skoro po celi deželi, posebno dobro j ga je poznala vipavska dolina, ki je videla v njem vrlega narodnjaka in moža nle- menitega značaja. 2e leta 1909. je bil iz- voljen v goriške deželni zbor, kjer je do izbruha vojne zastcpal koristi svojih vo- lilcev. Sodeloval je tudi pri raznih gospo- darskih institucijah v deželi. — DasI ie bolehal dalje časa, nam je prišla njegova smrt vendarle nepričakovano ravno zato, ker je bil povsod priljubljen. Z njim je le- gel v grob mož, kateremu ohrani sloven- ski narod na Ocriškern blag spomin. ¦— Iz Baške doline. Iz predvojne dobe smo bili navajeni, da je puhal po naši doll- ni vlak za vlakcm. Brezsteyilno tovornih, V5akih par ur pa tudi osebni ali brzovlak. Ce je človek imel opravila v mestu ali pa v kakcm dmgem kraju ob železnici, zamü- d'l je par ur, pa je bil zopet doma. Ce ho- če danes kam priti, bodisi v Tolmin all Sv. Lucijo, ü^ieöi najbo!j pametno, da vzame pot pod noge in jo mahne peš. Kaj- ti danes vozita samo dva vlaka; eden iz Gcrice v hribc in eden v nasproti smeri. Vlak. ki odhaja zjutraj proti Gorici, je z ozirom na uro še precej ugoden, skrajno nciigoden za uas je pa vlak, ki vozi zvečer iz Gcrice. Clovek navadno opravi svoje opravila v mestu v par urah. Namesto da bi sc vrnil še predpcldne domov, mora ča- kati v Gorici do pozne ponočne ure; do ta- krat ]jd se potika brez vsakega opravka P'- mestu, poseda in se dolgočasi v gcistil- ni ali v kavarni. Sele okoli 10. ali 11. se končno pripelje zopet do svoje izhedne po- staje. Ce ima tukaj svoj dom, gre še še, Le pa je potem treba hoditi kam višje v l*rib?. mogoče ere ali več ur, res ne ve. kai uaj bi naredil: ali naj nastop! pot v pozni ut'u ali pa raj si išče prenočišča in diugi dan nadaljuje pot. Eno in drugo je neprijetno: hoditi pc-noči je nevanio vsled poniajksiija poti in vsled hudobnih ljudi iskati prenočišče pa tudi ni tako enostav- no, ko je sedaj tako pQ-manjkanje stano- \ anj. Zelezniška uprava bi zato dobro sto- nia. ako bi prcložila ta večerni vlak vsaf pozimi za nckaj ur bolj zgtdaj. ali pa da bj iivečia šc en vlak, ki bi odhaja! \z Gcrice Kin?./« poprsldan. — Nadaljc hi mora^ Jezniška uprava gledati na to, da «xiprav! ncrtdnosti. ki se dopraiajo vsak if .in Itna- mo vcv^'i reu na .feleznici, toda ne veinc ccü'ii ga lüiairo. ko vlak nc od!,aia in ne pr.Jiaja nit; dva dm erako. I.ahko rečemo. dn vlada v neredu res vzoren —- red. Pre- prijVni stro. da se že!e?niška i:pra\ a ?/>..- rad: uas sairih ne be ozimia na iv.išr. žeMe in piitovVe. trda rered bi moral a odstra- niti ye vsJed Fvok.-trp. Instucc"^ Ver]- r1-» p1 ,-. hoče. da se raw re ho preveč tožilo po nckdanjih časih. Bivša Av"strija je skrbela, Ja so vlaki odhajali točno ob določeni uri. [n takrat so vozili vlak4 na stotine km dol- ?e proge od Dunaja pa dc Trsta. Poleg tega je bilo trikrat ali štirikrat vcč vlakov in na postajah trikrat ali štirikrat manj u- radnega osobja. — Orehek. Dne 23. septembra se je poslovil od nas naš desedanji vikar, preC. g. Fran Hliš. Imenovan je za župnega u- pravitelja na Bukovem. Pri nas je deloval trinajst let in štiri mesece. Ves čas nas je lepo učil. tako da veljajo o njem res "bese- de- )>Oospod, ljubil sem lepoto Tvoje hi- še« Rad je pomagal revežem in vsem ostalim župljanom. Njegovo blagodejno ponioč smo cbčutili zlasti tekom vojne in v povojni dobi, ko se je potegoval za pod- pore ljudem in storil mnogo doorega gle- de aprovizacije. Bukovcem zelimo, da fci iim novi župni upravitelj mnogo let vspc- šro deloval, prevzvišenega knezcnadslvo- fV pa prosimo, da nam da zopet enakega dnsnegn pastirja. — Orehovci. _ iz Oslavja. V nedeljo se je pnpetila na Sv Valentinu nesreča, ki je zahtevala z-vpet eno žrtev. Lep dan Je Izvabil tudi me- ne da sem spleza! med ostrim skalovjein in "bodečim cnničjem po strmeir. pobcclu na cesto. ki jo je zgradila vojska preko H-iba Far sto k«-rakov pod mano je bil- j-iir otrok. sorri vrag naj ve. kaj so stika.i mccl kamenjem. Na drugi strain proti Sol- karu sem zapazil človeka, navadno nc- cicljskc prikazen: nedeljska lovca. Kar na- enkrat zacvili pod njim pes in izza bližnie- "a grmovja skoči zajec. Uvidel sem takoj ves položaj. Zdaj pa zdaj se mora zgoditl nesreča. Lovec je nameril puško, hote. sem -akričaii, pa glas nr je zastal v g.iu. Eden izmed otr-c-k se dvigne na skalo, pu- ška poči in — zadel od krogelj ra\Tio v glavo, ostane zajec na mestu mrtev. Dru- gs dan so ga spekli v Oslavjii, pojedli M dobro 7. vincm zalili. Pri tcnri sc se spom- nJli tudi »Goriške Stražcc m darovali 7v nten sMad 5 L. (Malo!! Op. ur.) — Slovenska Benecija. (V o 1 i t v e). V nedeljo 10. tekočega so se vrSitc občin- ske volitve in volitve za deželni zbor. V čedadskem okraju. v katerem volttc tudi beneški Slovenci ob Nadiži. so potekle občinske volitve še precej mirno, zmagala ie skoraj po vseh cbčinali ljndska sfrankn. Za dežehie volitve je bil pa hud boi med tremi strankami in sicer med liudsko siranko, socialist] in neko stranko. ki se je okrstila «BIoccc» in v katero so se scedifi ostanki vseh starih strank. Zmagala Je liudska stranka in niei na čelu nas vrli ro- iak prof. Ivan Trinko, ki je dobil nič man! kot 5901 glas t. j. več nego vsi drugl po- slanci skupaj. Ljudska stranka ie dobila pe-t matidatcv — kot šesti poslneca ie bil fz- voljen naš roiak prof. Franc Muzoni, za katerega so glasovali skoraj samo Sloven- ci, tako da so ga spravili v deželni zbcr če4udi v manjšini. Tretji nas rojak, Karol Jusič (Blocco-va stranka) je propadel menda zato, ker ie zalezel v «Blocco». Pri Slovencih je dobil zelo malo glasov. v neki občini samo eden glas. Beseda «Blocco» smrdi Slovencem. Minulega tedna nas ie posetil državnf poslanec Lucijan Fantoni, kateri se je Tio- tel prepričati na lien mesta. je-li res, da je Beneška Sloveniia take- zanemarjena od vlade. kakor se sploh govori. Gospod po- slanec je dobil vtis, da je res veliko veC kakor ie, kar se govori in ie obliubil po- rn oči. Polifični pregled. Jugoslavia. Kakc-r poročamo na dru- gem mestu, je izpadlo ljudsko glasovanjc na Koroškem za Jugoslavia iieug(xliio. V znak protesta proti sleparijam, ki so se pri glasov an ju dc gajale. sc vršijo po celi dr- žavi manifestaeije. Koroško vprnsanje ;: kakor razumljivo še vedno v csprcdju. Javnost zahteva, da čete jxk) nobtüfTr, pogöiem ne izpraznijo KoroŠke. Avstrij- ska vlada jc sicer predaiii no svojem zn- stopniku v Belgradu pretest proti zasedM glascvalne cone od strani jugoslovanskih čet. loda minister Trumbič je avsfrii.cke- mu zastopniku Hoffingeriu izjavil, da pro- test ni upravjčen. ker jc srlcde zasedbj? Ko- roške cdoovorna jugoslovenska vlada c- dinole plebiscitni komisiji in mirovni kon- ferenci. Trumbč je protest odkknll. Glede jadranskejja vprašanja se po- vori v infoslovenskih poüticnih kroen??, da bo kr-r»fercnca, ki se nam že mesec dni nanovedtijfe. mcro^e zopet odJožena na pozncjši čas. Težkoče so baie uastaK: vsind jf.?1ijar?ke zahrevt?.. da moraio irret^ kTervsJ-rvepski delejrari noinomoč brez vsu- I kecra n^svetovnnja z beljyro'sko vlodo. T- j tnl'jari tipnio. da hedo tako lažje dosecrll. kor zoic. Oovori se, da bo spremljal jii.^o- slovr.nsko d< !fvTaci*o Vot vo?a">ki J7V"*'ie- ''°c t'ener?! P^SiL. Ako bi ra on tega man- <: ^tj no. hotel srne'eti »?t> imer»ovc,T) na nje- Fn\'c< ires+o in^-vcicvesnk» voja^ki ata.s< Ptjeko-fjrlfFk^ v«*r«a se 7di. d?* !c ^nr Jnoxi. Po tern doe-"» ! vorn re «=n?f\io polfnki podnirnti sovražn! kr.v sovjetske Rusije. V pogodbl se prt znava neodvisiiost Ukrajine in Bele Estcß- ske. — Vojna se pa nadaljuje še veAio z Wranglom. Njegcve čete so.prekoračile Dnjepr in ujelc več tisoč mož bcrfjševSkfc armade. Ali bo sreča Wranglu še dofg* mila, je težko prerökovati; na vsak naciö pa bo moral Wrangel računati z znatnfmi ruskirni ojacenji, kakor hitro odpade po- reba, držati nadalje močne boljševiške čete na poljski fronti. Za bodočnost se hoče Poljska zasigu- rati proti Rusiji po znanem receptu: s v- stanovitvijo več neodvisnih obmejnih Ar- žavic. Te bi bile: Litvinska z glavnim mc- mestrm Minskom in Ukrajina z glavnim mestem Kijevom. # Bclgarija. Bo'garski min. predsednik Sta'mbulinski je odpotoval v London. V nekem razgovoru je izjavil min ister, da je namen njegovemu pote-vanju v prvi vr- sti, vspostaviti med Bolgarijo in Angiijo dobre odnesaje. Nova Bolgarska noce imeti nič več skupnega s prejšnjim starim režimom in hoče svojo zunanjo politiko popolncma predrugačiti. Drug njegov na- men je prcučiti industrijalno in gospodar- sko moč Anglije. In koneno lioce izp«>slo- vati pri angleški vladi, v trgovskih in ff- nanenih krogih, da pomorejo oslabeli Bol- garski, da bo moola izpolniti pogoje, ki iih ji nalaga mirovna pogfcdba. Povpra- ian za mnenje o »maji anranti,« ni Mei Stambulinski podati nikake iziave, češ. da bo o njej govoril šele pntem. ko se sesta- ne s Take Jonescom. Anglija se bavi z problemom frske. Irska zahteva zase popolno svobodo ia po- polno sarnicstojnost. Dosetiaj so /tiali An- gkži odpraviti irske nezadovoljnežt- tako. kakor se to gedi v podobnih slučajih tudi v drtiR'ih državah: z zatcffovanjcm in z o- rožjem \r roki. Danes pa menda Amrlija ttvidela. da orožje ni pravo sredstvn za rešitev tega starega prcblema. Bivši zu- nanji minister Lloyd Grey je namreč izja- vil. da bi bila Anglija, voljna dati Ircem svobode pod pogojem, da ostane skupna zunanja politika in uprava vojske in mor- narice. Toxla Irci odklanjajo te p.'.gole »n pravijo, da nečejo z Anglijo nič vcč skup- neo.i. V avstrijskem parlamentu je rckel Jr. Reimer o priliki. ko je biio govora o izldu koroškega plcbiscita, da ie Ntinški Av- striji ležcče na tem. da se z Jugoslavijo spravi. Ko bedo dolocenc iuiše i.Mci.* ud iufifu. je govoril, potem izginejo vse ovire, ki bi nas vtesrnlle ločiti od Jugoslo«.'cnov. Potem bomo lahko traino dobri sojedje in bomo koneno vendarie mojcli obnovitf promet v polnem obscgii. Madžari razpravljajo v nnrodni skiq>- sčini o vprašaniu, kdo naj nos? madzarsko krono. Ministrski predsednik Teleki je fz- javil, da more biti madžarsi kralj edinoJe Madzar. Potcmtakem je bivsenm cesarju Karhi tudi na Mad/arskem odklenkalo. Oomače vesfi. * Slovenskim stari&ni. Na rrmoga vprašanja naznanjamo, «Ja se je poduk na mestnih šolah že pričel in sicer tudi ira slovenske otrokc, a samo za prvi in drntji razred. Visji razredi niso Sc otvorjeni, ka- kor vsakdo lahko posname iz poroči! na današniem uvoduem mestu. Kai bo s tem< otroci, danes še ne vemo. vsekakor prn- viiwc-, da počakajte, dokler se to vpraša- nje reši. Mi smo mnenja, da ne sine noben slovenski otrok v drugo solo kakor v slo- vensko in zato bodemo nadaltexali bo} za slovensko šolstvo, stariše pa prosimo, da nam stojijo oh strani in nas podpirajr -.. -I Začetek šolskega leta v mestu. Ko se je bližal čas solskih počitnic svojesnu k<>«- cu, je začel mestni magtstrat p:-ipravljat; in popravljati šolske prostore v svrho so- lanja mestne mladine. V ta narrten ie dal pepraviti poslopja v kapucinski. š^lski »r* ulici Leopardi ter vzel v najem >^<>!;nLš dom« in »Mali dom«. f'o ogiih v mestu ?e dal nabiti oglas. naj se otroci ifalijanskc naixj-dnosti v spremstvu svojih stariSev sglase med 6. h: 9. oktobrom pri rnagistra- tu, ker šolski pouk se začne 18. oktc-bra. Vpisovanje slovenskih za solo sposobnln otrok se je vzc prej vršilo \n vi^isanlh je bilo nad C00 otrok. V soboto 16. t. in. so bile mienovane, pravzaprav uajctc stlri slovenske uciiclji- cc za pouCe\ anjc v prvem in drugem slov. razredu, docirn sta bili stalno nameščeni vže prej gr-spodičtii Obizzi in iMunuiieri za slovenski oddelek. Ncred je.velik, ker mii.oiji starši nisc vedeii. kedaj zaCne pouk in.kam naj pošrje- jo svc'-'c c-trokc v solo. MuCno ie gledat — kor so nam pripovcdovali ojividci, — keko se siiijo in vlačijo sl.ver'ski otroci A ! trtti'i in visje italijanske razreJc, daxi n( ra/umrjo italijanskega jrzika. F3^rnJim?ejš i'rj-d niin^i sc w. ousrijo pehal. v u- tnučil jmi.c, dor-Jin stopajo drsijtn ns/nh >ic v U r:-/rvOc. Naš «-lavni mestiii s-:-lski svet za ht'jva nčftnreč v imenu kulture in pravio . »'o^i. vv] stopro slov. otroci po dru?rcn I ?o!skfin I« tn v italiianske razrede. da si I narodno asirniliraio. No, t^ospodje se \xxli sf-psf-vn prenricaü. da narodna zavednos Koriških Slovencev je vecja nego nji] . «plernenltl« nameni. r Smo pad taki mi Goričani! Pred- vcerajšnjim je preminula 74-letna Terezija >Cej. Zadel jo je mrtvoud. Tik pred smrtjo je rekla zdravniku: »Hišo so mi podrle do ral granate, a žrtvovalabi še eno, akc bi .--mogla rešiti.našo Koroško!« r Povratek beguncev: Qeneralni ci- viini komisarijat razglaša: 1. Na podlagl sakona z due 31. dec. 1917, drž. zak. št. 15 se progtaša, da so od dne razglasitve prl- Lujc-cctfa odloka vojnim beguncev dostop- ne vse občine .lulijske Benečijc. v katcre je nil dosedaj povratek zabranjen. Izplace- vanje stalnih. v oinenjencm zakonu in te- mii sJedcčih uaredbali določenih podpor preiieha z dneni 31. dec. tekočc^a leta. S tem dneni mora prcnchati vsako n.'jdslino •zpiacevanje vzdrževalnih prispehov, do- "iočcnih v zakonu in vsako naknadno izpl-i- čcvanje za preteklo dobo. 2. Beffuncem, k! imajo svoje bivališče v tern osemlju, in se vračajo v domovino, se izplaea poleg pro- ste vožnje enkrauio izrcdno podporo v znesku podpore za dva ineseca. V nobc- nem slučaju se ne izplača vee begunska ¦podpora. — 3. Tekom prvega polletja 1921. sc bodo dovoljevalc izvanrednc n- lo/ne podpors so izvzeti vsi oni, ki so že oem, ki so se povrnili na svcj dom ali pa indi nc. ako se nahajajo v taki revščinl, da dohodki ali delavski zaslužki posamez- nih družinskih elanov ne zadostujejo za iiajmijnejše živijenske potrebe. 4. Od u- frožnc podpore so isvzeti vsi oni, ki so že Jobili predujme na račun vojne odskodnl- ae. 5. Ubožne podpore razdeluie okr. civil- ni komisarijat ubožnim begjuncem, ki se nahajajo v njcgovem območju, po ujjoto- vitvi polozaja beguncev, in v mejah tcza- iievnih kreditov. danih mu na razpolago od gkivnega komisarijata. 6. Civilni koml- sarii mc-rafa položiti koncein vsakega me- sec» podrobni račun glede izdanih podpor jrlavnemu civilnemu komisarijaru. — Bricem. Z navdušenjem ste pozdra- \ ili rdrešilno misel, ustanoviti sa Brda orscanizacijo za odškodovance po vojn!. Ta misel mora postati v najkrajšem času ilcjanje, saj d^bro veste, kako počasi na* preduie deio obnovitve uničenih vinoyra» dcv ter porušenih his, Kdaj pride čas* ko bode odškod- nina likvidirana? Ne smemc ne inoremo več gledati prckrižcnih rok. kako naši vl- nogradi ostajajo še vedno neobdelana pu- ščir. Organizacija oškodcvancev po vojnl nai bode vsem, ki imajo dolžnost za nas skrbeti, grlasen in mogočen klicar: »2ivetl hocenrc, volje je v nas ter moči za obno- vitcv uničenih vinooradov«. Dajte nam zatn potrebnih sredstev. Zahtevali jlh bo- demo združeni v crganizcaiji oškodovan- cev po voini. »Mladika« št. 7 izide v ponedeljek 25. t. m. -f- Roparski napad. Dne 22. septent- bra t. I. popoldne sta bila v ßoziiu ia pctu iz Dola proti Vojskem napadena od dveh rnaskiranih roparjev Anton Lozar in nje- ^ov sin Franc Lozar iz Vrtovina. Rpparja sta jima pobrala s silo ves denar in pri tern je bil Franc Lozar od enega izmed ropar- jev ustreljen v trebuh ter je čez nekaj ur mnrl. Prvi jc baje našel ustreljenega Lo- zari'i iifki inoz iz Vojskega ali iz Tribuše, ki ye isti dan v okolici Dcia prodajal hru- ske in se potem vracal popoldne skozl gozd proti domu. Ta mož je baje prvt go- voril z ustreljenim Lozarjem. Ker bi isti utegrill biti za preiskavo važna priča, se 2a tern potom pozivlja, da naznani svxxj naslov preiskovalnem sodniku okrožne sodnijc v Oorici in se ebenem naprošajo vsi oni, ki bi vedeli o tent kaj važnega, da tc naznanijo navedeni sodniji. -r- Umor. V Trstu v ulici Crosada je '',?vela že več mesecev neka sedemnajstlet- na Emilija Ferluga z nekim Petrom Ron- cevichem, 35 let starim mornarjem iz Si- benika. Roncevich je bil silno ljubosumen in se je vedno prepiral s svojo »zaročen- ko« ter ji očital nezvestobo. Pred nekaj dnevi je prišk) med njima zopet do prepi- ra. V jezi je pograbil Roncevich nož in za- dal 7. njtm Ferlugovi tri rane, dve v prsa, eno pa v hrbet. Nesrečnico so našli nasle- nje jutro v postelji mrtvo. Roncevich se Je sam iavil cblastim. • Izprasevalne komisije za usposob- Uenje do poučevanja v splošnih ljudskih šolafi. Z dnem 8. t. m. je generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo s tozadevnim odlokcm ustanovil naslednje izprasevalne komisije za usposobljenje do poučevanja v ijudskih šolah: 1) I. komisija s sedežem v Trstu (ženski licej »Oiuosue Carducci«), II. komisija s sedežem v Oradiški (učite- ljisče in IV. kicmisija s sedežem v Pull (zenski licej »Regina Elena«) za usposob- ljenje do pciičevanja v ljudskih šolah z ita- lijanskim učnim jezikom in do poučevanja- italiianščine v ljudskih solan neitaljianske- ga jezika; V. komisija s sedežem v tolmin- skem slcvcnskem učiteljišču za usposob- ljenje do poučevanja v ljudskili šolah s slo" venskim učnim jezikom in do poučevanja slovenščine in italijanščine v neslovenskih šolah: VI. komisija s sedežem v Kastvu (učiteljišče) za uspc-sob'jenje do poučeva- nia v ljudskih solan s hi vatskim učnim je- zikom in do poučevanja hrvaščine in ita- lijanščine v nehrvatskih šolah: VII. komi- sija s sedežem v ljudski šoli v Trbižu za uspofobljenje do poučevanja na ljudskih šclah z nemškim učnim jezikom. Izpiti se začnejo 5. nov. Pristojbina za izpite znaša 30 lir. katere placajo kandidati, ko se pred- stavijo k pismenim izpitom; kandidati, kl s\'ojih prošenj še niso opremili s kodkom, bodo morali prinesti s seboj tudi kolek 2 lir. Učitelji. ki so že naredili dveletno prakso in še niso prosili za pripustitev k uspoj r blienostnemu izpitu za ljudske sole, lahko predlože prosnje naravnost k prl- stojnim izpraševalnim komisijam potcm okrajnih solskih nadzorništev. ß 4- Cerkno. Redni obeni zbor »2enske podružnice Družbe sv. C. in M. v Cerk- nem« se \TŠi dne 24. oktobra 1920 ob 9.h zvečer v prostorih gostilničarja g. Pavleta Obida. -f »Slovensko kmetijsko društvo«, reg. zadr. z om. j. v Gorici je sklicalo za prihodnjo nedeljo 24. t. m. za posestnike in kmetovalce shod v Tolminu s sledečlm dnevnim redom: 1. Kako naj se organizuje Slovensko kmetijsko društvo kot zadruga, da bode moglo uspešno delovati. 2. Raz- prava glede vojne odškodnine in ustano- vitev tozadevnega konscrcija. Crtiiče. V Črničah je umTl v pondeljek gosp. Anton Bavcon, bivši župan, podžu- pan, trgovec in posestnik. Zapušča udovo in sedem doraslih otrok. Pokqjnik je bil splošno spoštovana oseba. Pomagal je mricgim, ki so pri njem iskaji pomoči. — Pogreb, ki se je včeraj vršil, je pokazal, da je legel v prezgodnji grob mož splošno priljubljen in spoštovan. N. p. v m.! Pre- oštalim naše scžalje! + Za potne liste v Jugoslavijo s pri- lGženim ubožnim spričevalom županstva se plača 12 L., brez tega spričevalai pa 62 L. Vsakdc, ki pošlje potni list na moj na- slov, naj pošlje tudi pTipadaJočo svoto in dve fotografiji, ker ena slika ostane dele- gaciji SHS. Dalje je treba poslati tudi 5 L. za odškodnino in 55 vin. za poštne stroške. Vsa naročila izvršim točno z obratnci po- što. — Josip Seek, Trst, Via Armeni št. 7. + Izgubljeno. Andrej Sinigoj iz Dorn- berga 247 je zgubil od doma do pošte^ 1000 L. — Kdor je našel, naj bo saj toiliko pošten, da vrne, ker dobi prav pošteno nagrado. Dogodki v Trsfu. Od 14. pa do 19. t. m. ni izšel v Tr- stu noben list. Kaj je bilo temu vzrck? Za dan 14, t. m. je bila napovedala socijalistična stranka dveurno stavko, da na ta način dokumentira solidarnost z ruskimi delavci. Fašisti so nameravali to manifestacijo motiti in so nalepili že zju- traj po mestu lepake, iz katerih je bilo sklepati, da se nekaj pripravlja. Socijalistl so bili napovedali za popcldne med tretjo in peto shod. Oblasti pa so ta shod prepo- vedale. Kljub temu je bile opaziti popol- dne živahno gibanje od strani socijall- stov. Seveda je bilo na cesti tudi veliko število fašistov, ki so se zbirali v posa- meznih gručah. Med eno ten gruč in so- cijalisti je prišfo do prerekanja in kmalu nato tudi do dejanskega spopada, v kate- rem je bil težko ranjen neki fašist. Naen- krat je začelo pokati po ulicah kakor V no^hujši ibitki. Fašisti so se vrgÜ na de- lavce s palicami in samokresi. Nato sose zbrali in cdkorakali pred poslopje. v ka- terem je »Lavoratorjevo« uredništvo in tiskarna. Tarn so predrli kordon finanenih stražnikov. ki je imel naiog varovati do- ihod koslovce in etimologe? Kaj se je tudi vas lotila kcbariška bolezen? Upoštevaje ve- likanski pomen trgovine v našem narod- nem življenju, ste opustili raziskovanje krajevnih imen in se vrgli z vso unemo na gospedarsko polje. Cast in hvala vam za to! Da izvira »kredit« iz krede, je že zna- na stvar. Manj znano nam je bilo, da prl- hajajo »obresti« od obriti. Besedico »me- nica« izvajate iz vsklika: »Me ni!«, ki ga izusti dolžnik, ko mu pomoli upnik zapadlo^ menico pod nos. Radi takega odklanjajc- čega nastopa dolžnikovega, se oklene up- nik »garantov«, ki morajo v resnici gara- ti noč in dan, da popravijo dolžnikovo ne- marnost. Z »amortizacijo« ste se prav po- šteno vrezali. Bog Amor nima z njo niC cpraviti. Vi imate. to lahko trdimo, mnogo sposobnosti za etimologa. Zberite vse svo- je zaključke v posebno knjižico. pc-šljlte nato nam rokopis in mi že dobimo petič- nega in pcžrtvovalnega rodoljuba, ki bo spravil ves vaš dragoceni rokopis — na ogenj. Posestnik v G. — Bodite brez vsakih skrbi! Za olepšavo pročelja vaSe hiše po- tom raznih lepakov, potom najrazličnejših napisov vam ne bo treba plačati niti »fic- ka«. Vi niste ničesar naročili, zato pa tudi ne more nihče zahtevati od vas, da ga od- škodujete za papir, Jepilo in njegovo po- nočno delo, in naj je to zadnje v teh časih se tako drago. * Pouk o nravnosti. »Učiteljski lister od 16. prinaša. pod gorenjim naslovotttr »Pouk č nravnosti je uveden kot saw©- stojen obvesni predmet v Italiji od 1. 1877.^ na Francoskem od 1. 1882., na Angleške» od 1. 1906., v Ameriki istotako dolgo, na Japcnskem pa se uči že polnih 30 let. V le- tošnjem letu se je vršil v Pragi shod za- stopnikov šolstva, kulturnih organizacif. univerzitetnih profesorjev itd., ki je spre- jel resolucijo, v kateri zahteva. da se tat pouk uvede z letcm 1920.-21. tudi v češke sole. * Grškega kralja je popadla — opica in ga hudo ranila, tako da je njegovo ztv- ljenje v nevarnosti. Poročila o kraljevent zdravstvenim stanju poročajo, da je pole- žaj zelo opasen. Kralj ima čez 40 stopinS mrzlice. Računa se resno z njegovo smr- tjo. Kakor porcča grško časopisje. se ze razmotriva. kdo bo kraljev naslednik. Vlada je odločila, da ima prevzeti nasle'»¦) za decke od 13—17 let, prodaiiT'za 90 L. Pierina Ropretich, Kapucinska ni. š:. 3. BRAT A CEJ ===== sobna slikaija = Gorlca, Via Ascol» št. 5 priporotata se davnemu oWmstvti. : Motocikelj : (2 konjski moči) se po ugodni ceni proda. ===== Naslov pove upravništvo. ===== PISALNI STROJ se vzame v najem proti primerni käv- ciji. Ponudbe na upravo „Gor. Straže". Franc Repič trgovec v Ajdovščini pripo- TOČa svojo veliko zalogo eternita, cementa p^F" in stavbenega železja. "^Hf Žapanstvo v Rihenbergu r^zpifiuje službo občinskega tajnika. Plača po dogo- voiu eventuelno stanovanje. Nastop neobvezen; Čim- preje, tembolje. S (ajništvom v zvezi so tudi po- «tracski zas)užki. Reflektuje se edino na tnoč, ki je j opolnoroa izvežbana v vseh strokab občinske uprave. 0^" Prosnje do 3'. t. ro. ~W Ofcfic - drazbe. Obvešča se širša javnost, da se bode dne 29. oktobra 1920 na civilnem komi- sarjatu v Tolminu vršila javna dražba v svrho določitve občinskega lova na Vrsnem od 11—12 ure. — Vzklicna. cena je dolo- čena na L öO. — Vsak vdeleženec mora predložiti pred ponudbo 20°/# varščine na vzklicno ceno. Pogoji zakupa so razvidnj v tuk. kakor tudi občinnskem uradu na Libušnjem. Civilni komisar Pdp. Giordano. ^AUHfF (»VERSOTINI - **L*>*•*'*(*?*. M^____ESPRESS") za jesensko saditev vdobe se v poljubni mno- žini v knezonadškofijskem vrtu v Gorici. Oglejte si obnovljeno zalogo rav- nokar došlega različnega pohištva pri ANTON BREŠ&KU GORICA - Via CARDÜCCI - GORICA Drašček Fanny, Gorica Via Rastello it. 1 trgovina b kolonijalnim in mešanim blagom n» drobno in na debclo. Dobra moka bela in koruxn», fižol, ječmen itd. Blago sveže. Priporoöa se za obilen obisk. — Postrežba dobra. — Cene zroerne. [ ZAHVALA. I Povodom smrti in pogreba našega preljubljenega soproga in očeta ANTONA BAVCON, podžupana, posestnika, trgovca itd. izrekamo vsem dragirn prijateljem, znancem in domačinom svojo prisrčno zahvalo, ker so se v tako ogromnem številu udeležili pogreba. Iskreno za- hvalo vsem onim. ki so nam ob težkih urah stali ob strani, nas tolažili in izrazili svoje sožalje. — Bog vsem stotero povrni ! ČRNIČE, dne 21. oktobra 1920. Zalttjoca dmüna. L TRGOVINA A i TEOP. NRIBAR - ^^.^ S ^ WOT Corso Verdi St. 32. ^W F^ St priporočajo sJavnemu občinstvu v mestu in na d^eü za obilen oblsk. BLA60 S0L1DN0. QCNE ZMERNE. Otvoritev nQvih zalog , Ol Pa^cial sg Comp. CORSO VERDI 24 60RI6A RAS T E L J 19. Izgotovljene obleke za moške, dečke in otroke, nepremočljivi plažči, % bogata izbera oblek u. lastnc delavnice izdelane z največjo natanč- | ¦k nOStjO. -^==2lLZZ^Zš^lZI^žL-^ ~ =¦ =^ZZ~~ ^"^'-"g^: | I ^cfiRa iz6era domaccga in anglešRega su^na j "" Ijasfna ßrojacnica Z^I^ZI Zaloga maiiufakturnega in modnega blaga, platna, volne in žime za blazine in zimnice. Ha debelo cene zmerne" in drobno. 0. BRU6GHflILER *JSS!SSt.... === ProdaJaJna mrtvašklh predmetov ===== VELIXA ZALOGA KINČA ZA RAKVE VSAKE VRSTE. Lasfna delavnica za rakve in vence iz suhih cvetlic; obieke is črevlji za Bortve, vsakovrstni žalni predmeli, sveče iz pra- vega voska; pajčalom, vecci in šopki za neveste, birmance in za prvo sv obhajiio. VSAKOVRSTNE SUHE CYETLICE. v — > Ceiia ixven viake koaknrence t— Sprejcmamo tudl pocebna naroSl'a ===== Tvrdka ===== Kuštrin Sc Marmolja - Gorica ullea Cardncci it. 25 (prej Gosposka ulica) priporoča svojo trgovino in zalogo špecerijskega, kolonijalnega blaga in deželnih pridelkov na splošno toliko meščanom kakor deželanom, trgovcem, krčmarjem in zasebnikom. Za solidno in konkurenčno postrežbo jamčila Zgornja. Hl KilATNFR VELIKA ZALOGA MA^UFAKTURNEGA BLAGA ___________GORICA, VIA RASTELLO 34-37. Volneno in bombažasto sukno za možke I in ženske. | Velika izbera perila. iifona, raznovrstnega platna i za rjuhe, brisač vsake vrste, senriet, belih in bar- | vanib namiznih prtov vsake velikosti, žepnih i robcev, volnenega, bon>Ua2astega in sukanega blaga za blazine, volnene in bombažaste odcje, ! bele in barvanc poaleljne prevlake, z volno na- . polnjene in 8 klotom raznih barv, volnenim por- i hatots, zefirjeni, efaminom in batistom prevleöene I odeje. u Velika izbera i - potrebščin za krojače In šiviije - ( i Obleke za možke, dame in otroke. Bde * in barvane nicžke srajce in spodnje hiače. | Sprejemajo se ludi umerjena naro- i čila oblek in perila za moške, daniL | ====== in otroke. ===== \ Šolske zvezke in vse druge šolske potrebščine prodaja na debelo ===== Kiijigarna Kat Tisk, Društva -v Gorici ================================= Montova hiša. - ZOBOZDRAVNIŠKI ATELjf Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik ullca 24 Maigio (prej uläca Tre R6) štev. 9 (v bliüni kapucinske cerkve) ordtnlrata od 8V8 do 6 ure -:- ob nedeljah od 9 do I ore« Brezbolestno izdiranje in plombjranje zobov. ======= Umetni zobje po najnovejši tehniki. =^===n ..¦'.._ . ----------------------------------------------------------------------------------------------------•••---------------------------------------------------------------------------------------------------- E. KIESSNER w Favlin E- Nunska uüca 10 — UrUülUA — Wunska ulica tq nasproti „BELEMU ZAJCU". VELIKA ZALOGA . mrtvaških rakev, nagrobnih ¦ vencev, trakov, umetnih cve- tlic; posebnih vencev za ne- > vestc, cvetlic za cerkve, palm, vencev za novomašnike in porcke, mrtvaških oblek. itd papirja in drugih potrebscin za okrašenje rakev, zlatih črk vošcemh svec itd. CENE BREZ KONKURENCE. Podružoica Ljublj. Kred. Bänke v Gorici, Corso Verdi „Trgovski Dom," •brestuj« vlo&e na knjlžice po 3^2 °|o, na daljio odpovcd vezane vloge po do^overu. Naknp in prpdaja vsakovrstnega tujega denarja. Nakazila v Jagoslavy^ in inozemstro po dnevnem knrzn.