Poštnina platana r gotovini.
ŠTEV. 254.
V LJUBLJANI, četrtek, dne 3. decembra 1925.
Posamezna številka Din 1.—.
LETO n.
NARODNI Dmm
Iritaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20---, inozemstvo Din 30*—.
lecdvisen političen list.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV. 15. TELEFON 8TEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem čeli. uradu štev. 13.633.
diktator Italije trudi, da ne pride do te
izjeme. V kratkem je grozil Italiji, da pošlje 60.000 črnosrajčnikov nad njo, če se ponove še enkrat taki napadi nanj, kakor jih je izrekel v dunajskem parlamentu , poslanec Ellenbogen. Posledica grožnje? Da je sedaj cela stranka pripravljena ponoviti besede poslanca El-lenbogena.
V rimskem parlamentu je ponosno zaklical il duce, da je 2,000.000 sinov Italije pripravljenih, da prične na njegov migljaj pohod, kamorkoli bi ukazal. In da ne bi svet mislil, da se to tiče samo nas Jugoslovanov, je posl. Giunta spomnil z Aduo na Francijo, ki noče pojmiti novega apeninskega imperializma.
In te dni pišejo listi zelo obširno o namerah fašistov da se pripoji tesinski kanton Italiji, lako mora tudi najbolj miroljubna Švica uvrstiti se med nasprotnike imperialističnega fašizma.
V Bozenu pa se tudi ob podpisovanju Locarnskega sporazuma odstranjuje spomenik nemškega pesnika, da združuje tudi nemški pesnik Walther von der Vo-gelvveide nemški narod v odporu proti težnjam Mussolinija.
Silno zmožna je bila nekoč italijanska diplomacija in česar niso priborili Italiji njeni generali, to so ji priborili njeni diplomati. Zlasti mi smo to zmožnost italijanskih diplomatov več ko dovolj okusili. Spretna italijanska diplomacija, ki jdkdar ni pozabljala opominjati na svojo bberalno zgodovino, je zgradila cel blok ^vražnikov okoli nas in s tujo, ne lastno, mržnjo je slabila našo pozicijo. Fašistovska Italija, ki je vrgla vse liberalne tradicije Italije v staro šaro, ki je P^lasila demokratično načelo kot zmoto* ta Italija je ustvairila cel obroč na-sVr°tnikov proti sebi.
Resnično, z efektom fašistovske zunanje politike smemo biti zadovoljni, ker U(ii naši najboljši diplomati ne bi mogli Pridobiti nam toliko zaveznikov, kakor 'il i° pridobila z orožjem rožljajoča po-
l^a g- Mussolinija. ny Prašanje je le, če bodo miši državic in diplomati znali to ugodno pri-lz^oristiti. Če bodo ostali nadalje
Locarna.
Ni bilo sicer zastopnika naše države v torek pri podpisovanju Locarnskega j sporazuma, toda vseeno je ta akt važen uspeh tudi za demokrate Jugoslavije. Zakaj ista osnovna misel, ki je ustvarila ,naš j ugoslovenski sporazum je usta varila tudi Lccarnski. Ni mogoče s silo vladati nad naredi, temveč napredek naroda ko človeštva je mogoč samo potom sporazuma, medsebojnega popusta. To je zmisel Locarnskega sporazuma, to spoznanje je rodilo naš sporazum in ta resnica bo dala našemu narodu še vse ono, kar so mu vzele krivične mednarodne pogodbe.
Ni samo slučaj, da ni podpisal Locam-skega sporazuma v Londonu tudi osebno gospod Mussolini. In tudi ni slučaj, če je isti dan, ko je bil podpisan Locarnski sporazum, podpisal gospod Mussolini brzojavko dalmatinskim Italijanom, da postane Lfelmacija še nekoč italijanska. Princip logike gospoda Mussolinija sloni pač na sili, princip Locarna na odklonitvi sile. In nam, ki imamo že vsled groženj gospoda Mussolinija dovolj vzroka, da se bavimo z njegovo politiko, mora biti samo v pomirjenje, da se politika g. Mussolinija ne sklada z Locar-nom. Zakaj še vedno je bila premagana politika sile v boju z demokracijo in na ljubo g. Mussolinija ne bo naredila izjeme.
Pregrupaciia opozicije.
SLS VEDNO BOLJ OSAMLJENA. — ZBLIŽANJE MED SPAHOM IN DA VIDOVIČEM.
Beograd, 3. dec. Opozicijski krogi, ki so zaradi zborovanja narodne skupščine polnoštevilno zbrani, ne kažejo nobene posebne aktivnosti. Za odnošaje med opozicijskimi strankami je značilno, da se načelniki opozicije gg. Davidovič, dr. Spaho in dr. Korošec niso v zadnjem času niti enkrat sestali in sta samo Davidovič in dr. Spaho imela večkrat konference. Zdi se, da se Davidovič ne želi sestati z dr. Korošcem, ker zavzema ta tako ekstremno stališče v pogledu naše
notranje politike in ker čimdalje bolj vlači cerkev v politiko. Klerikalci postajajo tako kot samostojni demokrati in hrvatski federalisti čim dalje bolj izolirani, medtem pa se davidovičevci in spa-hovci čim dalje bolj zbližujejo. V političnih krogih se govori, da se bo izvršila fuzija demokratov in muslimanov že v kratkem času. Zdi se, da se v vrstah zemljoradniške stranke pojavljajo nova nesoglasja v glavnem na račun dosedanjega vodstva zemljoradniške stranke.
RAZMEJITEV PRI REKI - KONČANA.
Reka, 3. dec. Predvčerajšnjim in včeraj se je vršila seja mešane italijanske jugoslovenske komisije za aplikacijo določil rimskega pakta. Seje so bile v poslopju pomorskega qblastva na Reki. Ob koncu razprav so bile podpisane listine, s katerimi se podrobno določa nova obmejna črta med Jugoslavijo in Italijo v področju Kast v a in Reke. Sej so se udeležili vsi člani naše in italijanske delegacije. 'Na koncu seje je predsednik mešane komisije italijanski delegat senator Quartieri imel govoir, v katerem je kon-statiral, da je sedaj končno izvršeno delo komisije za razmejitev. Senator • Quar-tieri je pozdravil, jugoslovenske delegate in izrekel nado, da se bodo odnošijji med obeina državama v bodoče še bolj utrdili. Zaprosil. je predstavnika jugoslovenske delegacije generala Miliča, naj bo tolmač iskrenih želja italijanske delegacije pri svoji vladi. General Milič se je nato zahvalil v svojem imenu in v imenu jugoslovenskili delegatov senatorju Quartieriju in ga naprosil, da po svojem povratku v Rini sporeči iskrene želje jugoslovenske delegacije rimski vladi. Jugosloveni tudi iskreno žele, da se učvrste odnošaji med obeina sosedoma. Na koncu so bili poslani brzojavni pozdravi ministrskima predsednikoma Nikoli Pašiču in Benitu Mussoliniju.
SEJA UKAZNEGA ODBORA MINISTROV.
Beograd, 3. decembra. Včeraj popoldne je bila seja ukaznega odbora ministrov. Prisotni so bili ministri Štefan Radič, Pavle Radič, dr. Nikič, dr. Srskič, dr. Krajač, Boža Maksimovič in Krsta Miletič. Zaključki te seje, ki še niso znani, bodo predloženi plenumu vlade.
PRED USTANOVITVIJO OBRTNE BANKE.
Beograd, 3. decembra. Včeraj popoldne se je konstituiral odbor za zakonski osnutek o Obrtni banki. Za predsednika je bil izvoljen dr. Kojič, za podpredsednika Pucelj, za tajnika pa Trnjar. Prihodnja seja bo sklicana pismeno.
DNEVNI RED FINANČNEGA ODBORA.
Beograd, 3. decembra. Včeraj popoldne je po predhodnem posvetovanju sklical predsednik finančnega odbora v sporazumu s finančnim ministrom sejo plenuma finančnega odbora za danes ob 4. popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. razdelitev finančnega odbora na sekcije za proučevanje predloga državnega proračuna za leto 1926/1927 ; 2. razpravljanje o predlogu dr. Bazale o izvrševanju člena 242 uradniškega zakona in o prevedbi kronskih upokojencev; 3. podpora za prebivalce, ld so bili oškodovani od poplave; 4. nagrade parohijskemu svečeništvu pravoslavne cerkve in 5. zahteve prosvetnega ministra o uporabi prebitkov od dohodkov državne tiskarne.
TRŽAŠKI PREFEKT ODSTAVLJEN.
Milan, 3. decembra. Minister notranjih del Federzoni, ki se od včeraj zjutraj mudi v Trstu, je, kakor se doznava iz fašistovskih krogov, odstavil od službe tržaškega prefekta Moronija, ki je že sinoči zapustil Trst. Kot vzrok za ta ministrov ukrep se navajajo dogodki od 5. novembra, ko sta bila razdejana uredništvo in tiskarna »Edinost« in italijanskega lista »La sera«. Minister Federzoni je ugotovil, da je te dogodke zakrivil s svojo pasivnostjo prefekt Moroni. Moreni je odpotoval ves razjarjen in ni pričakal niti svojega naslednika, da bi mu izročil posle. V fašistovskih krogih trde, da pride v Trst nov prefekt, ki bo s svojo strogostjo preprečil vsak podoben dogodek. Fašisti v Trstu so zaradi tega vznemirjeni. Na poveljstvu narodne milice so spuščene zastave na pol droga.
DELEGACIJA UJU PRI ST. RADIČU.
Beograd, 3.. dec. Minister za prosveto je sprejel delegate centralnega odbora Udruženja jugoslovanskih učiteljev, ki so z ministrom razpravljali o stanovskih vprašanjih. Te konference so se vršile dopoldne in popoldne. Na razpravo je prišel tudi zakonski načrt o Osnovnih šolah. Minister se je docela sporazumel z delegati UJU.
zvesti politiki, ki je ustvarila naš sporazum in če bodo tega izpopolnili v zmi-slu Locarna, potem smemo biti brez skrbi, zakaj potem se bodo naši. odnošaji povsodi zboljšali.
Položaj je zato za nas jasen. Ne sme Liti na svetu bolj udanih pristašev demokratične misli, kakor smo mi. To moramo dokazati z dejanjem in ne z besedami. Najprej pa v svojem notranje političnem življenju. Politika trde roke mora postati za Jugoslavijo za večno izključena in ravno tako pa tudi ne sme nikdar več nasilna izvedba volitev potvoriti ljudskega mnenja. Sporazumno moramo urediti svojo državo tako, da bo
zgled demokratične uredbe in da bomo I primer, kako se tudi tisočletna nasprot-stva s sporazumom preinoste.
In ko smo dokazali svojo demokratičnost do državljanov naše narodnosti, moramo to dokazati tudi do državljanov drugih narodnosti. Naš državni inteires zahteva, da Jugoslavija kot prva reši manjšinsko vprašanje in da ne bo nikdar slišati o pritožbah narodnih manjšin. Tako močno nacionalna država je Jugoslavija, da lahko to brez drugega stori.
V ideji Locarna je rešitev naše pozicije, v zvestobi do demokracije naša moč. Niti za hip ne sme jugoslovenska politika tega pozabiti.
Seja skupščine.
Beograd, 3. dec. P<> prečitanju zapisnika in odgovorih finančnega ministra na nekatera vprašanja, se je prešlo na razpravo o predlogu preiskovalnega odbora v Lukiničevi aferi, da se mu podaljša rok, ker so šele pred kratkim prispeli zahtevani akti iz tujine. Vsa zadeva se bo obravnavala po § 14. zakona o ministrski odgovornosti.
Nato je bil izvoljen odbor za pr o uča vanje zakonskega načrta o obrtni banki. Vsaka skupina je nastopila samostojno, razven demokrate^ in muslimanov, ki so vložili le eno listo. Radikalna lista s Kojičem na čelu je dobila 104 glasove, HSS s Pucljem na čelu 50, demokratska (dr. Miovjč) 27, Jugoslovanski klub z dr. Serneoem 21 in SDS z dr. Križmanom 14 glasov. Dobili so: radikali 10, HSS 5, demokrati 3, Jug. klub 2 in SDS 1 člana.
SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA JUG.
EPISKOPATA V MARIBORU.
Bfeograd, 3. decembra. Danes se sestane v Mariboru eksekutivni odbor jugoslovanskega episkopata. V tem odboru so zagrebški nadškof dr. Bauer, ljubljanski škof dr. JegUč in djakovski škof dr. Aksamovič. Sestali se bodo pri mariborskem škofu dr. Karlinu in bodo razpravljali c) cerkvenih nepolitičnih vprašanjih. Zavzeli bodo stališče napram poslednjim dogodkom v Beogradu. — Škofi niso uspeli v Beogradu s svojo akcijo, zato je verjetno, da bodo iskali novih poti, kako bi mogli obveščati vlado o potrebah katoliške cerkve.
RADIČ PRIDE V MARIBOR.
Beograd, 3. dec. Minister prosvete g. Štefan Radič pride 5. decembra v Zagreb in ostane tam do 7. decembra. Njegova pot je popolnoma službenega značaja. Minister namerava še pred Božičem po-setiti Ljubljano in mogoče tudi Sarajevo. Gotovo je, da pride 13. t. m. St. Radič v Maribor, kjer priredi* shod.
FINANČNI PROGRAM L0UCI1ERA.
Pariz, 3. decembra. Minister financ Loucheur je včeraj sprejel novinarje in jim razložil finančni program nove vlade. Ta program predvideva: 1. Emisijo 6_8 milijard novčanic za izplačilo kratkoročnih dolgov. 2. Kake druge emisije novčanic ne bo. Vsi državni izdatki se bodo čimbolj restringirali. 3. Trgovini in industriji se bodo dali vsi potrebni krediti, da pride čimprej v ravnovesje trgovinski proračun. 4. Z vso silo se bo delalo na to, da pride v ravnotežje državni proračun. To se bo zgodilo, preden se sploh kaj drugega poskusi za ustaljenje francoskega franka. 5. V inozemstvu se ne bodo najemala nikaka posojila za pokritje državnega proračuna. V kolikor se bodo taka posojila sploh zaključevala, se bodo porabljala samo za povzdigo industrije in za ojačanje valute. 6. Skrbeti je treba za to, da se urede vsi med-zavezniški vojni dolgovi. 7. Zbrala se bo zaloga deviz, ki se bo uporabljala za stabilizacijo franka.
BRIAND DOBI NOBLOVO NAGRADO.
London, 3. dec. Angleški listi javljajo, da je za Noblovo mirovno nagrado določen za prihodnje leto Briand.
NEUSPEH DR. ŠRAMEKA.
Praga, 3. decembra. Včeraj še Šra-mek ni dokončal pogajanj s političnimi strankami. Pravijo pa, da bo danes izjavil Masaryku, da mu ni uspelo sestaviti vlado.
v
Današnji sklepi nemškega Reichsratu pomenijo novo dobo v politiški zgodovini Evrope. Zato hitim pisati ta dopis, da ga že današnja večerna pošta odnese za pondeljkevo številko »Nar. Dnevnika :.
Danes popoldne je bil sprejet ves zkkon o pogodbah, sklenjenih v Locamu, v tretjem čitanju z 292 glasovi proti 174. Stresemann in Luther pojdeta v London na končni podpis teh pogodb, potem pa bo podana ostavka vlade, kar pa utegne ostati le formalnost in brez večjih posledic.
Čitateljem je znan odpor nemških nacijo-nalcev proti Locarnskim pogodbam, dasi je vsak Nemec prepričan, da pomenijo te pogodbe za ves narod neprecenljiv dobiček, za Evropo pa veliko olajšanje; vsakdo je vedel, da bodo v Reichsratu odobrene, ker se to mora zgoditi, — zato je bil ves tisti kričeč odpor le taktičnega pomena, češ: Nikar ne mislite, da mora biti baš tako, kakor vi želite; mi bi mogli dalje živeti in se razvijati tudi brez teh pogodb. Hoteli so pred vsem svetom dokumentirati notranjo silo nemškega naroda, s katero morajo ostale velesile že računati. Ta namen so dosegli, kar razburja pa najbolj — Mussolinija, ker vidi prihajati do moči in ugleda velesilo, ki utegne kaj kmalu terjati račun o tiranstvih v Trentinu proti nemškemu ljudstvu.
Ali v isti seji je bil tudi sklenjen vstop Nemčije v Zvezo narodov. Nacijonalci so tudi tu delali zgago in predlagali, da je treba v to svrho skleniti poseben — zakon. Toda ta predlog je bil z veliko večino odklonjen — in Nemčija je odslej enakopraven član Zveze narodov, kjer bo začela odkrit boj proti tiranstvu Italije nad trentinskimi Nemci in — ako bomo hoteli mi — Jugoslovani! Zagotoviti smem čitatelje »Nar. Dnevnika«, da je med Nemci naravnost navdušenje za vstop v Zvezo narodov v prvi vrsti radi tega: da dobe trentinski Nemci tam uglednega zagovornika.
Danes je vladalo v Reichstagu še posebno ogorčenje proti Italiji. Posebni letaki so poročali, kaj je pisal tajnik trentinskih fašistov Bardesino# med drugim tudi to-le:
■Kričanje v Inomostu nam le koristi. Ako že Dunaj nima moči, tedaj moramo mi opozoriti, da ima Rim sredstva in moč, da — počisti.- — Na to strašno ozmerja dunajskega dr. Ellenbogna in končuje: »Ta svojat se mora krotiti bodisi z denarjem ali z bičem. Ali Italija nima denarja za tako sodrgo, — zato je potreben bič, o Duce!«
Pod vtisi take fašistovske surovosti je bil sprejet zakon o Locamu in sklenjen pristop v Zvezo narodov, kjer naj se čim prej prične boj z — Italijo za človeške in narodne pravice Nemcev v Trentinu, — boj, ki mora postati zajedno tudi boj za pravice našega naroda ob Soči in Adriji!
Danes sem poslušal predavanje, ki daje že direktive zastopnikom Nemčije v Zvezi narodov proti — Italiji. Predavatelj je dejal med drugim:
»Mirovne pogodbe same so ustvarile forum, kjer se lahko sklenejo tudi velike spremembe brez — orožja: ta forum je Zveza narodov. V čl. XIX. je dana Zvezi pravica, da more od časa do časa pozvati svoje člane, da se ponovno preiščejo take pogodbe, ki jih ni mogoče izvajati, — ali preiščejo naj se tudi take internacionalne zadeve, ki bi mogle ogrožati svetovni mir.
Vsled te pravice more Zveza narodov pritisniti take države, ki zatirajo narodne manjšine in s tem ogrožajo splošni mir v Evropi. Pravica Zveze narodov je torej s to določbo jako velika, ker more povzročiti korekture državnih mej.
Manj radikalno sredstvo obsega čl. XI. v
2.	odstavku, ki daje vsakemu članu Zveze pravico, da more na prijazen način opozo-
— Italija na
V' Berolinu, 27. novembra 1925.
j riti Zvezo narodov na vsako okoliščino, ki ■ bi mogla imeti vpliv na mednarodne odnoša-je. kaliti s tem splošni mir ali groziti dobremu sporazumu med narodi.«
Predavatelj je s tem podal zastopnikom Nemčije dovolj jasna navodila, da bodo mogli popolnoma v duhu Zveze narodov izpolnjevati zagotovila zunanjega ministra dr. Stresemanna o akciji v prid nemškim manjšinam.
Jugoslavija je v docela enakem položaju. Naše manjšine v Italiji je sicer trikrat več, ali zaio se bo nemški glas v Zvezi narodov bolj slišal, a zastopniki obeh držav se bodo mogli med seboj dobro podpirati, ako ne sklenejo morda celo enotnega načrta za najugodnejšo rešitev manjšinskega vprašanja v Italiji, tako za Nemce kakor za Slovence in Hrvate. — Le želeti bi bilo, da bi prišlo do takega skupnega dela, ki bi brezdvomno doseglo zaželjen uspeh.
»Nar. Dnevnika« zasluga je, da je bil ravno med Slovenci prvi, ki je začel orati trdo ledino za sporazum z Nemci, s temi naravnimi našimi zavezniki proti skupnemu strupenemu sovražniku.
Koroški Slovenci ne smejo biti zapreka takemu sporazumu. — »Nar. Dnevnik': je že obilo pisal o tem vprašanju in pravilno je naglašal: da Koroško ni naše edino in še manj naše — glavno manjšinsko vprašanje. Ako bi nam bilo na izbiro, katero vprašanje naj se najprej reši, bomo gotovo vsi zS Slovence in Hrvate tam preko, ker to vprašanje mora biti rešeno po radikalnejšem receptu. Tu ni kompromisa ne pardona! — Ker se tiče koroških Slovencev, nam bo zadovoljiva rešitev le igrača, ker tu imamo v rokah kolosalno zdravilo: reciprociteto.
Izvrsten uvod za bodoče reševanje tega spornega vprašanja med nami in Nemci je dal minister Radič. Novosadski nemški »D. Volksblatt« je priobčil obširen razgovor z Radičem, ki namerava na idealen, človečanski način urediti pravice narodnih manjšin. Kar je Radič povedal, to nam bodi evangelij, to naj danes zna na izust vsak Slovenec, — toda Radič naj obenem zakliče tudi Nemcem: »Pojdite in storite tudi vi tako— za Koroške Slovence in gradiščanske Hrvate, — sicer.. !<
Na tako, za danes edino pravilno stališče, naj se postavi Jugoslavija in naj po načelu reciprocitete doseže našim manjšinam v Avstriji vsega, česar jim je treba za narodni obstanek in kulturni napredek. To je prvo in najglavnejše! —
V Radičevem go%'oru v Ljubljani sem pogrešal takega dobrohotnega namigavanja, kar bi več izdalo nego vsaka danes neoportuna grožnja. Mnogi nemški listi so doslovno ponatisnili Radičeve izjave iz novosadskega »D. Volksblatta«, kar je naredilo izvrsten vtis. Kmalu nato so tiskali poročila o govoru v Ljubljani. Veliki listi niso hoteli verjeti, da je Radič res tako govoril ter so izjavili, da počakajo objasnil, ki so tudi došla. Ali je bilo tega treba? — Oficijelne osebe danes ne smejo'’tako govoriti, kakor so poročali spočetka iz Ljubljane, — vse to naj - si mislijo za-se, a govore naj tako, kakor dopušča celo čl. XI. Zveze narodov. Toliko za ministre zadošča, saj doslej v Jugoslaviji niti tega nismo doživeli!
Z vstopom Nemčije v Zvezo narodov bo drugače, bo prilik dovolj tudi za zastopnike iz Jugoslavije; da nastopijo tožniki proti grozodejstvom nad našim zasužnjenim narodom in izposlujejo Slovencem in Hrvatom v Italiji vse narodne in človečanske pravice. To je prvo in najnujnejše! V zvezi z Nemci pa bomo mogli doseči še več — še mnogo več, doseči vse, kar želi naša narodna duša! — Današnji dan v Reichstagu je oznanovalec boliših časov tudi našim zatiranim bratom!
G-i N-t
„Politički glasnik" a položaju.
V »Političkem Glasniku« je objavljena sledeča sodba uglednega radikala o politični situaciji. Vsa izjava kaže, da izhaja od politika, ki presoja položaj le s splošno državnega stališča in ki je točno informiran tudi o najbolj zakulisnih dogodkih. V orientacijo bralcev bo izjava vodilnega radikala izborno služila in zalo jo objavljamo. Glasi se:
»Vstop St. Radiča v vlado je nov uspeh politike sporazuma. S tem vstopom je prevzel šef H SS odgovornost za vodstvo državnih poslov zmislu notranje ureditve države na podlagi mira in ravnovesja vseli plemen. Po tem dogodku se lahko reče, da so bile tre-notne bojazni, da ni bila postavljena sedanja vladna koalicija na sigurno podlago, v mnogem pretirane. Vladi je bila s to koalicijo dana prilika, da se pod zaščito močne in sigurne večine v skupščini posveti wk jučno samo državnim poslom in to na ta način, da uredi državne finance m izglasuje najbolj nujne zakone. Vso to dobo, ki bo trajala nekaj mesecev, bomo imeli sigurno relativno mirno notranjo politično Potemtakem se more sklepati, da so vse k binaeije za razširjenje koalicije odložene.
Dočim pa so izgledi za vladno večino v naj-bližji bodočnosti tako ugodni, so vseeno o<t-nošaji med radikali in radičevri motni.
Predvsem se postavlja najvažnejše vprašanje, ki je pravzaprav izhodna točka, po kateri je treba presojati situacijo, če more HSS trajno ohraniti svoje pozicije v hrvatskem narodu v okvirju pismenega sporazuma, ki ga je sklenila z radikalno stranko ali na podlagi vidovdanske ustave. Ali če smejo radi-cevci iti med narod z volilnimi gesli, ki bi bila v nasprotju z najbolj splošnim razpoloženjem hrvatskega naroda.
Brez dvoma je, da bo vodstvo HSS pri izdelavi novih volilnih gesel na vsak način prisiljeno, da gre na pot revizije ustave. Tega mnenja je tudi velik del vladne večine. Ce se to zgodi, potem pride v odnošajih med obema vladnima strankama do prve Tesne
krize. V tem primem nastane vprašanje, če more radikalna stranka napraviti take koncesije drugi skupini v vladi. V tem so mnenja v radikalni stranki deljena. En del, ki je za politiko sporazuma (skupina Lj. Jovanoviča, op. ur.), je pripravljen, da" v interesu miru in ravnovesja žrtvuje tudi vidovdansko ustavo. Glede načina izvedbe revizije ustave pa ni v tej skupini nobenega enotnega in izdelanega mišljenja. Nobene meje glede nameravane decentralizacije niso izvedene. Druga skupina v radikalni stranki pa, ki je vezana na šefa stranke (Pasica) in njegovo najbližjo okolico, je odločno proti vsakemu raz-gibanju ustavnega vprašanja. Razpoloženje te skupine je le prejasno.
Ne sme se pa pozabiti na opozicijo. V njej prevladujejo revizionistične težnje in pojmovanja, izvzomši samostojnih demokratov. Vsa opozicija je pripravljena, da pokrene vprašanje revizije ustave. V tem oziru so od srbskih strank najbolj odločni demokrati. Oni so pripravljeni, da v tem oziru ne samo odpro St. Radiča, temveč da dajo tudi oni skupini radikalov, ki so naklonjeni reviziji ustave, jasno stališče.
Dogodki se bodo na vsak način razvijali svojini naravnim potem. Politika sporazuma bi morala razdeliti stranke v dva tabora; za in proti reviziji ustave. V tem znaku bi se imel izvršiti tudi apel na narod.<
Tako ugledni radikal. Čeprav tudi ne bi
bila njegova izvajanja v vsaki podrobnosti
točna, vendar je gotovo to, da je šele s skl tv
nitvijo sporazuma omogočen normalen razvoj
uffoslaviie V tem je historična zasluga
stvariteljev sporazuma in ravno tako tudi stvarne j i oje tega m spoznala*
historična	vznaii	pa	čeprav je dobila
ozitroma hotela spoznan, i > J v postopanju Davidovičeve stranke jasen opo
min, da krene na pravo pot-	.	. ..	^
Izvajanja radikala pa dolP*“J "	[lka
da je samostojno demokrat* & kljuiena i* vsake kombinacije an danjej za 20 let ne pripada druga vloga, ko vloga i
lit-ične igrače, kakor se že norčujejo iz nje beograjski karikaturisti. Cas bi bil, da bi tudi takozvana napredna javnost spoznala to resnico, da ne bo tudi ona smešna igrača v rokah ljudi, ki so že sami postali igrača moč-nejštih.
Politične vesti.
p Da se je z odložitvijo ljubljanskih občinskih volitev preprečil neki načrt, to vemo in i‘i bilo treba, da jeza »Slov. Naroda« to po-trdi. Ker je vedno dobro, kadar je nasprotnik jezen, bi se pravzaprav mogli zadovoljiti s Konstatacijo njegove jeze, toda zaradi važnosti stvari vseeno par pripomb. Ce izvzamemo generale dven strank, ki imate interes na tem, da se vrše volitve v znaku starega boja med »klerikalci« in »liberalci«, potem je gotovo, da je vsa Ljubljana za volitve po čistem proporcu. Pri skupščinskih volitvah in pri občinskih volitvah po sedanjem volilnem redu more povedati Ljubljana samo svoje negativno mnenje in tako je zmagal v Ljubljani g. dr. Korošec zato, ker voiiici niso hoteli zmage SDS in g. Mohorič je dobil «00 glasov, ker niso hoteli ljudje zmage SLS.
S čisuni proporcem pa bodo ljudje lahko povedali kaj hočejo in ne samo to, česar nočejo. Če »Slov. Narod« ne uvidi važnosti, ki je v tem, poiem je to samo nov dokaz njegove nedemokratičnosti. — Samo za staro in cisto obrabljeno lajno pa je trditev, da bi čisti proporc koristil SLS. Čisti proporc nasprotno omogoča razvoj, omogoča tekmo idej in je zato v korist ne SLS, temveč pravi napredni misli. Če seveda nje ne zastopajo taki patroni, kakor je »Slov. Narod«. In da se napredna misel takega zastopstva reši, je potreben v Ljubljani čist proporc.
z= Odgoditev skupščine. Skupščina bo v kratkem odgodena, da bo v tem času finančni odbor razpravljal o novem proračunu. Danes bo izvolila skupščina odbor za prouča-vanje zakonskega načrta o obrtni banki. Dalje mora skupščina še ratificirati konvencijo o mednarodnem poštnem prometu in nato pride v razpravo še zakonski načrt o spremembah pri poštni hranilnici. Nato odide skupščina najbrže na odmor, ki bo trajal do srede januarja, ko končajo pravoslavni božični prazniki.
= Za znižanje števila ministrstev. Okoli 00 radikalnih poslancev je izročilo 'predsedstvu radikalnega poslanskega kluba spomenico, v kateri zahtevajo, da se reducira število ministrstev. Če zadostuje Franciji 12, Vel. Britaniji pa 11 mfnistrstev, bo zadostovalo tudi Jugoslaviji 12 ministrstev. Dalje se za-, hteva v spomenici • redukcija ene petine državnega uradništva in ureditev vprašanja državnih avtomobilov. Spomenico so izdelali radikalni poslanci, ker je finančni minister odklonil večja znižanja davkov z ozirom na pomanjkanje denarja. Sedaj so mu radikalni poslanci jasno pokazali, kako da more priti do denarja. Upajmo, da bodo vsaj deloma uspeli.* Ker res ni treba, da se tudi kuharice vozijo v državnih avtomobilih in kociiali.
= Spor zaradi Brodarskega sindikata je
bil v zadnjem hipu vsled odločnega nastopa Si. Radiča vsaj deloma pravilno rešen. Večina v ministrskem svetu je že hotela odkloniti predlog ministra Radojeviča, ko je St. Radič izjavil, da bo naročil vsem svojim pristašem, da glasujejo proti dvanajstinam, če ne bo predlog Radojeviča sprejet. Ker pa je bil nato dosežen kompromis z Radojevičem in je bila njegova teza v glavnem sprejeta ter predložen skupščini tozadeven predlog, je St. Radič pristal na kompromis. Nastop St. Radiča je bil mnogo komentiran in je izzval v nekaterih krogih nezadovoljstvo. Kateri so bili ti krogi in kaj je bil pravi vzrok njihove nezadovoljnosti, ni težko uganiti.
— Evakuacija Kiilna izvršena. Obenem s podpisom Locarnskega sporazuma je tudi bila izvršena evakuacija Kolna in ko je podpisal <lr. Luther sporazum, že ni bilo več v Kolnu nobenega zavezniškega vojaka. Tako so zavezniki dokazali, da so resnično za sporazumno rešitev vseh spornih vprašanj.
— Mussolini postane dosmrtni ministrski predsednik. Italijanski kralj izgublja vedno bolj na veljavi iin fašistovska diktatura se vedno bolj izpopolnjuje. S sprejetjem tako-zvanih fašistovskih zakonov si je fasistovska stranka zasigurala popolno moč v državi. Sedaj se hoče zavarovati pred vsakim presenečenjem in zato namerava oditi h kralju posebna deputacija parlamenta in senata, da imenuje kralj Mussolinija za dosmrtnega ministrskega predsednika Italije. Ker je med (em že sprejet zakon, ki daje ministrskemu predsedniku vso moč, mnogo večjo, kakor pa jo imajo predsedniki republik, hi na ta način
' postal Mussolini p»ravi diktator. Nobenega dvoma ni, da bo kralj prošnji parlamenta in senata ustregel; — to tem bolj, ker so a-šisti dokazali, da znajo skrbeti za dobrobit dvora, ko so zvišali apanaze ela kraljevske hiše.	v	„voiih
= čičerin gre tudi v	že
razgovonih z Briandom je r/'	,	.
!W; m :,.T?je Sta
čil željo angleškivlad^k ^k.erinov obi,sk. delovatip prcmagan. Sovjetska diplomacija doživlja novo zmago. Čangsolin, največji' nasprotnik sovjetov, ki je hotel kot gospodar Mandžurije oslepariti Rusijo za vzhodno kitajsko železnico, je premagan m bo moral najbže odstopiti. Njegov sin je med voditelji ustašev, ki jih vofli general Gamolin proti Mukdenu, prestolici Cangsotma. Največji nasprotnik sovjetov je, kakor vse kaže, doigral. Peking je tudi v rokah ustašev in general Feng, danes najmočnejši general Kitajske, ni hotel rešiti pekinške vlade. Ker so odnošaji Fenga s sovjeti najboljši, se mora tudi padec pekinške vlade smatrati kot uspeh sovjetov.
naši odiu.
Ljudski oder, ki ima, kakor se. da iz do-. sedaj vprizorjenih iger sklepati, namen pn-bavljati od gledalcev solze, je vprizoril dra-
mo v petih dejanjih »Kozo Jelodvorsko«. Drama, če se Ut skrpucauost prizorov v dejanja lahko tako imenuje, je prosta in brezbrižna predelava Schmidtove povesti. Je to komad za Marijine družbe in interne prireditve nabožnih društev, nikakor pa ne spada na repertoar resnega odra. Poleg tega je vodil režijo g. Novak, ki nima niti najmanj smisla za harmonijo, kateremu so glavno kulise in kostumi. Videlo se je, da je bila igra v naglici vržena na oder in da se niti igravci ulog niso naučili. Naslovno ulogo je igrala Zagorska v splošnem dokaj prepričevalno, zelo pa je motila njena spogledljivost z občinstvom. Utis prvega dejanja je s svojim mučnim polurnim umiranjem popolnoma zabrisala Matilda, med tem ko je njen mož Čistimir podal svojo ulogo mirno in dostojno. Lepo, zaokroženo sliko so podali oglar Jakob, njegova žena Marjeta in hči Nežika. Strašimir, grof s Smrečnika je bil klaverna figura, kateri se ima zahvaliti le ženi Hildegardi, ki je s svojo izborno igro rešila njegove prizore. Vratarja na Smrečniku je igral g. Novak, ki je sicer s svojimi neduhovitimi opazkami spravil publiko v smeh, a je s svojo brezobzirnostjo pokvaril celo dejanje. Njegova žena Helena je bila najboljše zasedena uloga, gdč. Zaleteljeva pa je pokazala, da je izborna karakterna igravka in ne samo statistka, za kar so je uporabljali pri Ljudskem odru. — Dvorana razprodana. — Prihodnja premijera bo Jeromejev »Tujec« v režiji ge. Fibichove.
Šentjakobski gledališki oder je vprizoril v proslavo narodnega praznika ujedinjenja No-vačanovo dramo v treh dejanjih »Veleja . Drama bi, znatno črtana in v enotni režiji, dosegla vsekakor velik uspeh, ker so bile uloge zasedene po najboljših igravcih. Naslovno ulogo Velejo je igrala gdč. Milčičeva, ki je pa kljub vsemu prizadevanju ni rešila. Ni to nič čudnega — saj Veleje niti naše gledališče nima. Pač pa so našli njen mož Martin v g. Lavriču in njegova mati v gdč. Petričevi dobre,interprete. Od dvojice razuzdanih starcev je bil na mestu edino g. Škerlj v vlogi Šila. Mladega kmeta Lento je igral g. Košak. Videl sem ga letos že v treh različnih vlogah in vse je rešil dobro. Bogatin g. Gnidovca je bil šibkejši, medtem ko je bil g. Rebolj kot Peter dober. — V ponde-ljek vprizori Šentjakobski oder izvirno veseloigro g. Gorinška »Pri Križevih«. Režira avtor.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
3. decembra: četrtek: »Veronika Deseniška • Red C.
4. decembra: petek: »Zapeljivka«. Red E.
5. decembra: sobota: zaprto.
6. decembra: nedelja: ob treh popoldne »Pegica mojega srca«. Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Ob 8. uri zvečer: »Periferija«. Izven.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
3.	decembra: četrtek: zaprto.
4 decembra: petek: »Eva«. Red B.
5 decembra: sobota: »Hoffmannove prij>o-vedke«; Red F.
6. decembra: nedelja:	ob	treh	popoldne
»Aida«. Izven.
KONGRES PRAVNIKOV V LJUBLJANI.
Izredna glavna skupščina društva »Pravnika« se je vršila dne 29. t. m. v Ljubljani. Načelnik društva g. dr. Danilo Majaron je skupščino otvoril, pozdravil člane, ki so se skupščine v lepem številu udeležili in očrtal nato v kratkih besedah namen tega shoda. Prihodnji pravniški kongres se bo vršil v Ljubljani. Kakor je dosedanja dva pravniSka shoda pripravljalo dotlčno pravniško društvo v Zagrebu in Beogradu, tako je poklicano društvo »Pravnik«, da vodi in izpelje vse priprave za prihodnji kongres. Zato je sklicana ta skupščina v namenu, da slovenski člani stalnega odbora kongresa društvo o vsem informirajo, vabijo vse člane na sodelovanje in slišijo tudi nasvete in želje glede kongresa že sedaj, čeprav je še daleč dan, ko se bo kongres vršil. Načelnik je prepričan, da bodo društveniki storili vse, da se kongres brezhibno organizira in da bodo društveniki pomagali vsak po svojih močeh stalnemu od-
k°p<xlrobno poročilo je podal nato g. j>red-sedtvik viš. dež. sodišča dr. Janko Babnik. Najprvo se je zahvalil gerentskemu svetu ljubljanske občine, ki je povabil pravnike, naj se vrši prihodnji kongres v Ljubljani im zagotovil ludi, da bo mestna občina storila vse, da se bo kongres kar najudobneje vršil-
Poročevalec predlaga, da bi se vršil kongres v dneh od 1. do 20. avgusta 1926. Stal11*'-11”* odboru so došli dosedaj naslednji Prefr°? •o referatih, ki naj se obravnavajo na njem kongresu: 1. Izenačenje bračnega p <-
v-k 2. vprašanje valorizacije, 3-	J	J
institucije javnega belježmštva (nota n jata) na vso državo, 4 pridobljene pravice m nase budžetno pravo zlasti eksekucija zoper erar,
5.	pravni značaj in lehmka naših knancnih (dvanajstinskih) zakonov, 6. ali imajo pritožbe glavne kontrole na državni svet suspenzivni efekt, 7. zadružništvo in naša davc na ter taksna zakonodaja, 8. uredi pravno razmerje (ll'žaV“ „reL„ samoupravnih teles (oblastne i >	v	1
fT^nh8«* ie razvila debata, v kateri «o imiv. prof- dr- Dolenc, dr. Majaron, univ prof. dr. Škerlj, agrarni komisar dr. S>iller-Muys in vladni svetnik dr. Andrejka, Slednji je predlagal, naj se prevzame še predmet: Reforma policijskega prava. Predsednik dr. Majaron je konslatiral nato, da je skupščina imela uspeh, izjavil, da se bodo želje skupščine sporočile stalnemu odboru kongresa, ki bo imel v kratkem prvo sejo v Ljubljaui, ter nato zaključil uspelo skupščino-
Dnevne vesti.
OB 125-LETNICI PREŠERNA.
Ni se še probudil slovenski narod, ko mu je dal Prešeren jezik, neprekosljivo lepe pesmi in program, političen ko kulturen.
Komaj prpbujajoči se narod naravno ni mogel takoj pojmiti vsega Prešerna, toda njegova pesem je hitro našla pot v srca naroda. In tudi političen in kulturen program Prešerna bi postal slovenski narodni program, če bi inteligenca vedno delala v tej smeri.
Toda po skoraj sto letih so Prešernove besede o nenadomestljivi potrebi ohranitve slovenstva še vedno aktuelne.
In kulturen program Prešerna? — Zanj je bilo še manj nerazumevanja. Še 1. 1903. so se katoliški akademiki poklonili samo pesniku Krsta pri Savici in debata zaradi Muze na Prešernovem spomeniku je dokazala, kako daleč smo še do kulturne višine Prešerna.
Ob 1‘25-letnici Prešerna pa je bila napisana paralela Slomšek — Prešeren — Krek, kakor da ni nikdar obstojal kulturni program Prešerna.
Kdaj vendar postane Prešernov program — slovenski program?
_ Nova stolica na zagrebški pravni fakulteti. Zagrebško vseučilišče je prosilo ministrstvo prosvete za odobritev nove stolice za mednarodno javno pravo.
— Načrt zakona o avtorskih pravicah. V prosvetnem ministrstvu se razpravlja te dni o načrtu zakona o avtorskih pravicah. Izdelala sta ga prof. zagrebške univerze dr. Stražnicki in_ bivši hrvatski podban dr. Šu-manovič. Načrt se ne nanaša samo na književna in umetniška dela, temveč na vse produkte človeškega duha na polju znanosti in tehnike, da celo na predavanja, govore in fotografska dela.
— Tečaj za analfabete otvorijo te dni v Splitu. Pouk bo brezplačen.
— Pravilnik k invalidskemu zakonu. V invalidskem oddelku ministrstva za socialno politiko je izdelan načrt pravilnika za izvrševanje invalidskega zakona. Načrt bo v kratkem podpisan.
— Kongres drogistev. Udruženje jugoslo-\enskih drogistov je imelo te dni v Beogradu ■ ku ni ?etni ^čni zbor. Na zborovanju L™ sPr®jeta me(l drugim resolucija, s ka-
, zahteva, da se uvrste drogerije med nekoncesromrane obrti, tako da bo izvrševal to obrt lahko vsak magister farmacije svobodno.
Invalidski in novinarski dom v Beogradu. Beograjski občinski svet je sklenil, da da brezplačno na razpolago stavbene prostore za zgradbo invalidskega in novinarskega doma.
V novinarskem domu bodo privatna stanovanja ter več telefonskih celic ter radio-aparatov.
— Malverzacije pri okrajnem zastopu v Brežicah. Pri okrajnem zastopu v Brežicah so prišli na sled velikim poneverbam. Knji-geso bile v največjem neredu. Posamezne
postavke bo bile izbrisane. V kolikor je dosedaj ugotovljeno, manjka okrog 200.000 dinarjev. Kot osumljenec je bil aretiran prejšnji gerent Franc Kene .
— Kam s ponarejevalci denarja? V mariborski okolici so" aretirali tolpo ponarejevalcev denarja, ki je narasla že na preko 30 glav. Ker so mariborski zapori vsi prenapolnjeni, je imelo sodišče velike skrbi, kam bi te ljudi zaprlo. Naposled so jih zaprli deloma k že kaznovanim individijem.
— Novi železniški most med Sušakom in Reko še ni gotov. Manjkajo še vsi gornji deli, v sled česar tudi železniški promet med Reko m Sušakom še ni vzpostavljen, temveč gre se vedno preko Bakra. Nasprotne vesti, ki so jih prinesli nekateri listi, niso točne.
Škrlatinka v Mariboru. Po vesteh iz j zdravniških krogov je .pričakovati, da iz- j bruhne v Mariboru epidemija škrlatinke. i Slučaji se množe od dne do dne, tako da raz- ! motrivajo merodajni krogi ze o tem, če ne bi ; kazalo zapreti vse osnovne šole.
— Križanje med človekom in opico. Sovjetska vlada pošlje v kratkem v Afriko znanstveno ekspedicijo, katere naloga je U£roto-viti, če je mogoče križanje človeka z opico m poizkuse bodo uporabili najnižje afrikan-ske človeške rase. Vodja ekspedicije, profesor Ivanov, meni, da bo mogoče ugotoviti na produktih teh križanj važne podatke za pro-učavanje razvoja živalskega življenja.
~v Akadeinična ogrevalnica. Vseučiliška knjižnica na Dunaju je postala takorekoč ogrevalnica za dijake s praznimi žepi. Vsi sedeži so ves dan zasedeni. Pri vhodih se gnetejo dolge vrste dijakov, ki čakajo po cele ure, da se izprazni kak prostor. Veselega gostilniškega in kavarniškega življenja ogromna večina dunajskih visokošolcev ne pozna več. Med temi akademiki je dandanes dosti takih, ki si služijo kruh z ročnim delom kot navadni delavci, pomožni natakarji itd. Da trpi pri takih razmerah stanovska čast, ugled in samozavest akademikov, je naravno.
„	. Pravica sodnika do kritike. Na Dunaju
te dn' redek slučaj, da je se-7'iliAnio2^ klopi neki sodnik, tožen radi zagrešenega ob priliki, :ko je nik se 'io	neko	obravnavo. Sod-
•n • ? , >? namreč ob tej inkriminirani priliki sledeče: »Vi preganjate svojo soprogo z brezpnmeraim sovraštvom. Nobeno sredstvo vam ni preslabo za dosego vaših name-
Sodnik je bil oproščen. Sodišče se je •^licevalo pri tem na to, da ima sodnik, ka-sor se da deducirati iz raznih zakonskih določb, do gotove meje pravico do kritike. Če ha prekorači to mejo, lahko vloži prizadeti nadzorstveno pritožbo, ne pa tožbo radi razgaljenja časti.
Prisilna ženitev duhovnike je uve-hent zakonskim potom v državi Tabasco. Za-onska določba velja za duhovnike vseh cer-'fiv- Pet kat. duhovnikov v Vila Mermosi
tej naredbi ni hotelo pokoriti. Radi tega Jih zaprli. Aretacija je vzbudila v mestu
velil(
o senzacijo.
— Posledica osiješkega dijaškega štrajka. Profesor Čašic, radi katerega so, kakor znano,^ stavkali dijaki zadnjih dveh letnikov trgovske akademije v Osijeku, je bil premeščen na realno gimnazijo v Vukovaru. V profesorskih krogih vlada radi tega velika nejevolja.
— Izpremembe pri železnici. Za generalnega direktorja državnih železnic je imenovan g. Vlado Babovič in za pomočnika generalnega direktorja inž. Leonida Franic, ki ga ni zamenjati z g. Franičem Požežaninom. Oba imenovana gospoda sta bila svoječasno zaporedoma direktorja drž. žel. v Zagrebu in sicer tedaj, ko še ni bila južna železnica podržavljena in so spadale proge državnih železnic v Sloveniji pod njihove območje. Oba imenovana gospoda sta prvovrstna strokovnjaka v železniški stroki, znane so jima dobro tudi razmere pri železnici v Sloveniji. Upati je tedaj, da se bodo pod njihovim vodstvom prometne razmere v Sloveniji tako upoštevale kakor drugod in tudi, da ne bodeta prezrla dosedaj zapostavljenih slovenskih železničarjev in popravila krivice, ki se se jim dosedaj godile. Opozarjamo med drugimi posebno na krivico, ki se je zgodila dvema zaslužnima ravnateljema, gg. Golobu in ing. Šegi, ki sta bila iz strankarskega nasilja upokojena. Te in vse druge slovenskim železničarjem storjene krivice se morajo popraviti.
— Izpremembe v naši mornarici. Kontr-admiral Ciril Metod Koch, dosedanji komandant prve pomorske komande, je imenovan za poveljnika tretje obalne komande v Ko-toru, dosedanji komandant tretje obalne komande, kapitan vojnega brodovja Fran Vu-čer, pa je dodeljen ministrstvu vojne in mornarice.
— Iz državne službe. Za arhivskega uradnika pri policijskem ravnateljstvu v Mariboru je imenovan policijski kanclist Ciril Bremec.
— Sneg iu železniški promet na Hrvat-skem. Na Hrvatskem in v Bački so železniške proge na nekaterih mestih tako zasnežene, da je obtičalo več vlakov v snegu. Proga med postajama Svetozar Miljetovic in Ivel-kovič je zametena v dolgosti 500 metrov. Med Bajmoko in Tavankutom je zasneženih 400 metrov proge. Med Bogarašem in Sento sta obtičala v snegu dva osebna vlaka.
— Snežna nevihta v Londonu. V severnem delu Londona je besnela te dni snežna nevihta, kakršne ne pomnijo že 30 let. Snežni metež je spremljal blisk in grom. Železniški promet je bil nekaj časa prekinjen.
— Strašen ciklou v Maroku. Te dni je razsajal v okolici Feza strašen ciklon. Na mestnem aerodromu je bilo uničenih 5 aeropla-nov. Razrušen je bil tudi hangar, ki je ščitil . letala proti bombardiranju. Pri tem je bilo poškodovanih 10 letal. V taborišču tujske legije se je podrlo 5 ali 6 barak. Tri četnike tujske legije je vihar ubil, kakih dvajset je bilo pa ranjenih. Škoda se ceni na več milijonov frankov.
— Posavina ogrožena od Save. Pri Županji je Sava tako narasla, da meče na nekaterih krajih kot hiša visoke valove preko nasipov. Piha močan veter, sneži neprestano iri pritiska silen mraz. Ce bo trajalo neurje še par dni, bo poplavljeno vse ozemlje ob Savi.
— Hud mraz v Hercegovini. Na cesti med Gackim in Nevesinjem so našli kočijaža Krčendo zmrznjenega. Snega je zapadlo tam ; skoro za 1 meter.
— Silen sneg v Berlinu. V Berlinu je zapadel tako visok sneg, da je onemogočen vsak promet. Na ulicah je bilo zaposlenih 5000 delavcev in 212 snežnih plugov, da so očistili vsaj glavne prometne ulice. Kmalu nato je pričelo deževati.
— Zima na Dunaju. Na Dunaju so imeli predvčerajšnjim 5 stop. Celzija pod ničlo.
— Najbolj mrzel dan v Budimpešti. 1. december je bil v Budimpešti najbolj mrzel dan, kar jih pomnijo tam od leta 1892. O polnoči je kazal toplomer —12 stop. Celzija.
— Vihar prevrnil tri stolpe za brezžični brzojav. Iz Berlina poročajo: Silen vihar je porušil te dni pri Nordeichu tri nove po 120—150 m visoke stolpe za brezžičen brzojav. Stolpi so se odlomili prav pri jemlji ter prevrnili. Eden od njih je padel tik stanovanjske hiše. Človeških žrtev ni bilo. Obrat se nadaljuje s štirimi starimi po 80 m visokimi stolpi.
~ Rudniška katastrofa. Iz Essena poro-i j- i Pon<feljek ob dveh iyopoldne je eksplodiral v rovu Lothringen pri Bochumu pokalni plin. štirje rudarji so bili ubiti, dvanajst pa ranjenih, od teh štirje težko, osem pa lahko.
— Banditi napadli mesto. Te dni je na-
padlo neke noči kakih 12 banditov mestec© Catsopolis v Michiganu. Pred napadom so razdrli razbojniki brzojavne in telefonske zveze ter mesto popolnoma izolirali. Nato so oplenili najpreje dva nočna lokala, potem pa skušali razstreliti blagajne Narodne banke z dinamitom, kar se jim pa ni posrečilo, ker je prišla pred časom na lice mesta policija. Roparji so oddali na policijo nad 150 revolverskih strelov, nakar so pobegnili.
— Proces zoper bestialnega romunskega poročnika. Romunski poročnik Mardarescu, o čigar sadističnih zverinstvih smo pred par dnevi poročali, je obdolžen, da je umoril in' oropa! vsega skupaj 25 ruskih beguncev. Vojaki, ki so streljali ljudi na njegovo povelje, izjavljajo, da ni nihče od njih dobil dopusta, če ni mogel dokazati, da je ustrelil kakega Rusa. Eden od vojakov ni dobil poldrugo leto nobenega dopusta, ker se je branil ustreliti enega od beguncev. Vojaki so morali vsako jutro javiti, koliko Rusov so ponoči ustrelili. Ena od prič, neki židovski trgovec, je izpovedal, da so ga Mardarescujevi vojaki ujeli ter gnali pred svojega poveljnika, ki ga je proti plačilu 5000 lejev spustil. Ko je bil v drugič ujet, ga je Mardarescu neusmiljeno mučil ter izpustil šele vsled intervencije vaškega župana.
— Dvojni umor korvetnega kapitana. Pred porotnim sodiščem v Perigueuxu se je zagovarjal te dni 52 letni graščak Bardoulv Motaš pl. Hestreux, bogat, v srečnem zakonu živeč mož, bivši korvetni kapitan, vitez častne legije, sin divizijskega generala in bivši saint-eyrski komandant. Obtožen je bil dvojnega umora. Ustrelil je namreč svoja dva soseda, gospoda in gospo Silvaing. Ta zakonska dvojica je obtoženca in njegovo soprogo iz neutemeljenega sovraštva neprestano na naj-podlejši način žalila in obrekovala, jima kradla perutnino ter jima delala najraznovrstnej-še neprilike. Ko sta se Silvaing in njegova soproga dne 20. julija peljala mimo Hestreu-xovega gradu ter Hestreuxa zopet na nekvalificiran način insultirala, je tekel stari oficir po revolver ter oba ustrelil. Sodišče je upoštevalo dejstvo, da sta bila znana umorjena kot hudobna človeka, ki se jih je vse balo, — dočim je toženec ugledna in miroljubna oseba — ter je Hestreuxa oprostilo.
— 25 ljudi obsojenih na smrt. V Pečuju je bilo obsojenih ie dni radi veleizdaje 25 oseb in contumatiam na smrt. Obtoženih je bilo vsega skupaj 50 oseb, v rokah pravice pa jih je samo sedem, ki so bile vse oproščene. Med na smrt obsojenimi se nahaja tudi Bela Linder, bivši vojni minister v Ka-rolyjevem kabinetu, slikar Petar Dobrovič in novinar dr. Josip Flam iz Beograda.
— Aretiran defravdant. V Beogradu je bil aretiran blagajnik ministrstva narodnega zdravja Bojan Dimitrijevič, ki je poneveril 231.000 Din uradnega denarja ter ga uporabil v privatne svrlie.
— Trdovraten nazarcnoc. Neki nazarenec v Mostaru je odsedel te dni štiriletno ječo, ker ni hotei nositi orožja. Nazarenec pa orožja tudi sedaj noče nositi, vsled česar so ga zopet zaprli.
— Obsojen general. Vojno sodišče v Beogradu je obsodilo te dni divizijskega generala Mitroviča na 40 dni zapora. General je bil obtožen, da si je dal narediti v državni inženjerski delavnici mobildje, da je uporabljal podrejene vojake za privatna dela, da je dal popravljati čevlje in obleko — zase, kot za svojo rodbino — v vojaški delavnici, da je poslal nekoč nekega redova po privatnih poslih v Beograd ter mu dal v ta namen brezplačni listek za službene kurirje, končno, da je držal v državni konjušnici eno žrebe več kot bi smel. Vsled tega procesa je opozorilo vojno ministrstvo oficirje j>onovno, da se podrejeni vojaki ne smejo uporabljati za privatna dela.
— Abolicija procesa zoper lSletno detomorilko. Predsednik avstrijske republike je aboliral te dni proces zoper 15letno služkinjo Elizabeto K., ki je umorila svojega novorojenčka ter ga vrgla v stranišče. Poizvedbe so namreč dognale, da je deklico, že ko je bila stara 12 let, posilil njen takratni delodajalec, posestnik Mihael Tallmayer, ki je bil radi tega obsojen na (imesečno ječo. Takrat se je ugotovilo, da je prisilil mož deklico, da se mu je udala, z brutalnim postopanjem. Tallmayer je moral plačati deklici 2000 šilingov kot odškodnino za zmanjšano možnost, da se poroči. Njen sedanji zagovornik je vložil na predsednika milostno prošnjo, v kateri je navedel vsa ta dejstva ter poudarjal slabe gmotne razmere svoje klientinje, nakar je bil proces aboliran.
— Težka obsodba radi predavanja o ženskem vprašanju. Pred budimpeštanskim sodnim dvorom je bil te dni obsojen profesor Avgust Mohos radi predavanja, ki ga je imel v Segedinu o ženskem vprašanju, na devet mesecev težke ječe. Predavatelj se je naslanjal v svojem predavanju na znano Bebelovo knjigo »Žena in socializem«. — Kriminalni uradnik, ki je bil navzoč pri predavanju, je sicer izjavil, da je razpravljal govornik o tej temi resno in znanstveno, toda sodišče tega ni upoštevalo, temveč je bilo upravičenega mnenja, da upliva tako predavanje razdražljivo na delavske mase.
— Slovenec — občinski svetnik v Clevelandu. Iz Chioaga poročajo: Pri občinskih volitvah v Clevelandu je bil izvoljen za občinskega svetnika Slovenec John L. Mihelič. Od 12 kandidatov, ki so bili že preje v mestni zbornici, je bil v celem distriktu bn edini ki je prodrl. Zmagal je s pomočjo slovenskih glasov.
— Zlati rudniki na Madžarskem. V bližini občine Telkibanyja pri Hidasnemeti so raz-
Prokrasno!
Monumentalno!
Razkošno!
Beneški" 'trgovec
Vesela igra v 8 dejanjih po motivih nesmrtnega W. Shakespeare-a.
V glavnih vlogah najboljši in najlepši nemški igralci, kot: Heuny Porten, Harry Liedke, Lia Eibensschtttz, VVeiner Krau9s, Heinz Rolf-Miiuz itd.
Film je jmsnet v krasni, s solncem obsijani Veneči ji. Kolosalna režija ter izredna igra.
Prekrasni naravni posnetki.
Predstave »e vrše točno ob: 4., pol C., P<d 8., 9. uri. Prvovrstni umetniški orkester
svira pri vseh predstavah.
Samo še danes!
Klltnl KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani (Tel. 1241.
Za vse vrste oblačil
do
Božiča znižane c e n e j|
pri priznano solidni tvrdki
J. Maček
LJUBLJANA.
krili geologi te dni velikanske ležišča zlata, srebra in kaonila. Že za časa Rimljanov se je kopalo v teh krajih zlato. Rudniki so bili ukinjeni šele leta. 1848. Glede kapitala 40 milijard madžarskih kron, ki je potreben za pričetek eksploatacije, se vrše pogajanja z neko ameriško finančno skupino.
— Zlat zaklad v morskih /globočinah. Po poročilih iz Moskve so ugotovili te dni potapljači kraj, kjer se je potopila pred 70 leti, za časa krimske vojne, angleška vojna ladja »Črni princ«, na kateri se je nahajalo 8 milj. dolarjev. Potopljeni zaklad so iskali že dve leti. Ladja leži v globočini 60 čevljev na dnu Črnega morja blizu mesta Valaklava. Zlato se nahaja — po ohranjenih zapiskih ladijskega blagajnika — v štirih železnih blagajnah.
— Nenavadno samomorilno sredstvo. 17-letna Josipina Andriabič v Skednju pri Trstu je sklenila te dni iz neznanih vzrokov zapustili to dolino solz. Toda ni se mogla po lizolu, karbolni kislini ali kakem drugem navadnem strupu, temveč je pojedla kakih dvesto gramov nekega mazila, ki ga je bil zdravnik predpisal njenemu očetu za zunanjo rabo. Ko so ji prišli kmalu nato domači na sled, so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje. Ta je dal Andriabičevo po prvi pomoči prepeljati v mestno bolnico, kjer bo v kakih osmih dneh brez hujših posledic prebavila neokusno »žavbo«.
— »Kaznovano materinstvo«. Baltimorska šolska komisija je predložila vladi zakonski načrt, ki vzpostavlja takorekoč premije za splavljanje ploda in preprečenje spočetja. Vsaka učiteljica, ki začuti, da je v blagoslovljenem stanu, naj bi bila namreč ogiboin strogih disciplinarnih kazni primorana to dejstvo nemudoma javiti šolski komisiji. Nato bi sledil avtomatično dveleten dopust brez izplačevanja gaže. V vsej deželi se je razvil sedaj med ženskim svetom boj zoper ta zakonski načrt, glede katerega trdijo, da ogroža možnost, možitve učiteljic.
— Redukcija prostitutk v Leipzigu. Pred pol letom je pričelo policijsko predsedstvo v Leipzigu z »redukcijo« prostitutk v javnih hišah. Redukcija se vrši na ta način, da ugodi policija vsakemu predlogu na odpust iz n ra vnostno-polici jakega nadzorstva, dočim odbija dosledno vse predloge na postavitev pod nravnostno-policijsko nadzorstvo ter izroča vse v poštev prihajajoče ženske zavodu za zaščito žensk. S tem postopanjem je preprečila policija škodo in nedostatke, ki bi jih bilo imelo za posledico takojšnje ukinjenje vseh javnih hiš. Policija zatrjuje, da se število pouličnih prostitutk kljub temu ni pomnožilo, kar je dokaz, da je bila redukcija umestna. V kratkem bodo vse javne hiše v mestu odpravljene.
Ljubljana.
1— Novinarski koncert je sijajno uspel. Unionska dvorana je bila nabito polna. Zastopani so bili vsi krogi brez razlike politič- • nega ali socialnega stališča, kar je dokaz, da imajo novinarji povsodi zaslombo. Koncertno prireditev so počastili zastopniki državnih in vojaških oblasti, ljubljanske mestne občine, kulturnih institucij, gospodarskih korporacij itd. Največja zahvala gre naravno vsem na koncertu sodelujočim: »Glasbeni Matici«, »Ljubljani«, »Ljubljanskemu Zvonu«, Orkestralnemu društvu in »Slavcu«. Koncertu je sledila animirana zabava s plesom, ki je trajala do ranega jutra. Da je koncertu priključeni družabni večer tako lepo uspel, gre v prvi vrsti zahvala našim gledališkim umetnicam. Prav tako zadovoljiv kot moralni, je bil materialni uspeh novinarske koncertne akademije.
— Merkurjev jour fix se vrši danes, t. j. v četrtek, dne 3. t. m. ob 8. uri zvečer pri Krapežu v restavraciji »Zvezda«. Sodeluje društveni pevski zbor. Vabljeno članstvo s svojci. — Odbor.
Književnost.
L. HEARN: IZ DEŽELE POTRESOV.
Knjiga o Japonski. Poslovenil J. Baukart. Prosveti in zabavi 11. zv. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Str. 146. Cena 28 Din, v celo platno vezana Din 38, poštnina 2 Din več. — Čudovita dežela je Japonska. Trikrat tekom tridesetih let so bile oči vsega omikanega sveta obrnjene v deželo vzhajajočega solnca. Prvič, ko so Japonci premagali ogromno, toda neokretno Kitajsko, drugič. ko so se lotili še silnejše Rusije in tretjič, ko je potres, kakor ga ne beleži zgodovina človeštva, uničil njene cvetoče, gosto naseljene pokrajine in stotisoče prebivalstva. Ta čudežna dežela je tako priklonila nase Angleža Hearna, ki jo je obiskal, da se je pojapončil, prestopil v budizem, sprejel japonsko ime in se poročil z Japonko. Japonsko samp je pa popisal z nedosežno lahkoto in lepoto. Ne samo njeno evropsko civilizacijo, marveč tudi njeno staro japonsko dušo, ki se zrcali iz Zgodb, povesti in črtic,
papirnice Vev-d., Ljubljana
tovarna vinskega kisa, d. z ». z., Ljubiifma, mi# 1
iafflniM m nalokušffeili nmmzn! Wu § umskega kisa.	§
*
0&' až^&iutev^jtie ponudbo! ISSist £
**,
Mišično in higienično neimodenseje f c urejena kisarna v Jugoslaviji. *	*
ftsarM: UkW}»m»	**xt»	s<sw.	n.	d.	nadstropij
  m „..........................imuni m  ....................... i-	-	»
(147)
V oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert Kraft.
>In da opozori vsakogar nato, da je desperado, ima na svojem klobuku rdeeo kokardo ali rdeč trak, sploh nekaj rdečega, česar sicer nihče ne nosi.«
»Da, pač zato, ker pomeni ta barva na klobuku, desperada, na ladji pa je znamenje morskih roparjev.«
»To barvo hočem nositi tudi jaz; na mojem avtomobilu bo plapolala rdeča zastava, ki bo opozorila vsakogar. Napravili so iz mene desperado — dobro, pa bom. Ce me bodo še vnaprej zalezovali, bom branila svoje življenje z vsemi sredstvi. Nočem še umreti. Sicer bi se bila že sama usmrtila. Skoro sem to že storila. Toda jaz zaničujem samomorilce. Le če bi uvidela, da je moj avtomobil izgubljen, in da ne morem več uiti zasledovalcem, ki se hočejo polastiti še mojih ostalih skrivnosti — ga bom pognala v zrak, da se bo razpršil v atome — zraven pa tudi jaz in moji tovariši. Tako, gospod profesor, to, prosim, poročajte.«
Učenjak se prikloni v znak, da hoče vse tako storiti; Leonor nagne nekoliko glavo in potem odide, ne da bi ga pozdravila, kakor je tndi prišla, iz laboratorija.
Na cesti stoji avtomobil z navzgor potegnjenimi oklopnimi ploščami, tudi linice so zaprte, le spredaj in zadaj gori intenzivna luč, ob katere svitu je videti krva-
vordečo zastavo, ki krasi sedaj avtomobil — pač nevaren nakit.
Da je avtomobil uvozil v mesto, pač ni ostalo prikrito; sedaj ve najbrže vse prebivalstvo, da stoji vražji voz pred hišo, ki je last profesorja Martinija, in da je lastnica vstopila v hišo.
Toda krog avtomobila se ne zbira strmeča ali preklinjajoča množica, nihče se ne prikaže na cesti in tudi na sosednjih ne. Kdorkoli je bil še zunaj, se je hitro skril v najbližjo hišo in je pripovedoval, in vsi so v grozi čakali, kaj jim prinese vražji voz, saj plapola na njem desperadovska zastava, in še hitreje vrte v rokah rožne vence ter kličejo svetnike na pomoč.
Leonor torej nemotena vstopi v svoj premikajoči se dom. Tedaj pa pridrvi iz stranske ceste stara ženska. Najhrabrejša je izmed vseh, ali pa je njena jeza, ker jo je doletela posebna nesreča pri požaru, večja kot smrtni strah.
Maksimus se'že giblje, a ženska ,je že ob njegovi strani.
>Požigalka, ti tisočkratna morilka!« vpije s hreščečim glasom in žuga s koščenimi pestmi. »Ti izrodek pekla, ti izvržek zemlje...!«
Več ne sliši Leonor, hitri voz je že predaleč, Adam pa bi ženski gotovo rad ponudil tobaka.
Po tej ženski je izvedela Leonor, kako jo sodi ljudstvo, ves svet; toda nanjo ne napravi to nobenega utiša.
Mestece je že za njimi, peljejo se v pampo.
»Kam pa zdaj?« vpraša Adam, kakor je to tekom dneva že večkrat storil.
Ves dan je drevela namreč Leonor brez cilja sem-intja po stepi.
»Še enkrat bi rada molila na njegovem grobu, potem pa nadaljujmo naše potovanje,« odgovori Leonor.
42. Mazepa v pampi.
V dveh dneh in nočeh bi premeril Mksimus, če bi vozil petdeset kilometrov na uro vso Argentinijo, tja dol do Valdivije. To je že v deželi Chile, pa saj Chile je le ozek pas na obali.
Leonor pa je vozila počasi, mnogo bolj počasi ko preje. Georgov potopis, ki je obsegal dve laijigi, je do-sedaj le malo čitala; vsaj je vse izvedela iz njegovih ust. Sedaj pa knjig skoro ni odložila iz rok.
Georg je pisal delo kot dnevnik. Čeprav je imel hitre noge, je prišel v primeri z avtomobilom le zelo počasi dalje. Prav v tej pampi je doživel mnogo, in je dotične kraje vedno natanko popisal, in vse to je preživljala Leonor zdaj še enkrat, čitala je popise dogodkov vedno na mestu, kjer so se izvršili; da je imela scenerijo vedno pred očmi, ni vozila ponoči.
Na ta način je napravila drugi dan šele polovico te poti, ki meri dvesto geografskih milj.
(Dalje prih.)
M
■
■
Vsak hoče ob Miklavžu in Božiču _
napraviti svojim veselje s primernim darilom in to je le ■ mogoče, če iste kupi pri tvrdki
JOSIP PETEUNC- Ljubljana I
:
■
81 i
s.
ki ima veliko zalogo žepnih robcev, rokavic, nogavic, plete- ■ nine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške sifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrb* m nike, police in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih ■ stvari po znatno znižani ceni. — Na veliko in malo!
____________■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■&Ml
MAXI OGLASI
do 30 besed Din 5*—, vsaka nadaljna besed« 58 par.
KOKS - - ČEBIN
Wolfova ulica 1/11. * Telefon 56.
PRODAM vež vagonov
borovih brzojav. drug«v
od 7 do 12 m. — Ponudbe na Fr. Pnšarr, parna žaga, Lahovče pri Komendi.
Znanja želi
mlad, samostojen, inteligenten gospod z damo prijetne zunanjosti, ki razpolaga z lastnim stanovanjem. Starost postranska stvar, vendar ne nad 40 let. Ponudbe na upravo lista pod: »Iskreno prijateljstvo«.
Akviziterja
Dame in gosoodje
z dobrim nastopom, za nabiranje naročnikov raznih ilustriranih in modnih časopisov se sprejmejo pod zelo ugodnimi pogoji. Pripravno kot postranski zaslužek. Pismene ponudbe'pod šifro »Dober zaslužek« na »Propaganda«, reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. II.
Okrajne zastopnike
za Kranj, Radovljico, Ljubljano, Kamnik, Logatec, išče večja zavarovalnica. Služba stalna in primerna za vpokojence. Ponudbe z opisom dosedanjega poslovanja, pod »Stalno« na »Publicitas< d. d. oglasni zja-vod, Ljubljana, Šelenburgova ulica
7.	II.
Čevlje na obroke
proti jamstvu dobite pri tvrdki M. Treb&r, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
Naznanilo.
sprejme zavarovalnica proti stalni plači. Ponudbe z navedbo referenc, pod šifro »Zavarovalnica« na »Pu-blicitas« d. d. oglasni zavod, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. II.
Sprejemajo se
popravila porcelanastih punčk. Na tančneje se poizve: Glince, Tržaška cesta 28.
Slav. občinstvu' uljudno naznanjam, da bodem od pondeljka, dne 30. novembra dalje pekel kruh dvakrat dnevno, in sicer ob 11. uri dopoldne j in ob 15. uri popoldne. — Se pri-' poroča Anton Preskar, pekarna, Dunajska cesta 5.
RADIO-aparata
in sestavne dele Ima v zalogi
FRANC BAR, Ljubljana
Cankarjevo nabrežje štev. 5.
Fotografa
ali Amaterja za pokrajinske slike in stereofotografije, sprejmemo za stalno. Ponndbe z referencami m navedbo plače pod šifro »Fotograf« na »Publicitas« d. d. oglasni zavod, 'jjubljana, šelenburgova ulica 7. II.
Potnika
za razpečavanje razglednic dobro upeljanega se sprejme pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Potnik« na »Publicitas« d. d. oglasni zavod, Ljubljana, šelenburgova ulica 7. II.
Nepotrebna st rb za Miklavževo in božično , darilo, ker le tvrdka
JOSIP PETEUNC - Ljubljana
znižata v to svrho cene šivalnim strojem in kolesom znamke „GRITZNER“ „PHČNIX“ „ADLER“ za lO %.
Ugodna obrotna odplačila.
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova „ Vrtnarska šola“ v Kranju.
m« in jih ran
ME
THQ. IND. O. D.
Tbkakn|'«e> pravilu, cenlke mcu«, lelaice «aso-nlse lenake. broSure, posetnice in rasepSecinfce. Igvriitie vsateovi1«^trgovakevse druge uradne tiskovine«	lastno	knjigoveznica.
X#m«4ANX - SIMON eBEOORČIČEVA Ul. 13. - TBUSFON MJ
1	■-	..Jl__._ ;..
Izdajatelj in odgovorni urednik ŽELEZNIKAR ALEKSANDER. - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.
ki jih podaja pisatelj med lastnimi premišljevanji in razglabljanji. — Knjiga o Japonski nam odpre za nas povsem nov z nevsiljivo lepoto prepleten svet.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA
v sredo dne 2. decembra 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den 76.—, Loterijska državna renta za vojno škodo den. 305; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske deželne bapke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 202, zaklj. 200; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 123; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 320; Združene če, Goričane in Medvode d.
den. 120; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 34; »Stavbna družba d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110.
Blago: Bukova drva, 1 m dolž., suha fco meja tranz., 10 vag., den. 25, bi. 25, zaklj. 25; Bukove palice I.; 27/27 mm, 0.75 cm in 1 m dolž. 38/38 mm, 0.50 cm in 1 m dolž., 60/60 mm, 0.95 cm in 1 m dolž., fco meja bi. 650; bukovi plohi, obrobljeni, suhi, I., II., III., 35, 100, 110 mm, dolgi 2.20 in 2.30 m, fco meja bi. 550; deske 20 in 25 mm, I., II., III., 4 m, fco meja bi. 500; hrastovi plohi, I., II., od 90—150 mm debeline, 2.30 m dolž. napr. in 20 cm šir. napr., brez velikih grč, gnilo in razbito izključeno, fco vag. meja, 10 vag. den. 1100, bi. 1150, zaklj. 1100; madrieri 74X224X4 fco vag, Postojna tranz. den. 560; bukovi plohi, paralel., 27, 40, 50, 60 mm, od 2—4 m, I., II., III. monte, fco vag. ndkla-dalna postaja zaklj. 550; pšenica bačka, 76 težka, 2%, fco vag. nakladalna postaja zaklj. 268.50; koruza umetno sušena, fco vag. Novi Sad zaklj. 165; koruza nova, času primemo nakladalna postaja 1 vag. den. zaklj 120; oves, fco vag. nakla-
dalna postaja zaklj. 175; ajda domača fco vag. prekmur. post zaklj. 275; proso domače, fco vag. prekmur. post. zaklj. 215; krompir, fco vag. štajerska post. zaklj. 68; Seno sladko, fco vag. štajerska post. zaklj. 72.50.
Borze.
Zagreb, dne 2. dec. Devize: Newyork ček 56.175—56.775, London izplačilo 272.89 do 274.89, Pariz 216.4—220.4, Praga 166.54 do 168.54, Curih 1080.5—1093.5, ček 0-1089, Milan izplačilo 226.8—229.2, ček 226.8—229.2, Dunaj 791.4-801.4, Berlin 1339.6—1349.6, Budimpešta 0.0787—0.0797.
Curih, dne 2. dec. Beograd 9.20, Ne\vyork 519, London 25.14375, Pariz 19.90, Praga 15.375, Milan 20.87, Bukarešta 2.35, Varšava 45, Dunaj 73.11, Sofija 3.775, Budimpešta 0.007270.
X Kupon št. 1 obveznic 'i'A %-«e vojne škode zastara v korist invalidskega fonda dne 31. januarja 1926 in se mora torej predložiti v izplačilo najdalje do tega dneva. Tudi obveznice, ki so zadele dobitke, se morajo predložiti radi izplačila pred 15. februarjem
1926, ker s tem dnem zapadejo dobitki vsled zastaranja v korist invalidskega fond;i. V Sloveniji izplačujejo kupon št. i blagajna delegacije min. financ v Ljubljani in vsi davčni uradi do 31. januarja 1926, posredujejo pa izplačilo dobitkov iz tehničnih ozirov samo do 15. januarja 1926, če je dobitek manjši od
100.000 Din. Po teh rokih predložene kupone štev. 1 ali obveznice, ki so zadele dobitek, pa morajo davčni uradi in blagajna delegacije ministrstva financ nepogojno odklanjati. Izžrebane obveznice, katerih dobitek znaša
100.000 Din ali več, se izplačujejo samo pri blagajni generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu, če se obveznica predloži osebno iz roke.
X Prodaje. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. decembra t. 1. ponudbe glede prodaje 2.768 kg kartona od voznih kart, glede prodaje 5574.5 kg jekla od orodja ter glede prodaje 5000 kg starega razbitega stekla. — Predmetni pogoji so pri ekonomskem odelenju te direkcije, oglasi pa v zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.