/Primorski
Št. 261 (15.362) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-/ tembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggo 1 - Tel. 0481/533382 ČH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
CISALPINA
GKSTIONL,
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
1500 UR	SREDA, 27. SEPTEMBRA 1995
Proces politiku, Id je kršil zakon
Vojmir Tavčar
»Dogodki zadnjih let dokazujejo pravilnost moje trditve, da oblast izčrpuje samo tistega, Id je nima. Ko bi Se bil na oblasti, bi najbrž ne sedel kot obtoženec na zatožni klopi.« Tako je pred nekaj dnevi z njemu lastno ironijo Giulio Andreotti potrdil veljavnost svojega reka o oblasti, predvsem pa svojo tezo, da je proces proti njemu politični proces, ki želi postaviti na zatožno klop ne samo državljana Gi-ulia Andreottija, ampak Gi-ulia Andreottija kot predstavnika Krščanske demokracije in njenega sistema oblasti.
To bo, kot jasno kažejo izjave zadnjih dni, osnovna teza obrambe, ki je prepričana, da lahko na ta način prepreči proces, predvsem pa razbije temelje obtožnice.
Povsem nasprotna je teza palennskega tožilstva, ki ga vodi Gian Carlo Caselli. Proces proti Giuliu Andreottiju, je povedal Sef državnega tožilstva, ni politični proces, ampak proces proti politiku in oblastniku, ki je kršil zakonska določila.
Očitno se tudi šef palermskega tožilstva zaveda, da ima proces proti obtožencu, ki je ves povojni čas opravljal vladne dolžnosti in je bil sedemkrat predsednik vlade, nujno politični naboj, saj načenja vprašanje, kdo je tako dolgo imel v rokah krmilo italijanske vlade - državnik ati pa Belcebub, ki se je povezal tudi z mafijo, da bi ohranil in krepil svoj pobtični vpliv.
Izsledki preiskave in samo dogajanje vseh povojnih let kaže, da ima Giulio Andreotti veliko politično odgovornost za krah prve itafijanske republike. Njegovo morebitno kazensko odgovornost pa bo moral tehtati senat palermskega kazenskega sodišča na osnovi dialektično nasprotnih argumentov in dokazov tožilstva in obrambe.
Nemogoče je po prvem dnevu obravnave ugibati, kako se bo lahko končal proces, ki bo po predvidoma trajal vsaj dve leti. Kljub temu pa ima proces proti Giuliu Andreottiju izreden pomen. Skupaj s preiskavo tiste roke je dokaz, da tudi oblastnik ne more prezreti zakonskih določil in pravil igre, če je sodstvo dovolj pogumno, da ne preganja in kaznuje samo majhnih prestopnikov, ampak usmeri svojo pozornost tudi proti višjim in visokim slojem neke družbe.
To je simbolni pomen palermskega procesa, ki ga Andreotti in njegovi skušajo zmanjšati s trditvijo, da
nekdanjih pobtičnih antagonistov Giuliu Andreottiju v trenutku, ko je njegova politična zvezna začela zahajati.
I Predsednica Guenova I bo odstopila 1 S.oktobra
TRST - Deželni svet je sinoči po- tonioneja (Forza Italia) in mu tako v daljšal mandat vladi predsednice bistvu naložila dobršen del politične Alessandre Guerre, ki bo dokončno odgovornosti za politično krizo. Kri-odstopila 18.oktobra. Sklep so spreje- za, ki dejansko traja že nekaj dni, bo li po dolgi razpravi ob nasprotovanju najbrž zelo dolga, politične perspek-svetovalcev Stranke komunistične tive pa so v tem trenutku še zelo prenove in Nacionalnega zavezništva. nejasne. Odbor bo do 18.oktobra
Guerrova je pred tem odstavila sprejel nekatere pomembne gospo-podpredsednika odbora Roberta An- darske ukrepe.
Na 5. strani
■ Koroška: nadaljuje se farsa I o slovenskem govorniku
CELOVEC - Farsa o slovenskem go- NSKS, so za ZSO nesprejemljivi. Ker vomiku na proslavi 75. obletnice ple- NSKS predlaga za govornika svojega biscita se še ni končala. Narodni svet predsednika Nantija Olipa, bo moral o koroških Slovencev je pripravljen imenu odločati sosvet, če pa slednji sprejeti za govornika Feliksa Bistra, ne bo sprejel nobenega sklepa, bo be-vendar pod pogojem, da Zveza slo- seda pripadla deželnemu glavarju venskih organizacij pristane na njego- Zemattu. Tako bo predsednik deželne vo gledanje na vprašanje manjšine v vlade odločal o govorniku, ki naj Avstriji. Trije pogoji, ki jih je postavil predstavlja koroške Slovence.
Na 5. strani
MAFIJA IN POLITIKA / ZAČEL SE JE PROCES PROTI VEČKRATNEMU MINISTRU IN PREMIERU
Giulio Andreotti od včeraj na zatožni klopi v Palermu
Sodni senat si je vzel teden dni časa, da razsodi o pristojnosti palermskega sodišča - Prepovedan neposredni TV prenos procesa
PALERMO - Pred kazenskim sodiščem v Palermu se je včeraj v vzdušju velikega pričakovanja začel proces proti dosmrtnemu senatorju in večkratnemu ministru ter predsedniku vlade Giuliu Andreottiju.
Proces proti nedvomno najbolj znanemu italijanskemu povojnemu politiku je priklical v Palermo na stotine poročevalcev iz vseh krajev sveta, medtem ko bili prebivalci glavnega mesta Sicilije dokaj hladni in se niso pehali za, mesto v sodni dvorani.
Včerajšnji prvi dan obravnave je bil posvečen predvsem formalnim problemom. Potem ko je sodni senat sklenil, da prepove neposredne televizijske oddaje, se je lotil prvega zahtevnega vozna tega procesa, vprašanja ozemeljske pristojnosti za sojenje. Obramba je zahtevala, naj proces dodelijo rimskemu razsodišču ministrov, tožilstvo se je tej zahtevi uprlo. Sodni senat si je vzel teden dni premisleka, da razvozla to vprašanje. Proces se bo andaljeval 6. oktobra, ko bodo sodniki pretehtali zahtevo. Na 2. strani
Bosanska vlada povečala zahteve
NEW YORK, SARAJEVO - Včeraj so se v New Yorku sešli zunanji ministri Hrvaške, BiH in ZRJ. Kot so sinoči sporočili, začetek ni bil obetaven, ker baje bosanska vlada poskuša na pogajanjih pridobiti tisto, kar je izgubila v 41-mesečni vojni. Zahodni diplomati že odkrito govorijo, da bi se predsednik Izetbegovič in zunanji minister Sačir-begovič zadovoljila z malo, a etnično čisto mush-mansko Bosno, medtem ko premier Silajdžič vztraja pri večnacionalni in večverski enotni Bosni in Hercegovini.
Srbsko bosanski general Ratko Mladič pa je včeraj v Banjaluki zagrozil s še hujšimi napadi, če mirovni proces ne bo ustavil vojne.
Na 17. strani
Oljka ubrala ameriško pot
RIM - Zastopniki političnih sil, ki tvorijo levosredinsko koalicijo, so sinoči zakoličili temelje za programsko konferenco Prodijevega zavezništva v prvem trimesečju 1996. Ta naj bi se odvila po vzoru ameriških primarnih volitev, saj naj bi predstavnike posamičnih strank na prvem kongresu Oljke izvolili ne-
posredno državljani. Slo bi za prvo tovrstno pobudo v Italiji, ki naj bi zajamčila sleherni komponenti koalicije enako dostojanstvo. Na sinočnjem zasedanju so tudi poudarili, da vprašanja o nezdružljivosti interesov, ki zadeva Berlusconija, ne bo mogoče rešiti brez kompromisa med večino in manjšino.
Agnellijeva postavlja Sloveniji nove pogoje za pridruženo članstvo v Evropski zvezi
NEW YORK - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler, ki se mudi na 50. obletnici Združenih narodov v New Yorku, se je v ponedeljek sestal z italijansko kolegico Agnellijevo. Ministra sta na prvem sestanku pregledala do katere točke sta državi v pogajanjih prišli, in se dogovorila, za ponoven sestanek, ki naj bi bil včeraj ali danes. Med tem sestankom je bila na delavna tudi slovenska delegacija, z vodjo misije pri ZN, veleposlanikom Danilo Turkom, ki se je sešla z zunanjima ministroma Belgije in Švedske. Tako Švedska kot Belgija menita, da so stališča Slovenije zadovoljujoča za pridruženo članstvo v EU. Italijanska diplomacija je v pogajanjih za pridruženo članstvo, Sloveniji postavila nove pogoje in sicer takšne, ki veljajo za pridobitev polnopravnega članstva.
Na 19. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Dialogi nov tržaški izziv
Niz kulturnih prireditev, s katerimi bodo v Trstu prikazali sodobno kulturo držav vzhodne Evrope.
Stran 3
Danes finančni zakon
Družbene in politične sile so se razhajale v ocenah finančnega zakona, ki ga bo predstavila Dinijeva vlada.
Stran 4
Slovenec pri UVSTAR
Pri izdelavi »tržaškega« vesoljskega teleskopa-spek-trografa UVSTAR sodeluje tudi slovenski inženir Pavel Trampuž. .	stran6
Ženi prebil lobanjo
Včeraj popoldne se je v Trstu pripetila huda družinska tragedija, ko je 68-letni moški proti ženi zagnal kladivo in ji prebil lobanjo. Zdravniki se bojijo, da ne bo preživela.
Stran?
Dijaški dom v novi vlogi
Pogovor z ravnateljico Dijaškega doma v Gorici Kri-stinoKnez	Stran 10
Lugano izločil Inter!
Švicarski Lugano je z golom v 85. minuti izločil milanski Inter iz nogometnega pokala UEFA.
Stran 24
PALERMO / PRVI DAN PROCESA PROTI BIVŽEMU PREMIERU G1ULIU ANDREOTTIJU
Sodni senat si je vzel teden dni časa, da razvozla problem ozemejske pristojnosti
Obramba bi rada, da bi proces dosodili Rimu, tožilstvo pa vztraja pri pristojnosti Palerma
PALERMO - Sodni senat palermskega kazenskega sodišča, ki sodi dosmrtnemu senatorju in najbolj znanemu italijanskemu povojnemu politiku Giuliu Andreottiju, si je vzel teden dni časa, da bi razvozlal prvi zahtevnejši vozel procesa. Do 6. oktobra bo sklenil, ali je palermsko sodišče ozemeljsko pristojno za sojenje bivšemu premieru.
S tem se Je končal dolgi, morda najdaljši dan v politični karieri Giulia Andreottija, nekoč simbola Krščanske demokracije in njenega sistema oblasti, danes obtoženega sodelovanja z mafijo in njenim Jcriminalnim vodstvom. V tem prvem krogu, ko na procesu rešujejo formalna vprašanja, povezana s kazenskim posto-pnikom, je Giulio Andreotti izsilil neodločen re-zulatt. Dokaz je bil tudi njegov stisk roke z obto-ževalcem, šefom državnega tožilstva v Palermu Gi-an Carlom Casellijem, ki je bil v uvodnem dnevu procesa v sodni dvorani ob sodelavcih, ki so si prevzeli breme vloge javnega tožilca. Kdo je zmagal v prvem krogu bo dejansko jasno šele čez teden dni, ko bo sodni senat, ki ga vodi Francesco Ingargiolo, razsodil o prvi ključni dilemi, kdo je ozemeljsko pristojen za sojenje - Palermo, kot trdi tožilstvo, ali Rim, kot trdi obramba. Ko bo to vprašanje rešeno, se bo sodnij-ski dvoboj, ki temelji na zasliševanju prič in ocenjevanju dokazov, komaj začel.
Kot se večkrat dogaja, je imel včerajšnji začetni dan procesa predvsem
simbolični pomen, ki ga je predsednik sodišča hladno izrazil z besedami »obtoženec Giulio Andreotti je prisoten v dvorani«. V tem kratkem stavku je bil zaobjet pomen včerajšnjega procesa. Na zatožno klop je moral eden najvidnejših italijanskih povojnih oblastnikov, da bi se zagovarjal zaradi morebitnih kršitev zakona. O odmevu procesa priča skoraj 350 posebnih poročevalcev, ki se je zbralo v sodni dvorani v Palermu, kjer so pred skoraj desetimi leti sodili mafijskim bossem na Fal-conejevem maksiprocesu, okoli 150 televizijskih snemalcev in fotoreporterjev, okoli 400 prič, med katerimi sta tudi dva bivša ambasadorja ZDA v Italiji.
Sojenje, ki se je včeraj začelo v Palermu, ni proces stoletja, kot so ga nekateri definirali (pozabili so na proces nacističnim zločincem v Nurember-gu), je pa gotovo eden najodmevnejših povojnih procesov v Italiji in v Evropi.
Proces se je začel ob 10. uri, ko se je palermski župan Leoluca Orlando v imenu občinske uprave prijavil kot prizadeta stranka. Obramba (rimska odvetnika Franco Coppi in Odoardo Ascari in palermski odvetnik Gioacc-hino Sbacchi) se temu ni uprla.
Prvi vozel je sodni senat (poleg predsednika Ingargiola še prisedna sodnika in Vincenzina Mas-sa) moral razvozlati nekaj minut pozneje. Ali lahko televizija neposredno prenaša sodno obravnavo? Ali se proces proti se-
Pogled na sodno dvorano,
demkratnemu premieru lahko spremeni' v televizijski Spektakel, podoben nedavnemu milanskemu procesu proti Sergiu Cu-saniju? Javni tožilec je posvaril pred nevarnostjo, da se sojenje z' neposrednim televizijskim prenosom spremeni v Spektakel, ki bi lahko pogojeval pravico. Obramba se je zavzela za neposredni prenos, češ da imajo ljudje pravico, da neposredno sledijo obravnavi brez posredniške vloge novinarjev. Sodni senat je ubral vmesno pot. Pravico do neposrednega obveščanja je zagotovil z neposrednim radijskim prenosom dogajanja, televiziji pa je omogočil samo daljše izvlečke. Slikovno gradivo bo zajamčila Rai in sicer s tremi fiksnimi kamerami, ki bodo snemale brez režiserskih posegov.
Takoj nato se je sodni zbor moral spoprijeti s prvim pravim vozlom procesa, ki ga je načela obramba. Andreottijevi branilci v bistvu bdijo, da je za sojenje pritojno rimsko sodišče, pravzaprav razsodišče minisbov, saj naj bi Andreotti pripisana mu kazniva dejanja zagrešil med opravljanjem mi-nitsbskih ali premierskih dolžnosti. »Kar je, v dobrem in v slabem naredil - in prepričan sem, da je dobrega več kot slabega -je tesno povezano z njegovo dejavnostjo državnika,« je trdil odvetnik Coppi. Javni tožilec je po oceni obrambe dejansko spremenil obtožnico, ko je Andreottija od državnika »degradiral« na raven načelnika neke demokr-ščanske struje.
Nasprotnega mnenja je bil javno tožilec Guido Lo Forte, ki skupaj s kolego-
ma Gioacchinom Natoli-jem in Robertom Scarpi-natom zastopa državno tožilstvo. Skliceval se je na razsodbo kasacijskega sodišča, ki jamči pristojnost sodnemu okrožju, kjer je bila kriminalna organizacija najbolj zakoreninjena. Predvsem pa je zavrnil tezo o pristojnosti razsodišča minisbov, ker »je Andreotti vselej delal v zakulisju. Nikoli ni nudil neposredne pomoči, ampak je vselej posegal s pomočjo posrednikov, tega pa ni mogoče neposredno povezati z njegovo državniško vlogo«.
Med tema nasprotnima tezama bo moral sedaj izbirati sodni zbor. Odločitev pa ni nevhalna. Ce se bo sodni senat opredelil za tezo tožilstva, se bo proces nadaljeval. V nasprotnem primeru bo beba dejansko začeti vse znova.
Pluralizem
odmevov
PALERMO - Začetek procesa proti Giuliu Andreottiju je izzval kopico mnenj in izjav, kar je -upoštevajoč jezikavost italijanskih politikov -povsem normalna stvar. Začudili bi se, ko bi bilo drugače.
Predstavnika Krščanskega demokratskega cenba Mastella in Casini sta celo prisostvovala sodni obravnavi. Najina prisotnost je izraz solidarnosti do tistih krščanskih demokratov, ki vedo, da niso nikoli sodelovali v združbah z zločinskimi nameni, pač pa so bili člani velike demokratične in ljudske stranke, o kateri bo le zgodovina izrekla dokončno sodbo, sta ponavljala novinarjem. Njuni strankarski kolegici in poli-spani dami KDC Fumagalli Carullijevi ni šlo v račun, da so sodniki prepovedali neposredno televizijsko oddajanje procesa. Zanjo je bila odločitev dobesedno »hinavska«. In seveda »nepravična« do Jistih politikov (Forlani, Craxi, Mar-telli), ki jim je bila dana neslavna priložnost neposrednega nastopa pred TV kamerami na procesu Enimont.
Njen nekdanji demokrščanski kolega Mario Segni je bil drugačnega mnenja: odločitev sodnikov je bila pravilna in korajžna; kjer se začenja Spektakel, tam se končuje pravica, je poudaril.
Tudi proces Andreotti predstavlja skratka pravcato priložnost za pluralizem mnenj. Palermski župan Orlando je menil, da imajo njegovi someščani pravico do resnice, pravice in poravnave škode, ki jim jo je prizadejala mafija. Predsednica poslanske zbornice Pivettijeva je v Madridu ocenila, da imajo sedaj besedo le sodniki in nihče drug.
Antonino Caponetto, bivši sodnik, načelnik protimafijskega poola, v katerem sta delovala Falcone in Borsellino, je poudaril, da je tolikšno dvigovanje prahu ob tem procesu povsem zgrešeno. To je le sodni proces, ne pa politični, je dodal. Rita Borsellino, Paolova sesba, je izrazila zaupanje javnemu tožilcu Caselliju, ker je poklicno zelo sposoben sodnik. Prve obravnave se je udeležil tudi glavni tožilec Antonino Palmerb in sicer zato, ker je menil, da na tako pomembnem procesu ne more izostati predstavnik države, ki zastopa tožilstvo. Tudi on je ponovil, da gre za kazenski proces, in da je zakon enak za vse.
PALERMO / NOVINARJI OBSULI OBTOŽENCA Z VPRAŠANJI
PALERMO / ODMEVNOST PROCESA PROTI GIULIU ANDREOTTIJU^
Kako se počutite? Ponižanega...
Senatorju Giuliu Andreottijuso vsaj za trenutek popustili živci
PALERMO - »Kako se počutite, senator?« To je bilo skoraj edino vprašanje, s katerim so novinarji v več jezikih dobesedbo obsuli senatorja Giulia Andreottija vselej, ko jim je bil dosegljiv.
Kako se počuti, so ga vprašali zjubaj, ko je odhajal iz hotela. Ponovili so mu vprašanje nekaj minut pozneje, ko je vstopal v sodno dvorano, vzhajali z njim ob odhodu, mu ga ponovili v hotelu, ko si je po kosilu med pavzo privoščil krajši počitek.
Giulio Andreotti, ki je samo senca nekdaj mogočnega politika in oblastnika, se je skušal nekako izmazati in odgovarjal z nekdanjo bonijo. Popustil je samo za benutek, ko se je med opoldansko pavzo vrnil v hotel in so ga novinarji skoraj iznenadili pred dvigalom. »Čutim se ponižanega... plačujem za grehe, ki jih nisem zagrešil,« je dejal. »Stopiti kot obtoženec v isto dvorano,
7
Giulio Andreotti (Ap)
kjer so sodili morilcem, bossem, zločincem, ni prijetno,« je dodal, takoj nato pa reagiral ironično, češ »tokrat pa se je zgodilo, da je v dvorano stopil pošten človek«.
Opoldanski pogovor je bil edini benutek, v katerem so dolgoletnemu ministru in predsedniku vlade popustili živci. Na ponavljajoče se vprašanje, kako se počuti, je vedno odgovoril z ironijo. »Le-
pše je bilo, ko sem prihajal v Palermo po zlate kolajne,« je rekel dopoldne, ko je zapuščal hotel. Toda videti je, da je bil senator zbegan. Novinarjem, ki so prežali nanj pri vhodu, se je izognil in odšel po sbanskih vratih.
Ob začetku popoldanskega dela razprave je bil Andreotti že spet zbran in odločen. »Po dveh letih in pol se je končno začelo soočanje dveh tez in preverjanje dokazov. Preizkušnja je zame krivična in zelo huda, vendar vsaj lahko diskutiramo.,« je povedal poročevalcu agencje Ansa. In za nameček je je tudi dodal, da bi ga Falcone najbrž ne postavil na zatožno klop. »Falcone je delal z nami veliko let in je imel drugačen način boja proti mafiji,« je bil obtoženec hud na palermsko tožilstvo. Končal je spet ironično. »Mislil sem, da je dvorana bunker veliko bolj mračna, kot je v resnici.«
Skoraj 500 novinarjev z vsega sveta
Celo nek vietnamski časopis je poslal v Palermo posebnega poročevalca
Strogi varnostni ukrepi pred sodno dvorano (Ap)
PALERMO - Novinarji, ki so prišli od vsepovsod (tudi nek vietnamski časopis je poslal svojega posebnega poročevalca) so čakali v vrsti pred vhodom v sodno dvorano ze ob zori, medtem ko proces proti Giuliu Andreottiju ni vzbudil pretirane pozornosti med prebivalci Palerma. Ob začetku sodne obravnave so bile bibune za publiko povsem prazne. Potem so se postopno polnile, povsem zasedene pa niso bile nikoli.
Odziv prebivalcev Palerma na proces proti Giuliu Andreottiju je v marsikaterem pogledu spominjal na odziv na maksi proces proti mafijskim bossem, ki ga je sredi osemdesetih let pripravil Giovanni Falcone. Težko je reči, ali je bila tudi sorazmerno skromna pristonost posledica postopnega popuščanja tiste moralne angažiranosti v boji proti
mafiji, pred katero že nekaj mesecev svari šef državnega tožilstva Gian-carlo Caselli. Dejstvo je, da je župan Leoluca Orlando, ki je zastopal Palermo in ki se je v imenu občinske uprave prijavil kot prizadeta stranka, ostal dokaj osamljen.
Povsem drugačno je bilo vzdušje v klopeh, ki
so bile rezervirane za novinarje. Nekateri fotoreporterji so bili že ob 5. uri pred vhodom v sodno dvorano, ker so upali, da si bodo zagotovili najbolj ugono mesto v prvi vrsti. Skoraj 350 posebnih poročevalcev (poleg njih pa še 150 televizijskih snemalcev in fotoreporterjev) iz vsega
sveta je prišlo v Palermo, da bi poročalo o procesu proti verjetno najbolj poznanemu italijanskemu državniku vseh povojnih let, trg pred vhodom pa so dobesedno preplavile televizijske postaje s svojimi studii in oddajniki-Medijsko je palermska obravnava zelo odmevna in najbrž ni pretirano b-diti, da njen potek bolj zanima'Italijo, Evropo in svet kot pa samo mesto, ki je bilo po trditvah obtožnice prizorišče dogajanja.
Ob sbogih varnostnih
ukrepih ni prišlo do nobenih incidentov. Nekoliko" napetosti je povzročil samo 30-letni Riccar-do Alessi, vnuk 90-letne-ga senatorja Giuseppeja, ki je med razbremenilnimi pričami, ko je reazgr-nil transparent z napisom »Giulio, ne popusti, proces proti tebi je političen«. Fanta je policija legitimirala, nato pa ga odslovila.
MILAN - »Gre za projekt, ki odločno presega tržaške, celo italijanske okvire, saj se skuša na izviren in za Trst inovativen način vključiti v evropske tokove kulturne izmenjave z odločenim poudarkom na sodobni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.« Tako so na včerajšnji krstni predstavitvi Dialogov z umetnostjo srednjo-vzhod-ne Evrope, s katerimi se prvič predstavlja javnosti novo združenje Trieste Contem-porapea, pobudniki utemeljevali odločitev, da prvič zaigrajo na tujem, bolj prestižnem igriSCu. Ne prepolna konferenčna dvorana uglednega in uglajenega krožka Circolo del giardino, ki je med drugim zgleden dokaz nekdanje urejenosti, je pričala, da Trst v milanskih, se pravi italijanskih krogih, ni preveč vabljivo ime oziroma je še vedno vezano na stare predsodke. To pa je po oceni premišljeno zagnanih Članov združenja Trieste Contemporanea dodaten izziv za mesto, da se začne spopadati s sedanjostjo in na tem gradi svojo bodočnost Na tem in na vlogi kulturnega posredovalca s srednjo-vzhodno Evropo, vendar tokrat v obratni smeri od običajnega »zahodnega prodiranja« v države tistega območja.
Glavni namen široke palete ponudbe letošnjih Dialogov ni samo v tem, da bi v Trstu priredili nekakšen prikaz umetniškega dogajanja v državah srednje in vzhodne Evrope, temveč da bi kulturni tok preko Trsta zajel širše območje zahodne evropske oble. Trst naj bi se torej zbudil iz otopelosti, iz zamaknjenosti v preteklost in širokun spektrom »Ciste« in »uporabne« umetnosti povezal obe obli evropskega Kontinenta, ki bi tako lahko spet polno zaživel in odigral središčno vlogo v svetovni kulturni areni.
O sanjah, željah, projektih in konkretnih pobudah so na včerajšnji predstavit-
Dialogi: kako se Trst lahko odpira sodobni kulturi svojega naravnega zaledja
veni konferenci v milanskem krožku govorih Častni predsednik in predsednik znanstvenega odbora združenja Gillo Dorfles, predsednik tržaške Trgovinske zbornice Adalberto Donaggio, ki je finančno podprla pobudo, Luigi Milazzi, generalni tajnik združenja, njegova predsednica Giuliana Garbi in član znanstvenega odbora združenja, glasbenik Italo Gomez. Ce je Gillo Dorfles pri naglaševanju pomembnosti pobude izhajal predvsem iz ugotovitve, da je Trst zaradi vrste danosti naravni povezovalec zahodne in vzhodne Evrope in mora zato to svojo vlogo v spremenjenih zgodovinskih oko-
liščinah končno uresničiti, je Adalberto Donaggio pomen projekta navezal na gospodarsko sodelovanje Trsta z državami srednje in vzhodne Evrope. Kot je povedal, vlada v tistih državah precejšnje nezaupanje do »zahodnega prodiranja«, zato je po oceni Trgovinske zbornice pobuda združenja odlična priložnost za navezavo stikov, ki se potem lahko razvijejo na različnih področjih. Prav na staro tvorno sožitje med tržaško ekonomijo, ki se je že nekdaj kazala predvsem v trgovini, in kulturo, je opozoril Milazzi, medtem ko je predsednica Giuliana Garbi v glavnih orisih predstavila združenje
Trieste Contemporanea kot spodbuda sedanjemu, precej zaspanemu Trstu, da končno začne konkretno načrtovati lastno bodočnost. Na kulturnem področju seveda, ki pa lahko postane volan, da celo mesto zadobi nekoliko hitrejši ritem in utrip. S temi težnjami je bilo letos spomladi uradno osnovanu združenje Trieste Contemporanea, ki si bo na raznih področjih kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja prizadevala, da bi Trst na kulturnem področju zadobil sodobnejšo podobo. V združenje so nekako povezali svoje sile in izkušnje kulturni delavci, ki so že krepko zarezali v mestno kulturno snovanje (npr. zadruga
Bonavventura z gledališčem Miela), uspešen preizkus skupnega dela pa je bilo sodelovanje pri društvu za sodobno glasbo Chromas. V prvem nizu pobud novonastalega združenja je posebna pozornost dana Sloveniji in njenemu ustvarjalnemu in poustvarjalnemu utripu, s koncertom Simfoničnega orkestra radiotelevizije Slovenija se bodo prireditve tudi začele, v palači deželnega skrbništva za kulturne dobrine pa bo tudi velika razstava slovenske sodobne likovne umetnosti. Tržaški slovenski umetniki pa bodo tokrat nastopili v številnih vlogah, in sicer kot organizatorji, ustvarjalci in poustvarjalci.
in njegovo prvo pobudo. Natančneje in z dokončnim programom (možne so namreč spremembe) bodo letošnji Dialogi predstavljeni na tržaški konferenci, ki bo v torek, 10. oktobra na sedežu Trgovinske zbornice.
Združenje Trieste Con-
temporanea je nastalo iz želje, da bi se tudi Trst na kulturnem področju soočal z današnjim Časom, program prvega, poldrugi mesec trajajočega festivala pa odraža posamezne komponente oziroma interesna področja, na katerih delujejo
Na slikah: pod naslovom posnetek z včerajšnje tiskovne konference v Milanu (Telefoto AP); spodaj levo palaCa Eco-nomo (Foto KROMA); spodaj Vojko Cesar (Arhiv PD)
skupine, iz katerih se je združenje porodilo. Na letošnjih Dialogih - že z naslovom želijo poudariti namen, da ne gre zgolj za izložbo -so prireditve razporejene v pet sektorjev: glasba (s koncertom Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Slove-
nije se bo pobuda tudi začela), film, likovna umetnost in dizajn, multimedialne prireditve in literatura. Pravzaprav so Dialogi stopili v javnost že z razpisom natečaja o uporabnem predmetu (razpis je bil objavljen v specializiranih italijanskih in tujih revijah). Prav dizajn, oziroma področje uporabne umetnosti pa so prireditelji Dialogov še posebej izpostavljali kot primer prehajanja iz kulturnega v gospodarsko sodelovanje. Iz tega ali onega razloga, je poudarila Giuliana Garbi, je vsaka posamična prireditev zanimiva in posebna. Zelja organizatorjev je seveda, da bi do tega spoznanja prišel Cim širši krog ljudi in s svojim obiskom podprl pobudo. Dialogi pa se niso še niti prav zaceli, ko se njihova dejavnost že širi, saj se na eni posrečeni zamisli takoj rojeva druga. Kot je povedal elan znanstvenega odbora Italo Gomez, bo del tržaške pobude, v konkretnem skupina Chromas Ensemble in razstava Češkega ilustratorja MikulaSa Rachlika, v začetku decembra potoval v Prago, kjer se bo udeležil Festivala Praha Evropa. Gre za sodelovanje v okviru projekta Musiča 2000, katere izraz je tudi Dionysos, se pravi koordinirano delovanje ansamblov sodobne glasbe (v ta kontekst sodi tudi tržaški Chromas Ensemble).
Že vzpostavljenim vezem pa se bo v kratkem pridružilo še povezovanje Šestih mediteranskih mest - Trsta, Pescare, Cosenze, Sassarija, Si-racuse in La Spezie - v okviru katerega bo lahko tržaško združenje s svojim široko in inovativno zastavljenim programom odigralo pomembno vlogo. Vendar pa Caka združenje najprej nelahka naloga, da nejevernim Tržačanom in ostalim vsaj nakaže, s Cim se lahko predstavi sodobna ustvarjalnost in poustvarjalnost neposrednih vzhodnih sosedov.
Breda Pahor
Štirideset dni sodobne kulture
SPORED PRIREDITEV Četrtek, 19. oktobra, ob 21. uri
Trst, dvorana Tripcovich
Otvoritveni koncert Simfonični orkester slovenske radiotelevizije, dirigent Anton Nanut;
sobota, 21. oktobra, ob 18. uri
Trst, Galleria Tommaseo, Ul. Del Monte 2/1
razstava ilustratorja MikulaSa Rachlika;
petek, 27. oktobra, ob 18. uri
Trst, konferenčna dvorana Trgovinske zbornice, Ul. S. Nicold 5
predstavitev knjige Povratek v Zagreb (Ritorno a Zagabria) Sergia Marzoratija;
sobota, 28. oktobra, ob 12. uri
Trst, palaCa Economo, Trg Liberta 7 otvoritev velike razstave
Sodobna slovenska likovnost;
ponedeljek, 30. oktobra, ob 20.30
Trst, muzej Revoltella
koncert skupine Austrian Art Ensemble;
petek, 3. novembra, ob 18. uri
Trst, Goethe Institut
retrospektiva filmov Laszla Moholyja-Nagyja;
četrtek, 2. in petek, 3. novembra, ob 21. uri
Trst, gledališče Miela
nastop zbora Voix Bulgares;
sobota, 4. novembra, ob 20.30
Trst, muzej Revoltella
koncert Fabiana Pereza-Tedesca
(Marimba);
nedelja, 5. novembra, ob 21. uri
Trst, gledališče Miela
multimedialna predstava skupine Granular Syntbesis;
ponedeljek, 6. novembra, ob 21. uri
Trst, gledališče Miela
srečanje z režiserjem Vukom BabiCem;
torek, 7. novembra, ob 18. uri
Trst, konferenčna dvorana Trgovinske zbornice, Ul. S. Nicold 5
predstavitev knjige Skok v senco
Ivana Ivanjeva;
sreda, 8. novembra, ob 20.30
Trst, muzej Revoltella
solo koncert fagotista Vojka Cesarja;
četrtek, 9. novembra
Trst, glavna pošta, Trg V. Veneto otvoritev razstave Trst: odprta meja k drugi Evropi. Sto let filma na zgodovinskih poteh;
torek, 14. novembra, ob 18. uri
Trst, konferenčna dvorana Trgovinske zbornice, Ul. S. Nicold 5
konferenca na temo »Cubism - The Etemal Challenge?«;
od 11. do 15. novembra
Trst, gledališče Miela
kratek filmski festival ob 100-letnici filma;
sreda, 15. novembra, ob 10.30
Trst, konferenčna dvorana Trgovinske zbornice, Ul. S. Nicold 5
mednarodni simpozij o designu;
sreda, 15. novembra, ob 20.30
Trst, muzej Revoltella koncert tržaške skupine Chromas Ensemble, dirigent Adriano Marii-nolli;
četrtek, 16. novembra, ob 11. uri
Trst, Galleria Tommaseo
zasedanje žirije mednarodnega natečaja o uporabnem predmetu in ob 18. uri otvoritev razstave s proglasitvijo zmagovalcev;
torek, 21. novembra, ob 18. uri
Trst, konferenčna dvorana Trgovinske zbornice, Ul. S. Nicold 5
predstavitev knjige Alda Zarganija Za violino solo. 1938-45 moje otroštvo v tostranstvu [Per violino
solo. 1938-45: la mia infanzia nell’aldiquš);
četrtek, 23. novembra, ob 20.30
Trst, evangeliCansko-luteranska cerkev, Trg Panfili
koncert skupine Silesian String Quariet;
sobota, 25. in nedelja, 26. novembra
Trst, Trgovinska zbornica
mednarodno srečanje o programu združenja za leto 1996;
ponedeljek, 27. novembra, ob 18. uri
Trst, konferenčna dvorana Trgovinske zbornice
predstavitev knjige Nedjeljka Fabrija Bereničini lasje (La cbioma di Bere-nice);
torek, 28. in sreda, 29. novembra, ob 21. uri
Trst, gledališče Miela
nastop klarinetista Giore Feidmana;
sreda, 29. novembra, ob 20.30
Trst, muzej Revoltella koncert pianista Gaborja Csaloga.
Poleg že navedenih napovedujejo organizatorji še druge prireditve. Spored bo objavljen kasneje.
4
Sreda, 27. septembra 1995
ITALIJA, RUBRIKE
VLADA / PO NAPOVEDI PREDSEDNIKA PINIJA
Danes predstavitev finančnega zakona
Deljena mnenja med družbenimi silami in politiki
RIM - Pred današnjo predstavitvijo državnega proračuna za leto 1996 (finančni zakon) so se včeraj stopnjevali komentarji družbenih in političnih sil, ki so v grobem seznanjene vsaj z izhodišči proračunskega zakona. Predsednik vlade Dini je seveda ovrgel trditve, da je finančni zakon »premil in volilni«, vlada je le osvojila resolucije parlamenta, na volitvah pa ne sodeluje, tako da so taki namigi neupravičeni. Kot se je izvedelo, finančni zakon predvideva odločnejši boj proti davčnim utajam, večjo samoodgovomost krajevnih uprav glede prihodkov in razhodkov, racionalizacijo javnih izdatkov in večja sredstva za italijanski jug in za družine z enim dohodkom. Po Dinijevih besedah finančni zakon ne bo torej vseboval »solz in krvi«.
O finančnem zakonu se je pozitivno izjasnil pomočnik generalnega tajnika sindikata CISL Raffaele Morese. Povsem drugačne so bile
ocene predstavnikov industrijcev, obrtnikov in trgovcev. Luciano Bolzoni, predsednik Confapija, ki združuje malo in srednjo industrijo je poudaril, da bi Italija potrebovala zaradi svojega javnega dolga in mednarodne finančne krize bolj odločen in strukturalni finančni zakon. Zanj je vlado le skrbelo, da se ne zameri sindikatom.
Bolj previdni so bili včeraj politiki. Medtem ko je Antonio Marino, bivši zakladni -minister v Berlusconijevi vladi, kritiziral finančni zakon, je Maurizio Gasparri (AN) poudaril, da ga bo ocenil, šele ko ga bo preučil, ker se boji, da so v njem zanke in pasti. Levica pa je v glavnem pozitivno ocenila napovedane smernice finančnega zakona, a je vseeno izrazila pomisleke tako glede nevarnosti dodatnega finančnega manevra kot glede glede davčnega pritiska. Za predstavnico Severne lige Castel-lazzijevo pa je finančni zakon »prereven«.
Kajbo z vlado
RIM - »Vlada nikakor ne namerava preprečevati ministru Mancusu, da bi se predstavil v parlamentu, ko bo le-ta obravnaval predlog nezaupnice proti njemu.« Tako je povedal predsednik vlade Lamberto Dini, ko se je včeraj pogovarjal s časnikarji ob koncu dopoldanskega zasedanja senata, ki se ga je tudi sam udeležil. Na vprašanje, koliko časa bo še trajala vlada, pa je Dini dejal: »Če prav razumem, se uveljavljajo težnje, da bi bile volitve pozno spomladi. Sam Scalfaro je povedal, da se snuje nekakšen dogovor v tem smislu, in to je torej perspektiva, s katero mora računati ta ali druga vlada.«
ALITALIA / V TEKU POGAJANJA Z NADZORNIKI POLETOV
Bo Dini pomiril duhove?
RIM - Med vlado in sindikati nadzornikov letalskih letov pri Alitalii se nadaljujejo pogajanja za obnovitev delovne pogodbe (foto AP). ki naj bi se končala jutri. Spor je izbruhnil prve dni septembra, ko je izvršna oblast zavrnila zahtevo o pogodbenem zvišanju prejemkov glede na storilnost. Vlada trdi, da je zahtevek pretiran, čeprav priznava, da je potrebna krepka preureditev državne letalske družbe oziroma njena tehnološka prenova. Če bodo pogajanja neuspešna, bodo nadzorniki še stavkali.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - Pjt.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana. DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda: osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo; mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
Pognati javna dela
RIM - Predsednik republike Scalfaro poziva državne funkcionarje, naj bodo kos odgovornostim, ki jih nalaga podpisovanje dovoljenj za velika javna dela. Ta so bila zaradi podkupninske afere zamrznjena, kar je povzročilo pom-nožitev brezposelnih, zdaj pa bi lahko stekla, vendar to zavira birokracija - strah funkcionarjev pred podpisom nečesa, kar ne bi bilo v skladu z zakonom. Gotovost prava je temelj demokracije, je naglasil državni poglavar in prizadete spodbudil k pogumnemu ukrepanju.
Najemninska afera v zbornici
RIM - Poslanska zbornica v teh dneh obravnava vprašanje najemnin po »ugodnih« pogojih, ki so jih razni politiki, sindikalisti in druge javne osebe plačevale za stanovanja nekaterih javnih ustanov. O zadevi je, kot znano, zagnal pravo časnikarsko kampanjo milanski dnevnik II Giomale. Poslanci se bodo morali izreči
o dveh resolucijah, ki sta bili predloženi. Prvo je predložil Kartel svoboščin in se zavzema za revizijo pravil najemanja stanovanj javnih ustanov. Le-te naj bi po ugodnih pogojih dajali v najem le potrebnim družinam. Resolucijo s podobno vsebino je v imenu leve sredine predložil poslanec Severne lige Francesco Formenti.
OGLEDALO
Postopno
postajamo
Amerikanci

Ace Mermoua
»Normalna država« in »Lepa politika« sta naslova knjig prvakov DSL D’Aleme in VVeltronija. Tekstov nisem prebral, ker me na polici čakajo druge knjige, opravki pa mi zavirajo branje. Citirana naslova sta zgovorna, podajata perspektivo, saj bi današnje dogajanje težko označili kot lepo politiko. Vsaj osebno bi jo težko označil kot tako. Morda se motim in sem navajen na stare sheme. Verjetno je starokopitnost razvidna iz Ogledal, kjer je bila politika najpogostješi predmet razmišljanj. Nisem pa obseden od politike. Ko pišem, se počutim kot gledališki kritik, ki spremlja najrazličnejše uprizoritve Pirandello-vih iger.
Zakaj prav Pirandel-lovih? V svojih delih je dramatik izrazito izpostavil vprašanje, kaj je gledališče in kaj življenje. Kje se oder in svet prepletata? Uganka sproža protislovja in izgubo identitet. Ni čudno, da je prav italijanski avtor izpostavil mešanje vlog.
Njegova problematika je bila na svoj način preroška.
Današnje politično življenje lahko spremljamo kot televizijsko serijsko oddajo. V domačem fotelju odmaknjeno opazujemo igro in protiigro, ki se dnevno odvijata na televizijskem ekranu. Ko gledamo, se igra neusmiljeno seli v naše stanovanje. Vpliva na naše konkretno življenje: na hišni proračun, na življenjske pogoje, na delo; dotakne se sinov, ki hodijo v šolo in še ne poznajo moči okrožnic in ukrepov. Politika nam hočeš nočeš odpira ali pa zapira življenjske možnosti. Je med nami in hkrati daleč naokrog na odru. Sami smo lahko odaljeni in obenem figure, ki jih politika premika po odrskih deskah. Prepletanje pozna vrsto zvijač in je zato vedno težje ločiti igro od življenja, bistveno od obrobnega. Podal bom nekaj primerov.
V poznem poletju je časopisne strani in televizijska poročila dobesedno napolnila »stanovanjska afera«. Vprašanje stanovanj bi zaslužilo naslove z mastnimi črkami, saj je za tisoče italijanskih družin prvenstven problem. Dom je v naši kulturi še vedno dom. Jutri bomo nomadi, danes pa nas selitev drugam postavlja v hude, včasih nepremostljive dileme. Dom je drag, nimajo vsi sre: če, da jim ga pripravijo strarši. Marsikdo mora vendarle s trebuhom za kruhom in ko pride v drugo mesto, ga najprej »zagrabi« problem, kjer
bo stanoval. Ne moremo razpravljati o delovni mobilnosti in imeti takšno stanovanjsko politiko, ki dejansko zavira možne premike ljudi. Vprašanje doma je veliko družbeno vprašanje. Polemika je vse to obšla. Afera se je napajala pri D’Alemovem stanovanju in stanovanjih nekaterih vidnih politikov, to je igralcev vsakodnevnega velikega spektakla. Obtožili so jih, da živijo v družbenih stanovanjih in da plačujejo »prijateljske« najemnine. Afera je vzbudila pozornot javnosti. Prav je, da državljani bdimo nad tistimi, ki krmarijo državo in javno reč. Potem ko smo odkrili, kako globoke so bile (in so) korenine italijanske korupcije, je budnost dolžnost. Pokončna moralna drža je hvalevredna, pritlehno moraliziranje in obrekovanje zavajata. Živimo v razdvojeni državi. Po eni strani je tu umetnost življenja kot prelisičenje drugega vrlina, po drugi strani pa postajamo do izvoljenih predstavnikov izrazito strogi. D’Alemova selitev drugam je simbolična: ne bo šel stanovat v cigansko naselje. Občinstvo pa to strašno zanima. Tako velika pozornost prikriva željo po maščevanju. V Italiji moraš biti prijatelj prijateljev, za vidne politike je vstop v navezo igrica. Verjetno je bila to D’Alemova napaka in napaka drugih vidnih osebnosti. Politiki, ki sami naglašujejo potrebo po moralizaciji, morajo biti pazljivi. Državljani pa bi morali ločevati korupcijo kot sistem od malih privilegijev, ki jih vidni politiki imajo in verjetno tudi morajo imeti. V gledališču se še tako majhen junakov spodrsljaj lahko spremeni v odločilno dejanje. Celo Berlusconi je z vsemi svojimi vilami lahko ironiziral nad stanovanji poslanskih kolegov. Nikogar ne branim. Z ameriškimi nadaljevankami se k nam seli protestantsko-puri-tanska morala.
Kaj lahko rodi v državi z rimsko-katoliško tradicijo? Meša naše pojme in lomi merila. Kako naj bo politika normalna, če državljani ne bomo znali ločevati korupcije, ki spreminja naše življenje, od manjših spodrsljajev velikih igralcev? Širok sloj državljanov že v naprej pripravlja vislice sedanjim in bodočim voditeljem. Misel, da so vsi politki in vse opcije v bistvu enake, preprečuje spremembo.
Kamen, ki je padel v levo-sredinski bazen, je afera »rdečih« zadug. Dvomim, da je bila ta edina kristalno čista oaza italijanskega gospo-
darstva. So sumi in obtožbe dovoj za delegiti-macijo celotne politične koalicije? Afere mašijo usta politiki. Sodniki postajajo nekakšni deus ex machina, kar označuje velike kulturne spremembe. Ni znano, kam vodijo. Sedaj je pred nami velika predstava palermskega procesa proti Andreottiju. Po televiziji sem že slišal definicijo, da gre za proces stoletja. Lahko resnično mislimo, da bo ta proces dal dokončno sodbo o italijanski povojni zgodovini? Bo zareza, ki bo pahnila državo na »drugi« breg? Dvomim, da bo ta veliki Spektakel spreobrnil dušo državljanov in njihovih predstavnikov ali voditeljev. Pokazal pa bo neko drugo spremembo. V politiko prihaja povsem nova govorica. Ne vem, če bo zaradi nje politika lepša. Morda bo fasada še bolj prikrila podzemske igre, Spektakel dejansko zakulisje. Verjetno ima prav Dahre-dnorf, ko opozarja, da je v Italiji izrazito močan in heterogen srednji sloj, ki nima svoje jasne politične identitete. Gre pa za galaksijo indivi-dualcev, ki vedno bolj pogojuje politično in kulturno življenje. Množica posameznikov jasno bere lastne in osebne interese, z velikega odra pa izbere igralca, ki se zdi trenutno najbolj prikladen in prikupen varuh omenjenih interesov. Množica ljudi z najrazličnejšimi poklici je vedno manj dojemljiva za večje načrte, ne vidi obzorja, ki je širše od lastne biše in vrta. V tem ozvezdju je lahko Hollywoodska predstava izrazito učinkovita. Ne izgonejo se ji niti politiki, ki naglašujejo potrebo, da postane politika načrta in otipljiva opcija za jutri. D’Alema mora pred televizijo razlagati svojo zasebno življenje, da se bo zdel ljudem »normalen«. Fini mora pazljivo odigrati vlogo spreobrnjenega in torej bivšega misov-ca. Berlusconiju je ta arena že dolgo domača, vendar jo je s svojimi televizijami razširil in dal pečat drugačni politični kulturi, ki se nas je že itak polaščala. Pri tem vsi tvegamo, da izgubimo politično kulturo in identiteto. Nekateri so jo že. Tisti, ki še imamo »prepričanje«, smo v nelagodnem položaju. Pod reflektorji se vodje selijo v dugi svet, v drugačno igro. Pravijo, da je to neizbežno. Za ljudi, ki še vedno razumemo politiko kot globljo identiteto, kot načrt in opcijo, pa se še ne zdi povsem normalno, ko gledamo, kako postajamo po malem Amerikanci, protestanti in puritanci.
DEŽELNI SVET PODALJŠAL ŽIVLJENJE SEDANJI UPRAVI
NOVICE
Odbor predsednice Guerre bo odstopil sredi oktobra
Vlada bo do takrat sprejela nekatere zelo pomembne ukrepe
TRST - Odbor Alessan-dre Guerre bo ostal na krmilu Dežele Furlanije-Julij-ske krajine vse do IS.okto-bra. Tako je sinod s Široko vedno glasov (proti so bili le svetovalci SKP in Nacionalnega zavezništva) sklenil deželni svet, ki je tako dal možnost upravi, da pred odstopom sprejme nekatere pomembne sklepe za izvajanje ukrepov Evropske unije.
Politično soočenje v skupščini je nesporno dokazalo, da bo kriza v vsakem primeru dolga in da se Dežela nahaja pred zelo nejasnimi upravnimi in političnimi perspektivami. Za razpust deželnega sveta in za predčasne volitve so se odkrito opredelili edino svetovalci Stranke komunistične prenove, medtem ko ostale stranke mislijo (ali upajo), da bodo lahko na nek naCin sodelovale pri oblikovanju morebitne nove večinske koalicije ter vanjo seveda tudi vstopile.
Sergio Cecotti (Severna liga), ki je sklenil razpravo, je dejal, da se bodo svetovalci Lige, Ljudske stranke in republikanec Gianluigi D’Orlandi (skupno 26 glasov na šestdeset) predstavili na pogajanjih s skupno politično in zlasti programsko platformo. VeC o tem ni povedal, podobno kot Isi-doro Gottardo (Ljudska stranka), ki je le naglasil, da bo kriza najbrž precej dolga in da se bo omenjenih 26 svetovalcev dosedanje večine prizadevalo za stabilno vlado, ki bi vodila Deželo vso do naravnega izteka zakonodajne dobe.
Renzo Travanut (DSL) je rekel, da bo D’Alemova stranka posvečala prvenstveno pozornost progra-
mom, svoje politične zaključke pa bo povzela po soočenju z ostalimi strankami. V DSL se vsekakor nagibajo za levosredinsko koalicijo po vzoru vlade Lamberta Dinija. Svetovalci Stranke komunistične prenove so mnenja, da smo pred popolno paralizo in pred novimi nevarnimi političnimi igrami, zato zahtevajo predčasne volitve. V vsakem primeru bo SKP ostala v opoziciji.
Programsko koalicijo podpira Zelena lista, medtem ko je socialist Roberto De Gioia pozval Severno ligo in Ljudsko stranko, da izbereta levosredinsko politično opcijo, ki bi imela v deželni skupščini kolikor toliko solidno večino. Fer-ruccio Saro (Forza Italia-fe-deralisti) je predlagal "poizvedovalni mandat" predsedniku sveta Gian-carlu Cruderju, medtem ko je Roberto Antonione (FI) zavrnil obtožbe za odgovornosti za nastalo krizo. Desnosredinska skupina vsekakor še upa v dialog z Ljudsko stranko in Severno ligo.
Desnica Nacionalnega zavezništva pa svari sredino pred morebitnim sporazumom z DSL in z zelenimi. V tem primem so Sergio Giacomelli in somišljeniki napovedali ostro opozicijsko usmeritev.
V repliki je Guerrova potrdila, da je dosedanja politična večina "mrtva in zakopana" in da bo odbor, kot napovedano, do dokončnega odstopa sprejel prepotrebne ukrepe za izvajanje določil in sklepov Evropske unije, ki zadevajo predvsem kmetijski sektor in še nekatere druge gospodarske panoge.
POLITIČNA POTEZA ALESSANDRE GUERRE
Odstavitev podpredsednika
Antonione(FI) pa, kot kaže, ostane še dalje v deželni vladi
TRST - Pietro Arduini (Severna liga) je od včeraj novi podpredsednik deželnega odbora. Prevzel je mesto Roberta Antonioneja (Forza Italia), ki ga je predsednica Alessandra Guerra odstavila in mu s tem v bistvu naložila politične odgovornosti za politično krizo. Antonione, ki je bil v deželni svet izvoljen na Listi za Trst, a je potem skočil na Berlusconijev voz, bo, kot kaže, ohranil mesto odbornika. Arduini pa bo do nadaljnjega ohranil odborniš-tvo za finance.
Guerrova je v svoji jezni ter polemični repliki tudi formalno vzela na znanje krizo deželne vlade, za katero je po njenem mnenju odgovorna novoustanovljena desnosredinska skupina "demokratičnih federalistov". Slo je za skrajno neodgovorno potezo - je pristavila predsednica - ki bo imela zelo hu-
de posledice nad celotno deželno skupnostjo. Guerrova, ki je sprva uradno napovedala, da bo odstopila jutri, je nato zahtevala od skupščine podaljšanje mandata za približno dvajset dni. V tem Času naj bi odbor sprejel nekatere pomembne ukrepe.
Guerrova je v nekaterih intervjujih in izjavah povedala, da ima trenutno za sabo vso deželno stvarnost in da so krizo v bistvu povzročile zakulisne oblastniške skupine. Te njene izjave so sprožile polemično reakcijo voditelja Ljudske stranke Isidora Gottarda, ki je mnenja, da Guerrova lahko sedaj govori le kot deželna svetovalka in ne več kot predstavnica celotne deželne skupnosti. Predsednico je tudi pozval, naj pojasni, kdo so oblastniški krogi, ki so povzročili krizo deželnega odbora, v nasprotnem primeru pa naj raje molči.
Oskrunili grobove no pokopališču v Crasu
DREKA - Karabinjerji iz Grmeka ugotavljajo, ali je nočna oskrunitev na pokopališču v Crasu, v občini Dreka, sad pobalinske akcije ali gre za pobudo »političnega« značaja.
Dejstvo je, da so nezanci v noči od nedelje na ponedeljek razbili nekaj kipcev in pomazali marmornate plošče na pokopališču, za seboj pa niso pustili nobene sledi.	,
Do podobnega vandalskega dejanja je prišlo pred poldrugim mesecem na pokopališču v Topolovem. Tudi takrat karabinjerji niso prišli na sled nepridipravom. Povedati sicer velja, da se je v Topolovem takrat komaj končala enomesečna kulturna manifestacija Postaja Topolovo in zato nekateri niso izključili možnosti, da bi lahko pomenila oskrunitev na pokopališču »odgovor« na odmevno pobudo slovenskih kulturnih delavcev, (r.p.)
Za varnost javnih zgradb
TRST - Deželna vlada je na pobudo odbornika za krajevne avtonomije Oscarreja Lepreja odobrila nakazilo skoraj 30 milijard lir v obliki desetletnih prispevkov za prilagoditev javnih poslopij določilom o varnosti. Sredstva bodo začeli deliti prihodnje leto, namenjena pa so predvsem za amortizacijo bančnih posojil, ki so jih najele krajevne uprave. V poštev pridejo predvsem šolska poslopja (vključno z jaslimi in otroški vrtci) in hiše, v katerih imajo svoje urade krajevne ustanove.
Pomoč goratim predelom
VIDEM - Denarne prispevke za razmah goratih območij v Furlaniji bo odslej neposredno delila videmska pokrajinska uprava. Njen predsednik Gio-vanni Pellizzo in odbornik za gospodarstvo Ilario Rainis sta poslala županom vseh zainteresiranih občin v Kamiji, Kanalski, Terski in Nadiški dolini pismo, s katerim jih pozivata, naj ju seznanita z morebitnimi težavami v zvezi z neustreznostjo poslopij, ki so občinska last in v katerih bi se dalo s pomočjo njihovega preustroja in z uporabo krajevne delovne sile pognati takšno ali drugačno gospodarsko dejavnost. Prošnje za prispevke morajo občinske uprave poslati Pokrajini Videm do 31. oktobra letos.
V Benetkah edina ženska - kapitan
BENETKE - Štiridesetletna BeneCanka Sandra Zen-naro je edina ženska v Italiji, ki poveljuje ladji. Da dosežeš takšno mesto, moraš najprej uspešno dokončati pomorsko Solo, potem pa si z osemnaj-stmeseCno plovbo nabrati dovoljšnjih izkušenj, vendar je malo takih - moških ali žensk - ki postanejo kapitani. Njej je to uspelo, sicer pa pluje v laguni že dobrih petnajst let.
Visokogorska posestva doslej domena moških
BOČEN - Svetovalki Alternativne skupine zelenih Cristina Kury in Alessandra Zendron sta v bocen-ski pokrajinski skupščini z zakonskim osnutkom zahtevali ukinitev zakona, po katerem se lastništvo visokogorskih posestev prenaša izključno na moške elane družine. Na ta naCin so resda ohranih posestva, ki bi bila sicer kot drugje v Italiji obsojena na propad, vendar gre za grobo diskriminacijo, menita Zenski.
LJUBLJANA / NA PONEDELJKOVEM SREČANJU
Tudi Primorski dnevnik v središču polemik
Hvalica, Peterle, Terpin in Ferletičeva zahtevajo »pluralizacijo lastništva« našega dnevnika
LJUBLJANA - Tudi Primorski dnevnik je bil, kot smo že omenili v včerajšnji številki, ena izmed tem ponedeljkovega srečanja med odborom za mednarodne odnose državnega zbora Slovenije in skupnim predstavništvom slovenske manjšine v Italiji. Na dnevnik je prva opozorila predsednica delovne skupine za manjšine Jadranka Sturm Kocjan (LDS), ki je glede na stavko tiskarskih delavcev izrazila zaskrbljenost ter z obžalovanjem ugotovila, da je dnevnik v zelo težkem položaju. Državni sekretar Peter Vencelj pa je le bežno omenil problem informiranja manjšine.
Predstavniki manjšine v prvem krogu posegov o dnevniku niso specifično govorili. prvi, ki je grobo načel to vprašanje, je bil tako poslanec SDSS Ivo Hvalica, ki je dejal, da je treba lastnino manjšine, tudi Primorski dnevnik, razdeliti med vse komponente. Po njegovi oceni je problem materialni in to je treba rešiti. Lojze Peterle (SKD) je protestiral, ker je prišlo do neformalne delitve sredstev, za katero je pristojni državni sekretar Vencelj izvedel kasneje, in dejal, naj »tudi v Primorskem
dnevniku pride do soupravljanja« ter dodal, da vprašanje ne bo rešeno, dokler ne bo pri njem soudeležena vsa manjšina.
Marjan Terpin (SSk) je ocenil, da Primorski dnevnik ni glasilo vseh Slovencev, ampak glasilo ene skupine, ki je lastnik. Marija FerletiC (SSO) pa je bila mnenja, da ni nujno, da se ohrani vse, kar obstaja. Ce je Primorski dnevnik izhajal vsa ta leta brez dodatnih finančnih sredstev, ne vidi razloga, da bi sedaj propadel, omenila pa je še možnost, da se v postavko državnih sredstev vključi še neki drugi dnevnik in se bodo sredstva delila.
Klavdij Palčič (SKGZ) pa je poudaril, da je sedanje stanje posledica petdesetletnega razvoja in verjetno ni naključje, da je stanje prav tako. Očitno so razhajanja v pogledih na Primorski dnevnik, namesto pavšalnega namigovanja na nekorektnost vodenja Časopisa bi kazalo preučiti stanje in predlagati pogoje, ki bi vsemu tisku omogočali, da obstaja, kot odraz pluralizma manjšine. Jadranka Sturm Kocjan pa je menila, da res ne ve, ali je manjšina sposobna imeti dva dnevnika, ko pa še enega ne more vzdrževati.	B.Br.
KOROŠKA / 75. OBLETNICA PLEBISCITA
Nadaljuje se farsa o slovenskem govorniku
ZSO vztraja pri Bistru, NSKS pa zopet predlaga Olipa
CELOVEC - Farsa obeh osrednjih političnih organizaciji koroških Slovencev v zadevi slovenskega govornika na deželni proslavi ob 75-letnici koroškega plebiscita 9. oktobra v Celovcu, ki se ze več tednov odvija pred očmi celotne koroške javnosti, se nadaljuje. Tudi zadnji sestanek zastopnikov Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) v ponedeljek zvečer ni privedel do rezultata, tako da še vedno ni jasno, kdo bo na proslavi spregovoril v imenu koroških Slovencev.
Kot je bilo izvedeti, je NSKS na sestanku sicer pristal na od ZSO predlaganega kandidata, znanstvenika Feliksa Bisterja, kot govornika manjšine na proslavi, svoj pristanek pa pogojeval s tremi zahtevami, ki pa bi za ZSO v primeru pristanka pomenili, da se bolj ali manj odpove svoji politiki. ZSO pogoje zato tudi ni sprejela.
Konkretno je NSKS zahteval: prvič, da ZSO ne nasprotuje več ureditvi manjšinskega mandata v deželnem zboru »kot ga predlaga EL in ga podpira NSKS«; drugič, da ZSO podpre spremembo zakona o narodnostnih skupinah »kot ga je izdelal NSKS«, in tretjič, da se NSKS in ZSO zavzemata za ureditev skupnega pluralističnega javnopravnega zastopstva koroških Slovencev na podlagi splošnih, tajnih, neposrednjih in prostovoljnjih volitev vseh koroških Slovencev«.
Odločitev o slovenskem govorniku bo zdaj padla ali v sosvetu za koroške Slovence, ali pa v koroški deželni vladi, konkretno pri koroškem deželnem glavarju Zemattu. Seja sosveta, ki jo je sklical njen predsednik (in predsednik ZSO) Marjan Sturm, bo v petek v Celovcu, ZSO pa bo - po besedah Sturma - kot govornika manjšine ponovno predlagala Feliksa Bistra, vodjo izpostave Avstrijskega inštituta za
vzhodno in jugovzhodno Evropo v Ljubljani. Bister je v pogovoru za naš dnevnik poudaril, da je zanj kandidatura »slej ko prej aktualna, čeprav obžalujem igre, ki jih si nikakor nisem želel in tudi ne razumem«.
Tajnik NSKS Franc VVedenig pa je v pogovoru za naš dnevnik poudaril, da je NSKS, potem ko ni bilo možno doseči soglasje z ZSO, sprejel odločitev, da predlaga koroškemu deželnemu glavarju, da ta sledi sklepu Zbora narodnih predstavnikov NSKS in imenuje za govornika Slovencev na proslavi predsednika NSKS Nantija Olipa.
Vprašljivo je, ali bo Zematto sledil predlogu NSKS, saj je šele pred nekaj dnevi v pogovoru za glasilo NSKS dejal, da sicer izhaja iz tega, da se bosta obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev le še zedinili, »Ce pa ne, bom kot govornika povabil dr. Valentina In-zka«.	Ivan Lukan
NOVICE
ZNANOST / ZADOVOLJSTVO PRI KONZORCIJU CARSO NA PADR1CAH
CamminaTrieste in javni prevozi
Združenje za pravice pešcev CamminaTrieste je včeraj predstavilo novo pobudo v zvezi z javnimi prevozi. Vsak dan se v Trstu poslužuje avtobusov približno sto tisoč uporabnikov, vendar bi bilo treba storitve korenito izboljšati, ugotavljajo pri združenju CamminaTrieste. Poleg tega predlagajo, da bi stroške za mesečne karte lahko odbili od obdavčljivega dohodka: to bi nedvomno pripomoglo, da bi se zmanjšal promet osebnih vozil, ki povzročajo onesnaženost zraka in ropot v mestu, predstavljajo veliko nevarnost za pešce in z neurejenim parkiranjem onemogočajo varno hojo po pločnikih. Poleg tega predloga so predstavniki združenja najavili, da bodo priredih vsak prvi četrtek v mesecu od 17. ure do 19.30 srečanje z uporabniki javnih prevozov.
Sporočilo Občine Zgonik ob prazniku patrona sv. Mihaela
Uprava občine Zgonik sporoča, da v petek, 29. t.m., ob priliki sv. Mihaela - zgoniškega patrona, ne bodo delovati občinski uradi in naslednje občinske storitve: občinski otroški vrtec, služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, čiščenje šol, delavska in smetarska služba.
Acega jutri samo do 9.30
Uradi podjetja za dobavo elektrike, plina in vode Acega bodo jutri odprti samo od 7.35 do 9.30. Skrajšani umik je treba pripisati sindikalni normativi, sporoča vodstvo podjetja Ageca.
Predor Sandrinelli ponoči zaprt
Zaradi nujnih popravil na oblogi, ki se ponekod mši, bo predor Sandrinelli začasno zaprt ponoči. Prepoved bo veljala za vsak promet in tudi za prehod pešcev do prihodnjega 10. oktobra od 21.30 do 5.30 zjutraj in to vsak dan od ponedeljka do petka.
Predavanje o protinacističnem odporu na Poljskem
Danes bo v Avditoriju muzeja Revoltelle predavanje prof. Mareka VValdenberga o odporniškem gibanju na Poljskem med drugo svetovno voljno. Predavanje spada v mniz konferenc s skupnim naslovom »Osvobojena Evropa: 1945«, ki jih je priredila tržaška občina v sodelovanju z Deželnim inštitutom za zgodovino odporništva. Prof VValdem-berg je docent sodobne zgodovine na univerzi v Krakovu.
Tečaji jezikov za združenju Euroest
Združenje Euroest sporoča, da bo propedevtični tečaj ruščine začel v ponedeljek 2. oktobra, trajal bo teden dni in je še nekaj razpoložljivih mest. V naslednjih tednih bodo začeti tečaji slovenščine, srbohrvaščine, kitajšine, japonščine, madžarščine, poljščine in češčine. Informacije nudijo na telefonski številki 946713 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 20. ure, ter na sedežu Združenja v Ul. Eremo 10.
Na univerzi kongres o žarčenju
V	veliki dvorani tržaške univerze se bo danes pričel 29. vsedržavni kongres italijanskega združenja za obrambo pred žarčenjem (AIRP). Kongres bo trajal do 30. tim., udeležiti pa se ga bodo vsi največji italijanski izvedenci s tega področja. Predvideni so tudi obiski pri raznih znanstvenih ustanovah v tržaški pokrajini, zlasti pri družbi sinhro-tron. Poseben poudarek bodo dali tudi varnosti na delovnih mestih in v znanstvenih inštitucijah.
V	Trstu predsednik Junior Chamber
Predsednik svetovne organizacije Junior Chamber International je bil včeraj na obisku v Trstu. David Bide Oji, po rodu Japonec, sicer multimilijarder, predseduje organizaciji, ki po vsem svetu združuje približno milijon mlajših ljudi med 18. in 40. letom starosti. JQ so ustanoviti pred 90 leti v Zda z namenom, da nove generacije prispevajo k družbenemu napredku s svojo izobrazbo, z družbeno angažiranostjo in z razvijanjem mednarodnimih stikov. ICJ je stalni član Organizacije združenih narodov. Letošnje delovanje organizacije JQ je namenjeno v prvi vrsti pomoči mladoletnikom, je povedal na včerajšnji tiskovni konferenci David Bide Oji.
V	Italiji so sekcije ICJ ustanoviti leta 1960, danes včlanjenih 528 mladih, ena najaktivnejših sekcij pa je ravno v Trstu, kjer vodijo dve pomembni pobudi: mednarodno nagrado za mlade razsikovalce »Trst za znanost«, ter menažerski tečaj za študente Mednarodnega zavoda v Devinu. Na včerajšnjem srečanju so predstaviti knjigo o tridesetletnem delovanju tržaške sekcije JO.
Pred letom dni v teh dneh je za vedno odšel od nas profesor Pavel Stranj, prijatelj in sodelavec organizacije SALAAM - Otroci oljčne vejice.
Medtem ko se nadaljuje naš trud za solidarnost in mir in se stopnjuje naše obžalovanje zaradi praznine, ki jo je zapustil, se spominjamo njegovega lika in njegovega dela v obrambo palestinskih otrok, ki trpijo zaradi izraelske zasedbe in vojne.
SALAAM - Otroci oljčne vejice Tržaški odbor
Uspešna prva odprava vesoljskega teleskopa
UVSTAR bodo drugič poslali v vesolje predvidoma julija 1997
Kot smo svoj čas poročali, se je 18. t.m. zaključila 10-dnevna odprava vesoljskega trajekta Endeavour, na krovu katerega je bil tudi tržaški vesoljski te-leskop-spektrograf UVSTAR (Ultra-Violet Spectrograph and Telescope for Astronomical Research). Napravo je v glavnem izdelal konzorcij CARSO (Center for Advanced Research in Space Optics) pri padriškem Centru za znanstvene in tehnološke raziskave, kjer zdaj opravljajo prvi obračun doseženih rezultatov.
Povedati velja, da je šlo za prvo vesoljsko odpravo tržaškega teleskopa in da so z njo zadajali dva glavna cilja, in sicer najprej ugotoviti, če in kako naprava deluje, poleg tega pa seveda tudi opazovati ultraviolične vire v vesolju. Kar zadeva prvi aspekt, so pri konzorciju CARSO zadovoljni. Res je, da so se med odpravo pri UVSTAR pojavile nekatere mehanske in električne težave, vendar se je na splošno naprava dobro obnesla, tako da je ameriška vesoljska agencija NASA že pristala na to, da bi tržaški teleskop znova popeljali v vesolje julija 1997.Seveda bodo izkušnje iz prve odprave prav prišle za izpopolnitev teleskopa. Poudariti vsekakor velja, da se je na prvi odpravi izkazalo, bodisi da je naprava sposobna delovati avtonomno bodisi da jo je mogoče daljinsko upravljati z Zemlje. Poleg tega se je izkazalo, da je bolj občutljiva kot so pričakovali, saj zazna tudi zelo šibke vire.
Kar zadeva rezultate opazovanj, je obračun tudi dober. UVSTAR je na Zemljo poslal vrsto podatkov o zvezdah, ki oddajajo ultraviolične valove, kakor tudi o drugih ultravioličnih virih v vesolju. Tako so posebno pozornost posvetili opazovanju Jupitrovega satelita lo. Vse te podatke bosta zdaj obdelali Univerza v Trstu in Univeza v Arizoni.
Skratka, za prof. Roberta Stalia, ki je pravi »oče« tržaškega vesoljskega teleskopa-spektrografa, ter za njegove sodelavce je obračun pravkar zaključene vesoljske odprave s trajektom Endeavour zelo ugoden. Slo je za kronanje večletnega dela, doseženi rezultati pa odpirajo možnosti tudi za nove načrte in podvige.
V projektu sodeluje slovenski inženir
Pri projektu UVSTAR sodeluje tudi slovenski inženir. Gre za 38-letnega Pavla Trampuža, ki je bil svoj čas gojenec znanstvenega liceja Franceta Prešerna v Trstu. Na tržaški univerzi je diplomiral iz elektronskega inženirstva. Prvo zaposlitev je našel pri družbi Telettra v Milanu, nato je za krajši čas delal pri podjetju Meteor v Ronkah, več let pa je služboval pri tvrdki Zeltron skupine Zanussi v Vidmu. V konzorcij CARSO pri Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah je prišel pred 5 leti, in sicer le nekaj mesecev po njegovi ustanovitvi. Tu se je lepo uveljavil, saj je postal desna roka »očeta« tržaškega vesoljskega teleskopa prof. Roberta Stalia in dejansko odgovarja za realizacijo projekta UVSTAR v Italiji.
Inž. Trampuž, koliko časa se pravzaprav ukvarjate s projektom UVSTAR?
Osebno se s tem projektom ukvarjam približno 4 leta. V glavnem sem delal pri oblikovanju elektronskega programa za avtomatsko prepoznvanje zvezd. Seveda je ta program bistvenega pomena za delovanje teleskopa. Sicer pa je zamisel o izdelavi takšne naprave veliko starejša.
Ste zadovoljni z doseženimi rezultati?
Da. Med samo vesoljsko odpravo smo imeli več problemov, toda zaključni obračun je v glavnem zadovoljiv.
Vi ste spremljali odpravo iz ZDA.
Res je. S prof. Staliom in drugimi kolegi smo bili v Goddard Space Flight Centru pri VVashingtonu. Delovanje UVSTAR-ja v vesolju smo spremljali dan in noč brez prestanka. Povedati moram, da je bilo zlasti prve dneve, ko so se pojavile mehanske in druge okvare, zelo napeto. Toda težave smo v glavnem premagali s pomočjo ameriških kolegov, ki so se do nas res dobro izkazali.
Kakšne občutke ste imeli, ko ste z Zemlje upravljali teleskop v vesolju?
Slo je za res izredno izkušnjo. Sele ko sem iz kontrolnega centra spremljal delovanje naše naprave na vesoljskem trajektu, sem se zavedel, za kako pomembno zade-
Inž. Pavel Trampuž (foto KROMA)
vo pravzaprav gre. To so mi v nekem smislu pomagali odkriti ameriški kolegi, ki so na naš projekt v resnici polagali veliko važnost.
Ste si v mlajših letih predstavljali, da boste kdaj kaj tekšega doživeli?
Ne, res ne. Tudi ko sem delal v industriji v Milanu in v Vidmu nisem niti sanjal kaj takšnega. Vesel sem, da sem to zdaj doživel, čeprav moram tudi priznati, da gre za zelo zahtevno in naporno delo.
Kaj pa načrti za bodočnost?
Trenutno me projekt UVSTAR povsem zaposluje, da sploh ne mislim na kaj drugega. Zdaj se že pripravljamo na naslednje vesoljske odprave. Vseh bi moralo biti pet. Kaj bo potem, pa bomo videli.
M.B.
DEŽELA / UKREPI ZA RAZVOJ PROMETA
MASTER / PRI SISSA V MIRAMARU
Protokol: kratek korak naprej
Prispevek 4,3 milijarde lir Tržaškemu Lloydu za nove kontejnerje
Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je med ponedeljkovim zasedanjem na pobudo odbornika za prevoze in promet Cristiana Degana sprejela dva pomembna ukrepa, ki naj bi prispevala k poživitvi pristaniških in pomorskih dejavnosti s pomočjo novih denarnih naložb iz vrst zasebnega podjetništva.
S prvim ukrepom je odobrila načrt za porazdelitev desetletnih finančnih prispevkov za skupnih 6, 5 milijarde lir v korist podjetij, ki se bavijo s pomorskim prometom. Iz teh sredstev, ki veljajo izključno za letošnje leto, pripade 4, 3 milijarde lir Tržaškemu Lloydu, ki jih bo v sedmih letih izkoristil za nakup novih kontejnerjev. Ostala sredstva so na razpolago podjetjem, ki se bavijo s špedicijo in podobnimi storitvami, oziroma javnim ustanovam, ki delujejo na področju pomorskega prometa, da bodo z njimi speljale že načrtovane ali nove razvojne naložbe.
Z drugi ukrepom pa je deželna uprava namenila 410 milijonov lir podjetjem, ki nameravajo v okviru luških in siceršnjih mednarodno blagovnih centrov vložiti denar v izgradnjo, nakup, razširitev, izpopolnitev in modernizacijo upravnih, pa tudi skladiščnih in drugih struktur. Gre za prispevke na račun kapitala, ki ne bodo smeti preko-
račiti 20 odstotkov predvidene investicije, deležna pa jih bodo tudi naslednja podjetja v tržaški pokrajini: Pacorini (84 milijonov lir za izgradnjo novega skladišča v novi prosti coni), Silocaf (85 milijonov za potenciranje skladišča in kavno predelovalnega obrata v novi prosti coni), Prioglio (14 milijonov za modernizacijo skladišč 24 in 25 v stari prosti luki) in Parisi (170 milijonov za odprtje carinskega skladišča v tržiški luki).
Da ne bi bilo kakšnega nesporazuma: deželni upravitelji niso s tema ukrepoma postorili kaj posebno eklatantnega, temveč so samo izpolniti obveze, ki so jih bili sprejeli svoj čas. V resnici spadata obe nakazili v sklop programskega sporazuma, ki so ga lansko leto podpisali predstavniki deželne, tržaške pokrajinske in občinske uprave ter družbenih in gospodarskih krogov za uresničitev protokola o soglasju za gospodarski preporod Tržaškega. V bistvu gre torej le za kratek, čeravno spodbuden korak naprej na še dolgi poti, ki nas ločuje od vsesplošne posodobitve tukajšnjega strukturnega ter infrastrukturnega aparata, brez katere ne bo mogoče polnopravno, zlasti pa na res konkurenčen način vstopiti v evropsko tržno areno.
Kdaj bodo temu koraku sledili drugi, je odvisno od krize na Deželi, (dg)
Specializacija na področju znanstvenega sporočanja
Novembra tega leta se bo v Trstu pričel prvi dvoletni tečaj za magisterij v znanstvenem sporočanju. Prireja ga Interdisciplinarni laboratorij Mednarodne visoke šole za višje študije (SISSA) iz Miramara. Magisterij bo predstavljal visoko specializacijo za znanstveno divulgacijo in pomeni pomembno novost na vsedržavni in celo mednarodni ravni.
Na tečaju bodo poučevati priznani znanstveniki z najrazličnejših področij, kakor tudi izkušeni časopisni, radijski in televizijski časnikarji. V akademskem letu 1995-96 bodo obravnavali naslednje teme:	razum,, bolezen,
življenje, kompleksnost, vesolje, evolucija, simetrije in materija; v akademskem letu 1996-97 pa naslednje teme: število, eros, preteklost, modeli, Zemlja, čas, energija, komunikacija. Pouk bo obsegal 6 učnih dni mesečno za skupno
300 učnih ur, ob koncu dvoletja pa bodo udeleženci prejeli naslov magistra po uspešni obrambi diplomske naloge eksperimentalnega značaja.
Magisterij je namenjen univerzitetnim diplomirancem iz znanstvenih in humanističnih ved, kakor tudi tistim, ki že delujejo na področju znanstvene divulgacije. Na tečaj bodo pripustili omejeno število kandidatov, in sicer 15, na osnovi selekcije. Vpisnina znaša 3 milijone lir, za najbolj zaslužne študente pa so predvidene tudi štipendije.
Zainteresirani morajo predstaviti prošnjo za sprejem do 30. septembra na naslednji naslov: Laboratorio Interdisci-plinare SISSA, Ul. Bei-rut 2-4, 34013 Trst, tel. 040/3787420, faks 040/ 3787528, internet ILAS@TSM119.SISSA.IT . Podrobnejše informacije nudi organizacijska tajnica Rosanna Sain.
Prve
težave
Sindikata
slovenske
šole
Včeraj smo bili priča prav šolskemu primeru, kakšne posledice ima na naše šolstvo ukinitev sindikalnih dopustov Sindikatu slovenske šole. Na občini je bilo popoldne najavljeno srečanje enotnega šolskega odbora z občinskim odbornikom Robertom Damianijem. Na njem bi morali slovenski predstavniki seznaniti odbornika z nevšečnostmi, ki jih je povzročilo zaprtje občinskega otroškega vrtca v Ul. Conti. Pripravili so tudi izčrpni dokument, v katerem zagovarjajo stališče, da je treba slovenski otroški vrtec v središču mesta ohraniti, in v ta namen tudi predlagali alternativno rešitev: odprtje novega vrtca v šolskih prostorih v Ul. Donadoni, v katerih že deluje osnovna šola Karla Široka.
Ob domenjeni uri so se na občini predstavih trije slovenski občinski svetovalci (Dolenc, DSL, ter Berdon in Močnik, Ssk-Zavezništ-vo za Trst) in odbornik Damiani. Drugih članov enotnega šolskega odbora ni bilo na sestanek. Sele kako uro kasneje je postalo jasno, zakaj se tajnici Sindikata slovenske šole nista udeležili srečanja. Bili sta zaposleni na svojih delovnih mestih, na šoli oziroma v otroškem vrtcu. Delovnih mest nista mogli zapustiti, ker za to nista imeli dovoljenja. Ukinitev sindikalnih dopustov Sindikatu slovenske šole je torej »obrodilo« svoje sadove: njegovemu vodstvu je preprečilo udeležbo na zelo pomembnem sestanku, na katerem bi se morah zavzeti za prihodnost enega od naših vrtcev.
Včerajšnji primer zgovorno priča, v kakšnih pogojih bo odslej potekalo delo Sindikata slovenske šole.
OKOLIŠKE OBČINE / ZASEDALI BODO 4 OBČINSKI SVETI
Upravna vprašanja v občinskih svetih
V repentabrski skupščini bo »vročo« razprava o spominski plošči 9. korpusu
Z nastopom jeseni bo delovanje občinskih svetov spet steklo s polno paro: v prihodnjih 15 dneh se bodo sestali svetovalci vseh okoliških občin.
Prvi se bo sestal na izredni seji dolinski občinski svet, ki bo zasedal pojutrišnjem s pričetkom ob 18.30. Na dnevnem redu so prilagoditev načrta za prodajno omrežje, osnutek sporazuma z deželno upravo za izmenjavo kartografskih in teritorialnih informacij, občinskih pravilnikov za davke na reklamo, za pristojbine na plakate, ter za davek na smetarsko službo. Pomembnejše točke so finančnega značaja: odobritev obračuna za leto 1994 in uravnovešenje tekočega proračuna. Sprejeli bodo tudi podrobno-stni regulacijski načrt za zasebne pobude v Ricmanjih, pihalnemu orkestru Breg pa bodo dodelih »Odhčje prijateljstva«.
V ponedeljek, 2. oktobra se bo ob 18. uri sestal na redni seji devinsko-na-brezinski občinski svet. Tudi v tem primeru se bodo ukvarjali z davki na reklamo in plakatiranje, ter s prilagoditvijo proračuna za finančno leto 1995. Na dnevnem redu sta tudi sprememba
občinskega statuta in pravilnika o delovanju občinskega sveta, ter posodobitev smernic za sestanovo novega regulacijskega načrta. Devinsko-nabrežinski občinski svet bo odločal tudi o kritju izgube Konzorcija za prevoze in o najemu posojila v znesku 365 milijonov lir. Predvidena so tudi vprašanja svetovalcev, ki bodo vrtela okrog dobave metana, železniškega nadvoza v Sempolaju in doma za ostarele v Sesljanu. V četrtek se bodo sestale vse tri stalne občinske svetovalske komisije.
Zgoniški občinski svet se bo sestal drugi teden oktobra. Na dnevnem redu bo odobritev spremembe občinskega regulacijskega načrta, ki jo je pripravila tehnična služba in je že šla skozi gradbeno komisijo in deželne urade.
Na repentabrski občini pa se najavlja »vroča« seja, ki bo konec prihodnjega tedna: na dnevnem redu je predlog predstavnika Nacionalnega zavezništva za odstranitev spominske plošče posvečene partizanom devetega korpusa. Svetovalci bodo razpravljali tudi o javnih delih v občini.
Liga in Ljudska slranka:
>Z Gombačem nič skupnega«
Samozvani "Demokratski center" Borisa Gombača, ki se je pred kratkim predstavil javnosti na tiskovni konferenci, nima nič skupnega s Severno ligo in tudi ne z Ljudsko stranko. To sta v ločenih sporočilih izjavili ti dve stranki, potem ko so se v javnosti (predvsem na osnovi članka v Piccolu) pojavili namigi in tolmačenja, da bi utegnili pobudniki te skupine pripadati Severni ligi oziroma Ljudski stranki.
Za nesporazum, če ga lahko tako imenujemo, je poskrbel tudi eden od treh udeležencev novinarske konference, goriški pokrajinski svetovalec Severne lige Milan Koglot, ki se je predstavil kot zastopnik slovenske kon-zulte Severne lige. Da to ni res, je že isti dan našemu dnevniku povedal devinsko-na-breZinski svetovalec
Severne Lige Rajmund Carli, ki je na izrecno vprašanje odgovoril, da nima in da tudi sploh noče imeti nič skupnega s to skupino.
Severna liga (gre za skupno sporočilo tržaškega in furlanskega dela stranke) torej sporoča, da nima nič skupnega z Demokratskim centrom, »ki ga na papirju sestavljajo slovenska konzulta Severne lige, Slovenska narodna stranka in Slovenska gospodar-ska-prosvetna skupnost«. Vodstvena telesa Severne lige sporočajo tudi, da niso nikoli pooblastila gospoda Gombača in Koglota za ustanovitev samozvanih "Demokratskih centrov", zato ju formalno in javno opominjajo, naj ne prevzameta nobenih političnih pobud v imenu Severne lige.
Oglasilo se je tudi tržaško pokrajinsko vodstvo Ljudske
stranke, ki pravi, da nima nič skupnega s "Slovensko ljudsko stranko", o kateri so poročali nekateri mediji, in da vanjo ni vključen noben član Ljudske stranke slovenske narodnosti. Sodeč po ljudeh, ki so se udeležili nedavne predstavitve "Demokratskega centra" - piše nadalje v noti Ljudske stranke - lahko le sklepamo, da gre v tem primeru za "Slovensko narodno stranko-Parti-to nazionale sloveno", katere edini predstavnik v kakem izvoljenem telesu je bil svojčas Boris Gombač, občinski svetovalec v prejšnjem dolinskem občinskem svetu.
Pojasnilo je bilo potrebno - se zaključuje nota Ljudske stranke -v prid jasnosti in da ne bo glede tega napačnih in zavajujočih tolmačenj dogajanj, s katerimi nimamo prav nobenega opravka.
__________DRUŽINSKA TRAGEDIJA V UL. VALMAURA_
Ženi s kladivom prebil lobanjo Bojijo se, da ne bo preživela
Poslopje v Ul. Valmaura, kjer je prišlo do družinske tragedije
Na oddelku za oživljanje v katinarski bolnišnici so se pozno sinoči zdravniki še borili, da bi rešili življenje Fi-lomeni Mecca, ki ji je v popoldanskih urah mož Franco Odoni med prepirom silovito zagnal kladivo v glavo. Osebju Rdečega križa, ki je nemudoma prihitelo v Ul. Valmaura, kjer se je pripetila družinska tragedija, je bilo takoj jasno, da so poškodbe izredno hude. Ze na kraju so ji skušali pomagati, dalj časa je minilo, predno so jo odpeljali proti Katinari, kjer so jo zatem nezavestno sprejeli na oddelek za oživljanje s strogo pridržano prognozo. Menijo pa, da je malo možnosti, da bi preživela.
Karabinjerje so obvestili sosedje, ki so slišali klice na pomoč. Meccova je ležala v mlaki krvi, v prvem nadstropju na hišni številki 15. Njen moZ je agente pričakal miren, ni se upiral, nekdo naj bi celo slišal, kako jim je dejal, naj se brigajo zase. Aretirali so ga pod obtožbo poskusa umora odpeljali v koronejski zapor, kjer je na razpolago namestniku državnega pravdnika Antoniu De Ni-colu, ki ga je včeraj že zaslišal.
Tisti stanovalci, ki so se pod večer vračah domov, so radovedno spraševali, kaj se dogaja, ko so pred poslopjem opazili karabinjerske avtomobile. Ko so izvedeti, da Meccova hudo ranjena leži v bolnišnici, niso kazali prevelikega iznenađenja, kot da bi pričakovali, da se bo nekega dne pripetilo kaj nepopravljivega. Kaže namreč, da prepiri niso bili nevsakdanji. Ze pred dvema letoma, je povedala Graziella Biaggio, bivša sošolka in sedaj sose-
da Meccove, je Odone dvignil roko, ženo udaril, ji razbil očala. Poklicali so karabinjerje, do katerih se je Meccova, ki je bila doma iz Foggie, večkrat obrnila. Skrbela pa jo je usoda sina, ki si je močno želel, da bi vstopil med karabinjerje, in tožbe ni vložila, raje je vse požirala in tiho trpela. Bala se je, da bi zaradi morebitnih prijav in tožb Zavrla njegovo kariero.
Družina Odoni se je v tamkajšnji stanovanjski blok, prav zraven nogometnega stadiona (Meccova je rada hodila na nogometne tekme, bile so ji eno redkih razvedril), vselila pred več kot dvajsetimi leti. Mož je bil zaposlen pri nekem podjetju, ki se je ukvarjalo s prevozi, Ze nekaj let je bil v pokoju (sedaj jih ima 68, žena je 15 let mlajša). Pred nekaj leti so se začele težave, nesoglasja, nekateri so dejali, da je mož večkrat pogledal v kozarec, da je bil nasilen, tudi s sosedi se ni preveč razumel. Nesoglasja so se večala, Meccova ni mogla več vsega prenašati in se je odločila za ločitev, kaže, da bi prav danes na sodišču morala biti obravnava. Včeraj je mož prišel domov, baje ga je ze imel pod kapo, sporekel naj bi se s sedaj 23-letnim sinom Federicom, ki je zaposlen kot uradnik (oče naj bi ga obtoževal, da je na mamini strani). Zatem naj bi sin odšel na delo, kmalu nato je bilo slišati krike. Odoni je zagrabil za kladivo in ga zagnal za ženo. Njena očala je Biaggiova, ki je prihitela pogledat, kaj se dogaja pri prijateljici, opazila na tleh na hodniku. Morda se je hotela rešiti na hodnik, morda so ji zaradi udarcu odletele na tla.
________POTEM KO JE Z ŽENO PADEL V ŠKARPO_____
Za priletnega moškega prognoza še pridržana
Zdravstveno stanje priletnega Albina Danielija, ki se je ponesrečil predsinočnjim, je še kritično: včeraj je bil še na oddelku za oživljanje v katinarski bolnišnici, prognoza pa je bila pridržana. O nezgodi, v kateri se je poškodovala tudi Danielijeva žena, 74-letna Emiha Cink, smo že poročati, žal pa so bile informacije, ki nam jih je posredovala pristojna služba, nekoliko netočne. Zakonca se nista ponesrečila na mostu pri Pončani, temveč na Lonjerski cesti. Bila sta na sprehodu, držala sta se za roko, ko je moškemu na neki škarpi nenadoma spodrsnilo. Padel je približno tri metre globoko, a za seboj je potegnil soprogo. Pri padcu se je močno udaril v glavo, medtem ko se je ženska nekam zagrabila in je tako ublažila padec. Kljub temu je morala v bolnišnico, vendar njeno zdravstveno stanje ne zaskrblja. Veliko huje pa je z Danie-
lijem, sprva mu je odpovedalo celo srce, a so ga bolničarji, ki so prihiteti skupaj s policijo, le rešiti zanesljive smrti. Zatem so ga odpeljali v kati-narsko bolnišnico, kjer so ga sprejeti na oddelek za oživljanje.
Ukradla sta motorno kolo
Ko so ju zalotiti agenti, sta vneto razstavljala motorno kolo »ciao«. Bila sta v zaraščenem Fmedu in sta bila očitno prepričana, da sta na varnem pred radovednimi očmi in zlasti pred policijo. Čakalo pa ju je neprijetno presenečenje, agenti neke patrulje letečega oddelka so ju opaziti in jima pokvariti »posel«. Tako sta se 28-let-ni Gianfranco Arena iz Ul. Fabio Severa 70 ter deset let mlajši Renato Fi-tippi iz Ul. Lorenzetti 42 znašla v lisicah in pod obtožbo kraje v obtežilnih okoliščinah. Motorno kolo sta pri belem dnevu, okrog 15.30, ukradla Ro-
bertu Madlerju, zasačiti pa so ju pol ure kasneje. Oba sta že imela opravka s silami javnega reda.
Vozil brez dovoljenja
Osebje komisariata pri Sv. Soboti je aretiralo 47-letnega Silveria Ceruta iz Ul. D’Alessio 7 ter ga odpeljalo v koronejske zapore. Cerut je bil namreč svojčas obsojen na dva meseca ječe, ker so ga za volanom zasačili brez vozniškega dovoljenja.
Povozil jo je avtomobil
Na križišču med ulicama Schiap-parelti in De Coletti se je včeraj zjutraj ponesrečila 71-letna Natalina Mezzina, ki se bo na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice zdravila 40 dni. Mezzinova, ki prebiva v Ul. Tartini 4, je prečkala cesto, ko jo je povozil avtomobil fiat panda, ki ga je upravljal Elio Murat.
ODGOVOR NA POLEMIKE / STALIŽCE OBČINE
Pobude za odprtje igralnice
Župana ni bilo v Lignanu, srečal pa se je z ministroma
Predstavniki tržaške občinske uprave se niso udeležili ponedeljkovega srečanja v Lignanu, na katerem so župani 14 turističnih mest razpravljali o možnosti za odprtje novih igralnic. Vendar to še ni dokaz, da se ne bi zavzemali za ustanovitev casinoja v Trstu. Srečapje županov je bila, kot sporoča tiskovni urad občine, ena od tolikih pobud združenja turističnih in termalnih mest, pri katerem tržaška občina ne sodeluje. Kljub temu tržaška občina vodi številne druge akcije, da bi
dosegla od vlade dovoljenje za ustanovitev casinoja: občinski upravitelji so v zadnjih letih imeli več sestankov s tržaškimi parlamentarci, lani so o problemu seznanili takratnega predsednika vlade Berlusconija, župan Illy pa je junija letos orisal problematiko tržaškega casinoja ministroma za finance Fantozziju in javne uprave Frattiniju. Kot dodatno možnost za hitrejšo odobritev težko pričakovanega dovoljenja je Zupan Illy predlagal možnost, da bi casino deloval v ok-
viru hipodroma pri Montebellu, kjer so že dovoljene denarne stave.
Polemike, ki so nastale, ker se tržaški župan ni udeležil srečanja, so očitno prizadele občinske upravitelje, vsaj tako se da soditi iz tona komunikeja tiskovnega urada, ki se zaključuje z ugotovitvijo, da je »tržaška občina pripravljena sodelovati pri vsaki pobudi in, če po potrebno, bo pristopila tudi k združenju turističnih in termalnih občin ali k vsaki drugi koristni pobudi«.
Sreda, 27. septembra 1995
TRST
8
______NA POBUDO KROŽKA LA RUPE - OB PEČINI_
V domu Brdina zanimiv slikovni prerez Opčin
V soboto proglasitev zmagovalcev natečaja
DOSLEJ SICER NI BILO GLASNEJŠIH PROTESTOV n
»OpCine med kraškim izročilom in novimi naselitvami. Vpliv urbanističnega razvoja na odnos človek-okolje«. To je naslov fotografske razstave, ki jo je v domu Brdina na Opčinah v soboto zvečer odprl dvojezični krožek La rupe -Ob pečini. Krožek je čez poletje razpisal fotografski natečaj, ki je potrdil veliko zanimanje za tovrstne pobude. K natečaju se je namreč prijavilo kar 33 ljubiteljev fotografske umetnosti, tako da so njihova dela (vsak udeleženec je poslal štiri fotografije) napolnila dvorano doma na Brdini.
Ob nepričakovani količini posnetkov pa velja vsekakor podcrtati tudi njihovo kakovost, razstava je namreč zanimiv slikovni prerez vasi, ki nam ponuja v razmislek razkorak med željami, da bi pri njenem razvoju ohranili delček nekdanje pristnosti in težnjami po nebrzdani modernizaciji. Skozi prizmo umetniškega ocenjevanja estetskega videza se zrcali skrb po zavarovanju vrednot, ki jih brezobzirna sla po profitu in lažni udobnosti neizprosno razjeda.
Razstavo v domu Brdina si je mogoče ogledati vsak dan med 18. in 20.30, do sobote, ko bo na sporedu tudi slovesna razglasitev zmagovalcev naCetaja in nagrajevanje.
Na sliki (foto Križ-manCic/KROMA) zanimiva fotografska razstava v domu Brdina na Opčinah.
Težave univeizitetnih študentov ob začetku akademskega leta
Poleg (sicer zmernega) povišanja taks še zmeda zaradi nerazumljivih obrazcev za olajšave
Večina univerzitetnih študentov je že prejela tekoči račun s prvim obrokom letošnjih univerzitetnih taks, ki znaša 415.000 lir. Lanski val protestov žal ni preprečil blaznega povišanja letnih pristojbin, tako da je vsak študent obogatil univerzitetno blagajno za 1.090.000 lir. Letošnje povišanje taks ni izzvalo protestov, saj je bilo glede na lansko dokaj zmerno, vsekakor bodo univerzitetniki letos odšteli dodatnih SO.OOOlir - malenkostna razlika za tiste, si to lahko dovolijo, a že lepa vsota za manj premožne študente.
Ce je letošnji povišek sprejemljiv, je
obrazec za olajšave prava neznanka! Pravzaprav se težave pojavijo že pri samem iskanju urada Erdisu, t.j. urada, ki naj bi nudil pomoč in informacije študentom. Erdisu je nameščen v najno-vejšem študentskem domu in kar najbolj preseneča je dejstvo, da do tega urada vodi cela vrsta stopnišč, ki so prava arhitektonska pregrada za prizadete študente. Ko konCno pridete do informativnega okenca, vam tajnica pomoli mapo, polno fotokopiranih listov. Prošnja za razbremenitev letnih pristojbin obsega namreč štiri obrazce, katerim so priključeni še štirje listi z navodili za iz-
polnitev prošnje. To pa ni Se vse: v mapi boste dobili še deset strani dolgo besedilo razpisa natečaja. Vse omenjene listine so natipkane s tako majhnimi črkami, da človek komaj razbere, kaj v njih piše, vsebino pa lahko dojame samo, ko jih tretjič prebere, saj je zamotani birokratski jezik prava culuka-fršCina za vsakogar, ki ni komercialist. Starši manj premožnih študentov (prošnjo lahko predstavijo samo študenti, katerih skupni družinski dohodek ne presega določene vsote) naj si zavihajo rokave, kajti Caka jih pravi labirint stopnišč in obrazcev!
L.G.
r BOLJ UNEC / KULTURNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN n
Z novimi pobudami v novo sezono
Vsako sredo srečanja v gledališču Prešeren - Radi bi obnovili pevski zbor
Po dolgih poletnih počitnicah se je tudi odbor Kulturnega društva France Prešeren iz Boljunca spet zbral in si pripravil načrt za novo sezono. Poleg že tradicionalnih prireditev v letu, kot so Stefanovanje, praznovanje Dneva slovenske kulture, pust ter vaška šagra, so na prvem sestanku prišle na dan povsem nove ideje. Ena izmed teh je ta, da se vsako sredo zvečer elani društva zberejo v društveni dvorani, tako da se periodično vsako sredo vrstijo srečanja, zabavne igre, predavanja, ipd. Seveda odborniki niso pozabili niti na najmlajše, saj so v načrtih predvidena podobna
srečanja, ure pravljic, itd. tudi za otroke. Tako naj bi društvena dvorana postala prostor, kjer se lahko elani društva oziroma BoljunCani dobivajo, se skupaj zabavajo ali kratkomalo med seboj kaj poklepetajo.
Pred časom se je med boljunsko mladino porodila tudi želja po ustanovitvi pevskega zbora ali pevske skupine, tako da se je društveni odbor začel premikati tudi v to smer in obenem vabi vse v vasi, ki jim je všeč petje, naj sodelujejo pri tej pobudi. Za podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo direktno na odbornike društva vsako sredo zvečer na že
zgoraj omenjenih srečanjih.
Ne smemo pa pozabiti na tamburaško skupino, h kateri so pristopili tudi novi elani in ki deluje neprekinjeno že vrsto let. Društvo oziroma tamburaški ansambel načrtuje za konec jeseni srečanje tamburaških skupin bodisi z dežele Furlanije-Julijske krajine kot iz matične domovine.
V kratkem se bo zbrala tudi dramska skupina, saj bo treba pripraviti kako novo veseloigro za dan sv. Stefana.
Odboru voščimo dobro delo, Boljuncane pa vabimo vsako sredo zvečer v gledališče F. Prešeren!
Magda Švara
CAI / »CAMMINAITALIA '95«
Po gotskih poteh od Sardinije do Sv. Jerneja prehodili 6.000 km
jih bodo pričakali v BrišCikih, kjer bodo v sodelovanju z zgo-niško občino priredili sprejem v Briški jami, sledilo bo družabno srečanje z nastopom ženske pevske skupine Stu Ledi in s predstavitvijo domačih jedi v prostorih Doma BrišCiki.
V četrtek si bodo ogledali dolino Glinščice, v petek, 6. oktobra pa bodo prispeli prek miljskih hribov do Sv. Jerneja, kjer bodo odkrili spominsko ploščo. Istega dne bo v Miljah srečanje o zdravstvenih aspektih dolge hoje predvsem v primeru priletnih oseb. Diapoozi-tive z dolgega potovanja po Italiji bodo predstavili v soboto ob 10.30 v Avditoriju muzeja Revoltelle.
Prehodili so skoro 6.000 kilometrov z 200 tisoC metri višinske razlike: dolga pot, ki se je začela februarja na Sardiniji, se bo prihodnji teden zaključila na meji s Slovenijo. Gre za podvig skupine članov italijanskega alpinističnega kluba Cai »Camminaltalia ’95«, ki so prehodili gorske poti italijanskega polotoka in otokov. Pri tem se je sicer skupina iz dneva v dan spreminjala, povprečno jih je bilo 12, trije - Te-resio Valsesia, ki je vsedržavni podpredsednik Caia, prof. Giancarlo Corbellini iz Milana in Riccardo Carnovalini iz Ligurije - pa so prehodili skoro vseh 6 tisoč kilometrov.
Prihodnjo sredo, 4. oktobra
H V SOBOTO / PRI SV. IVANU h
Prikaz ženske stvarnosti ob kančku samoironije
Združenje Luna e Paltra in Centro Donna per la salute mentale bosta posvetila to soboto, 30. septembra, problemom ženske v današnji stvarnosti in vprašanju, kako na človeku prijazen način uporabiti prostore nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu.
Ves niz prireditev se bo začel že ob 9. uri in se odvijal v parku komprenzorija.
Ob 10. uri bo na sporedu video-, foto-in knjižni prikaz o boju žensk proti nasilju, ob 10.30 bo v baru II posto delle frago-le Dorotea Giorgi predstavila knjigo Nata due volte v navzocnosh avtoric Marie Nadotti in Giovanne Rizzo, ob 15.30 bo v Deželnem centru za mentalno zdravje Maria Grazia Giannichedda vodila debato o izrinjenosti žensk, ob 17.30 bo v
domu Rosa Luxem-burg čajna ura s elani ansambla Teatro di strada, ob 18.30 bo spet v Deželnem centru za mentalno zdravje Gabriella Mu-setti vodila branje sestavkov na socialno temo pod skupnim naslovom La nostra co-mune capacita di mlini to, ki so jih sestavile Muse inquiete, Le Me-lusine, Viviane Lemar-que in Carmela Fratan-tonio, od 20. do 21. ure bo na malem trgu pred cerkvico predstava, v kateri bodo nastopih Čarovniki, faki-ri, rokohitrci in podobni, ob 21.30 pa se bo celodnevni niz prireditev zaključil v gledališču Miela z Recitalom Lelle Costa. Slo bo za ironično pričanje o tem, kako ženska ocenjuje vsakdanje dogajanje, pri Čemer naj bi dejavno sodelovalo tudi samo občinstvo.
Afriška glasba drevi v klubu Makaki
Mednarodni klub za afriško glasbo (C1AM) si prizadeva, da bi tudi v Evropi spoznali afriško kulturo. Industializirana in ekonomsko bogata stara celina je privabila veliko afriških priseljencev, novoustanovljeni klub naj bi torej pospešil spoznavanje kulture in navad različnih narodov. V ta namen bo Makaki (Drevored XX. septembra 39/a) ot-voril novo sezono v sodelovanju z Mednarodnim klubom za afriško glasbo in sicer z večerom, ki bo posvečen tradicionalni afriški glasbi in tribalnim plesom ob zvokih svetovno znanih tolkalcev, DJ pa bo razgibal večer tudi s funky glasbo, z acid jazzom, z reggaejem in s soulom. Stari člani in novi prijatelji disco-bara Makaki bodo lahko poblize spoznali afriško kulturo in glasbo danes zvečer ob 21.30.
Prihodnji teden dva koncerta posvečena Pietru Mascagniju
Jesensko simfonično sezono gledališča Verdi bosta obogatila koncerta izven abonmaja. V petek, 6. oktobra ob 20.30 in v soboto, 7. oktobra ob 21.uri bosta v Dvorani Tripkovič koncerta posvečena Pietru Mascagniju, letos poteka namreč petdesetletnica smrti velikega skladatelja iz Livorna. Pod vodstvom Tiziana Severinija bosta zbor in orkester gledališča Verdi predstavila sugestivne simfonije iz najbolj znanih Maskagnijevih del.
V petek, 13. oktobra ob 20.30 v dvorani Tripkovič in v soboto 14. ob 21. uri v videmski stolnici, bosta orkester in zbor pod vodstvom Juliana Kovatcheva izvedla Dvoržakov »Stabat Mater«, ki bo konec leta izSel v CD-ju. Vstopnice dobite pri blagajni Dvorane Tripkovich (na Trgu Liberta).
______NOVO ZDRUŽENJE ARHITEKTOV________
Za večjo družbeno občutljivost
V odboru novega združenja so tudi slovenski arhitekti
V tržaškem gradbeniškem sektorju se stvari premikajo. Na pobudo skupine arhitektov mlajše generacije je prišlo do ustanovitve Združenja arhitektov, ki se je v maju predstavila javnosti z zanimivimi naCrti. Združenje so med tem Časom tudi uradno registrirali in na zadnjih volitvah stanovske organizacije arhitektov tržaške pokrajine (Grdine degli Architetti) so bili v izvršni odbor izvoljeni tudi trije predstavniki omenjenega združenja. Da veje med načrtovalci nov veter, priča program, ki si ga je združenje zadalo; ta govori o premajhni družbeni občutljivosti za urbanistično in arhitekturno problematiko, o nujni sprostitvi birokratskih postopkov ter o ovrednotenju poklica kot takega.
Do ustanovitve združenja je prišlo, potem ko so se pobudniki zbrali ter
natančno analizirali stvarnost, v kateri poklicno delujejo. Programske točke vsekakor presegajo problematiko poklicne stroke in se ukvarjajo z vprašanji, ki so dejansko družbena. Tako nam je obrazložil mladi arh. Robi Starec, ki nam je posredoval informacije o komaj ustanovljenem združenju. Arhitekti poudarjajo predvsem nujnost, da se med ljudmi začne razvijati kakovostnejša in zrelejša zavest o bivanjski stvarnosti, ki naj prepreči ponavljanje starih napak, ki so pri urbanističnem načrtovanju pogoste. Društvo arhitektov naj bi zapolnilo kulturno vrzel s prirejanjem debat in srečanj, na katerih naj bi stekel pogovor o konkretnih rešitvah. Hkrati naj bi si arhitekti občasno izmenjavali mnenja in izkušnje ter se soočali o vsem, kar zadeva njihov poklicni vsakdan. S tem naj bi se
prekinila dosedanja večkrat kratkovidna individualistična tendenca, kar naj bi pripomoglo k dodatni kakovostni rasti arhitektovega poklica.
Kot dokaz, da združenje namerava ohraniti živ stik tudi z univerzitetniki in njihovimi pogledi, je mesto, ki so ga v petnajstčlanskem izvršnem odboru zagotovili predstavniku študentov arhitekture.
Čeprav je združenje odraz mestne stvarnosti, njen načrt dela presega geografsko meje, saj bi arhitekti radi v prihodnosti navezah stike s kolegi iz Slovenije, bližnjega istrskega polotoka ter iz Avstrije. Predsednica združenja je arh. Gigetta Tamaro Semerani, medtem ko so v izvršnem odboru tudi slovenski arhitekti Marko Hreščak, Pa-trizia Magnani, Roberto in Paolo Starec ter Gior-gio Zeriali.
M.C.
PRI MIRAMARU
»Gledališki« obisk Eble tudi v slovenščini
Razstava o arheoloških najdbah v Ebli, ki je na ogled v konjušnicah Miramar-skega gradu, doživlja velik uspeh. Za pobudo kažejo veliko pozornost tudi učenci in dijaki tržaških šol, saj si je razstavo doslej ogledalo že več kot štirideset razredov višjih srednjih šol. Obiskovalci imajo na razpolago radijske vodiče v štirih jezikih (italijanščini, angleščini, nemščini in slovenščini), na željo pa tudi vodene obiske in razlage mladih arheologov, ki jih popeljejo V ČUt dovite skrivnosti Eble (Sirija).
Organizatorji razstave pa so poskrbeli še za eno zelo prijetno zanimivost in sicer za neke vrste gledališke obiske razstave (pobudi so dali naslov "Gledališče v tabletah"), ki jih prirejajo v sodelovanju z Deželnim konzorcijem gledaliških zadrug. Ta izredno zanimiv projekt (gre za vsega skupaj enajst
gledaliških mini-pred-stav), ki je prvi v Italiji, je izdelal Giorgio Amodeo, v njem pa nastopajo mladi igralci Michele Cadel, Ste-fano Micol, Marzia Po-stogna in Livia Carmi-gnani (za italijanski del) ter Sara Balde (na sliki) in Moreno Vrto-
vec za vodeno animacijo v slovenskem jeziku.
Tovrstni "gledališki" obiski so na sporedu v ponedeljek in torek zjutraj, vse informacije v zvezi s to pobudo nudijo na tel. številki 224-554 (tajništvo razstave), kjer je tudi mogoče rezervirati oziroma pravočasno najaviti obiske.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
27.	septembra 1995
VINCENC
Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 17.54 - Dolžina dneva 11.57 - Luna vzide ob 8.59 in zatone ob 19.25.
Jutri, ČETRTEK,
28.	septembra 1995
VENCESLAV
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,4 stopinje, zračni tlak 1020 mb pada, veter 13 km na uro jugovzhodnih, vlaga 71-od-stotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Jaap Censkv, Gianluca Goat, Isabella Porcile, Silvia Mortl, Leonardo Cociani, Federico Morgan.
UMRLI SO: 73-letna Alessandra Tamaro, 78-letni Ugo Finzi, 84-letna Silvia Landi, 92-letni Marco Scrignari, 94-let-na Ameba Savini, 90-let-na Caterina Toncich, 75-letni Luigi Marzan, 93-letni Lorenzo Tamaro, 63-letni Sergio Verbini, 81-letna Anna Mitri, 59-letni Vincenzo Dicandia, 81-letni Gastone Lugna-ni.
u LEKARNE
Od PONEDELJKA, 25. septembra do NEDELJE, 1. oktobra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell’Orologio 6 (vogal Ul. Diaz), Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. dell’Orologio 6 -Ul. Diaz 2 (tel. 300605).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELE VIT A
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Sce-mo e piu scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels. Zadnji dan.
EKCELSIOR - 17.45,
20.00,	22.15 »Allarme rosso - II pericolo corre sul fondo«, i. Denzel VVashington, Gene Hack-man.
EKCELSIOR AZZUR-
RA- 17.50, 19.55, 22.00 »L’uomo delle stelle«, r. Giuseppe Tornatore.
AMBASCIATORI -
15.30,	17.50,	20.10,
22.30	»Waterworld«, i. Kevin Costner, Dennis Hopper.
NAZIONALE 1	-
15.30,	17.40,	19.55,
22.15	»II primo cavalie-re«, i. Sean Connery, Richard Gere, Julia Or-mond.
NAZIONALE 2	-
15.30,	17.00 »Povver Rangers«; 18.45, 20.30,
22.15	»II villaggio dei dannati«, i. Christopher Reeve.
NAZIONALE 3	-
16.00,	18.00,	20.05,
22.15	»French Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline, Jean Reno.
NAZIONALE 4	-
15.30,	17.40,	19.55,
22.15	»Waterworld«, v angleščini.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»II bučo caldo del piacere«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45,
20.00,	22.10 »Bad Boys«, i. Martin Lavvrence, Will Smith. Zadnji dan.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.10 »Carring-ton«, r. Christopher Hampton, i. Emma Thompson, Jonathan Pryce.
LUMIERE - danes ob
16.00,	18.00, 20.00,
22.15	»L’arpa birmana« r., K. Ichikavva; jutri 18.20, 20.20, 22.15 »II terrore della sesta luna«.
gg____________IZLETI
DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI prireja v soboto, 30. septembra avtobusni izlet v Laško, kjer bo možno si ogledati pivovarno ter v Litijo za ogled Valvazorjevega gradu Bo-genšperk. Prijave sprejemata Marjo Zahar tel. 228481 in Just Vodopivec tel. 227031.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 7. oktobra na izlet na izredno zanimivo razgledno točko Zaplaz na Dolenj-
SCUOLA
EDILE
ŠOLA ZA GRADBINCE
TRST
Miramarski drevored 89 Tel. 040/43626
POKLIC
V KATEREM SE VSAKDO
IZKAZE S SVOJIMI
IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO
BREZPLAČNA VPISNINA IN OBISKOVANJE
TEČAJI ZA:
zidarje, polagalce ploščic, tesarje, šoferje strojev za obdelavo zemljišč
Zajamčena zaposlitev pri tržaških podjetjih, ki skupno s sindikati upravljajo šolo.
POHITITE Z VPISOM. SE NEKAJ PROSTIH MEST
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
razpisuje
ABONMA 95-96
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma danes od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 632664. Vpisovanje novih abonentov jutri 28. septembra dalje.
OBVESTILO O DRAŽBI
Občina Repentabor razpisuje javno dražbo za dobavo jestvin za šolsko leto 1995/1996, ki sloni na predložitvi tajnih ponudb, ki jih bo občinska uprava primerjala s prej določeno osnovno ceno. Osnovna cena dražbe brez davka IVA znaša:
-	skupina 1	- dobava svežega kruha....Lir 500.000.-
-	skupina 2	- dobava mesa.............Lir 2.500.000,-
-	skupina 3	- dobava ostalih jestvin..Lir 7.500.000.-
Rok za predložitev ponudb zapade 23.10.1995; ponudbe bodo lahko predložene tudi dne 24.10.1995 (od 8. do 9. ure), dan ko se bo vršila dražba.
Način in značilnosti javne dražbe so navedeni v razpisu dražbe. Za vse ostale informacije se lahko obrnete na Občino Repentabor vsak delavnik od 9. do 13. ure (tel. 327122)
Župan
Križman Alessio
Ob zaključku letnega teCaja o post-univerzi-tetni specializaciji MIB-Master in International Business je
dr. Elizabeta Spetič
dne 25.t.m. na tržaški univerzi prejela diplomo s pohvalo. Čestitajo ji starsi in sestra z družino.
skem, v vas Čatež ter na vabljivi hrib Kurešček. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortunato, Ul. Paganini 2 v Trstu do 3. oktobra. Pohitite z vpisi!
SE DO 6. OKTOBRA sprejemamo prijave za izlet v Mathausen. Osebno v občinski knjižnici v Saležu ali tel. 229533 ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. Pohitite.
ZVEZA BORCEV BOL JUNEC priredi 1. oktobra izlet v Ramandolo in Nimis. Informacije in vpisovanje v Partizanskem klubu, tel. 228050.
a PRIREDITVE
KD F. PREŠEREN prireja danes, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu večer diapozitivov s prof. Sonjo Gre-gori na temo OČARLJIVA PODOBA BURME.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu začenja letošnjo novo sezono v ponedeljek, 2. oktobra, z okroglo mizo o slovenskem gledališču v Trstu in o njegovem letošnjem repertoarju. Pogovor bosta uvedla predsednik SSG dr. Rafko Dolhar in ravnatelj Miroslav Košuta. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30.
H ČESTITKE
Jutri bo poteklo osem let odkar nas je osrečila s svojim prihodom naša srčkana KATARINA. Ob tej priliki njen očka, mamica, brat Mauro in no-noti ji kličejo še na mnoga zdrava srečna in uspeha polna leta.
□ OBVESTILA
KROŽEK SKP ALTI-PIANO- KRAS sporoča, da bo jutri, 28. t.m., od 18. do 19. ure mogoče podpisati za deželne referendume v obrambo zdravstva in javnega šolstva, v prostorih Ljudskega doma v Trebčah in od 19. do 20. ure v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah.
GODBENO DRUŠTVO
NABREŽINA obvešča, da bo v petek, 29. t.m., ob 18. uri v prostorih
Danes slavita 25 let skupnega Življenja
mama Milena in oče Stojan
Se veliko zdravja, ljubezni in razumevanja jima Želiva sinova Paulo in Peter
godbe sestanek učiteljev, staršev in učencev godbene šole.
ŠTIRIDESETLETNIM
iz Opčin vabijo vse solet-nike iz bližnje okolice, ki bi radi praznovali z njimi, da se udeležijo sestanka v Prosvetnem domu na Opčinah v soboto, 30.t.m., ob 20.30.
ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA PROSEK obvešča, da sprejema prošnje za sečnjo drv in prošnje za suha drva ter nabiranje češarkov na jusarskih površinah do vključno 30. septembra 1995. Interesenti naj vložijo prošnje še jutri od 18. do 19. ure na sedežu odbora - Prosek št.2
ZSKD prireja Seminar o zborovskem dirigiranju in vokalnosti, ki se bo odvijal od 2. do-14. oktobra t.l. v Gregorčičevi dvorani. Na sporedu so: v ponedeljek, 2. oktobra, ob 17. uri predavanje prof. Laure Antonaz namenjeno zborovodjem in pevcem na temo Zborovsko petje od prostočasne do poklicne ravni; 6., 7., 13. in 14. oktobra, od 17. do 20. ure, zborovodska delavnica s prof. Adrianom Martincllijem in v sodelovanju moškega zbora Max Reger; 5. in 10. oktobra, ob 17. uri dvodnevni seminar o Glasbeni analizi kot predpogoju za pravilno poučevanje skladbe in za uspešnejše izvajanje, pod mentorstvom prof. Hilarija Lavrenčiča. Za dodatna pojasnila in vpisnino smo Vam na razpolago v uradu ZSKD (Ul. S. Francesco, 20 - II. nad.) vsak dan razen ob sobotah od 10. do 17. ure ali telefonsko na 635626.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
HILDEGARD BAYER
- tečaji nemščine za odrasle, dijake in otroke, za podjetja, indivdualni, prilagojeni urnik. Ul. Ginnastica 3 - Trst. Tel. 661050 vsak dan razen sobote.
SLOVENSKA ŠOLSKA USTANOVA išče
predavatelje in pomožne predavatelje za občasno poučevanje informatič-nih programov, ki spadajo v VVindovvs Office, na začetniških tečajih. Pismene ponudbe pod šifro "Predavatelj”
pošljite na Publiest, C.P. 568 - 34100 TRST.
V	NABREŽINI prodam stanovanje v pritličju: 2 sobi. jedilnica, kopalnica, klet in prostor za avto, avtonomno ogrevanje na metan. Tel 200802 ob večernih urah.
PRODAM mlin in pumpo za pretakanje vina. Tel. 327104 ob večernih urah.
GRADBENO podjetje išče zidarja. Tel. 818141.
BAR na Proseku išče vajenko/ca. Tel. 225286
V	ČETRTEK sem na avtobusu št. 42 proga Tr-st-Križ izgubila zapestno uro drag spomin. Pošten najditelj lahko kliče na tel. št. 225354.
VARSTVO malega otroka in hišno pomoč iščemo. Pisati na Publiest, c.p. 568, TRST pod šifro "Varstvo”.
SLUŽBO DOBI mlade-nič/ka z dobrim znanjem italijanščine ter z vozniškim dovoljenjem. Ponudbe poslati na hotel Palače, Corso Italia 63 -Gorica.
V	SALEZU prodajamo ograjeno kmetijsko zemljišče 1806 kvm za 45 milijonov. Telefon 766984
PRODAM v bližini tržaške železniške postaje obnovljeno stanovanje: velika dnevna soba, spalnica, kuhinja in kopalnica, z lastnim ogrevanjem. Telefon 421515 ali 397212 ob večernih urah.
PRODAM hišo z vrtom v Dolini. Tel. 228390.
IŠČEMO gospo za nego starejše osebe za 12 ur dnevno, po želji nudimo tudi prenočišče. Tel. 731599
VPISOVANJA v poklicne tečaje za kozmetičarke/je, frizerke/je in draguljarje. Samo sposobni interesenti naj tel. na št. 040/368705.
ZARADI selitve prodam aprilia RS extrema, letnik ’93, 19.000 km. Motor ima še leto garancije aprilia. Cena
4.500.000	lir. Tel. št. 572493 ob uri obedov.
PRISPEVKI
H.P. daruje 60.000 lir za obnovljene orgle na Opčinah.
V	spomin na Iva Rau-berja daruje Svet sodelavcev zborov Vesela pomlad 90.000 lir za zbore Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Ivota Michelija darujeta Tatjana in Antek
50.000	lir za MoPZ Igo Gruden - Nabrežina.
V	spomin na Franca Juriševiča daruje Milan Bolčič 50.000 lir za Sklad Lucchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin.
Ob prejemu častne izkaznice strica Alojzija Versa daruje Marija Majovsky Luksa 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek.
V	zahvalo za voščila daruje Mira Hreščak
100.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
GORICA / POGOVOR Z RAVNATELJICO DIJAŠKEGA DOMA KRISTINO KNEZ
Poleg šolskih dejavnosti še dinge možnosti učenja in igre
Gojenci prihajajo v dom samo v popoldanskem času - Jezikovni tečaji slovenščine in angleščine - Letos tudi možnost glasbene vzgoje
Poletje je mimo, otroci so se vrnili med šolske klopi in Dijaški dom v Gorici začenja novo sezono. Z ravnateljico Dijaškega doma Kristino Knez smo se pogovorili o delovanju v preteklem šolskem letu, o tem kar dom nudi gojencem ter o načrtih, ki jih bodo v kratkem skušali uresničiti.
Najprej bi se zaustavili pri komaj pretekli sezoni. Kako ocenjujete delovanje dijaškega doma v preteklem letu?
“Delovanje v preteklem letu je bilo pozitivno v mnogih pogledih. V primerjavi z letom prej se je število gojencev, predvsem osnovnošolcev, občutno povečalo; letos imamo pa nekoliko več dijakov, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo. Razveseljivo je tudi, da so se dodatnih dejavnosti in laboratorijev, ki smo jih priredili v domu, (slovenščine, angleščine, računalniški laboratorij) udeležili tudi otroci, ki niso gojenci doma. Odločili smo se tudi, da bomo poleg opravljanja šolskih dolžnosti in laboratorijev delovanje popestrili z drugimi pobudami in družabnostjo. Priredili smo domski dan, mik-lavževanje, pustovanje, praznovanje rojstnih dne-vov, krajše izlete in sprehode ter se preiskusi-li v vrtnarstvu in sajenju cvetja, kar je otroke res navdušilo. Začeli smo se tudi kot slovenski dijaški dom udeleževati pobud v sodelovanju z drugimi realnostmi v goriški občini med pripadniki italijanske narodnosti v duhu prijateljstva in
išiši IB ,'-2^'; -xiv," mm
Kristina Knez (Foto S.R.)
sožitja. Oktobra lani smo zastopali slovensko komponento goriškega prebivalstva na razstavi, ki so jo priredili goriška in novogoriška občina ter občinska Ludoteka, ki jo obiskujejo italijansko govoreči otroci. To je bil prvi korak v sodelovanju z Občino in Ludoteko, ki se je nadaljevalo v Poletnem središču z izmenjavo otrok. Udeležili smo se tudi srečanja vseh poletnih centrov, ki so delovali v okviru goriške občine. Na gradu smo si ogledali film in se zadržali na skupnem pikniku.”
Od kod pa prihajajo gojenci, koliko jih je in katere so najbolj zastopane starostne skupine?
“Otroci prihajajo iz goriške občine ter iz vseh slovenskih krajev v goriški pokrajini. Nimamo gojencev iz drugih pokrajin in niti otrok iz Slovenije. K nam prihajajo otroci iz povsem italijanskih družin, ki obiskujejo slovensko šolo. Pouk in vse dejavnosti potekajo v slovenskem jeziku. Prizadevamo si, da bi otroci čimbolj obogatili besedni zaklad. V ta namen smo priredili tudi laboratorij slovenščine, ki je bil namenjen tudi “zunanjim”, med katerimi pa je imel zelo skromen odziv.
Kot sem že omenila, imamo letos pecej nižješolcev a tudi nekaj višješolcev, ki so lani zaključili srednjo šolo in so potrdili vpis. Do sedaj se je prijavilo okoli pet-
deset otrok.”
Koliko pa je vzgojiteljev, ki imajo otroke v varstvu in vodijo učne ure?
“Trenutno so vzgojitelji štirje, v kratkem pa bomo skupino okrepili še za eno učno moč, tako da bo vseh vzgojiteljev pet. Uprava doma si prizadeva za strokovno pripravo vzgojiteljev. V ta namen so se nekateri v preteklem letu udeležili seminarja v Portorožu in lutkovne delavnice v okviru Puppet festivala. Prizadevamo si tudi, da bi se lahko naši vzgojitelji izpopolnjevali na tečajih za učitelje, profesorje in vzgojitelje v Sloveniji. To bi gotovo bila odlična priložnost za kakovostno izpopolnjevanje.”
Kakšni so še načrti za letošnjo sezono?
“Poleg opravljanja šolskih dolžnosti imamo v
načrtu mnogo laboratorijev in tečajev angleščine, informatike; skušali bomo izvesti tudi tečaj slovenščine in tečaj angleščine za odrasle. Vse te dejavnosti so odprte tudi za tiste, ki niso gojenci in ki bi se radi udeležili samo tečaja ali laboratorija. Pomembna novost je tudi v tem, da smo letos domenili z Glasbeno matico, da bo poskrbela za glasbeni pouk v domu.”
Za konec še vtis. Se Vam zdi, da otroci dijaški dom doživljajo kot kraj, ki deluje po njihovi meri, ki jim je domač in v katerem je pomembna tudi družabnost in dobro počutje? Bi se dalo v tej smeri še kaj narediti?
“Vseskozi si za to prizadevamo. V ta namen smo uvedb celo vrsto pobud, ki sem jih že omenila. Pri tem z veseljem
opažamo, da se otroci izredno pozitivno odzivajo. Dogaja se, da so otroci žalostni, ko morajo oditi domov. To je razumljivo, saj imajo v Dijaškem domu mnogo priložnosti, ki jih doma nimajo, poleg tega so v družbi vrstnikov in sošolcev. Dokaz, da se otroci res ne dolgočasijo je tudi v tem, da ne čutijo potrebe po gledanju televizije, ki nekako otroke med sabo izolira. Mnogo bolj jih priteguje računalnik, kjer imamo posebne didaktične programe in ne zgolj video igrice. Na razpolago imajo tudi na novo opremljeno igralnico, igre, in igrače. Smo tudi edina institucija v Gorici, ki ima računalniško delavnico in izobraževalne računalniške programe za predšolske otroke.
Vse to je namenjeno otrokom oz. mladostnikom, ki obiskujejo nižjo in prve razrede višje šole. Preučujemo tudi možnost da bi se ustvaril prostor, kjer bi se lahko srečavali višješolci.
Kar zadeva vpisovanja za letošnje leto bi rada poudarila, da se je do sedaj prijavilo okoli petdeset otrok. Prijave sprejemamo do novembra.
Kasnejših vpisov med šolskim letom ne bomo sprejemali, ker je takrat delo v skupinah že vlečeno. Za otroke in vzgojitelje pa je vključevanje otrok, ki imajo različne delovne navade, težavno.
(VJ)
Otroci Poletnega središča ob septembrskem srečanju ko so priredili tudi razstavo - Foto Studio Reportage.
□ OBVESTILA H RAZSTAVE
KD SOVODNJE obvešča, da bo prvo srečanje CICIKLUBA v novi sezoni, v ponedeljek 2. oktobra ob 15. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah. Vabljeni otroci od 6. do 11. leta starosti.
25.SEZONA REKREACIJSKE TELOVADBE SPDG se prične 29. septembra. Vadba bo ob torkih in petkih od 21. do 22. ure.
REKREACIJSKI ODSEK ŠPORTNEGA DRUŠTVA SOVODNJE
organizira telovadbo vsak torek in petek ob 21. uri. Prvo srečanje bo 3. oktobra ob 20.45 v telovadnici v Sovodnjah. Telovadbo bo vodila vzgojiteljica Tanja Sokol.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM obvešča, da bodo 3. oktobra pričeli z vajami rekreacijske telovadbe. Vaje bodo ob torkih in četrtkih ob 14.45. Društvo vabi člane, da se dejavnosti udeležijo v polnem številu.
SEKCIJA VZPI/ANPI DOL-JAMLJE priredi 15. oktobra ob 13. uri tradicionalni partizanski piknik pri Marjotu Pahorju v Jamljah. Prijave sprejmejo Mario Croselli, Karlo Kobal in Ettore Moro. Vpisovanje se zaključi ob oddaji razpoložljivih mest.
PETICIJO “VRNITE NAM NARODNI DOM” je mogoče podpisati vsak dan na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24. maja 1.
OBČINSKA KNJIŽNICA V RONKAH je odprta od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30 in ob sredah tudi od 9.30 do
11.30.	Knjižničarka slovenske sekcije je na razpolago v ponedeljek in sredo popoldne in v petek zjutraj.
SKD KREMENJAK v
Jamljah obvešča, da bo ponovno na ogled etnološka razstava starega kmečkega orodja in dokumentarna razstava kraške arhitekture. Razstava bo odprta tri nedelje zapored in sicer 8.,
15.	in 22. oktobra med
16.	in 18. uro.
Prijave sprejemajo do novemba. Otroci prihajajo v dom po končanem pouku. Za osnovno in nižjo srednjo šolo je poskrbljeno za prevoz iz Doberdoba, Sovodenj, Pevme, Standreža in Gorice. Za Doberdob in Sovodnje poskrbijo tudi za prevoz domov v večernih urah. Dom je odprt do devetnajste ure . Mesečna vzdrževalnina za leto 1995 je 210.000 lir. Po kosilu imajo otroci čas za igro sprostitev, sledi prva učna ura, ki traja do malice. Gojenci, ki so zaključili šolsko delo se takrat vključujejo v razne delavnice, ostali pa nadaljujejo z učenjem. Laboratoriji informatike se bodo začeli oktobra, prijave sprejemajo do 10. oktobra. Gojenci bodo lahko kar v domu sledili tečajem Glasbene matice. Sprejemajo prijave za tečaje angleščine za otroke od 4. do 6. leta, za srednješolce ter za laboratorij slovenščine za osnovno šolo.
OB 50-LETNICI OSVOBODITVE
VZPI/ANPI iz Doberdoba v taborišču Auschwitz ■ Birkenau
Z njimi je bila tudi nekdanja taboriščnica Helena Jarc
Združenje VZPI-ANPI iz Doberdoba je avgusta priredilo petdnevni izlet na Poljsko. Hoteli so tako obeležiti petdesetletnico konca druge svetovne vojne z obiskom zloglasnega taborišča Au-schwitz-Birkenau. Udeleženci so se zbrali na kratki svečanosti pred spomenikom žrtvam in v počastitev vseh, ki so tam izgubili življenje, položili venec. Trenutek je bil posebno občuten, saj je svoje pričevanje prinesla Helena Jarc iz Doberdoba, ki je skozi Auschwitz doživela. Povedala je, koliko gorja je videla in pretrpela v tem kraju in izrazila željo ter upanje, da bi se kaj takega ne zgodilo nikoli več ter da bi človeštvo res živelo v miru.
KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na odprtje prve razstave v letošnji sezoni, ki bo v petek 29. septembra v razstavnih prostorih knjigarne. Svoja dela bo razstavljal slikar Krištof Zupet. Umetnika bosta predstavila Branko Melink in Joško Vetrih. Razstava bo odprta do 28. oktobra.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici razstavlja slikar Jona Gal Planinc iz Ljubljane. Razstava je na ogled do 8. oktobra ob delavnikih (9.00-13.00) in v večernih urah med prireditvami.
V	DVORANI DEŽELNIH STANOV NA GRADU je razstava “Gotske cerkve v dolini Soče in Brdih” zaradi velikega zanimanja na ogled še do 8. oktobra.
M
IZLETI
Odbor upokojencev iz Doberdoba priredi v soboto, 14. oktobra izlet v Caorle z ogledom otokov Murano, Burano in Tor-cello. V drugem avtobusu je še nekaj razpoložjlivih mest.
KINO
GORICA
VITTORIA 17.20-19.40-22.00»I1 primo ca-valiere«. Igrajo Sean Con-nery, Richard Gere, Julia Ormond.
CORSO 17.15-19.40-22.00»Waterworld«. Igra Kevin Costner.

LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul.
Manlio 14/B, tel. 480405.
POGREBI
Danes, ob 13.15, Antonio Calabrese, iz splošne bolnišnice v Mariano.
POKRAJINA
Do konca meseca prošnje za prispevke
Goriška pokrajinska uprava opozarja na zapadlost roka za vlaganje prošenj za denarne prispevke v smislu deželnih zakonov št. 13/66 in 59/88. Zakon št. 13/66 predvideva prispevke za delno kritje stroškov delovanja šolskih zavodov za tehnično in poklicno ter likovno izobraževanje, zakon št. 59/88 pa denarne prispevke za delno kritje stroškov delovanja glasbenih šol.
Prošnje je treba vložiti do 31. oktobra, na Pokrajini. Napisane morajo biti na kolkovanem papirju, priložiti je treba ustrezno dokumentacijo. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad za informiranje tel. 385225.
GORICA
Sreda, 27. septembra 1995
V SEDMIH MESECIH DELOVANJA
RAČUNALNIK IN KATASTER
STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
V centru BIC se je rodilo šest pobud
Včeraj so nove podjetniške pobude in načrte predstavili javnosti
V približno sedmih mesecih odkar je bil v Gorici odprt BIC (Bussi-ness Innovation Center), je prišlo do inkubacije Šestih podjetij. Predloge za ustanovitev nekaj drugih že preučujejo, nadejajo si, da bodo prvo omenjeno številko v kratkem podvojili. Včeraj so na sedežu goriške podružnice centra, v hali na območju blagovnega terminala (Čudno se bo zdelo, a res je, da se je znanstvena ustanova vgnezdila na tovornem postajališču, v veliki stavbi, kjer so skladišča in pred katero parkira vec desetin tovornjakov) predstavili dosedanje izkušnje tega inkubator-skega centra. V Italiji je 15 takšnih centrov, upravlja jih državna družba za industrijsko promocijo SPI. Goriški center je podružnica BIC - centra v Trstu, ki deluje že pet let. Goriški center vodi inž. Antonio Sfiligoj, videmski Slovenec, Cigar družina je sicer iz Gorice, in ki se je
uveljavil v mednarodnem okolju. Delal je med drugim v Švici, sedaj vodi evropski program Phare za razvoj malega gospodarstva na Gorenjskem, sodeluje tudi pri uresničitvi Tehnološkega parka v Ljubljani.
Včeraj sta večji skupini podjetnikov govorila predsednik družbe Seed - BIC v Trstu Francesco Zacchigna in direktor goriškega Seed - BIC inž. Antonio Sfiligoj. Se prej je pozdravil goriški župan Gaetano Valenti, ki je naglasil pomen takih pobud. Svoje programe so zatem predstavili še predstavniki šestih podjetij, ki so nastala ali se v tem centru sedaj razvijajo. Med temi je tudi grafično - reklamno -kreativno podjetje Krea, ki sicer deluje v Gorici že nekaj let, vodita pa ga Bojan Maraž in Arthur Muzic, doma iz Mirna. Za tukajšnje avtoprevoznike zanimivo podjetje je Logev, ki bo z elektronskimi napravami in satelitskimi povezavami
na voljo avtoprevoznikom in špediterjem. Natural Food je podjetje, ki namerava zgraditi paviljon ter v njem izdelovati hitro hrano. Ce bo načrt izpeljan bo v tej tovarni našlo zaposlitev nekaj desetih ljudi. Doslej so svoje načrte razgrnila še druga podjetja. V skoro vseh primerih gre za pobude, ki prihajajo od zunaj, v Gorici pa so dobile svoje partnerje.
Vse pa ne teče kakor po olju, sta povedala Zacchigna in Sfiligoj. Potrebna je tudi finančna pomoč nekaterih ustanov, da bi nove gospodarske pobude dejansko zaživele. Rečeno je bilo, da bi moral Goriški sklad, ki Črpa denar od prelevmanov na bencin proste cone, podpreti tudi te pobude.
Foto Studio Reportage - z včerajšnje predstavitve novih podjetniških pobud, ki so se oblikovale v goriškem centru BIC.
Marko VValtritsch
V	soboto bodo predstavili
sistem DOCFA
Pobudo zbornice geometrov
V	Gradežu bo konec tedna, ( v soboto, 30. septembra) javno srečanje, na pobudo deželnega odbora poklicnih zbornic geometrov Furlanije Julijske krajine. Predstavili bodo načrt za informatizacijo stavbnega katastra DOCFA. Srečanje bo v kongresni dvorani, s pričetkom ob 9.30. Namenjeno je predvsem geometrom (zemljemercem), občinskim uslužbencem, zaposlenih v tehničnih uradih in nasploh vsem, ki jih to področje zanima, po strokovni plati ali pa zasebno.
Računalnik v naši deželi že nekaj Časa s pridom uporabljajo v zemljeknjižnem uradu (Ufficio tavolare), precej drugače pa je na področju stavbnega katastra, kjer je dokumentacija v glavnem še zmeraj na papirnatih dokumentih.
Z uvajanjem računalnikov, oziroma sistema DOCFA bo mogoCe v realnem Času priti do podatkov, ki so nujno potrebni tako geometrom, krajevnim upravam in navsezadnje tudi lastnikom stavb za davčno prijavo, za določanje zneska občinskega davka na nepremičnine itd.
Z banko podatkov se bodo lahko povezali občinski tehnični uradi, davčni uradi, geometri itd. Na ta način se bo mogoCe izogniti tudi dolgim vrstam, ki se ponavljajo vsako leto, v aprilu in maju, pred okenci državnega davčnega tehničnega urada,
Vodenje
podjetij
Tečaj prireja SDZPI
išCejo prvo zaposlitev. Polega tega je tudi didaktični material brezplačen. V program so vključene vaje v sodobno opremljenem računalniškem laboratoriju in delovna praksa v podjetjih. Ob koncu so tečajniki, ki so obiskovali vsaj 70 odstotkov predvidenih ur pripušCeni k izpitu, na podlagi katerega jim bo priznana specializacija, ki jo je mogoCe vpisati v delovno knjižico. Značilnost teCaja je, da skuša znanje posredovati preko prakse.
Z Zavoda so nam sporočili, da je na voljo še nekaj razpoložljivih mest. Interesenti se lahko prijavijo najkasneje do 2. oktobra na sedežu SDZPI v ul. Croce 3 v jutranjih urah; tu dobijo tudi vse podrobnejše informacije v zvezi s tečajem.
Program je razčlenjen na štiri področja in sicer na tehnološko, dopolnilno, kulturno in tehnično -operativno. Tehnološko področje v 220. urah obravnava informatiko, knjigovodstvo in trgovin-stvo, davCni sistem, zunanjo trgovino, bančno tehniko in upravljanje osebja. Dopolnilno področje sedemdesetih ur predvideva poglobitev nekaterih tematik in sicer zavarovalništva, marketing, osnove prava, osnove finančne tehnike. Kulturno področje obsega tuj jezik (angleščina ali nemščina), poslovno komuniciranje in organizacija podjetja in traja 150 ur. V tehnično - operativno področje spada delovna praksa oz. stage v podjetjih (skupaj 160 ur).
ki vodi stavbni kataster.
Podrobnosti o delovanju sistema DOCFA bodo na sobotnem srečanju pojasnili predsednik deželnega odbora zbornic geometrov Bruno Razza, Piero Pa-nunzi, ki se na vsedržavni ravni ukvarja s tovrstno problematiko, ravnatelj osrednjega katastrskega urada Antonio De Santis; specifična poročila pa bodo podali Leonardo Gualan-di, Valerio Bertaccini in Gianfranco Morocutti.
Pobuda deželnega odbora poklicnih zbornic geometrov, da širšo javnost, predstavnike krajevnih uprav in operaterje seznani s prednostmi informatizacije tudi stavbnega katastra, je med prvimi v državi.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja letos, s finančno podporo Evropskega socialnega sklada zanimiv tečaj za dodeljene upravnemu vodenju podjetja, ki je namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol do 25. leta starosti. TeCaj traja 600 ur in bo potekal od oktobra do marca. Letošnja priredba je posebno zanimiva, saj uvaja novost. Tečajniki bodo štipendirani na podlagi prisotnosti. Potem ko slišimo in beremo v časopisih o tečajih, ki zahtevajo od tečajnikov precejšnje finančno breme, lahko sami ocenimo, da je tečaj res zanimiv za maturante, ki so komaj dokončali j višjo srednjo šolo in
Dela na Kanu avtobusi po obvozu
Zaradi del v križišču pred glavno pošto, so na skoraj vseh avtobusnih progah začasno uvedli obvoz. Avtobusni promet poteka takole:
Proga št. 1 Standrež - Svetogorska ul.: Korzo Italija, drevored XXIV. Maja, ul. Sauro, ul. De Gasperi, Rimska ul, Travnik (običajna proga). Proga ”CNE” Glavna pošta - Moš: Mamelijeva ul., Travnik, Rimska ul, ul. De Gasperi, ul. Sauro, drevored XXIV. Maja (običajna proga). Proga ”CNI” Glavna pošta - Bolnica - Stražice: Mamelijeva ul., Travnik, Rimska ul, ul. De Gasperi, ul. Sauro, Filzijeva. Proga ”CRE” Moš - Glavna posta: Korzo Italija, drevored XXIV. Maja, ul. Sauro, ul. De Gasperi, Rimska ul., Travnik, Mamelijeva ul, končna postaja. Proga ”CRI” Stražice - Bolnišnice: ul. V. Veneto, Filzijeva ul, ul. Sauro, ul. De Gasperi, Rimska ul, Travnik, Mamelijeva ul., končna postaja.Proga št. 6 Glavna posta - Sv. Ana - Pokopališče - Industrijska cona: Mamelijeva ul, Travnik, Rimska ul. ul. De Gasperi, ul. Sauro, ul. Duca d‘Aosta. Začasni obvoz bo trajal ves čas zapore križišča, predvidoma dober teden.
PROTI POZIDAVI
"Želimo ohraniti njive in vrtove” pravijo v ul. Etna
2e dalj Časa so v teku poskusi, da bi del solkanskega polja pozidali. Prvi korak je seveda sprememba urbanističnega naCrta. Iz kmetijskega naj bi področje postalo zazidalno.
Poleg tistih, ki zagovarjajo pozidavo - ob tem ne gre pozabiti, da je v mestu okrog tisoC praznih stanovanj'in da število prebivalcev ne narašča, ampak, nasprotno, še zmeraj upada - je na drugi strani vse veC takih, ki nočejo, da bi vrtove in njive prekrili z betonom. Med temi je tudi večja skupina občanov z območja ulice Etna, ki naslovila županu in v vednost predsedniku rajonskega sveta in načelnikom svetovalskih skupin v občinskem svetu pismo v katerem zelo jasno in odločno izražajo svoje stališče. V pismu izjavljajo,
da želijo ohraniti teh nekaj preostalih kmetijskih površin v mestu, potem ko so bile uničena kmetijska zemljišča v drugih krajih. Želijo ohraniti kmetijstvo, ki je za mnoge vir preživljanja in za druge part time. Ne zanimajo jih eventualne špekulacije z zemljišči. Županu javno postavljajo tri vprašanja : zakaj se.gradi obrtniška cona na kraju, kjer ni infrastrukture, zakaj ne bi v ta namen uporabili na pol prazne hale avtoporta in zakaj naj ne bi na tem kraju (pri kazermetah) zgradili šole ali športna igrišča. Podpisniki ugotavljajo, da so take izbire sad čudne logike, ki jo je mogoče opravičiti le z interesi ozkih skupin in ki jim je malo mar gospodarski razvoj občine ali blagostanje prebivalstva.
EPILOG FANTOVŠČINE
Namesto poroke v bolnišnico
Policijo napisalo dve prijavi
SGZ
Krepitev prisotnosti tudi izven Gorice
Gospodarsko združenje si prizadeva, da bi številnim elanom na območju sovodenjske in doberdobske občine priskočilo na pomoC tudi tako, da bi zagotovilo redno prisotnost uslužbenca in to na sedežih denarnih zavodov. Pogovori v tem smislu z vodstvom Zadružne kreditne banke v Doberdobu in Sovodnjah so že v teku. Sodelovanje med SGZ in omenjenima denarnima zavodoma je že utečeno. Združenje je namreč podpisalo sporazuma na podlagi katerih se elanom združenja priznavajo posebni pogoji.
SGZ obvešCa nadalje, da bo v ponedeljek 2. oktobra ob 19. uri srečanje glede izvajanja zakona 626..
Namesto pred matičarja v bolnišnico, Cez nekaj mesecev pa najbrž še pred sodnika. Tako nekako se je zaključila zgodba, ki so ji te dni prišli do kraja na goriški kvesturi po nekaj dni trajajoči in po svoje zahtevni preiskavi.
V videmski bolnišnici so pred dnevi sprejeli na zdravljenje, zaradi opeklin na rokah, 23-letnega Davida Mi-chiellija iz Gorice. V prihodnjih tednih bo fant moral prestati še nekaj kirurških posegov.
Preiskava se je pričela prav v videmski bolnišnici. Preiskovalci pa so v nekaj dneh in s potrpežljivim in vztrajnim iskanjem vendarle
ugotovili, kako si je Mi-chielli poškodoval prste na rokah. Zadeva je po svoje preprosta in v marsičem neverjetna: drugo nedeljo v septembru je ob SoCi priredil fantovščino. In ob takih priložnostih so v navadi tudi razni heci. Zgleda, da so na fantovščini tokrat pretirali: dva fanta iz druščine naj bi ženina po rokah polila z vnetljivo snovjo in zažgala. Namesto pred matičarja je Davide moral v bolnišnico. Proti B.M. in A. G. iz Gorice, ki sta menda prav tako stara kakor ženin, pa so preiskovalci napisali prijavo zaradi povzročitve telesnih poškodb. Zgodba, ki jo prav gotovo ne kaže posnemati.

NOVICE
V ponedeljek se pričenja redna dejavnost v bazenu
Športno združenje Gorizia nuoto obvešCa, da bodo v ponedeljek, 2. oktobra, pričeli z redno dejavnostjo. Tudi v novi sezoni bodo priredili za niz tečajev plavanja in vodnih športov. Podrobnejše informacije nudijo na sedežu združenja - ul. Capo-distria 8 (objekt občinskega bazena) vsak delavnik, razen sobot, od 16. do 19. ure (tel. 22215). Združenje Gorizia nuoto nadalje obvešCa, da je bazen za občinstvo odprt od ponedeljka do petka od 14.30 do 15.30, ob ponedeljkih in petkih tudi od
20.	do 21.30, ob torkih in Četrtkih od 20. do 21.ure, ob sredah od 19. do 21.30 in ob sobotah od 18. do
21.	ure.
Danes zaseda občinski svet
Danes ob 16. uri bo spet zasedal goriški občinski svet. Na dnevnem redu je odobritev Statuta občinske lekarne, odobritev pravilnika o določanju davka na odvoz in uničevanje odpadkov ter odobritev pravilnika za odmero davka na reklamo. Svet naj bi se izrekel tudi o osnutku pokrajinskega načrta za uničevanje odpadkov. '
Vlom v šoli in na sedežu SDAG
Neznani storilci so vdrli v prostore jezikovnega liceja Paolino di Aquileia ter ukradli približno deset milijonov lir denarja v gotovini. Denar je bil namenjen za plačilo prevozov, oziroma drugih uslug turistični agenciji.
Neznanci so vdrli tudi v prostore družbe SDAG na avtoportu in iz blagajne odnesh za nekaj nad štiri milijone lir denarja, ki se zbira od pristojbin, ki jih plačujejo tovornjaki za različne usluge na območju mejnega postajališča.
1Kli¥m\SRE ČET PET PON TOR					
	09,4 IM	17,1 IM	J9,7 Tfr		)75
10 Tl IV Im tiM	86,1 111	395 115 V'	BČ^Tji	93 111	77
	M				
NOVICE
Na Bledu srečanje Donaggia in Joška Čuka
BLED - Med blejskim poslovnim srečanjem »Regionalno poslovno srediSCe« sta se predsednik tržaške Trgovinske zbornice Adalberto Donaggio in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Cuk pogovarjala o poživitvi sodelovanja med obema gospodarskima ustanovama. Donaggio je sode-lovd tudi na okrogli mizi o vlogi zbornic v državah, ki se vključujejo v Evropsko unijo, in orisal institucionalno vlogo italijanskih zbornic s posebnim ozirom na tržaško.
Tržaška Trgovinska zbornica na sejmih v Romuniji in Bosni
TRST - Gez nekaj dni se bo tržaška Trgovinska zbornica udeležila dveh mednarodnih vzorčnih sejmov: od 30. septembra do 5. oktobra v Bukarešti, od 4. do 8. oktobra pa v bosanski Zenici. Zeniška razstavna prireditev je vredna še posebne pozornosti zaradi hudih organizacijskih težav, ki pa niso preprečile njene realizacije. Udeležilo se je bo 15 podjetij iz Furlanije - Julijske krajine, ki si žetijo znova navezati zaradi vojne pretrgane stike.
Projekt za mednarodno predstavitev gospodarstva RS
LJUBLJANA - Projekt za mednarodno predstavitev gospodarstva Slovenije poteka v krogu držav, s katerimi ima Slovenija dolgoročne strateške trgovinske načrte, to pa so v prvi vrsti države Cefte, Efte in Evropske unije. V tem okviru je bilo zelo pozitivno nedavno tradicionalno Regionalno poslovno stičišče, ki je potekalo na Bledu, druga pozitivna nota pa so bili pogovori med slovensko in hrvaško vlado na Zagrebškem velesejmu. »Z vladnimi predstavniki Hrvaške smo skušah oblikovati novo strategijo, ki naj ne bi povezovala rešitve spornih vprašanj s pospeševanjem medsebojne trgovine,« je dejal minister za gospodarske odnose in razvoj Janko Deželak, ki je govoril o prizadevanjih za oblikovanje območja proste trgovine in postopnega odpravljanja medsebojnih carinskih dajatev med tradicionalnima partnerjema. Čeprav trenutni politični položaj na Hrvaškem ni ugoden, je slovenska stran že določila strokovno komisijo, ki bo pripravljala vse potrebno za oblikovanje območja proste trgovine. Strokovni skupini naj bi se sestati že prihodnji teden in določiti seznam izdelkov, ki so z vidika nacionalnega interesa obeh držav predmet posebne zaščite, izbrati naj bi posamezne skupine izdelkov in podobno. Hrvaška je intenzivno razvijajoča se in perspektivna država, zato mora Slovenija kot soseda njene prednosti tudi izkoristiti. Indeksi medsebojne menjave naraščajo, Slovenija pa je za Hrvaško tretji najpomembnejši trgovinski partner. Na ministrstvu že potekajo priprave za predstavitev slovenskega gospodarstva na Slovaškem, v Budimpešti in na Dunaju, do Cesar bo prišlo še pred koncem leta.

■
■

SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155
•	ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512
_____PRIVATIZACIJE / POSEG PREDSEDNIKA VLADE PINIJA V SENATU_
Eni na trgu že letos, Enel pa v začetku prihodnjega leta
Vlada zagotovijo popolno transparentnost privatizacijskih postopkov
RIM - Ce bo zakon o oblasteh za nadzorovanje javnih služb odobren v prihodnjih tednih, bi lahko Enel prišel na trg že v začetku prihodnjega leta, medtem ko so postopki za prodajo Eni j a v zaključni fazi. Vlada medtem pripravlja tehnične pogoje, ki so potrebni za to, da bi prvi paket delnic Eni (italijanski naftni zavod) prišel na trg še pred koncem letošnjega leta. To je včeraj v senatu povedal predsednik vlade Lamberto Dini, ko je posegel v razpravo o zakonskem osnutku za ustanovitev oblasti (tim. autho-rity) za nadzorovanje javnih služb.
Premier je med drugim napovedal, da bo vlada v prihodnjih dneh odobrila naCrt za preureditev celotnega nacionalnega elektriškega sistema. Nadzorne oblasti, je poudaril Dini, so neobhodni prehod za privatizacije; Ce se bo iter tega zakona, kot si želimo, iztekel v prihodnjih dneh, se bi lahko privatizacija Enela realistično lahko začela v prvih tednih prihodnjega leta. Predsednik vlade je tudi napovedal, da bo vlada predstavila svoje prvo poročilo o privatizacijah v poslanski zbornici, in to v kratkem, zraven pa je podčrtal, da ima parlament nadzorovalno vlogo nad celovitim procesom umikanja države
iz gospodarstva in da je njegov zakonodajni prispevek pri tem neobhod-no potreben.
Glede privatizacije Enela je Dini dejal, da je načrt, ki ga je predlagala vlada, veliko bolj popoln kot v mnogih ostalih državah Evropske unije, saj se bo italijanski elek-triški sistem popolnoma odprl za zasebne vlagatelje. NaCrt je zasnovan na popolni sprostitvi proizvodnje električne energije, s čemer bo presežen monopol, v katerem je doslej delovat zavod Enel. Odpiranje elektriškega sistema za trg in za konkurenco, je nadaljeval Dini, pa bo seveda moralo potekati v spoštovanju dveh temeljnih politiCnihciljev. Prvi predvideva, da imajo vsi državljani in vsa podjetja enako pravico za dostop do elektiške službe, drugi pa, da se lahko poslužujejo električne energije po enakih ekonomskih pogojih, ne glede na to, kje so lokalizirani.
V zvezi z Enijem pa je predsednik vlade podčrtal, da bo vlada pri vseh odločitvah upoštevala velik ekonomski in strateški pomen te grupe za vso državo. Tudi za Eni bo zaklad, preden izpusti iz rok nadzor nad naftno grupo, pripravil organski strateški naCrt za valorizacijo njenega premoženja, za okrepitev
njenih razvojnih možnosti in za prilagoditev smotrov njenega podjetniškega delovanja. Na osnovi tega načrta bo treba potem sprejeti odločitev, katere dejavnosti naj gredo na trg združeno in katere ločeno.
Predsednik vlade je zagotovil, da bo vlada pri vseh operacijah za umik javnih udeležb iz gospodarstva - in to ne glede na sektor in na način privatizacije - zagotovila največjo transparenco uporabljenih postopkov. Gle-
de samega zakonskega osnutka za ustanovitev nadzornih oblasti pa je pristavil, da te »autho-rity« sicer predstavljajo neobhodni pogoj za privatizacije, tisto, kar je še pomembnejše pa je to, da vnašajo radikalno inovacijo v odnos med državo in podjetji. Ta inovacija bo zagotovo pospešila proces reforme javne uprave, je zaključil Dini, in to v smislu njene sprostitve in posledičnega znatnega povečanja njene učinkovitosti.
Lamberto Dini
Proizvodna rast se utrjuje: julija se je povečala za 4,5%
RIM - Italijanska industrijska proizvodnja se sicer upočasnjuje, vendar je še vedno precej živahna. Po podatkih zavoda Mat se je julija v primerjavi z enakim mesecem lani povečala za 4, 5 odstotka, glede na junij pa za O, 8 odstotka. Z veliko večjim ritmom pa rastejo promet in naročila, ki so se v letni primerjavi povečali za 21, 7 oziroma 21 odstotkov.
Analitiki statističnega zavoda ugotavljajo, da rezultati sicer potrjujejo trend upočasnjevanja rasti industrijske dejavnosti, kar je bilo opaziri že junija, vendar je glede na pravi boom v prvih mesecih leta (januarja je stopnja rasti dosegla 13,1, februarja 7,6, marca pa 8,7 odstotka) mogoče govoriti o utrjevanju doseženih stopenj rasti. V obdobju med januarjem in julijem se je obseg industrijske proizvodnje glede na enako ob-
dobje lani povečal za solidnih 6, 5 odstotka.
Industrijske panoge, ki so dosegle nadpovprečno visoko stopnjo rasti, so proizvodnja mehanskih strojev in naprav (+23%), prevoznih sredstev brez avtomobilov (+9,4%), gume in plastičnih mas (+9,1%), metalurgija (+8,7%), obdelava nekovinskih rud (+7,4%) in predelava usnja (+5,3%). Negativno rast pa je dosegla proizvodnja strojev za pisarniške potrebe in za obdelavo podatkov (-11,1%), založništvo in tisk (-7,5%), naftna industrija (-6,5%) ter rtv sprejemniki in telekomunikacije (-5,9%).
Podatki o gibanju naročil dokazujejo, da je izvoz še vedno v polnem raz-maliu, hkrati pa se končno kažejo tudi jasni znaki o prebujanju notranjega povpraševanja, ki se je julija povečalo za 16, 5 odstotka.
PODJETNIŠTVO / ZACCHIGNA IN SFILIGOI PREDSTAVILA VLOGO STRUKTURE
Sedemmesečni obračun goriškega centra BIC je že šest novih podjetij
Med njimi je tudi podjetje Krea iz Slovenije, ki že nekaj let posluje v Gorici
GORICA - Tržaški Bussiness Innovation Center je v petih letih dal pobudo za ustanovitev veC kot trideset majlih in srednjih podjetij, njegov dvojček oziroma podružnica v Gorici pa je v sedmih mesecih spodbudil ustanovitev že šestih podjetij. To sta včeraj na sedežu BIG v Gorici povedala predsednik tržaškega centra Francesco Zacchigna in direktor goriškega centra inž. Antonio Sfi-ligoi. Zakaj dvojček v Gorici? Mesto ob Soči naj bi bilo vabljivo za podjetnike iz drugih italijanskih dežel in tudi iz Slovenije ter drugih držav srednje in vzhodne Evrope. Pogoj je seveda ta, da morajo podjetja nastati v goriški pokrajini.
Med šestimi podjetji, katerih zastopniki so jih včeraj tudi predstavili nekaj desetinam drugih podjetnikov in bančnikov, je tudi eno iz Slovenije. To je KREA, podjetje za kompjuterizirano grafiko in industrijski dizajn, ki sicer
posluje v Gorici že nekaj let, v centru BIC pa se bo lahko še bolj razvilo. Lastnika podjetja, Bojan Maraž in Arthur Muzič, sta iz Mirna, na drugi strani meje. Inž. Sfihgoi nam je povedal, da se bo najbrž že v kratkem našel še kak slovenski podjetnik, ki bo svoje podjetje odprl v italijanski Gorici.
Druga podjetja, ki so se »utaborila« v Groici, so Cyberoqual, Lo-ger, Synapsis, Consorzio Beni Strumentali in Natural Food. V glavnem gre za podjetja, ki se bodo posluževala visoke tehnologije in ki bodo vsaj v začetni fazi jemala v službo visoko kvalificirane strokovnjake. Družba Logev nastaja tukaj zaradi goriških potreb v avtoprevozništvu: Podjetnikom bodo z lastnimi tovornjaki nudili vso pomoC za hitro zvezo, ne glede na to, kje se podjetja nahajajo. Consorzio Beni Strumentali si bo prizadeval nuditi vzhodnoevropskim državam stroje in naprave za posodobitev
zastarelih industrijskih struktur, medtem ko namerava Natural Food v Gorici odpreti tovarno, v kateri bodo pripravljali najsodobnejšo hrano. V njej bi našlo zaposlitev nekaj deset oseb.
Gre za nova in kvalificirana podjeta, ki lahko vnesejo v goriški prostor nujno potrebno osvežitev. V glavnem so ideje prišle od drugod, tako kot podjetniki, ki so v Gorici dobili domače partnerje.
Vendar so tudi s temi pobudami težave. O njih je govoril direktor tržaškega centra Bic Francesco Zacchigna, ki je potožil, da pri tistih, ki odločajo ni pravega posluha za tovrstne pobude. Dežela ni vključila v evropski načrt »Objektiv 2« predloga BIC za finansiranje zajetnega načrta, na podlagi katerega bi lahko v šestih letih v Furlaniji - Julijki krajini ustanovili kakšnih sto novih podjetij. Upam, da si bodo na Deželi premislili, je dejal Zacchi-
gna. Strukture BIC so drage. V go-riško strukturo je bilo investirano veC kot poldrugo milijardo lir. Zacchigna je izrazil je željo, da bi k finansiranju teh pobud pristopil Goriški sklad, ki ga upravlja krajevna Trgovinska zbornica in v katerega se stekajo prelevmani od bencina proste cone. Povedal je tudi, s kakšnimi težavami se borijo v Trstu. Največje podjete, ki so mu doslej botrovali v BIC in ki dosega uspehe na mednarodnem trgu, grozi s preselitvijo na Koroško. Tam nudijo 25-odstotno brezplačno podporo, za posojila pa zahtevajo komaj 2-odstotne obresti. To so seveda neprimerno ugodnejši pogoji od tistih, ki jih nudijo (ali ne nudijo) v Trstu. Poudarjeno je bilo tudi, da so domači podjetniki premalo dovzetni za novosti.V Trst je moral priti hrvaški podjetnik, da je investiral v pobudo, ki doma ni našla ive-stitorja.
Marko VValtritsch
KULTURA
Sreda, 27. septembra 1995
SPOMIN NA PAVLA STRANJA / STUDIJSKA SREČANJA, PUBLIKACIJA IN SKLAD
GLEDALIŠČE VERDI / SIMFONIČNA SEZONA
»Nič komemoracij, Pavel bi ne bil za to!«
Prepričljiv nastop Anne Gaslinel
Podajanje orkestra je bilo neenotno
Matejka Grgič
»Nočemo komemoracije. Spomin na Pavla naj živi v konkretnih pobudah.« Milan Pahor je bil med pobudniki srečanja ob prvi obletnici smrti Pavla Stranj a (na sliki, foto KROMA), ki je bilo pred nekaj dnevi v Saležu. Ljudje, ki so se zbrali, da bi se spomnili prezgodaj utišanega raziskovalca, pa niso prisot-vovali komemorativne-mu nagovoru: »To bi bilo v nasprotju s Pavlovo osebnostjo... on bi si tega ne želel.«
Pobudniki so se zato raje odločili, da občinstvu prikažejo tri projekte, ki so si jih zamislili in jih predložili v obravnavo. »Debata je bila izredno živahna. Aktivno se je je udeležilo veliko število ljudi, vsekakor nad pričakovanji. Potem ko smo jim obrazložili svoje načrte, so jih takoj osvojili. Iz zamisli je zrasla nova zamisel, iz ideje ideja,-iz enga nacrta drugi, vec-ji, obširnejši. Diskusija se je razširila, še posebno ob nekaterih točkah.«
Srečanje, ki je v Saležu doživelo tolikšen uspeh, naj bi postalo vsakoletni termin. To je prva od treh zamisli Društva mladih raziskovalcev. Oblika nadaljnih srečanj sicer še ni določena: lahko bi bil to disput, seminar, posvet ali simpozij. Prav tako nezakoliCen je zaenkrat tudi obseg vsebine: »Naslednje leto bomo najbrž (in s tem prehajamo že k drugi svoji pobudi) v sklopu srečanja predstavili publikacijo doktorske disertacije Pavla Stranja.
Predstavitvi sami naj bi nato sledil razgovor. Vsebine srečanj naslednjih let pa še nismo določili.«
Doktorska disertacija je tako rekoC že pripravljena za objavo, pobudniki pa računajo, da bi bila zaradi svoje vsebine po vsej verjetnosti deležna precejšnjega zanimanja s strani izvedencev in širšega občinstva. Narodna in Studijska knjižnica, SLORI in Filozofska fakulteta v Ljubljani, kjer je bila disertacija predložena, so že pristale na predlog. Prebivalstvo na etnično mešanem obmejnem prostoru v deželi Furlaniji - Julijski krajini kot nosilec družbenega razvoja: to je naslov dela, ki naj bi bilo okvirno v letu dni na knjižnih policah in bi predstavljalo vodilno nit naslednjega študijskega srečanja.
»Najobširnejša pobuda, ki smo si jo omislili, pa je ustanovitev sklada, poimenovanega pa Pavlu Stranju. Sklad naj bi bil namenjen raziskovalnemu delu mladih, toda zaradi izredne širine te zamisli je zaenkrat izpeljava projekta še v povojih.« V teku šaleškega večera je bilo predlogov v zvezi z ustanovitvijo sklada toliko, da so se nosilci pobude odločili, da imenujejo komisijo, ki naj bi izdelala natančnejši osnutek za izpeljavo projekta. Komisijo bodo sestavljali predstavniki mladih raziskovalcev, njihovih mentorjev in sodelavcev Pavla Stranja. »Po eni strani se nam zdi pomembno,
da ne posežemo v področje, ki ga že krijeta obstoječa sklada, poimenovana po Bubniču in TonCiCu. Po drugi pa smo se odločili, da se tudi mi obrnemo na mlade, ki se radi posvečajo raziskovanju. Predlogi so bili seveda raznoliki: nekateri so pravilno omenili, da bi bilo v tem trenutku še kako pomembno, Ce bi ovrednotili vlogo naših Sol, spet drugi so predlagali, da natečaj razširimo na italijanske šole v mestu oz. celo na šole evropskih manjšin.«
Eno poglavitnejših vprašanj, ki jih bo ob tem treba rešiti, je tudi
denarnega znaCaja: pobudniki načrtujejo, da bodo v sklad prispevale krajevne in slovenske javne institucije, zamejski denarni zavodi in pa seveda zasebniki. Do naslednjega leta bosta vsekakor statut sklada in pravilnik prvega natečaja že nared.
»To so nekako tri smeri, v katere bo šlo naše delovanje v bližnji prihodnosti,« zaključuje Milan Pahor. Toda te smeri sploh ne izključujejo drugih predlogov, katerih namen bi bil ovrednotenje osebnosti in dela človeka, katerega raziskovalno delo je pretrgala smrt.
Luisa Antoni
Prejšnji petek je tržaško gledališče Verdi v dvorani Tripcovich otvorilo jesensko simfonično sezono. V letošnjem nizu koncertov se bo zvrstilo devet glasbenih srečanj simfoničnega in solističnega znaCaja, na katerih bosta dvorana Tripcovich najprej, nato še videmsko občinsko gledališče Palamosbe gostovala tudi izredna imena, kot je npr. Uto Ughi.
Na prvem koncertu je z orkestrom gledališča Verdi kot solistka nastopila mlada francoska violonCelistka Anne Gastinel. Ta je pričela študij insteumen-ta pri štirih letih in je 1987 že diplomirala na bonski visoki glasbeni šoli ter eno leto pozneje zaključila tudi'študij na pariškem konservatoriju. V naslednjih letih se je uspešno predstavila na različnih natečajih (Mednarodni natečaj v Scheveningenu, natečaj Eurovi-sion, tekmovanje RosteopoviC itd.) in je prejela številna priznanja (Zlato plaketo mesta Lionne...). Leta 1994 je mlada soli tska debitirala v Italiji, in sicer v Milanu, nato pa veliko nastopala v raznih italijanskih mestih (Firenze, Palermo, Assisi itd.). Na petkovem otvoritvenem koncertu je Anne Gastinel v prvem de-luodigrala solistično vlogo ob spremljavi simfoničnega orkesba bžaškega gledališča Verdi, ki ga je vodil bolgarski dirigent Julian Kovačev. Slednji je po študiju violine, klavirja in kompozicije izpopolnil svojo pripravo na avsbijskih in nemških glasbenih ustanovah in je že večkrat gostoval na tržaškem gledališkem odru, saj je v Trstu že predstavil Schumannove simfonije in nekatera Dvorakova simfonična in zborovska dela.
Otvoritveni koncert se je torej pričel z Elegie op. 24 za Celo in orkester francoskega komponista Gabriela Faureja (1845-1924). Skladbo, ki je prvotno, tj. leta 1880, nastala za Celo in klavir, so pozneje priredili tudi za orkester in v tej priredbi ima orkester (kot sicer tudi klavir) le spremno vlogo melodične linije. Tu se predvsem izraža spevnost Cela, katerega parti je obenem obarvan s Čustvenimi razpoloženji. ViolonCelistka je na petkovem koncertu vlila v svoje podajanje zmerno čustvovanje, ki je temeljilo na skoraj deklamacijskem tonu; na tak naCin je mlada izvajalka pričara-
la brez pretiranih potez in neumestnega patosa intimno, diskretno vzdušje, ki lahko spominja na italijansko literarno strujo krepuskolarizma. Faurejevi skladbi, ki bi jo lahko tolmačili kot uvod v bolj zahtevni del koncerta, je sledil prvi Koncert v a-molu op. 33 Camilla Saint-Saensa (1835-1921). Koncert, ki ga sestavlja neprekinjena sosledica treh stavkov, je nastal ob koncu 1. 1872 in je doživel svojo praizvedbo 19. januarja 1873. V to Saint-Saensovo umetnino se izlivajo bodisi umetniške prvine skladateljeve osebnosti bodisi oblikovne značilnosti francoske glasbe. V mojsfr-skem prepletanju različnih glasov (ne gre pozabiti, da je bil Saint-Saens prvovrsten Maesbo v pisanju konbapuntka) je predvsem izstopala violonCelistka; ta je z veliko lahkoto podala tudi tehnično zapletene dele in izrabila vsako možnost, da je opozorila oz. postavila v ospredje muzikalne benutke. Ob koncu prvega dela je mlada glasbenica poklonila občinstvu tudi dodatek programu in zaigrala Bachovo Sarabando iz prve Suite za violo da gamba, ki polnopravno sodi v repertoar violončelistov. Ta izbira je naknadno opozorila poslušalce, - kot sicer tudi ostali del njenega koncerta - da Gastinelova ne želi poudariti svoje tehnične virtuoznosti, ampak da vlaga posebno pozornost predvsem na glasbeno plat podajanja.
V drugem delu koncerta pa je bila na vrsti bet j a Simfonija op. 29 Peba IlijiCa Čajkovskega (1840-1893) v izvedbi gledališkega orkesba pod taktirko Juliana KovaCeva. V uvodnem delu, t.j. v Intro-duzione, je bilo Čutiti v podajanju orkestra pomanjkanje pravih interpretativnih smernic, ki pa so postale razvidne šele v naslednjem hibejšem delu, kjer je orkesbski ansambel dosegel najbolj prepričljivo podajanje. V počasnemu stavku je zopet prišlo na dan pomanjkanje enotne estetsko-glasbene zamisli, medtem ko je v Scherzu podajanje potalo bolj enotno in celovito. V končnem Finalu pa je Kovačev predvsem iskal patetičnost in dramatičnost te glasbe preko poudarjanja zvoCno-efekt-nih učinkov; to je žal vodilo v skorajšnjo banalizacijo glasbe ruskega skladatelja, kar pa sploh ni motilo večjega dela občinstva.
V jesenski bogati beri novih plošč tudi >grenki sadež« Antoneiia Vendittija
Konec dopustov, zaključek poletne sezone, trgatev, začetek šolskega leta so le nekatere večjih sprememb, ki označujejo mesec september. Tudi na glasbenem področju ima deveti mesec v letu precejšen pomen. Veliki koncerti na odprtem se zaključujejo, pričenjajo se jesenske turneje, predvsem pa je kljucni mesec za glasbene založnike, saj se na policah bgovin v teh vremensko nestabilnih tednih zvrne veliko novih plošč.
Opisani scenarij se je ponovil tudi letos, Čeprav so velike zvezde italijanske lahke glasbe razporedile izid albumov tja do decembra. V teh prvih tednih so prišle na bg nove plošče Edoarda Bennata, Vecchionija, Terese De Sio, Ligabueja, skupine I Nomadi, predvsem pa zelo pričakovano zadnje delo Antoneiia Vendittija. Rimski kantavtor, ki nastopa že vec kot dvajset let in je med najbolj priljubljenimi izvajalci in pisci avtorske popevke, je ploščo z naslovom Prendilo tu questo frutto amaro pripravljal vec mesecev. Rezultat je seveda tehnično brezhiben. Okrog sebe je zbral vrsto dobrih glasbenikov, in sicer bobnarja Dereka Wil-sona, kitariste Maurizia Perfettija, Marca Ri-nalduzzija, Salvatoreja Russoja in Maria Schi-liroja, basista Adriana Lo Giudiceja, saksofonista Amedea Bianchija, klaviaturiste Alessan-dra Centofantija, Danila Chernija in Marca Co-
luccija in vokalno skupino Mint Juleps. Poleg njih so pri snemanju nove Vendittijeve plošCe sodelovali še njegov veliki prijatelj Carlo Ver-done, ki igra bobne in poje v skladbi Tutti alPinferno, in mlado skupino Vorrei la pelle nera. Glavni hit prvih jesenskih mesecev bo brez dvoma skladba Prendilo tu questo frutto amaro (po kateri nosi tudi album ime), za katero si je glasbeno podlago sposodil pri ameriškemu rockerju Stevu Van Zandtu, ki je pred leti napisal pesem Bitter Fruit. Vsebina te pesmi, seveda prevedena in usklajena na italijansko okolico je skorajda ista, saj se oba zgražata na benutno obstoječo politično situacijo. Nove osebnosti v politiki oz. tako imenovana »druga republika« je tudi za Vecchionija zgolj stvar fasade, ki ni niti dovolj prepričljiva. To tematiko zasledimo tudi v nekaterih drugih skladbah, predvsem v skladbi Tutti alPinferno, ki bo po vsej verjetnosti v kratkem postala novi hit. Ostalih sedem skladb so v glavnem balade, ki spominjajo predvsem na Vendittijevo produkcijo zadnjih let, v katerih se je precej oddaljil od angažiranih uspehov sedemdesetih let.
Venditti je že zaCel promocijsko turnejo nove plošCe, v okviru katere žal ne bo nastopil v naši deželi, njegov najbližji nastop bo v Tre visu, kjer bo pel 13. in 14. novembra.
Aleš VValbitsch
NATEČAJ ZA KRATKO ZGODBO ŽENSKI ZALIV
PRED 4. OKTOBROM, DNEVOM ŽIVAU
LJUBLJANA - Včeraj zvečer je bila v prostorih Gledališkega in filmskega muzeja v Ljubljani slovesna razglasitev imen nagrajenk in izbrank natečaja za kratko zgodbo, ki ga razpisujeta Urad za žensko politiko in časopis Republika. Letos je bil po knjigi slovenske pisateljice Marije Vojskovič poimenovan Ženski zaliv. Udeleženke naj bi pisale o ženski solidarnosti.
Odzvalo se je 187 avtoric in avtorjev, ki so poslali skoraj dvesto zgodb. Nekatere so prispele iz tujine (ena od izbranih avtoric živi v Avstraliji). Zanimivo je, da so se letos v izbor uvrstile nekatere avtorice, ki so to dosegle že lani, prvo leto natečaja. To so Maja Novak, Helena Kos, Neja Kos in Bariča Smole, medtem ko je bila Nedeljka Pirjevec lani članica žirije.
Letos so žirijo sestavljale: v imenu Urada za žensko politiko Radojka Vrančić, znana po svojih prevodih del Marcela Prousta, Nataša Hrastnik, avtorica zamisli za natečaj, v imenu Republike pa Lela B. Njatin (pisateljica). Slednja je bila v žiriji tudi lani in meni, da je tokrat na razpis prispelo več kakovostnih zgodb. Meni tudi, da je zelo pomembna tema natečaja - ta je bila lani morda preveč nedoločena ali široka (Zaznamovana). Ker je nekaj udeleženk, ki niso bile izbrane, poklicalo s prošnjo, da bi jim članice ponudile mentorsko pomoč pri pisanju, sklepa, da je motiv za sodelovanje na natečajih prej določitev stopnje zrelosti začetniških prizadevanj kot potrditev presežnosti ustvarjalne kakovosti.	(L. M.)
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
lili tim ^mblika
Izid natečaja za kratko zgodbo ŽENSKI ZALIV:
I.	nagrada
Zgodba Zaliv boginje Basi, šifra Bost - Maja Novak
II.	nagrada
Zgodba Zenski pristan, šifra Suzana K. - Nina Kokelj
III.	nagrada Zgodba Zgodba o Evi,
šifra Andreja - Jožica Lorenci
Komisija se je tudi odločila, da bo odkupljenih se deset zgodb, in sicer
Zgodba brez naslova, šifra Rumena vetrovka - Katarina Mahnič Zgodba Proculin, šifra Mars - Suzana Tratnik Zgodba Pristan, šifra Čolnič - Nedeljka Pirjevec Zgodba ženski zaliv ali Kako smo preživele naš mali Kolizej,
šifra Modra - Vedrana Grisogono Nemeš Zgodba Katarina Ema, šifra Kerna - Barbara Simoniti Zgodba Strah, šifra Nives - Helena Kos Zgodba Kaj se je zgodilo Selmini, šifra Selmina - Neja Kos Zgodba Pot ob potoku, brez šifre - Manka Kremenšek Zgodba Moški zaliv,
šifra Cista voda - Majda Senčar (psevdonim Nadja Košuta) Zgodba Ukradene podobe, šifra Rumeni abonma - Bariča Smole
NOVO NA ODRU
V družbi lutk bo mogoče peti, pa tudi pokušati omlete
Hočete peti z mano?
Božo Vovk, Hočete peti z mano, lutkovna improvizacija, režija Božo Vovk, lutke animirajo in igrajo Božo Vovk, Sonja Kononenko in Lojze Sedovnik, Lutkovno gledališče, veliki oder, 27. septembra ob 10.30.
Danes je Lutkovno gledališče Ljubljana začelo novo sezono z lutkovno improvizacijo Hočete peti z mano ali tudi z nami. Režiser in avtor zamisli je oživel lutke iz prejšnjih predstav in jih predstavil na nov način. Predstavo si je zamislil kot priljubljene karaoke. Sodelujejo lutke, lutkarji in otroci, ki potrebujejo le nekaj dobre volje. Lutkarji bodo tudi odgovarjali na vprašanja o tem, kaj se zgodi, če se lutka pokvari, če igralka zaspi... Skozi lahkotno predstavo nas vodi Medved, ki otrokom pripravi presenečenje - slastne omlete, za katere je recept prispeval Božo Vovk.	(K Ž.)
LONDON - Vsakdo, Id se je kdajkob ukvarjal s katerim od tujih jezikov, dobro ve, kako hitro lahko človek, ki se izraža v tujem jeziku, nenamerno naredi napako, Id pogosto izzveni kot Zahtev. Celo na namerno Zahtev se ljudje različno odzivajo. Skoraj v vseh modernih jezikih za opis vedenja ljudi uporabljajo značilnosti razhčnih živalih. Utegne se celo zgoditi, da izraz, povezan z živaljo, v enem jeziku pomeni kompliment, v drugem pa žaljivko. Ce boste Japonki dejali, da je tsuru (žerjav), bo zažarela od zadovoljstva, Francozinja pa bo ogorčena, saj v francoščini ista beseda -gme - pomeni vlačugo.
Največkrat ljudem pripisujemo značilnosti domačih živali, ki so več stoletij živele pod isto streho s svojimi gospodarji in so postale nekakšni člani družine. Pa vendar ima -celo v najbolj razširjenih jezikih - primerjava človeka z določeno živaljo lahko različne pomene. V Angliji boste s kravo (cow) imenovali zoprno žensko, v Italiji pa je krava - vacca - izraz za prostitutko. V Franciji človeka, ki slabo govori francosko, pogosto primerjajo s špansko kravo (une vache espagnole), še pred sto leti pa so mu zaradi iste pomanjkljivosti rekli Bask, ki govori špansko. V Španiji je človek, ki je težji
kot krava (mas pasedo que una vaca), zajetnega videza, če pa boste slišali še besedi en brazos, vedite, da vas tisti, ki vam je to rekel, težko prenaša.
Se več težav predstavlja primerjava človeka s psom. Če v Italiji nekdo opravlja trdo in umazano delo, opravlja pasje delo (lavoro da cani), pasji sin (figlio di un cane) je sin prostitutke, ki ji pravijo psica, to besedo uporabijo tudi za slabo pevko. Italijanski astniki psov so zaradi tega tako užaljeni, da so svoje psice začeli klicati z ljubkovalnim izrazom cagnetta.
Finci psa bolj spoštujejo, saj pasje lastnosti pripisujejo zanesljivemu člove-
NOVO V KINU
Kongo - kjer je človek ogrožena vrsta
Kongo
Congo, pustolovsko-fan-tastični, scenarij: John Patrick Shanley po romanu Michaela Crichtona, producenta: Kat-hlecn Kennedy in Sam Mercer, režija: Frank Marshall, igrajo: Dylan VValsh, Laura Linney, Emie Hudson, Tim Cur-rey, distribucija: Karantanija film, premiera jutri v ljubljanskem kinu Bežigrad in Siska ter v kinu Domžale Primatolog Peter (VValsh) namerava gorilo Amy, ki jo je naučil »ročne« govorice, odpeljati v bližino vulkanske verige Virunga v Afriki. Pridružijo se mu sodelavec Richard (Richard He-slov), romunski dobrotnik Homolka (Curry) in dr. Karen Ross (Linney). Ta se odpravlja v Afriko, da bi raziskala skrivnostne smrti osemčlanske ekipe komunikacijske družbe TraviCom, za katero delo tudi sama, ki je v Virungi iskala območje, bogato z diamanti. Skupina se znajde v osrčju Konga, kjer je človeška rasa ogrožena vrsta.
a. p.)
Rangun
Beyond Rangoon, drama, scenarij: Bill Ru-benstein, John Boor-man, glasba: Hans Zim-mer, režija: John Boor-man, igrajo: Patricia Arquette, U Aung Ko, Adele Lutz, distribucija: Cenex - Vojnik, na sporedu v ljubljanskem kinu Vič
Laura (Arquette) oddide na potovanje, da bi pozabila smrt moža in sina. Burma jo sprva ne gane, ko pa se ne more vrniti, ker ji ukradejo potni list, se zaplete v boje med revolucionmi-mi domačini in pripadniki vladnega režima. V luči burmanske revolucije sprevidi, da je njena osebna tragedija enako boleča kot trpljenje Burmancev v boju za svobodo. Prav to ji omogoči osebno osvoboditev in odrešitev. Laura sreča Aung San Su Kji, voditeljico Narodne demokratske stranke, ki so jo oblasti šele pred kratkim izpustile iz hišnega pripora. Aung San Su Kji je leta 1991 dobila Nobelovo nagrado za mir.
a. p.)
ku, medtem ko Spanci s psom označujejo umazanega starca. Nemci mu pravijo kozel (geiler Bock), s kozo (caprone) pa Italijani označujejo neotesanca.
Z mačko večina evropskih narodov označuje previdno žensko, svinja pa je vsak, ki nemarno je. V Franciji je v uporabi izraz svinjska zgodovina (hi-stoire cochon), s katero označujejo različne politične spletke. Požeruha Angleži primerjajo s prašičem, Finci z volkom, Nemci pa z jastrebom. V Španiji vas bo vsak razumel, če boste namesto bedak rekli opica, medtem ko je v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji simbol neumnosti ovca.
Evropejci z imeni nekaterih ptic označujejo intelektualno šibkejše posameznike: Finci jih imenujejo piščanci, Nemci gosi, Italijani kljunači. Če vam bo Francozinja rekla ca-nard ali Angležinja duck,
kar v obeh jezikih pomeni raca, pa gre za ljubkovalen izraz.
Z lisico Evropejci navadno poimenujejo zvitega človeka, Nemci pa človeka, ki ga je težko opredeliti. Francozi vas bodo užalili, če vam bodo rekli, da ste kamela, Angleži' pa vam bodo v takšnem primeru rekli, da ste krava.
V posameznih obdobjih so celi narodi dobili ime kake živali: med 1. svetovno vojno je francoska vojska Nemce imenovala z vrsto hroščev, ki so bili na prvi pogled podobni nemškim čeladam. Američani in južnoafriški rasisti so temnopolte ljudi imenovali rakuni, Angleži pa so Francoze poimenovali žabe. V leta 1712 izdani knjigi Johna Arbutnota The Histoty of John Buli je bilo ime tipičnega Angleža John Buli (bik), Francoza Nicholas Frog (žaba)...
AnnaTim,
The European Magazine
Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 18. do 24. septembra 1995)
Nobenega dvoma ni več, da bo Gašper eden od najbolj gledanih filmov letos pri nas, utegne celo ogroziti vodstvo obeh komedij z Jimom Carreyem (Maska, Butec in butec), ki doslej še nista imeli prave konkurence. Prejšnji teden so v kinematografih predvajali dva premierna filma (Najini mostovi, Dolga pot domov) in enega pred-premiemega (Rangun), pri čemer se Dolga pot domov za zdaj še ni uvrstila na lestvico - na dvanajstih predstavah je zbrala 221 gledalčev in 132.600 SIT. Med filmi, ki so že dalj časa na lestvici, se zelo dobro drži Prvi vitez, pri katerem je število gledalcev na predstavo v primerjavi s prejšnjim tednom celo zraslo: prejšnjič jih je bilo 115 na predstavo, tokrat 120. Nič manj zanimiv ni repri-zni Sond, ki je bil kar dva tedna zapored na lestvici. Skupaj je bilo 29.687 gledalcev (1, 22 odstotka manj kot prejšnji teden, lani ob tem času - teden med 12. in 18. septembrom - pa jih je bilo 27.796).
Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga število gledalcev in tretja bmto izkupiček v preteklem tednu. StevUke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Casper/Karantanija film
51 (90)	15.147 (29.219)	7.357.700 (14.413.100)
2.	Najini mostovi/Lj.kinematografi
25 (30)	3650 (4317)	1.816.300 (2.184.400)
3.	Prvi vitez/Continental
28 (108)	3351 (10.935)	1.620.500 (6.648.100)
4.	Škrlatna plima/Cenex
21 (121)	1992 (18.251)	961.700 (B./OSiOOO)
5.	Corrina, Corrina/Fun
21 (39)	1562 (2954)
6.	Tmuljčica/Cenex
16	(43)	943 (4076)
7.	SuncPCamium Trade
3 (-)	625 (27.263)
8.	Batinan za vse čase/Lj. kinematografi
21 (159)	583 (18.094)	283.500 (8.768.650)
9.	LemVCenex
17	(126)	534 (10.411)	261.600 (5.017.600)
10.	Rangun/Cenex
3 (3)	231 (231)	115.500	(115.500)
Po zaslugi dobrega otvoritvenega odziva v Nemčiji se je Prvi vitez v tednu med 5. in 12. septembrom vnovič povzpel med prvih pet na mednarodnem trgu (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Itatija, Španija, Nizozemska, Avstralija in Japonska), na lestvico se je vrnil tudi Apollo 13, medtem ko sta se z nje umaknila Wa-tervvorld in Gašper. VVhile You VVere Sleeping in Die Hard VVith A Vengeance sta zamenjala mesti na vrhu. Navajamo izkupiček v milijonih ameriških dolarjev.
1.	VVhile You VVere Sleeping	5,94 (38,6)
2.	Die Hard VVith A Vengeance	3,98(88,4)
3.	Prvi vitez	3,97 (18,2)
4.	Apollo 13	3,66 (17,3)
5.	Judge Dredd	3,00 (25,3)
Igor Kemel
761.900 (1.457.900) 346.850 (1.744.200) 291.100 (-)


JAPONSKA / ZASKRBLJENOSJr
V enem dnevu trije potresi v različnih krajih
Tudi najmočnejši potres ni povzročil škode
TOKIO - Srednje močan potresni sunek je vCeraj zazibal tokijske stolpnice, vendar po prvih podatkih ni zahteval žrtev in gmotne škode, prav tako niso nastali popotresni katastrofalni valovi, imenovani tsunami. Kot je sporočila japonska meteorološka agencija, je potresni sunek dosegel moč 4,4 stopnje po Richterjevi lestvici.
Epicenter je bil v globini 80 kilometrov pod zemljo na območju prefekture Giba, 33 kilometrov vzhodno od Tokia. Seizmografi so potresni sunek zabeležili ob 20.45 po krajevnem Času, ljudje pa so ga občutili v Tokiu in na območju sto kilometrov zahodno od japonske prestolnice.
Potres v Gibi je bil tretji včerajšnji potresni sunek na Japonskem. Prvega so zabeležili ob 6.22 po krajevnem Času
z epicentrom na otoku Osima, 116 kilometrov južno od Tokia. Potresni sunek tretje stopnje po Richterju ni povzročil škode, zaznali pa so ga le ljudje, ki živijo v višjih stavbah. Precej močnejši potresni sunek (5,7 stopnje po Richterju) so seizmografi zabeležili ob 14.14 na otoku Hokaido. Epicenter potresa je bil blizu TokaCiju, 850 kilometrov severovzhodno od Tokia.
Seizmografi so vCeraj zabeležili tudi veC sto manjših potresov, ki jih ljudje niso zaznali. Okrepljena potresna dejavnost skrbi Japonce, strokovnjaki pa dodajajo, da je to pozitiven znak, ker dokazuje, da se nakopičena energija sprošča in da je malo verjetno, da bi v bližnji prihodnosti prišlo do katastrofalnega potresa.
JUŽNA AFRIKA / NASILJU NI VIDETI KONCA
KvvaZulihNotal: 59 smrtnih žrtev
Med verskim obredom ubitih sedem odraslih in pet otrok
JOHANNESBURG -Konec tedna je v južnoafriški pokrajini Kwa-Zulu-Natal življenje izgubilo najmanj 59 oseb, med katerimi so štirje policisti in neki policijski agent. Najbolj krvav dogodek se je pri-
petil predvčerajšnjim v pristaniškem mestu P ort Shepstone na južni obali pokrajine KwaZulu-Natal.
Kot je sporočila policija, je neznanec z avtomatskim orožjem v roki vdrl v neko stanovanje.
kjer je potekal verski obred, in zaCel na slepo streljati v množico vernikov.
Življenje je izgubilo sedem odraslih in pet otrok, štiri osebe so bile ranjene, od tega sta dve še vedno v kritičnem
stanju. Preiskovalcem še ni uspelo izslediti storilca, ni tudi znano, zakaj je prišlo do tega pokola.
Položaj v tej vzhodni pokrajini Južne Afrike se je zaostril do te mere, da nasilju ni videti konca. Zulujci se v sedanji po-stapartheidski demokraciji Čutijo ogrožene, da bi bila mera polna, pa se plemenski in politični spopadi prepletajo z nasiljem zločincev in kriminalcev.
Nasilje v pokrajini KvvaZulu-Natal je torej naletelo na plodna tla. Višek doseže skoraj vsak konec tedna, ko povprečno izgubi življenje približno 50 ljudi. Varnostnim silam ne uspe zajeziti nasilja, ker so tudi njeni pripadniki žrtve morilskih zased in hladnokrvnih usmrtitev. Od začetka leta so v pokrajini ubili kar 72 policijskih agentov.
(Telefoto AP1

Vojna je pregnala divje živali iz Bosne
BERLIN - Odkar divja vojna na Balkanu, se Čedalje večje število velikih živali seli proti zahodu, veliko jih pribežalo tudi v Italijo. O tem je vCeraj poročal nemški tisk, ki je citiral avstrijskega zoologa Har-tmuta Gossovva. i »Medvedje, volkovi, risi in jeleni se selijo v Avstrijo, Švico, Italijo, Skandinavijo in Nemčijo,« trdi predstojnik odseka za biologijo dunajske univerze Gossovv, ki meni, da se bomo v Evropi morali znova naučiti živeti s temi živalmi in se sprijazniti s posledicami. V prihodnje bi na primer lahko prišlo tudi do smrtnih primerov, Čeprav jih v zadnjih dvajsetih letih ni bilo.
ANG.OLA / MIR PO DVAJSETIH LETIH BOJEV
Za obnovo potrebujejo 700 milijonov dolarjev
Državljanska vojna je najbolj prizadela ženske
LUANDA - Evropska komisija je v ponedeljek in torek v Bruslju gostila konferenco, na kateri je sodelovalo veC kot 400 udeležencev. Posvet se je ukvarjal z reševanjem težav, ki pestijo Angolo. Deželo je dvajset let državljanske vojne med vlado in uporniki Unite povsem razdejalo.
Angolski predsednik Jose Eduardo dos Santos je na konferenci izjavil, da država za obnovo potrebuje 700 milijonov dolarjev. S temi sredstvi bi skušali vsaj delno zaceliti globoke rane, ki jih je pustila vojna, v kateri je umrlo pol milijona ljudi, dva milijona oseb je ostalo brez doma, 70 tisoč pa jih je pohabljenih.
Angolske ženske, ki so se med vojno borile za preživetje svojih družin, so tiste, ki jih je uničenje večine temeljnih struktur najbolj prizadelo. Po podatkih Unicefa, v Angoli pri porodu umre kar 650 žensk na sto tisoč, kar je najvišja stopnja porodniške umrljivosti na svetu.
Neverjetno je zlasti to, da v državi, kjer toliko mater umre pri porodu, bolnišnice, zlasti tiste, ki jih je postavila in jih upravlja Unita, skrbijo predvsem za vojake, imajo specialiste za kirurgijo in ortopedijo, toda nikogar, ki bi se ukvarjal z ginekologijo in porodništvom.
Poleg tega so se razmere v zadnjih desetih mesecih, odkar sta strani podpisali sporazum, še poslabšale. Vojaki, ki se vračajo iz vojske, zlasti mladi, poznajo samo nasilje, tako da je število posilstev v zadnjem Času dramatično naraslo.
Zenske so med vojno vsestransko podpirale svoje moške, družino in državno gospodarstvo, ko pa sta vlada in Unita
novembra podpisali mirovni sporazum o koncu vojne, ki je izbruhnila leta 1975 po osamosvojitvi od Portugalske, v obeh delegacijah ni bilo niti ene predstavnice.
Zato bodo v Angoli z evropsko denarno pomočjo in v sodelovanju s posameznimi ministrstvi skušali izboljšati položaj žensk, kar je nujno potrebno za notranjo spravo.
ZDA / KONJSKI ŠEPETALEC
Nova uspešnica
Knjiga je kljub kritikam doživela velik uspeh
NEW YORK - Vsi vedo, da je knjiga lahko uspešna kljub negativnim ocenam kritikov. To velja tudi za prvenec angleškega pisatelja Nicholasa Evansa The Horse Whi-sperer (Konjski šepeta-lec), ki ga je kritika ta-korekoC raztrgala, a se je vseeno bliskovito povzpel na vrh ameriških lestvic najbolj branih knjig. Roman bodo kmalu obja-vili še v dvanajstih državah, do konca leta pa ga bodo prevedli v 21 jezikov. Delo je tako prevzelo hollywoodske mogotce, da že pripravljajo film, ki bo predvidoma postal velika uspešnica.
Knjiga pripoveduje romantično zgodbo o materi, ki prosi za pomoC konjskega šepetalca - dreserja, ki ve, kako miriti
razdražene konje - potem, ko sta njena hčerka in konj doživela nesreCo. Hčerka in konj si naposled opomoreta, mati in šepetalec pa se zaljubita; ta pozneje izgubi življenje. Roman je po mnenju kritikov mešanica starih filmov in slabe književnosti.
»Kar pustite, naj se kritiki smejejo,« pravi 45-le-tni pisatelj in filmski producent Nicholas Evans, ki se je še pred kratkim otepal upnikov, zdaj pa si mane dlani. Ameriški založnik mu je plačal tri milijone dolarjev, ko je prebral polovico knjige, Robert Redford pa malenkost več za avtorske pravice za film. Očitno sta oba, z občinstvom vred, občutno manj izbirčna kot kritiki.
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRTI ETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Triletne in petletne obveznice BTP se koristijo od 15. julijem 1995 in zapadejo 15. julija 1998 triletne in 15. julija 2000 petletne.
■	Bodisi triletne kot petletne obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih: 15. januarja in 15. julija za vsako leto trajanja posojila.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene.
■	Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 9,21% oziroma 9,37% letno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 28. septembra.
■	Obveznice BTP se koristijo s 15. julijem 1995 ob vplačilu (3. oktobra) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
NOVICE
Sikhi odgovorni za atentat v New Delhiju
NEW DELHI (Reuter) - Sikhovska oborožena skupina je včeraj prevzela odgovornost za ponedeljkov bombni napad v indijski prestolnici. Kalistanska osvobodilna sila (KLF) je v sporočilu, napisanem na roko, opozorila, da bo v indijskem glavnem mestu podstavila še veC bomb. Dve majhni bombi, ki sta eksplodirali v ponedeljek zveCer v New Delhiju, sta ranih 46 ljudi, od teh dva huje. Tretja eksplozivna naprava, ki so jo v ponedeljek odvrgh iz vlaka, je ranila otroka. Pet ljudi pa je bilo ranjenih v Četrti eksploziji na železniški postaji sto kilometrov severno od glavnega mesta. KLF trdi, da se želi z bombnimi napadi maščevati za kruto ravnanje varnostnih organov z muslimani in Sikhi. Policija je v stari del prestolnice že pripeljala okrepitve, ki naj bi zagotovile varnost udeležencem hindujskega festivala dušera.
Nemško teroristko obsodili na dosmrtno ječo
STUTTGART (dpa) - Teroristka Sieglinde Hofman, pripadnica Frakcije rdeCe armade (RAF), je bila vCeraj obsojena na dosmrtno jeCo. Sodišče je Hof-manovo spoznalo za soodgovorno za ugrabitev in umor predsednika podjetniške zbornice Hannsa Schleyerja in njegovih štirih spremljevalcev jeseni leta 1977. Poleg tega naj bi zdaj 50-letna zdravniška asistentka sodelovala v napadu na poveljnika zveze Nato Alexandra Haiga junija leta 1979. Sieglinde Hofman je v teroristični organizaciji RAF od leta 1977 do 1980, ko je bila aretirana, sodelovala kot članica vodstva. Po mnenju sodišča je Hofmanova 5. septembra 1977 s somišljeniki, ki jo v svojih izjavah izjavah zdaj bremenijo, napadla Schleyerja in streljala na njegovo spremstvo. V manj kot dveh minutah so takrat napadalci s strelnim orožjem povzroCih pravi pokol. Po navedbah nekega skesanega terorista je Hofmanova na Schleyerjevega neoboroženega voznika in tri policiste iz avtomatske puške izstrelila 39 nabojev.
Domovinska stranka se odloča o ponudbi Cillerjeve
ANKARA (Reuter) - Vodstvo turške opozicijske Domovinske stranke (Anap) se je vCeraj sešlo in začelo razpravo o tem, ah naj sprejme ponudbo ministrske predsednice Tansu Ciller za združitev v konservativno koalicijo. Z združitvijo strank Prava pot (DJP) in Anap bi Cillerjeva končno dosegla, kar si želi - trdno vlado, ki bi ji omogočila izpeljati njene nadte, med njimi tudi tesnejšo povezavo z Evropo, lastninjenje in demokratične reforme. Turčija se zdaj srečuje tudi s splošno stavko delavcev javnega sektorja, ki so odločeni, da ne bodo popustih, dokler oblasti ne bodo uslišale njihovih zahtev. Zdi se, da so prvo zmago dosegli vCeraj, ko je vlada odobrila zahteve delavcev v proizvodnji sladkorja.
Boj za ohranitev Solženicinove oddaje
MOSKVA (Reuter) - Predsednik ruske javne televizije ORT je vCeraj sporočil, da se bo boril proti odloCitivi Kremlja o ukinitvi programa, ki ga pripravlja nekdanji oporečnik Aleksander Solženicin. Kljub temu pa se kritike proti ORT še stopnjujejo. »Včeraj sem upravnemu odboru televizije povedal, da bom vztrajal pri tem, da se program ohrani pri življenju,« je izjavil soustvarjalec »glasnosti« in sedanji predsednik ORT Aleksander Jakovljev. »Sol-. žeriicin je človek, M je za Rusijo naredil ogromno. Je naš največji pisatelj 20. stoletja in si ne zasluži takšnega ravnanja«. Solženicinova oddaja je bila na sporedu dvakrat mesečno, njena gledanost pa je bila izredno visoka.
:
MIROVNI PROCES NA BLIŽNJEM VZHODU
Sporazum iz Tabe ni omehčal Asada
Sirija se za nobeno ceno ne bo odrekla Golanu
KAIRO, TUNIS - Jaser Arafat je vCeraj odpotoval v Tunis, kjer se je sestal s elani izvršnega odbora PLO. Ti morajo namreč formalno odobriti besedilo sporazuma z Izraelom, ki ga bosta jutri v VVashingtonu podpisala Arafat in Jicak Rabin. Čeprav sklenitev sporazuma o razširitvi palestinske samouprave pomeni precejšen napredek v mirovnem procesu, pa zahodni diplomati predvidevajo, da to ne bo omajalo stališč, ki jih v izraelsko-sirskih pogajanjih zastopa predsednik Asad.
1
: i
»Sporazum iz Tabe ne bo vplival na Asadove načrte. Prepričan sem, da sirski predsednik namerava vztrajati pri svojih stališčih, saj je zelo potrpežljiv in bo podpisal mirovni .sporazum šele v trenutku, ko mu bo to ustrezalo,« je izjavil neki diplomat.
Asadova strategija je nespremenjena: dobiti hoCe Golansko planoto, ki jo je Izrael zasedel med bli-žnjevzhodno vojno leta 1967, poleg tega pa zahteva popoln umik izraelskih Cet. Sirski predsednik je ves Cas nasprotoval sklepanju loCenih mirovnih sporazumov z Zidovsko državo, zato je bil osupel nad sporazumom, ki sta ga v
Sil
|1
|
I
13
■ II
... milijard rubljev bodo ruske oblasti namenile za pospešitev razorožitve Čečenskih upornikov. S tem denarjem nameravajo ruske oblasti od Čečenskih borcev odkupiti njihovo orožje. To odločitev je vCeraj v Čečenskem glavnem mestu Grozni sprejel namestnik ruskega predsednika Jelcina v GeCeniji Oleg Lobov.
S tem denarjem nameravajo od čečenskih upornikov odkupiti vsaj petnajst tisoč kosov pehotnega orožja, (dpa)
nedeljo podpisala Arafat in izraelski zunanji minister Peres. Sporazum predvideva razširitev palestinske samouprave iz Gaze na območja Zahodnega brega. Sirija in Libanon, kjer je še vedno 35 tisoč sirskih vojakov, nista naklonjena uresničevanju mirovnega procesa, ki ima korenine v madridskem srečanju predstavnikov sprtih strani leta 1991.
»Zadnja tri leta so mnogi skušali vplivati na sirsko stališče, vendar je Asad neomajen, nikoli ni pripravljen popustiti,« je izjavil neki tuji opazovalec. »Oblikoval je strategijo, ki se razlikuje od vseh drugih.«
Poleg Golanske planote, ki je strateško zelo pomembna za Sirijo, želi Asad državi zagotoviti pomembno vlogo v tem delu sveta - seveda takrat, ko bo končno dosežen mir. Asad ni spremenil svojih pogajalskih stališč ali se začel zavzemati za pospešitev mirovnih pogajanj z Izraelom niti takrat, ko sta se leta 1993 sporazumela Izrael in PLO, niti ko je bil lani pod ameriškim okriljem podpisan jordansko-izraelski sprazum.
Celo izid prihodnjih ameriških in izraelskih volitev, na katerih bi utegnih zmagati zagovorniki trde roke, ga ne skrbi. »Asadova politika je ne glede na palestinske ali jordanske odločitve - pa tudi izraelske volitve - povsem jasna: zahteva Golansko planoto brez izraelske navzočnosti,« je izjavil neki zahodni diplomat. V Damasku se niso obotavljali pri obsojanju palestinsko-izraelskega sporazuma, podpisanega v
Jaser Arafat v Tunisu, kjer ima sedež najvišji organ PLO (AP)
Tabi; menijo, da je sporazum »kapitulacija, ki bo škodovala mirovnemu procesu«.
Uradni sirski dnevnik je zapisal, »da bo po sporazumu znova prišlo do številnih terorističnih akcij proti Palestincem, saj ostajajo na arabskem ozemlju židovske naselbine, ki so seme izraelskega terorizma.«
Pri vseh dosedanjih pogovorih je Sirija vztrajala pri popolnem umiku izraelskih Cet z Golanske planote, Izrael pa najprej zahteva vzpostavitev normal-
nih meddržavnih odnosov, ki naj bi bili temelj za začetek pogajanj o izraelskem umiku. Sirski in izraelski pogajalci so se junija srečah v VVashingtonu in razpravljati o vprašanjih varnosti, ki so osnova za predlagani izraelski umik z Golanske planote. Izraelci med varnostne ukrepe prištevajo tudi demilitarizirana območja in izraelske opazovalne postaje, kar sirski pogajalci odločno zavračajo in predlagajo letalski nadzor obmejnega območja.
Samia Nakhoul / Reuter
FRANCIJA / ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA OBRAMBO
Vojaška industrija v škripcih
PARIZ, TOUL (Reuter) - Včeraj se je na vzhodu Francije začela štiridnevna taktična vojaška vaja pod geslom »Tactical Air Meet 95«, s katero se želijo Članice zveze Nato pripraviti na večjo vlogo pri ohranjanju miru. Po letu 1978, ko so tako vajo prvič izvedli, je Francija kot nečlanica vojaškega dela Nata tokrat prvič v vlogi organizatorja. Cilj vaje, na kateri bo sodelovalo 1250 pripadnikov francoskih, belgijskih, ameriških, nizozemskih, danskih in britanskih letalskih enot, je izvesti zapleteno defenzivno in ofenzivno letalsko operacijo.
V okviru vaje bo predstavljen tudi najnovejši francoski simulacijski sistem Stradivarius, ki omogoCa računalniško simulacijo letalskih operacij.
Francoska vlada, ki žeti zmanjšati proračunski primanjkljaj, pa je kljub potrebi po nenehnem posodabljanju vojaške opreme zmanjšala izdatke za obrambo in s tem vnovič postavila domačo vojaško industrijo v neugoden položaj. Izdatke za vojsko, ki poleg izobraževanja zavzemajo največji delež v proračunu, so v proračunskem osnutku za leto 1996 občutno oklestili. Proračun za prihodnje leto naj bi znašal 241, 4 mitijarde frankov, torej za 15 odstotka več kot za letošnje leto. To bo povzročilo inflacijo, ki naj bi bila po pričakovanjih višja kot dva odstotka.
Vojaški industriji, ki skuša skleniti Cim veC pogodb o prodaji orožja in opreme, se v naslednjem letu ne obetajo rožnati poslovni rezultati. Vojaški izdatki države bodo znašati le 95 milijard frankov, kar je deset milijard frankov manj, kot so načrtovali. Kako bo to zmanjšanje vplivalo na posamezna podjetja, je odvisno predvsem od tega, kako so dobljena sredstva porazdelili znotraj proračunskega osnutka. Sredstva za obrambo pa so premajhna, da bi omogočila preživetje vseh izdelovalcev vojaške opreme. »Kjerkoli bo ministrstvo zmanjšalo sredstva, bo imelo to za nekoga neugodne posledice,« meni predstavnik letalske industrije. Negotova so celo naročila za lovce podjetja Dassault Aviatiofrs Rafale in helikopterje dru-
žbe Eurocopter, ki je skupna naložba podjetij Aerospatiale in Daimler-Benz Aerospace.
Neki vojaški Častnik pravi, da so oboroženim silam zadali preveč nalog glede na razpoložljiva sredstva. Razporeditev sredstev in sklepanje poslov s posameznimi podjetji sta precej odvisna od odločitev strateške komisije, ki pripravlja poročila za predsednika Jacquesa Chiraca. Komisija bo pripravila tudi posebno poročilo, izbrati pa bo morala med dvema možnostima: zmanjšanjem sredstev za programe in opustitvijo nekaterih projektov. Šestletni program obrambe, ki bo zapisan v t.i. beli knjigi, naj bi objavili spomladi. V Franciji še vedno izvajajo obsežne vojaške programe, ki so jih sprejeti med hladno vojno in vključujejo Leclercove tanke, letala Rafale in jedrsko letalonosilko Charles de Ganile.
Analitiki menijo, da se bo vlada raje odločila za zmanjšanje sredstev posameznim programom kot opuščanje celotnih projektov. Kljub temu utegne veliko ljudi izgubiti delo in to prav v obdobju, ko je vlada napovedala boj proti brezposelnosti. Vojaška industrija se boji, da bo zmanjšanje sredstev povzročilo manjša naročila in s tem manjše povpraševanje ter posredno znižanje že tako pičlih marž. Nekatere programe, kot sta na primer večnamenski helikopter NH 90, namenjen vojski in mornarici, ter veliki transportni helikopter prihodnosti (FLA), so označili kot tvegane. Jean-Francois Bigay, predsednik upravnega odbora družbe Eurocopter, se je postavil v bran projektu NH 90, ki naj bi £a izvedli do konca leta 2000 za vojaške potrebe Francije, Nemčije, Italije in Nizozemske. Družba je namreč sklenila pogodbo o raziskavah, ki naj bi trajale do konca leta. Razveljavitev te pogodbe bo družbi nakopala zelo visoke kazni, ki bi jih plačali iz žepov davkoplačevalčev, pravi Bigay. Analitiki pa menijo, da bi vlada lahko zamrznila nadaljnje pogodbe o raziskovanju in umaknila nova naročila. Poveljnik oboroženih sil, general Jean-Philippe Douin, pravi, da so v proračunskem osnutku namenili premalo denarja zanje, da bi
lahko izvedli projekta FLA in Rafale, zato se bodo morati odločiti med letati Rafale in nakupom ameriškega letala Hercules. Letalske sile še vedno naročajo Dassaultova letala Mirage 2000-5, pravijo analitiki.
Zmanjšanje sredstev za obrambo pa bosta na svoji koži gotovo občutila raziskovanje in razvoj, zaskrbljeno opozarja Serge Dassault, predsednik upravnega odbora družbe Dassault. Pravi, da zmanjšanje sredstev ogroža konkurenčnost francoskih podjetij, ki na svetovnih trgih tekmujejo z ameriškimi podjetji, ki pa prejemajo finančno pomoč od obrambnega ministrstva in Nase. Analitiki menijo, da je v Franciji preveč vojaških tovarn, zmanjšanje sredstev pa bi lahko vodilo k njihovemu postopnemu združevanju. Francija ima dve družbi, ki se ukvarjata s proizvodnjo letal, Aero-spatiale in Dassault, dve proizvajalki raket, Matra in Aerospatiale, ter tri velika obrambna elektronska podjetja, Thomson-CSF, Dassault Electro-nique in Sagem. Podobna zmanjšanja proračunskih sredstev v ZDA in Veliki Britaniji so povzročila koncentracijo manjših podjetij okrog močnih družb. Toda neki bančnik pravi, da ni nujno, da bo imelo zmanjšanje francoskih proračunskih sredstev podobne posledice kot drugod. Francoski zakoni, ki ščitijo pravice delavcev, in poslovne navade namreč nasprotujejo spremembam sedanjega položaja.
Prihodki francoske letalske industrije, ki vključuje obrambni in civilni sektor, so se v zadnjih štirih letih zmanjšati za 20 odstotkov in so v letu 1994 znašali 105 milijard frankov. Približno pet tisoč ljudi je lani izgubilo delo, od leta 1990 pa so odpustiti 20 tisoč uslužbencev. Edino svetlo točko predstavlja izvoz vojaške industrije. Lani naj bi Francija - po trditvah ameriških virov - pri izvozu orožja v države tretjega sveta prehitela ZDA. Francoski izvoz orožja se je namreč povečal na 11, 4 mitijarde dolarjev, ameriški pa je znašal le 6,1 mitijarde dolarjev. Francoska vlada je to poročilo zanikala, saj menda napačno vključuje Bližnji vzhod med države tretjega sveta.
MIROVNA POGAJANJA O BOSNI IN HERCEGOVINI
V New forku nadgradili ženevski sporazum
Clinton zagotavlja, da bo BiH enotna in neodvisna država
NEVV YORK (Reuter, AFP, dpa) - V New Yorku so se včeraj seSli zunanji ministri Hrvaške, BiH ter ZRJ in elani skupine za stike. Na sestanku, ki mu predsedujeta Richard Holbrooke in Carl Bildt, udeležujejo pa se ga tudi ruski, francoski, britanski in nemški pogajalci, se dogovarjajo o ustavni ureditvi prihodnje države in končanju vojne na območju nekdanje Jugoslavije.
Mate Granić, Muhamed Saćirbegović, Milan Milutinovič in predstavniki ZDA, Rusije, Nejncije, Velike Britanije in Francije so se na sedežu ZN sporazumeli o temeljnih ustavnih načelih
ZAGREB (Reuter) -Združene narode je vznemirila vest o hrvaški odločitvi, da bo sto tisoč beguncev poslala nazaj na osvobojena ozemlja v Bosno. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) upa, da bo vlada preklicala svojo odločitev. Hrvaški uradniki so v ponedeljek objavili dogovor z bosansko vlado, da bodo v Bosno vrnili vse hrvaške in muslimanske begunce z območij, ki so jih zasedli bosanski Srbi.
»To pomeni vrnitev vseh beguncev na osvobojene domove ali v prazna stanovanja, Ce so bili njihovi domovi uničeni,« je po hrvaškem radiu povedal Aldabert Rebič, vodja vladnega oddelka za begunce. »Razvoj dogodkov zbuja skrb,« pravijo predstavniki Združenih narodov. »Na teh območjih vendar Se vedno potekajo boji. Pošiljanje beguncev na vojna območja je v nasprotju z ženevsko konvencijo, hrvaška vlada pa je podpisala protokole, ki
»enotne in mednarodno priznane BiH«. Bill Clinton je novinarjem povedal, da včerajšnji dogovor temelji na sporazumu, doseženem 8. septembra v Ženevi, in da pomeni občuten napre-
jo obvezujejo, da se ravna po teh pravilih.«
V preteklih štirinajstih dnevih so združene hrvaške in bosanske sile zasegle približno štiri ti-soC kvadratnih kilometrov ozemlja, ki je bilo v rokah Srbov od začetka vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992. Srbi si na vse pretege prizadevajo, da bi povrnili izgubljena ozemlja, nekatera v neposredni bližini tistih, kamor nameravajo naseliti begunce.
Na Hrvaškem je našlo politično zatočišče približno dvesto tisoč beguncev, štiri petine od njih pa jih živi v najetih stanovanjih. Nekateri bivajo tam že od leta 1992. Združeni narodi vztrajajo, da mora repatriacija potekati prostovoljno. Neka uradnica pa je takole razložila odločitve hrvaške vlade: »Z ozemelj so izgnali Srbe, zdaj pa hočejo tja spraviti svoje ljudi in jih tam za stalno naseliti, saj bo le na ta način območje zares postalo njihovo.«
dek pri reševanju krize v BiH.
Zunanji minister Saćirbegović je pred tem v nagovoru generalni skupščini povedal, da so svobodne in demokratične volitve v BiH pogoj za mir in da Srbi še vedno nasprotujejo splošnim vohtvam. Muslimanska vlada je ZDA obtožila, da jo silijo v mirovni sporazum, ki ga ne more sprejeti. Vendar je Saćirbegović poudaril, da je njegova vlada pripravljena na kompromis, da pa vztraja pri nekaterih zahtevah.
Se pred pogajanji so morale ZDA zagotoviti, da ne bodo podprle nobenega dogovora, ki bi razdelil BiH. »Nasprotovali bomo vsem predlogom, ki bi bosanskim Srbom omogočili odcepitev',« je povedal ameriški državni sekretar VVarren Christopher in dodal, da VVashington pričakuje, da bodo sprte strani zagotovile spoštovanje Človekovih pravic in beguncem omogočile vrnitev na domove. Bosanska vlada skuša na pogajanjih dobiti tisto, kar je izgubila v 41-mesečni vojni. »Pozabite na ključ za delitev ozemlja 51:49,« je izjavil
neki diplomat v Sarajevu.
Ratko Mladič pa je v Banjaluki zagrozil s še hujšimi napadi, če mirovni proces ne bo ustavil vojne. »Pričakujemo, da bodo sporna vprašanja rešili na diplomatski način. Ce pa se bo vojna nadaljevala, bo še več trpljenja - ne le na tem območju, ampak tudi drugje,« je .dejal Mladič.
Prvič po operaciji Nevihta so srbske sile napadle območja v vzhodni in osrednji Hrvaški ter pri tem ranile osem ljudi. Na severu Bosne je bilo medtem mirno. Sele vCeraj so bosanski vladni radio in predstavniki Nata sporočili, da so srbska letala že v ponedeljek napadala cilje v okolici Ključa, ki so ga bosanske vladne in hrvaške enote zavzele ta mesec.
Bosanska vlada in bosanski Srbi so vCeraj na sarajevskem letališču izmenjali 34 ujetnikov - vsaka stran sedemnajst. Kmalu naj bi jih izmenjali še v Tuzli. »V nekaj dneh bomo izmenjali 65 srbskih vojakov za 106 vojaških in civilnih uslužbencev bosanske vlade,« je povedal predsednik vladne komisije za izmenjavo ujetnikov.
Sarajevske rane se bodo celile še desetletja (Telefoto: AP)
ZN OBTOŽUJEJO HRVAŠKO
Prisilno vračanje beguncev na osvo(bo)jena ozemlja
NEKDANJA JUGOSLOVANSKA AVTONOMNA POKRAJINA KOSOVO
Beograd se ne bo odrekel »srbskemu Alamu«
Pet tisoč srbskih beguncev iz Krajine ne bo bistveno spremenilo demografske slike območja
BEOGRAD - Kosovski Albanci pričakujejo, da bodo tudi njihovi predstavniki sodelovali na mednarodni konferenci o Bosni in nekdanji Jugoslaviji. Prejšnjo soboto so pripadniki albanske manjšine iz ZR Jugoslavije, ki živijo v tujini, organizirali zborovanje v Ženevi, na katerem so zbrali dvajset tisoč podpisov k peticiji, v kateri zahtevajo vključitev kosovskega vprašanja na pogajanja o nekdanji Jugoslaviji.
Albanska opozicija s Kosova se zavzema za neodvisnost pokrajine in njeno priključitev k Albaniji, k njej pa naj bi bil priključen tudi zahodni del Makedonije, kjer živi številčno močna albanska manjšina. V Nemčiji, Avstriji, Švici in Italiji se je naselilo približno 400 tisoč Albancev s Kosova, ki jih pri prizadevanjih za priključitev pokrajine k Albaniji podpira tudi Tirana. Po pisanju kosovskih Časnikov so Združene države Amerike naklonjene vnovični dodelitvi avtonomije pokrajini. Med nedavnim obiskom v VVashingtonu
se je albanski predsednik Šali Berisha zavzel za dokončno rešitev albanskega vprašanja na Kosovu.
Po podatkih prištinske-ga odbora varuha Človekovih pravic je bilo v zadnjih petih letih zaradi prepovedanega političnega delovanja obsojenih veC kot petsto Albancev. Na Kosovu živi le približno dvesto tisoč prebivalcev srbske narodnosti, Albancev pa je veC kot dva milijona. Zaradi velikega števila krajinskih beguncev Beograd z naseljevanjem Srbov iz Hrvaške »nadaljuje etnično čiščenje Kosova« in tako spre-
minja demografsko podobo pokrajine. Res pa je tudi, da pet tisoč srbskih beguncev - predvsem starejših ljudi - ki so se naselili na Kosovu, ne bo bistveno vplivalo na sestavo prebivalstva. Večina krajinskih Srbov se namreč noče naseliti na Kosovu, čeprav naj bi jih tja prišlo še od deset do šestnajst tisoč.
Razmere v pokrajini so napete predvsem zaradi beograjske odločitve, ki zavrača vsakršno možnost upravne ureditve Kosova, zibelke srbskega naroda, ki je leta 1389 tam premagal turško vojsko. Srbi pravijo, da bi pomen tega ozemlja lahko primerjali z zmago ameriške vojske v Alamu. »Si lahko predstavljate, da bi se Wash-ing-ton odpovedal Alamu, ki bi se zaradi številčno močne mehiške skupnosti, ki živi na tem ozemlju, priključil Mehiki?« večkrat
sprašujejo srbski politiki.
Kosovski problem ima korenine v 2. svetovni vojni, ko so nacisti iz pokrajine izselili več kot dvesto tisoč Srbov in v njihove domove naselili tristo tisoč Albancev (Albanija je bila pod italijansko okupacijo). Po koncu vojne so se jim pridružili še nasprotniki režima Enverja Hoxhe, njihova nataliteta je začela strmo naraščati. Tito je nasprotoval vrnitvi srbskih izgnancev, pokrajina je dobila avtonomijo.
Leta 1989 je srbski predsednik Miloševič med svojo »nacionalistično ofenzivo« ukinil kosovsko avtonomijo. Zato naj bi med prihodnjimi pogajanji o rešitvi krize na ozemlju nekdanje Jugoslavije govorili predvsem o možnostih za morebitno obnovo kosovske avtonomije.
Dimitri Kochko /AFP
Vojsko bosanskih Srbov je mednarodna skupnost prezgodaj odpisala (Telefoto: AP)
-L
ANALIZA
Svetovna organizacija praznuje Abrahama v senci sporov, očitkov in milijardnih dolgov
H
NEW YORK - Združeni narodi, ki naj bi v tem kaotičnem stoletju predstavljali edinega glasnika miru, se ob 50-letnici svojega obstoja soočajo z dejstvom, da je njihovo delovanje vse prej kot učinkovito. Vsi predstavniki držav članic ZN, Id so se ta teden zbrali v New Yorku, se s tem dejstvom strinjajo. Postaja pa tudi očitno, da je ta ugotovitev edina, o kateri obstaja splošno soglasje.
ZDA in njihove bogate zaveznice z Zahoda opisujejo ZN kot slabo vodeno organizacijo, ki razsipava denar. Pritožujejo se nad čezmenumi izdatki za birokratski aparat, za katerega se zdi, da je samemu sebi namen. Konference v glavnih mestih držav so predrage in neučinkovite. »Cas je, da opozorimo Združene narode, naj svoje omejene finančne vire namenijo za reševanje res pomembnih svetovnih problemov,« je že v začetku razprave v Generalni skupščini poudaril zunanji minister ZDA VVarren Christopher.
Manjše države in države v razvoju pa si spremembe v delovanju ZN predstavljajo drugače. Želijo si korenitih sprememb v ravnotežju moči. V koncu hladne vojne, ki je zavirala proces odločanja v preteklosti, vidijo možnost novega začetka. »Združeni narodi kljub prizadevanjem niso bili sposobni izkoreniniti lakote in revščine,« je dejal kubanski zunanji minister Roberto Robaina. »Organizacija se mora spremeniti, postati mora bolj demokratična.«
»Moč ima danes v svetu drugačen pomen. ZN pa se s svojimi zastarelimi strukturami spremembam v svetu ne prilagajajo,« je v ponedeljek izjavil brazilski minister za zunanje zadeve Luiz Felip Lam-preia. Brazilija si kot večina regionalnih velesil prizadeva, da bi postala stalna Članica Varnostnega sveta.
Stalne članice VS so zmagovalke druge svetovne vojne. Večina držav v razvoju meni, da je prišel čas, ko bi morale biti v »klubu velikih zmagovalk« zastopa-
ne tudi države iz Afrike, Latinske Amerike in Azije. ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Kitajska pa jim odgovarjajo, da si VS ne sme privoščiti, da bi zaradi prevehkega števila stalnih Članic izgubljal učinkovitost. ZDA podpirajo zamisel o priznanju Japonske in Nemčije kot stalnih Članic VS, saj bi gospodarski velesili lahko prevzeli precej finančnega bremena z njihovih pleč. Pakistanu ne bi bilo všeC, če bi postala stalna Članica Indija, Mehika in Argentina pa se upirata možnosti, da bi ta položaj zasedala Brazilija.
V Afriki le malo držav podpira Nigerijo pri njenem prizadevanju za stalni sedež. Ni nenavadno, da ima odbor ZN, ki si že dve leti prizadeva preurediti Varnostni svet, pri tem le malo uspeha.
Se večja težava, s katero se trenutno soočajo 23\T, pa je pomanjkanje denarja. Organizacija, ki skrbi za številne mirovne operacije, je, kot je že večkrat poudaril njen generalni sekretar Butros Gali, na robu bankrota. Zadolžena je za več kot tri milijarde dolarjev, najveCji dolžnik pa so prav ZDA. Njen dolg Združenun narodom znaša več kot milijardo dolarjev. Rusija, ki je naslednja največja dolžnica, se vsaj lahko izgovarja na svoj gospodarski položaj.
»Katastrofalen finančni položaj, v katerem so se znašh ZN, je posledica neizpolnjevanja dolžnosti večine držav Članic,« je poudaril norveški zunanji minister Bjoem Tore Godal.
Na slovesnosti ob 50-letnici ZN, ki bo prihodnji mesec v New Yorku, svetovnim voditeljem ne bo primanjkovalo tem za pogovor. Spoprijeti se morajo s številnimi izzivi: kršenjem miru, uničevanjem okolja, uporabo jedrskega orožja, mednarodnim kriminalom in drugimi grožnjami za Človeštvo. NihCe pa ne ve, kako in s čigavimi sredstvi pripraviti organizacijo do tega, da bi težave reševala učinkovito.
Nicholas Doughty / Reuter
Po petdesetih letih obstoja potrebuje OZN temeljito prenovo (Telefoto: AP)
ROSS PEROT
Tretja stranka se ogreva
Teksočan bi spet rad mešal štrene
VVASHINGTON - Milijarder Ross Perot je vnovič povzročil vihar na ameriškem političnem prizorišču, tokrat z napovedjo, da bo za predsedniške volitve leta 1996 ustanovil tretjo najve-Cjo politično stranko v Združenih državah.
Industrialec iz Teksasa je svoje zamisli javnosti predstavil v ponedeljek, in sicer v oddaji Larryja Kinga na televizijskem programu CNN, prav tam, kjer je pred tremi leti napovedal svojo kandidaturo za predsednika ZDA. Na številna vprašanja ni odgovoril. Ni želel povedati, ali se namerava potegovati za naj-višji položaj v državi.
Perot je nenehno poudarjal, da bo glavni cilj njegove stranke približati politiko navadnemu državljanu, ki bi mu politika morala bolj prisluhniti. Populist, kakršen je, je bil kar nekajkrat dokaj nejasen, celo glede imena stranke. Pravi, da se bo imenovala Stranka neodvisnosti (Inde-pendence Party), razen v Kaliforniji, kjer naj bi jo »tržil« z blagovno znamko Stranka reforme (Reform Party). Kalifornija je zvezna država z največ prebivalci, zato je zmaga na tem območju pogosto odločilna na predsedniških volitvah.
• Na zadnjih volitvah leta 1992 je Perot zbral 19 odstotkov glasov, zmagovalec Clinton jih je dobil 43 odstotkov, takratni predsednik Bush pa 37 odstotkov. Perotovo politično gibanje se je imenovalo United We Stand, vendar uradno ni bilo politična stianka. Tokrat skuša razvpiti milijarder zapolniti praznino, ki se v javnomnenjskih raziskavah kaže kot nezadovoljstvo Američanov z demokratsko in republikansko stranko, pri čemer so Čedalje glasnejše zahteve po novem, neodvisnem političnem telesu, ki bi na politiko gledalo drugače kot kandidati tradicionalnih strank. »Nocoj nasta-
ja stranka za neodvisne volil-ce,« je sijal Perot.
Mariin Fitzvvater, ki je bil v Bushevem kabinetu predstavnik za tisk, je kritično spregovoril o Perotovem nastopu: »Meni, da je politika velika računalniška igrica, ki jo igrajo milijarderji.« Fitzvvater je prepričan, da bo Perot v tretji stranki igral vlogo nekakšnega mešetarja, ki bo postavil tako visoka merila za morebitne kandidate, da jih nihče ne bo mogel doseči. Politični analitik Mark Rozell meni, da se je Perot za svoj korak odločil zato, ker je Colin Povvell, upokojeni general in junak zalivske vojne, pritegnil nase vso pozornost javnosti. Njegova turneja po ZDA, na kateri predstavlja svojo avtobiografijo, je naletela na velik odmev, obenem pa narašča njegova priljubljenost v javnomnenjskih raziskavah. Povvell je še naprej skrivnosten in pravi, da se bo glede morebitne predsedniške kandidature in dileme, ali bi nastopil kot neodvisni kandidat ali kot kandidat republikancev, odločil šele novembra. Trenutno ima med vodilnimi predstavniki republikanske stranke s predsedniškimi ambicijami naj-veCjo podporo javnosti senator Bob Dole. Perot ne kaže vznemirjenosti. Tretjo stranko bo zaCel organizirati v zveznih Ohio, Maine in Kalifornija, elani stranke pa naj bi o svojem predsedniškem kandidatu odločali spomladi. »V tekmi za predsedniški stolček želim videti nove obraze,« je odločen mali bogataš z velikimi uhlji.
Michael Posner / Reuter
BILL CLINTON
Končna ocena ■ pozitivno
Predsednik je ponosen na svoje delo
VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je prepričan, da bi bila njegova vnovična izvolitev pomembnejša, kot je bila prva izvolitev na najvišji položaj v državi leta 1992, saj naj bi imeli njegovi politični nasprotniki »destruktivne zamisli«.
»Pred tremi leti sem se potegoval za mesto predsednika, ker sem vedel, da v ameriški politiki ni dovolj močne želje po odločnih korakih v smeri nove ekonomske politike. Zdaj menim, da so možnosti, ki se ponujajo, destruktivne za prihodnost, kakršno si želimo,« je dejal Clinton. Predsednik sicer še ni napovedal vnovične kandidature, vendar je v pogovoru z novinarji prepričano dejal, da ima možnosti za uspeh, saj so volilci zaceli pozitivno ocenjevati njegovo preteklo delo. Clinton meni, da je eden od razlogov za vzpone in padce njegove priljubljenosti v tem, da kdor veliko dela, ne more vsem ugajati. Obregnil se je ob različne konservativno usmerjene voditelje televizijskih in radijskih govornih oddaj: »Če ima nekdo, ki želi kritizirati, skoraj neomejen dostop do medijev, lahko razpihuje sovraštvo.«
Clinton je zadovoljen s svojo politiko in meni, da je v dveh letih in pol, odkar je v Beli hiši, veliko dosegel. »To je bilo burno obdobje za vso državo, ampak Ce pogledate, kaj vse smo dosegli, lahko ugotovite, da so izidi pozitivni - tako za Ameriko kot prihodnost.« NajveCja razlika med njim in njegovimi kritiki iz republikanske stranke naj bi bila v tem, kakšen odnos imajo do pojma medsebojne pomoči in pomoči ljudem
v stiski. »Ce bo prevladal njihov pogled, nas Caka ponovitev 20. let tega stoletja,« je Clinton uporabil zgodovinsko primerjavo. Dvajseta leta so bila v Združenih državah obdobje popolne liberalizacije gospodarske politike in neizprosnega prostega trga, kar je bil povod za veliko gospodarsko depresijo desetletje pozneje. Pri tem je predsednik spomnil na dejstvo, da so republikanci z velikim pompom glasovali proti njegovemu gospodarskemu programu, ker naj bi spodbujal recesijo. »In vendar je naš gospodarski položaj trenutno najboljši v zadnjih dveh, treh desetletjih,« je ponosno pribil. Clinton tudi ni pozabil omeniti, da v Združenih državah Amerike pada stopnja kriminalitete.
Vse kaže, da je predsednika že minila melanholija, ki ga je prevzela po hudih porazih kandidatov demokratske stranke na lanskih kongresnih in guvernerskih volitvah. Prepričan je, da so volilci opazili spremembe. »Se novembra je bila dežela zmedena, negativno nastrojena, celo zafrustrira-na glede oblasti. Menim, da zdaj prehajamo v pozitivno obdobje, s pozitivno usmerjenim mišljenjem, saj je na gospodarskem področju slišati Čedalje veC dobrih vesti. Če pa imamo dokaze, da je težave mogoCe reševati, lahko dosežemo napredek.«
Gene Gibbons / Reuter
ZUNANJA POLITIKA BO MOGOČE PREDSEDNIKOVA REŠILNA BILKA NA PRIHODNJIH VOLITVAH
Mednarodni uspehi so Clintonovi aduti v rokavu
Sicer še vedno negotov mirovni načrt za Bosno in Hercegovino, ki lahko postane velik mednarodni uspeh, je v Beli hiši zbudil upe, da bo predsednik Bill Clinton na predsedniških volitvah prihodnje leto nastopil kot predsedniški kandidat, ki vodi dobro zunanjo politiko.
Da, prav ste prebrali. Človek, ki je pred tremi leti postal predsednik, ker je za Georgea Busha govoril, da je sicer dober kot »direktor« planeta, vendar pozablja, da mora voditi ZDA, se je usmeril v zunanjo politiko. Resno nesoglasje z Rusijo, do katerega je prišlo, ko so ameriške rakete pustošile po položajih bosanskih Srbov, se je prelevilo v dogovor med Moskvo in Wa-shingtonom, po katerem bodo h koncu obleganja Sarajeva pripomogle tudi ruske mirovne Čete, še pred tem pa naj bi o prihodnosti BiH odločila mednarodna mirovna konferenca, za katero so se Rusi dolgo zavzemali. Clinton žonglira s kopico diplomatskih žogic, ki lahko še vedno padejo v močvirje neuspehov, toda trenutno mu dobro kaže.
Republikanskemu kongresu, ki je hotel z grožnjo o preglasovanju veta na odpravo prepovedi prodaje orožja bosanski vladi
vzeti zunanjo politiko v svoje roke, je predsednik ukradel pobudo. Palestinci in Izraelci bodo v prihodnjih dneh podpisali nov bližnjevzhodni mirovni sporazum, ki je v veliki meri tudi ameriška zasluga. Sir-sko-izraelski dogovor o Golanu je še daleC, vendar sta sporazuma s PLO in Jordanijo nedvomno največja zgodovinska premika na Bližnjem vzhodu po Čamp Davidu pred sedemnajstimi leti. Obrambni minister Perry je prejšnji teden celo izjavil, da so ZDA na Golan pripravljene poslati mirovne enote, ki bi nadzorovale izvajanje sporazuma, če bo seveda sklenjen. Predstavniki zunanjega ministrstva so tudi prepričani, da ni več ovir za ameriško-kitajski vrh, ki naj bi bil v začetku novembra, kar pomeni, da se odnosi med velikanoma, ki jih je skalil kitajski odpoklic veleposlanika iz VVashingtona na začetku leta, vendarle urejajo. Novembra namerava predsednik obiskati še Irsko in Veliko Britanijo, pri čemer gostiteljev ne bo pozabil spomniti na ameriške zasluge pri oblikovanju miru na Severnem Irskem. Tudi »na dvorišču« so stvari bolj ali manj urejene. Na Haitiju bodo kmalu volitve, lanska tvegana odstranitev vojaške hunte in vrnitev demokratično
Martin Walker / The Guardian Weekly
izvoljenega predsednika Aristida pa sta se izkazali za uspešni.
»Clinton je spet v sedlu, in sicer na konju, katerega se je najbolj bal - zunanji politiki,« je razvoj dogodkov komentiral profesor James Chace, urednik strokovne revije World Policy Journal. »Glede na to, da je pri notranjepolitičnem programu, predvsem zdravstvenem zavarovanju, pogorel, bo prihodnje leto v predvolilni tekmi, Čeprav si tega ne želi, najverjetneje največ pozornosti namenil dosežkom v zunanji politiki.« Prvi dve leti Clintonovega predsednikovanja sta bili v znamenju grozljivih osemindvajsetih smrti ameriških marincev v Somaliji, ponižujoče vrnitve vojaške ladje, ki jo je iz pristanišča v Port-au-Princeu pregnala jezna množica haitskih demonstrantov, in neodločnosti glede Bosne. Pri teh polomih uspehi niso mogli priti do izraza, Čeprav se je Ukrajina odrekla jedrskemu orožju, čeprav so se Rusi umaknili iz Pribaltika in Čeprav sta se Arafat in Rabin rokovala pred Belo hišo. Tudi pogumni, morda tvegani predsednikovi koraki niso bilo dovolj cenjeni. Da bi dosegel sprejem Severnoameriškega sporazuma o svobodni trgovini (Nafta) in pristop k Splošnemu
sporazumu o carinah in trgovini (Gatt), se je bil Clinton pripravljen pogoditi z republikanci in postaviti na kocko enotnost svoje stranke. Ce bosta oba sporazuma uspešna in bo sadove obrodil tudi poskus oblikovanja azijsko-pacifiškega območja svobodne trgovine, potem se bo Clinton res vpisal v zgodovino kot pravi arhitekt obdobja po koncu hladne vojne.
Trenutno predsednikova zunanjepolitična ekipa teCe kot dobro naoljen stroj. Prva dama Hillary je z govorom o človekovih pravicah, ki ga je imela na pekinški konferenci ZN o ženskah, napravila vtis celo na republikance, Čeprav je zunanji minister Christopher hkrati moledoval pri Kitajcih, naj se spet začnejo pogovarjati. Ministrov namestnik Talbott je takoj po tem, ko so Rusi Natovo bombardiranje bosanskih Srbov oznaCih za genocid, odletel v Moskvo in Kremelj prepričal, da je zanj bolje, Ce je del rešitve, ne del problema. Ministrov pomočnik Holbrooke pa je dosegel neverjeten dogovor, krono svojih napornih pogajanj na Balkanu. Anthony Lake, predsednikov svetovalec za nacionalno varnost, in podpredsednik Al Gore sta medtem Genyju Adamsu, voditelju stran-
ke Sinn Fein, razlagala prav tisto, kar sta dopovedovala britanskemu ministru za Severno Irsko - Ce si sprti strani res želita začeti pogovore, sta potrebna prilagodljivost in mednarodni nadzor nad kočljivo predajo orožja he. Poleg tega je japonska valuta spet padla na simboličnih sto jenov za dolar, finančni minister Rubin pa se je uspešno izognil vsem zankam, ki so jih dolarju Cez poletje nastavljali borzni špekulanti.
Po svoje je kar nenavadno, da Clintonovi administraciji vse teče tako gladko. Mogoče ima predsednik samo zvrhano mero sreče, še verjetneje pa je, da so vse njegove misli zdaj usmerjene v volitve leta 1996. »Po vsem sodec si Clinton tako želi vnovične izvolitve, da se začenja obnašati kot George Bush,« meni VVilliam Maynes, urednik strokovne revije Foreign Policy in pomočnik zunanjega ministra za Časa predsednika Carterja. »Tri leta visokega moraliziranja brez pravega ozadja so bila potrebna, da se je končno izoblikovala politika glede -Bosne. Prvič je na delu politika, ki združuje vojaško silo in diplomacijo ter ima podporo zaveznikov in možnosti za uspeh.«
DRŽAVA IN DRUŽBA
Sreda, 27. septembra 1995
Zagreb bo najverjetneje zavrnil Drnovškov predlog o Piranskem zalivu
Hrvaška je občutljiva glede vseh svojih meja, vendar jo zdaj bolj zanimajo vzhodne
ZAGREB - Stališča državnih delegacij Slovenije in Hrvaške so se na sestanku v Mariboru bolj oddaljila kot približala, meni predsednik hrvaške državne komisije za meje dr. Hrvoje KaCiC. Izjava seveda drži predvsem za mejo na morju, za katero KaCiC meni, da predstavlja glavno težavo pri vzpostavitvi sporazuma. »Potrditev mejne Crte na morju je v tem trenutku velik kamen spotike v odnosih med Slovenijo in Hrvaško,« je dejal.
Iz teh izjav, ki bržkone napovedujejo podobno uradno hrvaško stališče, lahko sklepamo, da bo Hrvaška zavrnila Drnovškov predlog o razmejitvi Piranskega zaliva. Kačič je dejal, da upa, da bo slovenska vlada nekatere od svojih predlogov Se pojasnila. »V nasprotnem primeru ni mogoče pričakovati pozitivnega hrvaškega odziva na predloge, ki smo jih enkrat že odločno zavrnili.« Predse-
dnik komisije za meje poudarja, da vprašanje meja ne bi smelo igrati pomembne vloge v predvolilnem boju. Zdi se, da s tem Ljubljani namiguje, naj ne pričakuje, da bosta nova vlada in sabor zavzela bistveno drugačna stališča od sedanjih. »Naši zahodni sosedje morajo sprejeti dejstvo, da meja na morju ne bo potekala neposredno ob savudrijskem rtu. Dokler se o tem ne bomo dogovorili, bo me-
ja na morju od savudrij-skega rta oddaljena 1, 3 navtične milje.«
Čeprav uradnih odzivov Zagreba na mariborske predloge še ni, to ne pomeni, da Hrvaške ne zanima problematika meja. Nasprotno, na tem področju je zelo občutljiva. Toda v nasprotju z zahodno mejo, kjer se zdi, da pušča času čas, je Hrvaška trenutno bolj zaposlena z mejami na vzhodu. Doslej je bilo tako zato, ker so bila obsežna območja zunaj državnega nadzora, odkar pa so se zvrstili spektakularni uspehi hrvaške vojske, se čedalje pogosteje govori o »širjenju Hrvaške«. Ta izraz je doživel odobravanje celo takrat, ko ga je bilo slišati z govorniškega odra v
saboru ob vojaškem uspehu v Jajcu.
Pred desetimi dnevi je tajnik vladajoče stranke ob napovedi pohoda na Banjaluko celo zatrdil, da je bilo to mesto »vedno hrvaško« in da bo takšno tudi ostalo. Za Tuđmana je dejal, da je uspešnejši od hrvaških kraljev Tomislava in Zvonimira. Nekateri tukajšnji mediji objavljajo zemljevide Hrvaške iz časa Petra Krešimira IV. iz leta 1070, »ko je Hrvaška dosegla svoj največji obseg«. Zgodovinar Dragutin Pavličevič trdi, da so bile meje današnje Hrvaške krojene pod srbskim pritiskom po letu 1945, kar seveda pomeni, da na škodo Hrvaške. Razlaga, da je najmanj četrtina Hrvatov in
najmanj tretjina hrvaških zgodovinskih ozemelj ostalo zunaj hrva-
ških meja. Oblasti privrženi Vjesnik je o tem objavil celo članek z na-
slovom Vrnitev na svoje.
Jelena Lovrič, foto: Bojan Velikonja
SREČANJE AGNELLI-THALER
»Vse naj bo v okviru Rimskega sporazuma«
Thaler se je sestal tudi z zunanjima ministroma Belgije in švedske
NEW YORK (STA) - »Pri pogajanjih z Italijo je pomembno, da vse ostane v okviru Rimskega sporazuma,« je po sestanku z italijansko zunanjo ministrico Susanno Agnelli konec prvega dne splošne razprave 50. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov povedal slovenski zunanji minister Zoran Thaler.
O sestanku, ki je trajal 45 minut, je dejal, da sta z italijansko kolegico na ministrski ravni nadaljevala dialog glede skupnih točk dogovora, ki naj omogoči premik z mrtve točke glede vprašanja slovenske manjšine v Italiji in uresničevanja Rimskega sporazuma, zlasti vprašanja optantskih nepremičnin. Pregledala sta, do kod sta državi pri pogajanjih prišli, in se domenila, da se bosta sešla še enkrat. Slovenski zunanji minister ni želel pojasniti podrobnosti s srečanja. Poudaril je, da gre za občutljivo temo in večkratni dogovor obeh strani, da ne bosta posredovali podrobnostih poteka pogajanj, in sicer v dobro Čimprejšnjega in za obe strani sprejemljivega dogovora. Slovenska dele-
gacija, v kateri je bil tudi vodja misije pri ZN, veleposlanik Danilo Tiirk, se je ločeno sešla še z belgijskim zunanjim ministrom Erikom Derjckeom in švedsko zunanjo ministrico Leno Hjelm VVallen. Minister Thaler je povedal, da ima Slovenija z obema državama dobre odnose, kar so pokazali tudi sinočnji pogovori, na katerih je oba kolega seznanil s slovenskimi stališči glede vključevanja v Evropsko unijo.
Zunanja ministra Belgije in Švedske sta se strinjala s slovenskimi izhodišči. Slovenija je že parafirala sporazum o pridruženem članstvu, ki je tako goden za podpis, in sprožila postopek za spremembo ustave in zakonodaje v zvezi z možnostjo tujcev do las-
Sekretar in predsednik GB na bojni nogi?
LJUBLJANA - Danes bo v stavbi ljubljanskega Leka sestanek skupščine Gospodarske zbornice Slovenije, na kateri utegne - kot napovedujejo poznavalci - priti do precej burne polemike.
Pred Časom naj bi namreč predsednik zbornice Jožko Cuk generalnemu sekretarju Tomažu Kunstlju omenil, naj zamrzne svojo strankarsko knjižico. Kunstelj je javnosti najbolj znan kot nekdanji vodja kabineta Lojzeta Peterleta v Času, ko je bil ta zunanji minister. Tomaž Kunstelj sicer zdaj nima pomembnejše funkcije v stranki, seveda pa je še vedno elan krščanske demokracije. Ni znano, ali ima spor med predsednikom in sekretarjem GZS še kakšne »globlje« vzroke, v vsakem primem pa se Kunstelj po naših informacijah ne namerava odreci »svoji« politični opciji. Poznavalci še napovedujejo, da bodo omenjeno vprašanje razčiščevali prav na današnji seji skupščine GZS. Pri tem ne izključujejo možnosti, da bo celotna »afera« dobila tudi nekoliko šriše dimenzije. Nekateri pa tudi opozarjajo, da je bil Cuk izvoljen za predsednika kot »ne-Suster« in da utegne zaradi spora s sekretarjem izgubiti del podpore, ki jo uživa med Članicami GZS.	(N. R.)
tnine nepremičnin, s čimer je izpolnila pogoje za pridruženo članstvo. S podpisom sporazuma o pridruženem Članstvu bo omogočena nadaljnja procedura v zvezi z ustavo in ustrezno zakonodajo, je minister Thaler pojasnil sogovornikoma. Italijanska diplomacija pri pogajanjih za pridruženo članstvo Sloveniji postavlja dodatne pogoje in tako vsiljuje takšne, ki veljajo za pridobitev polnopravnega članstva, je dejal minister Thaler o slovenskem stališču glede vključevanja v Evropsko unijo.
______ODNOSI MED CERKVIJO IN LDS_____
V zameno za gozdove naj bi Cerkev dobila odškodnino in urejen status duhovnikov
LJUBLJANA - Neuradno smo izvedeli, da so se predstavniki LDS včeraj srečali s predstavniki Rimskokatoliške cerkve. Pogovarjali so se o predlogu LDS o ureditvi odnosov med državo in Cerkvijo.
Strinjali so se, da se ob reševanju teh vprašanj ne bi smela poglabljati politična polarizacija, prišli pa so tudi do »novih predlogov«, ki so »blizu obema stranema«. Tako naši viri ocenjujejo, da je veliko možnosti, da bo kmalu dosežen do za obe strani sprejemljiv dogovor med državo in Cerkvijo. Kakšni so ti »novi predlogi«, za zdaj še ni znano.
Pobuda LDS o »celovitem reševanju položaja RKC«, kot je znano, med drugim pre-
dvideva, da naj bi se Cerkev odrekla gozdovom, ki bi tako prišli v last posebnega sklada, v zameno pa bi dobila odškodnino in izpolnitev še nekaj drugih zahtev, na primer urejen status duhovnikov. Omenjeni sestanek je bil sklican prav v kritičnem
obdobju pred parlamentarnim odločanjem o moratoriju na vračanje cerkvenih gozdov. Kot je znano, je liberalna demokracija ponudila svoj predlog kot alternativo -Ce namreč Cerkev predloga ne bi sprejela, bo LDS glasovala za moratorij, Čeprav bi to pomenilo nove konflikte v vladi. Po včerajšnjem sestanku opazovalci ocenjujejo, da sta obe strani za korak bliže kompromisu. (T. S.)
Včeraj so se na rednem sestanku srečali tudi glavni tajniki vladnih strank, Id so se strinjali, da je treba pospešiti pogajanja o novem proračunu. Vlada bi morala ta dokument sprejeti že sredi oktobra, Ce naj bi se celotna procedura sprejemanja proračuna zares končala do konca letošnjega leta.
Ustanovili regijski SDSF
MARIBOR - Dobrih deset mesecev po ustanovitvi Socialdemokratskega sindikalnega foruma (SDSF) je bil včeraj v Mariboru ustanovljen drugi regijski socialdemokratski forum, prvi je bil ustanovljen v Celju.
Regijsko organiziranje je narekovala potreba po organizaciji strokovno močnega sindikalnega gibanja, da bi zaščitili zapšostavljene delavce in njihove pravice, ki jih grobop tepta divjanje menedžmenta s pomočjo države. (M. P.)
SVET ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV
Aktualna politična vprašanja in program
Kongres bo zadnji vikend novembra v Slovenj Gradcu
LJUBLJANA - Glavni temi pogovorov na včerajšnjem svetu strarike Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) so bila aktualna politična vprašanja - v zvezi s tem je Članica sveta stranke Sonja Lokar navzoče seznanila s sklepi zaprte seje predsedstva stranke, ki je bila dan prej - in razprava o predlogu socialdemokratskega programa za Slovenijo.
Sonja Lokar je povedala, da so se na predsedstvu stranke odločili, da bo kongres ZLSD 24. in 25. novembra letos v Slovenj Gradcu, glavne točke kongresa pa bodo sprejemanje programa stranke, spremembe statuta in kadrovska vprašanja. Največ pozornosti so na seji predsedstva, kot tudi na seji sveta ZLSD, namenili vprašanjem sprejemanja proračuna, univerzalnega otroškega dodatka, uvajanju verouka v šole in delu Pučnikove komisije. Po koalicijski pogodbi bi bilo treba proračun najprej politično uskladiti v vladi, šele potem bi lahko sel v parlamentarno proceduro,
vendar usklajevalne komisije ne delajo, mi pa smo bili seznanjeni le s splošnimi parametri proračuna, je dejala Sonja Lokar. V zvezi s Pučnikovo komisijo so na seji dejali, da je bilo komisiji že vnaprej določeno, kaj mora ugotoviti, zato se niti z vsebinskim niti izvedbenim delom komisije v ZLSD ne morejo strinjati. Pavel Kristan, vodja kluba svetnikov ZLSD v mariborskem mestnem svetu, pa je povedal, da naj bi na mariborsko občinsko komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve prispela pobuda s podpisom Jožeta Pučnika, v kateri občini predlagajo ustanovitev
občinske komisije za raziskovanje povojnih množičnih pobojev, kar bi bilo po besedah Mitje Žagarja, elana sveta ZLSD in strokovnjaka za politične sisteme, edinstven primer v svetu, saj so parlamentarne komisije politični organi, ki povsod delujejo le na državni ravni. Zaradi takšnih politik, ki lahko po mnenju nekaterih vodijo v radikalizacijo političnega prostora, je bilo slišati predloge, da bi delo parlamentarnih komisij na neki način zamrznili do parlamentarnih volitev prihodnje leto. V ZLSD menijo, da je uvedba otroškega dodatka najvecja zmaga stranke na področju sociale v tem mandatu, ki pa so jo medijsko preslabo izkoristi-li, v zvezi z uvedbo verouka v šole pa so dejali, da temu nasprotujejo in bodo-v skrajni sili organizirali referendum. Bernard Pesjak
»Evropa je egoistična, malo postarana gospa«
LJUBLJANA - Približevanje Slovenije Evropski uniji je neizbežno, Slovenija pa bo zato morala plačati določeno ceno, je na sinočnji okrogli mizi, ki je na temo Slovenija v Evropi - ali ne pričakujemo premalo? potekala v Cankarjevem domu, dejal Vojko Venišnik.
Na okrogli mizi, ki jo je organizirala Združena lista socialnih demokratov, so sodelovali še Boris Jesih, Andreja Cernak-Meglic, Janez KocijanCiC in Franci Križanič. Udeleženci so poskušali odnose z evropskimi integracijami osvetliti z različnih zornih kotov, od gospodarskih in političnih odnosov do socialne in narodne politike.
Janez Kocijančič je poudaril, da bomo v Evropski uniji obroben narod, vendar bomo morali kljub svoji majhnosti uveljaviti svoje interese v povsem novih pogojih. V Evropo ne moremo kot nova mlada suverena država, Ce ne bomo medili odnosov s sosedami, je še opozoril KocijanCiC. Franci Križanič je dejal, da je Evropska unija najpomembnejši slovenski zunanjetrgovinski partner, saj z njo potekata dve tretjini slovenskih blagovnih tokov, zato naj bi vstop v unijo prinesel ugodne rezultate.
Cemakova je orisala socialno podobo Evropske unije in dejala, da je evropska listina socialne pravice postavila na minimum. Dodala je še, da se bodo smernice v socialni politiki še spreminjale in da se bo povečala njena vloga v produkciji. Slovenija mora dejavno vstopati v razprave, kakšna naj bo jutrišnja Evropa, je menil Vojko Venišnik in poudaril, da se mora Slovenija Evropi približevati tudi mimo formalnih poti. Boris Jesih je opozoril, da so v Evropi še vedno veliki in majhni narodi in da je treba v Sloveniji utrditi tista področja, ki so za Evropo zanimiva.
Maja Grgoč
® RAI 1
6.30
9.30
9.45
11.30
12.25
12.35
13.30 14.00
15.05
17.50 18.00 18.10
18.50 19.35 20.40
22.45
22.50
23.50 0.00
0.30
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Odprti prostor Film: La chiave della citta (kom., ZDA ’50), vmes (11.00) dnevnik Poletna oddaja Verde mattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa (i. J. Seymour, J. Lando) Dnevnik
Film: Qualcosa che Scotta (dram., ZDA '61, i. T. Donahue, C. Stevens) Mladinski variete Solleti-co, risanke Danes v Parlamentu Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Film: Gioventti bradata (dram., ZDA ’55,r. N. Ray, i. J. Dean, N, Wood) Dnevnik
Športna sreda: boks, Pici-rillo-Negron Se vidimo na RAI 1 Dnevnik, zapisnik, horoskop, poletni razgovori in vreme
Šport: SP v kolesarstvu, odbojka, Italija-Turčija
RAI 2
■	Dok.: V kraljestvu narave
	Variete za najmlajše
	Film:Due ragazzi e un ta-tuaggio (dram., ZDA ’91)
	Nan.: Saranno famosi
	TG2-33,11.45 dnevnik
	Aktualna odd.: I fatti vo-stri (vodi G. Magalli)
	Dnevnik, navade in družba, vreme
	Aktualno: I fatti vostri
	Nad.: Paradise Beach; 14.50 Santa Barbara
	Dnevnik
	Film: Silo 7 emergenza nucleare (dram., ZDA’88)
	Dnevnik
	Nan.; Zdravnik med medvedi
	Sport in vreme
s	Sereno variabile
s?	Nan.: Hunter
	Dnevnik in šport
	Variete: Go-Cart
	Film: Trappola per geni-tori - Vacanze hawaiiane (kom., ZDA ’89, i. H. Mills, B, Bostvvich)
	Aktualno: Poklic reporter
	Dnevnik in vreme, 0.05 Iz Parlamenta
	Aktualno: I fatti vostri
	Avtorska glasba
^ RAI 3
6.00
8.30
9.10
11.30 12.00 12.15
14.00
14.20
14.50
16.30
19.00
19.50
20.30
22.05
22.30 22.55
0.30
Jutranji dnevnik Videosapere: Potovanje po Italiji, 8.40 dok.
Film: Oblomov (kom., ZSSR ’79, i. O. Tabakov) Dok.: Pred 50 leti, vojna Dnevnik
Film: Fuori pista (kom., ZDA ’89, i. R. Rose) Deželne vesti Popoldanski dnevnik Sport: lokostrelstvo, golf, kolesarstvo
Dok.: lekcije kinematografije, 17.00 Davvero, 17.30 Glas gospodarja, 17.55 Dok., 18.05 nan. Superman, nato vreme Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobSoup Film: Ulisse (It. '54, i. K. Douglas, S. Mangano) Brividi Ultimo minuto Dnevnik, deželne vesti Aktualni oddaji: Linea 3, 23.50 The end Dnevnik, pregled tiska, vreme, 1.00 Fuori orario
§8 RETE 4
14.00 15.05
17.10
18.00 20.30
22.35
0.50
Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Cuore ferito, 10.30 Felicita, 11.15 II prezzo di ima vita, 12.20 nan. Hiša v preriji, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: E’ ricca, la sposo, 1’ ammazzo (kom., ZDA ’71, i. W. Matthau, E. May, J. Weston) Aktualno: Perdonami (vodi D. Mengacci)
Nan.: Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: II prigioniero della miniera (vestern, ZDA ’54, i. G. Cooper, S. Hayward, R. Widmark) Film: Signore e signori, buonanotte (kom.. It. ’76, i. M. Mastroianni), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska
S CANALE5
6.00
8.45
11.30
13.00 13.25 13.40 14.15
15.30
16.00 18.00 18.05
20.00
20.30
22.30
23.00
23.15
Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče Dneraik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Variete: Časa Castagna Nan.: La tata Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik in vreme Nogomet:	Juventus-
Steaua Bucarest Oddaja o nogometnih tekmah med italijanskimi umetniki in športnimi zvezdniki
Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik
Risanka: Filip tM Dnevnik
Alpe - Donava - Jadran
BORIS S.
popravila TV - VCR antene - SAT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
Jelefon: (040) 214867 - 214871^/|
fr SLOVENIJA 1
10.15
10.40
11.35
12.00
12.30
13.00 15.20
15.50
17.00 17.10 17.10 17.55
18.45
19.30 20.05 20.25
22.15
22.35
22.55
23.20
Gobi in prijatelji,
3. del španske risane serije
Arhitektura na prelomu tisočletja,
nemška dokumentarna oddaja, 1. del Iz življenja za življenje Mini - Čarovnija na štirih kolesih,
angleška dokumentarna oddaja
Slovenski magazin Poročila
Biblija: SinoptiCni evangeliji, 28. oddaja Opus
TV dnevnik 1 Otroški program:
Male sive celice, kviz TV 101,
13. del ameriške serije Lingo, tv igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Forum Film tedna:
Življenje po Agfi,
izraelski film
TV dnevnik 3, vreme, šport
Žarišče
Sova:
Noro zaljubljena,
1. del amer. nanizanke Severna obzorja,
17. del ameriške nanizanke
ITALIA 1
fr SLOVENIJA 2
[m Otroški variete M Nan.:^ Le strade si San
Fatti e misfatti, 12.50 Sport studio Otroški variete Variete: Generazione X Nan.: Magnum P.I.
Dok.: Nati liberi Nan.: Primi baci, 18.20 Acapulco H.E.A.T.
Odprti studio in vreme, 19.50 Sport studio Variete: Appuntamento al buio (vodi Amadeus) Film: Come sposare un miliardario (kom., ZDA ’91, i. H. Locklear) Aktualno: Fatti e misfatti Sport: Champios League Italia 1 šport Nan.: Baretta Film: Due mafiosi nel Far West (kom., It. ’64)
	Umetniki za svet - ob 50-letnici OZN, ponovitev
im	Zgodbe iz školjke
	Tedenski izbor
R££	Stranski učinki, 12. del
	TV 101,12. del am. serije
|hR	KYTV, 5. del serije
[m	Severna obzorja, 16. del
	Odkrivanje zemlje
	V vrtincu
	RPL - studio Luvvigana
	Litija: Kvalifikacije za EP v rokometu (M), Slovenija - Turčija, prenos
	Glasgovv: Nogomet za pokal prvakov
	Omizje
	Košarka za Koracev pokal
	Umetniki za svet oh 50-letnici OZN
13.00
15.00 16.15
17.30 17.45
19.30 19.55 20.40
22.40
22.45
0.45
2.00
3.00
# TELE 4
19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Proza: II professore di pianoforte (kom.)
(•) MONTECARLO
13.30
20.30
14.00
14.10
20.35
23.40
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Gli uomini sposano le bmne (kom., ZDA ’55) Film: Innamorarsi ('84, i. M. Streep, R. De Niro) Variete: Tappeto volante
A KANALA
A - shop. Spot tedna Ponovitve
Spot tedna, A - shop Zgodovina ameriškega podjetništva, pon. Marucini kristali, pon.
A -shop Vreme, risanka LuC svetlobe, 521. del Benny Hill, 15. del angleške humor, serije Sirene, 3. del ameriške nanizanke
21.20
22.25
23.05
23.45
Unpato,
pogovor
Dance session
Epikurejske zgodbe, pon.
Videostrani
SH Koper
Euronews Slovenski program:
Da ne bi bolelo:
Debelost je ozdravljiva Zlati prah, pravljica
Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je...
NoCni sodnik,
TV nanizanka V ospredju - avtor Bruno Agrimi
Nevihta pod morjem, ameriški pustolovski film, 1951
Režija: Robert D. VVebb Igrajo: Robert Wagner, Terry Moore in dragi No Comment Vsedanes -tv dnevnik Svet danes Jazz: »Jazz Brass«
EEEF Avstrija 1
	Fantastične zgodbe, ponovitev
	Otroški program, ponovitev
	Umor, je napisala, pon.
	Baywatch, pon.
	Vesoljska ladja Enterprise
	Columbo: Smrtonosni triki, pon. ameriške tv kriminalke, 1988
	Otroški program TjulenjCek Albert
	Konfeti
	Mila Superstar
	Am dam des
	Knjiga o džungli
	Artefix
m	Mini Čas v sliki
	Vesoljska ladja Enterprise
	Baywatch: Mrtvo dekle iz zaliva
	Strašno prijazna družina: Pokopljite me poleg Fuzzyja
	Zlata dekleta; Slovo od očeta
	Iz dobrega gnezda
	Pri Huxtablovih: Pojdi še enkrat Cliff
	Cas v sliki
	Vreme
	Pogledi od strani
	Nogomet, liga prvakov
	Cas v sliki
	Bojujem se za sinova 2. del italijanske nadaljevanke
	Schiejok, ponovitev
	Dobrodošli v Avstriji, pon.
	Krinka rdeče smrti, ameriško-britanska grozljivka, 1964
BMP Avstrija 2
	Schiejok, pon.
	Ozri se po deželi, pon.
	S prizorišča, pon.
	Dolge roke iz globine, ponovitev
	Pravica do ljubezni
	Doktor Trapper John: Usoda na invalidskem vozičku
	Umor, je napisala: Tekmovanje tajnih služb
	Vsak dan z Schiejokom
	Dobrodošli v Avstriji
	Zvezna dežela danes
	Cas v sliki
	Sport
	Skušnjava: Duhovnik in dekle, nemški TV film, 1994
	Lepotica in zver, Od pravljice do musicala
	Hollywood, Razblinjene mladostne sanje
	Die doofen, posneetek koncerta
	Pogledi od strani

mmsl
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 18.00,
19.00.	21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Za vas in mesto; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz mladih grl; 21.05 Koncert za besedo gozd;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvesti-la;12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute;
14.00	Kulturne drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Popevki tedna;
16.15	Modne novosti; 17.50 Sport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem; 22.20-23.00 Jazz.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00. 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Glasbene šole; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Prenosi festivalov; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek; Nočni pr. RS.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 12.30,
17.30.19.00	Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo;
7.45	Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.45 Na rešetu - odgovori; 10.45 Zanimivosti;
11.15	Aktualnosti: Hladno, toplo, vroče; 12.15 20 Modrih, 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej;
15.15	Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.45	Informativni servis;
17.00	Tolar ni vse; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glas. odd. A...O...A; 19.00 Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15. 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna srečanja;
11.30	Aktualnosti; 12.00 \Ballo e bello; 13.00 Gla-
sba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val;
18.00	Mlx magazine; 18.45 Nattivita;20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vrerne; 9.30 Kam danes; 11,00 Anketa; 12.00 BBC Novice;
12.15	Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Velike radosti;
24.00	New Age.
Radio Kranj
9.00,	14.00. 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale;
13.00	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,20 Kozmetični nasveti; 17.00 Lestvica discotegue Goulisses Blondes; 20.00 Večerni pr. - Parnas.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17,00.
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-šervls; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva.
Radio Študent
8.00	RoboKak, 11.0) 135. Avtodrom; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi;
15.00	OF (24 ur-info, jocu-lator); 17.00 Jazzarije;
19.00	TB: Gori Uši VVinetu & Kud Idijoti; 20.00 Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize (poned. in torek).
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.15 Odprta knjiga: New York, New York (V. Maidon, 21. del);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Otroški zbor F. Venturini;
13.20	Glasba po željahi;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Krajevne stvarnosti;
15.00	Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glaba;
18.00	Literarne podobe;
18.15	Slov. lahka glasba;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZP1-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.00-18.30 Koroški zbori; 21.04-22.00 Glasbena oddaja.
TEČAJNICE
Sreda, 27. septembra 1995
MENJALNIŠKI TEČAJI
26. september 1995						
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	crodajni
A banka Ljubljana	84,95	85,95	11,95	12,25	7,39	7,96
A banka Koper	85,00	86,15	11,95	12,28	7,40	7,97
A banka Nova Gorica	85,15	86,10	11,96	12,27	7,40	7,96
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	85,20	86,45	12,00	12,45	7,50	8,30
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	85,00	85,80	11,95	12,20	7,40	7,95
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	85,13	86,00	11,95	12,12	7,48	7,74
Come 2 us	85,25	85,65	12,07	12,17	7,40	7,80
Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	85,30	86,00	12,10	12,25	7,50	8,10
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	84,55	85,60	12,11	12,14	7,65	7,70
Kompas Hertz Celje	85,40	85,90	12,05	12,20	7,40	7,80
Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Velenje	85,40	85,90	12,05	12,20	7,40	7,80
Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija	85,40	85,90	12,05	12,20	7,40	7,80
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Tolmin	85,40	85,90	12,05	12,20	7,40	7,80
Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Bled	85,40	85,90	12,05	12,20	7,40	7,80
Tel: 064/ 741519, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Nova Gorica	85,40	85,90	12,05	12,20	7,40	7,80
Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13						
Kompas Hertz Maribor	85,00	85,70	12,05	12,20	7,40	7,80
Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	84,40	85,70	11,95	12,20	7,40	8,05
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	85,20	85,80	12,03	12,18	7,30	7,90
Poštna banka Slovenije	84,40	85,80	11,20	12,20	7,15	8,00
Publikum Ljubljana, t: 312-57	85,41	85,50	12,08	12,10	7,67	7,75
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	85,40	85,75	12,07	12,12	7,60	7,80
Publikum Celje, t: 063/ 441-485	85,55	85,80	12,05	12,20	7,45	7,90
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	85,30	85,65	12,12	12,15	7,50	7,90
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	84,20	85,75	11,80	12,20	7,20	8,00
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	85,30	85,90	12,06	12,10	7,53	7,72
Publikum NM, t: 068/ 322-490	85,10	85,50	12,05	12,24	7,55	7,85
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	85.35	85.70	12,02	12,20	7,55	7,89
Publikum Portorož, t: 066/747-240	85,35	85,74	12,06	12,12	7,58	7,80
Publikum Ljubljana Miklošičeva	85,40	85,50	12,09	12,10	7,68	7,75
SKB d.d.,***	84,25	85,95	11,93	12,28	7,30	7,85
SHP Kranj, t: 064/331-741	85,40	85,65	12,10	12,15	7,70	7,98
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320	85,30	85,85	12,00	12,21	7,39	7,90
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	84,90	86,00	11,95	12,28	7,45	8,00
Upimo Ljubljana, t: 212-073	85,52	85,59	12,10	12,13	7,73	7,77
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" Včerajšnji tečaji *
		
| SedeZ: tel. +39/40/67001	- Agencija Stara mitnica:	
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan; tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
26. SEPTEMBER 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1579,00	1643,00
nemška marka	1101,00	1146,00
francoski frank	318,00	331,00
holandski gulden	981,00	1021,00
belgijski frank	53,40	55,60
funt šterling	2473,00	2574,00
irski šterling	2524,00	2628,00
danska krona	283,00	294,00
grška drahma	6,70	7,10
kanadski dolar	1171,00	1219,00
japonski jen	15,70	16,40
švicarski frank	1362,00	1418,00
avstrijski šiling	156,20	162,60
norveška krona	250,00	260,00
švedska krona	226,00	235,00
portugalski escudo	10,50	10,90
španska pezeta	12,70	13,40
avstralski dolar	1184,00	1232,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	12,70	13,10
hrvaški dinar-kuna	265,00	295,00
		
26. SEPTEMBER 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1580,00	1630,00
nemška marka	1104,00	1132,00
francoski frank	318,00	329,00
holandski gulden	981,00	1009,00
belgijski frank	53,30	55,00
funt šterling	2477,00	2562,00
irski šterling	2528,00	2623,00
danska krona	283,00	293,00
grška drahma	6,70	7,30
kanadski dolar	1173,00	1213,00
švicarski frank	1365,00	1400,00
avstrijski šiling	156,20	161,20
slovenski tolar	12,60	13,30
			
25. SEPTEMBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,50
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,70
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,20	8,70
			
22. SEPTEMBER 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4195	1.4235	1.4275
funt šterling	2.2370	2.2440	2.2510
irski funt	2.2890	2.2960	2.3030
kanadski dolar	1.0499	1.0539	1.0579
nizozemski gulden	89.143	89.253	89.363
švicarski frank	124.03	124.13	124.23
belgijski frank	4.8450	4.8550	4.8650
francoski frank	28.754	28.814	28.874
danska krona	25.652	25.712	25,772
norveška krona	22.649	22.709	22.769
švedska krona	20.040	20.100	20.160
italijanska lira	0.8821	0.8861	0.8901
avstrijski šiling	14.193	14.213	14.233
španska peseta	1.1472	1.1512	1.1552
portugalski escudo	0.9490	0.9520	0.9550
japbnski jen	1.4400	1.4415	1.4430
finska marka	33.090	33.170	33.250
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 27.9.95 Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečajzaDEM 84.50	85.10
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje.
.	Podrobnejše informacije: leL 17-18-452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
												
Tečajna lista št. 185 z dne 26. 9. 1995-Tečaji veljajo od 27.9. 1995 od 00.00 ure dalje												
						ZA DEVIZE						
država		šifra	valuta		enota	nakupni			srednji		prodajni	
Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj HRK se uporablj		036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 191 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 a za izka;	avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funtšterling dolar ECU peseta zevanje rezultatov pos		1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 lovanja z Rep	89,0724 1175,0100 401,8944 88,2415 2130,7597 2743,2332 2393,3429 8267,73143 7,3979 2241,2269 118,3526 7380,6038 1879,4207 78,9982 1701,3337 10223,8766 186,5531 118,9479 153,6268 95,8892 ubllko Hrvaško, kjer j«			89,3404 1178,54567 403,1037 88,5070 2137,1712 2751,4877 2400,5445 8292,6092 51,1322 191,0617 7,4202 2241,2269 118,7087 7402,8122 1885,0759 79,2359 1706,4531 10254,6405 187,1144 119,3058 154,0891 96,1777 ) omenjena valuta p		89,6084 1182,0812 404,3130 88,7725 2143,5827 2759,7422 2407,7461 8317,4870 51,2856 191,6349 7,4425 2241,2269 119,0648 7425,0206 1890,7311 79,4736 1711,5725 10285,4044 187.6757 119,6637 154,5514 96,4662 ilačilno sredstvo.	
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih bla<							jajniških zapisov Banke Slovenije na dan 26.9.1995					
dospelost blag. zapisa	Število dni do dospelosti	tečaj za vpis v %					tekoča nominalna vrednost (v SIT)					
		(A) tolarski del		(B) devizni del	skupaj		APOEN	(A) tolarski del		(B) devizni del		skupaj
5.10.95 20.3.96	8 175	102.1720% 97.8858%		97.4660% 95,8553%	99.8190% 95.8553%		1.700.000 1700.000	868,462 832,029		828,461 814,770		1,696,923 1,646,799
1^777 Tečajnica bornega trga
št.: 182 Datum: 26. 9. 1995
uttmv« sroci uchancc r«c.
Vrednost, papir	i	obr. ex kupon m.div. $t.dai(3)		enotni tečaj	% sprem	datum povpraS ponudba			Max.	Min.	lodo sn
i i	1577?			UHE						
LEKC	800	(11.5.95)	11.750		20.9.	11.300	11.750			
PRB	665	113.6.95)	17.467	1,35-	26.9,	17.300	17.490	17,820	17.250	2.673
SAL	500	(2)(11.9.95)	19.303	1,11-	26,9.	19,120	19.5590	19.410	19.100	2.896
srn	1000	(24.2.95.]	36.315	,85-	26.9.	36.220	36.400	36.600	36.000	18.121
	inro	■STOTI								
RCE1	10,0	2.(1.10.95)	104,0	* ,04	26.9.	104,0	104,3	104,0	104,0	1.293
RS01	8,0	5.(30.6.95)	ioo,9A	,83-	26.9.	101,0	101,5	100,9	100,9	54
RS02	9,5	9.(1.4.951	111,5	,43-	26.9.	111,1	Ulj	111,5	111,4	4.897
RS08	5,0	4.(31.5,95)	91,OA	2,86	26.9.	85,5	93,0	91,0	91,0	6
1S11	7,0	5.(15.7.95)	97,3A	,09	26.9.	97,3	99,2	97,3	97,3	99.048
iSLID	8,0	5.(30.6.95)	190,0	1,22-	26.9.	100,0	100,8	100,0	100,0	69
1SL2D	9,5	9.(1.4.95)	112,0		22.9.	111,5	113,0			
Ml	10,0	4.(1.11.94)	104,0	,03	26.9.	103,6	104,1	104,1	104,0	4,102
srn	5,0	3.(30.6.951	81,0A	2,24	26.9,	73,0	82,5	81,0	81,0	1.023
	ME		23353							
BTBR	300	[2)(28.7.95.)	14.300	4,38	26.9.	13.560	14.200	14.300	14.300	1430
)AD	10.000	(1.6.94.)	24,864	1,15-	26.9.	124.000	124.900	128.450	123.500	18.605
AID	1715	(24.5.95.1	15.157	2,48-	26.9.	14.850	15.500	15.550	15.000	8947
TPGR		(10)	22.010A	,03	26.9.	20.000	24.000	22.010	22.010	1.123
JMER		(D	15.000		26.9.	14.500	16.000	15,000	15.000	150
HKZ	218	(30.3.93.)	10.577	1,16-	26.9.	10.490	10.000	10.580	10.500	8.853
®R	200	(26.6.95.)	4.290	2,23-1	26.9.	4.270	4.330	4401	4.280	1.137
im		(5)	800,1	,01	26.9.	800,0	802,0	802,0	799,0	9.297
	M77	STOtiT		asu	3BB33					
m	2750	(22.6.95)	35.739	2,07-	26.9.	35.750	36.500	36.900	35.700	2,645
’FNP		(D	35.601"		19.9.	32.100	50.000			
MP	720	(25.5.95.)	12.113	1,10	26.9.	12.260	12.500	12490	12.100	13.348
WP		[11	43.000A		26,9.	42.200	43.200	43.000	43.000	1.032
	M77	tUfilil								
IH2	12,0	4.(1.11.94)	99,4		25.9.	100,0				
DZG	11,0	4.(1195)	103,5		20.9.	103,1	103,5			
a	12,0	7.11,6,95)	101,5		25.9.	100,2	102,5			
=G0	10,0	2.(1.6.951	101,5	,01-	26.9.	101,0	101,6	101,5	101,5	319
5ZB1	10,0	2.(15.9.95)	105,0		21.9.	103,5	104,8			
Tečajnica izvenborznega trga ST. 182/95-26. 9. 1995												
Vrednost. papir		obr. m.div.	ex kupon štda[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraS	ponudba	Max.	Min, j	looosrr	
mnuanti		irara										
SEAR				2.752	2,07-	26.9.	2.550	2.950	2.770	2.710	303	
GRDO		200	17)130.6.95.)	5.220		4.9.	4.600					
HBR0		55	(16.95)	3.779	24,20	26.9.	3.000	3.779	3.779	3.779		4
INTR				2461	5,34	26.9.	2.250	2.600	2.600	2.400	332	
RDR0			(15.6,95)	10.000		18.9,	10.000	14.500				
RGSR				545,1	4,53-	26.9,	506,0	568,0	572,0	500,0	1.363 1	
		naa	■ UTJTinrr	BOBE	3E1							
ALDP				2.001		21.9.	2.105	2.150				
HBP0		320	(1.6.95)	3.000		25.9.	2.890	3.050				
KBP1							18.000					
KBPP				26.477	2,52	26,9.	26.000	27,350	26.800	24.000	2.807	
RGP0			(6)	1.082		20.9.	15,0	1.299				
IMG		360	(25.5.95)	5.504	1,55-	26.9.	5.500	6.000	5.900	5.500	589 1	
		iTfT$i	aejrrrzRn									
LOK		10,0	6.114.95)	103,0	49	26.9.	99,9	102,8	103,0	103,0		5
ML)0		10,0	6.(14.95)	102,6		25.9.	100,4	103,1				
3SM0		10,0	4.(1.9.95)	102,0		21.9.	101,0	105,8				
3LS0		10,0	4.(1.10.94)	101,9		25.9.	101,7	104,8				
ONM		11,0	3.(1.9.95)	103,0		19.9.	100,1	104,7				
3P0		10,0	7.(1.8.951	101,5		19.9.	100,0	102,8				
im		8,50	2.(154.95)	100,0		14.9.	80,0	110,0				
mo		10,0	3.(14.95)	105,3		22,9.	104,0	105,3				
											■	■
											■	1
ko dnevni (v STO												
190 dnevni (v SIT)												
|120 dnevni (v SIT)				94,1		194.						
			TTiTnuuOi	Trniim	ES*							
BSB3 brez nat. Imali. 12.95)				97,2	,11-	26,9.	97,1	97,4	97,2	97,2	17,005	
del ral bona (* SIT) NBS2				3.5703	56,70-	26.9.	3.200	15.000	6.500	3.200	1.067	
ielnak. bona (* SIT) NBS3				4.6875	9,37	26,9.	4.708	4.815	4.818	4440	19.7051	
				fliik-i								
BMT5				101,4		4.9.						
BMD5				96,0		5.9.	96,0					
BM5												
om				100,9		18.0.						
BVD5				95,9		4.9.						
BV5												
SBI	26.9.95				prejšnji			d T		d%		
	1.218,41				1.231,38			-12,97		-1.1	35_J	
Vse pravice pridtiane. Op: Obv., komer, in blagaj. zapisi kotirajo v odst(osnova je najnizja nominacija), debiice ko-tirajo v SIT; obv. kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritm. sredine; (OJ -izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski tečaj: borati posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov; * - dosežena ICkrdstotna dnevna sprememba tečaja; * * -dosez. 30odstotna omejitev-trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RS11, SKB1, OZG, PCE, PGO, PLj, RGS1; ex kupon ■ številka bpona in datum zapadlosti letega; (l>za leto 1094 div. ni bila izplačana; GHzplatilo vmesne dividende; (SJobveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni-pred zapadlostjo le-tega; (4j-kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (ril-od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6>uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7>dan izplačila dividende; (8)-dividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (lOJm dividendi bo odločala skupSč. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div -dividenta (delnice) v SIT,Ceni navedeno drugače; max.jnin-najvisji oz najnizjitečaj določ. vrednostnega papirja;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
26.09.1995 ob 18. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4393	1.4398	1.4433	1.4338
JAPONSKA	jen	100.92	100.99	101.17	100.30
V. BRITANIJA	funt	1.5692	1.5699	1.5720	1.5665
ŠVICA	frank	1.1631	1.1639	1.1680	1.1585
FRANCKA	frank	4.9530	4.9560	4.9812	4.9400
NIZOZEMSKA	gulden	1.6106	1.6116	1.6160	1.6070
ITALIJA	lira	1603.00 1605.00 16107.50			1603.00
BELGIJA	frank	29.645	29.665	29.6605	29.5050
AVSTRIJA	šiling	10.0900	10.0950	10.1530	10.0820
ŠPANIJA	pezeta	123.380	123.480	124.40	123.37
SVEDSKA	krona	7.0030	7.0030	7.025	6.9591
NORVEŠKA	krona	6.3215	6.3285	6.3070	6.3070
DANSKA	krona	5.5800	5.5830	5.5910	5.5700
FINSKA	marka	4.3518	4.3568	4.3600	4.3223
PORTUGALSKA eskudo		150.15	150.32	152.60	149.70
IRSKA	funt	1.6043	1.6063	1.6053	1.5975
GRČIJA	drahma	233.31	233.233	234.48	231.60
KANADA	dolar	1.3460	1.3465	1.3478	1.3434
AVSTRALIJA	dolar	0.7480	0.7485	0.7521	0)7475
EVROPA	ECU	1.2912	1.2922	1.2935	1.2875
zlato		383.70	384.20		
srebro		5.49	5.5		
			
26. SEPTEMBER 1995	V LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1607,880	—
ECU	—	2076,580	—
nemška marka	—	1117,750	—
francoski frank	—	323,580	—
funt šterling	—	2523,890	—
holandski gulden	—	997,880	—
belgijski frank	—	54,334	—
španska pezeta	—	12,965	—
danska krona	—	288,100	—
irski funt	—	2578,720	—
grška drahma	—	6,889	—
portugalski escudo	—	10,691	—
kanadski dolar	—	1193,850	—
japonski jen	—	15,991	—
švicarski frank	—	1380,630	—
avstrijski šiling	—	158,870	—
norveška krona	—	254,090	—
švedska krona	—	230,150	—
finska marka	—	370,910	—
avstralski dolar	—	1203,820	
		
26. SEPTEMBER 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	10,1670	10,1170
kanadski dolar	7,4690	7,5350
funt šterling	15,7900	15,5950
švicarski frank	867,9000	874,3000
belgijski frank	34,0900	34,3700
francoski frank	202,7500	204,3500
holandski gulden	625,7000	630,7000
nemška marka	700,8000	706,4000
italijanska lira	0,627140	0,63310
danska krona	180,6000	182,0000
norveška krona	159,4500	160,7500
švedska krona	144,1500	149,3500
finska marka	232,4000	234,2000
portugalski escudo	6,7900	6,8900
španska peseta	8,1150	8,1850
japonski jen	16,1300	16,2700
slovenski tolar	8,215	8,475
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
GtEDALISČA
SLOVENIJA
LUTKOVNO G1EDAUŽČE UUBUANA
Kulturnica, Židovska steza 1,Veliki oder
V	sredo, 27. septembra, ob 10.30 :
Božo Vovk:
HOČETE PETI Z MANO, premiera.
V	soboto, 30. septembra, ob 11. in 17. uri:
S. Makarovič:
MEDENA PRAVLJICA, izven.
Gledališka blagajna je odprta od 11. do 12. ure, informacije ob istem Času po tel.: 314-962. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Predstava H. H. Gudmundsdottir:
JAZ SEM MAESTRO, je na sporedu:
-danes, ob 19.30 za abonma sreda in izven -Četrtek, 28. oktobra, ob 19.30 za abonma Četrtek in izven
Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10. do 12.-ure ter uro pred predstavo pri blagajni MGL,-Tel.: 210 852.
CANKARJEV DOM
Torek, 3. oktobra (premiera) in Četrtek, 5. oktobra, ob 22. uri: Matjaž Pograjc:
BETONTANC - KNOVV YOUR ENEMV!
Prvič v CD: Gledališki abonma. Vrhunske svetovne in domače predstave. Sest predstav - štiri vrhunska tuja gostovanja treh gledališč in ene lesne skupine, dve predstavi po lastni izbiri iz ogatega domačega m tujega repertoarja. Vpis gledališkega abonmaja do 14. oktobra; ne zamudite!
SNG UUBUANA
V	petek, 29. septembra, ob 20. uri:
Ivan Cankar:
HLAPCI, premiera.
Mala drama
V	soboto, 30 septembra, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, premiera.
Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame, DANES od 10. do 13. ure, telefon 221-511. Od ponedeljka, 25. septembra bo blagajna
odprta od 10. do 13. ter od 18. do 20 ure.
PPG NOVA GORICA
Abonmajski program za sezono 1995/96
-	Peter Bames: ZATON SONCA IN SLAVE, režija DuSan Mlakar;
-	Sam Shepard: MISEL LA2MVKA, režija Boris Cavazza (premiera 22. februarja);
-	Mary Chase: HARVEY, režija Vida Ognjenovič (premiera 17. aprila);
-	Robert M. Cossa: NONA, režija Osvaldo Bo-net (premiera 30. maja);
-	Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBE, režija Bojan Jablanovec;
-	Miro Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA, režija JaSa Jamnik;
PDG, Trg Edvarda Kardelja 5,
PDG
Nova Gorica vsak delavnik ■ med 8. in 12. ter 15. in 18. uro J pri blagajni ah v upravi gledali-1 SCa.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR
V	nedeljo, 1. oktobra, ob 11. uri gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana:
Nace SimonCiC:
VELIKI KIKIRIKI, primerna za otroke od 3. leta starosti.
Vstopnice so n a voljo eno uro pred predstavo. Rezervirate jih lahko po telefonu 26-748 vsak delavnik med 11. in 12. uro
SNG MARIBOR Drama
V	nedeljo, 1. oktobra, ob 20. uri za abonente in izven. M. Vezovisek:
JERMANOVO SEME.
Gledališka blagajna je odprta : v ponedeljek od 10. do 17. ure, od torka do petka od 10. do 19. ure. Vsoboto od 10. do 13. ure ter dve uri pred predstavo. Ob nedljah in praznikih samo dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu: 062/221-206.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
V Gorici, in sicer v Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do konca leta na ogled razstava 19. stoletje na meji (Ottocento di frontiera).
GLASBA
SLOVENIJA
CANKARJEV DOM. UUBUANA
Danes in v petek, 27. in 29. septembra, ob 19.30: Modri abonma I in II: nastopa ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent HARTMUT HAENCHEN. Spored: G. Mahler - Simfonija st. 9 v D-dum.
Jutri, 28. september, v Gallusovi dvorani, ob 19.30 bo slavnostni koncert ob začetku Bavarskega tedna v Slovenijijia katerem bo nastopil BAVRSKI DRŽAVNI ORKESTER. Dirigent: Peter Schneider, solist: Benjamin Schmid, violina. Spored: J. Brahms - Simfonija St. 1 v c-molu, op. 68, Koncert za violino in orkester v D.duru, op. 77.
V sredo in soboto, 4. in 7. oktobra, ob 19. uri: SLAVNOSNI KONCERT ob 15-letnici Cankarjevega doma, 50-letnici umetniškega delovanja pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak, slovesni predaji novega klavirja Steinway, katerega pokrovitelj je Zavarovalnica Triglav, ter 15-letnici delovanja Je-zercek Catering, d. o. o. Program: W. A. Mozart, M. Ravel, F. Chopin.
Pizzeria na Trnu 10. NOVO MESTO
Danes, ob 20. uri bo koncert nizozemske
skupine ZOOL, katere glasba je mešanica vec zvrsti: punka, funka, jazza, soula, hard-cora. Pri organizaciji turneje so sodelovati založba FV iz Ljubljane, Radio Student ter-MKC Koper. ZOOL so: Stefijn Lehr, bas, VValter Lehr, bobni, Martijn Goosen, kitara, Emil Jansen, vokal, Chris Corsten, saksofon, Menno Baas je producent in menager. Jutri, 28. september, ob 22. uri nastopa skupina ZOOL v Študentskem kulturnem klubu (STUK) v Mariboru.
KUD FRANCE PREŠERN. UUBUANA
V Četrtek, 28. septembra, ob 20.30: Kudari-je-PIANO BAR: VVATTS FOR VVAITS/CA-KAJOC TOMA VVAITSA.
CERKEV SV. JAKOBA.
Levstikov trg. UUBUANA
Danes, ob 20. uri bo koncert na katerim bo nastopil duet Čembalistov FOR TWO TO PLAY: Oliver Baumont in Daviti Moro-ney, prvi francoskega, drugi angleškega rodu. Repertoar: T. A. Arne, J. Christian Bach, W. A. Mozart, N. Carleton, T. Tomkins,
G. F. Handel.
iTiilt
AKADEMIJA ZA GLASBO.
UNIVERZA V UUBUANI
Danes, ob 19.30 bo v Mali dvorani Slovenske filharmonije komorni koncert, na katerem bodo nastopiti študentje 1. letnika podiplomskega Študija Andrej Zupan, klarinet, sopranistka Irena Baar, Bojana Karuza, klavir ter godalni kvartet: Karel Žužek, violina, Jelka Meljnikov, violina, Martin Žužek, viola, Tanja Babnik- Soštarsic, violončelo. Program: Rota, Chausson, Schubert, Brahms. Vstop prost. Vljudno vabljeni.
TRST
Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče
Nova sezona se bo začela v petek, 6. oktobra s krstno uprizoritvijo Aishilove tragedije »Sedmerica proti Tebam« (prevod Alojz Rebula). Režija Mario Uršič. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995
V	petek, 29. t. m., ob 20.30 (red A) koncert orkestra gledališča Verdi. Direktor Giuseppe Grazioli. Kot solistka bo pri klavirju nastopila Laura De Fusco. Na programu Chabrier, Rachmaninov, Gershvvin in Ravel. Ponovitev koncerta v nedeljo, 1. oktobra, ob 18.00 (red B).
Do 12. oktobra so pri blagajni gledališča Verdi na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest.
Abonmaje delijo tudi po šolah, na univerzi in raznih podjetjih.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	soboto, 7. oktobra bodo z narečnim delom, ki sta ga napisala Nini Perno in Francesco Macedonio
otvorili novo gledališko sezono.
Gledališče Rossetti
Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, šolah in na univerzi.
Sv. Ivan - Bivša umobolnica Od 29. t. m. do 7. oktobra bo na programu vrsta gledaliških prireditev in srečanj v okvira projekta Meje, ki sta ga zastavila Deželni center za mentalno zdravje in združenje »Franco Basaglia«. V petek, 29. t. m., ob 21. uri bo v svetoivanskem gledališču (Ul. S. Cilino 101) gledališka delavnica namenjena pripravi predstave »Storia di Augusta«.
ŽTEVERJAN
Jutri, 28. t. m., ob 20. uri bodo v domu Kulturnega društva Briški grič (Bukovje 6) predstavili videokaseto posneto na zadnjem poletnem, osmem »Pajk’s Showu«. VeCer prireja KD Briški grič v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice in ZSKD.
KOROŠKA
CELOVEC: V Mestnem gledališču bo danes, 27. t. m., ob 19.30 opera »Cavalleria msticana«. Ponovitev v petek, 29. t.m. in v sredo, 4. oktobra.
KOTMARA VAS
Pri Pušniku v Sentkandolfu: v soboto, 30. t.m., ob 20.00 - Veselica Gorjancev; igrajo muzikantje iz Podjune.
BILCOVS
V nedeljo, 1.10. ob 14.00 bo pri Miklavžu Redni občni zbor ZSI in srečanje bivših pregnancev.
DOBRAC
Na vrhu gore (2166 m) - V nedeljo, 1. oktobra - Prijateljsko srečanje, ki se bo zaključilo s sv.mašo ob 14. uri v slovenski kapelici.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
DNEVI EVROPSKE DEDIŠČINE
Danes bo stekel slovenski prispevek k letošnjim Dnevom evropske kulturne dediščine. Osrednji dogodek bo otvoritev Evropskih dnevov kulturne dediščine v Sloveniji ob 16. uri v Arboretumu Voleji potok, ki mu bodo jutri ob 11. uri sledile Se otvoritve razstav in pre-davnja z ogledi v Sivčevi hiši v Radovljici ter na gradovih v Sevnici, Betnavi in Štanjelu. V petek bo v Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) v Ljubljani potekal simpozij na temo obnove zgodovinskih parkov, na katerem bodo predavali tako domači kot tuji strokovnjaki. Dopoldan bo kot prvi varstveno politiko italjanskih zgodovinskih vrtov predstavil Vincenzo Cazzato, zatem bosta sledila se prispevka dr. f. Szikra Eva o madžarskih krajinskih parkih 19. stoletja in predstavitev Esterhazyevega parka v avstrijskem Ei-senstadtu. Popolden bo pa dr. Bruno Sisic predaval o ureditvi vrta v dvorcu hrvaškega pesnika Petra Hekto-roviCa v Starem Gradu na Hvaru, program predavanj
parkovno d govoril
o smislu slovenske krapnsko-arhitektume dediščine.
X ¥ e * A
KULTURNIH
ORCAHMUICIJ
CENTER
kulturnim
NEJAVNOSTI
ŠKOFJA LOKA
Spoštovani!
Spi
olsRf
Vse delavnice bodo potekale v Martini hiši (Škofja Loka, Mestni trg 26). Vse dodatne informacije: ZKO Škofja Loka, tel.: 064/621-535
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Studijski center za raziskave in umsko zdravljenje Dežele Furlanije-Julijske krajine (Svetoivanski park)
V soboto, 30. t. m., ob 9. uri »Confini Bon-
na« v izvedbi »Centro Donna«; ob 21. uri bo v gledališču Mlela na programu gledališka predstava Lelle Costa.
V sredo, 4. oktobra, ob 10.00 - Zasedanje na temo Teatra e disagio».
RAZSTAVE
SLOVENIJA
MODERNA GALERIJA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA.
GALERIJA TIVOU
Osebne razstave nagrajencev 20. mednarodnega grafičnega bienala.
CANKARJEV DOM
V	Veliki sprejemni dvorani je do 30. septembra na ogled razstava tapiserij nemškega umetnika VVemerja Mollerja. (foto)
MALA GALERIJA. Slovenska 35
V	galeriji je na ogled razstava slik nemškega umetnika Imija Knoebla,
BEŽIGRAJSKA GALERUA. PtmaiskaSl
Na ogled je razstava OD SKICE DO LUTKE, umetnice Agate Freyer - Majaron, (foto)
MUZEJ NOVEJŽE ZGODOVINE. Celovška 23
Gotika v Sloveniji: razstavi Arhitektura ter Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dediščine.
GALERUA EGURNA. Gregorčičeva 3
V galeriji je na ogled razstava slik akademskega slikarja in profesorja slikaratva na ljubljanski akademiji, Emerika Bernarda.
NARODNI MUZEJ. Prežemova 20
Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - Svet predmetov.
GALERUA Vodnikova domačtia. Vodnikova 65
V galeriji je na ogled posthumna razstava akademskega slikarja Marijana Dovjaka.
GALERUA KRKA. Dunajska 65
V	galeriji do 7. oktobra razstavlja nizozemski slikar Kees van Eyck.
GALERUA IURUA.
V	galeriji je do 28. septembra na ogled razstava kiparja Aleksandra KovaCa.(foto: kovinska skulptu-rafdajte mi masko, držal bom lestev...")
GALERUA ŠKUC
V	galeriji je na ogled samostojna razstava mladega fotografe Tomaža Gregoriča.
GALERUA SKUC
V	galerijije na ogled samostojna razstava mladega fotografe Tomaža Gregoriča.
GALERUA MART. MARIBOR
V	galeriji je na ogled razstava stik umetnika Adel Seyoun in Galeb Baiee.
NARODNA GALERUA. Prežihova 1
V	obeh zgradbah galerije je na ogled razstava Gotika v Sloveniji: Slikarstvo in kiparstvo.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revohella-Galerija modeme umetnosti (UL Diaz 27): do 15.10. razstavlja James Rosenquist. Galerija Cartesius: do 30. t. m. razstavlja umetnica Megi Pepeu (umik: 11.-12.30,16.30-19.30). Galerija Art Light Hall: do 30. t. m. razstavlja slikar Ugo Pierri.
Miramarski park- Konjušnica Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Dvorana Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi 1: Do 6.10. bo na ogled razstava albanskega slikarja in kiparja Gavrill Pritfuli.
GORICA
Kulturni dom: do 8.10. razstavlja slikar Jona Gal Planinc iz Ljubljane.
V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
ŠTANJEL
V	Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. PASSARIANO
V	Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o
Pier Paolu Pasoliniju.
KOROŠKA
CELOVEC
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra.
Kunstforum (Villacherstrasse 8/II): do 14.10 razstavlja Ahmet Oran.
Galerija Freund: razstavlja Johannes Zechner. Evropska hiša: kiparski simpozij Krastal-Celovec.
Hiša umetnikov
Do 7.10. je na ogled razstava T. VVoschitza. Galerija Ars temporis:
Razstavljena so dela Vlastimila Teske in Angele Htibel.
PLIBERK
Do 14.10 razstavlja VVerner Berg.
ROŽEK
Grad RoZek: do 1.10 je odprta razstava slikarja B. Faschinga.
TINJE
Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga.
SPITAL OB DRAVI
Grad Porcia: do 15. 10.95 bo na ogled razstava »50 let Akademije za likovno umetnost v Ljubljani«
GLASBA
FJK
TRST
Gledališče Miela V nedeljo, 1. oktobra, ob 11. uri bo prihodnji koncert. Koncerte, osem nedeljskih glasbenih matinej, je organiziralo gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bo-navventura in bodo trajali do 17. decembra. Nastopilo bo osem mladih že uveljavljenih pianistov, ki bodo izvajali Beethovnove sonate. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir.
REPENTABOR
Gallus Consort - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe
V	nedeljo, 1. oktobra , ob 18. uri - Italijanske violinske sole v 17. stoletju. Nastopajo Luigi Rovighi, Dina Slama in Irena Pahor. Izvajali bodo Frescobaldijeve in Corellije-ve skladbe.
Koncert prireja Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in- tržasko pokrajino.
STIVAN
V	ponedeljek, 2. oktobra, ob 21.00 bo v stivanski cerkvi na sporedu zaključni koncert iz cikla »Timavske note«, ki jih je organiziralo Združenje Punto musicale. Nastopila bo vokalna skupina »Ensemble Oktoechos», ki bo izvajala srednjeveško glasbo.
ŠPORT
Sreda, 27. septembra 1995
23

ŠAH / BOJ ZA SVETOVNI NASLOV
»Madraški tiger« presenetil Kasparova
Konec serije remijev
N E W YORK - Serija remijev v dvoboju za naslov Šahovskega svetovnega prvaka profesionalne organizacije PC A se je končala v deveti partiji.
Indijski izzivalec Visvva-nathan Anand (na sliki AP) je prvič v tem Šahovskem dvoboju premagal branilca naslova, Rusa Garija Kasparova. Tako »madraški tiger« pred deseto partijo vodi v skupnem seštevku s 5:4.
Anand je bil tokrat beli, Kasparov pa se je Se petič branil s sicilijansko obrambo. S Scheveningerjevo varianto je prvaku uspelo držati distanco, toda Indijec se je odlično pripravil. Anand je sredi partije izvedel novo potezo s trdnjavo in zaCel močan napad na damino krilo. Po treh urah igre je izzivalec zamenjal trdnjavo s skakačem. Odtlej je Anand samo Se krepil pozicijo in po 35 potezah je Kasparov moral nasprotniku Čestitati za zmago v drugi najdaljši partiji tega dvoboja.
»S to zmago Se vedno nisem dosegel svojih Zelja,« je bil po zmagi previden 25-letni Indijec. »Kasparov ne bo tako zlahka prebolel poraza in v naslednji partiji bo vsekakor na-
padal,« je zatrdil Anand, ki mu do naslova svetovnega prvaka manjka Se 5.5 točke,. Kasparov mora iz dvajsetih partij zbrati 10 točk, da obdrži naslov.
Potek 9. partije - beli Anand in Cmi Kasparov (sicilijanka): 1. e4, c5; 2. Sf3, d6; 3. d4, cxd4; 4. Sxd4, SfB; 5. Sc3, a6; 6. Le2, e6; 7. 0-0, Le7; 8. a4, Sc6; 9. Le3, 0-0; 10. f4, Dc7; 11. Khl, Te8; 12. Lf3, Ld7; 13. Sb3, Sa5; 14. Sxa5, Dxa5; 15. Dd3, Tad8; 16. Tfdl, Lc6; 17. b4, Dc7; 18.b5, Ld7; 19. Tabl, axb5; 20. Sxb5, Lxb5; 21. Dxb5, Ta8; 22. c4, e5; 23. Lb6, Dc8; 24. fxe5, dxe5; 25. a5, Lf8; 26. h3, De6; 27. Td5, Sxd5; 28. exd5, Dg6; 29. c5, e4; 30. Le2, Te5; 31. Dd7, Tg5; 32. Tgl, e3; 33. d6, Tg3; 34. Dxb7, De6; 35. Kh2, Kasparov predaja. Po devetih partijah: Kasparov -Anand 4:5.
- NOGOMET / 2, KOLO V EVROPSKI LIGI PRVAKOV h
Za nekatere že popravni izpiti
Prvi nastop Aalborga - Borussia Dortmund v Glosgowu - Juventus tovorit s Steouo
PORTO - Danski prvak Aalborg, ki je zamenjal izključeni kijevski Dinamo, začenja svojo avanturo v Ligi prvakov v A skupini v gosteh pri Portu. Domačini imajo nekaj težav s poškodbami, teh skrbi pa nima trener Dancev Sepp Piontek, ki povsem mirno pričakuje današnje srečanje. Portugalci so favoriti, toda Aalborg, ki je trenutno tretji v danskem prvenstvu, je v zadnjem Času strelsko precej razpoložen.
Po presenetljivi zmagi proti Black-burnu v gosteh bo skušal moskovski Spartak vknjižiti drugo zaporedno zmago in se Se za korak približati uvrstitvi v Četrtfinale. Legija iz Varšave, ki je bila v prvem kolu prav tako uspešna, pa vsaj v Moskvi ne bi smela predstavljati pretežke ovire. Blackburn se vrača v formo (5:1 v angleškem prvenstvu proti Coventryju) in se bo skušal že proti norveškemu Rosenbergu v gosteh odkupiti za spodrsljaj proti Moskovčanom.
Zanimivi srečanji sta na programu v C skupini. Škotski Glasgovv pričakuje Bomssio iz Dortmunda, ki je v prvem kolu doživela hud domač poraz preti Juventusu. Pri Škotih bo manjkal kaznovani branilec Alan McLaren, vprašljiv pa je tudi nastop kapetana Richarda Gougha, ki se je v soboto poškodoval na prvenstveni tekmi proti Hi-bemianu. Borussia problemov s postavo nima, vsi pa pričakujejo, da bo Andy Moller ponovil bleščečo igro s tekme proti Eintrachtu, ko je bil tudi strelec.
Juventus je izrazit favorit proti Steaui iz Bukarešte. Čeprav trener Lip-pi morda ne bo mogel računati na kapetana Viallija, pa Juventus ne bi smel imeti večjih težav z Romuni. V ekipi bosta spet Portugalec Paulo Sousa in Alessio Tacchinardi, ki proti Cagliariju nista igrala, v napadu pa bo Lippi zaupal sposobnostim Del Piera, Padovana in Ravanellija. Zaradi poškodb bodo še vedno odsotni Atillio Lombardi, Vladimir Jugovič in Giancarlo Marocchi, v ekipo pa se po poškodbi lahko spet vrne srednji krilec Pietro Vierchovvod. Pri gostih iz Bukarešte bo manjkal vezni igralec Damian Militaru, ki je biul zaradi izključitve na tekmi z Gla-
sgovvom kaznovan s prepovedjo nastopa na dveh tekmah, v ekipi pa se vraCa strelec Marius Lacatus, ki proti Skotom ni igral zaradi kazni.
V četrti skupini bo najbolj zanimiv spopad v Budimpešti med Ferencvaro-som in evropskim prvakom Ajaxom. Ferencvarosov stadion, ki lahko sprejme le 20.000 gledalcev, bo premajhen za vse ljubitelje nogometa, saj so vse vstopnice že od nedelje razprodane.Pri Ajaxu računajo, da bodo prvič letos nastopili v popolni postavi, medtem ko so Madžari odšli v karanteno neznano kam, da bi se v popolnem miru pripraviti na današnji spopad. V tej skupini bo v Madridu še tekma med Realom in Grasshopperjem iz Ziiricha, Spanci pa so izraziti favoriti.
DANAŠNJI SPORED
Skupina A
Panathinaikos (Gr) - Nantes (Fra), Porto (Fort) - Aalborg (Dan)
Vrstni red: Porto in Nantes 1, Panathinaikos in Aalborg 0* (*Panathi-naikos in Aaalborg imata tekmo manj, ker je Uefa zaradi podkupovanja izključila Dinamo Kijev, razveljavila izid prve tekme med Dinamom in Pa-nathinaikosom ter v Ligo prvakov uvrstila Aalborg).
Prihodnje kolo (18.10): Nantes - Aalborg, Porto - Panathinaikos.
Skupina B
Spartak Moskva (Rus) - Legija Varšava (Pol), Rosenborg (Nor) - Blackburn (Ang).
Vrstni red: Legija in Spartak 3, Blackburn in Rosenborg 0.
Prihodnje kolo (18. 10:): Legija -Blackburn, Rosenborg - Spartak.
Skupina C
Glasgovv Rangers (Skot) - Borussia Dortmund (Nem), Juventus (Ita) -Steaua (Rom).
Vrstni red: Juventus in Steaua 3, Glasgovv Rangers in Borussia 0.
Prihodnje kolo (18.10.): Borussia D. - Steaua, Juventus - Glasgovv Rangers.
Skupina D
Ferencvaros (Madž) - Ajax (Niz), Real Madrid (Spa) - Grasshopper (Svi)
Vrstni red: Ferencvaros in Ajax 3, Real Madrid in Grasshopper 0.
Prihodnje kolo (18.10.): Ajax - Grasshopper, Real Madrid - Ferencvaros.
NOVICE
Več žensk v Mednarodnem olimpijskem komiteju
LAUSANNE - Od 31. decembra leta 2000 dalje bo v organih Mednarodnega olimpijskega komiteja najmanj deset odstotkov žensk, njihovo število pa bo postopoma naraščalo, tako da naj bi bilo v MOK-u konec leta 2005 že 20 odstotkov žensk, predsednik Juan Antonio Samaranch pa je dejal, da je končni cilj v tem, da bi v športu dosegh popolno enakopravnost med spoloma.
Tarquini namesto Katajame
LIZBONA - Japonski voznik formule ena Ukio Ka-tajama bo konec tedna počival in ne bo nastopil na veliki nagradi Evrope na Niirburgringu. Po nesreči na Startu velike nagrade Portugalske potrebuje mali Japonec še nekaj dni počitka, tako da bo v njegovo vozilo sedel rezervni oziroma testni voznik Tyrrel-la Italijan Gabriele Tarquini.
Fittipaldi je stopil pred oltar
VATIKAN - Nekdanji svetovni prvak v formuli ena Brazilec Emerson Fittipaldi se je včeraj v baziliki sv. Petra poročil z dolgoletno prijateljico Tereso Cristino Hotte. Fittipaldi in Hottejeva prijateljujeta že dvanajst let in imata dva otroka, osemletno Joan-no in štiriletnega Luco. Poroki je prisostvoval le najožji družinski krog in nekaj prijateljev. 49-letni Fittipaldi je bil svetovni prvak v formuh ena leta 1972 in 1974.
Ngugi se vrača
LONDON - Petkratni svetovni prvak v krosu Kenijec John Ngugi se vraCa na tekmovalna prizorišča. Ngugi, ki je poleg tega še olimpijski prvak v teku na 5000 metrov, je bil leta 1993 suspendiran zaradi jemanja nedovoljenih poživil. Mednarodna atletska federacija mu je prvotno izrekla štiriletno prepoved nastopanja, maja letos pa mu je kazen zmanjšala z obrazložitvijo, da ni bil zadostno seznanjen s pravih Kenijske atletske zveze o dopingu. Ngugi bo že v nedeljo na velikem tekaškem mitingu v Edinburghu na Škotskem nastopil v teku na
10.000	metrov. Njegovi najveeji tekmeci bodo rojak Douglas VVakiihuri, zmagovalec svetovnega pokala v maratonu, ter britanski tekači Steve Gram, Gary Staines in Andrevv Pearson.
Novi predsednik je Južnokorejec
TOKIO - Južnokorejec Park Yong Sung je bil izvoljen za novega predsednika mednarodne judo zveze. V prvem krogu vohtev je izpadel dosedanji predsednik Spanec Luis Baguena, v drugem pa je 55-letni Korejec z 88 glasovi premagal Japonca Jukimitsua Kano, ki je dobil le 69 glasov.
Kschvvendtova izgubila v 1. krogu
PEKING - Na ženskem teniškem turnirju v Pekingu z nagradnim skladom 107.500 dolarjev se je od na-daljnega tekmovanja že morala posloviti ena od nosilk. Četrta nosilka Nemka Karin Kschvvendt je namreč s 7:5, 4:6 in 7:5 izgubila proti Kitajki Chen Jingjing. Izidi 1. kroga: Chen Jingjing (Kit) - Karin Kschvvendt (Nem, 4) 5:7, 6:4, 7:5; Tessa Priče (JAR) - Choi Ju-Yeon (J. Kor) 4:6, 6:2, 6:2; Jolene VVatana-be (ZDA) - Chen Li (Kit) 7:6, 7:5; Ann Grossmann (ZDA) - Kirn Eun-Ha (J. Kor) 6:0, 6:4; Shaun Stafford (ZDA, 7) - Petra VVinzenhoeller (Nem) 6:2, 6:3; VVang Shi-ting (Taj, 3) - Sarah Pitkovvski (Fra) 6:0, 4:6, 6:1; Jeon Mi-Ra (J. Kor) - Meilen Tu (ZDA) 2:6, 6:4, 7:6 (5).
FORMULA 1 / PRESENEČENJE IZ MARANELLA
KOŠARKA / ŠKANDAL
Irec Eddie Irvine bo drugi voznik Fetrarija
MARANELLO - Namesto »mini kvalifikacij«, v katerih naj bi Italijani Ba-doer, Larini, Fiaschella, Morbidelli in Martini danes v Fioranu med seboj odločiti, kdo bo v prihodnji sezoni ob Michaelu Schumacherju drugi voznik Ferrari] a, je vCeraj iz Maranella prišla kratka novica s šokantno vsebino: »Drugi voznik Ferrari j a v letu 1996 bo Severni Irec Eddie Irvine.« Novica je še posebej presenetljiva zato, ker Irvine (na sliki AP) kljub nespornemu talentu letos ni bil prav nikoli omenjen v zvezi s kakršnimkoli prestopom iz Jordana v kakšno drugo moštvo. Poleg omenjene italijanske peterice so biti »uradni« kandidati za Ferrari še David Coulthard, Johnny Herbert in Rubens Barrichello.
Do prestopa je prišlo kljub temu, da je prejšnji Četrtek Eddie Jordan uradno sporočil, da ima z Irvineom pogodbo tudi za prihodnjo sezono. Toda pogodbe so v formuli 1 že dolgo ničvreden kos papirja, ki ga je za primerno vsoto v vsakem trenutku mogoče razveljaviti. Tako naj bi po trditvah italijanskega časnika Corriere dello Spori prestop Irvi-nea Italijane stal približno pet milijonov
dolarjev. V skopem sporočilu iz Maranella je zapisano le še to, da so pogodbo z Ircem skleniti za eno leto, z možnostjo podaljšanja še za dve sezoni, dogovor pa je bil mogoC zaradi »dobrih odnosov med Jordanom in Ferrarijem«.
Irvine je svoj velik potencial pokazal že v Suzuki na Japonskem ob koncu leta 1993, ko je na svoji prvi dirki v formuli 1 zasedel šesto mesto. Od takrat pa do danes je nastopil na 28 dirkah, najboljši rezultat pa je bilo tretje mesto letos v Kanadi. V intervjuju za naš dnevnik v začetku maja v Imoti je dejal, da zaradi obilice tehničnih težav s svojim jorda-nom ne more pokazati vsega svojega znanja, da pa je v idealnih pogojih tudi z jordanom sposoben premagati »vso konkurenco. Razen v Kanadi temu sicer ni bil nikoli blizu, zato pa je toliko bolj navduševal s svojimi predstavami na treningih, kjer se je skoraj vedno uvrščal takoj za dirkači iz najboljših moštev. S svojo navidezno ravnodušnostjo, ki nepoučenega opazovalca navdaja z mislijo, da je formula 1 zanj najbolj nepomembna stvar na svetu, in z veliko samozavesti je 29-letni Irec morda celo
najbolj primeren partner za Schumacherja in »napeto« vzdušje pri Ferrariju. Vedno ima v mislih le to, kako Cim bolje odpeljati krog, ne glede na to, kaj se dogaja okoli njega. Mesto ob Schumacherju je za dirkače doslej sicer skoraj vedno pomenilo propad, saj je vse po vrsti premagoval za nekaj desetink ali celo sekund na krog. A isto je poCel tudi Barrichello, dokler se ni pojavil Irvine. Zato smo lahko prepričani, da bo Eddie Irvine v drugem Ferrariju veC kot samo »sparing partner« Michaelu Schumacherju.
Simon Demšar
Zb Žeravico ni
prostora na klopi
BEOGRAD - Danes bo na tekmi med Partizanom Inek-som in Benfico padla odločitev, ali bo ZRJ imela svojega predstavnika v evropski košarkarski ligi. Toda veliki športni dogodek je kar malo v senci velikega škandala, ki se je zgodil v nedeljo v Leskovcu. Tik pred začetkom tekme četrtfinalnega turnirja v Leskovcu je delegat Košarkarske zveze Jugoslavije BendiC novemu Sefu strokovnega štaba Partizana Ranku Žeravici prepovedal, da bi sede 1 na trenerski klopi, z obrazložitvijo, »da Žeravica nima licence za letošnje tekmovanje«. Toda licenc še niso podelili in vodilni možje KK Partizan so potezo KZJ razumeli kot primitivno kazanje moči že zdavnaj preživelih struktur KZJ. Sli so celo tako daleč, da so navišjo košarkarsko organizacijo označili kot »zmes mafijske organizacije, prostozidarskih lož in zasebnega podjetja
za bogatenje trgovcev z otroki, ki jih novi lastniki kmalu naredijo za Grke«.
Izkušeni trener Ranko Žeravica je na parketu dvorane v Leskovcu ravnal skrajno korektno. Usedel se je med gledalce, saj moštvu ni hotel onemogočiti pomembnega uigravanja pred današnjo tekmo proti Benfici. Potem ko veC let ni bil v ZRJ, je bil njegov edini komentar: »Ni mi jasno, kaj se dogaja v jugo košarki.«
Zanimivo je, da je do škandala prišlo prav na dan, ko so za predsednika KZJ izbrati beograjskega Zupana magistra Ne-bojšo Čoviča. Nekdanji košarkar, elan vladajoče socialistične stranke Srbije, je že večkrat najavljal boj proti različnim vrstam mafije v mestu in nekaj stvari mu je že celo uspelo spremeniti. V Partizanu upajo, da bo lahko preprečil tudi »mafijo« v jugo košarki.
Maja Maršidevič
ŠPORT
Sreda, 27. septembra 1995
NOGOMET / POVRATNE TEKME ITALIJANSKIH MOŠTEV V PRVEM KROGU POKALA UEFA
Lugano izločil Inter! Ostali zlahka naprej
Švicarji so v Milanu zmagoviti zadetek dosegli pet minut pred koncem srečanja - Prvi »evropski« zadetek Balba
Včerajšnji izidi v pokalu Uefa			
1. tekma		2,tekma	naprej
SCT Olimpija (Slo) - Roda Kerkrade (Niz)	0:5	2:0	Roda Kerkrade
Maribor Branik (Slo) - 01ympiakos (Grč)	0:2	1:3	01ympiakos
Roma (Ita) - Neuchatel (Svi)	1:1	4:0	Roma
Inter (Ita) - Lugano (Svi)	1:1	0:1	Lugano
Lublin (Pol) - Milan (Ita)	0:4	1:4	Milan
Omoma (Cip) - Lazio (Ita)	0:5	1:2	Lazio
Barcelona (Spa) - Hapoel Beer Sheva (Izr)	7:0	5:0	Barcelona
Ujpest (Madž) - Strasbourg (Era)	0:3	jutri	
Bordeamc (Fra) - Vardar Skopje (Mak)	2:0	jutri	
Standard Liege (Bel) - Vitoria (Port)	1:3	0:0	Vitoria
Real Betis (Spa) - Fenerbahce (Tur)	2:1	-	
Manchester U. (Ang) - Rotor Volgograd (Rus)	0:0	2:2	Volgograd
Psv Eindhoven (Niz) - MyPa-47 (Fin)	1:1	7:1	Eindhoven
Avenir Breggen (Luks) - Lens (Fra)	0:6	danes	
Silkeborg (Dan) - Sparta Praga (Češ)	1:0	1:2	Silketrorg
Benfica Lizbona (Port) - lierse (Bel)	3:1	2:1	Benfica
Botev Plovdiv (Bol) - Sevilla (Spa)	0:2	1:1	Sevilla
Lokomotiv Moskva (Rus) - Bayem M. (Nem)	1:0	0:5	Bayem
Dinamo Minsk (Blr) - Austria Dunaj (Av)	2:1	1:0	Dinamo Minsk
Nottingham Forest (Ang) - Malmo (Sve)	1:2	1:0	Nottingham
Lodz (Pol) - Cemomorec (Ukr)	0:1	5:7	Cemomorec
Leeds United (Angl) - Monaco (Fra)	3:0	0:1	Leeds
Lillestrom (Nor) - Brondby (Dan)	0:3	0:0	Br6ndby
Akranes (Isl) - Raith Rovers (Sko)	1:3	1:0	Raith Rovers
Slavija Praga (Ceš) - Frieburg (Nem)	2:1	0:0	Slavija
Kaiserslautem (Nem) - Slovan Bratislava (Sik)	1:2	3:0	Kaiserslautem
Lyon (Fra) - Farense (Por)	1:0	1:0	Lyon
Aalst (Bel) - Levski Sofija (Bol)	2:1	1:0	Aalast
Werder Bremen (Nem) - Glenavon (S. Ir)	2:0	danes	
Auxerre (Fra) - Viking Stavanger (Nor)	1:1	1:0	Auxerre
Liverpool (Ang) - Spartak Vladikavkaz (Rus)	2:1	0:0	Liverpool
Raf Riga (Lit) - Zimbru Kisinjev (Mol)	0:1	1:2	Kisinjev
Inter - Lugano 0:1 (0:0)
Strelec: Carrasco (85)
INTER: Pagliuca, M. Paganin, Centofanti, Preši, Pesta, Roberto Carlos, Zanetti, Seno (Manicone od 77. min.), Ganz, Car-bone (Orlandini od 54. min.), Rambert (Fontolan od 54. min.).
Sodnik:	VVeber
(Nemčija). Gledalcev
18.000
MILAN - Interju gre vse narobe, vendar pa si svojo usodo vsak kroji sam. Odstavitev trenerja Bianchija dan pred nastopom v pokalu UEFA je le še poglobila krizo v moštvu. Proti Luganu so Milančani pod vodstvom Luisita Suareza igrali povsem brez koncepta in potrebne zbranosti. Skromne goste bi kljub temu izločili iz pokala, ko ne bi vratar Pagliuca pet minut pred koncem izpu-
stil v mrežo žogo po nenevarnem prostem strelu Carrasca. Tretjerazredna Interjeva igra je opogumila Švicarje, posebno pa še Salimova, ki ima z milanskim klubom odprte raCune in je igral z zagrizenostjo, ki je ni v svojih Interjevih časih nikdar pokazal. Toda edini pravi rezultat Interjeve zmede in požrtvovalnosti Švicarjev je bila kaotična igra na sredini igrišča. Edina skrb Milančanov je bila ohraniti začetni izid, nič pa ni kazalo, da lahko Lugano doseže gol. Saj ga tudi ni. »Zakuhal« ga je Pagliuca s pomočjo Fon-tolana. Inter pa se poslavlja iz Evrope že po l.kolu, kar se mu zadnja leta pogostokrat dogaja.
Dvajset odstotkov pol milijardnega dobička s tekme so namenili vojnim sirotam v BiH.
Zaglebie Lublin - Milan 1:4 (0:0)
Strelci: Eranio (53), Simone (63), Krzyzanow-ski, (73) Boban (86 in 90)
MILAN: lelpo, Tassot-ti, Maldini, Eranio, Galli (Coco od 60. min.), Costa-curta, Donadoni (Baggio od 66. min.), Desailly, Weah (Di Canio od 52. min.), Boban, Simone.
Sodnik:	Sarvan
(Turčija); koti: 7:3 za Milan; gledalcev. 17.000; opomini: Donadoni.
LUBLIN - Milan je Poljakom tudi v povratrni tekmi zabil štiri kole, srečanje pa bi se lahko končalo tudi z rezultatom 7:3. V sicer slabem prvem polčasu, ki se je končal brez golov, je Milan namreč zadel prečko (Weah v 19. minuti) in vratnico (Boban v 29. minuti), Lublin pa je prav tako imel dve odlični priložnost, a
sta bila branilec Galli in vratar lelpo na mestu.
Ze po nekaj minutah drugega dela je Milanov trener Capello iz igre potegnil neprepričljivega VVeaha in v konico napada poslal motiviranega Di Cania. Gol, ki ga je že po osmih minurah dosegel Eranio s samostojno akcijo, je razgibal srečanje. Dotlej previdni Poljaki so se odločneje podali v napad in se s tem izpostavili Milanovemu protinapadu, ki je bil še trikrat učinkovit, vmes pa je Lublin znižal Zaostanek na 2:1.
V 28. minuti je na igrišče stopil tudi Baggio (namesto Donadonija), ki so ga poljski gledalci (čemu?) pošteno izžvižgali.
»Zmagali smo brez težav, kar smo po izdatnemu uspehu v Milanu tudi pričakovali,« je po tekmi dejal Capello, še bolj zgovoren pa je bil Paolo Di Canio, ki je sicer pri Milanu na prepihu. »Mislim, da sem dokazal, da si zaslužim igrati pri Milanu. Ne vem, ali bom ostal, menim pa, da mora Milan izkoristiti vse svoje igralce, če hoče biti uspešen na več forntah. Mnogi dobri igralci predolgo sedijo na klopi«, je izjavil kandidat za prestop v Bologno ali angleški Balckbum.
Roma - Neuchatel Xa-max4:0 (3:0)
Strelci: Balbo (26), Fo-neseca (31), Balbo (35), avtogol Rueda (55).
ROMA: Cervone, Al-dair, Petruzzi, Lanna, Moriero (Di Biagio od 62. min.), Statuto, Giannini, Cappioli, Carboni (Anno-ni od 46. min.), Balbo,
Fonseca (Totti od 65. min.).
Sodnik: Sandra (Belgija), koti: 3:3, gledlacev: 18.953
RIM - Abel Balbo (prvič uspešen strelec v evropskih pokalih) in Daniel Fonseca kot v najboljših dneh in Roma je z gladko zmago dosegla dve muhi na en mah: uvrstila se je v drugi krog pokala UEFA in pomirila razdražene navijače. Prvih dvajset minut je Ro-mina previdna igra in priložnost Pane v 7. minuti) že razburjala duhove na stopniščih Olimpica, ko pa sta se razigrala južoa-meriška napadalca in v devetih minutah dosegla tri krasna zadetka, se je ozračje na igrišču in okoli njega sprostilo. Na sredini igrišča je Giannini dobro vodil igro svojega moštva, Švicarji pa niso bili sposobni reagirati, tako da je bilo tkeme konec že po prvih 45 minutah.
»Prvi osemnajst minut
sem gledal grdo Romo, oni so bili dvakart bolj hitri kot mi. Bal sem se za nas. Balbo in Fonseca sta nas nato rešila. Ko onadva igrata kot znata, igra dobro cela ekipa. Končni izidi pa je za Neuchatel prehuda kazen. To je dobra, zlasti pa izredno korektna ekipa,« je dejal trener Rome Mazzone.
»Glavna razlika med njimi in nami je v tem, da mi v moštvu nimamo vrhunskih posameznikov,« je srečanje komentiral trener gostov Gilberet Gress, ki je svojim očital tudi taktično nedisciplinirano igro.
Omonia Nikozija - La-zio 1:2 (0:1)
Strelci: Casiraghi (14), Xiouropas (69), Di Vaio (75)
LAZIO: Marchegiani, Romano, Nesta, Di Mat-teo (Marcolin od 65. min.), Negro, Bergodi, Rambaudi (VVinter od 51. min.), Fuser, Casiraghi, Piovanelli, Signori (Di
Vaio od 31. min.).
Sodnik:	Albrecht
(Nemčija).
NIKOZIJA - Gostovanje Lazia na Malti je bilo čisto formalno, Rimljanom pa je tudi proti skromni Nikoziji »uspelo« prejeti gol, kar potrjuje, da je Zemanovo moštvo »skregano« s fazo branjenja. Napako, ki je pomenila izenačenje, je skoraj takoj popravil Di Vaio (prej je isti igralec zadel prečko) in tako je Lazio osvojil tudi drugo tekmo, ki je bila sicer povsem enosmerna in polna zamujenih priložnosti.
Kakih 400 Laziovih navijačev je trenerju Zemanu očitalo, da v pričakovanju nedeljskega derbija z Romo ni omogočil počitka najboljšim igralcem. Rezultat trenerjevih izbir je bil ta, da sta se Signori in Rambaudi poškodovala in sta morala predčasno zapustiti igrišče, Signori pa je že izjavil, da bo v nedeljo igral.
NOVICE
Danes »azzurre« proti Turčiji
ARNHEM - Italijanskim odbojkaricam na EP ne gre od rok. Iz boja za kolajne so že izločene, nevarno pa je, da se jim ne bo niti posrečila uvrstitev v skupino za razvrstitev od 5. do 8. mesta. To bi predstavljalo za »azzurre« pravi polom, ker bi izgubile pravico do nastopa na kvalifikacijah za prihodnje olimpijske igre.
Včeraj je bil na EP prost dan, danes pa se bo Italija pomerila s Turčijo, pepelko B skupine. Današnji spored, skupina A (Groningen): Rusija -Belorusija, Nemčija - Latvija, Ukrajina - Poljska. Skupina B (Arnhem): Bolgarija - Češka, Italija -Turčija, Nizozemska - Hrvaška.
Perugia odstavila Novellina
PERUGIA - VValter Novellino po sledeh Ottavia Bianchia. Z dnevom zamude v prtimerjavi z hi-terjem je vodstvo Perugie po nedeljskem porazu moštva v Ceseni odstavilo trenerja VValterja Novellina. Moštvo začasno vodi trener mladih Diego Giannattasio. Eugenio Fascetti je zavrnil ponudbo kluba, ki še išče novega trenerja. Sklep vodstva ni pomiril kakih 300 navijačev, ki so med treningom zmerjali igralce, Ceš da se ne trudijo dovolj, in vzklikali Novellinu, ki se ga spominjajo še iz Časov, ko jih je navduševal kot igralec.
Boškov hvali svoje
NEAPELJ - Trenerja Napolija Vujadina Boškova so uspehi moštva spravili v dobro voljo. Prihodnjemu nasprotniku, prvaku Juventusu, je že napovedal »vojno«, za svoje igralce pa je pol hval. Tarantino je najboljši levi zunanji bramlec za Maldinijem, Buso pa je močnejši od Di Livia, trdi novosadski strokovnjak.
NOGOMET / LJUBLJANČANI ZMAGI NAVKLJUB IZLOČENI IZ POKALA UEFA
SCT Olimpija prepozno pokazala svojo pravo moč
SCT Olimpija - Roda JC Kerkrade 2:0 (1:0)
LJUBLJANA - Stadion za Bežigradom, 4500 gledalcev, sodniki Bikas, Vergjs, Athanassopoulos (Grčija).
STRELCA: 1:0 - Kliton Bozgo (41 - Um), 2:0 - Samir ZuliC (78 - Um).
SCT OLIMPIJA: Simeunovič, Hadžialagič, Englaro, Knavs, Kržišnik, Rudonja, Zulič, N’Toko, Benedejčič (Kosič), Šiljak (Djuranovič), Bozgo (Cimerotič).
RODA JC KERKRADE: R: Hesp, Senden, Doomernik (Plum), de Kock, Trost (D. Hesp), Roelofsen, Babangida, Van der Luer, Graef, Van Galen, Vurens.
SCT Olimpija je več kot izpolnila vsa pričakovanja in povsem zasluženo premagala svojega nasprotnika Rodo JC Kerkrade. Kljub temu izjemnemu uspehu se ji ni uspelo uvrstiti v drugi krog tekmovanja, saj je bil poraz v prvem srečanju s 5:0 vseeno prevelik. Postavlja pa se vprašanje, Ce bi morda Olimpija na prvi tekmi pod Verdenikovo taktirko dosegla ugodnejši rezultat. Tako pa bo morala priložnost za
uvrstitev v drugi krog iskati v prihodnji sezoni. SCT Olimpija je z zmago pridobila nekaj točk na lestvici UEFA, vendar bo morala na ligo prvakov počakati še nekaj časa, saj se najbrž po ratingu še ne bo uvrstila med 32 najboljših evropskih prvakov.
Gostje so sicer zelo napadalno začeli srečanje in v prvih desetih minutah poslali kar nekaj nevarnih žog proti vratarju Simeunoviču, ki bi v 12. minuti skoraj moral po žogo v svojo mrežo. Nato se je Olimpijina obramba strnila in organizirala. Lju-bljanCam so svojo priložnost iskali v hitrih akcijah Bozga in Siljaka. Ta je v 22. minuti približno 35 metrov od Rodinih vrat izredno lepo prestregel visoko žogo in hitro stekel proti kazenskemu prostoru, kjer ga je na robu grdo podrl Roelofsen, ki pa je bil kaznovan samo z rumenim kartonom. Šiljak je v 36. minuti za malo zamudil lep predložek pred nasprotnikova vrata, zato pa se je toliko bolj izkazal v 41. minuti. Bozgo je po robu igrišča stekel proti nasprotnemu kazenskemu prostoru, po sredini pa
je stekel Šiljak. Zavedel se je, da stoji v nedovoljenem položaju, počakal, da so ga prehiteli nasprotni obrambni igralci, in sprejel podajo Bozga. Nato je Bozgu žogo vrnil, tega pa so podrli v kazenskem prostoru in sodnik je pokazal na belo točko. Kliton Bozgo pa ni imel težav z zadetkom z enajstih metrov.
Drugi del se je začel podobno kot prvi, saj so spet močno pritisnili gostje, pritisk pa je trajal slabih deset minut. Nato je pobuda spet prešla na stran Ljubljančanov, ki pa so bili žal v napadu nespretni, se posebej pa je tu izstopal Cimerotič, ki je v drugem delu zamenjal Bozga. Nizozemci se v napadih niso preveč trudili, v obrambi pa so Ljubljančane lovih v prepovedane položaje. Vendar so se sami ujeli v past, saj so v svojem kazenskem prostoru v 78. minuti podrli Siljaka, ki je dobil lep predložek Cimerotica. Strelec najstrožje kazni pa je bil Samir Zulič, ki pa je moral minuto zatem zaradi dveh rumenih kartonov zapustiti igrišče.
Gregor Cerar
J KOŠARKA U
Gladek
poraz
lllyja
Pot v evropskem košarkarskem pokalu se za tržaški Illy-' caffe ni pričela najbolje.
Na Švedskem so namreč Bemardijevi fantje doživeti proti, moštvu New Wave Frolunda nepričakovan poraz z dvanajstimi točkami zaostanka. KonCni izid je bil namred 90:72 za gostitelje, s katerimi bi biti morali To-nut in ostali po napovedih opraviti z leo roko.
Tržačani so na Svedskme, kot znano, nastopili brez Američana Jevona Crudupa, ki si je pretegnil stegensko mišico. Kaže vsekakor, da bo precej hitro okreval.
ŠPORT
Sreda, 27. septembra 1995
25
KOTALKANJE / EVROPSKI POKALh
Poletovka Tanja Romano s kadetsko reprezentanco na tekmi v Franciji
Najmlajša v vrsti »azzuur«
Danes bo z italijansko kadetsko reprezentanco odpotovala v Villefranche sur Sao-ne v Franciji Poletova kotalkarica Tanja Romano (na sliki) , ki bo od jutri do sobote nastopala na tekmovanju za evropski pokal. Tekmovanje vsako leto organizira druga država, na njem pa se v vseh kategorijah (od kadetske naprej) pomerijo najboljši in najboljše kotalkarice iz Evrope.
Poziv v kadetsko reprezentanco pred-
stavlja za talentirano Tanjo izredno priznanje, saj po starosti sodi še v mlajšo na-raščajniško kategorijo, v kateri je letos na državnem prvenstvu osvojila srebrno kolajno.
Tako bo Poletova kotalkarica v italijanskem predstavništvu najmlajša tekmovalka, o tem, da nanjo očitno resno računajo tudi v bodoče, pa priča dejstvo, da so bili pozivi za razred mlajših tekmovalk v reprezentanco doselej izredno redki.
NAMIZNI TENIS / MOŽKA C2 LIGA
Gostje iz Pordenona premočni za Kras
Častno točko je osvojil Roberto Milič - Lepa zmaga mladih krasovcev v prvenstvu »U14«
Kras - San Giovanni Pordenon 1:5
Simoneta - Mucignat 0:2 (15:21, 12:21), Roberto Milic - Bagnariol 2:0 (21:17, 21:14), Gorazd Milic - Olivo 0:2 (18:21, 12:21), Roberto Milic - Mucignat 0:2 (16:21, 18:21), Simoneta - Olivo 0:2 (11:21, 15:21), Gorazd Milic - Bagnariol 0:2 (18:21, 19:21).
V deželnem prvenstvu teče vzporedno z moško C-2 ligo tudi tekmovanje ekip Under 14. Krašovci so v nedeljo na domačem igrišču gostili postavi por-denonskega San Giovan-nija. V prvi postavi sta nastopila mlajša igralca Gorazd Milic in Bojan Simoneta ter starejši igralec Roberto Mihe, ki je osvojil Častno točko za Krasovo moštvo. Mlajšima dvema manjka izkušenost včasih tudi veC preudarnosti v igri, starejšemu treningi. Treba pa je priznati, da so nasprotniki moCna ekipa na Čelu z Giannijem Olivo. S prvo prvenstveno zmago 5:0 je razveselila Krasova ekipa dečkov »under 14« v postavi Uroš Fabiani -Boštjan Milic. Starejša ekipa igra po sistemu 3:3, mlajša po Davisovem. Boštjan in Uroš sta bila odločno boljša od nasprotnikov tako v igri dvojic kot posamezno. To soboto bo Azzurra v nadaljevanju prvenstva v Gorici gostila obe Krasovi moštvi.
Under 14
Kras - San Giovanni Pordenon 5:0
Fabiani - Olivo 2:0 (21:12, 21:9), Mihe Boštjan - Polito 2:0 (21:7, 21:10), Fabiani/Milic - Olivo/Polito 2:0 (21:16, 21:17), Fabiani - Polito 2:0 (21:17, 21:17), Milic - Olivo 2:0 (23:21,21:19).
JJ.
Gorazd Milič je bil najbližji zmagi proti Bagnariolu (F. Kroma)
KOŠARKA / MEMORIAL MILAN STARC'
V spomin na svojega košarkarja bo Kontovel priredil dva turnirja
Danes in jutri na vrsti naraščajniki, konec tedna pa člani: Cicibana, Dom in Pom
Milan Starc, ki bi ravno letos praznoval svoj 18. rojstni dan, je že od najmlajših let vzel oranžno žogo v roke in se v spremstvu prijateljev svojih let skoraj vsak dan spotil na Kontovelovem odprtem igrišču. Igral je v vseh mladinskih ligah in bil znan po zelo živahnem značaju, saj je bil vedno zato, da se je »klapa« cim bolj zabavala in smejala. Pred enim letom
JADRANJE / JOHANA KRIŽNIC DVAKRAT PRVA, TUDI OSTALI USPEŠNI
Čupini »optimisti« izvrstni v Portorožu in Chioggi
Pred kratkim so štirje Cupini »optimisti« sodelovali na močni mednarodni regati v Portorožu, ki jo je organiziralo društvo Pirat. Nastopilo je 51 jadralcev in jadralk, med njimi pa so bili tudi najboljši mladi iz Slovenije in nekateri iz Hrvaške. Tekmovanje je potekalo ob vetru, ki je pihal s hitrostjo od 4 do 7 m na sekundo, morje pa je bilo razmeroma mirno. V takih razmerah se je najbolje znašla Johana Križnic, ki je osvojila prvo mesto. Zelo solidno so jadrali tudi ostali Cupini tekmovalci. Taki) o je bil neizkušeni Jaro Furlani na koncu dvanajsti, Picu-lin Danijel je osvojil 22., Lara Spi-nazzola pa 23. mesto.
Dan kasneje je ista »posadka«, kateri se je pridružil še Erik Masten nastopila še v Chioggi, kjer je bila na sporedu regata za trofejo »Monti pugno«.
V konkurenci 25 tekmovalcev se je Cupina ekipa zelo dobro odrezala, saj se je domov vrnila s 4 pokali (na sliki) . V ne preveč močnem vetru (2 - 4 m na sekun-
do) vendar pa ob precej razburkanem morju in močnem toku je bila Johana Križnic spet najuspešnejša, saj je osvojila absolutno 1. mesto, prva pa je bila tudi med
dekleti. Jaro Furlani je bil 3. Erik Masten četrti (s tem sta si oba prvič doslej priborila pokal), Lara Spinazzola je osvojila sedmo, Danijel Piculin pa deseto mesto.
je kruta usoda pretrgala Milanovo življenjsko pot in ga kar med spanjem odvzela staršem, prijateljem in znancem. Tedaj je tudi v tisti »klapi« zmanjkal njegov nasmejani in živ obraz, Milana pa se bodo vsi, ki so ga poznali, še dolgo spominjali.
Njegovo matično društvo bo njemu v spomin priredilo dva košarkarska turnirja v telovadnici Ervatti pri BrišCikih. Danes in jutri se bodo pomerile ekipe naraščajnikov Kontovela, Jadrana, Bora in Kraškega zidarja, v petek in v soboto pa bo na sporedu članski turnir, z novim dvobojem med Kontovelom in Cicibono (v finalu turnirja pred enim tednom je Cicibona osvojila prvo rundo, moštvi pa sta nastopili v nepopolni zasedbi) ter z nastopom Doma, ki se bo v polfinalu spoprijel s tržiškim Romom, kjer sta letos ob trenerju Valterju Vatovcu tudi bivša Sokolova igralca Martin Pertot in Robi Paulina.
SPORED TURNIRJA NARAŠČAJNIKOV
Danes ob 16.30: Bor -Kraški zidar, ob 18.00: Jadran - Kontovel
Jutri ob 16.30: finale za 3. mesto, ob 18.00: finale za 1. mesto
SPORED ČLANSKEGA TURNIRJA
V	petek ob 19.00: Kontovel - Cicibona, ob 20.30: Dom Agorest -Pom Tržič
V	soboto ob 17.00: finale za 3. mesto, ob 18.30: finale za 1. mesto
(sledila bosta nastop pevskega zbora Vasilij Mirk ter nagrajevanje)
(VJ)
Obvestila
GIMNASTIČNA SEKCIJA SZ DOM GORICA
obešCa, da vpisuje za športno ritmično gimnastiko (deklice letnika 1989 in starejše) in športni gimnastiko (dečki in deklice letnik 1989 in starejši) za sezono 1995/1996 ob torkih in petkih od 15.30 do 17.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Treningi so se že pričeli.
OKVAL
obvešča, da otroška telovadba za otroke poteka v Standrežu ob sredah in petkih pod vodstvom prof. Brajnika; za otroke vrtcev od 15.00 do 15.45, za dečke in deklice prvih dveh razredov osnovne šole pa od 15.45 do 17.00. orodna telovadba/akrobatika za osnovnošolce in osnovnošolke pa bo ob torkih od 15.30 do 17.30.
OK VAL, SZ SOČA, SZ OLVMPIA IN SD NAS PRAPOR
sporočajo da so se zaCeb treningi novoustanovljenih skupin under 13 (pokal CORAG) in under 14 (naraščajniki). Treningi so ob torkih in petkih od 17. do 19. ure v štandreški telovadnici.
SD BREG - ODBOJKARSKA SEKCIJA prireja tečaj miniodbojke za deklice letnikov ’85, ’86, ’87. Umik vadbe: ob ponedeljkih ob 17.30 in ob sredah ob 16.30 v občinski telovadnici v Dolini.
SD POLET - KOTALKARSKA SEKCIJA sporoča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški teCaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču na Pikelcu od 17. do 20. ure ah po telefonu na št. 213420.
SZ JADRAN
sezona 1995/96 državno prvenstvo B lige, Tržaška športna palača - prodaja abonmajev: podporni abonma ( koristnik dobi članstvo SZ Jadran) 300.000 lir, abonma (veljaven za 16 tekem) 140.000 lir, abonma po znižani ceni (mladina pod IB.letom starosti) 95.000 lir. Osnovnošolska mladina ima brezplačen vstop, popust za družinske abonmaje, prodaja abonmajev: na sedežu in vseh podružnicah Tržaške kreditne banke, cvetlicama Nadja na Proseku.
PLAVALNI KLUB BOR
sporoča, da se je v bazenu v Alturi začela vadba po dogovorjenem umiku.
NOGOMETNI KLUB BOR
prireja telovadbo za osnovnošolske otroke v Borovem športnem centru (Vrdelska cesta 7) pod vodstvom Paola Tognettija ob ponedeljkih od 15.00 do 16.30 in ob sredah od 14.30 do 16.00. Za informacije telefonirati na St. 369626/369484 od ponedeljka do petka od 18.30 do 19.30.
SK BRDINA
organizira tečaj smučanja na plastični stezi. Informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek od 19. do 20. ure.
SHTNKAI KARATE KLUB
prireja tečaje karateja in samoobrambe v telovadnici Silvestri na Proseku. Treningi so ob ponedeljkih in Četrtkih s sledečim umikom: otroci od 18.30 do 19.30 ter odrasti od 20. do 21.30. Umik in začasni sedež tajništva od ponedeljka do petka od 19.30 do 20.30 v telovadnici
GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR vpisuje za športno in baletno gimnastiko ter aktoba-tiko za sezono 1995/96 v uradnih urah na sedežu društva ati po tel. št. 51377 vsak dan od 17. do 19. ure.
SK KRAS - odsek za rekreacijo
obvešCa, da se bo pričela rekreacijska telovadba za odrasle in sicer: mlajša skupina torek in Četrtek od 21. ure dalje. Starejša skupina bo vadila ob torkih in Četrtkih od 8.30 do 9.30. Prvo srečanje bo v torek, 3.10.1995. Vpišete se lahko v tajništvu društva ati na prvi vadbeni uri - tel. tajništva v SKC v Zgoniku 229477.
SK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da bo tudi letos potekala popoldanska telovadba za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 1. in 2. razred osnovne šole. Prvo srečanje bo v petek, 6.10.1995, ob 16.30, v telovadnici v Zgoniku. Vpišete se lahko v tajništvu društva ati na prvi vadbeni uri. Telefon tajništva v SKC v Zgoniku: 229477.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se pričeti treningi za deklice letnikov ’82, ’83, ’84. Treningi so vsak ponedeljek ob 15. uri na Stadionu 1. maj. Pojasnila na treningih ali na tel.št. 814212 (Katja).
SZ GAJA - teniski odsek
sporoča, da se je začelo vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v tenisu za osnovnošolske otroke. Vpisovanje na sedežu društva ati po telefonu (226115) od 18. do 20. ure. Treningi se bodo pričeli 9. oktobra.
SD MLADINA - smučarski odsek nudi informacije o delovanju nove smučarske sezone 1995/96: začetni teCaji na plastični stezi in na snegu, vpisovanja FISI, zimovanje, tekmovalna dejavnost, rekreacija in razno na sedežu v Križu, dom A. Sirka, vsako sredo in petek od 19.00 do 20.30.
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Sreda, 27. septembra 1995
f
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20. 4.: Z veliko preračunljivostjo boste zamudili priložnost za napredovanje. NiC Čudnega, saj že dolgo potihoma pripravljate samostojen načrt, boljši od vseh tujih ponudb.
BIK 21.4,-20. 5.: S sposobnostjo jasnovidca boste predvideli izid zapletov na delovnem mestu, zato se boste lahko pravočasno umaknili na varno. Resila vas bosta trezna glava in odprte od.
DVOJČKA 21.5.-21. 6.: V družbo neznancev se boste vključili z veliko mero nezaupanja, vendar vas bodo sprejeli tako toplo, da se boste odtajali kakor kocka ledu, izpostavljena sončnim žarkom.
RAK 22.6. - 22. 7.: Prijeli boste za svinčnik, saj vas bo zajel val ustvarjalnosti. Manjkala pa vam bo jasna ideja, zato boste obstali. Dopustite roki, da sama izrazi vaše skrite vzgibe.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Na lepem vam ne bo niC več do družbe, ki vas je tako hvaležno podpirala v vasi edinstvenosti. Nič Čudnega, saj imate ob sebi čudovito nadomestilo v eni sami hvaležni osebi.
DEVICA 24.8. - 22.9.: Hrupno boste izrazili svoje mnenje glede krivic, ki jih opažate na delovnem mestu. Žrtve bodo sklanjale glave, krivci se bodo braniti, modri pa se bodo naučiti nekaj novega.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Vaše presojanje v luči finančnih meril se vam bo grdo zataknilo, ko se boste začeti spraševati o smislu garanja. Ce ne morete odkriti primernih meril, se spomnite na rojstvo in smrt.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Nekdo si bo hotel priti na jasno glede vaše dvojne narave. Lotil se bo raziskovanja, kdo pravzaprav ste: godrnjavi angel ati dobrovoljni peklenšček. Morda veste vi sami.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Brez ugovora boste sprejeti novo delovno obveznost, čeprav se vam bo potihem upirala. Potolažiti se boste z mislijo, da je tisti, ki je nenadomesdjiv, tudi nepogrešljiv.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Saj ni res, da nihče noče prisluhniti vašim težavam. Veliko jih je pri-pravljenB, vendar čakajo na to, da se jim zares od-. prete. Skozi priprta vrata debelokožd nimajo vstopa
VODNAR 21.1.-19. 2.: Ne prenaglite se, ko vas bo zamikalo, da bi si privoščiti avanturo. Utesnjenost, M jo čutite v vašem ljubezenskem gnezdecu, se s tem ne bo prav nič zmanjšala. Nasprotno.
RIBI 20.2. - 20.3,: Ker ste pridno sejati, bo napočil tudi čas žetve. Nikar ne spreglejte svojih pomočnikov - že zaradi tega, ker jih boste pri naslednji setvi potrebovati še bolj.
_________BENJAMIN_______
Odstrta skrivnost naše prihodnosti
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti Se kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo.
Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54, 61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in čimhitrejši odgovor, vam lahko videc Benjamin odgovori tudi na dom. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
Življenje
Vaša rubrika mi je zelo všeč, zato sem se odločila, da vas prosim za odgovore na moja vprašanja. Imam fanta, kri ga imam zelo rada in mi veliko pomeni. Čeprav je bil on tisti, ki me je našel in izbral, sem ga sčasoma zelo vzljubila. Z njim si želim ustvariti družino. Zanima me, ali me ima resnično rad. Mi je zvest? Nama je prihodnost naklonjena? Načrtujemo gradnjo hiše, zato me zanima tudi, ali se nam bo ta želja uresničila. Bo moja mama, ki je trenutno sama, našla človeka, ki je je vreden? Bo srečna z njim? Kaj jo čaka v prihodnosti? Veliko je pretrpela in mislim, da si zasluži malce več sreče. Lep pozdrav!
Benjamin: Iz vašega pisma ni razvidno, ali želite odgovor na dom ali v Republiki (napisali ste tako geslo kot naslov), vendar sem se odločil za odgovor v časopisu. Le redkokdaj se zgodi, da se ljubezen vname obojestransko in istočasno, kakor se vname, večinoma tudi ugasne, saj v bistvu sploh ne gre za ljubezen, ampak za zaljubljenost, ki temelji na željah in pričakovanjih. Ljubezen, ki se razvije iz prijateljstva, pa je veliko trdnejša in trajnejša, zato ni nobenega dvoma, da se bo nekaj takega zgodilo tudi z vajinim razmerjem. Torej: stopnjevanje ljubezni do meja, ki jim včasih ne bosta kos. Tvoji dvomi o njego-
vi ljubezni in zvestobi so odmev tvojih bojazni pred prekinitvijo vajinih vezi, vendar verjemi, da v niso osnovane. V prihodnje se boš še spopadala s takšnimi čustvi, kmalu pa boš odprla vrata medsebojnemu zaupanju. Neupravičeno nezaupanje poruši marsikatero uspešno zvezo, zato se brž loti te svoje naloge. Prihodnost vama je naklonjena toliko, kolikor sta naklonjena sebi in drug drugemu. Hišo boste gotovo zgradili, mama pa se naj malce več giblje med novimi obrazi, kajti med njimi jo čaka nekdo, ki jo bo osrečil in občutno popestril njen vsakdan. Veliko sreče in radosti vsem!
Luna
Zanima me moja prihodnost in prihodnost mojih otrok. Nikoli nisem imela lahkega življenja ne sreče v ljubezni. Mož mi je prezgodaj umrl in ostala sem sama z otroki. Prebijala sem se skozi življenje in po svojih najboljših močeh skrbela za otroke in jim skušala nuditi čimveč. Kasneje sem spoznala mlajšega moškega, s katerim sem nekaj časa živela v skupnem gospodinjstvu, ko pa sem zanosila, me je zapustil. Zaradi zdravstvenih težav sem se predčasno upokojila in se preživljam z majhno pokojnino. Sedaj ponovno živim z mlajšim moškim, vendar nisem tako srečna. Kakšna bo moja prihodnost? Ali bom še kdaj srečna v ljubezni?
Kako bo z mojim zdravjem? Ali se mi bo kdaj izboljšalo finančno stanje? Kakšna bo prihodnost mojih otrok?
Benjamin: Draga moja, v življenju vam kakor marsikomu ni bilo z rožicami postlano. Tisti, ki jim uspe uresničiti večino svojih Zelja in potreb, proti koncu življenja z žalostjo v srcu priznajo, da so prazni in da so v življenju počenjali same neumnosti? Brez skrbi, njim je še težje. Nihče namerno ne rine v težave - raje spi, se raje skrije ali pobegne. Zato je srečen tisti, ki ga življenje obdari s težavami, saj se v težavah prebudi, spozna sebe in išče drugačne, realnejše poti do resnične notranje sreče. Vidim, da ne tarnate, ampak se s s težavami spopadate pogumno in trezno, z modrostjo izkušenega človeka. Ravno zato, ker vidim, da imate svoje življenje trdno v rokah, ker ste gospodar svoje usode, vam ne bom ničesar napovedoval in vas vzpodbujal, ker tega ne potrebujete. Morda v svojem življenju resda ne boste dosegli vsega tistega, kar menite, da bi lahko, boste vendarle po svoje srečni. Ce niste zadovoljni z mojim odgovorom in si želite bolj natančnih odgovorov, mi pišite znova. Prisrčen pozdrav!
Kozoroginja
2e od pubertete naprej ne živim s starši, selim
se sem in tja in bojim se, da nikdar ne bom mogla ustvariti svojega stalnega doma in družine. V mojem življenju obstaja moški, s katerim sva živela skupaj, ki zdaj živi v tujini. Ze dolgo se nisva videla. Čakam na razplet. Zanima me, ali bova s sedanjim moškim še kdaj skupaj, ali si bom z njim ustvarila družino. Zanima me tudi zdravje in redna zaposlitev.
Benjamin: Draga Kozoroginja, kakorkoli že čakate svojega moškega, priznati si boste morali, da vajina srčna vez ni tako zelo trdna in topla, kakor mislite in želite -in, resnici na ljubo, tudi nikdar ni bila. To leto bo za vas prelomno, saj boste spoznali moškega, ki bo v vas prebudil močna čustva. Začutili boste, da ste čakali pravzaprav nanj, zato ne boste več toliko omahovali ter prelagali svoje ljubezenske in družinske sreče v nedogled. Ob njem boste spoznali, kaj pomeni spoštovati. Z njim boste rešili tudi ustvarili dom. Z vsem tem bo povezano tudi srečno naključje, ki vam bo prineslo stalno službo, s katero boste končno zadovoljni. S sedanjim moškim boste ohranili prijateljsko vez, za katero pa se boste morali zaradi njegovega nerazumevanja nekoliko bolj potruditi.
Muca
Zanima me, ali mi bo letos uspelo končati šolo ob delu in ali bom dobila službo za svoj poklic? Ali bom že letos začela Studirati tuj jezik in kje -v Sloveniji ali v tujini? Kaj bo z ljubeznijo mojega življenja? Bom kdaj videla v živo svojega priljubljenega pevca? Se bom naučila igrati kakšen inštrument, ali bom začela peti? Veliko sreče in ljubezni v življenju!
Benjamin: Ljuba muca, toliko želja naenkrat imaš, da bos morala napeti vse svoje sile, da jih boš uresničila. Res je, prihodnost ti je nadvse naklonjena in marsikdaj ti bodo pomagala srečna naključja. Praviš, da te med drugim zanima tudi mistika, duhovnost. Krasno, kajti tedaj se bo s teboj zgodilo takole: v večini želja, ki te obvladujejo, boš našla beg pred seboj, oznoma težnjo po trenutni pomiritvi notranjega nemira, ki ga nosiš v sebi. Poiskala boš ustrezno metodo in z njeno pomočjo dosegala vedno večje notranje zadovoljstvo in srečo. Solo boš končala, na primerno zaposlitev boš morala malce počakati. Tuj jezik boš izpopolnila samostojno, da boš lažje študirala literaturo s področja duhovnosti. V ljubezni pa bos imela veliko sreče. Lep pozdrav!
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
377	V ANGLIJI ENOZAZA TEMPERATURO	BRINATKA	LEVI PRITOK " PADA	NOBELU	ZELO SLAB UCENEC	KRAJ PRI ZRENJANINU	NIZEK MOŠKI PEVSKI GLAS	EDEN	VKOPAVANJE	MUSLIMANSKI SODNIK	AVTOR: LUKA PIBER	INOSLAV	MOŠKI, KI NI ČLAN	CEVKA ZA ZOBNO PASTO	AM. FILMSKI IGRALEC (RICHARD)	RADON	CIKLIČNI OGLJIKO- VODIKI	FINSKO JEZERO ENARE	SPREMINJANJE SAMOSTALNIKA	SMUKEC
PISATEU IZ ZAKOJCE											ZDRAVNIK ZA NOTRANJE BOLEZNI									
PREBIVALKA AJDOVCA											DIVJA DEKLICA LASLIE CARON									
GRŠKI BOG PODZEMLJA				PITJE DO DNA NEON				DFKRFT IZOBRAŽE- VALNA USTANOVA								AVSTRUSKI SKLADATEU (LEO)				
PRETEP							PASJA PASMA					INDISTR. RASTLINA				KOS BLAGA OSTANEK				
							LUKAV PERUJU					DVOJNA NOTA								
ERMANNO OLMI			EMIL ADAMIČ DUHOVNIK			KOBALT STARO GRŠKO MESTO			NA DAN PLAČANO DELO	RIMSKI VOJSKO- VODJA	JA			VRATA	PISEC IMHELMI					NOGOM. KLUBiZ MILANA
											OPNA				SODNI ZBOR					
NEZNANI LETEČI PREDMET				NORV. POLARNI RA7ISK0V. GLIVA														JOSIP IPAVEC ZMEDA		
NIZOZEMSKO MESTO					ŠPANSKI PASTIR NORDIJ. BOGINJA								ORJAK ZUPAN PRI NAS POD FRANCOZI							
PORTUG. AVTOMOB. DIRKALIŠČE								LJUDSTVO NA KAMČATKI									STAR SLOVAN			
JAPON. NAČIN ARAN2IR. CVETJA					--			HRVAŠKA IGRALKA									DEL VOZA			
LUKA V JUŽNI ITALUI								OTOK ČAROVNICE KIRKE				AM. FILMSKI REŽISER (MARTIN)					BRKATA PTICA UJEDA			
H3S
‘1UM
‘VlV
'OiNvm
'alo
'mavNiN
‘vNvgaNi
‘INV
‘iNamaii
‘Traoisa
‘NvmaA
‘0H3NVTI
‘0WH
'li
‘NasdNmMvenvoH ‘dTN 'NI3H . ‘Vd 'OD ‘V3 ‘03
‘xra
‘NV3
‘DHS
‘VMNVA3
‘nva
‘VSDOldO
‘ssa
'dVH 'vxNVNonaN ‘VNNVDAOdlV TS1NM31N1 ‘Maa 33NVH3 :ouAejopoy\ •A3US3H
ZANIMIVOSTI
Sreda, 27. septembra 1995
LIČILA SKOZI ČAS
Rdečilo za ustnice
Barvna paleta za vse okuse
O tem, da so pripadnice Zenskega spola že v prejšnjih tisočletjih skrbele za videz svojih ustnic, priča dejstvo, da so Egipčanke skrbno poudarjale ustnice z različnimi barvnimi tekočinami in kremami. Prvo ličilo za ustnice v kovinski škatlici je oblikoval Francoz Jules Levy-Maurice okrog leta 1910. Kasneje, leta 1917, je American VVilliam G. Kend ali patentiral današnjo priljubljeno obbko ličila.
________KANADA / TORONTO___
Muzej čevljev Sonje Bata
Čevlji Presleya, kraljice Viktorije in Picassa
Do danes se sestava ličila ni bistveno spremenila, sestavljajo ga različne vrste parafina, olj in pigmentov. Parafin je potreben, da je barva ličila obstojna in da ob povišani temperaturi njegova struktura ostane
trdna, olja pa dodajajo, da se lepo razmaže po ustnicah. Zgoraj omenjene sestavine stopijo in prelijejo v kovinske modele. Vse ostale podrobnosti nato opravijo ročno. Sodobna tehnika omogoča, da kozmetična
podjetja proizvedejo približno 3600 ličil na uro.
Zenske so začele ličilo vsakodnevno uporabljati v obdobju med obema vojnama, ko so na ta način skušale doseči videz urejene sodobne ženske. Temu so po drugi svetovni vojni sledile številne, v nekaterih primerih za tisto obdobje celo dramatične spremembe barvnih odtenkov. V petdesetih letih so rdeče barvne odtenke nadomestili pastelni. V naslednjem desetletju je prevladoval slog »otroške nedolžnosti«, zato v tem obdobju ženske niso uporabljale veliko ličil, še vedno pa so prevladovali blagi pastelni toni.
MoCne barve so zaznamovale kriCeCa sedemdeseta leta, medtem ko je v osemdesetih prevladoval slog urejene poslovne ženske z mehkimi naravnimi linijami. Danes pa skušajo kozmetična podjetja ustreči vsem okusom svojih potrošnikov, ki vse bolj zahtevajo kakovost ličil in
drugih kozmetičnih preparatov.
Slavna, že umrla, ameriška igralka Joan Crawford, je dejala : »Najprej ličilo nanesem na ustnice, nato ga previdno razmažem s konico prsta, pri Čemer nikoli ne stisnem ustnic.
Nato previdno s pomočjo svinčnika zacrtam rob. Nikoli namesto svinčnika ne uporabljam krtačke. Temu sledi še odstranitev rdečih madežev. Ni gršega kot rdeče ličilo na zobeh.«
MODRE MISLI
Vsaka generacija se posmehuje stari modi in regiliozno sledi novi. H. D. Thoreau
Moda je brezštevilna maska življenja.
Miomandre
Se vedno je bolje biti norec v modi kot izven nje.
Immanuel Kant
Četudi bi ji bili vsi Čevlji všeč, bi bilo popolnoma nemogoče, da bi lahko vse nosila. Kdor bi ta trenutek pomislil na Imeldo Marcos, bi se zmotil. Govorimo namreč o Sonji Bata, eni najbogatejših žensk, na svetu in strastni zbirateljici in skrbnici veC kot deset tisočih Čevljev, ki so stari tudi do štiri tisoč petsto let in izhajajo iz različnih kultur.
Gospa Bata, ki je po drugi svetovni vojni pomagala možu pri obnovi imperija Bata, je tudi direktorica Batinega Čevljarskega muzeja, ki so ga pred kratkim vnovič odprli v Torontu. V muzeju so prvo leto pričakovali prbližno petdeset tisoč obiskovalcev, vendar pa ga je v prvih dveh mesecih obiskalo že približno petindvajset tisoč ljudi. »Za nas je to nekaj neverjetnega, saj takšnega zanimnja sploh nismo pričakovali,« pravi Sonja Bata, izobražena in še vedno zelo mladostna poslovna Zenska. V najve-cjem kanadskem mestu je ta sijajen muzej z zelo izbrano, včasih nenavadno in poučno zbirko Čevljev postal nekakšna kulturna atrakcija. S pomočjo videoposnetkov in drugega slikovnega gradiva obiskovalcem prikažejo zgodbo o čevlju - od takrat, ko se je človek postavil samo na dve nogi, do poleta na luno, pa do Čevljev, ki jih nosi sodoben človek devetdesetih.
Čevlji v izrezu časa
Gospa Bata želi, da vsako njeno obuvalo pripoveduje svojo zgodbo, tega pa ne doseže s tem, da bi ga zaprla v stekleno vitrino, ampak ga postavi v okolje, ki ustreza njegovemu Času in namenu.
Čevlji iz obdobja Vikingov, globoko izrezan beneški žametni copat iz šestnajstega stoletja in Čevlji za današnje posebne priložnosti - vse to nam pripoveduje o tem, da ima obutev že tisočletja statusni simbol in modno izročilo.
Muzej, odprt leta 1979 deluje s pomočjo zasebnih finančnih prispevkov, za propagiranje svojih razstavnih eksponatov pa imajo zelo malo denarja. Kljub temu prihajajo obiskovalci iz celega sveta, tako da je muzej postal zelo popularna turistična točka.
V njem so razstavljeni Čevlji mnogih znanih osebnost, na primer Elvisa Presleya, Eltona Johna, kraljice Viktorije, Johna Lennona in Picassa.
»Nekateri Čevlji bi nam lahko pripovedovali neverjetne zgodbe,« poudarja Sonja Bata in nam pove svoj primer, ko je dolgo Časa nagovarjala nekdanjega kanadskega pre-mieja Pierra Trudeaua za par sandalov, ki jih je nosil v obdobju, ko se sicer ni profesionalno ukvarjal s politiko, vendar pa je povezano z aferami.
Muzej je nastal mimogrede
Sonja Bata je leta 1946 skupaj z možem obnovila družinski imperij v Kanadi, potem ko so obrate na Češkoslovaškem nacionalizirali. Bata se je odločil zgraditi tovarne v deželah v razvoju, Sonja Bata pa je kupovala Čevlje v lokalnih trgovinah in tako preučevala potrebe, navade, okus in mentaliteto prebivalcev in počasi je nastajala velika zbirka. »Nikoli nisem imela namena odpreti muzeja,« je dejala gospa Bata. Vendar pa je nekdanja študentka arhitekture spoznala, da veC kot ve o obutvi, bolj jo zanimata tudi njen izvor in kulturna identiteta. Odločitev za muzej je prišla ob spoznanju, da velike družbe, kot je tudi njena, z masovno produkcijo cenene obutve izpodrivajo potrebo po Čevljih, značilnih za določena območja. »S proizvodnjo cenene obutve smo na določen način uničili lokalno tradicijo,« nam pripoveduje. Tako je namesto obutve, izdelane v Bati, v muzeju predstavila zbirko, ki nam na svoj način pripoveduje zgodbo o obutvi. Eno nadstropje je tako namenjeno narodom iz severa, ki so nosili obutev, narejeno prevsem iz kož severnih živali. Gospa Bata je vedno v lovu za nečim novim, njen zadnji izziv pa je obutev iz bahave zbirke Čevljev Imelde Marcos in prav gotovo ji bo to tudi uspelo.
Russel Blinch, Reuter
ODKOD, ČLOVEK, TVOJA POT / ODLOMKI IZ KNJIGE IVANA MOHORIČA
Paranormalna opozorila <<)
Hkrati pa bi odstranjevanje tega okrasa Človeške glave, ki je bilo kot kazen običajno pri mnnogih narodih, lahko pomenilo eksko-munikacijo grešnika iz občestva božjega ljudstva. Da so bili vrhovni svečeniki pri nekaterih ljudstvih obritih glav, nikakor ni v nasprotju s to tezo, kajti ti so imeli na voljo neprimerno močnejša komunikacijska sredstva in bi ta šibkejši sekundarni signal, izvirajoč iz njihovih las, pravzaprav samo motil osnovno »radijsko linijo«.
Da gre pri vsem skupaj za računalniško obdelavo podatkov, dokazuje tudi dejstvo, da je za uspešno radieste-zijsko delo nujna preciznost in nedvoumnost vprašanj, saj centralna enota z neusmiljeno matematično natančnostjo secira vprašanje, preveri vse mogoče variante in šele potem da odgovor. Isto opozorilo najdemo tudi v navodilih za uporabo Ji-Jinga, knjige sprememb, kjer stoji tudi neko drugo svarilo, ki sem ga razumel šele potem, ko sem v dolgoletnih raziskavah pogosto naletel na
ta problem. Cim se s svojimi vprašanji približamo temi kljuca, se sistem nenadoma preklopi na to temo, ki je zanj prioritetna in za tisti dan smo »mrzli«, saj so vsi naslednji odgovori povezani s tem področjem, pa naj bodo naša vprašanja še tako precizno naravnana v drugo smer.
Ce je radiestezija samo način, kako iz centralne banke »izvleci« Čimbolj toCne podatke, gre pri magijskih obredih za poskus vplivanja na program. Glede na to, da so vsi moduli vnaprej napisani, poskušajo magijske tehnike vplivati na kretnice, ki so, kakor smo že ugotovili, na voljo Človeku, da po njih izbira svojo življenjsko pot. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da se na križiščih možnih poti, ki so na voljo, in ki so običajno vse enako široke, postavljajo določene ovire in tako zožujejo možnost svobodne izhire, ker ostaja ena od smeri brez zaprek in naravnost vabi, da jo izberemo. Po drugi strani pa magija s svojimi vplivi ustvarja možnosti predpogojev, ki so potrebni, da na usodno križišče sploh pridemo. Vsi magični pripomočki pri tem
služijo zopet kot »ojačevalci in antenski sistemi«. Da uporaba drog v primerno doziranih količinah povečuje možnost koncentracije naše psihične energije, menda ni treba posebej dokazovati, saj so raziskave s tega področja dovolj trdno dokazale to resnico.
Vendar pa ima ukvarjanje z magijo svoje nevarnosti, o čemer nazorno pričajo vsa uvodna razglabljanja o tem, da se je treba pred začetkom delovanja naučiti sistema avtozašcite. Z drugimi besedami, predhodno je treba preprečiti »efekt bumeranga«, da se magijska prizadevanja ne obrnejo proti tistemu, ki jih sproži. Čeprav nekateri mojstri te veščine zatrjujejo, da je taka zaščita možna v polni meri, menim, da je to možno edinole na krajši rok, dolgoročno pa se njen učinek izniči, kajti spomnimo se, da »...bog
vse placa, le da ne plačuje vsako soboto!« in da »...grehe očetov plačujejo sinovi...«. Osnovni sistem delovanja vzgojnega programa je dovolj nazorno opisan v Svetem pismu: »Kdor veter seje, bo žel vihar.« In dalje: »Kdor se z meCem igra, bo z mečem pokončan!«. Sebi lahko naštevali, vendar si raje oglejmo konkreten primer, ki dokazuje pravilnost trditve, da funkcionira sistem po pravilu: »Kar želiš drugemu, se ti bo stotero povrnilo!« Hkrati pa je iz njega razvidno, da gre dejansko za računalniško dobesedno logiko, ki ne pozna nobene fantazije.
Ko so oborožene sile Združenih narodov, v katerih so glavno vlogo igrale armade iz sestava NATO in predvsem ZDA, poimenovale operacijo osvobajanja Kuvvajta »Puščavski vihar«, verjetno niso mislile na to, da ga
bodo tako hitro dobile vrnjenega. Se isto leto se je v Severni Ameriki začela »invazija« orkanov in tornadov, ki je trajala kar tri leta. Prvi so se pojavili prav v zveznih državah, ki imajo velike puščavske površine. Ce v enem koncu tedna zdivja prek ozemlja neke države devetdeset tornadov, je to že veC kot navaden vremenski pojav, mar ne? Skoraj istočasno so se pojavili viharji tudi v Veliki Britaniji, Franciji, na Nizozemskem in v Nemčiji, vendar v manjšem obsegu in z manjšo rušilno močjo, pač v popolnem matematičnem razmerju z udeležbo v imenovani operaciji. Dejstvo, da je prišlo do »plačila« v razmeroma izredno kratkem Času, je razložljivo s tem, da je v operaciji sodelovalo veliko število ljudi, katerih psihična energija je bila močno skoncentrirana na uspe-
šno izvedbo Puščavskega viharja in kot taka si je zagotovila prioriteto pri izvajanju v centralnem procesorju. Ce že načrtovalci te akcije niso upoštevali osnovnih pravil igre pri izbiri imena, so se vsekakor zavedli njegovega poznejšega učinka, kajti že naslednja misija v Somaliji se je imenovala Vrnimo upanje.
Se en dokaz lahko navedemo, da je vse skupaj razložljivo z osnovnimi fizikalnimi zakoni. Pri magijskih in verskih obredih (tudi ti so po svojem principu isto, le da nosijo drugo ime), je izrednega pomena orientacija polja, ki ga ustvarja skupina udeležencev. Ponavadi je ta usmeritev vezana na os vzhod-zahod, zelo učinkovita pa je tudi krožna polarizacija in to iz enostavnega razloga, da se v Cimvečji meri izključi možnost interferenčnega vpliva stalnega zemeljskega magnetnega polja, ki poteka v smeri sever-jug. Vsi obredni obrazci so samo psihološko sredstvo, ki usmeri psihično energijo zbranih udeležencev na isto temo, da lahko ojaCan signal izbori prioriteto v programskem izvajanju. Ce smo torej v svetišču in
mislimo na Cisto druge stvari, je bolje, da gremo v gostilno, kajti tako bo v »oscilatorju« en manj dejavnik, ki bi lahko povzročal »šum« na izhodnem signalu.
Ob upoštevanju navedenih predpostavk pa bi bilo seveda mogoče, da sistem, ki ima na voljo tako ogromno število možnosti, posreduje nekatere podatke o najbolj verjetnem razvoju dogodkov tudi osebam, ki so »slučajno« prišle v resonančni krog s centraljio enoto. Običajno so otroci najbolj dojemljivi za taka videnja, saj njihovi možgani še niso trdno ujeti v nihanje točno določene frekvence. Je pa res, da jim ravno zaradi njihove mladosti kar nekako težko verjamemo.
Najsi bo pravilna ta ali kakšna druga različica, nikakor ne moremo mimo ugotovitve, da bi bila ta opozorila nepotrebna, Ce ne bi mogli mi sami kljub vsemu vplivati na našo prihodnost.
Toda, ali bomo znali to možnost tudi izkoristiti in jo obrniti sebi v prid?
(Jutri: Šibe božje)
„ SREDIŠČE
TUEBUA	TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
■ACMft	oblačno rahel zmeren močan rahel zmeren močan nevihte veter megla fronta fronta okluzua CIKLONA CIKLONA
rDOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 5.54 in zašlo ob 17.51. Dan bo dolg 11 ur in 57 minut. Luna bo vzšla ob 8.57 in zašla ob 19.21.
	'temperature morja in rek					'NAPOVED ZA POMORSTVO
		°c		°c		
j	Trst	21,0	Mura	12,0		
	Portorož	21,0	Sava (Radovljica)	9,0		Veter v slovenskem Primorju:
	Poreč	21,0	Sora	11,1		zjutraj:
	Malinska	21,0	Ljubljanica	12.6		SE 5 do 10 vozlov
	Split	22,0	Soc a	11,2		
	M. Lošinj	23,0	Paka Šoštanj	13,7		popoldne:
	Dubrovnik	22,0	Bohinjsko jezero	17,5		SW 5 do 10 vozlov
;	X								—>
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.17 najnizje -38 cm, ob 10.29 najvisje 53 cm, ob 17.00 najnižje -51 cm ob 23.10 najvisje 32 cm
Jutri: ob 4.49 najnizje -39 cm ob 11.00 najvisje 48 cm, ob 17.40 najnizje -49 cm ob 23.55 najvisje 25 cm

TEMPERATURE V GO
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
19
15
10
6
4
2
BIOPROGNOi
Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo danes ugoden, le ponoči bodo vremensko najbolj občutljivi ljudje slabše spali.

V0X POPULI
Zenska, ki dvakrat zanosi, ne more reci, da je bila zavedena.
H, 8	&
Vsakdo ima svoje dobro ime v svojih rokah.
i	J
SVET / SLIKA PRI SLIK! ZGODBA PRI ZGODBI ... PA SE RES JE
Odkritje ali le prevara
KAIRO - Ostanke aleksandrijskega svetilnika, sedmega čuda antičnega sveta, so menda našli na morskem dnu pred tem egiptovskim mestom. To vsaj trdijo arheologi Centra aleksandrijskih študij, ki jih vodi Francoz Jean-Yves Empereur.
Na morskem dnu so namreč našli ogromne kamnite bloke, ki tehtajo od 40 do 75 ton, ležijo pa drug za drugim v smeri proti severovzhodu. Nahajajo se na podvodnem arheološkem najdbišču, velikem dva hektara, ki se nahaja ob nekdanjem otoku, zdaj povezanem s kopnim. Prav na tem otoku naj bi stal svetilnik, ki so ga zgradili v tretjem stoletju pred Kristusom. Antični zgodovinarji in popotniki so ga opisovali kot orjaški trinadstropni stolp, ki je bil visok 120 metrov. Zob časa in potresi so ga tako načeli, da se je zrušil pred 14. stoletjem, njegove ruševine pa so uporabili za gradnjo trdnjave mameluškega sultana Kaita Beja.
Kot je povedal predstavnik za tisk aleksandrijskega centra Colin Clement, so poleg ostankov svetilnika našli še skoraj tisoč drugih ostankov, pravi gozd kipov, stebrov, delov obeliskov in palač iz ptolo-mejskega obdobja. Naj-dbišče pa zdaj ogrožajo
betonski valobrani, s katerim naj bi zaščitili trdnjavo mameluškega sultana Kaita Beja.
Prav zaradi tega generalni tajnik višjega sveta za egiptovsko arheologijo Abdel Halim Nuredin sumi, da so vesti o ostankih aleksandrijskega svetilnika napihnjene, ker hoče aleksandrijski center preprečiti polaganje valobra-na in si priskrbeti nova finančna sredstva.
cajinjuiuim - V rezidenci predseG^.,—.	—-------
Johna Majorja na Dovming Streetu številka 10 so se oddahnili, saj so včeraj našli mačka Humphreyja, ki je z Downing Streeta izginil junija letos, predvčerajšnjim pa so ga proglasih za mrtvega. Maček se je potepal po dvorišču Zdravstvenega kolidža kraljeve vojske, le pri-bližno 800 metrov od svojega nekdanjega doma. Humphrey si je rezidenco predsednikov britanske vlade za dom izbral leta 1989, ko je v njej še prebivala Thatcherjeva. Ko jo je leta 1990 zamenjal Major, je maček sprejel novega gospodarja. Pred dvema letoma so ga prisilili k shujševalni kuri, ker se je preveč zredil in je imel težave z ledvicami. Prav zato so hib vsi prepričani, da je maček junija zbežal z doma, da bi v mira poginil. Ko so včerajšnji časopisi objavili »žalostno vest« s Humphreyjevo sliko, pa so uslužbenci bližnjega kolidža v klateškem mačku, ki se je več tednov potepal po dvorišču, prepoznali slavnega Humphreyja.
Em
Ui
Eli
m* m*

igsijni
m E
MgrleSF
gr jpgjf
m®#
Ognjenik Ruapeh na novozelandskem Severnem otoku je v zadnjih urah še okrepil delovanje, tako da vsak trenutek pričakujejo, da bo izbruhnil (Telefoto: AP)
Ali bo Diana lahko obiskala Argentino?
LONDON - Princeso Diano (na sliki AP z ženo francoskega predsednika Bernardette Chirac med nekim dobrodelnim večerom v Parizu) so uradno povabili v Argentino.
Obisk države, s katero se je Velika Britanija leta 1982 spopadla zaradi Falklandskih otokov, pa ni zasebna zadeva, tako da bo moralo o njem odločati britansko zunanje ministrstvo.
Predstavnik za tisk tega ministrstva pa je včeraj sporočil, da bo o Dianinem obisku v Argentini odločala kraljica Elizabeta.
Vsekakor bi Dianin obisk sovpadel z odjugo, ki je nastopila v britansko-ar-gentinskih odnosih. Državi sta spet vzpostavili diplomatske odnose leta 1989, prihodnji torek pa naj bi podpisali sporazum o skupnem iskanju in izkoriščanju nafte pri Fal-klandih.
Led v odnosih med Londonom in Buenos Aie-resom je lani prebil yorški vojvoda Andrew, Elizabetin tretjerojenec, ki je sodeloval kot pilot helikopterja v falklandski vojni leta 1982.
Pred dnevi pa je argentinski predsednik Carlos Menem izrazil pripravljenost, da se sestane z britanskim premierom Johnom Majorjem.
Kot se je izvedelo v Londonu, naj bi princesa Diana obiskala Argentino zadnje dni oktobra ali v novembra.