288. številka. inniiaa.1. v ponedeljek 15 decembra XVII. leto, 1884 Ishaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati za a v s tr i j sk o-ope rske dežele za vse leto lf> pWl., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glri., ta jeden mesec 1 gld. -10 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vge leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gkt. 10 kr. Za poiUjanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnini znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., 6e se oznanilo jrdenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakno In po 4 kr., če se trikrat ali ve&krat tiska. Dopisi naj se r/.vole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v LjiihljaTii v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravni Sivu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vite adudniatrativne stvari. Umeščenje knezoškofa dr. Jakoba Misije. V Ljubljani 14. decembru. Kakor je bil slovesen prihod našega vladika in je Ljubljanskega mesta prebivalstvo novega knezoškofa dr. Misijo radostnim srcem pozdravljajo, isto tako vršilo se je slovesno tudi umeščenje. Radost bila je viditi in slikati v vs-h krogih prebivalstva in, kolikor nam znano, ni bilo še taUo sijajnega umeščenja, kakor je bile denašnje. Že rano v jutro pomiki In se je po ulicah mestnih vesela množica došlih vernikov z dežele, mej njimi veliko števili) duhovnikov, ki so hiteli proti semenišču, da Be oudu zbero in uvrste k slovesnemu sprevodu Ob 9. uri nastopala so društva: „Sokol" in veteransko društvo Ljubljansko z zastavama, prostovoljna požarna bramba Ljubljanska in ognjegasci z Iga, iz Šmarija, in z Viča v svojih ličnih opravah. Katoličko rokodelsko društvo, katoliško društvo za Kranjsko itd. itd. Poveljnik požarne hrambe Ljubljanska, g. Dj-berlet, uredil je špalir od stolne cerkve okolu mestnega vodnjaka pa do škofijskega dvorca. Ob 9Va ure pričeli so zvoniti v stolni cerkvi, in v franf iski-nski. Stolni kapitelj Ljubljanski z drugo duhovščino, — bilo je gotovo nad sto duhovnikov z dežele, — pride iz bogoslovnice, kjer so se duhovniki zbirali, v škofijski dvor, da novega kneza spremijo v slovesnem sprevodu v stolno cerkev. Mej zvonenjem vseh zvonov Ljubljanskih cerkva in gro-menjem topov z Ljubljanskega gradu pričel se je slovesni sprevod. Na čelu bil je Marijanski zavod, potem Aloj/ijeviščV, s svojima vodjama gg. c. k. profesorjema Zupanom in Svetino, oo. kapucini iu frančiškani iz Ljubljane, Rudolfovega, Kamnika, Krškega in Škofje Loke, (na čelu gvardijBn o. Kalist Medic), potem kapiteljski križ, gg. bogoslovci, oo. la iiiristi, nad 50 duhovnih pomočnikov z dežele in iz mest, župniki z dežele in iz mest, za njimi dekani z dežele, duhovni in konzistorijalni svetniki, kolegijalni kapitelj Novomeški, stolni kapitel Ljubljanski, vsega vkupe nad 200 duhovnih. Pod nebom, ki so ga nosili gg. bogoslovci šel je knez in škof dr. Misija. Na glavi imel je krasno umeteljno izdelano mitro, ogrnen pa je bil z belim bogato v zlatu, vezanim plaščem. Na prsih mu je na težkej zlatej verižici v'sel lep križ, darilo Sekovške duhovščine. Za knezoškofotn vrstili so se razni dostojanstveniki: deželni predaedoik baron Winkler, dvorni svetnik grof Choriiisky, deželni glavar grof Thurn z deželnima odbornikoma cesarskim svetnikom Murni kom in Dežmauom, deželne sodnije predsednik g. Kapretz, podpredsednik g. Koče-var, državni pravdnik g. Persche iu mnogi deželne sodnije svetovalci, kupčijske zbornice predsednik g. Kušar, podpredsednik g. I. N, Hora k, finančni nadsvetnik g. Dimitz, finančne prokura-ture načelnik g. dr. RačiČ, župan Ljubljanskega mesta g. Peter Grasselli in podžupan V P etriči č. mestni odborniki: Klein, PakiČ, Ničman, Hribar, dr. Tavčar, Ledenik, magistratni svetnik V on čina in magintratni tajnik Zamida, meogo gospodov učiteljev srednjih in ljudskih šol Ljubljanskih. V cerkvi so pričakovali prevzvišenega g. knezoškofa FML. baron Reinliinder, polkovnik domačega pešpolka g Heirovsky, polkovnik gosp. Schwara in mnogo družb Častnikov, mej njimi vojaški župnik gospod Pri božič. Pri vstopu v stolno cerkev zapel je generalni vikar g. kanonik Pauker, ko je podal knezoškofu kropilo „Te deum laudamus", na kar so pevci pod vodstvom g. Fcirsterja krepko in ubrano zapeli zahvalno pestn. Cerkveni obredi vrše se potem po programu, v našem listu že objavljenem. Po skoro pol ure trajajočem fitanji cesarskega volilnega in papeževih upostoljskih pisem pozdravil je generalni vikar g. kanonik pl. Pauker kneza in škofa dra. Misijo v latinskem krepkem govoru. G. pl. Pauker prevzel je nagovor tako rekoč v zadnjem tre-notku on sto obolelega stolnega prosta Zupana. G. generalni vikar zaklical je no*emu knezu in škofu ponovljeno „Ave!u Pozdravljal gn je v imenu stolnega kupiteljua, v imenu duhovščine, v imenu vsega vernega naroda na Kranjskem in mu polagal blagor vernikov na srce. Knez in škof dr. Misija odgovarjal je v prelepem latinskem govoru. Nuglušul je njemu itak že znano toli uspešno versko delovanje kranjske duhov-ščiue, katera po pravici slovi po svetu. Duhovščina naj deluje v tem smislu še nadalje, saj jej olajšuje delovanje pobožni narod Škofije Ljubljanske. Naloga, katero je prevzel, pravi g. knez in škof je njemu teška, manjka mu, dasi je kot apostelj od Boga poslan, morebiti potrebnih močij, a upa, da bode v sporazumljenji s toli izvrstnimi sodelavci v vinogradu gospodovem isto gotovo povoljno izvršil. Škofov govor je n» pravil velik utis za zbrane duhovnike. Po poklanjanji, pri katerem so duhovniki po-ljubovali škofov prstan, služil je škof veliko sv. mašo, pri kate rej bo pevci pod g. Foersterja vodstvom izvrstno peli. Glavne dele maše markiral je strel iz topov na Gradu To končanej cerkvenej slavnosti vrnil se je škof v svojo palačo, kjer bo mu čestitali: stolni kapitelj Ljubljanski in NovomeSki, dekani, župniki in drugo duhovenstvo, potem pa načelniki raznih urb-dov, baron Winkler, deželni glavar grof Thurn, F. M. L. baron Reinliinder, župan Ljubljanski g. Grasselli, predsednik kupčijske zbornice gosp Kušar itd. itd. Popoludne ob 2. uri bil je banket v veliki dvorani. Povabljeni ho bili razun gg. kanonikov, dekanov, mestnih Ljubl]anskih župnikov nekaterih sorodnikov iu prijateljev g. knezoškofa: deželni predsednik baron W i n k 1 e r, deželni glavar grof Thurn, deželne sodnije predsednik g. K a p r et z in podpredsednik g. Kočevar, državni pravdnik g. Persche, dvorni svetnik grof Chorinskv/, kupčijske zbornice predsednik g. Kušar, župan Ljubljanski gosp. Grasselli, kmetjske družbe predsednik baron Wurzbach, F. M. L. baron Reinlander, polkovnik domačega peSpolka g. M e i r o v s k y, polkovnik kranjskih brambovcev g Sctivvara, polkovnik in podpolkovnik topnicarskega polka itd. Prvo na-pitnico na presvitlega cesarja in na sv. očeta papeža napil je knezoškof dr. Misija. (Strel oa gradu) Napilo se je nadalje na g. knezoškofa in deželnega predsednika zdravje. Druga duhovščina, ki ni bila povabljena v dvorec, bila je pogoščena v bogoslovnici. Tudi tam so se glasile krepke mtpitnice na cesarja in sv. očeta, na knezoškofa itd. Ob 6. uri bil je na obeh krajih obed končan. Vsa s'avnost vršila se je v najlepšem redu, za kar gre hvala mestnemu redarstvu in njega načelniku g. Ber tol u. Dveletna sodnja praksa. Po cesarski naredbi z 10. dne oktobra 1854 morajo sodniški kandidatje najmanj jedno leto sodnje prakse opraviti, predno smejo k praktičnemu sodniškemu izpitu. V teh tridesetih letih, od kar je LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil L P.) Drugi del. III. (Dalje.) — Oprostite, rekla sem hladno in hotela osvoboditi roko, pa čipke mojega rokava so se nataknile na njegove gumbe. Nagnil be je k meni, začel spravljati Čipke z gumb in njegovi prsti brez rokovic bo se dotaknili moje roke. Nekako novo čuvstvo, ki ni bilo ne strah ne veselje, me je kakor mraz pretreslo po hrbtu. Pogledala sem ga, da bi s hladnim pogledom izrazila vse preziranje, ki ga čutim k njemu; pa moj pogled ni izrazil tega, ampak izrazil je le strah in nemir. Njegove goreče, mokre oči, so prav zraven mojega obraza straBtno gledale na me, na moj vrat, moje prsi, obe njegovi roki sta držali moji nad členkami, njegova odprta ustna govorila so nekaj, govorila, da me on ljubi, da sem jaz zanj vse, in njegova ustna so se približevala meni, in njegovi roki sta me vedno krepkeje stiskali in žgali. Ogenj je švigal po mojih žilah, prod očmi se mi je delula tema, trepetala sem, in besede, s katerimi sem ga hotela ustaviti, so mi obtičale v grlu. Pri tej priči sem začutila poljub na mojem lici, vsa sem se tresla, mraz me je spreletal in obstala sem. Nesem mogla ne govoriti, ne dvigati se in želela sem, sama ne vem kaj. Vse to je trpelo samo jeden trenutek. Pa ta trenutek je bil strašen! Do dobrega sem ga spoznala ta trenutek. Razumela sem sedaj dobro njegov obraz: to nizko Čelo, ki se je videlo izpod slamnika, in bilo podobno čelu mojega moža, ta lep raven nos, z napetima nosnicama, te dolge, zasukane brke in brado, ta gladka lica in zagorel obraz. Sovražila in bala sem se ga, tako zopern mi je bil; pa to tre-nutje je vendar silni odziv vzbujala v meni strast in nemir tega zopernega, tujega človeka! Nekaj me je Biloo vleklo udati se poljubom teh surovih in ob jed nem lepih ust, in objetjem teh belih rok s tankimi žilami in s prstani na prstih. Silno me je vleklo v brezdno prepovedanih slastij, ki se je odpiralo pred menoj . . . „Tuko sem nesrečna, m i-II a sem, pa še se večje in večje in večje nesreče zbirajo nad mojo glavo." Objel me je z jedno roko in nagnil se k mojemu obrazu. nAli naj se de vedno več sramote in greha zbere nad mojo glavo." — Jai vous aime, rekel je tiho z glasom, ki je bil podoben glasu mojega moža. Moj mož in otrok sta mi prišla na misel, katera sta bila zame še nedavno tako draga, s katerima sem popolnem končala. Pa pri tej priči se je zaslišal izza ovinka glas L. M., katera me je klicala. Prišla sem k sebi, iztrgala svojo roko in, ne da bi ga bila pogledala, stekla za L. M. Seli sva ua voz, in zdaj sem se ozrla nanj. Odkril se je in rekel mi je nekaj smeje so. On ni razumel moje neizrekljive nevolje k njemu, katero sem čutila to trenutje. Življenje se mi je zdelo tako nesrečno, bodočnost tako brez vsega upanja, proteklost tako črna! L. M. je govorila z menoj, pa jaz je nesem razumela. Zdelo se mi je, da govori z menoj iz pomilovanja, da bi skrila zaničevanje, katero vzbujam jaz v njej. V vsakej besedi, v vsakem pogledu sem čutila to rečena naredba v moxi in v življenji, pa so se za kooi neumen.■> pomnožili in tolikanj je narastlo gradivo, ki ga bodoči sodnik točno poznati in prav rabiti mora, da jednoletna sodmja praksa že dolgo več ne zadostuje, marveč je dveletno pripravljanje za sodniški i^pit potrebno in pravdno postulo. Zakona osnova t"d«j, ki jo je drža-ni zbor skoro so^l—no odobril v 0. dan t. m, ne usianavlja u.č novega, nego diije že postojećemu stanju . akona pečal Rečen« osnova pa ne podaljša le sodnje prt>kse nego določuje pravo. Tako se v njej dovoljuje nadaljevanje prakse v m določeni čas, kar se je v sodniških krogih dosedaj močno pogrešali. Ker avauze-ment gre čedal|e bolj rakovo pot, dogajalo se je, da sodniški pripravnik celo po dovršenih treh letih sodiue svoje prakse avskultantorn ni bd imenovan. To, potem pa okolnost, da se kandidatu, če je ne-radovoljno prekinil prakso, le ni ui umirila ia pokojnino, to dvoje plašilo je muoge, da neso šli v pravosulnio služb.i in se je bila bati, da bode pri-mankovilo pripravnikov v tistih okrožjih vitega deželnega sodišča, kjer so avskultantje posao imenovani. Zatorej § '6 novega zakoni pravi, da se čas sodnje eventuvelno drža VDO-prhvdinške prakse, i«za uživotvorjenega zakona dovrše te, ako je bila nepretrgana iu je koj za njo prišlo postojećim propisom primerno s'užbovimje, ušteVK p 1 dne storjene obljube za primemo pokojnino. Se druga določila bodočega Z'ikoua ustanavljajo pravi čas za pridodavanje javnih praktikuntov k sodišju prve instancije, k okrajnemu sodu ali k đrŽavoetDU pravdništvu, dalje uravnavajo, koliko ima ftteti sodni a piaksa za slui.be /as iu povedo tudi, kitko je s pravnimi praktikanti ravnati disciplinarno. Za e-to postavilo r>o je načelo, da pravni praktikant ni sodniŠk uradnik, čeprav se mu praksa njegova more pogoj00 ušt»vati, iu sicer za to ne, ker on .-amoralnih uradnih opravil opravljati ne sme iu ker, ran čno od avskultaiita, kateri priseže, samo obljubo stoii. Vrhu tega se j.' premislilo, da pravni praktikant)»• ne.-o zgolj sodniški kandidatje nego tudi pnp avmki /a odvetniški iu biležniški stan. Neumestno b. torej bilo, če bi se jih postavljalo pod disciplinam« propise m sodniške uradnika, in dal se j m je soj disciplinarni ustav, ki pozna samo dvojno kasen: opominjanje in odpust. Osuove §. 4 ima v sebi dotična določila in /.a praktikante tudi pravne pripomočke sklicevanj ■ i.a pravosodnje miuisterstvo. Ako se ima v mislih pripravljanje kandidata za bodoći junstični poseboi poklic, potem je zasnovani zakon, ki ga je zbornica poslaucev že odobrila in ga tudi zbornica gosposka potrdili utegne, hvale vreden iu dobro doAOl juristom splob. V dveh letih se pač vsak pripravnik praktični službi v vsem pravosodji po večjem priuči ter osvoji si potrebno bistroumnost za rabo positivnega zakona ; zlasti določilo v §. 1 rečenoga zakona, du mu je namreč uaj-iii**iij jednu leto služiti pri sodišči prve iustancije, storilo bode, da, .stoječ pod nepretrganim, tvornim nadzorom dotičuega referenta m prvoseduika sodišču, priuči se vsaj redovitosti, temeljitosti in točnosti uradnega poslovanja. Toda, naj so te intencije zakona še t.ko dobre in blagovite, s socijalnega stališča opazovan je ta zakon jeden izmej tistih določil, ki tarejo ubožca iu ga zavirajo v dosezaiiji namena, za kaUrega je tuli ou ustvarjen in jedna- kopravne svobode deležen. Zakonodavstvo je ta zakon ukrenilo, ne glede na to, uboštvo kandidatov mu je „dira necessitas"* in neizprosno izvaja m prenaša njegove posledice v življenje! Seveda pravijo, da z uredbo dveletne sodnje prakse postane kvali-tikucja ?a so društvo jednakopravna s kval fikacijo m odi t liltvo. Tudi v osnovi /akona, katera premeni nekol ko določil v odvetn škem zakouu z dne G. julija 1868, je mi.lira praksa, ki jo ima odvetniški kaudi-• -tlačau opraviti, raztegnena na dve leti, in ta obnova, predložena v prošli zborbi, dožene se sedaj v zbornici poslancev. Tako pravijo. Modrijani, ki jedno nepriličnost zagovarjate z drugo, ki zlodeja z Belcebubom izganjate! Saj vsakdo ve, da se s to premerobo odvetniškega zakona hoče utibot • piti za odvetniški stau stari „numerus clausus" iu znamenje uemško-liht-ralnega svobodoljubja, reclius samopašuosti, mč drugega ni ta ukrep, ki bode le poostril klanec do odvetniškega vrha, kateri je že sedaj marš komu samo zategadelj bil previsok, ker se ni 1» I v zlatu in srebru pruibal nasvet! Z dveletno sodnjo prakso odvetniškega pripravnika torej zagovarjati dv» letno sodnjo prakso sodniškega kandidata je nemoralno, a tudi nelogično je. Ako sodniški kandidat prakso opravlja dve leti, opravlja jo /. zavestjo bodočega 9 d juta iu pokojnine, ki mu je zagotovljena od dne storjene obljube, advokuturškega kandidata pa urad rabi dve dolgi leti in kuj mu da država za to V Primera mej kandidatom odvetniškim iu Bodniškim je torej jako šepava. Pritrsek uradniškega naraščaja je tolik. d» uradom ni treba še neradovoljue pomoči odvetniških kandidatov. Drtavoi poslanci bi torej sumo i/ o/irov za nekatere nižje-uvsti ijske odvetnike ne smeli glasovati za trd, ekskluziven, nelibenilen j zakon, kukeršen se jim sedaj usiljujo /a izjir inemb» odvetniškega zakona. Ako je Ilohenvvartov klub ukrenil, da se je upirati takemu /akonu, tO j.' prav naredil. Našim poslancem bo domači naši Časopisi že skušali dopovedati, da bi tak zakou sinom neimovi-tega slovenskega naroda ne bo.lil v prilog, ne bil v pospešilo njih nezavisnosti, značajnosti. Ujoiti jo torej, da bodo naši zastopniki po svojih močeh pomagali podirati dveletno sodnjo prakso, namenjeno tudi pripravnikom odvetniškim. M. Politični razgled« Vofr.mj«' dežele. V Ljubljani 12. decembra. Danes pride v državnem zboru na vrsto zakon o podalianji izimuega stanja za Dunaj iu okolico Poročdo poročevalčevo o tej zadevi omeuJL', da je pravosodni minister objavil, da vlada misli v januarji pi e t Ložiti državnemu zboru poseben socialističen zakon. Ta zakon bode določeval, du anarhističnih zlo iuov v naši državi ne bodo več sodili porotniki, ampak sodniki. Pob g tega bode ta zakon imel določila o zasledovanji in kaznovanji anurhistov. Na ualje misli tudi vlada predložiti državnemu zboru predlogo o uredbi prodaie razstrelbeuih snovij. Kadar bode anarhistični zakon stopil v veljavo, bode vlada odpravila izimno stanje na Spodnjem Avstrijskem in zopet vpeljala porotne soduije. — Vlada ne ki ne mara, da bi se v tem zasedanji državni zbor bavil z obširno volilno reformo, s*mo Dunajska pred mesna naj se uvrste v mestno skupino. Z obširnejšo premembo volilnega reda naj se bode pa bavil prihodnji državni zbor, kajti sedanji nema več časa. Čehi so pa baje dru/.ih raislij in ooki mi-dijo v zboru predlagati nekatere premembe državnn/borskega volilnega reda na Moravakem ia Češkem. — Šolski o.is -k državnega zbora izročil je poročanje o peticiji Tržaškega mesU, da «e osnuje v Trstu pravna akadem'j* ali pa popolno vseučilišče, poslancu Jireč-ku v poročanje, Poslanec Jireček je poročal o peti • ciji učiteliev srednjih sol v Trstu, Brnu in Pragi, da bi se njih plače zjednačile s plačami učiteljev na Dunajskih srelnjih šolah. Poročevalec je pri|>oročal, da se ta prošnja izro'i vladi, da s ■ nanjo ozira Naučni minister je omenil, da se I itro ne more tej prošnji u treči. Če se tem učitelp-m povišanje plač dovoli, kmalu pridejo Irugi l jedaakimi prošnjami, in t 'kn bi s • morale popolnem n< novo urediti ared-niešolske učiteljske plače. Največ uzroka zahtevati povtriame plače imajo Tržaški učitelji in na te se bode tuli nekoliko oziralo Za popola > zjrdl ič.rnje vseh srednjih >.ol se pa .sedaj vlada še ne more izreči. Potom se vsprejme pOTOCOvalČet nasvet. Na to je poročal Jireček o prolbji češkega kluba v Pragi, da ne pomnoži Atevilo obrtnih šol in da se osnuje ■omiHija aa Obrtni pouk pri narnestništvu v Pragi. Poročevalec priporoča, da se ta prošnja ItTOČi vladi s priporočim, da se b'agovoli ua njo ozirati. Kar se tudi vsprejmr. Vsled slabega stanja sladorne industrije prišla je tudi češka zemljiško kreditna banka, prvi denarni zavod n.t <'eatilJ<» navstal majhen spor zaradi odškodovanja španskih državljanov, ki so bili pri nemirih v Saidi v Algieru pred dvema letoma poškodovani. Francoska zbornica je sicer že dovolila odškodovanje, vlada pa tega neće Španiji izplačati, dokler tu ne odškoduje v poslednje j karlistiČnej vojni polkodbvantD Francozov. Madridska vlada pa tega ne more stoiiti, ker bi so potem utegnile še druge države oglasiti za odškodovanje ojih državljanov, ki so vsled omenjene vojne imeli -kodo. Nemški državni zbor bole 17. t. m. volil dt finiti vno predsedstvo za to zus danje, pot m pa poide na božične počitnice. 5. januvarja se zopet snide. — Pri posvetovanji o stroških za kolonijalno politiko pride knez Diamurck zop» t v zbor in bode nagovarjal nemško kolonijalno politiko« — Pri nadomestilu h Voli t vab sta v Berolint) uvoltenz v državni zbor jeden svobodnjak in jed. n socijalist Socijalisti imajo sedaj v državnem /boru 25 poslancev. V Lizboni se je osnovalo „Portugalsko-afriško akcisko društvo" z glavnico 500 000 funtov šter-lingov. Namen tega društva bo oživiti portugalsko trgovino v zapadno nfrialtili krajih zlasti or-ganizovHti redno parobrodno vožnio. liv'leNki list „Portsmoutli Times" je na-piosil nad 100 pomurskih častnikov, da se izrečejo, ali zadostujejo predlogi admiralitete o povekšanji vojuega pomorstva današnjm potrebam. Vsi razen treh so /-m kavno odgovorili. Ti častniki so pripadali vsem činom od admirali do poročnika. S f>a\iicoMlio-!iltaj$ili«»ffa bojišča bomo kmalu slišali o novih večjih bojih. Francozi zdaj samo čakajo, da dojdejo nova podkrepljenja. Kitajci neki nameravate z vojuimi parniki napasti francoske privatne ladij", na katerih se vozijo podkrepljenja. Francoski admiral Courbet je že storil vse potrebno, da prepreči ta napad. Nemški in ruski zastopnik v Kadri sta Nubar paši ponovila svoje zahtevanje, da se imenuje jeden nemški iu jeden ruski član pri blagajnici eglp- preziranje iu razžaljivo pomilovanje. Nesramni poljub me je pekel na lici, in misel na moža in otroka mi je b Ia neznosna Ko sem ostala s ima v svojej sobi, hotela sem premisliti svoj položaj, pa strašno mi je bilo biti sama. čaja, katerega so mi prinesli, nesem spila, samo ne vem zakaj V z mrzlično hitrostjo sem 8e začela pripravljati, da odpotujem z večernim vlakom, v Ileidelberg k možu. Ko sva seli s bišiujo v prozu'. železniški voz, stroj se premaknil, in sveži vzdub popihal nam ■ skozi okno, začela sem se zavedati in premišljevati o moji preteklosti in pribod-njosti. Vse mojo zakonsko življenje od tistega dne, ko sem prišla v Peterhurg, pokazalo se mi je v no-vej svetlobi iu grizla me je vest. Prvokrat sem se živo spominjala uajinih prvih doij n« deželi, uajinih načrtov, prvikrat se ml je usililo v glavo vprašanje: Kako je bilo njegovo veselje tedaj ? Čutila sem se krivo pred njim. Pa zakaj me on ni ustavil, zakaj se je liceraeril pred menoj, zakaj se je izogibal ob-jasneoju, zakaj me je žalil? povpraševala sem samo sebe. Zakaj ui porabH moči svoje ljubezni nad menoj? A!i me morda ni ljubil? Naj bi on bil kriv ali ne, poljub tega tujega Človeka mi je ostal na lici in čuti.a sem ga. Čim bolj sem se bližala Hei- delbergu, tem jasnejše se mi je predstavljal moj mož in tem strašnejše se mi je zdelo predstojeće svidenje. Vse mu bodem povedala vse obplakala s svojimi sulzami, mislila sem in on mi bode odpustil. Pa jaz nesem vedela, kaj tacega nvseu mu bodem povedala, in sama nesem verjela, da bi mi odpustil. Ko sem stopila v sobo k možu in zagledala njegov miren, četudi začuden obraz, sera precej ču tila, da mu ue morem ničesar povedati, ničesar priznati, ter ga ne morem prositi odpuščenja. Nepo-vedano gorje in kesanje moralo je ostati v meni. Kaj si se izmisl la ? rekel je; — jaz sem jutri hotel k tebi potovati. Ko me je pa bolje pogledal v obraz, se je pa prest aSil. — Kaj ti je? kaj je s teboj ? rekel je. — Nič, odgovorila sem, in jedva zadrževala solze. — Za zmirom sera ostavila Baden. Pojdiva v Rusijo, četudi takoj jutri. On je precej dolgo molčal iu pazljivo me pogledal. — Nu, povej, kaj se je zgodilo s teboj. Nehote sem zarudela in povesila oči. V njegovih očeh je zableščalo čuvstvo razžaljenja in jeze. Prestrašila sem bp, ko sem pomislila, kaj bi on ute- gnil misliti, iu s tako silo, kakersne nesem pričakovala, skrivajoč svoja čustva, rekla sem. — Nič se ni pngodilo, samo žalostno in dolgčas mi je biti sama, in mnogo sem mislila o našem življenji in o tebi. Že tako dolgo sem kriva pred teboj! Zakaj hodiš z menoj tja, kamor ne maraš? Davno sem že kriva pred teboj ponovila sem, in prišle so mi solze v oči. — Pojdiva v Rusijo, na deželo, iu za vselej. _ Oh! draga moja, ne nadleguj me s tem, rekel je hladno: — kaj hočeš ti na deželi, sicer bi to bilo prav, ker že imava malo denarja; a za vselej, to je le domišljevauje. Jaz vem, da bi ti no mogla strpeti na deželi. Le čaja se napij, pa ti bode bolje, iu u-tal je, da bi pozvonil slugi. Predstavljala sera si, kaj je on mislil o meni, in žalile so me te misli, katere sem mu pripisovala, ko je uprl v me svoj nezaupni in, kakor se mi je zdelo, zasramljivi pogled. Ne, on noče iu ue moro me razumeti! Rekla sem, da grem pogledati otroka in šla sem od njega. Ilrepenila sem biti sama in plakati, plakati, plakati .... (Dalje prih.) tnv«k<»ga dol^a. Podala »ta se radi t*>ga tudi k podkral.u, ki pa jima ni dal nobenega odločnega Odgovora. I/.govaril *e je, da je Egipet ustavna država, da tor^j m sam n« more nić za gotovo ob-Ijub'ti. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 12. decembra. Predseduje podžupan g. Vaso PetričiČ, na-vzočnih je 18 mestnih odbornikov. G. podžupan vabi mestne odbornike, da se udeležb v neleljo slovesnega umeščenja prevzvismega g. knezoškofa dra. M i s i | e v stolni cerkvi. Overovateljema zapisnika današnje seje imenuje g. podžupan mestna odbornika gg. G o g a 1 o m H r i ba r j a. Odbornik g. Bayer poroča v imenu finančnega Odseka o izidu občnega skontritanja, ki je bilo v 13. dan novembra in pri|>oroca, da se poročdo v tej zadevi vzame na znanje. Nadalje poroča o reviziji blagajničnih knjig in dnevnikov, ki se tičejo šolske priklade za leta 1881, 1882 in 1883 iu nasvetuje, da se vzame poročdo ne. zutnje n izreče kontro-loriu g. Vojtehu Valenti prizuanje za njigovo delovanje v tej zadevi, čemur zbor pritrdi. Odbornik g. Bayer poroča v imeuu finančnega odseka o predlogu magistratf, da se letna plača 700 gld nadzorniku mestne klavnice, katera (se je doslej izplačevala iz klavubnega zaklada, razdeli odslej mej mestno blagajinco, s jmišče in mestno klavnico, čemur zbor pritrdi in vzprejme tudi dostaven: odbornika g. IPibarja, da se to razdeljenje izvrši za tekoče leto. Odbornik g. Žužek poroča v imeuu stavbin-skega odseka o načrtu za regnlirunje ceste v mestni log. Dob« iletovi dediči zahtevajo za odstranjenje svinjaka in nekoliko vrtu, da bi se cesta razširila 1000 gld. iu dve parceli v mestnem logu, kar je preveč, torej poročevalec predlaga, da se ta ponudba odbije. Čemur zbor pritrdi. Odbornik g. K u š a r naztiauja v imenu odseka za olejtšavo mesta, da isti svoj predlog o odpravi ribnjake ali hajarja pod Tivob umakne, ker se i', istega vodomet pred gradom napaja. Potem nasvetuje Da pravo nasadov v kot'h pri stopuj cah Frančiškanske cerkve. Po daljšem razgovoru se sklene, da ima BUvbeni utad poprej napraviti proracuu. Mestni odbornik g. Kosar nasvetuje v imenu odseka za olepšuvo mesta napravo ž lezuih pisourjev pri Frančiskauskej cerkvi in v L»ttermauovem drevoredu Odbornik gosp. Ledenik poudarja nujnost pisourja blizu gledališča, katerega je on že lansko leto nasvetoval. Sklene se po daljšem razgovoru, da se napravi pri Frauviškauski cerkvi pisoar, ki bode stal kakih 500 do 600 gld., zaradi pisourja v Lattermanovem drevoredu iu blizu gledališča ima še prej poročati stavbinski odsek. O zadnjej seji nam je še dodati, da je poročal V imeuu osebnega iu pravnega odseka g. mestni od burni k dr. Z aru i k, da je magisiratni tajnik gosp. M. Zamida napravil z izvrstnim vspehuin izpit, kar mestui zbor z občnim odobravanjem vzame na znanje. Mestni odbornik gosp. Goga ta poročal je v imenu šolskega odseka to nasvetoval: Ernestioi Kern ovi, učiteljici na mestni dekliški šoli v Ljubljani dovoli se prva petletnica 60 gold. začenši od 1. dne novembra 1883. Vprašanje glede pttletuic tistih učiteljev in učiteljic na mestnih šolab "V Ljubljani, katerim se je plača povikšala ali ki se naprej pomaknejo na višjo plačo, naj se s tem principijelno reši tako da dobivajo „službeno letno do-klado še le po preteku po postavi določenih let od povišanja plače, oziroma od tega časa naprej, ko se pomaknejo na višjo plačo". Ta sklep naj ne zadeva tistih petletnic, katere bo se že prej dovolila. Predlog se vsprejme. Mestni odbornik dr. Derč poroča o računu dut*c-;e za tukajšnjo c. k. veliko realko za 1. 1883. Se odobri. Mestni odbornik gosp. Počivavnik utemeljuje svoj samostalni predlog, da se znižajo tržne pristojbine od konja, bika ali vola od 40 kr. na 20 kr. in za krave, junce ali telice od 30 kr. na 20 kr. Govornik pravi; Jaz ne stavim predloga morda samo v interesu Ljubljanskih mesarjev, nego v interesu Ljubljanskega me ta. občinstva, »osebno pa trgovcev in obrtniaov. Tržna pristojbina 40 je na vsak način previsoka, to se vidi iz tega, s kako nevoljo so kmetovalci slišali o tfko čutnem povišanji tržne pri-atojbiue in kako io že kažejo praktični slabi nasledki. Ljubljanski živinski sejmi so bili prej v jako velikem številu od živinorejcev kmetovalcev obiskani in kujici •z druzih dežel so zm rom gosteje prihajali s Koroškega in Štajerskega, z Reke, Pulja, Trsta, Gorice, z Bavarskega da ao nakupiti na stotine glav živine in jo dobro plačati, tudi ljubljanskim mesarjem je bilo mogoče, se vs'«j tu in tam oskrbeti z dobro, da si ne ravno ceno govejo živino. To vse se je na nekorist Liubljan keg.t mesta in sosebno n'ega obrtnikov, posebno krčmarjev in trgovcev, nevese'o spremenilo, kar kažejo jako določno zadnji tuje živiusk sejm . Kmetovalec mnogokrat nema 40 kr. v žepu, tem manj 80 k., da bi plači. 1 za dvojico živine tržno pristojbino iu nasledek tega je, da se živinorejci izogibajo Ljubljanskih (ejmov in gonijo svojo živino raje na živinske trge v okolici, ali pa v Kranj, Meng' š. Vrhniko itd., kateri semnji so se nenavadno ožveli, dočim se na Ljubljanski somenj priganja /mirom manj živine. Kuj je uas'edek? M-stna bla-ga;nica trpi škodo, ker kmet ne plačuje tržne pristojbine, ampak proda kje drugej svojo živino, kjer pa živino proua, turn kupuje potrebne stvari in tudi jO* in pije, iu tako imajo škodo vsi trgovci in obrtniki sploh. Ako se tedaj kakor jaz, predlagam tržna pristojbina zniža za navedeno živino, bode imela mestna blagajnica zm rom dobiček, ker s1! bode prignalo pri nizki tržni pristojbini mnogo živine vet, ko zdaj, iu koristi velikih živinskih sejmov imeli bodo vm obrtniki in trgovci, sploh vse mesto. KoneČuo nasvetujem naj se m >j predlog katerega sem pismeno že izročil gosp »du županu) odda finančnemu odseku v pretres in poročanje. M-stui odbornik g. Ledenik opomni: Tudi jaz rad pri/aiavain, da so dotedanje tržne pristojbine, kakor skušnja uči, nekoliko previsoke in da morda ne pospešujejo trgov ne na našem živinskem trgu, toda iste, po nasvetu g. predlagatelja takoj skoro na polovico znižati, se mi vendar ne zdi umestno in utemeljeno. Kot člau užitninskega d rektorija imam pred seboj izkaze v tržnih bolet«h izdauib od mesca junija do konca oktobra t. 1. Oddanih je bilo o tem easu bolet po 30. 2358 v znesku 707 gold. 40 kr., onih po 40 kr. 3887 v znesku 1554 gold. 80 kr., tedaj vkup bolet teh dv« h kategorij G245, ki ao donesle lepo svoto 2202 gld. 20 kr. Ko bi se pa pristojbine tsb dveh vsot ol 30 in 40 na 20 kr. znižale, nastane vendar te vprašanje ali m se potem tudi ves promet v toliko povzdignil, v kolikor bi se pristojbine, oziroma njih donesek zmanjševal, jaz vsaj sem tega mnenja, da bi tika sprememba jako neugodno vplivala na tržne dohodke Ker j^ torej stvar Iti muogostranskega pretre sovan|a vredna, predlagani da bi se g. Počivalnika nasvet r*zuo finančnemu odseku tudi še klavni ■nemu direktoriju v pietres izročil. Predlog g. Potivavuika izroči se fioaučnemu odseku. Domače stvari. — (Centralni odbor c. kr. kranjske kmetijske družbe), na čelu predsednik baron "VVurzbach in podpredsednik g. J. S e u u i g , predstavil se je danes dopoludne gosp. kuezoškofu dru. Misiji, kateri je odbor jako prijazno vsprejel iu pristopil kot član c. kr. kmetijskej družki kranjskej. — (Pevski zbor Čitalnice Ljubljanske) napravil je v soboto zvečer ob 9. uri kuezu in škofu dru. Misiji slovesno serenado. Pod vodstvom g. Valente peli so se jako krepko in pre cizno trije zbori. Prevzvišeni vladika je uri oknu poslušal izborno petje, se zahvalil za ovacijo z besedami: „Presrčna hvala u. izvrstno petje!" posebe pa še svojo zahvalo izrekel pevovodji g. Valenti, katerega je k sebi povabil in se ž njim jako pri jazno razgovarjal. Občinstvo, broječe par tisoč, pozdravilo je novega vladiko trikratnim živio- in slava-khci. — (Za „Narodni dom" v Ljubljani) narašča občno zanimanje dan za dnevom; zlasti Čehi, ue samo posamičniki, temveč različna društva kakor tudi mestna zastopstva pošiljajo svoje doneske temu rodoljunnemu jiodjetju. Znatno število sieček kupili bo naslednji mestni nastopi čebki: v Kladnem, v Benežoveiu, v Podebradu, največ pa v Pilznju iu bicer petdetet; mestni aastop v Jičiuu je daroval 10 gld.; v Surjiiiovem 25 gld.; kar naj bi bilo v vzgled iu počnemo našim mestom ! Na Slovenskem kupile so dozdaj naslednje posojilnice srečke : Vrhniška in Celjska po petdeset v Rož .'k u pa deset, a Ljutomerska posojilnica je obljubila znaten donesek. — (Osobne v es t i.) Uradnik južne Železnice gospod Ivan Resman premeščen je iz Divače v Trst. — Umrl je na Vrhniki g. Pe t ri č, vulgo Žitko, znani trgovec in ljudoroi! Človek. — Lajteuantotn v reservi pri polku nadvojvode Viljema imenovan je g. Alois Franko, pravnik in tačasni prvosednik „Slovenije" na Danaji. — (Umrl) je včeraj v Testu baron Kom-perle, predsednik nadsodniji primorskoj, tajni svetnik in član državnega sodišča. Pokojnik porodil se je 1811. 1. v Gorici. — (Čas n i k ar s ko.) Dunajski „ V a t e r 1 a ndu, znano glasilo nemških konservativcev in avtouomistov, imel bode, kakor se nam javlja z Dunaja, že prihodnje leto tudi večerno izdajo svojega lista. Pri-dobii si je tudi svojo hišo v tretiem predmestji, kamor se kmalu preseli. Sploh se temu listu širi velik upliv in gmotna stran njegova in mi bodeino vse to sfmpatiČnd pozdravljali, dokler se gospodje pri „Vaterlundu" ne bodo v opreko stavili z našimi opravičenimi narodnimi borbami iu zahtevami. — (Šolnina na državnih srednjih šolah.) V zmislu § 9. zakona z 9. dne aprila 1870 je naučno naše ministerstvo premenivsi nekoliko §. 4. minist. naredbe z 19. dne aprila 1870 ukrenilo, da ima na vseh državnih srednjih šolah, izimši Dunajske, šolnina od Šolskega leta 1885/8G nuprej znašati za spodnje stri razrede dvajset, za višje razrede štiri iu dvajset goldinarjev na leto. — (Ogenj.) 13. t. m ob G uri zvefor začelo je goreti v hlevu posestnika Janez Požaršek-a na barji na Karolinškem predmestji št. C. Ogenj je v kratkem Čusu uničil hlev in hišo, veliko sena in slani", kakor tudi skoraj vso hišno opravo. Skoda iznaša 1600 gld. Zavarovan je bil posestnik pri (iraški vzajemni zavarovalnici za 1000 gld. Zužgal je najbiže desetletni sin posestnikov Praoče Požarsek. — (Tatvina.) Včeraj dopoludne ukral je neznan tat v kavarni „jn i Slonu", ptemiemu učitelju Kajetanu Doix-u novo zimsko suknjo vredno 42 gl. — (Arnošt Boha boj Forchtgott-To-vačovskega desetletnica), ki jo priredi slovansko j j e v s k o društvo na Dunaj i, bode 16. jieccmbfa t 1. zvečer o velikej dvorani hotela „Goldenes Kreni" (Wien VI. Maiiabilf t.ttrasse), Sodelovala bodeta umetnika Koller in Tom s, člana c. kr. dvorne opere. Pevci pojo Hum o Tova-čovskega zbore; sicer te-le: 1. „NaSe pisne"; 2 „Vlasti"; 3. „Ružeu , 4. „Kyt ee z nurodnich pisni h.lovanskychu [a) ruska, b) nialoruska, c) srbska, d) hrvatska, e) slovanska, f) ruska;] 5 BČeško moravske vanočni (božične) pisne" (vbk mešani zbor) ; 6. „Tieha noč"; 7. „Pf.jde jaro", Gosp. Jahoda-Krtinsky podal bode slavljenčev životop s. — 18. t. m bode v Ani ne j cerkvi (I. Annagasse) re-(juiem va pokojnikom ; slovansko pevsko društvo pelo bode Tovačovskega prekrasni requiem. Začetek slav-no-ti bode ob 8. zvečer: requiem pa ob 8. zjutraj. N. B. Pevci, ki neso bili pri poslednji pevski vaji dobe vstop n ice pri g. dr. J. Le-noehu I BrllurierHtr. 4. — (Akademično društvo Triglav.) Ker je večina gg. odbornikov svoje maudute odložila, se je sestavil deloma novi odbor obstoječ iz sledečih gospodov: Predsednik: gospod A Itoguia, stud. iur.; podpredsednik: g. T. Novak, stud. iur.; tajnik: g. T. Podgoršek, stud iur.; blagajnik: gosp. P. Defraijcescbi. stud. med.; arhivar: gosp. A. Neu-berger, stui med ; eovet: g. T. Mayer, stud. iur.; knjižndUr: g. A Končan, stud. iur.; namestnik: g. K. Grossmann, stud. iur. — (Osepnice) v Trstu Še vedno razsajajo. OJ sobote do včeraj opoludne jih je 24 na novo zbolelo za osepucarni, 4 pa ao umrli. V ojuAk'b bolnicah je 21 vojakov, ki so zboleli za to boleznijo. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Linz 15. decembra. Včeraj zjutraj prijeli so uradniki policije Dunajske v UHa.hr-u štiri anarhiste ter zaplenili dele tiskovnega stroja, projektile i« tiskovine, katere BO pri njih našli. Pariz 14. decembra. Senator Kugen Pelletan, 1. 1870 ćlan začasne vlade, danes umrl. London i i. decembra. Včeraj proti (i. uri zvečer bila je pod obokom London Briftgfi eksplozija. Uzrok nepoznat, preiskava.seje pričel*. Razne vesti. * K h j« l u u s k a volilna pravica v občinski za s to p.) Valed pritožbe kaplanov v Budejevi-cah razsodilo je 12. t. m. upravno sodišče, da po češkem občinskem redu kaplani nemajo v prvem, ampak v tretjem volilnem razredu volilno pravico za občinski zastop. * (Velikanske evropske knjižnica) Avstrija, Nemčija in Švica im"jo več nego 1000 knjižnic, od katerih jih 20 broji posamič nad 100.000 zvezkov. V Francoskej je 6 knjižnic, ki imajo po 100.000 knjig in razun teh se narodna knjižnica v Parizu, katera je naj veča na vesoljnem svetu. V Anglečkej se nahaja 9 knjižnic, ki Štejejo posamič nad 100 000 zvezkov fn v Španskej imajo 30 javnih knjižnic s 700 000 knjigami. Velika kniižnica v Washingtouu broji 518.000 knjig in 170 000 brošur. A petero knjižnic je 8e večih: Pariška, broječ 2,500 000 zvezkov, Britisch Museum z 1 500 000, Petrogradska z 1 milijonom, knjižnica v Monakovt m z 900.000 in Berolinska knjižnica z 750.000 zvezki. * (Poštni promet v E "ropi 1 883 leta.) Vsa Evropa s površjem 9,805 000[I]k m. in 329 000 000 prebivalcev imela je lansko leto 65 500 poštnih zavo dov, 225 000 poštnih tružic za nabiranje pisem in 318.500 poštnin oaob. Evropci dali so na poŠto 3683 000 000 pisem, 546.000 000 postnih listnic, 1046,000 000 tiskovin. 1672 000 000 časopisov in listov, vkupe toraj 6947,000.000 postnih pošiljatev, katere so vrgle vsem evropskim poŠtam 58 100.000 gld., dočim so dobili evropski brzojavi za poslanih 116,892 000 brzojavk m nulo leto samo 3 573.500 gl * (Večletna velika goljufija) zasledila 8e je pri carinskem ur.ulu v Lijouu. Prijeli in zaprli 80 več kupcev iu uradnikov. Do sedaj konstatovala je dotična komisija škodo jednega milijona frankov. * (Tatvina dveh milijonov.) Pri pre gledu blagajnice uradne hranilnice v Verdenu (na Hanoveranskem) zapazili so ogromen primanjkljaj dveh milijonov mark. Glavni tat je bramlnirni ravnatelj sam, graščak Ernest Voss, ki je dolgo slul za jako bogatega moža. Imel je mnogo posestev v Holsteinu in Meklenburgu, ter obilo hiš v Hano verji. Poučeni vsled poloma »Bremenske društvene banke", prisilili so uekateri člani te hranilnice mero-dajne kroge, da so blagajuico pregledali. Ravnatelj Voss, kateremu ta pregled ni bil zelo ljub, hotel se je komisiji umakniti s potovanjem v tujino. A redarstvo ga je na kolodvoru zasačilo, prijelo in zaprlo. Kar v tolpah dohujajo nemški kmetje dan na dan v mesto, zahtevajoč nazaj svoje krvavo priste-dene novce, katerih žalibože pa nihče ne dobo, ker je blagajna prazna. Pregled, ki je do sedui konsta-toval (b flot dveh milijonov mark, se nadaljuje in beti se je, da se bodo obelodanile še večje sleparije. Tujci: 14. decembra. pl. Kubanvi iz Pri Monn: \Veinek z Dunaja. Budimpešte. — Schanta iz Kočevja. Pri Malici : Strokam, Sommer z Dunaja. — Robida iz Reke. — Mtekuš iz Gradca. — Polak, Kvapil z Dunaja. — Lavrič iz Rakeka. Pri avstrijskem cesarji: Verbais iz Domžal. Meteorologično poročilo. Dan ČaB opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina \ mm. < 13. dec. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 744-04 mm. 74424 mm. 744-76 niH-. — 20° C + 0 6->C — 2-2 C brezv. si. j z. brezv. megla megla megla 000 mm. o s •O 7. zjutraj 2. pop.' 9. zvečer 744 08 mm. 742 30 mm. 74230 mm. — 4-8'C + 44" C — 02° C si. vzh. si. 8 v z. si. vzh. jas. jas. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura obeh dnij je znašala — 1-20 in — 0-2°, za 0-3° pod in 0'8° nad normalom. D-unajska loorza dne 15. decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročile.) Papirna r^nta.......... Srebrna renta .......... Zlata reuta ........... 6°/o marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... • ' • London ............ Napol............. C. kr. cekini.......... Nemške marke......... 4°/c državne »rečke iz I. 1854 250 gld. Državne Brečke iz 1, 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/' ...... ■ » " " y«, ...» „ papirna renta ..... 5«/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig.. . Dunava reg. Brečke 5*/« 1°° £,d- Zemlj. obč. avstr. 41/t°o zlati zast. listi . Prior, oblig. EHzabetine zapad, železnice Pri*>r. oblig. Ferdinandove Bev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 n Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , TraniinwHy-drufit. veli. 170 gld. a. v. 81 gld. 70 kr. 82 n 95 n 104 9 05 n 96 n 90 B n — B 295 n — 123 tt 35 n 9 n 76'/, n 5 » 78 B 60 n 20 n 125 B 75 B 171 f 75 % 104 I 25 B 124 — B 96 20 • 91 » 10 B 104 n 50 n 116 It 50 B 122 m 20 n 110 s 25 B 105 • 70 B 180 9 — n 18 9 25 n 101 n 75 17 212 B 50 n Vezani kozolec z osmimi okni proda se po ni/kej ceni. Kdor ga želi kupiti, zve natančneje pri upravništvu tega lista. (782—5j I lisa s krčmo in prodajalnico, tik velike cesto na križ-poti, farni crkvi najbližua izmed drngili krčem, torej dobro tb-iskana, 1'/t ur© °d Ljubljane oddaljena, z lepfm sadnim vrtom, jedno njivo in z 4 orali mladega gozda je iz proste roke l«8rniko\e zaradi premembe obrta pod ugodnimi pogoji na prodaj ali se pa da v najem. Vet In natančneje o tem se pozve v prodajalnici gospoda Luckmana, .Slonove ulice v Ljubljani. (796 — 1) Pri farl v Slavini na PlvKI Je hiša št. 43 z jednim nadstropjem, hlevom, skednjem, vrtom in ograjenim dvoriščem zelo dober kui» na prodaj. S hišo je združen mali travnik, gozd, pravica v občinskem pašniku In Kalistrova ustanova v znesku 300 gld., od katere se dobiva 15 gld. letnih obresti. Hiša je pripravna za krčmo ali drugo trgovino. Od pogojenega kupa bi ae plačalo precej samo 10 odstotkov, oBtalo pa v treh ali štirih jednakih letnih obrokih. Kupci naj se piBmeno ali osobno oglasijo pri županstvu v Motenji rasi poleg Prestranka. (789 — 3) D1 LUDO VIK FILIPIC naznanja, daje dne 12. decembra 1884- odprl svojo odvetniško pisarno T7" OeljI, v Gospodskih nlicah (Herrngasse) h. št. 10, -V I. ti u kilo i>> 10 gld. in z 2'/i kilo po 5 gld. Nadalje v l/i škatljicih /. 40 deka po 1 gld., v »/i škatljicah z 18 deka do KO kr., v »/« škatljicah z 8 deka (43 t'.) 35 kr. ll v škatljicah z 3 »/, doka 10O komadov 12 gld. 50 kr. Dobiva se v Ljubljani pri Schiistiig & Wel>er-ji; v Mariboru pri Josipu Martiue-i; v Celji jiri Treiin-11 & Stieger-ji: na Jesenicah pri Trouii-u: v Krškem pri Engelsberger-ji; kakor tudi v vseh večjih mestih monarhije. Pred ponarejenjem se svari, ker je toliko mazil, ki občinstvo le zapeljavajo. Kdor pa hoče Imeti usnje trajno iu čedno, kupi naj samo lleudikovo nopreniočnn mast za UBnje. (766—6) 'J.i» josoiiako in slipsko sezono priporoča najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča tvrđka za sukno MORITZ BUM-a (ustanovljena v letu 1822): Volneno blago, Drnski izdelki, jako lepi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1.60, 2, 2.f>0, 3, 3.50 do gld. 8 meter. Blugo za zimske suknje v vseh barvah in vsacega dela, po gld. 2.f>0, 3.50, 4, 4.50 do gld. 19 meter. Najnovejša podklada za suknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. 6 meter. Elegautuo blago za klače po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter. Pravi angleški popotni plaiui, 3'/» metra dolgi in 1 meter 60 cin. široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do gld. 16 kos. Velika zaloga sukna vsake baze za civilne in vojaško obleke, livreje, 1 crkve, bilarde in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranska in druga društva. Uzorci zastonj in franko. Blago se pošilja samo proti poštnemu povzetju uli predplači. Pošiljatvo nad 10 gld. vrednosti poštnine proste. Karto z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom kro|a*kim mo|stroui. — Normalno blago za obleko, normalne pogleljake in potniške odeje. sistema dr. U ustav«. Jager-ja v Ktuttgurtu, v bogatoj iaberi. (543—17) Pijanstvo v vseh stadijah ozdravi po deaetletnej praksi reelno in vestno, tudi ne da bi dotični prej vedel, z jamstvom TH. KONETZKT, Berlin, Brunnenstrasse 63, izumitelj radikalnega zdravljenja in specijalist za trpeče za pijanstvom. Uradno poverjena zahvalna pisma, ki potrjujejo upliv tega nedosegljivega sredBtva nasproti sredstvom raznih ponarejal. r\, zastonj. (6H(i—8) il ! Priznanji* • 3ProtI bolečinam t glavi in želodci Gospodu lekarnarju TRNK0CZV ju v Ljubljani, Mestni trg št. 4. Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kngljice, Skatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol in sem ter tja napadajoča me mrzlica, sami nasledki zapretja inželodčnega katarja, ponehali so hvala Bogu popolnem, ko sem uživala Vaše kri čistilne kngljice, tako, d.i ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti. Zahvaljevaje se Vam vnovič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še jeden zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih kugljic. Pozdravljajo Vas, sem najudanejša (701—7) l.ueiJA tiliber. OmW Vsak zavoj kri čistilnih kugljic lekarne i ruko« a.v mora radi pristnosti na zavitku imeti naslednji nadpiB. Blntreinipngs-Pillen I Rolle I fl. 5 kr. Versendet wird nur eino Rolle. t C. kr. priv. kri čistilne kroglice v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj B 6 škatlj.uni 1 gld. 5 kr. Razpošilja so le jeden zavoj. Diese ausgezeiclmeten Blutreinigungs-Pil-len sind eoht ond stets friseh. zu hahen in der Einhorn-Apotheke đea Jul. v. Trnk6czy in Laibach, Rathhausplat? Nr. 4. Jede Rolle muss der Echtheit \vegen nebige eigen-hiindige TJnterschrift tragen: izdatelj in odgovorni urednik: J van Železnikar. Marijinceljske kapljice za želodec, ueprese/uo izvrstno zdravilo zoper vse bolezni V /elod« i, in nepresežno zoper nealaat do jedi, slabi želodec, smrdelo sapo, napihno-nje. kislo podiranje, ščipanje, katar v zelodol, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper kr6 v 4e-lodoi, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, drve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Grln-vnu. zaloga: Lekar c. llrady» Kremsier, Moravsko. .Tedna sklenica z navodilom, kako se rabi, Btane ggjf~ :*s str*. Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunaj skej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergraann. VPoBtojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael G u g l i e 1 m o. V Celj i: lehar J. Kupferschmied. V Kranj: lekar Drag. Savn ik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnom'ji: lekar Ivan Blaže k. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. B^F" SVctirtOV! Ker se v zadnjem času nafi Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj bo kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah iu pazi naj Be oBobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v aklenico vtisnene be-Bede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisnono aod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj so nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo aodniJBki kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—165) Lastnina in titik „Naroune Tibkarne". 8962