štev. ÍÍOVO mesto, 4. junija 1901). XXV. letiïik. DOLE NJSF ij NOVIC p I/hajajo vsak petek: ako je ta dan pniznîk, pa dan jioprej. — Cena jim je b jtoStnino vred za celo leto naprej 3 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropsko države znaša 3'50 K. za Ameriko pa 4'50 K. Dot»)sc sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajcc nasi, v Novem niesru. Gospodarstvo. Laško kokošje pleme. Naša Dolenjska jb ;!uana zařadí svoje kokošje reje zaradi jajcje knpčije. Ne da se pa tujit), da bi se rinlo ddliudke kokošjereje že povzdigniti, ako bi ae je poprijťli pitvsod s potrebno zavednostjo. Pri nas se izplača kitkošjareja pred vsem zaradi jajc in še le v drufçi ^■fsti zaradi pišiet. Zato bi se moralo pri nas delati povsod na to, da se redijo dobre nesne kokosi, živali, ki 'Ujejo na leto poprek po 120 jajc. ne da doseči v tem oziru s skrbnim odbira-"jeni kokusi, saj so si kokosi v tem pojrledu zelo razli ënilj lastnosti. Pri nas se pa na to premalo f^leila. Mnoffo je kokoši, ki dajejo na leto 50 do 60 jajc ali pa Be nienj. Take kokoši je zrediti in za meso prodati, iJobra kokos mora dati na leto po 120 jajc. Ker se dobra nćanost podednje, zato naj se odbirajo za rejo le jar('kc od najbolj nesnili kokosi in iz zgodnjih gnezd, da "a zimo že neso. Odstranijo naj se pa od reje vse slabe živali, ker ne izplačajo reje. Zlasti je tudi odstraniti Vse starejše kokoši, ker nam s četrtim letom ne dajejo ^eČ jjadostneija užitka, tí skrbnim odbiranjem kokoši bi laliko največ dusefrji pri naši kokošji reji. Važno je pa tudi to, da ne rabimo zmeraj le pe-tťline iz domačih gnezd, ker si stoje v prebližnjem sorodstvu s kokošimi in ker se s tem vsa reja kolikor toliko JiUbi, Pametno ravnajo gospodinje, ki menjavajo s petelini "I jili jemljejo od bolj oddaljenih sosedov. Na ta način se ^'Ha reja vzdržuje v boljem stanju. Posebno važno je pa Seveda, da rabimo le dobre, zastavne peteline za zboljšanje domače reje. Vtem pogledu se danes močno priporočajo laški petelini, ker je laško pleme posebno pridno Za neaenje jajc. S porabo tujih plemen se je že mnogo poskušalo po naših krajili in tudi mnogo grešilo. Poraba lirskih petelinov se utegne po naših krajih pa vendar le sponesti, ker se s ttm plemenom izdatno povzdiguje "(isnost kokoši. Laske kokoši niso velike in inéane, iz'-rstne so za nesenje jajc. Od laških kokoši dobimo P"prtk po IňOjaju na leto ("1'20 do 180) in to lastnost kazalo vcepiti tudi našim kokošim. Zato bi bilo prav, ''ko ))i ue pospeševalo nesnost kokoši z laškimi petelini. še povedano, da je laško kokošje pleme srednje 'tiliko in za piščeta manj vredno. Tudi je nekoliko bolj cbčutijivo kakor je domaće pleme. Cista reja bi se za iiavadiiti naňe razmere zaraditega ne priporočala kakor ne priporoča čista reja jorksirskili prašičev, ali s cep-'j^njem domačih kokoši z laškim plemenom bi se laliko (losegii tujboijši vspelii glede nćanosti in to je imeti po ftaših krajih pred vsem v čialil), ako hočemo povzdigniti dohodke kokosjereje. —r— Nekoliko o našem čebelarstvu. Naša Dolenjska nudi v vsakem oziru mnogo naravnih vrlin. Poleg višjilt gorfi, ki imajo svojo glavno smer od jugovzhoda proti severozapadu razprostira se med njimi nebroj hribčkov, diilinic in ravninic; tu ne vijejo potočki in potoki ; tam zopet se raztezujejo obsežni temno-zeleni gozdovi, večintima liribov s pobočjem pn^ti jugu je zasajenih z vinsko trto; povsod se pa razširjajo rodovitne in skrbno obdelane njive in travniki, lemalo je pašnikov. V tem lepem delu Slovenske zemlje je precej celoletne padavine, ki se v posameznih letnih časih enakomerno razdeli tako, da se more bujtio razvijati raznovrstno rastlinstvo. Milo podnebje vlada tu. Ojstre ztme in hudi vetrovi so nenavadne prikazni. Kakor se je tu že v rimskih časih zasadila vinska trta in se je kljub ^'^akojakiI)) nezgodam in boleznim ohranila do današnjih dnij. kjer ji je odločena vedno večja važnost, odkar se je nraneje obdeluje, tako je tudi čebela pri nas od starodavnih časov udomačena. Baj si pa čebela tudi ni mogla izbrati boljšega domovja. Mila zima, zgttdiija spomlad, obila spomladanska paša, najboljši vir medu — ajdova paša, bližina in obilica gozdov, kjer nudijo obilo pase razne gozdne rastline in drevje, kostanj i. t. d. v toplem poletju ob času, ko ni drugej nobenega cvetja, iil slednjič mila jesen s pozno cvetečimi rastlinami — vse to so naravni pogoji, da se čebela pri nas prav dobro počuti in vrlo uspeva. Dodajamo tej sliki še važno dejstvo, ki bolj in bolj prodira, namreč veljavo, ki je pridobiva kranjska čebela in ž njo vred naša čebela v kupčiji, pa spoznamo, da se tu odpira nov in dober vir dohodkov tisočem našim Dolenjcem, ki imajo veselje in Ijuljezen do Čebelarstva. Lahko trdimo, da se povračajo časi srednjega veka, kjer je bilo pri nas čebelarstvo zelo razvito, kjer sta donasala med in vosek lepe dohodke. Nastopila je potem doba propada, ko ni imet ne med nobene prave cene več in se cena vosku ni povzdignila. Ni čuda, če se je čebelarstvo začelo zanemarjati in kakor ima to povsod rado za posledice, so tudi razne bolezni fgnilobit) sovražniki čebel (molj) in neznanje pomogli, da je čebelarstvo pri nas na zelo^ nizko stopinjo narodno gospodarskega pomena padlo. Čebelarjev, ki bi se ukvarjali s to kmetijsko panogo, samostojno, ni bilo več, posamezniki sodržali pač več za zabavo in kot postransk zaslužek po 20 do 40 panjev čez poletje, na višjo stopinjo se niso povspeli. — Vrnimo s« v dobo srednjega veka. 1'ri na» na Dn-lenjskem bi se poleg sedanjih čebelarjev prav lahko se pečalo na tisoče novih čebelarjev, bodisi, da si zaslužijo lep postransk dohodek, bodisi, da bi se tnnogi med njimi povspeli na tako višino, da bi se pečali izključno le » čebelarstvom. Ako opazujemo kupčijo s čebelami, kako drago se plačujejo panji in pozneje roji spomladi, ko stane panj 14 do 20 kron in roj 7 do 10 kron, tedaj si pa^ kmalu preračunimo, da se dá Iz te kmetijske pa~ noge pridobiti lep vir doliodkov. Ozrimo «e le nekoliko na Gorenjsko, Notranjsko in na Spodnje Štajersko, kjer prav mnogi čebelarji iimnu na veliko èebelarijo, pa imamo dokazov dovolj, da bi se tudi pri nas ta panoga laliko povzdignila. Ce upoštevamo v začetku navedene ugodneje pogoje, ki jili ima nase vinsko podnebje v zvezi z mnogobrojnim rastlinstvom in iigodnejso lego, tedaj pa trdimo, če jtt kje eldorado t. j. prav ugoden kraj /,a čebelarstvo, je to pri nas na Dolenjskem. In Če temu dodamo še dejstvo, da ima naàe kmečko ljudstvo že prirojen dar ljubezni, da zna prav ravnati s čebelami in da se naliaja med njimi mnogo znanja v Čebelarstvu, potem smo navedli vse vrline, ki si jih moremo misliti, da bi se pri nas čebelarstvo povzdignilo. Jfanjka nam le nekaj in to je spodbude, pouka, zgledov, po katerih naj bi čebelarili naši dolenjski čebelarji, da bi se pokazala ren-tabiliteta čebelarstva. Med tem, ko imamo drugod mnogo takih čebelarjev, se pri nas ne moremo ž njimi ponašati, kajti trgovce in prekupce čebel ne moremo smatrati za uzor. Kar pa aami nimamo, si izposodimo, Muog inteligenten začetnik ali že sedaj delujoči čebelar se dandanes lahko popelje do kakega čebelarja strokovnjaka, kjer 8Í more v teku nekoliko dni pridobiti veliko znanja in dobi s tem obenem zgled, katerega naj posnema. Marsikateri bode morda ugovarjal in rekel, to pa stane, lies je to, toda brez nič ni nič, Tudi v vinogradništvu ni bilo toliko časa napredka in se niso pokazali dohodki, dokler se ni uložila v to panogo velika glavnica. Dandanes je to kakor vsak Dolenjec vć, drugače. Isto je s čebelami. Kdor ne nudi tem žlvalicam dobra, gorka bivališča ; kdor jih ne neguje, ampak jih prepušča samim sebi, temu čebele to malomarnost ne morejo poplačati z obilnim medom in voskom. Kdor ne ravna s Čebelami umno, ta ne more pričakovati, da bi sç mu vrlo sponasale ; najmanj more za-iitevati pa oni od čebelarstva dohodkov, ki začne ženim panjem čebelariti in se more leta in leta truditi, predno se pri ugodnih razmerah povspć do večjega števila panjev, ki mu v jeseni nekaj kronic odvržejo. Ker pa je takih čebelarjev največ, zato pač opazujemo na deželi prav mnogo Čebelnjakov, ki pa so prav slabo zasedeni ali pa prazni. Tako ne postopajo drugod in zato tudi nimajo tako majhnih uspehov. Ako iiočemo dandanes z uspehom čebelariti, moramo uložiti tudi v to kmetijsko panogo glavnico. To nas uče zgledi umnili čebelarjev. Zato pa proč z zastarelimi nazori, po katerili bi vsak rad le dohodke vlekel iz čebelarstva, noče pa imeti nobenih stroskov. Tu Hi.'m spada posebno, da si dandanes vsak omisli prav urejen čebelnjak, dobre dzierzonovane panje, potrebno čebelarsko orodje, močne panje (ljudstva), potrebno strokovno znanje in marljivost v oskrbovanju čebel. To sicer stane nekaj, zato pa tudi donasa. Ce bi bito na Dolenjskem le nekoliko takili čebelarjev, ki bi tako umno in vzgledno postopali, kmalu bi dobili dosti po-snemalcev in naše čebelarstvo bi se mogočno povzdignilo. Na \eč «totisoč kron bi se lahko vsako leto dobilo več iz te panoge. Iz tega razloga pa svetujemo merodajiiirn krogom, da naj raji z majlinimi denarnimi podporaiui podpirajo take umne čebelarje, to bode Dolenjski več koristilo, kakor pa dajati prekupcem s čebelami nagrade za to, da nam sicer spomladi spravijo v promet mnogo tisoč najmočnejših panjev, sUbiče nam pa doma puščajo, s čimnr našim čebelarjem skoro \eč ško- dujejo, kakor pa koristijo. Tu manjka organizacije i» premišljenega reelnega postopanja. Vse navedeno nam jasno predočuje, da imamo pri nas na Dolenjskem v čebelarstvu iskati lep vir duhodkov, da se pa premalo intenzivno brigamo za to paring.» in čtj nam ono kljub temu donaša, je to uzrok le bogato p'»' grnena miza, ki čaka pridnih in spretnih izkoriščevalcev. Ne puščajmo v nemar to naravno vrlino in poprimimo se je uam v korist in modremu Stvarniku v čast in livalo, ki nam jo je v našo korist naklonil. V to nam pomoiil pa krepko in vzgledno delovanje naših umnih čebelarjev, ki naj bi našli (jbilo po^nemalcev ! Politični pregled. Itlnkošuii praxiiiki go navadno odmor v javiiciii iiolitiinoni delovanju, Zato se pa ob raznih shodih iu izletih Ijolj deluje v nepolitičnih društvih, Nomci so imeli skupščino „Schiilvcreiua" v Bielitzii na Šlczkem. Ondi so zopet kovali naklepe za |)Oiieiii-čevauje po slovanskih pokrajinah. Ncuiikt uiinister-rojak Hchreiuer ;jp bil navzoč z obljubo, da hočo tiemško težnjo posiicževati, — OoSki agrarci so ai osnovali v^Praj^i mlatieniSko zvezo, law so storili moravski katoliški Ceh i za mladeniče uti sijajuciH zborovanja v Olonmcu. Bilo je navzočih okroj,' 16.000 ljudi. Jn nii Slovenci tudi nismo zaostali. Bil je telovadni m 1 aiienki shod „Orlov" iz vse Notraryskc in Goriške v Vipavi. .Jednak shod je bil na Krki za dolenjsko „Orle". Na Gorenjskem pa je poletel „Orel" v Radomlje pri Kamniku, — Vso jm jo nad-krilievala akupSčina Slovenske krščansko-socijalne zveze v St, Jakobu v Rožu, Tu med koroškimi brati sejo pokaziila slovenska vzajemnost, kajti iz vzeh slovouskih pokrajin so prihiteli zastopniki, da se posvetujejo in navilušujejo za vstrajno narodno delovanje v zinislu svojih društev—katerih je bilo zastopanih nad 350, Osobito važen je sklop, da so še boy intenzivno deluje za obrambo slovenske moje, ]>reko katero ^ na severu in zahodu nasprotnik siJi v deželo. Državni zbor se jo zopet začel ;t. junija. Na vrsto jo prišel najprej nujni itredloi^ dr. ŠusterSiča o o^Tski ajirarni Imnki za Bosno, Mej tem ko se v naši polovici samo posvetujejo, Mažari po Bosni že pašujejo. Na železnicah upcDujejo ma-žarske napise, povsod silijo a svojim jezikom v ospredje. Osrečili so Bosno iz Budimpešte s framasonsko ložo. Ta ho že znala razna verstva hujskati drugo proti drugemu — mej tem bodo „bratje" polnili svoje žepe. — Časniki poročajo, da so je baje osnovala protiavstrijska rnKko-srbsk()-iiiifíI(íškii zveza. Rusija sc menda o!)orožuje — primerno njej kot velevlasti, iNa Francoskem ao okrog Pariza anarhisti porezali brzojavne in telefonske žice. A čudno! Vktjub takim pojavom dovoljujejo vlade njih zborovanja. 1\tko je bil o Binkošlih v Lipskem splošni shod anarhistov, kjer so omenjali, da so zadnjo dve leti dobili igih sodru^i 19 let zapora in jih je bilo no {gnanih. iz l'urćije poročajo, da jo baje prejšnji sultan prosfriaii iia otok Rod. A drugi tnlijo, da ostane v Solunu, kjer ima sedež niladoturški osrednji odbor, Albanci z novim razvojem niso tiiij kaj zadovoljni. Zato ima zoper i^e geueral /avid paša zbranih ÍÍ.800 mož in ÍÍ6 topov v Djakovi. Si-liijii se zopet oborožuje. Vojni minister ie raz])isal (iobavo 87,000 pušk in 80 mitjonov patron. Nakupili bodo tudi trdiijavsko topove. Iz Špiinskejra prihaja vest, da so jo okrog 200.000 kmetoV organiziralo v zvezo proti veleposestnikom in političnim izkoriščevalcem — če treba tudi na boj z nožem po vzgledu „črne rokC- Zabavi in pouku. Tri avstrijske stoletnice. L, 180i) je znamenito v avstrijski zgodovini, ko je hotd sjavnhlepni Napoleon I. našcitiu cesanstvu zavdati smrtni udarL'C, Ze 1. 1H04 se je bil Napoleon jiroglaail za francoskega cesarji' Vso Evropo je nameraval spraviti pod svojo oblast, Nomčija '»iJa že na tJeh — razpadlo je nemško cesarstvo in tedanji naš vladar Fianc se je zanai>rcj iinenoval le „cesar avstrijski". — Franc L so je niosrel zdaj zanašati samo na svoje nftroiie. /iato se je pripravljal na odpor proti Napolconii. T. Osedcpolno za ntUe slovensko dežele je bilo 1. 1809. ^'ajjirej se ozrimo, kako so l)ile v tistih vojskinih časih prizadete fiaše [lokrajine. Vojska so je pričela 1 a. aprila 1809 na dveh krajih. Nail-1'fjjvoda Karol je liil jiove^iiik ylavne armade, ki jo je ndarila ïia Jíavarsko a tam ni bila srečna, ker jo je Napoleon ob iJoiiavi prcinagal ter jiotisnil nazaj. Bo^j srečna je bilii južna armada, katero je vodil nadvojvoda Ivan jiroti Laíkemii. "Mi sledimo temu oddelku, v katerem je bilo veliko slovenskih, oziroma ju^'oslovanskih vojakov. Naiivojvoda Ivan je peljal svojo vojsko na Italijansko — no skozi kanalsko dolino čez Pontabolj, nejro »:oz sedlo l'redel l'o soSki dolini in jo prestopil mejo pri Čedadu (Cividale). Preden so sc h>)inzozi zavedli, že .\vstrijci dne 12. aprila zasedajo Videm (Mdinc) in potisnejo Francoze nazaj ter jih pri mestu Sacile nn Beneškem slavno premag-ajo. A kar pride od cesarja povelje, ''a naj južna artnada severni na pomoč, ker je JJunaj v nevarnosti pred Nai>oIeonom. Zato se nadvojvoda Ivan vrne in že v dvanajstih dneh s i^vojo vojsko stoji na domačih tleh pri i*ontahíju. Šlo se je za to. (iii ùem prej dosjte do Donave. — J'>ancoski ])0v0ljiiik princ ''jvgeii je spreřrledal, kako se mu umika, zato je sklenil, zajeti našo vojsko v kanalski dolini. Vsled tega razdeli svojo ar-"mdo tako. da ,se glavni del pomika od Kuž (Chiusafortc) proti ['oiitalilju čez kanalsko dolino, dru^i del čez Bovec proti Predelu i" dva manjša oddelku čez dolinici JJog-no in Itakolaiio proti Jíjibiju in 'J'rljiža, Avstrijci so to spoznali in hoteli pre|irečiti fovsod 1'Vancoze in sklene ))0t jim zastaviti v dveh trdnjavicah in sicer v Naborjetu in na Predelu. Dne 12. in Vd. maja poštje v te trdnjave jjo-satike z na-foOilotn, da ju morajo držati do zadnjeg"» — četudi hi morali dati živ^jtinjo. Naborjetske trdnjavo poveljnik je bil stot-ïiik Honse). Posadka je stela komaj 300 mož — bili bo iz-'"•ani najzanesljivejši vojaki, nekaj Slovencev, največ pa Hrvatov in Hrbov iz ogu linsk ef^a gra ni čar skega fiiJlka. A Francozov v kanalski dolini okrog 30.000. Posadka zaveda, da bo borba na življenje in smrt. Že 14. maja da posadka okusiti J''rancozom avstrijske krokije, katere pokose "a stotine Francozov, Štiri sovražnikovi napadi so srečno od-'"ti. Francozi ao kot besni, zajiove so splošnji naskok dne 17. maja. ^kroji (>000 Francozov dirja od vseh strani, — kar jo bil sov-•■«žnik prišel v ozadje trdnjavi začne se mesarsko klanje, ''•ažgo trdnjavo, za avstrijsko posadko ni nobene rešitve več, na.ši pliinejo izza goreče trdnjave, da se branijo kot levi. A 'Stotnik Hensel se prehoden od sovražnih mečev zgrudi na tla z ^'Hklikom; „Pogum tovariši!'' Avstrijci so zgubili 70 mrtvih, ranjenih in 80 jetnikov. Izgube Francozov pa so bilo nad mož. Tako so so borili jugoslovanski junaki za co-î^frja i[i domovino. — Dandanašnji jo ondi moderna trdnjava j? inienom „Fort llenseP. (Jb njenem vznožju proti Naborjetu (Malborget) stoji veJik spomenik v obliki kamenite piramide; spoje velik lev, umirajoč vsled rane od zabodenega meča. Na-1'is; „V sponjin juna.^ke smrti stotnika M. Hensela dne 17. maj-"ika I80tt in jijegovih padlih sobojevnikov: Cesv Ferdinandi," Slično kot v Naborjetu je bilo na Predelu. Tu je bila l'oaadka So manj.^a nego v Naborjetu. Poveljnik stotnik Herman Je dobil le '2'20 mož, skoro same Hrvate, na katere se je lahko ^^ttnesel. Dne 15. maja bila je posadka že obko^en^ od oboh ^tfani, kajti Kabeti je bil žo v francoskih rokah in od Bovca ^^ pomika gori armada s konji in topovi. Ker je Naborjet že 1'adel, ji3 biJa glavna francoska vojska žo 17. majntka ]iri Trbižu. oddelku iz soške doline še ni. Kaj ga zadržuje? Hrabro |"'yatsko krdelce v predelski trdnjavi. Francoski poveljnik od-18. maj za glavni naskok. Jednak boj kot okrog naborjetske trdnjave vname se i tukaj. Francozi pritiskajo od vseh strani, posadka se brani pogumno in se noče vdati. A lesena trd-l'jttva se vname, gosti dim posadki ne da več dihati — ali tu Sigoreti ali pa sovražniku ))asti v roke. Stotnik Herman plane s ^vojitni venkaj kiičoc; „Ne vdamo se za nobeno ceno!" A v V'àr trenutkih se v ne.štcvilnih ranah zgrudi. Od vseh 220 mož jo ostalo le 8 mož težko ranjenih in zdaj jetnikov. '1'uili na Predelu je ob costi jednak spomenik z istim napisom kakor v Naborjetu. Kdor hoče o teh bojih še več izvedeti, naj čita izboren spis v Koledarju družbe sv. Mohora za 1, 190!*, Ondi najde tudi siiko važnejših krajev. Jjctos uprav ob stoletnici je bila dne 17. maja primerna vojaška in domorodna slavnost v Naborjetu, kjer je nadvojvoda Leopold Salvator z generali in zastopniki vseh onih vojaških krdel z L 1809 prisostvoval daritvi sv. mašo zu padle junake, katero je o]»ravil knezoškof celovški. Istotako se je opravila slavnost ^na Predelu, kjer je maševal knezo.škof goriški dr. Fr, Sedej. Čast in neminljiva slava jugoslovanskim junakoit). Pomlad ne pride mi v srce. F'omlad uvete nai unokroB, eelenje krije hrib in log, krilatil) pevcev spev kraaaii rAzlegii oe ^eï )irib Id {ilaii. Živl)Euje dih» fitvarstvo vae, k»r ((iblje, rusve iu cveté Vesel «re etnniek iu ot.rok v uarftvo. jkkI nebs obuk. Uoj (lab pa vedno it teman toj^uje kut jeieuBki dau, more tuŽDuiiti nielle. ])umlftd ue ]>ride uii v srce. Tako :nÍB)eí Kem ujfidrovil; inulúe razbijjTdv iil i«kal ; Oiikod li diiijuiiiDnii mrak, kedo li kriv je, da »em tak V Zdaj iskriviip luivli in žtlje hjiritiJ/bo Ktupiju pred me: „Žel 1110 «i pinl nebni «vod, i;etiiii Kapirati nam — iïbudy l'om'adi vie raduje »e, le ti in tvoje — Ijčere ne. Zajiiij živaLnu kot poet, lia num pomlaii zašije apetl ' (t. — Dopisi. l'otlgrad. Med kraje, ki trpe )»osebno pomanjkanje vode se morajo šteti vasi v Podgrajski župniji v (ïorjancih. V lern kraju ni nobenega studenca; svet je kraškega značaja in .se mora vsa voda zgubljati pod zemljo. Posebno hudo je bilo za vodo v prejšnjih časih, ko ljudje niso imeli vodnjakov. Dandanes ga ima skoro v,sak gosjiodar, nekateri tudi po dva. Nekaj vode se nabira ob deževju v tako imenovanih lužah, kjer najmjajo živino. Vsaka vas ima tako lužo. Uboga živina, ki oh poletnem času mora piti to sparjeno, smrd^ivo vodo, v kateri je jiolno žab. Po zimi je ta voda zelo mrzla in nezdrava. Vkljub temu večkrat zmanjka vode. Ljudje morajo tedaj dovažati vodo od Oermošnjic. Za enkratno vožnjo se jiorabi z voli šest ur časa. Zlasti lansko in jiredlansko leto, ko je bila huda suša, ,so (judje in živina veliko trpeli vsled pomanjkanja vode. Z ozirom na te razmere je županstvo Šmihel-Stopiče že 1. 1901 pro,silo tieželni odlior. da bi se temu odpomoglo z najiravo večjih vodnjakov za posamezne vasi. Ko se je gradil vodovod za Novo mesto in okolico, mislilo se je, da bi se tudi napomínané vasi jiriklopile temu vodovodu. Ta misel pa se je morala opustiti z ozirom na velike troške, ker one vasi leže veliko višje od novomeškega vodovoda. V.sled i^ga je deželni odl)or na ponovljeno jirošnjo žujianstva jioslal 1. 1904 inženerja na lice mosta, da zadevo prouči in napravi troškovnik in načrte za napravo kupnic. Po tem proračunu bi ti stroški znašali prii)ližno in sicer za vas: Mali (Jerovec 9,100 K; Veliki Cerovec 30.200 K; Vinja vas iJtí.OOO K; Konec i:i,500 K; Grm 15.500 K; Pristava 21,000 K; ilehovec 9,40(i K; Jurnavas 17.400 K; Koroška vas 17,100 K, skupaj toraj zu devet vasi 159,200 K. Deželni odbor je bil na to pripravljen precej zadevo vzeti v roke, čo se intoresentjo zavežejo prisj^evali k troškom vsaj 20"/,,. Ti pa so bili pripravljeni jírispevati le lo"/». Ker je po skleiiu deželnega zbora tudi za najrevnej.Še kraje zahtevati vsaj 20% prispevek udeležencev je oližaloval deželni odbor, da v tej zadevi ne moro ničesar da|je ukreniti. Tako je vsa stvar zaspala. Letos je novi deželni zbor storil modri sklej» najeti posojilo 10 miljonov kron v namen pospe,ševati gosjiodarske koristi dežele v napravo vodovodov, kapnic in drugih potrebnih reči. Vsled tega je županstvo zailevo za najtravo vodnjakov znova spravilo na dnevni red in se je pri zadnji občinski seji sklenilo, poslati prošiyo na deželni odbor, če se posamezni udeleženci zavežejo prispevati k troškom 20'7o. Podgrajski žup|jani so bili že dvakrat povabtieni na razgovor v tej zadevi. 1'ojasnilo se jim je, kako koristno bi hiio za ljudi in živino, če bi imeli dovolj dobre pitne vode, illasti še koristni bi bili vodnjaki ob času požara. Podpisalo ae jih je pa samo 2:-i, vsi drugi so odločno zojier. Hoje se velikih troškov. Jjjudstvo je tu res revno, kaj. če bi se premeril sklep deželnega zbora in bi se za najrevnejše kraje določil .še nižji pri8]>cvckl AJiiover. jn-i Žiižcíithťrkd, N'aša župna cerkov je dobila (irav le|» okrasek, novo jtrižnico. Napravil jo je |)0(i0bar i^osf». Fr. Vodnik v Novem mestu za prav primerno ceno. Í)elo je prav lepo, okusno iti fino, cerkvenemti slojiu primerno, in hvali svojcpi inojstra, katerej^a priporoi^mo za jednaka dela. Za plaiio tukajšnjeíía or;ranista se jc vpeljala konkiireniina obravnava, katere sklepe je odobrilo c. kr, okrajno (glavarstvo, občinski oilbor pa se je v svoji seji z nad)joiovično večino izrekel proti tL'mu, lia bi se pohiralo pri davkih. Stvar, ki je dala toliko dela in tnida, vzela toliko časa, nameravajo nekateri pokopati ; vomiiir mislimo, da v tej zailevi ni rečena sc zadnja beseda. V marsikaterem kraju bi bili ljudje veseli, ako hi se vse tako lepo vredilo, kakor se je hotelo pri nas. Dostavek uredništva: Čudno, vpraša se: kje pa je bil obč. odbor o!) konkurenčni obravnavi, kajti sklepi te o))ravnavc so pae nierodajni; na uenavzoče se ne ozira. Iz Slaii«e. Ker Dolenjci radi romajo k sv. Antonu, naznanjamo, da 1)0 veliki shod dne 12. in 13, junija. Belokranjski glasnik. Iz .^dlešić l.jun. Zadnji čas smo imeli tudi pri nas prav hudo vroi:ino, tiiko je kazal toplomer n. pr. 17. maja pop. ot) 1. uri v senci -[- 25° C, a na solncu -j- 39" O, a 24, pa ol) istem času v senci + 25'^' C, na .solncu |ia celo + f»!" f'- Aies prav nenavadno ob tem času. Zato smo pa čutili v zadnji tretjini maja že precej ause in smo se l>ali, da se bo vrnila zopet lanska strašna suša. A bÍnko.štne praznike se je zemlja precej namočila, vendar ne So toliko, da bi mogli îjudje orati. — Sadje pri aas lepo kaže, posebno hruške in deloma tudi jabolka, a slive (češptie), ki so precej lepo pokazale, so se močno izrožičile. Nenavadno lepo pa kaže zopet letos trta, ki je prav obilno obložena z groziijem. — Za novi kciih na Plešivici poslala nam je Majida Petcb iz Vetrinja na Koroškem 4 K. Rea lejio. da se naši rokaki v daljnji tujini tako radi spominjajo svoje rojstne fare, Zii heloki-iiiijsko železnico. Slovenec (»oroča: Pri zj^rarlbi — če se more sploh j^ovoriti že o kaki z(,^radbi belokranjske železnice se dela na neumeven način, tako da je res treba poseči v te čudne razmere. V včerajšnji seji deželnega odbora je poročal o tem deželni glavar Huklje. mož, ki se je skozi mnogo et trudil, da spravi v tir vjirašanje ))elokranjskc železnice, in ki je jîfotovo poklitian, da izpregovori o teh razmerah svojo tehtno besedo. Rok za dovršitev belokranjske železnice je bil določen z 31. oktobrom 1910. Ta dan bi moral že teči vlak po dogotovljeni železnici, l'a kaj se je zgodilo'^ Iz raznih vzrokov jo danes to vprašanje tako zavoženo, da letos niti do političnega obhoda ne )ride. Takrat, ko l]i morala biti železnica doi^otovijena, se bo še e začela graditi. Kakor se vidi, so bili prepiri interesentov železniški upravi dobrodošel povod, da vso stvar zavleče. To zavlačevanje pa bi utegnilo tudi državi biti jako nevarno. Kako blizu je bila pred kratkim že vojna nevarnosti Inženirji pa imajo le nalogo, da .študirajo traso za traso, a železniška uprava se neče za nobeno odločiti. Da, čuje se sedaj že celo, da mislijo progo onkraj Gorjancev graditi samo kot lokalno jirogo. V takih razmerah mora deželni odbor vojvodine Kranjske izreči odločno besedo. Deželni glavar pl. Šuk|jo predlaga potem resolucijo, v kateri se pozivlje žoIezniSki minister, da se čim najpreje odloči in jíO-spesi dola. Zlasti pa protestira deželni odbor |>roti temu, da bi se gradila samo lokalna proga, ampak graditi se mora nortnal-notirna železnica skozi Belo Krajino. Predlog deželnega glavarja je bil soglasno sprejet in brzojavno sporočen železniškemu ministru. DomaČe novioe. Slio)! Sodalitiilis bo v prostiji prihodnji pondefjek ob navadni uri. ŠkdC TrtilMM; v Novem iiiestn. Dné 29. maja se je pripeljal premih g. škof Jakob Trobec v Novomeato v spremstvu svojega nečaka, župnika v Ameriki. Njegov škofov sedež je v Št. iJloudu, države Minnesota. Že pred 9. leti je obiskal Novo mesto in tukaj obbajal obletnico svojega posvečenja v .škofa. Dasiravno je že 71 let star, je še popolnoma čil in čvrst. Na kolodvoru je visokega gosta sprejel g. pro.št dr. Elbert, doma pa preč. kol. kapitelj in so ga med slovesnim zvonenjem v obeh cerkvah si>remili v cerkev. V nedeljo je imel slovesno pontifi-kalno mašo ter je nekaterim otrokom delil zakrament sv, birmo. Vsak birnianec jo dobil lepo svetinjico, od sv. Očeta blagoslovljeno, v s]>omin. V pondeljek popoldne si je ogledal prekrasno gotsko cerkev v Prečini. Oliiskal je tudi franči-škanski samostan in bolnišnico usmiljenih bratov. V torek je maševai v kapelici ženske bolnice cesarico Elizabete. Po sveti maši si je oj^ledal žensko bolnico in je imel za vsako bolnico tolažilno in iirijazno besedo. O bolnici se je inrekel, da ne zaostaja za kako amerikansko bolnico in da je jako moderno opremljena. Z dopoldanskim vlakom se je i^ripeljal sloveči govornik i). Viktor Kolb iz J. driiži)e iz Dunaja na ol)isk h g. proštu. Popoldne so se odpeljali v Ple-terje in si ogledali tamošnji prekrasni samostan. V sredo se jc mil. g. škof v ai»remstvii p. Kolba odpeljal v Ljubljano in v četrtek zjutraj s svojimi sorodniki na Brezje in Bled. Pohvalil je posebno cerkveno letje; sploh je jako dobre utise seboj vzel od doleiqske metropole in njene okolice^ Pred svojim odhodom se bo še jedenkrát vrnil v Novomesto. Skof Trobec je rojen v 1^)1-hovem gradcu in se je z rajnim misijonarjem Pircem, kot bogoslovec I. leta pred 45. leti podal v Ameriko. V Št. Tloiidu, njegovi prestolici, so se po mestu letos 1. maja vozili še na saneh. Ondi je skoro 7 mesecev zitiia, v treh mesecih sejejo in žanjejo. Glede solnčnega vzhoda smo jim tukaj 7 ur in nekaj minut naprej, tako da, kadar imamo pri nas poldan, imajo tam šele ob 5. uri zjutraj jirvo sv, mašo. O.sebiia vest. C. kr. poštni oficijal Josip Tomažin je iz Ljubljano premeščen v naše mesto. Tukajšnjo naselbino Usmiljenih sester je vizitiral dno t, m. č. g. Jožef liinner, generalni vizitátor avstrijskih naselbin lazaristov in Usmiljenih sester. Poroka. G. Emil Krajec, kontoarist in gospica Amalija Bunec, trgovka iz Ljubljane, sta bila bmkoštno nedeljo v pro-.štijski kaijoli po mil. g. proštu poročena, Ženin je nečak g. Ivana Krajca, ki je bil z mestnim fizikom dr. Krajcem za pričo. Vftjiiškii vest. Gospod poročnik Jožef Arh šestega lovskega bataiijona je dobil jedno teto dopusta; njegovo bivaliŠčo bode Novo mesto. ljudsko šolstvo. Nastavljeni so; Sv. Križ pri Litiji Gabr. Cerov; Brusnico Anton Sila, nadučitelj; Mirna peč Milena Kavčič; Stara cerkev jiri Kočevju Adeia Hevén; Poljanica Jožef Erker, nadučitelj; Trebnje Ana Kilar; Radeče pri /id. mostu Anton Lamu t. — Nadučitelj Íí^ran Potok ar je prestavljori iz St. Lovrenca v Hanjaloko. V BoStanj pride Vera Raji, /a pnivice slovenskega jezika. V 28, seji c, kr, deželnega .šolskega sveta 20. maja je šolski referent deželnega odbora prof. Jarc opozarjal na to, da jezikovne razmere na srednjih šolah nikakor ne odgovarjajo dejanskim razmeram v deželi. 'I'o velja za občevanje višjih .šolskih oblasti, za razpisavanje učnih služb, ki se vrši le deloma v slovenskem, večinoma pa v nein.škem jeziku, za učiteljsko konference, protokole, spričevala, ki so lo nemška, kakor tudi za letna poročila. Na to stavi sledeča predloga: 1. Presedstvo c. kr. deželnega .šolskega sveta se naproša, da čiinpreje i)orazdeli med člane deželnega šolskega sveta poročilo: a) kakšna jo jezikovna praksa v občevanju šolskih nadzorovalnih in upravnih oblasti samih med seboj in s podrejenimi organi in deželnim odborom in v razpisih službenih most; b) v kakein jezikn se vrše konference, odnosno vodijo protokoli in glavni katalogi po srednjih šolah, izdajajo izjiričevala in letna poročil«' — 2. Predsedstvo c. kr, deželnega šolskega sveta se pozivna, da 8|)ravi že sedaj jezikovno poslovanje navedenih oblasti in organov v soglasje s faktičnimi jezikovnimi razmerami in potrebami ^ deželi. — Deželni predsednik baron Schwarz izjavi, da soglaša popolnoma s tem predlogom in da bo potrebno ukrenil. Živinski semenj v Kaiidiji, V četrtek, dne 27. maja jo bil v Kamliji semenj jako dobro 'obiskan. Navzlic temu, da je v Krškem okrajnem glavar-stvu zajirtija, pripeljali so kmetovalci iî! bližnje okolice dokaj prešičev, — En trgovec pripeljal je cel» en velik voz dokaj lepih malih prašičkov za rejo. — Kupčija ju bila zelo živahna. — Oena pri prešičih je padla za HOV«. Govejo živine je bilo prignano Čez 400 glav. Videti je biJo dokaj lope živine, posebno voli l-Vanca Avsec iz M. Slatenika so delali tu-kajšnim živinorejcem čast. Cena jc bila od 30—33 h za kilogra'"; Kupčija ni bila posebno živahna, ker ni bilo tujcev. Prihodnji semenj v Kandiji bo 17, junija t. 1. Ali cesai'iť,e Elizabete bolnim v Novom niestn se išč<' hlapec, Nasto i službe takoj. Pogoji se izvoilo v pisarni oskrbništv« med uradnim urami. V (ii'sarîce Kliziiliiit«' holiiifiov Novem iiK^stii je bilo v mesecii ■ iiiHju 1<)09 vzi)r(,;j(Hih (i dockov in ř>l žuiiak; od a|H'ilii Jr ostalo v oakrbi 74 žetisk in 4 dečki vseh skupaj jo l)ilo toraj v nie-at!cii main oskriwvanih 135. Od teh je zapustilo liolnico ozdravljenih 51) (mod temi 3 tiočki) izboljšanih 20 (med temi 1 deček) iieozilravljena 1, umrle í40 3 (mod temi en deček) vseh skupaj 74; oatulo jih je tonij za iiieđec junij 1909 tJl v oskrlji (med temi 5 dečkov). Darovi kateri so dospeli v tem mesecu za bol* iiico 30: fr. Url) in Horvat jo daroval I podobo za refektorij sester, neimenovan dobrotnik BO K, si. okrajna posojilnica v Mokronofçu ;iO Iv, al, kmetska posojilnica in hranilnica v Aiirni peci íi5 K, K". Ferlič jo zastonj vozil smrekovo stebre iz Otoškcřía fjoziiu za sušilnico za jierilo, f,'. Jos. Berginann je daroval večjo- množino zelenjavo in semeti, istotako konvent ćč. »smiljenili bratov v Kandiji, ĆĆ. oo. frančiškanov v Novem mestu čč. očetov kartuîijancov v IMotorjab in čč. cistercijenzev v ííatičiui. Vsem blai,niii dobrotnikom prisrčna hvala, LJiililJjuisk» driištvd rokodelskili poniofiiikfpv je bin-koStno nedeljo obiskalo naào mesto, da se poveaeli in pofiovori s svojimi tovariši tiikajšnjofia društva. S pomočniki so došJi ffjf. predsednik A. átroj, spiritiival v (jiibijanski bogosloven i ci, i»oci-predsednik dr. Levičnik, c. kr, f,nmnazijski ]»rofesor in pevo-vodja, učitelj Gornp.—Zvečer je napravilo vrlo društvo izborno vspolo vesclieo, ki so jo „Dol. Novica'' že zadnjič naznanile. Ne bom jc opisaviil, rečem le, vse so je čudilo [»ctju in igranju društvenih članov. -- Dvorana jo liila polna občinstva, mej katerim smo opazili [ircsvetlejïa g-osp. škofa Trobca in mil. fiosft. proSta, ki je občudovalo krasno petje pod vodstvom g. Gorupa. Tako l>rcciznctra petja se no sliši kmalu; s kako lahkoto je dovršeno lo|(o zvenel tenor-solo in bariton-solo. Da so komični kupleti ufja-jtili, je pričalo [lonovno izraženo priznanje in obilen smeh. Igra zaklad" uj^'aja; lopa je vodilna tnisci, vse se vrši neprisiljeno. Ifiralci so izvršili svojo iiloi^o izborno; čisti gorenjski značaji 80 stali prod nami, vsak se jo vživii tako v svojo vlogo, da se jo predstavljalo ros dovršeno. — V pondeljok po skupni sv. maši iia je bil napovedan shod s člani novomeskcça društva, kojcpi 80 se udoležili mnogi naši mojstri, ki dosîcj še niso bili člani. Trajalo jo zborovanje skoraj tri ure ter se marsikaj koristnega omenilo, bodisi glede na društvo rok. pomočnikov, bodisi glede na korist rokodelskega stanu. Tu omenim ob kratkem važneje reci. — Obravnavalo so je, kako bi ae poživilo in povzdignilo življenje v novoinoškctii društvu, kako bi so dalo poskrbeti za vajcnce; kako bi se ovcilH v Novem mestu izobraževalni tečaji za rokodcice in pa o ustanovitvi društva za mojstre v zvezi s tukajšnjim kat. društvom rok. pomočnikov. — Društvo rokodelskih pomočnikov se bo dalo pomladiti in pospešiti s tem, ako se zanje zanimajo gospodje mojstri — ter jiridobivajo vajenci. V to pa je jiotrebno, da se osnuje pred vsem društvo mojstrov. Ti bodo poskri)eli za vajence, da se jim po žejji vlade jioskrbi poduk, Zabava itd. Slavna vlada hoče pod[)irati vsak tak napor; naša dežela bo tudi svojo storila. — Ako bo ta naprava v zvozi s kat. društvom rok. iiomočuikov, je umevno samo po sebi, da jej bodo vajouci, ko sc oprost«, jinstopili. Gospodje mojstri pa ttidi Ha svojo pomočnike lahko vidivajo z bcsodo in zgledom nu to, da se jim priljubi imenovano društvo. Govorilo soje mnogo tudi Slodê na redne, podporno in rastno čJano, kar bo gotovo društvu v prospeh. Povdarjal je zlasti še gosp. predsednik Ijnbljan-Hkega društva, kako potrebni bi bili pri nas strokovni tečaji ter dajal nasvote, kako bi so isti dali s podporo slavnoga deželnega odiiora izvesti. — Sklonilo se je, da trije gospodje stopijo v ožjo (iotiko z mojstri iz Novega mosta in bližnje okolice tor naj po-fkrlie, da so prihodnjo nedeljo ob i>ol enajstih dopoltine pozvani gospodje snidejo v rokodelskem domu, da so jiotrebno posvetuje in določi za nadaljevalni tečaj, najprej morda za mizarje in krojače. Skušalo se bo tudi osnovati tako i>otrebno mojstrsko društvo, ki jo podlaga koristnemu delovanju rokodelskega stanu, kakor smo proj omenili. - Prepričani, da je našim rokodelcem, "lojstrom kot pomočnikom pravi i)rospeh in naiiredok rokodelstva pri srcu, upamo trdno, da so bodo vsi povabljeni pozivu veselo fidzvali tor v nodoljo v rokodelski dom točno došli ob 10. uri dop. Kiiieiiiatogral .jl'jilliti** z električno razsvotljavo. ki so nahaja, kakor smo zadnjič poroťmii, v čitalnični dvorani v Novom mestu, jo izvanroilno dobro obiskovan od odraščenih kakor od ■idadine, od odličnih kakor od priprostih. Vsak se hoče sam prepričati, na kako visoko atoidnjo jo dosj)c)a dandanes veda in Umetnost. Slike, ki so kažejo kakor živo )»odobe začiidenoniu (ïlodalcu, so mojstorsko izvršene. Vso predstavo so kratkočasno in zabavne in o!> onem jioučljivo in koristno. Cone zeló nizko in ravnateljstvo prijazno in vljudno. Zaradi tega se jo jm občinstvo vseh predstav zares mnogobrojno udeleževalo in tmli učiteljstvo s šolsko mladino si je to veiepoučljivo napravo z zadovoljstvom ogledalo. Podjetje „Pathč'' zasluži vsestranskega priznanja in je le žal, da nas že zapušča. Želimo mu pri odhodu povsod prav mnogo najzadovoljnojšega vspeha in toliko siitipaiije in naklonjenosti, kakor je imelo v Novem mestu v vseh slojih jirebi-vajstva! — Pred pni-otniin soiliščciii od 1. junija »o l)ili obsojeni v Novem mestu; 1.) Alojzij Koretič, let star, kolarski pomočnik iz Kostanjevice je dno 28. marca t. 1. zudal z nožem smrtno )io-škodbo Karolii Plantiu v Kočevju, ker so n:a nasprotniki izzivali z .,Allhcil'', se obsodi na 2 in pol leta tožke ječe. - 2.) Jovana Novak, stara 25 let, dokia, pristojna v obč. iVebnje, bila zadnja tri lota v službi pri Zurcu v Dol. Nemški vasi pri Trebnjem. Prepuščena od svojega druzega leta tujim ljudem, oče ji jo takrat umri, mati so v drugič omozila v Prečino, dasi še živi, jo obtožena Ivana niti no pozna, ker jo ni videla nad iy let. Obtožena jo detoumora, da jo dne 16. marca t. 1. porodila nezakonskega otroka ženskega s[)ola, in ga takoj po porodu, kakor sama trdi, v zmedenosti zadušila s tem, da mu jo roko na ustih tiščala. Porotniki so glavno Vj)rašanje, da je kriva umora, potrdili, isto tako dodatno vprašanje, da je umor storila v zmedenosti, vsled cesar jo bila radi umora oproščena, kaznovana pa le radi prestopka t; 33f) k. z. na 6 tednov težke joče. — 3 ) Alojzij Opalk, star 16 let, in Franc Duh, star 22 let, oba iz Itaškoga vrha pri Kaki, sta obtožena, da sta velikonočni pondeljok ubila let starega, ožerjenega Franc Duha, po, domače Reborščaka, in sicer ne v namenu usmrtiti ga, pač pa mu prizadjala na zatiluik tako silne udarce, da je takoj nastopila smrt vsled otrpnenja hrbtnega mozga. Storila sta to brez povoda, pač pa v vinjenosti. Obsodita se, ker 80 za oba glavno vprašanje potrdi: Alojzij Opalk na leta težke poostreno ječe, Franc Duh pa na 4 leta tožke in ])o-ostrene ječo in v povrnitev stro.škov kaz. postO]»anja. ftlenluh liraiiiltiina t Ndvcin nu^htii. V mesecu maju iflofj jo 202 strank vložilo 96.231 K 78 h. 199 strank vzdignilo 90.502 K 76 h, torej več vložilo 5729 K 02 h, 10 strankam se jo izplačalo hipotečnih jiosojil 38.400 K. 405i monic se jo eskomp-tovalo za 131.070 K. Stanje vlog 3,4f;4,794 K 71 b. Denarni jtromet 5rj9.11i6 K 41 b. Vseh strank bilo je 1197. O-ospodarske drobtine. — Ddleiijsk« vin« iia SaksonskPiii. Neki vinogradnik iz Novega mesta je dobil naročilo, naj pošlje neki visoki rodovinî na Saksonsko sodček dolenjskega vina: „Dolenjski cviček" se je tej rodovini, ko jo bivala na Kranjskem, jako priljubil. Ako ne bodo stroški previsoki za voziiino in carino, se smemo nadjati, da bodo tudi na Saksonskem pili stalno dolenjskega cvička. — Poziv lia pnulajnice in kiipro vina. „Dolenjske Novice" so pred kratkim omenile, da dolenjski vinogradniki kaj radi pijejo i)ivo, kadar prinesejo na jirodaj — vino. S tem se pri kupcu pač ne dela reklama za domačo kapljico in dolenjski gostilničar bo še vedno nabijal na vse stene in vogale reklamno tablo raznih ptujih pivovaron, mesto da bi zajdsal pred vhodom v gostilno, kakšna domača vina da toči. Najboljši pripomoček proti tem za Dolenjce sramotnim razmeram je ta, da pijemo v gostilni lo vino, apeliramo pa tudi na vse gostilničarje, da iirenohajo s točenjem jdva. Lep začetek v tem oziru so nam pokazali gostilničarji v Oatožu jiod Zaplazom. Dno 20. njaja so se medsebojno ]>od strogo kaznijo v prid kakemu dobrodelnemu namenu zavezali, da bodo točili od sedaj za naprej samo vino. Gostilnit^arji na deželi, posnemajte U sklep! To bo gotovo v korist dolenjskim vinogradnikom, pa tudi v korist našemu zdravju. — Zeleni t.i'tiii ci'iiiri se bodo oddajati iz državnih trtnio kot ]io navadi tudi lotos in sicer v KosUnjovici ilnc 7. v liu-dolfovem pa 8. junija. Kdor želi cepiče imeti, naj se za iste priglasi pri delovodstvih državnih trtnic ali jia v uradu c. kr. vinarskega nadzorstva v Kudolfovom. — Niisnulti: Za 1. 1908 jo dež. š. svet razdelil za oskrbovano .šolske vrtove kot osobno nagrado sledečim učiteljem na Dolenjskem, in sicer dobe po -10 K: narinčitelji Ivan Lakner na Travi, Ant. Pavčič v Kostanjevici, Iv. Malnarič Sv. Kri/, pri Kostanjevici, Mihael Debe|jak v Hnmrtnem pri IJtiji. Vilj. Goltaiior v Šmihelu pri Novemmestu in učitelj Konrad Harle v Metliki. Po 1,00 K pa nadučitclji: Štefan Tomšič v Ribnici, Ivan Kutnar v Žužemberku in Mihael Kosec v Dragatnšu. — Tečaj Zii zpIpik) ('(»[»IjeiiJ« iiti (iriiiii. Kmetijskti šola nti Grmu priiedi v nedeljo (i. junija t. 1. ptaktičon jiouk o ze-k'iiciii cepljenju in siccr «iopoliiilne od 9. naprej na Grtiiu, in |i0[)0ludiie ol) nu Trški gori v šolskem vÍDojirrafiu, V*abiiiio tikažcijoe iiiladcniće in fjrosiiodarje, fia se mnogoštevilno udeleže pouku. Udolež.nikom so l)odo pri tej jiriliki razdelili cejdci. l'rve rezanje iii];toral»i za tvoritev nepotrebnega lesu. ropoinonia nepotrcijni so zalistnikî. JJober vinogradnik i)ode zalistnike jiotrgal; če so žc premočno ranviti, tako da bi zapustili preveliko rano, jih je treba pri prvem listu skrajšali. — Važno delo pri pritlifMieni drevju in kateremu je že najskrajnejši čas, je skrajševanje mladik (pinciranjeK Čc pustimo, da se mladíka nemoteno razvija, bode ves sok silil proti vrhu in tam bodo tudi najbolj razviti popki. Ker pa spomladi vse te posrnanke skrajšujemo, ostali bi Ic spodnji slabo razviti popki; z pinciranjem pa dosežemo, da sc ravno ti najbolj razvijejo. Mladike skrajšamo sedaj pri 4—5 listu, nevštevši liste vejiiiega oltročka, Pognanke, ki jih dobimo vsled skrajševanja iz letošnjefra popka je treba pincirati pri prvem listu. — Sadna letna bode letos ])ri nas v obče slaba. IjB hru.^e so v nekaterih krajih obilo cvetele in se sad tudi drži. .Jablane pa so že skoraj ves sad zgubile, akoravno jo cvet po nekod obetal še ol)ilnejšo letno, kot jo bila lanska. Govori se. da je temu suša kriva, drugi zopet trdijo, da ni bil cvet zaradi dežja oplojen. Vse to ne velja. Bog nas obvaruj take suše, da bi jo drevje že sedaj čutilo; kake bi ])a bilo v tem slučaju druge rastline, ki imajo korenino le na (»ovršju zemlje. Poskusi so pa tudi dokazali, da jc sad, ki iz drevesa pada večinoma dobro oplojen, med tem ko mnogo slabo oplojeoega na drevju ostane. IJa se jablane letos tako močno trebijo je krivo pomanjkanje hrane, redilnih snovij v zemlji. Ko bi se bilo drevju i)ravočasno in pravilno gnojilo, imeli bi tudi letos dovolj jabolk. Ameriški novičar. „(ilas Naroda" piše: Rov. Trunk, ki je do.šeI iz Koroške na obisk Amerike, ostane dajj časa v Lancaster, Pa,, pri Rev, Pinolejiî in bode od tod pozneje obiskal večje slovenske naselbine. Proučavati hoče razvoj in napredek katoličanstva, najpreje med Nemci in Agleži in ])oztieje na jjodlagi tega si ogledati še tudi Siovence. Kakor se nam poroča, .so Rev. Trunka Nemci nad vse priJazDO in gostoljubno sprejeli. V njihovi družbi napravjja razne izlete, da si ogleda krasote iztočne Pennsylvanije. Zadnjo sredo je obiskal z Rev. Smoietom Rt. Rav, Shanahana, škofa v Harris-burgu. Pa. Pozneje podal se je Rev. Trunk v Steelton. Pa., da prisostvuje otvorjenju nove slovenske župnije sv. I'etra, Za nas bode največje vrednosti, da bode Rev. Trunk na podlagi obile svoje skušnje presojal živtjenje našega naroda objektivno; solnčnc in senčne strani, katere radi zakrivamo, — „Rokovnjače" so predstavljali dne 2.1, maja v Milwaukee. — V Willocku Pa., jo umrl .Tosij) Mirt, doma od Svetega Duha pri Krškem. Škoi' Ntarilia CMlstopil. Ulevelandska „Amerika" o tem poroča; Naš rojak mil, škof 8tariha, ki je sedem let vodil novo škofijo Ijcad v Soutb Dakoti, je prosil za odstop radi slabega zdravja. Njegova resignacija je bila v liimu sprejeta. Ugledni gospod se poda v stari kraj na Kranjsko, kjer hoče v miru in jtoil zdravim slovenskim j)odnebjem preživeti zadnje dni. Poslovil se je dno aprila javno od vernikov v Lead, S. I). Mil, škof je bil jako priljubljen pri vernikih svoje škofije, za katero jo tudi deloval z vso vnemo in jo v par letih povzdignil na lepo stopinjo. Ne v .iinerikd ! „Mir"' piše; Ta klic odmeva po vseh anie-rikatiskih in evropejskib listih, Amerika stoji takorekoč pred gospodarskim polomom. Za kratko dobo se je ublažila lanskoletna gospodarska kriza in U])ali so, da se bodo zopet vrnile z zmago republikanskega predsednika v Zedinjenih državah prejšnje ko-likortoliko ugodne razmere v veleobrti. Toda tovarnarjem so pričakovana naročila izostala, mnogo ])lavžev stoji in ni nobenega upanja na skorajšnje izboljšanje položaja. Glasilo „American Raihvaj' .Association" (amerikanske železniške družbe) poroča. da je znašalo koncem meseca prosinca 190ÍJ število nerabljenih tovornih vagonov 333,019, proti 175.000 začetkom grudna 1908. Vsled tega trpi tudi delo v preinogokopili itd, V veleme.'itih jo najti na stotisočo poljskih delavcev, moški iti ženske hlastno stikajo po odpadkih v pomijah. V zvezi s to krizo je tudi hitro padanje mezdnine in ]»Iače. Značilno je, da se jo pred kratkim 200 brezposelnih odločilo, stopiti v službo samo za navadno hrano in obleko. Pravcato vsužtijeviinjc ! Armada brezposelnih znaša po ccnitvi žc sedaj dva milijona. V^kljub teitiu pa še ne neha izseljevanje iz Evrope v Zedinjene države. Glavni vzrok temu so ^^oljufiva in brezvestna poročila parniških družb in njenih agentov o zl}OÍjšaiiju položaja. Največ izseljencev jiride ravno iz Avstro-Ogrske in lialkanskih držav. Tiidi mi kličemo svojim rojakom glasen: ^Ne v Ameriko I" Ostanite doma na liomači grudi in si zapomnite: Sloven'c, glej, tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lejia najprava. Polje, vinograd, gora, morje. ruda, kupčija tebe redé, Wankegun 111. — Pod načelstvom Rev, Iv, Plevnika seje tu osnoval odbor, ki jo v ameriških listih objavil poziv, čegair filavne točke i)onatisnemo; Mi Slovenci v Ameriki smo v rosinci lahko ponosni na vse, kar smo tokom desetletij v bratski slogi lepega dosegli v naši novi domovitn. Poglejmo naše lepe ccrkvc, zidane ne od bogatinov, ampak od revnih delavcev! Poglejmo naše dične jednoteï Izstavljene so na podlagi bratske ljubezni, medsebojne pomoči in na podlagi ustniljonja do vdov in sirot. Poglejmo naše cvetoče naselbine! Rojaki si postavljajo kljub krizi svoje lastne domove, trgovina in obrt jiovsod napreduje in se razvija. Slovenci v Ameriki nikakor nismo zadnji narod. Nekaj pa manjka našim slovenskim naselbinam, to so: naše farne šole. Vsak zaveden katoliški narod v Ameriki si poleg cerkve sčasoma postavi tudi svojo farno šolo. Vsak katoliški narod v Ameriki ima v svojih šolah šolske sestre svojega jezika. Naša misel je: Slovenskih starišev otroci sc morajo v na.šib šolah v Ameriki učiti ne samo krščanskega nauka, ne samo angleščine, ampak so morajo učiti tudi .slovenskoga nmterinega jezika. Danes imamo v Ameriki slovenskih .šolskih .sester toliko, da jih skoraj lahko seštejemo na prste ene roke; šolskih otrok je pa v raznih slovenskih naselbinah na tisoče. Žalostno za otroke, ki hodijo v „brezverskc" šole! Versko in narodno bodo izgul)tjcni. Žalostno je pa tudi, èe hodijo v katoliške šole druge narodnosti, ker v tem slučaju bo večina lyih za naš narod že v prvem rodu izgubljena. Slovenskih šolskih sester potrebuje skoraj vsaka slovenska fara v Ameriki, Odkod jih dobiti V Bu duhovnik, ena fara tega iie zmore, stroški so preveliki ; česar pa nc zmore posameznik, to z lahkoto stori cel slovenski narod v Atnoriki, In ker je naš namen blag, ker hočemo vsem slovenskim naselbinaiti koristiti, če dobitno slovenske šolsko sestre iz starega kraja, ktere naj bi tukaj ustanovile svoj samostan, zato se v tem odprtem pismu ol)račamo ilo ccicga slovenskega naroda v Ameriki s pro.šnjo; pomagajte! Slavtia dništva naših katoliških jednot: dru.štva Kranjsko-Slovenske Kar. Jednoto, društva ,Iugoslovanske Kat, ,Iediiote, podportia društva sv, liarbare, društva Slovensko-Krvatske Zveze, prosimo Vas; pomagajte! Vi slovenski časojdsi! Amerikanski Slovenec, Gla.s Naroda, Glasnik in Slovenski Narod, glas naše prošnje zanesite'širom Amerike v .slednjo kočo, kjer bije kako slovensko srce. Če liog blagoslovi naše blage namono in čc so bodo darovi zbirali v večjem številu, pa bi bilo dobro in koristno postaviti prepotrebno siroti.šnico za slovenske sirote v Ameriki. Oče in mati bosta lahko zatisnila svoje oči, če bosta znala, da po njihovi smrti bo iqihov otrok našel dom, kjer bo preskrbljen na dnši in na telesu. Naš velik načrt, čcgar izvršitev bo v [trid neumrjočim dušam nedolžnih otrok slovcn.skih starišev, jo torej; Dobimo slovenske šolske sestre v Ameriko. Ta stvar se je začela pri nas v Waukeganu, ker sami doma živo čutimo, kako potrebna je ta stvar. Da se je ravno pri nas sprožila ta misel, nad tem ac ne more nihče spotikati, ker čc hočemo začeti, nekje se mora začeti. Ker je pa namen lep in nesebičen, zato upamo, da v tem oziru se bomo združili vsi rojaki po Ameriki, ker to bo v korist vsem slovcnskiiti naselljinatii. Sejmi na Dolenjskem v mesecu juniju. v Novem mestu 7.; v Kandiji pri Nov. mestu 17.; v Št. JerncjiJ in Višnji gori 7,, v Črnomelj-u 8,. v Žužemberku 9,, v Št, Vidu pri Zatičiri in v Semiču 15., v Mokronogu 19,, v Bučki iil., v Čermoš-njicah. Mirni, Ribnici in Višnji v Dvoru in št, Janžu (DoleiQ' sko) 28., Mirna peč 30. Smešnice. (Sprciiicinltii,) A.: „Ali si vidol jirosiiodično, katero ti je svetoval itosredovalcc žciiitcv':"' — „B.: „Da, [trisel sem, viiiei sem in — l)ei!al. (/rorokoval vreme za mesec maj, s toliko v»čjo iiejiotovostjo in bojazljivostjo prorokujem vreme za niesoc junij, ko si želi vsak kmetovalec za košnjo ))rav u^'otinej^a suhe^'a vremena. — 1'rva i>o!oviea junija obeta hiti îei»o vroće vreme z vetrovi in nevilnatni. OtJ 15. do okolu 2.3. botie najbrže spremen tj ivo in i)oteni fÍo zadnjc^^a zopet vroče in nevihte. — Bojr nas varuj le toče in hudourja! Darovi za dijašlto kuiiinjo v Novem mestu. Vli ){, It. Plevánř, župnik v p, SO K, O. Autun 1'otuiar, u]iw v Mirni l>eii enn vreuu krtuiijiirjd. Loterijsl aw JSl 741 31» <(S0 Dultrf'ijolje . , . V» 7se 3m ((a'j Velike LaíiĚe . . . (Î&T 1« 71Š ;)« S*' 9MI Orteiiek..... (i^l 12M 70a Slil 3W loi« Uibiiic;ft..... usa 12M 101« l ; f), Tr«buje , . , . ii tí" lï" 10'" Í 4'* ' ■ 1 1 H Mirna .... fl--" ]]'■' fii- 10" : 10:1" 8c, RiiperblUliovnik 6"' 11" r/" tO-J:. Miikr iiag-'BiRirica ft*'' 11"' 10'" 4" 10-- r Piiftviue 1). . , , U" 5H : 4" 1 i' 1, St Jttuž .... 0, fi--' II" 6»' Noůtíi ćae od 6. nre zrecer tlo 6. ure 69 miiint ijniraj u*na-fen jt a tem, da ima ol) Birnui tik Številk delielo iirto. «I d % S o o. B p CD O tO i Zahvala. Povodom bolezni in smrti sepuiabiiet^a OižetA. gospoda Janeza Jazbeca, čevljarskega mojstra v Rudollovem iïtekaii) t,et[i potum najorčoejSo ralivalu vsetu sorodni kom, prijntei.jem in Enancem ra iskasano soûntje in tula^bu, kakor tndi Kft ćaKtei'e mnogobrojnu spremsivo o,b poiíffibn. Osobito 8tí priíniuu zahvaljujem iïredaeniu tnula in žrtvovalnodti preÍHSt. gonpoduv nfmiiljeuili bratov v Kaiidiji. ki so cel íaí bolezni iajíali bolest iirai;ei;a pokojnega ter KQU z iïredno vnemo stali do zadnjega idibijeja iib i(tr«ni, — Dalje «ezaljraljnjem preSaKt. gospodiini» kanoniku Žlo-gar-ju ill vikarju T. Kliuar-jn za "zadnje siiremstva jiri jio-grebu, gospodom ('evljardkim mojstrom te, poklonjeni krsMii venec, slavni mesisanski gardi in godbi za tako mnogobrojno udeležbo, udom drnžbe sv. JJarbare ter vsem novo-nieikim gospodom iu gospem ter vsem S|iremlievalcem sp!ob, ki so predragega ranjkega spremili k večnemu poiitku. Naj jim vse tj pDpiača Big! ŠillHEI. PRT ŽriŽKMBEHKD, dtie 2G. maja 19«). (133) lliroslav Jazlipti, nCifelj. Za. izjilačilo delnic L ,Varope-ta pooarslso obrt. Priporočam se v izvrSevanje vsakovrstnih lončenih izdelkov, šteililnili oirnjííiň in pcři, priprostih in finejših v poljubnih barvah in vzorcih, IJelo solidno, in trjiežno in po najnižji ceni. (lai-aaj Z» obilna naročila se toplo priporoča Josip Klemenčič, pečar, Kaiidija št. 51. Pristni inalinovec iz hribskih malin. Jako okusen, ima v veliki množini lekarna Jos-Bergmanny Rudolfovo. I12ÍMD2) -m * t -»! •ÍH -m Svoji k svojim! Popolnoma vorno naložen denar Hranilnica in posojilnica za KamUjo in ohnllcn roj^. zaiirug-a z neoinojeno zavezo ei)-0-]0) V lastiieiii (loiiiu v Eandiji surejťima hranilne vloge od vsace^a, če je njen ud ali ne, ter olire- A I O "n leto tjrez odbitka ren[noravna in ittia dosti prostora. Zraven spada lep vrt za zelenjavo in sadni vrt ter velik travnik. — Več so izve raviiotam pri Or(isIiiv-n Spriiiifer-jii v lliriii peči. Dve manjši vagi ste naprodaj |»ri Ivani (írin v hiši y. Ane Diilar, Novo mesto, (isao-iî) V Bajnofu pri Rudolfovein je na prodaj par volov, par juncev, tri teliee in tri krave tndi s teleti. ■ ■■ M jU I Kupuje pšenico, orehe in W ll#lll| I vse druge deželne pridelke A w W w I S po najvišji ceni vsaki dan (^04 0-11) Jakob Paučić v Uudolfovein. Domača umetnost zo flolenjsho! ^ FRAN HODNIK, podobor in pozlotar v Novem mestu št, 59, zraven Frančiškanske cerkve. se prav toplo priporočujo prečastiti duhoviini in cerkvenim i»rr(l-atojništvom v cenjena naročila za izvrševanje vsakovrstnih umct- SSnif losenili oltarjev, lee, krst-niii kamnov, soli svetnikov, kipov od lesa, kamena, ^ipsa, itd. Tndi atara cerkvena dela se popravljajo in prenavljajo prav strokovno dobro in po zmernih cenah. lUiOV) S3 S Kje ]>