induplati Leto XXI. NOVEMBER 1972 Cena 0,20 din Največja podpora pismu sta delovni človek in komunist V mesecu septembru in oktobru so je naša osnovna organizacija ZK sestala trikrat, od tega dvakrat skupno s elani IO sindikalne organizacije. Sestanki so bili vsi kar precej obiskani, z živahnimi diskusijami, saj so bili dnevni redi precej obsežni in vsebina aktualna. V mesecu septembru smo razpravljali o osnutku zakona o pokojninskem zavarovanju. V diskusiji so navzoči zahtevali še mnoga dodatna in podrobna pojasnila, katera sta podala to-v. Paš in tov. Slapšak. 5. oktobra pa smo razpravljali o ustavnih spremembah in splošnih aktih podjetja. Tov. Paš nas je seznanil s TOZD, kaj pomenijo za samoupravljalca. Sprejet je bil predlog, da bi pri nas obdr- žali preprosto obliko OZD, seveda pa z večjimi pravicami in dolžnostmi. Ker je dosedanja praksa pokazala, da se sveti enot premalo sestajajo, sploh pa člani teh svetov premalo informirajo sodelavce o svojem delu, je bilo sklenjeno, da se ustanovi informativne centre znotraj enot, po mojstrskih parti- Nadaljevanje na 2. strani Neposredno odločanje o samoupravni ureditvi jah. Vodje teh centrov pa naj ne bi bili mojstri, temveč voljene Osebe od članov svoje enote. Poleg teh centrov pa bi bili ustanovljeni še posebni specialni organi (ki se boclo ukvarjali s sprejemom, odpustom, delovno disciplino itd.). Sklenjeno je bilo, naj se po vseh obratih Skličejo sestanki, na katerih naj se zaposleni sami odločijo o ustanavljanju TOZD. V nadaljevanju je tov. Ukmar povedal o spremembah Pravilnika OD. Pripravlja se predlog za povišanje OD nižje ocenjenim delovnim mestom. Korektura bo zajela okoli 680 ljudi. Navzoči so se v svoji razpravi dotaknili še vprašanja 2 % prispevka za Pomurje. Občinski sindikalni svet je namreč kritiziral našo odločitev, da se prispevki zberejo na prostovoljni bazi. Članli OO ZK in IO sindikalne organizacije smo mnenja, da smo svojo nalogo opravili dobro in demokratično. S tem, da je vsak član kolektiva prispeval po lastnem preudarku, je tudi vsak pokazal svojo zavest. Kolektiv je pri tej akciji pokazal zrelost, pa čeprav nabrana vsota- ni bila točno 2 %. 18. 10. 1972 smo člani osnovne organizacije ZK obravnavali pismo Izvršnega biroja. V zelo živahni diskusiji, ki je sledila branju pisma, so navzoči obravnavali precej vprašanj: o nepokritih investicijah tako v republiškem kot v zveznem merilu, o stabilizaciji gospodarstva, o osebni odgovornosti, socialnih razlikah itd. Visi smo bili mnenja, da bo nujno potrebno zaostriti osebno odgovornost, da bo res vsak odgovarjal za svoje delo. Treba je priznati, da so bili pri marsikaterih nepravilnostih udeleženi tudi komunisti. Vse stvari je potrebno detajlno razčistiti in priti do konca ljudem, ki iso delali iin še delajo proti danim smernicam. Vise take je treba izključiti iz partije in po potrebi odstraniti z delovnega mesta. Nedopusten je tudi -pasivni odnos do korupcije. Preganjalni iin -sodni organi še vedno iniso ik-os svojim nalogam, saj nimajo dovolj moči in podpore. Pred leti so komunisti za vsako dejanje odgovarjali pred svojo organizacijo. Danes pa nihče več ne govori konkretno, poimensko, ampak največkrat -samo tisto, o čemer je že vse javno znano. Problemi, ki -s-o nastali, se morajo rešiti po demokratični poti. Ne da se zopet uvede zagovor za vsako besedo, pač pa je -treba na zagovor poklicati ljudi, ‘katerim je dokazano, da so storili kaznivo dejanje proti družbi. Ko smo pričeli izvajati stabilizacijo gospodarstva, so bile vse partijske organizacije zadolžene za izdelavo akcijskega programa. V sedanji situaciji je nujno potrebno -preveriti, če so ti akcijski programi povsod izdelani in v kakšni meri izpolnjeni. Kadar bodo vsi zadani programi v celoti izpolnjeni, bo tudi stabilizacija uspešno izpeljana. O socialnih razlikah. Pri reševanju tega problema moramo biti zelo previdni, -saj nikakor ne moremo izhajati iz tega, da npr. dva, ki imata enake osebne dohodke, morata imeti tudi enake materialne dobrine. Eden je lahko skrben in si marsikaj privarčuje, drugi pa vse zapravi. Teh vrst socialnih razlik ni mogoče reševati. Socialne razlike v pravem pomenu besede pa so tam, kjer ima eden več, kot lahko z delom zasluži, drugi poleg njega pa še tako -dela -i-n varčuje, pa ne more ničesar doseči. Tu je potrebno ukrepati. Tudi v domžalski občini je postavljena komisija, ki bo presodila, kdo si je protipravno pridobil bogastvo. Vendar pa se moramo zavedati, da komisija -ne bo mogla vsega sama narediti. Prav vsi ji moramo pomagati pri njenem delu. Ne smemo se ozirati, kdo. V zvezi z uveljavitvijo XXI.—XXIII. dopolnila k zvezni ustavi in ustreznih dopolnil k republiški ustavi je bil v našem podjetju sestavljen poseben elaborat, v katerem smo analizirali dosedanjo strukturo samoupravnega sistema v našem podjetju in njegov-o dosedanje funkcioniranje, oblikovali predloge za način njihove uresničitve v našem podjetju ter določili program oz. postopek tega uresničevanja, za katerega smo obenem tudi določili ustrezne roke. V navedenem elaboratu smo precizirali naše izhodišče pri uveljavljanju teh ustavnih dopolnil v družbeno ekonomskem položaju delovnega človeka v družbeni reprodukciji, kakršnega mu zagotavlja ustava. Zaradi tega smo -si zadali nalogo, da v kar najpopolnejši obliki zagotovimo uresničenje ustavno zajamčenih neodtujljivih pravic delavca, -da na podlagi svojega dela pridobiva dohodek ter upravlja zadeve in sredstva družbene reprodukcije in odloča o dohodku. Prav Zbor samoupravljalccv v konfekciji ampak moramo biti vsi in -povsod dosledni. S krepitvijo -svoje enotnosti, odgovornosti in akcijske sposobnosti pri izvrševanju sprejete politike se bomo komunisti -najbolje pripravili za sprejetje in uresničevanje druge faze ustavnih sprememb in za definiranje dolgoročnega razvoja politike Jugoslavje. Člani OO ZK Induplati pismo podpiramo in ga odobravamo. Vsebina pisma mam m-ora hiti v-odilo pri vsakem nadaljnjem delu. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da je največja podpora pismu delovni človek in komunist. Marica ta ustavni princip smo sprejeli kot svoje osnovno vodilo, zaradi česar nam pomeni uveljavitev teh ustavnih dopolnil z ustavnimi -normami ustrezno vsebinsko izpopolnitev samoupravljanja v našem podjetju, ki naj doseže predvsem njegovo kar največjo neposrednost. V analizi dosedanje strukture samoupravnega mehanizma v našem podjetju in njegovega dosedanjega delovanja smo ugotovili, da poteka upravljanje po samoupravnih organih našega podjetja -kot celote, t. j. po delavskem -svetu, -poslovnem odboru in odboru za kadrovska vprašanja organizirano -in uspešno, tako da ti organi tudi v celoti opravljajo svoje funkcije. Nasprotno pa smo morali ugotoviti, da je samoupravljanje v posameznih organizacijah združenega dela našega podjetja do sedaj praviloma le delno Izpolnjevalo svoje naloge. Pri tem smo za to stanje poskusili ugotoviti tudi razloge, ki ga -pogajaj-o. Vsekakor jc teh razlogov več. Pri tem se -nam je zastavilo še zlasti vprašanje, ali so dosedanje oblike upravljanja na ravni organizacij združenega dela dovolj prožne, da bi omogočale učinkovito udeležbo neposrednih proizvajalcev v njem. Nedvomno je namreč, da so zbori delovnih -ljudi, ki se -sklicujejo za -območja posameznih formalno opredeljenih organizacij združenega dela, že zaradi velikega števila zaposlenih v posameznih organizacijah združenega dela nujno preveč toga oblika, da bi mogli tekoče in vsestransko uresničevati svoje -pristojnosti. Prav tako se nam v praksi kažejo tudi sveti v posameznih organizacijah združenega dela kot preveč toga telesa za uspešn-o izpolnjevanje mnogih svojih pristojnosti, zlasti tistih is področja odločanja o pravicah in -dolžnostih -delavcev iz delovnega razmerja. Prav tako nam jc tudi analiza informiranja delavcev v našem podjetju pokazala, da se z dosedanjimi njegovimi -načini, t. j. ustnim -sporočilom, predvsem na zasedanju samoupravnega organa, objavlja- Uresničevanje njem poročil in obvestil v tovarniškem listu in ma oglasnih deskah podjetja, ne moremo zadovoljiti. Pa tudi druž-beno-politično izobraževanje delavcev, ki je bilo v našem podjetju do sedaj omejeno predvsem na novo izvoljene člane samoupravnih organov podjetja, ostaja, če naj zagotovimo uspešnejše delovanje samoupravne istrukture v našem podjetju, pomanjkljivo in bi torej moralo zajeti večji krog ljudi. Pri uveljavljanju ustavnih dopolnil smo si zaradi tega zastavili kot osrednji cilj naše aktivnosti izpopolnitev samoupravne strukture in njenega funkcioniranja na ravni posameznih organizacij združenega dela in znotraj njih. Tako smo se odločili, da formiramo terem se zagotavlja enoten skupen produkt. Kar zadeva organizacijo delov podjetja, ki z njegovo osnovno proizvodno dejavnostjo nimajo neposrednega stika, v elaboratu še nismo mogli zavzeti dokončnega stališča. To stališče se je naposled dokončno oblikovalo na zasedanju političnega aktiva podjetja v septembru letos. Po tem stališču naj bi se tudi ti deli vključili v podjetje kot organizacije združenega dela, tako da jih ne bi formirali kot posebne temeljne organizacije združenega dela. Razlogi za to stališče so predvsem v tem, da bi bilo zaradi majhnosti teh delov in njihove tesne povezanosti s preostalim delom podjetja organiziranje temeljnih organizacij ustavnih dopolnil znotraj vsake organizacije združenega dela, v odvisnosti od števila zaposlenih v njej ter organizacije in delitve dela, tako imenovane »informativne centre«. Ti naj bi se ustanovili praviloma za vsako »mojstrsko partijo« oziroma po drugih ustreznih vidikih (npr. v upravi po »sektorjih«. Učinkovitost njihovega funkcioniranja bodo morali zagotavljati njihovi izvoljeni vodje obenem z mojstri. Pri tem bo treba zagotoviti ustrezno družbeno politično izobrazbo teh vodij in mojstrov ter v tem_ smislu tudi razširiti dosedanje izobraževanje na novo izvoljenih članov samoupravnih organov podjetja še nanje. Uspešen pretok informacij pa naj ni zagotavljali redni (vsakomesečni, najmanj pa na vsake tri mesece) organizirani sestanki z vodji teh centrov jn mojstri skupno z upravo in družbeno političnimi organizacijami v podjetju. Tako oblikovani »informativni centri« naj bi tudi prevzeli funkcijo zborov delovnih ljudi, s čimer bi ti zbori prevzeli prožnejšo obliko svojega delovanja. Po drugi strani naj bi sveti organizacije združenega dela ohranili vse svoje dosedanje pristojnosti. Potrebno pa bo okrepiti učinkovitost njihovega delovanja zlasti s tem, da bi 2a posamezna vprašanja iz njihove Pristojnosti formirali še dodatno pose-./■ sP.ecializirane organe, ki bodo mo-rali biti enako kot sveti neposredno voljeni. Ti specializirani organi naj bi Se ustanovili v prvi vrsti za odločanje o posameznih pravicah in dolžnostih delavcev iz delovnega razmerja na I. stopnji. Dosedanjo organizacijo, določeno v delitvi organizacij združenega dela zla-stl. Po tehnološkem in ekonomskem Principu, ne bi spreminjali, ker se je v praksi izkazala za ustrezno in upravičeno. V tem elaboratu smo posebej ugotovili tesno medsebojno odvisnost Proizvodnih obratov podjetja, tako kar zadeva njihovo organizacijo dela, planiranje, investicijsko vlaganje, kakor tudi glede na okoliščino, da gre v vseh navedenih organizacijah združe-Pega dela le za posamezne faze enega in istega proizvodnega procesa, v ka- združenega dela zanje ekonomsko neutemeljeno in nesmotrno. Po sprejetem postopku za uresničevanje ustavnih dopolnil v našem podjetju naj bi se opravila obravnava sprejetih predlogov na zborih delovnih ljudi v podjetju do konca oktobra letos, sprejem sprememb in dopolnitev statuta in drugih splošnih aktov podjetja, s katerimi se uveljavljajo navedeni sklepi zborov delovnih ljudi, do konca decembra letos, konstituiranje novih, z navedenimi sklepi predvidenih organov upravljanja pa ob splošnih volitvah samoupravnih organov v našem podjetju v prihodnjem letu. V času od 19.—26. oktobra letos so bili zaradi uveljavitve ustavnih dopolnil v našem podjetju organizirani zbori delovnih ljudi v vseh organizacijah združenega dela. Na zborih je članom delovne skupnosti obrazložil pomen zadnjih ustavnih dopolnil ter temeljne pravice delavcev, ki iz njih izhajajo, pravni referent podjetja tov. Ingo Paš. Pri tem so zbori še posebej analizirali delo samoupravnih organov v podjetju in organizacijah združenega dela v njegovi sestavi, vprašanje uveljavljanja iniciative delavcev ter neposrednega upravljanja sploh. Zbori so soglasno potrdili začrtano usmeritev uresničevanja ustavnih dopolnil v našem podjetju, po kateri naj bi dosledno in v kar največji meri zagotovili uspešnost samoupravljanja na ravni organizacije združenega dela in neposrednega upravljanja. Pri tem so zbori sklenili, da se v podjetju ne ustanovijo posebne temeljne organizacije združenega dela, pač pa da se vse pristojnosti, za katere ni nujno potrebno, da se izvršujejo na ravni podjetja kot celote, neposredno uresničujejo v samih organizacijah združenega dela. Prav tako so zbori potrdili ustanovitev informativnih centrov v podjetju ter posebnih specializiranih organov za izvrševanje posameznih pristojnosti s področja delovnih razmerij v organizacijah združenega dela. Obenem so zbori določili roke za izvršitev teh njihovih sklepov, tako zlasti, da se do konca decembra letos sprejmejo ustrezne spremembe in dopolnitve statuta in drugih splošnih aktov podjetja ter konstituirajo navedeni organi ob priložnosti prihodnjih volitev naših samoupravnih organov. Na vseh zborih so bile obenem obravnavane zadnje spremembe in dopolnitve v pravilniku o osebnih dohodkih, ki jih je udeležencem teh zborov obrazložil šef kadrovsko-organizacij-skega sektorja ing. Janko Ukmar. Z organizacijo navedenih zborov delovnih ljudi v našem podjetju, ki so za uresničitev navedenih ustavnih dopolnil sprejeli ustrezne sklepe, je za nami pomembna faza naše aktivnosti na tem področju. Naša bodoča naloga pa je, da te sklepe zdaj odgovorno in ustrezno resničnemu pomenu teh ustavnih dopolnil realiziramo v praksi. 1. P. Del udeležencev zbora v tkalnici — I. izmena Osebni dohodki v povprečju za deset odstotkov večji merila skupina RD Rl R2 N K Š P RDZ Skupaj prodajni referenti X X 2 del. v skl. got. izdel. X X 2 del., ki del. v normi X X 2 mojstri in predm. X . X 2 šoferji X X 2 trgovski zastop. X X 2 del. na dol. del. mes. X X 2 ostali delavci X 1 S 1. novembrom se bodo zaradi povečanja življenjskih stroškov zvišali osebni dohodki v našem podjetju v povprečju za 10 odstotkov. Ti odstotki pa so dejansko res le povprečje, ker bo povečanje izvedeno tako, da bodo dobili največ delavci z nizkimi osebnimi dohodki, precej manj delavci s srednjimi osebnimi dohodki, brez povečanja pa bodo ostali delavci, ki imajo že sedaj osebne dohodke večje od sedanjega povprečja 1.550 din. Delavski svet podjetja se je na svoji seji dne 27. oktobra odločil za takole povečanje: osebni dohodki se povečajo delavcem zaposlenim na delovnih mestih s sedanjo oceno 350 točk za 20 odstotkov, povečanje osebnih dohodkov se nato postopoma zmanjšuje in se konča pri delavcih zaposlenih na delovnih mestih s sedanjo oceno 500 točk, ki se povečajo za 6 odstotkov. Povečanje zajema 685 delavcev, kar predstavlja 72 odstotkov vseh zaposlenih. Povprečni osebni dohodek se bo dvignil na okrog 1.700 din, istočasno pa se ibo zmanjšalo razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom od 1 :5 na 1 :4. Poleg navedene spremembe v delitvi osebnih dohodkov pa je DS razpravljal še o drugi, ki se nanaša na menjajoči del osebnih dohodkov, odvisen od uspeha poslovanja. Komisija za kontrolo, sprejemanje in usklajevanje osebnih dohodkov je dobila nalogo, da pripravi predlog za omenjeno spremembo vzporedno z izdelavo letnega plana tako, da bi se ta pričela uporabljati že s 1. januarjem 1973. Za delitev menjajočega dela osebnih dohodkov so že sedaj v veljavi naslednja merila: Rl — fakturirana realizacija na domačem trgu R2 — fakturirana realizacija na domačem in zunanjem trgu RD — celotni dohodek in dohodek RDZ — celotni dohodek, dohodek in zaloge P — prodaja na določenem področju Š — prevoženi kilometri K — kvaliteta N — norma Navedena merila vplivajo na delitev menjajočega dela osebnih dohod- kov pri naslednjih skupinah delavcev: Vidimo, da so osebni dohodki pri določenih skupinah delavcev odvisni od dveh meril, pri ostalih delavcih pa samo od enega merila. Ker vsa merila praviloma vplivajo na višino osebnih dohodkov v pozitivnem smislu, so torej ostali delavci v podrejenem položaju. Razmerje med delavci v določenih skupinah in ostalimi delavci je 53 :47. Če hočemo to neenakost odpraviti, potem moramo tudi pri ugotavljanju osebnih dohodkov za ostale delavce uporabiti neko dodatno merilo. Naloga komisije je torej na dlani. Pripraviti mora predvsem predlog, po katerem bodo vsi zaposleni udeleženi pri delitvi menjajočega dela osebnih dohodkov. J. K. ZASEDANJA DS Bliža se čas, ko bo izpad proizvodnje v predilnici ujet V preteklem mesecu sta bili dve zasedanji DS. Dne 20. 10. 1972 je DS na svoji XXI. seji obravnaval 9-meseč-ni obračun poslovanja podjetja ter predlog korekture osebnih dohodkov na najnižje ocenjenih delavnih mestih, dne 27. 10. 1972 pa je DS na svoji XXII. seji sklepal o potrditvi te korekture pravilnika o osebnih dohodkih. Obračun poslovanja podjetja za letošnje 9-mcsečno obdobje je podal šef ekonomsko-analitskega sektorja ing. Jože Klešnik. Doseženi rezultati kažejo, da je podjetje v devetmesečnem poslovanju preseglo planirano proizvodnjo v predilnici za 23 % in v konfekciji za 31 odstotkov. Zaradi spremenjenega asortimenta pa je bila planirana proizvodnja v tkalnici dosežena le 99 % (v ooo votkih) in v oplemenitilnlici 89 °/o (v tm). Kljub temu, da fizična proizvodnja ni bila v celoti dosežena, je podjetje zaključilo devetmesečno poslovanje s pozitivnim finančnim rezultatom, ki je celo boljši od predvidenega z letnim planom. Planirane ekonomske kategorije so bile dosežene takole: celotni dohodek 99 n/o, dohodek 102 % in dobiček 113%. V razpravi so člani DS zastavili več vprašanj glede posameznih postavk in obrazložitev iz poročila. Zaradi omejenega prostora naj se omejim le na dve, od katerih se je prvo nanašalo na porast zastoja v tkalnici zaradi povečane izrabe letnih dopustov, drugo pa na okoliščino, da so bili povprečni osebni dohodki za 1 % nižji od planiranih. V zvezi s prvim vprašanjem je bilo ugotovljeno, da gre za normalen pojav, saj se večina dopustov izrablja ravno v drugem polletju. Vendar pa je pri tem tov. direktor opozoril, da bomo morali v prihodnjem letu s posebnim poudarkom na predvideno ukinitev nočnega dela žena zelo skrbno in premišljeno planirati letne dopuste in se tega plana tudi disciplinirano držati. Izraba dopustov bo morala potekati enakomerno preko vsega leta, z ustrezno rezervo zaposlenih delavcev pa bomo morali poskrbeti za to, da do podobnega pomanjkanja potrebnih delavcev nikakor ne bo prišlo. Kar zadeva drugo vprašanje, pa je bilo ugotovljeno, da bomo s predvidenim povišanjem osebnih dohodkov do konca leta že presegli planirane, zelo verjetno pa tudi tisti okvir, ki nam ga za razdelitev sredstev za osebne dohodke dopušča samoupravni sporazum. Po obravnavi so člani DS soglasno potrdili predloženi -obračun poslovanja podjetja. Predlog za povečanje osebnih dohodkov delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki je podal šef kadrovsko-organi-zacijskega sektorja ing. Janko Ukmar. Razlogov za izdelavo tega predloga je bilo več. Po eni strani nam ga je narekovala okoliščina, da je naše podjetje glede na višino osebnih -dohodkov v zadnjem času zdrknilo na lestvici tekstilnih podjetij z nekdanjega dobrega 6. mesta na 12. mesto. Za to korekturo osebnih dohodkov pa -smo se obenem zlasti odločili iz razloga, da tem delavcem izboljšamo njihov socialni položaj in še posebej stimuliramo delavke, ki opravljajo v našem Podjetju osnovno proizvodno dejavnost, kot s-o tkalke, predice, šivilje itd. Očitno je, da predlog sovpada z akcijo odpravljanja socialnih razlik in pomeni kot takšen njeno povsem konkretno uresničevanje. Obseg i-n način povečanja osebnih dohodkov po tem predlogu obravnava poseben članek v tej številki K-onoplana, zaradi česar te tematike na tem mestu ne -obravnavam posebej. Morebiti velja izrecno omeniti le, da dobijo po tem predlogu omenjene delavke, ki -opravljajo osnovno proizvodno dejavnost podjetja, za čistih 200,00 din večji osebni dohodek. Člani DS so navedeni predlog korekture osebnih dohodkov soglasno sprejeli, s tem da dokončno odločijo 0 njem po izvedenem postopku javne obravnave. Obenem je ing. U-kmar obvestil člane DS še -o predlogu za obli- kovanje osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih na delovnih mestih, na katerih razen časa, prebitega na delu, in vrednosti -točke ne velja nobeno dodatno merilo oz. stimulacija za določanje osebnih dohodkov. Ker obravnava problematiko tega predloga prav tako že omenjeni članek v tej številki Kon-o-plana, je na tem mestu spet ne razčlenjujem posebej. V nadaljevanju tega zasedanja s-o člani DS na predlog šefa računovodstva tov. Francke Marinšek sklepali o rokih, v katerih se morajo opraviti posamezne inventure, -ter o imenovanju popisnih komisij. Na predlog tov. direktorja so člani DS tudi sklenili, da se ukine Stanovanjska enota, -stanovanja, ki jih ima v upravljanju, pa prenesejo na domžalsko stanovanjsko podjetje Biro 71, pri čemer se bo v tej zvezi s tem podjetjem sklenila ustrezna pogodba, s katero si bomo ohranili zlasti pravico -oddajanja teh stanovanj. Razlog za ukinitev stanovanjske enote je predvsem v tem, da je bolj ekonomično -in -smotrno, da se vprašanja, ki zadevajo gospodarjenje -s 'Stanovanji v družbeni lasti urejajo e-n-otno po za to specializirani delovni organizaciji, po drugi -strani pa tudi okoliščina, da naša Stanovanjska enota ne razpolaga z za t-o potrebnim strokovnim kadrom. Obenem je tov. direktor še informiral člane DS, da bo v naši občini dan v javno razpravo predlog za finansiranje stanovanjske izgradnje, po katerem naj bi se dosedanji 4 % prispevek, ki se izloča v ta namen od osebnih dohodkov, povišal na 7 do 9 odstotkov. Od tega -bi podjetja odvajala del -sredstev v poseben občinski solidarnostni -sklad. Nadalje je tov. direktor tudi obvestil člane DS -o nabavi novih unifil aparatov. O tej nabavi je DS že na eni svojih prejšnjih sej sprejel načelen sklep. Takrat -smo predvidevali, da bom-o te aparate nabavili šele v prihodnjem letu, vendar pa nam jih je s spremembo deviznega režima Obračun poslovanja podaja ing. Klešnik uspelo zdaj dobiti še po starih pogojih. Na svojem drugem zasedanju je DS po obrazložitvi ing. Ukmarja sklepal o dokončni potrditvi predloga za korekturo osebnih dohodkov -na najnižje ocenjenih delovnih mestih. Spremembe so bile obravnavane na zborih delovnih ljudi, ki s-o bili obenem sklicani v zvezi z izvedbo zadnjih ustavnih dopolnil v našem podjetju. Bile so dobro sprejete, tako da je komisija za osebne dohodke prejela nanje le 2 pismeni pripombi. Pripombe -so dale vde-valke in vezalke, češ da je razlika med njimi i-n tkalkami prevelika oz. da imajo tkalke z normo zagotovljeno še dodatno stimulacijo, ki je one nimajo. Navedene pripombe je komisija za osebne dohodke obravnavala, pri čemer je ugotovila, da -so te pripombe, kar zadeva vprašanje dodatne stimulacije, upravičene. Ta problem bo urejen s predvideno drugo spremembo pravilnika. Sicer pa je, kar zadeva samo oceno delovnih mest, razlika med tkalkami in vdevalkami oz. vezalkami le navidezna. Gre namreč za bistvene spremembe v delovnem postopku tkalk, do katerih je prišlo s prehodom od 2-strojnega na 12-strojni sistem. Če bi upoštevali prejšnje pogoje dela, tedaj bi -po sedanji -oceni bila delovna mesta vezalk in vdevalk dejansko višje ocenjena kot delovno mesto tkalke. S spremembo v delovnem postopku se je sicer delno spremenilo tudi delo vezalk in vdevalk, vendar pa so te spremembe vseeno vplivale na njihove pogoje dela precej manj bistveno kot pri tkalkah. Dodatne spremembe pa komisija za osebne dohodke predlaga DS, kar zadeva oceno delovnega mesta v skladišču pomožnega materiala, ki naj bi se dvignila na 500 t-očk, dalje da se dvigne ocena delovnega mesta angleško snovalo« na 460 točk, tako da se ohrani razmerje s saškim snovanjem, kot je bilo že prej uveljavljeno. Poleg tega predlaga ta komisija DS, da sprejme še nekaj korektur pri oceni delovnih mest, ki so sicer ovrednotena nad 500 točk. Razlog za te korekture in s Člani DS med razlago obračuna Nadaljevanje na 6. -strani tem izjemo od splošnega načela, ki je bilo sprejeto pri pripravi teh sprememb pravilnika, da naj povišanje osebnih dohodkov zajame samo delovna mesta, ovrednotena do 500 točk, je v tem, da gre za nekatere stare probleme, ki so se nam pokazali v praksi v zvezi s preteklimi spremembami tega pravilnika, in jih je umestno sedaj ob tej priložnosti urediti posebej, ker zadevajo le zelo majhen krog ljudi. Tako naj se ponovno ločita delovni mesti voznika viličarja in voznika traktorja, pri čemer naj se delovno mesto voznika traktorja oceni na 600 točk; dalje naj se kvalificiram mizarji izenačijo z drugimi kvalificiranimi delavci, kot je to bilo že v preteklosti, s čimer naj bi se ocena delovnega mesta mizar dvignila na 620 točk; naposled naj se zaradi povečanega obsega dola in povečanih zahtev delovnega mesta prizna tajnici direktorja ocena njenega delovnega mesta v višini 710 točk. V obravnavi je bilo zastavljeno vprašanje, zakaj ima delavec v skladi- šču pomožnega materiala večje število točk od dvoriščnega delavca. Na vprašanje je odgovoril ing. Klešnik, da se za to delovno mesto zahteva večja strokovna usposobljenost in večja odgovornost. Trav tako je v obravnavi bilo načeto vprašanje razmerja med ocenami delovnih mest tkalk na 5 in 12-st.rojnem sistemu. Pri tem je ing. Ukmar pojasnil, da je bil ta problem načet tudi v javni obravnavi in da se je v predlogu pravilnika uredil tako, da se je razlika v ocenah teh delovnih mest zmanjšala. Po Obravnavi je DS soglasno potrdil navedeni predlog ocene delovnih most z vsemi zgoraj citiranimi spremembami in dopolnitvami. V nadaljevanju zasedanja je DS imenoval tov. Knepa in tov. Marolta kot delegata v volilno konferenco A skupine za cestno skupnost SR Slovenije. Tov. direktor je obvestil člane DS, da se pripravlja projekt za oplemeni-tilnioo. Ta projekt bo izdelan za celoto, izvrševal pa se bo lahko po posameznih etapah. Dela izvaja Biro 71, ki nam daje 20% popust v primerjavi z normativi, ki veljajo v projektantstvu. Pravni referent tov. Ingo Paš je obvestil člane DS o nakupu zemljišča od prodajalcev Mirka in Slavke Lužar v Preserjah, na katerem se izvajajo naša investicijska dela v zvezi z ureditvijo kanala Mlinščice. Na njegov predlog so člani DS o tem nakupu sprejeli ustrezen sklep. Tov. Franc Majdič je načel vprašanje usposobitve naše dvorane za športne prireditve. Odgovoril mu je tov. direktor, ki je pojasnil, da bomo morali dvorano adaptirati, zlasti obnoviti streho. Ta adaptacijska dela bi po približnem predračunu znašala 190 milijonov S din. Vseeno pa se je tov. direktor zavzel za to, da bi poiskal'! kakšno možnost, po kateri bi lahko na razmeroma cenen način usposobili v tej dvorani vsaj oder za navedeni namen. Na koncu zasedanja je članom DS poročal o izvršitvi del na počitniškem domu na Mali planini šef neproizvodnih enot tov. Ivan Deržič. Ta dela so dejansko že končana, tako da se koča že lahko uporablja. Kdor želi obiskati kočo, ilahko pride. Koča bo čez zimo non-stop odprta. Plačilna zmožnost podjetja Podjetje je plačilno zmožno (likvidno), če ima večja ali vsaj enaka denarna sredstva (kot so zapadle obveznosti. Kazalec plačilne zmožnosti (likvidnosti) je torej razmerje med, v danem trenutku, razpoložljivimi denarnimi sredstvi in zapadlimi obveznostmi. Če je proučevano razmerje večje od 1, podjetje z razpoložljivimi denarnimi sredstvi lahko poravna zapadle obveznosti, torej je plačilno zmožno. Če je nasprotno proučevano razmerje manjše od 1, z razpoložljivimi denarnimi sredstvi -ne -more poravnati zapadlih obveznosti, torej ni plačilno ■zmožno. Kot vidimo, na plačilno zmožnost podjetja vplivajo tako razpoložljiva denarna sredstva kot zapadle obveznosti. Sredstva ise stalno preoblikujejo iz začetne denarne oblike preko drugih oblik (zalog materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov ter terjatev) spet v denarno obliko. Če pri tem preoblikovanju nastajajo motnje, denarna sredstva ob drugih nespremenjenih okoliščinah ne zadoščajo za pokritje zapadlih obveznosti. Podjetje potemtakem postane plačilno nezmožno-, če -ima ob drugih nespremenjenih okoliščinah svoja sredstva vezana v velikih ali celo zastarelih zalogah materiala, če ne uspe dokončati svoje proizvodnje, če ne uspe pravočasno prodati svojih proizvodov ali če kupci ne poravnajo prejetih računov. Po drugi strani pa na plačilno zmožnost podjetja vplivajo tudi njegove obveznosti, če podjetje na primer povečuje obseg poslovanja, se mu ob drugih -nespremenjenih okoliščinah Tudi zunanjost podjetja spreminja obraz mgmnm j||2 povečujejo tudi obveznosti. Podjetje bo torej poslovalo plačilno nezmožno, če ne bo pravočasno poskrbelo za trajnejše vire sredstev kot so tekoče obveznosti. Plačilno zmožnost lahko podjetje popravi tako, da pospeši obračanje svojih sredstev ali da jih poveča s trajnejšim virom sredstev. Pri proučevanju t-e problematike je treba razlikovati takojšnjo plačilno zmožnost podjetja od plačilne zmož- nosti v raznih rokih. Finančni vodja Podjetja dnevno ugotavlja, ali ima dovolj denarnih sredstev za poravnavo že zapadlih obveznosti. Vendar sc pri analizi poslovanja pogosteje srečujemo z ugotavljanjem plačilne zmožnosti v krajših ali daljših rokih. Da bi bilo podjetje plačilno zmožno pa mora izpolnjevati predvsem naslednje pogoje: — da predstavljajo sredstva vezana v zalogah le polovico obratnih sredstev, drugo polovico pa denarna sredstva in terjatve; — da so sredstva vezana v zalogah, ki v normalni potrebni višini pomenijo trajno naložbo, v celoti pokrita z dolgoročnejšimi viri sredstev ne pa s kratkoročnimi bančnimi krediti ali obveznostmi; — da podjetje posluje s čim več lastnimi in dolgoročnimi viri sredstev in da so kratkoročni viri bolj izjema; — da so terjatve od kupcev večje od obveznosti do dobaviteljev, seveda pa ne v taki meri, da bi to pomenilo pretirano kreditiranje kupcev. Ob koncu devetmesečnega poslovanja, tj. 30. 9. 1972 je bilo v našem podjetju glede na izpolnjevanje naštetih pogojev ugotovljeno naslednje stanje: — prvi pogoj je bil izpolnjen, ker je bilo ravno -po-lov-ioo obratnih sredstev vezanih v zalogah; — drugi pogoj ni bil izpolnjen, ker so bila isredstva vezana v zalogah za 10 % večja od dolgoročnih virov sred- stev, vendar pa ugotavljamo, da se je to razmerje v primerjavi z lanskoletnim, ko so sredstva vezana v zalogah za 36 % presegala dolgoročne vire sredstev, znatno izboljšalo; — tretji pogoj ni bil izpolnjen, ker so bili lastni in dolgoročni viri sredstev za 15 % manjši od kratkoročnih virov sredstev; tudi tu ugotavljamo, da se je stanje v primerjavi z lanskoletnimi, ko -so bili lastni in dolgoročni viri sredstev za 45 % manjši od kratkoročnih virov sredstev, precej izboljšalo; — četrti pogoj je izpolnjen, saj terjatve od kupcev za 46% presegajo obveznosti do dobaviteljev; vendar pa ugotavljamo, da pri tem razmerju obenem že presegamo mejo, ki pomeni normalno kreditiranje kupcev. J. K. Ob prvi obletnici elektronske obdelave podatkov v našem podjetju V začetku prihodnjega meseca bo Preteklo leto dni od instalacije elektronskega računalnika IBM sistema 3 v našem podjetju. Sodelavci oddelka za elektronsko obdelavo podatkov smo s pripravami za elektronsko obdelavo podatkov (EOP) pričeli že nekaj mesecev poprej in smo tako lahko že is 1. januarjem 1972 pričeli z rednimi obdelavami. Zaradi izredno slabega tehničnega stanja klasičnih mehanografskih stro-jev v našem prejšnjem centru na Duplici .smo na novem računalniku najprej Pričeli obračunavati osebne dohodke in pa proizvodnjo ter -prodajo -in za-i°ge gotovih izdelkov. Pri tem -smo izkoristili vse možnosti novega stroja in pbe skupini obdelav povsem predelali ln izboljšali ter jima -dodali vrsto novih programov, katerih rezultat so podatki, -ki j.ih prej v podjetju -sploh ni-smo imeli ali pa smo jih bolj ali manj točno -izračunavali -tudi po več dni. S Posebno -orga-nizacij-o dela na -računalniku srno dosegli, da smo -kljub zelo razširjenim obdelavam z -obeh področij Pričeli -obdelovati še knjigovodstvo iz-de-lavnega materiala, knjigovodstvo osnovnih sredstev, imamo -prve matematično-statistične programe, uporabljamo pa računalnik še za pisanje obsežnejših -spi-skov (matični spiski artik-l-o-v, kupcev, ceniki, cirkularna pisma Ud.). Za .V3e to )e oddelek za EOP izde-ial približno 350 programov, ki jih redno uporabljamo, s pomožnimi programi (-sortiranja, kopiranja) pa j-ih je celo 550. Poleg teh pa so še razni programi za enkratne obdelave. Vsebina vseh teh programov j-e zelo različna. Za pri-mer navajam, da je Pj"i obračunu osebnih dohodkov poleg Plačilne vrečke še okrog 50 drugih tabel in -spiskov, ipri obdelavi zalog in gibanja zalog, materiala in gotovih izdelkov ter pri fakturiranju tudi okrog 50, pri obdelavi odprtih -in zaprtih naročil več kot 10, raznih statističnih obdelav, v glavnem za uporabo v komercialnem sektorju, pa več kot 20. Zaradi organizacije zbiranja podatkov in -p rimami h interesov obdelave teh podatkov j-e večina programov izdelanih za celomesečne knjigovodsko-obraču-nske -i-n -statistične potrebe. Vendar nam postopoma uspeva uporabljati računalnik tu-d-i na področju, -kjer nam -lahko največ koristi — takojšnja vsa- kodnevna obdelava vseh ustreznih podatkov. In prav razširitev tovrstnih obdelav je naloga oddelka EOP v -naslednjem letu. Ker pa borno vključili v obdelave tudi povsem -nova področja (vsi materiali in polizdelki ter normativi časa), bo treba vse vhodne in matične podatke — predv-s-em vso -tehnično dokumentacijo — prilagoditi zahtevam EOP, kar pa -bomo lahko izvedli le v tesni -povezav-i med uporabniki informacij in oddelkom za obdelavo podatkov. B. Novak Operaterja pri delu Akcija 2% za Pomurje v našem podjetju Tudi v naše-m podjetju smo se vključili v akcij-o zbiranja sredstev za poplavljena območja v Pomurju. Pričeli smo tudi takoj razmišljati, kako bi to akcijo speljati. Moram poudariti, da je naše podjetje že prej, ko še ni bilo dano v javnost, da naj vsako podjetje prispeva po 2 % od osebnega dohodka, naikaealo 5.000,00 din za pomoč Pomurju. To pišem zato, ker smo bili ob koncu akcije skritizirani. Na političnem aktivu je bilo sklenjeno, da z akcijo 2 % kljub temu nadaljujemo, čeprav je podjetje že nakazalo omenjeni znesek. Na delavskem -svetu smo tudi razpravljali o tem in -smo se odločili, da gremo v akcijo z nabiralnimi polami s tem, da že vsakemu posamezniku izračunamo, koliko -naj bi znašalo 2 %. Ob izplačilu osebnega dohodka pa so bile te pole v vsakem obratu. Vsak posameznik se je prostovoljno odločil, koliko bo prispeval. Tukaj moram omeniti, da smo pri tem pobiranju res premalo angažirali člane izvršnega odbora sindikata. Od strani Občinskega sindikalnega sveta pa nam je bilo očitano, da je bila naša akcija zbiranja denarja »pobiranje v cerkveno puščo«. S t-o oceno pa se ne morem popolnoma strinjati, saj smo šli denar zbirati na popolnoma demokratičen način in na samozavest članov kolektiva. Kakšna samozavest pa je bila pri članih kolektiva, pa je razvidno iz rekapitulacije po posameznih obratih. Če pa pogledamo še nabiralne pole, dobimo tudi ocene posameznikov, ki pa jih ne bomo objavili, ampak smo jih dali v arhiv. S tem člankom se ne mislim opravičevati nikomur, ampak dejansko prikazati, kako smo si mi to akcijo zamislili in izpeljali. Na koncu naj se še zahvalim vsem članom kolektiva in tistim, ki so pri akciji sodelovali. Rekapitulacija prispevkov v solidarnostni sklad za pomoč Pomurju: Predilnica Pripravljalnica Tkalnica Oplememitilnica Konfekcija Obrat, za vzdrž. Uprava Skupaj 1.020.40 din 1.475.00 din 2.730.00 din 1.402.00 din 2.767.40 din 2.716,45 din 5.158,75 din 17.270,00 din Jože ICnep Vesti z zasedanja OKV Dne 30. io. 1972 je odbor za kadrovska vprašanja med drugim sklepal tudi o ugovorih tov. Jožefe Gašperlin in Hilde Kos zoper odločbi, s katerima jiima je bil na osnovi -sklepa OZD opiemenitilnica z dne 22. 9. 1972 zaradi protipravne prisvojitve blaga podjetja izrečen ukrep zadnjega javnega opomina. Tov. Gašperlinova je v svojem ugovoru zamikala, da bi si bila protipravno prisvojila več kot 3 m blaga art. 3001/120 ter navajala, -da je vse preostalo blago, za katerega je bila v prvostopenjski odločbi ugotovljena njena krivda, da si ga je -prilastila na nezakonit način, v resnici kupila v trgovini podjetja. Pa še za omenjene 3 m blaga je zatrjevala, da ga je od bale odrezala zato, ker ji je bala padla na tla ,in se je tkanina umazala. Predlagala je, da se prvostopenjska odločba razveljavi. OKV njenim navedbam -in -dokazom ni mogel verjeti, saj so bile v preočitnem nasprotju z dejstvi. Iz pričevanja vseh njenih sodelavk — soudeleženk pri njeni zadnji protipravni prisvojitvi blaga kakor tudi iz podatkov o ugotovljenem primanjkljaju je najprej -očitno, da od bale ni odrezala le navedenih 3 m blaga, marveč ca. 10 m, kakor tudi, da tega ni storila zaradi tega, ker da bi se bilo blago zamazalo. Pri tem je skoraj neverjetna njena navedba, da bi bila celo balo, ki naj -bi -bila padla na tla, sama znova dvignila. Kar pa zadeva preostalo blago, je -bilo v podjetju po posebni strokovni komisiji pregledano, pri čemer je bilo ugotovljeno, da ni moglo iti po regularni poti -iz podjetja, ker je bi-l-o vse t-0 blago odneseno še pred končno fazo: v tem blagu je vtkan še rob, to blago še ni bito mungano oz. široko blago dublirano, med tem blagom pa se nahajata tudi dva vzorca iz najnovejše kolekcije, ki v času zasega sploh še ni bila v redni proizvodnji. Na osnovi navedenih dejstev je OKV zavrnil ugovor tov. Gašper-linove in v celoti potrdil prvostopenjsko odločbo. Tov. Hilda Kos je v svojem ugovoru spodbijala prvostopenjsko odločbo samo v -delu, s katerim se v njej ugotavlja, da si je med preostalo večjo količino blaga protipravno prisvojila tudi dva kosa art. 3141/130 v dolžini 5,30 m. Samemu izreku ukrepa ni ugovarjala, marveč je le predlagala, da se izrečeni ukrep -ne bi izvršil. Njenim navedbam, da je bilo sporno blago kupljeno v trgovini, OKV ni mogel verjeti, ker kažejo ugotovitve navedene posebne -strokovne komisije v podjetju, ki je pregledala tudi celotno količino tega blaga, -odkritega pri njej, ravno nasprotno. Sporna kosa blaga sta namreč tako grdo odrezana, kot jih v adjustirni ne hi bili nikoli, poleg tega pa je na njima prav tako še Vsi proizvodni obrati so delali v mesecu septembru v predvidenih izmenah. Le obrat predilnice je delal v štirih izmenah, kar pa ni bilo predvideno z letnim planom. V -obratu tkalnice je bito v mesecu septembru evidentirano 5.257 istatvenih ur zastojev zaradi pomanjkanja osnov in 1.814 statvenih ur zastojev zaradi dobro viden za tkan rob. Njenemu predlogu, da se ukrep ne bi izvršil, OKV ni mogel ugoditi, saj bi bi-l-o to v nasprotju s težo njenih dejanj. Tako je OKV tudi v tem primeru v celo-ti potrdil prvostopenjsko odločbo. Na navedenem zasedanju je OKV razpravljal tudi o zasedbi izpraznjenega delovnega mesta obrat o-vod j c tkalnice. Pri tem je sklenil, da se na to delovno mesto s 1. 11. 1972 razporedi tov. Alojz Pušlar, do sedaj zaposlen na delovnem mestu tehnologa v razvojnem oddelku. Podjetje bo tov. Puš-larja predhodno poslalo -na 4—6-me-seono prakso v podobne obrate drugih podjetij, kjer -si bo pridobil dodatne izkušnje zlasti na področju organizacije dela. V -tem času bo tov. Franc Rihtar še naprej oipravljal funkcijo v. d. obratovodja tkalnice. I. P. pomanjkanja votka. Ti dve številki predstavljata 58 % vseh zastojev -tkalnice. Zastoji so povzročili zmanjšanje proizvodnje za 46.300 votkov v ooo, ali okoli 10% mesečnega plana. Delni vzrok v zastojih je pomanjkanje 34/5, 34/6 in 50/2 v bombažni preji ter Nm 10/1 v šantung preji. Proizvodnja in kvaliteta v mesecu septembru 1972 Zaradi pomanjkanja tkalk je bilo 4.918 statvenih ur zastojev, kar predstavlja 6,6 % vseh montiranih kapacitet tkalnice. Oplemeniitilniica rezultatov glede na mesec avgust ni izboljšala. Problem je ostal isti, to je vprašanje kvalitete impregniranih tkanin. Konfekcija je v mesecu septembru delala normalno in je bila zadovoljivo oskrbljena 'S tkaninami in pomožnim materialom. 'Proizvodnja v predilnici je potekala normalno. Izostanki zaradi bolezni, porodniškega dopusta in nege otroka so bili izredno visoki, predvsem v tkalnici 11 odstotkov, v konfekciji 12,3 %, kar se je odražalo tudi na rezultatih same proizvodnje v navedenih dveh obratih. Proizvodni rezultati v posameznih obratih v mesecu septembru so bili, kakor nam jih prikazuje tabelarni pregled. V tabeli so tudi primerjalni rezultati za leto 1971. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da sta samo predilnica in konfekcija dobro izpolnili svoje naloge in imata tudi v primerjavi z letom 1971 najboljše rezultate. Sukančarna ima slabše rezultate zaradi zmanjšanja kapacitet, medtem ko se proizvodnja v tkalnici giblje na ravni leta 1971. Rezultat oplemeni-tilnice je slabši iz že navedenega vzroka, vendar pa se bo morala sep- indeks kumul. indeks temiber sept. 9 mas. kurpul. 72—'% 71 - % 72 - % 71 - % PREDILNICA 131,7 132,9 122,8 103,5 SUKANČARNA 76,8 63,9 84,1 79,9 TKALNICA — t. m 86,2 97,4 92,6 100,5 — m8 86,6 99,8 92,6 102,5 — 000 volkov 94,0 102,4 99,0 99,7 OPLEMENITILNICA — t. m 77,6 84,1 88,8 94,0 KONFEKCIJA — N ure 140,1 147,0 131,0 105,8 surove tk. adjustirane tk. % % I. kvaliteta 90,54 89,91 II. kvaliteta 4,31 4,64 III. kvaliteta 2,76 2,81 neregularne tkanine 2,39 2,64 Kvaliteta tkanin po posameznih grupah pa je bila v mesecu septembru naslednja: I. kval. II. kval. III. kval. ner. tk. % % % % Bombažne tkanine 95,89 3,16 0,46 0,49 Sintetične tkanine 85,30 6,24 4,65 3,81 Bombažno-lanene tkanine 87,67 5,78 2,59 3,96 Preusmeritev Mlinščice pod nivo podjetja ta negativna razlika v prihodnjih mesecih popraviti. Kvaliteta surovih in adjustiranih tkanin je bila v mesecu septembru naslednja : Po analizi zgoraj navedenih rezultatov lahko rečemo, da je kvaliteta dobra v grupi bombažnih izdelkov, slaba v grupi sintetičnih 'izdelkov in še slabša v grupi bomibažno-lanenih izdelkov. V grupi bombažno-lanenih izdelkov je problematičen samo artikel 5000-145, katerega je samo 83,4 % v I. klasi. Je pa to edini masovni artikel v tej grupi. Zaskrbljujoče pa je to, da je kvaliteta v tej grupi iz meseca v mesec slabša in se je že skoraj izravnala s sintetično grupo. Predvsem hitro pa narašča odstotek neregularnih tkanin. V sintetični grupi lahko štejemo med problematične artikle glede kvalitete izdelavo art. 3036, 3109, 3148, 3117. Na navedenih artiklih, kateri so tudi masovni v proizvodnji, moramo vložiti več pozornosti 'in stalne kontrole, če želimo doseči boljše rezultate. Vodja MTPD: ing. Franc Jeraj Poliolefini — moderne surovine za tkanje (Nadaljevanje iz prejšnje številke) 3. Tkanje s folije _ Tkanje s folije se razlikuje od klasičnega tkanja na statvah po tem, da vstavijo m statve osnovni valj, na katerem je navita folija. Režejo jo na trakove ustrezajoče širine z noži, ki so montirani pod folijo. Pri tem pripravo za rezanje lahko montiramo na statve ali je posebej poleg statev. Naprava za rezanje, montirana na statvah, ne zavzema več prostora kot statve same, pri tem ,pa tečejo vse folije preko istih nožev. Če pa je naprava za rezanje zunaj statev, lahko vsako folijo režemo z različno skupino nožev. Glede na artikel in produkcijski program lahko priprave za rezanje režejo eno ali več folij na zaželjeno širino, zvitki folij pa so pri tem drug Nadaljevanje na 10. strani Dajte kri — rešujte življenja! Krvodajalske akcije — priznanje celotnemu kolektivu V znak priznanja za dolgoletno redno in množično sodelovanje pri krvodajalskih akcijah, je kolektiv našega podjetja na svečani prireditvi, ki jo je organiziral občinski odbor RK v Domžalah, prejel posebno odlikovanje. Spominske značke pa so prejeli člani kolektiva, ki so darovali kri 5, 10, 15 ali pa celo že 20-krat. Ti so: Cerar Slavka 20-krat Dečman Ljudmila 15-krat Dolinar Angela 15-krat Letnar Heda 15-krat Cajhen Štefka io-krat Dimc Marija 10-krat Kukovec Angela 10-krat Ferlič Konrad 5-krat Kokalj Ani 5-krat Levstek Terezija 5-krat Resnik Francka 5-krat Ropič Stane 5-krat Urbanija Anton 5-krat Vekič Vera 5-krat Žučko Franc 5-krat Kokalj Terezija 5-krat Letos je v dveh krvodajalskih a-kci- jah darovalo kri že več kot 100 članov kolektiva, prav gotovo pa se bomo tudi naslednjih akcij enako množično udeležili. „ Prijateljsko srečanje treh podjetij Na pobudo predstavnikov sindikalne organizacije Tovarne dekorativnih tkanin Ljubljana, je bilo organizirano tekmovanje v športnih disciplinah »reprezentanc« organizatorja, »Svilanit« in našega podjetja. Tekmovanje je imelo namen tudi na športnem področju zbližati tri sosedne kolektive izven občinskih meja z željo, da bi postalo tradicionalno. Odbor za šport in rekreacijo pri naši sind. organizaciji je stvar vzel lisi gg ¥1 itiSŠK resno in prijavil za vse discipline ustrezna moštva. Razveseljivo je bilo dejstvo, da so se v soboto, 14. oktobra 1972 polnoštevilno zbrale ekipe vseh treh podjetij ob napovedanem času na prijetno urejenem igrišču TDT v Ljubljani. Po uvodnem nagovoru pokrovitelja tekmovanja direktorja podjetja tovariša Rodeta in obljubi predsednika naše sindikalne organizacije, da bomo organizator naslednje leto mi, se je pričelo medsebojno merjenje moči. V posameznih disciplinah so bili doseženi sledeči rezultati: Odbojka 1. mesto INDUPLATI 2. mesto SVILANIT 3. mesto TDT Košarka 1. mesto INDUPLATI 2. mesto SVILANIT 3. mesto TDT Namizni tenis 1. mesto SVILANIT 2. mesto INDUPLATI 3. mesto TDT Balinanje 1. mesto SVILANIT 2. mesto TDT 3. mesto INDUPLATI Streljanje 1. mesto SVILANIT 2. mesto INDUPLATI 3. mesto TDT Šah 1. mesto SVILANIT 2. mesto INDUPLATI 3. mesto TDT Kegljanje 1. mesto SVILANIT 2. mesto INDUPLATI 3. mesto TDT Mira Kavčič I Odlični koš in I. mesto je bilo naše V. TEK STILI ADA V KEGLJANJU Otvoritveni potezi Kljub borbenosti in domačemu terenu — II. mesto Kakor že mnoge športne panoge, združuje tudi kegljanje tekstilne delavce Slovenije v plemenitem merjenju svojih moči in pomaga ohranjevati zavest ustvarjalne enotnosti med tekstilnimi proizvajalci. V. TEKSTILIADA V KEGLJANJU, ki je bila letos oktobra na kegljiščih v Kranju — organizator je bil Kegljaški klub »Svilanit« Kamnik, je bila tovariško srečanje za naslove najboljših, obenem pa uresničevanje načela: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. Pravico nastopa na V. Tekstiliadi v kegljanju so imela vsa tekstilna podjetja SRS. Vsako podjetje pa je lahko prijavilo največ: 1 ekipo za borbene igre 2 moški ekipi za 6 X 100 lučajev 6 dvojic 12 posameznikov 2 ženski ekipi za 3 X 100 lučajev 6 posameznic Naše barve je branilo 6 tekmovalk in 12 tekmovalcev, in sicer: Požar Mija, Gerbec Slavi, Zajec Fani, Gorjup Marija, Kavčič Mira, Sitar Minka, Andromako Dane, Zabukovec Lado, Gabrič Justin, Pavlič Tone, Križman Oto, Mlakar Janez, Košenina Franc, Rebernik Franc, Vodlan Franc, Videnšek tone in Šarc Zdravko. Do-segli pa smo sledeče rezultate: Ženske Ekipno 3 X 100 lučajev — 4. mesto 17 točk (po točk. sistemu) Ekipno 3 X 100 lučajev — 5. mesto 957 podrtih kegljev Posamično — Požar Mija — 5 mesto — 376 podrtih kegljev.. Nadaljevanje na 14. strani Moški Ekipno borbene igre — 6. mesto 388 podrtih kegljev Ekipno 6 X 100 lučajev — 8. mesto 16 točk (po točk. sistemu) Ekipno 6 X 100 lučajev — 9. mesto 2380 podrtih kegljev Dvojica Andromako—Zabukovec — 12. mesto — 835 podrtih kegljev Posamično — Andromako Dane — 11. mesto — 441 podrtih kegljev. Skupno je tekmovalo 313 tekmovalcev, 44 žensk in 269 moških. V. Tekstiliada se je zaključila 23. • oktobra, razglasitev rezultatov pa je bila 25. oktobra v Kamniku. Vse priznanje lahko izrečem organizatorju, ki je z izredno natančnostjo pripravil vse potrebno za nemoteni potek tekmovanja in dobro počutje tekmovalcev. Mira Kavčič (jr i ^ 1 f " S ijk. Jjy$. Pogled preko mušice — na II. mesto STRELSTVO Strelska družina INDUPLATI Jarše je 17. 9. 1972 organizirala memorialno strelsko tekmovanje z zračno puško v počastitev spomina na pokojnega člana naše delovne organizacije in strelske družine tov. Franca Pirca. Tekmovanja, ki je bilo na strelišču za zračno puško v Jaršah, se je udeležilo 22 strelcev iz Domžal, Jarš in Kamnika. Streljalo se je 20 strelov v konkurenci in 5 poizkusnih. Doseženi rezultati so bili skromni. Prvih 5 strelcev je doseglo naslednje število krogov: krog in tako kljub temu zasedel 5. mesto. 24. 9. 1972. — Strelci Škofje Loke so nas povabili na svoje tradicionalno tekmovanje za Platišev memorial. Streljali smo z MK puško 3 X 10 strelov, oziroma trostav, kot pravimo. Razen domačinov, ki so imeli prijavljeni dve ekipi, se je na strelišču Vincarji zbralo še troje ekip, in sicer iz Nove Gorice, Kamnika in Domžal. Ob lepem vremenu in dobri organizaciji so bili doseženi temu primerni rezultati, tako ekipno kot posamično. Prvi so bili domačini, t. j.: 1. Škofja Loka I. 954 krogov 2. Kamnik 911 krogov 3. Škofja Loka II. 854 krogov 1. Šimic Miro S. D. INDUPLATI, Jarše 155 krogov 2. Rihtar Franjo S. D. INDUPLATI, Jarše 154 krogov 3. Keržan Niko S. D. INDUPLATI, Jarše 152 krogov 4. Pleško Janez S. D. INDUPLATI, Jarše 151 krogov 5. Štiftar Leon S. D. DOMŽALE 149 krogov (3 X 10) Posamezniki pa so streljali takole: 1. Bertoncelj Peter Kamnik 247 krogov 2. Peternelj Henrik Škofja Loka 243 krogov (4 X 10) 3. Fajkar Rudi Škofja Loka 243 krogov (2 X 10) 8. Šimic Miro Domžale 231 krogov 10. Keržan Niko Domžale 228 krogov 13. Rihtar Franjo Domžale 212 krogov 14. Kump Lojze Domžale 173 krogov (pionir) Ko ravno naštevam rezultate, ne morem mimo dejstva, da sta ravno Pleško in Štiftar zapravila res lepe možnosti, ki sta jih imela, da bi zmagala. Oba sta do predzadnjega strela vodila, nato pa napravila res začetniški napaki. Najprej Pleško, ko je ustrelil zadnja dva metka. Med »čik pavzo« je pozabil, da je metek že vložil. Ko se je po 2 minutah vrnil, je vložil še drugega in ustrelil dve dvojki, kar je bilo premalo za eno od prvih treh mest. Štiftar je drugače streljal vseskozi dobro, vendar pa ga je polomil z zadnjim strelom, saj je zadel samo 1 4. Domžale 844 krogov 5. Nova Gorica 764 krogov Zmagovalna ekipa je ob razglasitvi rezultatov dobila lep prehodni pokal, prvi trije posamezniki pa diplome. 1. 10. 1972. — V Ljubljani na strelišču ob Dolenjski cesti je bilo tega dne republiško finale liga tekmovanja z MK puško 3 X 20 strelov v konkurenci in 18 za poizkus (vsak stav oziroma položaj 6 strelov). Lahko trdim, da so na tem tekmovanju sodelovale vse najboljše ekipe iz Slovenije. Dejstvo je namreč, da so sc pred tem odvijala izločitvena tekmovanja in so na koncu ostale res najmočnejše ekipe, ki so se potem srečale na tem zaključnem tekmovanju. Sodelovalo je 14 ekip. Vsaka ekipa je štela 5 članov, vsak strelec pa je imel na razpolago 2 uri in pol, da je odstrelil svojo serijo. Kljub temu pa je bilo tekmovanje končano okrog 13. ure zato, ker je dovolj strelskih mest in smo lahko streljali v 2 skupinah. Med temi 14 ekipami smo mi zasedli 12. mesto. Ekipno so bila prva tri mesta razdeljena takole: 1. »Olimpija«, Ljubljana 2444 krogov 2. »Boris Kidrič«, Marib. 2372 krogov 3. »Iskra«, Kranj 12. Domžale Člani naše ekipe nje število krogov: Keržan Niko Rihtar Franjo Andrejka Roman Šimic Miro Pleško Janez 2360 krogov 2159 krogov so dosegli nasled- 451 krogov 442 krogov 428 krogov 424 krogov 414 krogov Da nismo dosegli nekoliko boljšega mesta med ekipami, smo krivi zadnji trije izmed prej naštetih, saj smo naredili najmanj po 20 krogov premalo glede na prejšnje rezultate. Mislim, da bo toliko o strelcih dovolj, pa v prihodnji številki Konopla-na še kaj. Miro Šimic Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Indu-plati. Odgovorni urednik ing. Janko Ukmar. Ureja uredniški odbor: Ingo Paš, ing. Lado Zabukovec, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl ing. Boža Pogačnik, ing. Jože Klešnik, Cilka Mrdženovič, dipl ing. Branko Novak, Majda Škrinjar, Ivo Sešek, ing. Janez Rainer. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sind. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org. — Natisnila tiskarna PTT v Ljubljani.