Podtalna plaćana ▼ gotnvtaL Leto LXXIV., it Z07 Ljubljana, torek 9» septembra 1941 XIX Gena 40 cent. UaKI>NT5TVO DT UPRAVA: LJUBLJANA, FUOCDfUKVA UUCA i. KKLJUdfO ZASTOPSTVO aa ogtaae M Kraijevtat Italije k UNIONB PUBBLICITA ITALIANA 8. A-. MILANO II-«, Il-ES, 31-14, Sl-BC — Iska|a vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Za Inozemstvo 1* I* CONGESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblidtA 61 procente— UNTONE PTJBBLIdTA ITAUANA S. A., MILANO. Petrograd na kopnem docela izoliran Nemške brze divizije vzele mesto šliselburg, Berlin. 9. sept. s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil je objavilo snoči naslednje posebno vojno poročilo: Brze divizije nemške vojske, ki Jih je letalstvo učinkovito podpiralo v borbi, so dosegle Nevo vzhodno od Petre grada na široki ironti ter so v zaletu zavzele mesto Sfiselbnrg ob jezeru Ladogi. Na ta način se je nerr.sko-finski obroč okrog Petrograda zaključil in je mesto sedaj v prometnem pogledu na kopnem docela izolirano. Nemško vefne pcrsčilc Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. sept. NemSko vrhovno vojno povcijništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Vzhodno od .Ladoškcga jezera napadajoče finske čete so dosegle Zvir. V boja proti Angliji so močnejši oddelki letalskega orožja, obmetavali v pretekli noči z bombami tc-žkejra in najtežjega kalibra vojaške naprave oh Tyni in Humber-ju, pristanišča ob angleški vzhodni obali ter letalisea na otoku. Požari in eksplozije so pokazali nčinek teh napadov. Rrzi čolni so napadli pred angleško obalo močno zavarovaan konvoj ter so potopili 5 oboroženih trgovskin ladij s skupno 13*500 br. reg-. tonami. Letalsko orožje je uničilo včeraj podnevi in v poslednji noči pred angleško vzhodno obalo in pri Faroerskih otokih 3 trgov-, skt* ladje z i2.000 br. reg. tonami. Na področju Rokavskega preliva je izgn-bPo anerh^ko letalstvo podnevi v bojih ▼ zraku 5 lovskih letal in S bombnike. Pomorske sile so sestrelile oh norveški in nizozemski obali dva angleška bombnika. Angleška letala so priletela v poslednji noči preko severne in zapadne Nemčije na dosegle Nevo vzhodno od Petrograda in za-tako da je zdaj obroč okrog Petrograda strnjen področje Berlina. Močna obramba 'e preprečila, da bi imel napad na nemško «;lavno mesto popoln učinek. Med civilnim prebivalstvom so povzročile odvržene rusuiie in zažigalne bombe žrtve, ubite bi ranjene. Nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili 14, mornariško topništvo pa S Izmed napadajočih bombnikov. Finci prodrli do reke Svile Helsinki, 9. sept. s. Zmeraj bolj prihajajo do izraza rezultati velikega uspeha, ki so ga dosegle finske oborožene sile v zadnjih treh dneh na področju me i LadoSkim in Oneškim jezerom, kjer so prodrle do reke Svile. Mannerheimove čete so dosegle dva važna cilja: blokado Stalinovega kanala in prekinitev prometa na železniški progi Petrograd—Murmansk. Na severnem sektorju sta bila to nedvomno dva izmed najvažnejših ciljev sedanje ofenzive. Zavrnjeni protinapadi Berlin, 9. sept. s. Nemška polslužbena agencija poroča, da so bili tudi 7- septembra sovjetski napadi na različnih točkah vzhodne fronte gladko odbiti. Ruske čete so utrpele izredno hude izgube. Tudi na področju pri Gomelu, kjer so se Sovjeti skušali upreti z vsemi silami in sredstvi prodiranju nemške vojske, ti protinapadi niso dosegli nikakega uspeha. Mesto Gomel. ki je že dolgo časa za nemškimi prednjimi črtami, odtlej niti enkrat ni bilo več prizorišče borb ter je v nasprotju z angleškimi trditvami trdno v nemških rokah. _ t d na Berlin Zločinski napad angleških bombnikov na stanovanjske okraje Berlina je zahteval žrtve med civilnim prebivalstvom, ni pa omajal morale Berlm, 9. sept. s. Nemška polslužbena agencija poroča, da so angleška letala v pretekli noči napadla področje zapadne in severno Nemčije. Dosegla pa niso nikakih pomembnih rezultatov. Skupina angleških bombnikov je prodrla proti Berlinu, toda le manjšemu številu letal je uspelo, prebiti se skozi zaporni ogenj. Odvrgla so nekaj rušilnih in zažigalnih bomb na stanovanjske okraje nemškega glavnega mesta. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih In ranjenih. Vojaški ali za vojno gospodarstvo pomembni objekti niso bili poškodovani. Po doslej zbranih podatkih so nemško protiletalsko topništvo in nočni lovci sestrelili 9 angleških letal. Berlin, 9. sept. s. Snočnjl Usti komentirajo zločinski napad angleških bombnikov, ki je bil tudi tokrat naperjen proti stanovanjskim okrajem nemškega glavnega mesta. Listi opozarjajo na vzgledno disciplino civilnega prebivalstva, ki je ostalo tudi ob tej priliki pooplnoma mirno. Protiletalska obramba in reševalna služba sta delovali brezhibno in jima je uspelo preprečiti, da bi nastala kaka večja škoda in da bi napadalci povzročili kake komplikacije. Vsi listi pol črtava jo visoko moralo prebivalstva, ki je naslednje jutro, ne glede na dogodke noči, resno in odločno odšlo na običajno de"lo. Ce Angleži mislijo, zaključujejo listi, da bodo s takimi piratskimi napadi omajali bojni duh nemškega naroda, se hudo motijo, ker s takimi terorističnimi in nesmiselnimi dejanji niti zdaleka ne bodo dosegli nadejanih učinkov. Zavrnjen napad na Bukarešto Sovjetska letala so trikrat poskušala bombardirati ruman sko prestolnico, a so bila pregnana Bukarešta, °. sept. a V noči na ponedeljek so sovjetska lefcaJ* V treh zaporednih valovih napadla Bukarešto. Prv: napad se je pričel ob 23. uri. Tedaj se je pet sovražnih letnA pojavilo v bližini prestolnice. Bila so o pravem času opažena in zato jih je prot;-letal^co tr.pn ištvo sprejelo s hudim zapornim ognjem. Letala so bfla priseljen* k umiku, ne da bi odvrgla kako bombo. Ob eni ponoči se je napad ponovil m nekaj bomb je bik> v naglici odvrženih na neza- zidan teren, tako da niso napravile nikake škode. Ob 3.30 je prišlo do poslednjega napada. Ena sama sovjetska bomba je zadela tekstilno tovarno Silvo na periferiji mesta in je porušila eno krilo stavbe. Ostale tri ali štiri bombe niso povzročile nikake škode. Žrtev ni bilo. Rumunsfca m nemško lovska letala, ki so se takoj dvignila z bližnjih letališč, so se pognala za sovražnikom ter so v bližini Konstance sestrelila dve sovjetski letaH. Angleži molijo za zmago boljševikov Molitve ob policijski asistenci — Odpor proti angleškemu primasu, ki moli za Stalina Rim, 9. septembra, s. Angleška kronika poroča o velikih javnih molitvah in svečanih verskih ceremonijah v vsej Angliji za priklicanje božjega blagoslova za angleško orožje. V skladu z ukazi angleške vlade anglikanski cerkvi se prosi obenem tudi za blagoslov sovjetskega orožja, ki je bilo po odločitvi Churchilla uvrščeno med sile civilizacije, ki se bore za zmago krščanske morale, krščanske tradicije in krščanske misli. V Chanterburrvu je bila ceremonija, kakor je bilo pričakovati, posebno svečana. Stalinovo ime je bilo pri-dejano imenu angleškega kralja. Nadškof je blagoslovil boljševičke armade kot dobre sile, ki se bore proti zlim silam. Vendar se stvari niso povsod tako dogodile, kakor je ukazal ChurchilL »Goethebord Morgenpost« je dobil iz Londona vest, da je prebivalstvo v Leicestru organiziralo demonstracije proti združevanju boljševizma s krščanstvom. Kakor poroča ugleden švedski list, se je udeležilo slavnosti okoli 10.000 oseb. Angleška policija je blokirala versko družbo, ki je organizirala demonstracije in je demonstrante raz-gnala. Demonstracija v Leicestru, ki najbrž ni bila edina, dokazuje, da je težko združiti javno versko čustvo s krstom Stalina kljub maši. katere sta se udeležila kralj in kraljica v neki podeželski cerkvici in kljub zadrznnaiu škofov in nadškofov anglikanske cerkve. Obstoje meie dostojnosti, katere se težko prekorači. Ogorčenje po vsem krščanskem svetu zaradi zadržanja nadškofa od Chanterbur-ryja daje raznim evropskim listom priliko za omembo, da angleški primas ni prvič storil kaj takega. 2e za časa vojne v Abe-siniji je svet z začudenjem gledal zadržanje nadškofa v imenu civilizacije in v prid trgovca s sužnji Tafarija proti Italiji. Kasneje je v španski državljanski vojni nadškof bil celo tako nesramen, da je odredil celo javne zbirke v prid polkov v Barceloni in Madridu, ki so zažigali španske cerkve, pobijali duhovnike, menihe. kanonike in škofe in prepustili pohoti dr hali usmiljene sestre, uničevali samostane in streljali menhe in nune v celicah. Letalske akcije Helsinki, 9. sept. s. Tudi v poslednjih 24 urah ni bilo nobenega sovražnega letalskega napada na vzhodno Karelijo. Finska letala pa so bombardirala sovjetske obrambne naprave, avtomobilske kolone in zbirajoče se čete. Na železniški progi proti Mur-mansku je bil zadet sovražni tovorni vlak s 60 vagoni, od katerih je bilo 50 natovor-jenih s strelivom. Vlak je bil vržen v zrak in popolnoma razdejan. V letalskih spopadih so bila sestreljena tri sovjetska letala. Na finski strani ni bilo nobene izgube. Izmenjava brzojavk Hitler - Antonescu Bukarešta. 9. sept. s. Ob pričetku tretjega leta vojne je maršal Antonescu poslal kanceiarju Hitlerju brzojavko, v kateri mu je znova izrazil svojo solidarnost in želje rumunskega raroda, da bi se dosegla zmaga v veliki borbi narodno-socia-listične Nemčije. Hitler mu je takole odgovoril: Gospod maršal, prisrčno se Vam zahvaljujem za pozdrav, ki ste mi ga poslali ob pričetku tretjega leta vojne. Zelo sem zadovoljen, da je hrabrim rumunskim četam uspelo v tako kratkem času osvoboditi rumunsko zemljo sovjetskega ;arma in prepričan sem, da Vam bo v zvestem tovarištvu v orožju skupaj z nemško vojsko uspelo dokončno obraniti Rum unijo pred podobno nevarnostjo. Z najlepš.mi pozdravi — Hitler. Nobena podmornica ni bila potopljena od Angležev Rim, 9. sept. s. Agencija Reuter je objavila, da je angleška kri žarka »Hermion« torpedirala in potopil\ italijansko podmornico in da se noben Hermion«r dejansko "orpedirala kako pol-mornico, se je morala, ta nesreča pripetiti neki angleški podmornici. Vojni ukrepi na Japonskem Tokio. 9. sept. s. Pri ministrskem predsedniku se je vršila včeraj seja komisije, k; proučuje ukrepe, nanašajoče se na nacionalno mobilizacijo. Med drugim so razpravljali o dnevnem redu 18. plenarnega zasedanja komisije, ki bo 11. m 12. septembra, Tokio, 9. sept. s. Od četrtka dalje bodo v veljavi ukrepi, ki so bili izdani gllede omejitve potrošnje pogon.sk;h sredstev v privatnem in javnem avtomobilskem prometu. Kitajski poslanik v Kanadi Šanghaj, 9. sept. s. Iz Cungkinga poročajo, da bo generalni ravnatelj za evropske zadeve pri zunanjem ministrstvu Liuši Suri imenovan za kitajskega poslanika v Kanadi. Med vladama v Ottawi in Cungkingu je bil pred kratkim sklenjen sporazum, na osnovi katerega se urede redni diplomatski odnosaji med obema državama. Nov zločin rdečih teroristov v Pariz, 9. sept. s. Neman kolesar je umoril bivšega komunističnega poslanca MaT-cela Gitona, bivšega tajnika komunistične stranke, ki je leta 1939 skupaj z bivšim poslancem Marcelom Capronam izstopil iz stranke. Poslednji je ustanovil posebno neodvisno delavsko stranko, ki se je pozneje priključila novemu racionalnemu francoskemu pokretu. Ta novi komunistični atentat, s katerim so hoteli Angleži in Sovjeti zadeti enega izmed glavnih eksponentov protikomunistične tendence v francoskih delavskih vrstah, je izval povsod nov val ogorčenja. To kažejo tudi pariški listi, ki zahtevajo stroge ukrepe proti rdečim teroristom. Deset dni na neobljudenem otoku Neprijeten doživljaj grških brodolomcev — Itafijanska letala so jim prinašala živila, dokler jih niso rezili Atene, 9. sept. s. Doznavajo se zanimive podrobnosti o reševanju brodolomcev motorne jadrnice iStefanoe« s pomočjo italijanskih mornarjev. Motorna jadrnica *Ste- fanos« je od plula, ia F»irea. proti otoku Mi-tilene z 21 potniki na krovu. Ko je vozila skozi ožino med Evbejo in otokom Andro-som, se je nenadoma močno nagnila in zajela z eno stranjo vodo. Potniki so se vrgli v morje, toda samo 10 potnikom ter štirim članom posadke in kapitanu se je posrečilo doseči rešilne čolne. Pričela se je drama brodolomcev. Po več urah borbe z razburkanim morjem se je brodolomcem posrečilo izkrcati se na neobljudenem otoku, ki se na zemljevidu imenuje Karogeros, to je menih. Po petih dneh stradanja in ob upa vanja so se kapitan, štirje člani po- sadke m neki grški orožnik vkrcati na reševalno desko, da bi poiskali pomoč na otoku Androsu. Izkrcali so se drugi dan na otoku popolnoma izčrpani. Italijanske oblasti na otoku so bile takoj obveščene, toda zaradi slabega vremena je bilo težko poslati pomoč po morju. Zaradi tega je bil poslan Italijanski hidroplan, ki je odvrgel na skali se nahajajočim brodolomcem živež in zdravila. Naslednj dan se je neka italijanska torpedovka približala skali, toda zaradi hude burje se rešilni čoin s tor-pedovke ni mogel približati otočku. Dva dni nato je italijanski hidroplan zopet odvrgel živež brodolomcem in šele 10 dni po nesreči se je posrečilo rešiti brodolomce z motorno ladjo »Gfiribaldi«, ki je brodolomce izkrcala v Silosu, Violente azioni aeree in Africa settentrionale Efficaci bombardamenti su Sidi el Barrani, Tobruk e Marsa Matruh — Nove aerei abbattuti e distrutti — D nenrico scaeciato dal massiccio Denghel in Africa II Quartier generale delle Forze Armate comunica in data di 8 settembre il seguen-te boUettino di guerra n. 461: In Africa settentrionale, sui fronti di Soi- Inm e di Tobruk, a t ti vi t a di reparti avan-zati e delle artigiierie deli'As.se. Impianti e depositi del porto di Tobruk »ono stati cen trati dal tiro tli batterie germaniehe. La nostra aviazione e sta.ta molto attiva. Reparti da caccia hanno attaceato con briilante azione a volo radente la base aerea nemira di Sidi Barrani incendiando 5 veli vol i al suolo e nume rosi autoveicoli; al tri velivoli e automezzi sono stati effica-cemente mirragliatl. Uni ta da bo m barda-men to hanno colpito opere, forriflcazioni, batterie ed impianti della piszza di Tobruk provocando vasti incendi. Tutti i nostri ap-parecehi, alcuni del uuali col piti, sono ri-entrati alle basi. Bomba rdieri germanici hanno o pera to proficuamente contro aeroporti avanzati e important, obut ti vi di Marsa Matruch. La caccia tedesca, scontratasi con una forma-zione avversaria, ha abbattuto un velivolo ti po »Curtiss«. Aerei britannici hanno compiuto nuove incursioni su Barce e Bengasi e hanno bombardato alcuni villaggi colonici del Ge-bel cirenalco senza causare vittime. Dtie appareoehi sono stati abbattuti dalla no-s tra difesa: lin toro equipagglo di u no di essi composto di un ufficiale e 5 sottuffi- ciali sono stati fatti priRionleri. La seorsa notte aeroplani nemicl hanno attaceato ad ondate successive la citta dl Palermo: sedici m o rti e 88 feriti tra la po-polazione civile; dnrmi dl non grande rille-vo. Un veiivolo nerrrleo colpito dal nostro tiro contraereo e precipitato in fiamnie nel mare. NeirAfrica orientale raviazione tngles©, persistendo nelle sue azioni contro 1 nostri centri sanitari, ha bombardato da basna quota 1'ospedale principale di Gondar, co-stituito da un coniplesso isolato di padi-glioni visibilmenie contrassejrnato dai di-stintivi della Croce Rossa. Si lamentano complessivamontc un morto e 17 feriti tra medici e ricovcrati. A 1'olcheflt, un trntatlvo tli attaceo ne-mieo e sta to stroncato dallimnicdiata re-azione delle nostre trupne. Una forte co-lonna di nazionali e colaniali del presidio di Cu!quabert, eomandata dal tenente co-lonnello Augusto tTirolini, ha esegnito una ardita azicne offensiva nellc posizioni av-versaiie del massiccio di Denghel. II ne-mieo, investito di sorpre^a, dopo breve re-sistenza e stato scaeciato dai suoi muniti apprestamentj e ha laselato sul terrcno un ceiilinalo di morti. Sono caduti nelle nostre mani abbondanti niiinizioni e materiale vario, comprese notevoli seorte di viverl. Ot-timo lo spirito ajTffressivo delle nostre truppe nazionali e ascari. Siloviti SeSaSski n v sevsr Učinkovito bombardiranje Siđi el Baramfa, Tobruka in Marsa Matruha —■ Devet letal sestreljenih ali uničenih — Sovražnik pregnan iz Dengeiskega masiva v vzhodni Afriki Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 8. septembra naslednje 461. vojno poročilo. V severni Afriki delovanje prednjih oddelkov ln topništva osi na fronti pri So Humu in To bruku. Naprave in skladišča v to-bruški luki so bile zadete od Izstrelkov nemških baterij. Nase letalstvo je bilo zelo delavno. Oddelki lovcev so v sijajni akciji napadu v strmoglavem poletu sovražno letalsko oporišče v Sidi el Baraniju ter na tleh zapalili 5 sovražnih letal ter mnogo avtomobilnih vozil. Druga letala ln motorna vozila so bila učinkovito obstreljevana. Skupine bombnikov so zadele poslopja, utrdbe, baterije in naprave v Tobruku ter povzročile obširne požare. Vsa naša letala, med katerimi so bila nekatera zadeta, so se vrnila na svoja oporišča. Nemški bombniki so z uspehom nastopili proti prednjim letališčem ter važnim objektom v Marsa Matruch u Nemški lovec, ki je srečal sovražno skupino, je sestrelil Letalo tipa »Curtls«. Britanska letala so Izvršila nove polete nad Bardo ln Bengazi ter so bombardirala nekoliko kolonistovskih vasi v cirenskem Gebelu, niso pa povzročili nikakih žrtev. Dve letali je naša obramba sestrelila. Vsa posadka enega izmed teh, šesto ječa Iz enega Častnika in petih podčastnikov, je bila ujeta. Preteklo noč so sovražna letala v zaporednih valovih napadla mt**to Palermo. Pri tej priliki je bilo med civilnim prebivalstvom ubitih 16 ljudi, 25 pa ranjenih, do-čim škoda ni bila pomembna. Eno sovražno letalo je bilo zadeto od izstrelka našega protiletalskega topa ter se je v plamenih zrušilo v morje. V vzhodni Afriki je angleško letalstvo v vztrajnih akcijah proti našim bolniškim središčem bombardiralo iz majhne višine glavno bolnico v Gondarju, ki jo tvori osamljena skupina paviljonov, zelo vidno označena z znamenjem Rdečega krisa. Pri tem je bfla ena oseba ubita in 17 ranjenih, med zdravniki in bolniki. V Uolke-fitu je bil poskus sovražnega napada v kali zadušen zaradi takojšnjega nastopa naših čet. Močan oddelek italijanskih in kolonijalnih čet, ki tvorijo posadko v KuFkva-bertu, je pod poveljstvom podpolkovnika Augusta Ugolinija izvršil drzen ofenzivni izpad na sovražne postojanke v masivu Dengel. Sovražnik, ki je bfl presenečen Je bil po kratkem odporu pregnan s svojih utrjenih postojank ter je pustil na bojišču kakih 100 mrtvih. V naše roke je padla znatna količina municije in raznega materiala kakor tudi precejšnja množina živil. Napadalni duh italijanskih čet in askarov je odličen. Zločinski napad angleških !@tal na italijansko bolosinsco Angleške metode so v popolnem nasprotju z mednarodnimi in Slovecanskimi načeli Gondar, 9. sept. a. Angleška letala so napadla glavno bolnišnico v Gondaru. Neki vojak Je bil ubit, 17 nadaljnjih je bilo ranjenih. Bolnišnica je bila jasno označena z Rdečim križem in je bila daleč od slehernega vojaškega objekta. Sovražna letala so se se tolikokrat pojavila nad gondarskim področjem, da so sovražni letalci nedvomno podrobno poznali vse, kar je bilo na nJem. Zaradi tega je izključena sleherna zmota, aaj je bil napad izvršen iz manjše višine. Vse te okoliščine jasno dokazujejo, da Je imel sovražnik naravnost namen, spraviti v nered bolniško organizacijo in s terorističnimi dejanji vplivati na moralo braniteljev, ki JU& doslej z neposrednimi m neprestanimi napadi m mogel preplašiti, čeprav je nastopil proti njim v ogromni premoči. Dogodek potrjuje metode, ki se jih Angleži sistematično poslužujejo v borbi proti svojim nasprotnikom. Ob različnih prilikah so že na raznih frontah ne glede na mednarodne pravne določbe in ne glede na sleherna človečanska načela sistematično napadali zdravstvene naprave. Potrebno pa je opozoriti na ta dogodek tudi, da se pokaže, kako nizka je morala nasprotnika hm kako nujno je potrebna sakrosanktna represalija, ki bo nasprotnika prisilila, da se '>o tudi v vojni oziral na obča humanitarna načela. Varnostni ikrepi na jadranskem področju hrvatske države Vodstvo je prevzel poveljnik italijanske vojske — Poziv za oddajo orožja — Začasna omejitev prometa Zagreb, 9. sept s. Včeraj popoldne je bil objavljen službeni komunike, ki pravi, da se je z včerajšnjim dnem v smislu sporazumov, ki so bili sklenjeni med vlado Kraljevine Italije in Neodvisno hrvatsko državo, pričel izvajati izredni sistem na jadranskem področju med Ogulinom in Mostarom, s katerim naj bi se s skupno i talijansko-hrvatsko akcijo onemogočilo sleherno presenečenje tako z morske strani kakor s strani četnikov. Vodstvo te varnostne službe je prevzel poveljnik 2. italijanske armije general Ambrosio, ki mu je bil za civilno upravo dodeljen hr- vatski upravni komisar dr. Andrija Karei ć. Iz taktičnih razlogov, pravi komunike, so oborožene sile, kolikor jih je zbranih na tem področju, pod poveljstvom generala Ambrosia. General Ambrosio je včeraj pozval civilno prebivalstvo, naj v 48 urah izroči pristojnim oblastem vse orožje. Promet na tem ozemlju bo nekaj časa omejen, kakor se bodo o tem sporazumele italijanske in hrvatske oblasti. Vsi ti ufcrepi so izjemnega in začasnega značaja ter so v neposredni zvezi z vojnim stanjem. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Torek, 9. repUmbrm 1941-XTX. štev. 207 Compensi al personale delle dogane per operazioni oltre le ore di serviado L* Alt o Conimissario per la provincia dl Lubiana, vurta la legge 12 maggio 1922, n. 16, pubbllcata nel n. 103 della Gazzetta Ufficiale dell'ex Regno di Jugoslavia del-l^anno 1922; vlsta la propria ordinanza n. 60 del 5 luglio 1941-XIX; ritenuta loppor-tunita di adeguare a' maggiore costo della vita i compensi spettantl al personale delle dogane per le operazioni compiute fuori orario, fuori circuito ed in glorno festivo, o r d 1 n a: Art. L Le indennita dovute dai contri-Ipienti al personale doganale per operazioni doganali straordinarie sono fissate come segue: A. Impiegati di niolo ed ufficiali dl fl-nanza: 1) servizi fino a 2 ore L. 10, 2) per ogni ora successiva L. 3.50; compenso mas-aimo: 1) servizi entro a Comuue L. 28, ") servizi fuori Comune senza pcrnotta-mento L. 38, 3) servizi fuori Comune con pernottamento L. 60. B. Impiegati d'ordine. commeasi e guar- die di finanza: 1) servizi fino a 2 ore L. 6 2) per ogni ora successiva L*. 1.75; compenso massimo: 1) servizi entro il Comune L. 18, 2) servizi fuori Comune senza per-nottamento L. 25, 3) servizi fuori Comune con pernottamento L. 34. Per i servizi prestati in glorno festivo le indennita suddette sono aumentate de! 50« o. Art. 2. La p resen te ordinanza entra in vigore dai giomo della rua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale. Lubiana, 28 agosto 1941-XIX. L'Alto Commissarlo r;milk> Grazioli Nagrade carinskemu osebju za opravila izven uradnih ur Y It' kreparacij< se je začetek deloma zavlekel, čeprav je bilo drugače vse na mestu kakor dan prej. Tudi gledalcev se je glede na vreme ln hlad zbralo še precej, na startu je skoro v vseh točkah, posebno pa še v tekih, nastopilo odlično Število atletov. Za 10 disciplin je Ilirija prijavila 43 Planina 49 in Elan 13 tekmovalcev, skupno 105. Rezultati so v vseh disciplinah slabši, kakor smo jih letos že zabeležili. Glede na vreme pa je to razumljivo. Kljub temu pa so se v vseh točkah zaradi precejšnje izenačenosti atleti morali krepko boriti za svoja mesta. Gledalci so uživali zlasti pri teku na 1500 m, na 100 m in v štafeti 4 X 400 m. TEK NA 1500 M Ko so sredi igrišča že metali kopje in skakali ob palici, je prišla na spored prva odločilna točka včerajšnjega dne: tek na 1500 m. Prijavljenih je bilo 8 tekmovalcev, 3 za Ilirijo in pet za Planino, ki so se vsi javili starterju. Splošno se je pričakovalo zmago Koširja ki res tudi ni izostala. Toda njegovi sotekmovalci so mu bili včeraj resni tekmeci in se je zlasti Magušar od Ilirije imenitno postavil, saj je potisnil na tretje mesto Klena. Borba med temi tremi je bila do cilja živa. Prvi krog so vsi pretekli skoro strnjeno, v drugem je prevzel vodstvo Glonar, toda kmalu je bil spet zadaj. V tretjem se razvrstijo Klen, Košir, Magušar, Glonar. Jan in ostali. Nekaj časa vodi Ki en. V zadnjem krogu sledi odličen finish, v katerem pride Košir v vodstvo, a Magušar uide Kienu. Tek na 1500 m: 1. Košir (Pl) 4:20.6, S. Magušar (I) 4.21, 3. Klen (Pl) 4:21.6, 4. Glonar (I) 4:24, 5. Sedej (Pl) 4:27.8, 0. Kocutar (Fl) 4:30. Točke: Planina 182, Ilirija 85, Elan S. TEK NA 110 M Z ZAPREKAMI Od prijavljene še.storice je eden izostal. Starter je moral prvič vrniti tekmovalce, drugič pa je šlo vse po sreči. Zmagal je sigurno Lončarič, lep uspeh je pa dosegel tudi Jager. Tek na 110 m z zaprekami: 1. Lončarič (Pl) 17.8, 2. Jager (I), 3. Kraner (Pl) tO.t, 4. Lnžnik (Pl) 20.6, 5. Merala (Pl) 25. Torto: Planina 147, Ilirija 90, Elan 8. SKOK OB PALICI Prijavljenih devet, nastopUo pet, plasirala sta se pa samo dva tekmovalca. Skok ob palici: L Prlboviek (I) S m, 2. Kisel (El) 2.75. Točke: Planina 147, Ilirija 96, Elan 8. MET KOPJA V listi najboljše petorice vodi Rlgler, sledi mu pa Kraner. Včeraj sta za spremembo zamenjala mesti in je zmagal Kra-* ner. Startalo je 10 tekmovalcev ln med plasirano šestorico sta. se vrinila kar dva Novomeščana. Vsi tekmovalci so dosegli letos že boljše rezultate. Met kopja: 1. Kraner (Pl) 48.80, 2. Rlgler (Pl) 45.86, S. Sodnik (I) 44.08, 4. Vuk-Šinlč (El) 39.69, 5. Mlakar (I) 39.32, 6. Cucek (El). Točke: Planina: 158, Ilirija 102, Elan 12. TEK NA 400 M Od prijavljene šestorice nista nastopila Nabernik in Cerne. čas zmagovalca Ober-ška je glede na vse okornosti prav dober, med tem ko je Skušek tekel letos že 1.2 sekunde boljše. Posebne borbe nI bilo, ker so vsi tekmovalci bili različnih sposobnosti. Tek na 400 m: 1. Oberšek (I) 52.9, 2. Skušek (Pl) 54.4, 3. Plenlcar (1) 05.0, 4. Mravlje (Pl) 56.2. Točke: Planina 166, Ilirija 112, Elan IS. TROSKOK Kljub razmočenemu tekalisču ostra borba in povprečno dobri rezultati, saj so prvi štirje vsi šli Čez dvanajst metrov. E>o poslednjega skoka je bilo nesigurno, kdo bo zmagal. Smole j je bil nevaren tekmec Na-berniku. Troskok: 1. Nabernik (Pl) 12.78, 2. Smo-lej (Pl) 12.73, S. Lončarič (Pl) 12.32, 4. Kraner (Pl) 12.18, 5. Prtboftek (I) 11.05, 6. Merala (Pl) 11.59. Točke: Planina 185, Ilirija 114, Elan 12. TEK NA 100 M Od 15 prijavljenih se jih je javilo na startu 12; ker je bila notranja proga slaba, je bilo odrejeno, da se tečejo trije izločilni teki. Najboljši čas je d ose grel pri tem šu-šteršič. ki je edini šel pod 12. V finale so se plasirali štirje člani Planine: Lušickv, Bačnik, fiušteršič in Bratož ter od Ilirije Sodnik in Krenčič. Po časih Izločilnih tekov je izgledalo, da bo finale zelo izenačen. Zmagal pa je s precejšnjim naskokom su-Steršič, ki v letošnji listi najboljše petorice sploh ni zabeležen, čas 11.4 je prav dober. Tek na 100 m: 1. Sušteršič (Pl) 11.4, 2. Lušickv (Pl) 12.0, S. Bratož (Pl) 12.1, 4. Sodnik (1). 5. Krenčič (I) 12.3, 6. Bačnik (Pl) 12.7. Točke: Planina 201. Ilirija 119, Elan 12. MET DISKA 14 prijavljenih; Zmagal je inž. Stepišnik in si tako priboril že tretje prvenstvo m plaketo. Prof. Dobovšek ni dosegel svoje najboljše znamke. Met diska: 1. Inž. Stepišnik (I) 37.37, 2. prof. Dobovšek (I) 35.05, 3. Merala (Pl) 34.89, 4. Slamič (1) 32.79, 5. Čuček (El) 32.35, 6. Lužnlk (Pl) 32.31. Točke: Planina 206, Ilirija 133, Elan 14. ŠTAFETA 4 X 400 M število štafet in tekmovalcev bi bilo v čast tudi večjemu področju kakor je Ljubljanska pokrajina. Ilirija in Planina sta poslali v boj vse kar je bilo razpoložljivega, saj je šlo za dragocene dvojne točke, čeprav je bila Planina že siguren prvak. Vodstvo v prvi predaji je Imela Planina II s Kranerjem, sledila ji je Ilirija I s Po- harjem In Ilirija III s Sodnikom. V drugI predaji je bila že na. čelu Planina I (Gabr-šek), sledila ji je Ilirija I (Plenlcar). Tako je ostalo do konca, ko je rezal kot prvi cilj Košir za Planino I in Oberšek za Ilirijo I. Oberšek je tekel zelo lepo! Obe drugi iliri-janski štafeti sta zaostali zaradi nemogočih predaj in niti viden Krenčičev napor, ki Je mnogo popravil, nI mogel izboljšati pokvarjenega, čas zmagovalne štafete Je sređen. Povprečno 54.8 na tekmovalca. Štafeta 4X400 m: 1. Planina L (Mravlje, Gabršek, Skušek, Košir) 8:39.1, 2. Ilirija I (Pohar, Plenlcar, VUar, Oberšek) 3:41, 3. Planina II 3:52, 4. Planina m 3:54, 5. Ilirija II 3:54.2, 6. Ilirija III 4:04.8. Točke: Planina 232, Ilirija 149, Elan 14. S tem je bilo letošnje pokrajinsko prvenstvo končano. Z veliko prednostjo si je priborila v moštvih prvo mesto Planina, ki je v mnogih disciplinah postavila na start številne povprečno zelo dobre atlete. V prvenstvu posameznikov je pripadlo 12 prvih mest Članom Planine, 6 pa Ilirije. Elan je pokazal nekatere talentirane posameznike, ki jim je pa bila ljubljanska konkurenca še prehuda. Vsi zmagovalci so prejeli okusne plakete, ki jih je izdelal g. Pribovšek. Lahkoatletsko prvestvo Tržaške pokrajine Istočasno kakor v Ljubljani je bilo lahkoatletsko prvenstvo tudi v Tržaiki po-.n?. Udeležili so se ga atleti iz Trsta, Pulja, Trbiža in Vidma. Nekateri rezultati so z nedeljskega tekmovanja prav dobri, čeprav je bilo nekaj najboljših atletov odsotnih. Tehnični rezultati prvega dne in prve t-ojice so bili: Tek na 100 m: 1. Furlan 11.4, 2. Ongaro 11.5, 3. Brana 11.8. Te!w na 1500 m: 1. Rebuttini 4:26.6, 2. Esca 4:27.9, 3. Ciuffarini 4:32.8. Tek 110 m čez zapreke: 1. Mazzoli 17.4, 2. Comar 17.5, 3. Dreossi 17.6. Skok v višino: 1. Hribar 1.70, 2. Ongaro 1.70, 3. Vallon 1.65. Troskok: 1. Vallon 12.93, 2. De Carli 12.92, 3. Olivieri 12.64. Tek na 400 m: 1. Ferassutti 50.5, 2. Cd-lautti 52.3, 3. Zitelli 52.6. Tek na 5000 m: 1. Burlo 16:05, 2. Fur-lani 16:13, 3. Giorsetti 16:54.2. Met diska: 1. Delli Compagni 41.75, 2. Stuoarich 34.64, 3. Blasi 32.72. Met kladiva: 1. Oretti 46.94, 2. Bednan 35.64. 3. Debelli 33.67. %q(etnica KOLEDAR Oancs: Torek, 9. septembra: Peter Kla-ver DAXASXJE PRIREDITVE Kino Matica: Mati Kino Sloga: Zadnji model Kino Union: Kapitan Furia Umetnostna razstava v galeriji ObersneJ. Razstavlja slikar Lojze Perko Veseli teater ob 20. v Delavski zbornici DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 7S. Mesto na morskem dnu Mednarodne znanstvene ugotovitve o potopljenem staro veškem mestu Herscnu Zadnje čase ste med poročili z vzhodnega bojišča večkrat čitali ime mesta Her-son, ki leži ob izlivu Dnjepra v Crno morje. Ob tej priliki se spominjamo starodavnega mesta Chersones, metropole tako zvane Krimske Atlantide, pokopane na dnu Črnega morja med današnjim Her-sonom in Sevastopolom. 2e čez 100 let arheologi raznih narodov preiskujejo v tem predelu obalo Črnega morja. Odkrili so na morskem dnu ostanke hiš in ulic, spomenikov in raznih drugih i predmetov, ki nam nudijo sliko življenja ' davnih časov in kultur. Ze starogrški j zemljepisec Strabon je napisal: »Za tremi j pristanišči po novem Chersonesu je stari J Chersones, ki je v razvalinah.« Zagonetko tega »strabonovskega Chersonesa« so j sknšali učenjaki že dolgo pojasniti. Po tri-letnih pripravah je ekspedicija arheologov ia potapljalcev ugotovila leta 1930 na morskem dnu blizu Hersona ostanke starih zidov in stolpov, ležečih v globini 4 do 16 m. Ti ostanki starega mesta so vidni i tudi iz letala iz primerne višine. Raziskovalna dela so potrdila, da je treba tu i iskati mesto, ki je o njem govoril grški i učenjak Strabon. Leta 1931. je bila organizirana velika | mednarodna ekspedicija, ki so se je udeležili razen učenjakov tudi potapljalci in filmski operaterji. Njihova naloga je bila ugotoviti čim več ostankov potopljenega mesta. Zgodovina doslej ni poznala primera, da bi bilo na morskem dnu odkrito celo mesto. Ze zaradi tega je bila naloga raziskovalcev posebno težka, ker niso še imeli izkušenj za raziskovanje na podobnem terenu. Raziskovalci so površino morja razdelili na kvadratične odseke. Na posameznih točkah so bile zasidrane ladje in iz njih so se spuščali potapljalci na morsko dno. Potapljalci so bili telefonično zvezani z voditelji ekspedicije, katere so postopno obveščali, kaj so odkrili. Tako je bil sestavljen nekak načrt potopljenega mesta. Načrt kaže, da je imel starodavni Herson v talnem načrtu obliko podkve. Mesto je imelo močno obzidje z obrambnimi stolpi, ki jih je bilo okrog 20. V središču so odkrili velike razvaline in jih s trudom očistili naplavin in morskih rastlin. Dobro je viden velik trg, ki je bil nekakšna hersonska Akropola. Okrog trga je bilo nekaj velikih vodnjakov. Na trg držita dve široki cesti, ki se križata skoro navpično. Ena je speljana do pristanišča. Pod trgom so odkrili potapljalci i.ekoliko podzemnih hodnikov, ki jih je bilo pod mestom najbrž celo omrežje. Stari Herson je obstojal od 4. do 2. stoletja pred Kristusom To se je raziskovalcem posrečilo ugotoviti po najdenih predmetih, predvsem pa po črepinjah posod. Učenjaki pripisujejo propad mesta stalnemu sesipanju obrežja in potresom Dokazano je, da morje še dandanes počasi žre Hersonski polotok. Avete un bellissimo servizio da tfc — imate izredno lepo čajno posodo. II briceo č molto di buon gusto — ročka je izdelana zelo okusno (= z mnogim dobrim okusom). Kosilo in večerja. Pršnzo e cena. £ pronto il pranzo (e pronta la cena) — ali je kosilo (večerja) pripravljeno (pripravljena)? A che 6ra pran-ziamo dggi — obklej obedujemo danes? Dobbiamo cenare alle otto — večerjati moramo ob osmih. Sara troppo tardi per voi — bo prepozno za vas? Io pranzo d'ordinario a un*6ra — obedujem po navadi ob enih. Volete pran-zare con noi oggi — ali hočete danes z nami obedovati? Mettćte la tovaglia — pogrnite prt! Mettete i piatti — postavite krožnike! Dove sono i coltelli e le forchette — kje so noži in vilice? Mettete le sedie intćrno alla tavola — postavite stole okoli mize! Cosa avćte ordinato per il pranzo — kaj ste naročili za kosilo? Avrčmo del pešce — ali bomo imeli ribo? Non c*e-ra un pešce al mercato — ni bilo rib na trgu. Che posso offrirvi — kaj vam morem postreči? Volete un po* di mi-nestra — ali hočete malo zakuhane juhe? Vi domanderd un po* di manzo — prosil vas bom za malo govedine. Che pezzo preferite — kakšen kos si želite? Ben cotto — dobro skuhan. Non troppo cotto — ne preveč skuhan. Vo- lete un po* di questo arrosto — ali hočete malo te pečenke? Vi piace il gras-so — ali vam je všeč mastni kos? Non j mi piace troppo il grasso — mastni del mi ni preveč všeč. Favoritemi del ma-gro — dajte mi, prosim, kos pustega mesa. Un p6' deli uno e dell'altro — malo enega in drugega. V6i non avete del sugo — nimate nič omake. Grazie. ne ho a sufficienza — hvala, imam je dovolj, ft buono quest'arrosto — ali je dobra ta pečenka? £ eccellente — izvrstna je. Posso servirvi di verdura — ali vam naj postrežem z zelenjavo? £cco de-gli spinaci e dei brocoli — tu je špi-nača in brstični ohrovt Volete dei pi-selli o dei cavolfiori — ali hočete graha ali cvetače? Questi fagiuoli verdi sono eccellenti — ta fižol v stročju je izvrsten. Non avete assagiato i car-ciofi — niste poskusili artičokov. Man- fiate dell'insalata — ali jeste solato? ceo delle pa ta te e dći cavoii — tu je krompir in zelje. Volete del pan bianco o del pane nero — ali hočete belega aH črnega kruha? Non avete mangiato del bo-dino — niste jedli nič močnate jedi? Posso farvi passare una fetta di questo cosciotto di montone — ali vam smem poslati košček tega koštrunove-ga stegna? Questa braciola lardellata di vitello h squisita — ta s slanino naperjena telečja bržola je odlična. Vo lete un pezzo di qućsto polio — ali hočete košček tega piščanca? Cčsa vi piace piu, la coscia o 1'ala — kaj vam je bolj všeč, bedro ali perut? £ lo stesso per me — mi je vseeno. Voi me ne date troppo — dajete mi ga preveč. Non ce n'e che un boccone — saj ga je samo za enkrat v usta. Datcmene solo la meta — dajte mi ga samo polovico. Bastera la meta — zadosti bo polovica. Vi convične cosi — ali vam je prav tako? Volete prendere un bicehiere di vino — aH hočete (vzeti) kozarec vina? Ne prendete del rosso o del bianco — ali hočete (vzamete) rdečega ali belega? Potčtc sparecehiare — lahko pospravite z mize. »Ah, zdaj se vidi, da je bila Terezi-na v svojem elementu,« je rekel nazadnje gospod Piškur. »Pa prav nalašč nam je naštevala toliko dobrot iz dobrih starih časov, da sem kar komaj sproti sline požiral!« »Najbrž bi bilo bolj malo učenja, če bi ostali samo pri tem, kar si danes privoščimo. Učenje pa mora biti!« je povedala svoje mnenje gospa Piškur-jeva. »Si že pridna, Terezina. Vidiš, jaz sem te tudi z zanimanjem poslušala!« »In jaz šele!« je ušlo gospodu Ovci. Kdo ve, kako je pri tem mislil. Ampak je zdaj za sprerrcmbo — Terezina zardela ... 207 »SLOVENSKI NAROD«, Torek, t. Stran S DNEVNE VESTI — Kralj in cesar obiskal tovarno eeiulo- Re. Pred nekaj dnevi se je Kralj in Cesar podal v Madonna dellOlmo pri Cuneu, kjer »i ogledal tovarno Celdit (Cellulosa đ Italia). Vladarja so spremljali akademik Giordan:, senator Burgo in predstavniki lokalnih oblasti. Visoki gost se je živo zanimal za tovamiSke naprave. — Minister Bottai odlikovan. Minister Eksc. Bottai je bil odlikovan s srebrno kolajno za vojaške zasluge. Odlikovanje je prejel za izredno junaštvo v Epiru in za junaška dejanja, ki jih je Izvršil svoje dni v AbesinijL — Senator Da Como umrl. V svojem gradu Lonato je v petek umrl senator Ugo Da Como. član skupščine v letih 1934. in 1935. Med prvo svetovno vojno je bil podtajnik financ in državnega zaklada in pozneje tudi minister Za senatorja je bil imenovan 1920., nakar se je ves posvetil zgodovinskim študijam in je v svojem gradu napravil eno najbogatejših knjižnic v Italiji. Spisal je več pravnih in gospodarsko socialnih knjig. — Cestna dela v Italiji. Vojna ni ustavila velikih cestnih del v Italiji, temveč jih je še celo pospešila. Po podatkih >L'Eco di Koma« je bilo odobreno za nove ceste, pred vsem one. ki imajo vojaški pomen, nad 120 milijonov lir. V severni In srednji Italiji dovršujejo velika cestna dela na pokrajinskih cestah, prav tako pa tudi v južni Italiji- — Redek jubilej dela. V Kopru pri Trstu je slavil V.ktor Vascotto, stavec v tiskarni Pecchian, 501etnico neumornega dela. Vascotto je praznoval svoj resda redek jubilej preteklo nedeljo v družbi številnih svojih delavskih tovarišev. Prisotni so bili tudi politični tajnik, mestni župan in številni drugi predstavniki Stranke. — Vpisovanje v trgovsko učillšee »Chrt-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 za »Enoletni trgovski tečaj« s pravico javnosti se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Informacije In nove ilustrirane prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Telefon 43-82. 395/n — Umetnostna razstava v Milanu. Dne T. t. m. je bila v Milanu otvorjena IV. umetnostna razstava dopolavoristov milanske pokrajine. Na razstavi sodelujejo znani slikarji, kiparji in keramiki. Posebna komisija je pregledala razstavljena dela in je podelila nagrade naslednjim umetnikom: Giorgiu Grandiu za sliko »Stara mati«, Massimu Rossiju za kip »Mladi zamorec« in Raimondu Galdiniju za dela »Fašizem pobija boljševizem« ter končno keramiku Al bi Appiani »Podstavek«. Razdeljenih je bilo Še nekaj nagrad. Za razstavo vlada veliko zanimanje. — Deseti brat. V milanski bolnišnici je pred nekaj dnevi povila svojega desetega sina 451etna Elevira Cerutti iz Codogna. Vseh deset sinov z novorojencem je zdravih. Prav tako tudi srečna mati. — Konjskih dirk v Trstu se je v nedeljo udeležil z dvema konjema tudi Ljubljančan g. Ivan Krušič. Kakor poroča včerajšnji »Popolo di Trieste« je pripeljal s seboj dirkalna konja Kad-Jana in Mojco. Med tema se je posebno dobro odrezala Mojca, ki je presenetila številne gledalce in zmagala v dirki za nagrado italijanske mode. V celoti so nedeljske tržaške dirke obsegale 8 točk, vendar pa se g. Krušič ostalih ni udeležil. sPopolot pristavlja, da je lastnik sam jezdil zmagovalnega konja. — Poravnalna postopanja v delovnih sporih- Kakor poroča agencija Agit, je bilo lani znatno manj poravnalnih obravnav v delovnih sporih kakor leta 1939. Skupno je bilo le 49 obravnav, med tem ko jih je bilo prellanskim še 116. — Dve radjiski družbi v Beogradu. V Beogradu so osnovali dve radijski družbi. Prva se imenuje Radio Beograd, ki ima delniško glavnico 20,000.000 din. Bavila se bo z obratovanjem radijskih postaj na srednjih in dolgih valovih. Druga družba se imenuje Teleradio in ima delniško glavnico 16.000.000 din. Njeno obratovanje bo omejeno na oddajne postaje s kratkimi valovi- Atelje BAZANELLA LJI^BLJANA, GAJEVA ULICA ST. 2 ZOPET REDNO DELA — 2etev po Srbiji je bila do konca julija povsod končana in je dala po dosedanjih paročiHh dobre, ponekod celo odlične rezultate. Tudi v Banatu bo žetev te dni končana. — Zagrebška opera v novi sezoni Novi repertoar zagrebške državne opere je bil te dni objavljen. VVagner bo zastopan z »Letečim Holandcem« in z »Mojstri pevcic, Rihard Strauss s »Kavalirjem z rožo«, Mozartove svečanosti bodo opravljene z Izvajanjem »Requijema« in »Čarobne pišca-11«, ki jo bo pripravil neki nemški režiser kot gost. Prvič bo v Zagrebu uprizorjena Suttermeistrova glasbena drama >Romeo In Julija« ki je doživela krstno predstavo v Draždanih. Operetni repertoar navaja Imena Zeller. Mildcker In Suppe. Premiero bo doživela Pepekova dunajska opereta >Ce-saričin jezdec«. Izmed oomačih del bodo uprizorjene naslednje opere: Gotovceva »Morana«. Odakova »Donca pleše« ter (v premieri) Papandopulova »Sončna cvetka«, Zajčeva »Viteška ljubezen« in Slrolov »Mladi gospod«. — Avtobusni promet na Hrvatskem mislijo podržaviti. Ni še odločeno ali ga bo opravljala država direktno ali pa bo zanj ustanovljena posebna družba, katere lastnica bo država. Obenem bo uvedeno racionaliziranje vsega prometa. — Dva nova slovarja. Izšla sta v založbi knjigarne AN T. TURKA nasl. v Ljubljani Pražakova ulica 12 v žepni obliki: Slovensko-! talijanski slovar, 430 strani, cca 26.000 besed, vezan v platno 20 L; Italiiansko-slo-venski slovar, vezan v platno 16 L; Obe deli vezani skupno v platno 35 L. Dobijo se tudi v vseh drugih knjigarnah. 392-n. — Vreme. Prejšnji tedni so bili sorazmerno lepi in tudi pretekli teden se nisme mogli pritoževati nad slabim vremenom. Avgusta je bilo letos celo manj padavin v Ljubljani kakor znaša mesečno povprečje. Prvi teden septembra je bil sorazmerno topel in imeli smo še nekaj pravih poletnih dni. Ob koncu tedna je pa začel pihati močan jug, ki nam prinese navadno deževno vreme. Vreme se je pokvarilo v noči med nedeljo in ponedeljkom. Včeraj je a malimi presledki skoraj ves dan deževalo. Danes je prenehalo deževati, vendar je se težko napovedati, čeprav se je barometer znatno dvignil, ali se bo vreme zopet popravilo. Kmetje al žele še nekaj tednov lepega vremena, ker je precej pridelkov Se na njivah. Potrebno bi bilo zlasti, da bi ostalo vreme toplo zaradi koruze, ki sicer ne bo mogla dozore ti. — Zdravstvena kolona na Velikih Poljanah pri Ortneku. Pretekli te Ion je zdravstvena kolona pod vodstvom dr. Duceja obiskala tudi Velike Poljane pri Ortneku. kjer so jo domači predstavniki toplo pozdravili. Zdravniki so pregledali 578 šolarjev in odraslih iz vasi in okolice. Prebivalci so hvaležni Visokemu Komisarju ter osebju zdravstvene kolone. Iz Ljubljane —lj Naznanite sobe! Mestno poglavarstvo Se vedno potrebuje več čednih opremljenih sob za nastanitev oficirjev in urad-ništva ter tudi nekaj opremljenih stanovanj, zato pa prosimo našo gostoljubno javnost, naj lastniki takih sob ali stanovanj te prostore takoj naznanijo v mestnem glavnem vložišču v pritličju leve hiše mestnega magistrata. —lj Dražba zaplenjenih radijskih aparatov, s Službeni list« Ljubljanske pokrajine z dne 3. t. m. objavlja razglas, da bo pokrajinsko postno, brzojavno in telefonsko ravnateljstvo v Ljubljani prodajalo na Javni Jražbi 3. oktobra ob 11. v ekonomskem oddelku ravnateljstva, Sv. Jakoba trg št. 2.. zaplenjene radijske aparate. Naprodaj bo 35 boljših aparatov in 99 detektorjev. Kdor se zanima za dražbo, si bo lahko ogledal radijske aparate 2. oktobra med uradnimi urami na ravnateljstvu, pa tudi na dan dražbe do 10. Treba bo plačati jamčevino najpozneje do 10. na dan prodaje. TOREK, SREDA, ČETRTEK, PETER VESELI TEATER GOSTOVANJE GE. POLONCE JU V ANO VE ZAČETEK OB 20. I KI —lj Nesreče. Včeraj so v ljubljansko bolnico prepeljali 9-letnega sina tesarja Jožeta Dagarina iz Škofje Loke. Deček je našel v gozdu ročno granato in se z njo igral. Granata je eksplodirala in mu močno razmesarila desnico. Z Dobrove so pripeljali 26-letnega delavca Jožeta Laznika, ki je padel s kolesa in si zlomil desnico. — Jakob Debevc, 55-ietni delavec Iz Ljubljane je padel z lestve ln si zlomil ključnico. — Ivan Setnik, 42-letnl delavec z Dobrove, je imel včeraj karambol z nekim kolesarjem. Obležal je na cesti hudo ranjen na glavi. Rana je tako nevarna, da bo najbrže izgubil oko. —lj Novi grobovi. Za vedno je zapustila svojce ga. Hermina Stajerjeva. po rodu Besekova, soproga strojevodje državnih železnic v pokoju. Za njo žaluje soprog in dve hčeri. Pogreb* pokojnica je bil v ponedeljek na pokopališče k Sv. Križu. — V visoki starosti 78 let je zatisnil oči zva-ničnik drž. železnic v pok. g. Franjo Ga-šperin. Pogreb pokojnika je bil v ponedeljek na pokopališče k Sv. Križu. — V visoki starosti je umrl Železniški uradnik v pok. g. Ivan Reitz. Pogreb blagega pokojnika je bil v ponedeljek na pokopališče k Sv Križu. — V cvetu mladosti je preminil dijak VH.a razreda I. dri. realne gimnazije v Ljubljani Gabrijel Capuder. Zemske ostanke bodo prepeljali iz kapelice sv. Petra na 2alah v sredo ob 16. k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, svojcem iskreno so žal je! —lj Cestna dela na Vrtači. Prijazni mestni okraj Vrtača je brez dvoma najbolje urejen v Ljubljani. Vse ceste so moderno tlakovane, hodniki za pešce pa asfaltirani. Pred nedavnim je bWa tu dogTajena velika tronadstropna stanovanjska hiša ln zdaj pravkar dovršujejo okolici primeren zid, ld bo oklepal vrtove okrog hiše. Vrtači pa posvečajo tudi primerno pozornost. Na katrani ziranih cestiščih so se naredile številne razpoke, v prvi vrsti zaradi tega, ker je bil v zadnjem Času velik del avtomobilskega prometa s Tržaške ceste usmerjen po Levstikovi ulici v središče mesta. Vse razpoke in podobne okvare so delavci mestne občine zalili 8 katranom, tako da so vse ceste spet ravne in gladke kakor prej. Iz Trebnjega _ Brivnice ob ponedeljkih zaprte. Brivsko-frizerski odsek novomeškega združenja obrtnikov je sklenil s svojim osebjem kolektivno pogodbo, ki med drugimi določa, da bodo ob ponedeljkih vsi brivsko-frizerski lokali zaprti. V primeru pa, da pade na torek kak zapovedan praznik, cerkveni ali državni, bodo brivnice v ponedeljek odprte, zaprte pa v sredo. — Cestna dela. V območju nadzorniške-ga okoliša Trebnje se dovršuje pokrajinska cesta Tibaboj — Mirna. Propusti so bili izvršeni na cesti Velika Loka — Čatež in PliLska — Dobrniče. Pričeta pa so tudi dela na prestavitvi vznožnega klanca pod pokrajinsko gospodinjsko šolo na Mali Loki in bo po tem končanem delu ča-teška cesta, ki vodi na Čatež in Zaplaz končno v vseh odsekih Izboljšana in zloglasnih čateških klancev, ki se je na njih pripetilo tudi nekaj smrtnih nesreč, ne bo več. V delovni program cestnega odbora pa je sprejeta prestavitev ceste mimo klanca na pokrajinski cesti Trebnje — Račje selo in bo končno izginil tudi račje-selski klanec, ki je velika ovira za promet na tej prometni cesti. — Podružnica sadjarskega društva obvešča članstvo in druge interesente, da je pričela z gradnjo sadne sušilnice, ki bo zgrajena na občinskem zemljišču na Cvi-ljah. Ker so gradbeni stroški veliki, se naprošajo vsi, ki se nameravajo posluževati sušilnice, da z izdatnimi prispevki pripomorejo, da bo le letos ta sadjarska naprava dograjena in Izročena svojemu namenu. — Kontrola sodov. Uradna kontrola sodov bo 15. in 16. septembra, na kar opozarjamo prizadete gostilničarje in vinske trgovce. — Na občini so orodne are za stranke samo od 8. do 12. ure. Popoldne se sa stranke ne uradu je. L3UBL3ANSK! KINEMATOGRAFI 16.. 18. te te. ari KINO SLOGA TELEFON CT-JO itlfna ljubezenska zgodba te življenja umetnikov Zadnji C »m lila Horn, Aleksander SveS, Javor Fal Samo se KINO UNION TELEFON Zt-tl Senzacionalen film napete vsebine Kapitan Fnria Victor Me Larlen Brian Aherne. Film o taerojn. neustrašenem bom za pravico in svobodo. Film poln zabave, ko-milnih prizorov in krasnih posnetkov. KINO MATICA TELEFON 22-41 Najnovejši Gizlijev velefilm! Mati Emma Gramatica. Beniamino Glgll, To Je film pretresljive vsebine in krasnega petja Nudil Vam bo nepozaben glasbeni užitek!__ Radio Ljubljana Torek, 9. septembra 1941-XIX 12.30: Poročila v slovenščini, 12.45: Simfonična glasba. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Orkester pod vodstvom mo;stra An-gelinia. 14: poročila. 14 15: radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Sijanca: operna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Prenos iz »Aule Magnet sien-ske univerze: koncert v spomin Antona Vi-valdija. 10.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pestra glasba, 20: Napoved Časa in poročila v italijanščini. 20 20: Komentarji k dnevnim degodkom v slovenščini, 20.30: Lirična sezona EIAR-]a: Strauss: »Salo-me« 22.10: Predavani« v slovenščini, 22.20: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Petralia. 22.45: Poročila v slovenščini. Sreda. 10. septembra 1941-XIX 7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: Lahka glasba, v presledku ob 8. napoved časa. S.15: Poročila v italijanščini. 12.30: Poročila v slovenščini, 12.45: Operna glasba, 13: Napoved časa. poročila v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini.. 13.17: Vokalni kvartet Lumbar in kmečki trio. 14: Poročila v italianščini. 14.15: Poiočila v slovenščini: 17.15: Koncert violinista Karla San-cina ob spremljevanju pr»f. L. M. Skerjan-ca 19: italijanski ačni tečaj pod vodstvom prof. dr. Stanka Lebna. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Nastor saksofonista Miloša Ziherla. 20: Napove 1 časa, poročila v italijanščini, 20.20: K on entar k dnevnim dogodkom v slovenščini. 20.40: Orkestralna glasba pod vodstvom Angellnia, 21.30: spevi in koračnice 21.30- Vesti v slovenščini. 22: italijanska glasba pod vodstvom Prata. 22 30: zabavna glisba. 22.45: Poročila v slovenščini. Delo invalidskega sodišča v LJubljani >Vojni invalid«, glasili naših vojnih invalidov, objavlja v svoji septembrski številki zanimive podatke o ogromnem delu invalidskega sodišča v Ljubljani. Z invalidsko uredbo, ki je bila uveljavljena 1. aprila 1939. so bila ustanovljena okrožna kot invalidska sodišča. Po prejšnjih invalidskih zakonih je obstojalo za naše kraje le eno in sic^r kot prvoinstan-čno divizijsko sodišče. Zaradi tega so bili zbrani v Ljubljani spisi iz celotnega teritorija bivše dravske banovine. Ob uzakonitvi bivše invalidske uredbe, ki je predpisala ustanovitev petih okrožnih kot invalidskih sodišč, je bilo v Ljubljani na Invalidskem sodišču zbrarih 22.936 invalidskih spisov, kar že pove dovolj kako ogromno delo je čakalo to sodišče. S tem ogromnim arhivom se e moralo sodišče večkrat seliti iz poslopja v poslopje. Vso dediščino bivšega divi^ijskega invalidskega sodišča so prevala nova okrožna invalidska sodišča. To je pa povzročilo mnogo zamudnega dela Prepisati je bilo treba vsak posamezni invalidski akt, vpisati in sestaviti točne sezname spisov za posamezna okrožna inva idska sodišča. Vse to ogromno delo je bilo opravljeno brez vseh nedostatkov in v pravem času, tako da so okrožna invalidska sodišča lahko začela poslovati kmalu. Okrožno invalidsko sodišče v Ljubljani je prevzelo od bivšega č vizijskega sodišča največji del spisov in sicer 6.934. Invalidska uredba iz leta 1939. je določala, da je moral sleherni, ki je mis.il, da ima pravico do državne zaščite in pomoči, podati pismeno prijavo neposredno invalidskemu sodišču prve stopnje. Prijaviti se je moral v 6 mesecih po uveljavljenju uredbe. Čeprav je bil rok za pri javi j en je sorazmerno kratek, se je prijavilo okrožnemu invalidskemu sodišču 9026 interesi ran cev. Okrožno invalidsko sodiače v Ljubljani je začelo takoj reševati tudi nove prijave, in sicer po vrstnem redu tako kakor so prihajale. Veliko večino prijav je bilo treba priključiti k starim invalidskim spisom, za ostale prijave so pa morali še zbirati dokazila in zasliševati priče. Doslej je bilo od teh prijav rešendh že 8.700. Rešiti bo treba še nekaj nad 300 invalidskih zadev. Med rešenimi spisi okrožnega invalidskega sodišča v Ljubljani jih je okrog 200, ki čakajo na odločitev vrhovnega invalidskega sodišča. Vsem prizadetim vojnim žrtvam, ki čakajo na to rešitev, so bile izdane rešitve prvostopnega invalidskega sodišča, kar pa ne zadostuje za prejemanje invalidnine. Čim bo začelo poslovati invalidsko sodišče druge stopnje, bodo spisi lahko šele definitivno rešeni. Povsem nejasna usoda pa je tistih vojr.ih žrtev, ki so odposlale svoje spise sodišču druge stopnje pred izbruhom vojne v Beograd. Teh spisov je okrog 300. Vsi ti prizadeti invalidi imajo že rešitev prve stopnje, a končna ureditev invalidskega vprašanja je odvisna od vrnitve teh spisov invalidskemu sodišču v Ljubljani. Rože in glasba Noki južnoameriški gojvteđj cvetric je odkril, da se je pop;e cvetlic, ki so bite v prostoru, v katerem je bil radijski aparat, hitreje razcvetelo kakor enako popje, ki je bik> v drugih, rhVh sobah. Nadaljnji poizkus^ gojite!jev so to čudovito dejstvo po> trdili. Možno je, da zvočni valovi izpod-bujajc celice dotične cvetlice k hitrejšemu razvoju. Obnovite naročnino! Poslanstvo knjige Ljudska knjigarna izdaja od Časa do časa »Vestnik«, v katerem priporoča svoje knjižne izdaje in druge knjige svoje prodajalni ce. Urejuje te propagandne brošu-rice pesnik in pisatelj Severin Sali in izpod njegovega peresa potekajo bržkone v avgustovi številki objavljene naslednje tehtne misli o poslanstvu knjige: »V času usodnih dogodkov in sprememb, iz katerih se poraja nova oblika sveta, je vse zagonetno in mučno, V borbi narodov za materialno in duhovno eksistenco se zdi, ko da se je kultura iz svoje življenjske sfere dvignila v neko nejasno odmaknjenost, od koder, \>saj trenutno, nima blagodejnega vpliva na posameznika in človeški kolektiv. Toda to je le navidezen privid ki se rad javi od mučnih pogledov v s i Ju njost utrujeni misli. Človekova ustvariaJna moč, ki se v kulturi javlja, žiVt in deluje naprej, ker je nesmrtna in ne spada pod zakon individualnih uničenj, 'n iz zgodovine vemo. da se prav v takem času, kakor je naš. človekovo zanimanje za kulturne stvaritve in vrednote ne zmanjša, temveč ra\'no nasprotno: poveča. Kajti te vrednote poteg svojega bi azil nega vpliva na um in srce pokažejo sedaj še s\-ojo krepilno moč, da naše duhovno gledanje v tek stvari in dogodkov o*tane mirno in čvrsto. To te tudi čas. v katerem knjige dobe svojo polno veljavo. Ne kakršne koli knjige, temveč tiste, ki so res delo umetniške osebnosti m nam prav zato veliko povedo. Ne tiste, ki so natiskan papir in spadajo med knjige le zato, ker imajo numerirana strani in razpleteno »zgodbo*, temveč tiste, ki nosijo v sebi živo umetnikovo besedo, ki služi človeku tudi takrat, ko jo bere za razvedrilo in oddih. Iz statistik javnih ljubljanskih knjižnic vidimo prav zadnje čase razveseljivo dejstvo. Namesto raznih avanturističnih, plehkih povesti in romanov s salonskimi škandali \nsoke družbe ljudje vse rajši bero naše stare pisatelje zdra\-ih nazoren', krepkega sloga in klenega jezika: Jurčiča, Tavčarja, Kersnika, lastika. Detelo, Trdino, Mencingerja. Cankarja, Finžgarja, Preglja, med novejšimi posebno Be\-ka. Ta statistika naših knjižnic jasno kaže, da se je naS človek spet zavedel, da je treba ceniti, kar fe iziirno, domače. Se\reda s tem nočem reči, naj bi ne brali ali prevajali tuje leposlo\'ne stvaritve, če .«%> tega \*redne. Tudi to je za nas važno in potrebno Toda ne le najvažnejše in najpotrebnejše, ampak naravnost nujno in prvo za nas je, brati in spoznati to, kar so v našem jeziku napisali naši \*e!iki pisatelji in pesniki. Ker je to del naše kulture, izraz naše Uva ustvarjalne tvornosti in nas samih. Naj se naš rod za\~eda poslanstva in vrednot slovenske knjige ter naj ji bo z\*est bralec in dober to\'ariš. da **u h*ndo dobre in zveste tudi one. Kavarniški natakarji so zadovoljni z njvo ureditvijo napitnine Ljubljana 7. septmbra Dne 14. jirlija je b;l uveljavljen no\i mak simalni cenik živil v restavracijah, kavarnah in hotelih v Ljubljanski pokrajini. Novi cenik ie vseboval tudi važno določbo & katero so b'le odpravljene prostovoljne napitnine in uvedeni točno določeni pribitki na račune gostov v korist post rež neg a osebja: v rstavracijah IO°/o. v kavarnah 15°/o in v hotelih 10°/b. Fiksirana napitnina je bila novost zlasti za kavarne, d očim ie bila po restavracijah po večini uvedena že prej. Ker je uredba od 14 ju'li'a rešila vprašanje samo načelno in ni bile določnega n;č podrobnega glede razdelitve 15% pribitka v kavarnah so bila potrebna med delodajalci in delojemalci pogajanja pri katerih se je kmalu na^la osnova za soglasje. Dogovor med »Združenjem gostinskih podjetij« m »Zvezo gostinskih nameščencev v Ljubljani« glede razdelitve pnbitkov med kavarniško osebje je stopil v veljavo 1. septembra in vsebuje naslednjih pet točk: Dogovor velja za vse kavarniške obrate na področju Združenja gostinskih podjetij v Ljubljani. Nagrada se razdeli med postrežno osebje za nazaj po sledeči lestvici: vsakemu plačilnemu natakarju pripade 8, natakarju do-našajcu 5 in vajencu pol osnovne enote. Poleg 15% nagrade pripada kavarniškemu osebju, zaposlenemu pri postrežbi gostov še: minimalna mezda, povišana po uredbi Visokega Komisarja z dne 4. julija, od katere pa se odbije 30 odstotkov na račun prejete postrežnme. Hrano v naravi se sme zaračunati v višini predpisani o minimalnih mezdah. Drugemu osebju v kavarnah pripada minimalna mezda s poviškom od 4. julija Iz časov prvih radijskih aparatov Dane« je že skoraj v vsaki hiši v mestu sprejemni radijski aparat in kjer je na razpolago' eJlektrika, se je razširi! že daleč na kmete. Na ta čudež novega veka, lci nam z enim sanvm obratom gumba prinese najlepšo glasbo ali najnovejša poročila, smo se tako navadili, da ga imamo že za nujno sestavino sodobnega življenja, čeprav je šele 15 let, kar je bil izdelan prvi. Leta 1925 so bMi v laboratorijih tvornice radijsk;h aparatov Telefunken zbrani nekateri mženjerji, ld so si z zanimanjem in vidno razburjenostjo ogledovali majhno črno škatlo, postavljeno na mizi poleg velikega zvočnika. V hipu se je, ko je eden med njimi zavrtel gumb na škatl;ci, iz zvočnika oglasilo petje in nato orkestralna glasba. Snažilka, ki je prihajala v prostore vsako jutro, je bila tisto hitro slučajno pozabila v laboratoriju metlo in je prišla po njo prav v trenutku, ko se je oglasil zvočnik. Ko je zaslišala glasove, je b;la tako zbegana, da je prebiedela; nato po je zbežala in se drla na vse grlo: »Čarovnija, Čarovnija! Izvabili so glasbo iz škatle za piškote.« Aparat, o katerem pišemo, j« bil »Areo-lette«, prvi, ki ga je zgradila tvornica Telefunken. Res jih je bilo že prej nekaj na prodaj, vendar so bil; zelo dragi. »Areo-lette« je bil prvi serijski izdelek, ki je prišel na trg že po močno znižani ceni. Pomožne osebje ne sme jemati od gositov nobene posebne nap'tnine. Eventualne kazni, ki bi jih morali delodajalci plačati zaradi nupruvičenega pobranja višje nagrade, mora povrniti uslužbenec, ki 'e pobiral v\vjo napitnino, če ca ni mogoče ugotoviti, jamčijo povračilo i*kode vsi uslužbenci solidarno. Dogovor je sklenjen za dobo enega leta in se avtomatično podalij>a. če ga nobena stran en mesec pred potekom ne odpone. Dogovor pravi, da pripada plačilnemu 8 »točk«; natakarju 5 in vajencu pol »točke« pobrane !5°/o postre/nine. Ta določba ni takoj razumljiva. M,:ljcno pa ;c takole: če ima obrat n. pr. 2 plačilna 10 natakarjev, in 2 vajenca in kasira 201 liro pribitka na dan, se ta pribitek najprej do'i z vsoto vseh točk upravičencev. V našem primeru za 2 plačilna 16. za 10 natakarjev 50 ;n dva vajenca 1 točka, t.kupno 67 U;ek Osnovna enota je potemtakem 3 lire in prejme vsak plačilni 24 lir. natakar 15 lir in vajenec 1.50 lire na dan polog za 30"/o zmanjšane minimalne mezde. S tako ureditvijo se je gmotni položaj natakarjev precej zbodjšal, raki. da se lahko z zaupanjem posvečajo svoji težavn*. službi. Nevarnosti, da bi bila zaradi tega postrežba slabša ni, ker je v njihovem interesu, da s pozornostjo in skrbno postrežbo privabijo čim več gostov ter si s tem zboljšajo svoje dohodke. Slabši pa je sedaj položaj plači1n:h natakarjev', ki so morali doslej iz nal»rane napitnine skrbeti često tudi za časopisje in kriti tu in tam še drucje izdatke. Vse to bo moralo odposti, ker b; bilo v nasprotju z zakonitimi določbami, če bi moral plačilni natakar s svojo mezdo kriti stroške, ki spadajo v režijo obrata. Dogovor med delodajalci in d Iojemalci v splošnem dobro funkeonira. Kdina točka, kjer še ni vse jasno, so mezde v času zakonito pripadajočih dopustov. Po mnenju natakarjev bi bilo pravilno, da pripadajo za ta čas, če podjetnik ne zaposli nadomestne osebe, dopustniku vsi prejemki. Če pa zaposli nadomestno osebo, da tej pripadejo normaln; prejemki, dopustniku pa minimalna mezda. Natakarji upajo, da bo uvidevnost pri gospodarjih zmagala tudi v tej točki in bo med obema strankama v splošno korist zavladalo popolno soglasje in zadovoljstvo. STROJEPISNI POUK Večerni tečaji. Oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 15. septembra. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon št. 43-82) 1490 Makulatur-ni papir proda uprava »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, Puccinljeva nI. 5 POHIŠTVO po naročilu in vse vrste stolov izdelujem. Politiram oprave In izvršujem vsa popra« vila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana, Breg 14. 1063 Starodavne izkopanine V Bernu, glavnem mestu Švice, so :zkopali dva dragocena mozaika iz dobe rimskega imperija v starem veku. Strokovnjaki menijo, da izvirata iz prvega stoletja po Kristusu in da predstavljata dve morski božanstvi. Mozaika so našli med ruše vina nv starega rimi janskega mesta. GLOBOK KES Kmet je priznal pri spovedi, da je ukradel sosedu prašiča. »Zelo me peče vest,« je dejal, »in prosim za nasvet, kaj naj storim.« 2upnik je nekaj časa razmišljal, potem je pa vprašal: »Koliko je bil prašič vreden?« »Sedem tolarjev,« je odgovoril kmet. »Dobro, dragi vernik, prinest mi jutri sedem tolarjev, da jih bom izročil okra-denemu.« Naslednje jutro je prinesel skesani kmet denar in naštel na mizo 21 tolarjev. »Kaj pa pomeni to? Saj sem ti rekel prinesti samo 7 tolarjev.« -r>n. (rr>e^r%d ztmr»;k.« ie demu stare Perzije. A h ura Mazda je bil bog dobrega :n luči ter se je stalno bo;eval z bogom teme in zla Ahrimanom. Po stari perzijski veri se ye moral človek stalno očiščevati, ne le z dobrimi :nislimi, besedami in dejanj1", temveč trni s posebno hrano. Od drugih ver se je razlikovala tudi v tem, da ni predpisovala pestov. L'čiia je celo, da se je treba postov varovati, češ da se lahko samo' čvrst organizem upira vsemu zlu in da lahko le močan človek opravlja dobra dela. Pristaši mazdan fcegfl tlibanja >o seveda stare nauke mcč:io prekrojili. Copra v ne predpisujejo post'/v. vendar se zavzemajo za čim večjo zmernost v jedi in pijači. Priporočajo sicer, naj človek je. kadar je lačen, vendar trde. da je za odrasle dovolj jesti dvakrat na -pust'1 svojemu rojstnemu krajni »voje posestvo. Določil je vse premoženje za lepotno nagrade, ki bi jo naj mesto podelilo lepotici ali krasotcu ne glede na narodna pripadnost, z edino izjemo, da nc sme nagrade prejeti Rus, Nagrajenca morajo odlikovati naslednje lepotne zrtačilnosti: rmeti mora najravnejši n najtanji nos, rdečkasto plave lase, roko s kratkim podlehtiem in nadlehtjem, a z dolgimi prsti m črno obrvi. Če bi ne našli nikogar, ki bi se približal temu lepotnemu idealu, naj ra^radkii podele tistemu, k' bo najbolj podoben temo opisu. Vsekakor pa mora imeti rdeči :sto lase in brke, če je mcški. Nagrada 'ie sme biti izplačana, dokler se Izbranec ne poroči m dokler nima otrok. Če ostane nagrajenec samski ali čc ne bo imc-1 v zakon« otrok, mu ostane samo lepotni naslov hrt z denarja. no je, da bi mazdanska dieta koristila njihovemu zdravju. Pri predpisih mazdancev, kaj je treba je-sti, je pa treba seveda upoštevati, da njihovo' gibanje ;zvira iz vroče dežele, kjer se prebivalstvo hrani že zaradi oednebja predvsem z vegetariansko hrano. Ta hrana je prilagođena zahtevam ljudi, ki delajo v %'eliki vročini na prostem. Razumljivo je, da se ljudje drugod ne morejo povsem ravnati po prcdpis;h in jedilnikih mazdancev, četudi priznavajo njihov nauk. Vendar vas bo nekoliko zanimalo, kaj n. pr. priporočajo za poletne jedilnike. Svetujejo, naj bi se v vneih poletnih mescih kolikor mogoče ;zogibali močne hrane in s tem mislijo na kruh, jajca in sir ter jedilnike čim bolj prilagodili lahki hrani tropičnih dežel. Zato priporočajo razen riža. ki mu pri nas ustreza tudi krompir, v glavnem surovo hrano, zlasti zelenjavo in sadje. Priporočajo tudi uživanje surovega korenja. Nadalje priporočajo v lastnem soku dušeno zelenjavo, zabeljeno z maslom, kakor n. pr. grah z meto. strceji fižol s kaduljo, karet-ko z janežem, krompir s koprom, peso s kumino-, buec z goreičnim semenom, beluše s timinijanom in podobno. Glavnato solato pripravljajo v vročih poletnih mesecih s česnom, pozneje pa jo mešajo z zeleno papriko. Karotko servirajo s kumino ali janežem. Če uživamo sadje, nas svare, naj nfkdar ne p;jemo vode. Poleti ne priporočajo mleka, vendar pa maslo za zabelo. Eno najvažnejših navodil, ki velja za vse letne dobe in vsak mazdanski jedilnik je to, da je treba vsako hrano zelo dobro prežvečiti, jesti zelo počasi in v dobrem razpoloženju. ženske kot planinski vodniki Težavnemu in odgovornemu poklicu gorskih vodnikov so se doslej posvečali brez izjeme edinole moški. Nemško planinsko društvo pa je v preteklem poletju organiziralo poseben tečaj tudi za ženske, ki bi hotele voditi turiste po planinah. Tečaj je bil razdeljen v oddelek za plezanje, oddelek za hojo po ledu in ledenikih, kot dopolnilo obema pa je služil teoretični del. Vsekakor bo zanimivo izvedeti, kako so se ženske obnesle v tem napornem poklicu. Kaj utraja strojepisko Kakor se čudno sliši, je vendarle res, da utruja strojepisko manj tipkanje na stroj, nego poslušanje, ko ji kdo narekuje, oziroma ji čita besedilo. Meritve dihanja pri strojepiskah so dokazale, da je bilo tudi pri izurjenih močeh dihanje za tretjino počasnejše od običajnega, kakor hitro so morale pri pisanju paziti na narekovanje ali pa jih je kdo motil z vprašanji ali nagovori. Tuli pri pisanju po stenografi rani predlogi je prišlo do lažjih sprememb v dihanju, ako ni pisala strojepiska 2-slepo«, temveč je morala vedno menjaje obračati oči na predlogo in na stroj. V vseh primerih je bilo pisanje na stroj kot tako najmanj naporno. Strojepisko utrudita mnogo bolj kakor tipkanje poslušanje diktata, posebno če ni dovolj jasen in gladek, in pa čitanje predloge, posebno če je slabo čitljiva. Mnogo bolj od prstov delajo pri njej ušesa aH oči in ta prerhrsem povzročajo njeno utrujenost. Testenine prinašajo srečo Japonska ljudska vera pripisuje srečen pomen testeninam, ki jih izdelujejo na Japonskem v obliki, podobni naširn makaronom, in jih imenujej-c »udom« &>K *®cba«c Če Človek uživa veliko tesrtentn, bo živel po tej japonsdc' veri mno-go let, posebno $o. če so testenine zelo do'ije, ker pomeni ta »dolgo življenje«. Ta vraža gre tako daleč, da ob določenih praznikih na Jnponskem uživajo samo testenine, da bi irveJi dJJo časa. ZA SMEH IN KRATEK ČAS KDO JE PESIMIST? Pesimist je človek, ki je le tedaj zadovoljen, če je nesrečen, in še tedaj je slabe volje. NEUSPEŠNO NADOMESTILO Jožek in Franček sedita v kavarni, pm vpraša Franček Jožka: Mi moreš posoditi vžigalico? — Ne, pač pa ti lahko dam vžiga mik. — Ah, ti si pa res neumen. — Zakaj pa takoj neumen? — Nekaj mi je prišlo v votli zob. Te^a vendar ne morem potegniti ven z vžigalnikom. PROKLETSTVO 21 DENANTA Roman. Ali je res imel namen popihati jo tako kakor Edita. Mislim, da ni bilo tako, toda veselilo me je, poučiti ga malo. Zaenkrat sem ga imel v svojih rokah. Vse prednosti so bile na moji strani in moral sem jih obdržati do konca te afere. Bilo jo okrog treh, ko sva zapustila gostilno. Kaj naj počneva do odhoda vlaka proti Londonu? Manzana, ki ga ni nič kaj mikalo sprehajati se po ulicah, je že govoril, da bi se zatekla kam v pivnic«. Komaj sem ga pregovoril, da je šel z menoj na zunanje bulvarje ... pod pretvezo, da se moram nadihati svežega zraka. Gredoč sva kramljala ali bolje rečeno govoril sem samo jaz, kajti Manzana nikakor ni bil zgovoren. Postal je bil mračen in žvečil je ogorak cigare. Oči vidno je mislil na svoj samokres, s katerim me je hotel krotiti po svoji volji. — Glejte, — sem mu dejal, — dva koraka sva od vašega stanovanja. .. Zakaj bi ne počakala v njem do obeda? Zunaj je mraz, in kovčeg, ki ga nosim, me reže v roko. — Saj sem vam že povedal, da imam važne razloge, da se ne vrnem v svoje stanovanje, — je odgovoril osorno. — Da, bojite se. — Že mogoče ... — Ali bi se bali recimo mene? To vprašanje, zastavljeno nenadoma — priznam, da tudi nekoliko neprevidno, — je Manzana osupnilo. Srepo me je pogledal,, stisnil zobe in odgovoril srdito žarečih oči: — Ne bo se vam posrečilo ujeti me v past, dragi moj! — Kaj ste znoreli? — Vem, kaj govorim ... — Ne razumem vas ... — Jaz pa razumem in to zadostuje. Vrgel je proč ogorek cigare, zamrmral nekaj nerazumljivih besed in se naglo obrnil v nasprotno smer. — Ah, dobro, — sem dejal, — življenje z vami bo prijetno, če ostanete tako svojeglavi. Nimate pa nobenega vzroka biti nezadovoljni. Pred dvema dnevoma ste bili še reven kakor cerkvena miš in mislili ste na samomor, pa sem se nenadoma pojavil jaz, da bi vam ponudil demant. • • — Demant, ki se ga ne bova nikoli odkrižala! — Gotovo bi bilo tako, če bi ga hoteli spraviti v promet vi sami. V tem primeru bi res lahko umrla od lakote. K sreči sem pa jaz tu. Manzana je zamahnil z roko. — Torej vi mislite, da se boste večno izprehajali z Regentom v svojem žepu, — sem dejal. — Bojim se tega, — Manzana, vi niste pri zdravi pameti. Če ima namreč sploh kdo v tej aferi pravico pritoževati se, sem to jaz. Jaz sem vam prinesel veliko premoženje, jaz sem pristal na to, da si pravično razdeliva sadove mojega dela in namesto da bi mi bili hvaležni, da bi se mi vrgli v naročje, se delate kakor da imate pred seboj sovražnika. Vidim, da je res umesten izrek, da ta prokleti denar razdvoji vedno najboljše prijatelje. — Ne pridigujte kakor apostol, kaj mislite, da nisem uganil ozadja vašega mnenja? Kaj me smatrate za tepca? — Podtikate mi čustva, ki so mi tuja, dragi moj. Zagotavljam vas, da je tako. Sklenil sem z vami pogodbo in pripravljen sem izpolniti svoje obveznosti. — Da, — je 3iknil Manzana, — s samokresom v roki. — Kaj hočete reči? — Saj veste to prav tako dobro kakor jaz! — Na stransko pot zavijate, dragi moj. — Zares ... Najin pogovor je bil s tem zaenkrat končan. Prispela sva do Amsterdamske ulice. Mračilo se je in sever je pihal brez prestanka. Pospešila sva korake. Ker je bilo pešcev ob tem času zelo mnogo in ker sem riskiral, da bi me ločili od Manzane, sem ga znova prijel pod roko. — Ah, še to? — je dejal osorno. — Najbrž se bojite, da bi ne pobegnil. — Človek ne more nikoli vedeti, dragi moj ... — Primite me pod levo, ne pa pod desno roka. — Ah! — Da, za to imam svoje razloge. — Kakor želite, dragi moj ... ena roka ali druga, to ni važno. Manzana je skomignil z rameni m opazil sem, da je od tistega trenutka neprestano tiščal desnico na prsi. Najbrž se je bal, da bi jaz ne poskusil polastiti se »najinega« demanta. Mislil sem že na to, pa sem spoznal, da bi se mi ta načrt ne posrečil. Ljudje, ki so naju videli hoditi roko pod roko, gotovo niso pomislili na to, da tako bratsko povezana človeka čakata samo na priložnost, da bi mogra planiti drug na drugega, Na tihem sem se veselil Manzanove jeze tn v bodočnost sem zrl že z manjšo mero vznemirjenja. Manzana je bil zdaj moj ujetnik in to ga je strašno jezilo. Ta mož je bil gotovo pravi izsiljevalec. K sreči naključje kaj rado poskrbi, da se obrne vse prav. Ko sva korakala po Londonski ulici, mi je Manzana nenadoma dejal: — Zakaj me prav za prav vodite na kolodvor Saint-Lazare ? Navadno se odtod odpelje v Anglijo s Severnega kolodvora. Pot preko Calaisa je mnogo krajša. Urejuje Josip Zupančič ti Za Narodno tiskarno Fran Jenu fl Za opravo tn inseratni deJ Usta Vlad. Regali? /i Vsi v Ljubljani