Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Claui Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; za ijj vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. V večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216 V Ljubljani, 25. januvarja 1905. C. kr. poštne hran. št. 864.846 Kr, ogrske „ „ „ 15.648 Vsehina ; Zadruga : Vsem zadrugam! Presojevalna komisija za kmetijsko zadružništvo. Več zadružnega duha! Mesečni izkazi. Denarni promet. Občni zbori. — Gospodarsko berilo: Zavarovanje za živino Živež iz zraka. Deset zapovedi kmetijstva. Naprednjak in nazadnjak. Leto 1905 Lesna volna. Inserati. ZADRUGA. Vsem zadrugam! III. Pr id o bn in a. Pridobnina je jako nevaren davek ; naraste lahko posebno vsled različnih doklad na velike svote in požre zadrugi največ dobička. Za zadruge ima zakon glede pridobnine precej olajšav, a kaj čemo, če pa si teli olajšav davčne oblasti navadno ne znajo ali nečejo pravilno tolmačiti. Z ozirom na pridobnino delimo zadruge v 3 vrste : 1. Zadruge, ki so pridobnine p o p o 1-n o m a proste: K tem zadrugam spadajo r a j ta j z e n o v k e, kmetijske zadruge za skupno nabavo semen, gnojil, plemenske živine, strojev in orodja ter drugih gospodarskih potrebščin, potem take zadruge za skupno pridelanje in vnovčenje lastnih pridelkov — n. pr. mlekarske zadruge, v i n o r e j s k e zadruge itd. 2. Zadruge, ki so pridobnine pogojno p r ost e. K tem spadajo zadruge, registrovane v smislu zakona z dne 9. aprila 1873 drž. zak. št. 70. — in tudi druge registrovane — i. s.: P r o d n k t j v n e za d r ti g e, če tudi svoje izdelke nečlanom prodajajo, vendar morajo dela izvrševati člani sami oziroma morajo dajati člani glavne snovi za predelovanje — a je za izjemne slučaje dovoljenih nekaj olajšav; sem spadajo seveda tudi take produktivne zadruge, ki svoje izdelke samo le svojim članom prodajajo; — posojilnice in kreditna dru-81 v a, k o n s it ra na društva, surovinska d r list v a, če tudi blago od nečlanov nakupujejo; sklad- iščna in prodajalna društva, če tudi izdelke svojih članov na nečlane prodajajo; stavb inske, stanovanjske zadruge itd. Vse navedene zadruge pa morajo temeljiti na načelu samopomoči in morajo omejiti svoje poslovanje po pravilih in dejanski na svoje lastne člane, koji zadnji zahtevi pa je zadoščeno, če n. pr. kreditne zadruge samo le članom posojila dajejo, konsumne zadruge samo le članom prodajajo, skladiščne zadruge samo le izdelke svojih članov oddajajo itd. ('e pri takih zadrugah čisti dobiček, z računan po določilih davčnega zakona, ne presega GOO K — so zadruge p r i dobni n s k e g a davka popolnoma proste; če pa presega čisti dobiček GOO K — se obdači od prvega tisočaka (— gl. —) ena tretjina in od nadaljne svote ena polovica — i. s. se odmeri, če tako dobljeni znesek ne presega K 1200 — 8'5°/o sicer pa 10°/o — kot pridobninski davek. 3. Zadruge, ki morajo pridobnino plačevati. Sem spadajo vse tiste zadruge, ki smo je navedli pri pogojno oproščenih zadrugah, če svojega poslovanja ne omejujejo na člane — toraj n. pr. .konsumna društva, če nečlanom prodajajo itd. itd. Napoved za pridobnino. Zadruge pod 2. in,.3. morajo vsako leto v 14 dneh po odobrenju računskega zaključka — nardalje pa vsaj v 6 mesecih po poteku poslovnega leta, — oddati pri davčni oblasti — toraj pri pristojnem okrajnem glavarstu — napoved za pridobnino. Davčne oblasti zasledujejo razpise občnih zborov; če zadruga v prej omenjenem roku ne predloži na- Vsi (lenarili zneski morajo se navesti v veljavi v kronah. Formular E. 2. Dežela: -Kf‘arijs'Pco. Davčnouradni okraj: /Jru/.o. Politični okraj: Kajn.ntTz. Občina: Blac/ovica Napoved za pridobnino podjetet), zavezanih javnemu dajanju računov fcorisiuiiriega đT'lZŠtva, r I > La/JOV i.ci. rac/, zcul. x o. zctv. (oznamenilo firme) v Blctgovici (sedež in adresa podjetbe) y:«i dnvoiio loto Podpisano predstojništvo izpoveduje po najboljši vednosti in vesti, da so povedbe, dane zastran odmere pridobnine za tu spodaj oznamenjene podjetbe, resnične in popolne. Podpis: Ivan Juhi odbornik. Pečal.. Jože Lesar, načelnik. Navedba priloženega računskega poročila ali drugih prilog Dohodki K T h Štros K ki Cisti d onos h i ~ i 1 h 1 1—1 h K 1 računski zaključek za 1. 1904. Izvleček iz zapisnika o občnem zboru dne 5. jami- varja 1905. Glasom računa zgube in dobička 7454 30 4260 80 3193 50 Iz čistega donosa izločiti gla- som zapisnika — točka: raz- delitev čistega dobička: a) darilo dijaški kuhinji . 50* — b) nagrade uslužbencem . . 400 — c) nagrade članom načelstva 500* ostane . . . 2243 50 K čistemu donosu prišteti: • a) obresti deležev 384 — b) pridobnina plačana 1.1904 116 — c) neposredne pristojbine . 10 — d) dividende 200 — skupaj . . . 2953 50 St. Oznamenilo podjetbe Konsumno društvo — prodaja samo svojim članom * dopustno pvi zadrugah, suh 2 — l. j. ki so pridobnine pogojno proste. — 19 napovedi, dobi od davčne oblasti poziv, da jo predloži in določi davčna oblast v tem pozivu tudi vok za predložitev, ki pa mora trpeti najmanj 4 tedne. Davčna oblast lahko zanikernim zadrugam, ki napovedi ne dopošljejo, nalaga redovne kazni. Napovedi se priloži v prepisu računski zaključek z bilanco in računom zgube in dobička — pravilnost tega prepisa potrdi zadruga sama; nadalje se priloži prepis zapisnika o občnem zboru, na kojem se je odobril računski zaključek — zadostuje pa tudi izvleček iz zapisnika, a mora obsegati tak izvleček vse točke, ki se nanašajo na računski zaključek, porabo ali razdelitev čistega dobička, dovolitev nagrad in druga premoženjska določila — izpustijo se pa lahko točke o volitvah, premembi pravil, revizijskem poročilu itd. Zadrugam naj služi za napoved predstojeći vzorec. Zadruge, ki so pridobnine proste — to raj pod st. 1. naštete — ne predlagajo napovedi za p r i dob n in o. Rado, oziroma redno se pa zgodi, da davčne oblasti od takih zadrug v sej ed n o napoved zahtevajo. Pridobnine proste zadruge — toraj posebno rajf-ajzenove posojilnice itd. — ki prejmejo kak poziv za predložitev napovedi, naj pošljejo samo le izvod svojih pravil in naj opozorijo davčno oblast na ukaz finančnega minist. z dne ‘23. maja 1898 št. 25421; če bi davčna oblast ne mogla, oziroma ne hotela na podlagi pravil spoznati davčne prostosti, pa more zahtevati popolno napoved. ko se pridobnina odmeri, dobijo zadruge plačilni nalog; če se davčna oblast ni ozirala na napoved zadruge, mora navesti v plačilnem nalogu razloge. Kakor hitro prejme zadruga plačilni nalog, naj ga natančno pregleda, jeli se ni preveč davka predpisalo — da bi se ga premalo predpisalo, se itak ne pripeti — in če je vse v redu, naj pridobnino plača i. s. se to stori v 4 jednakih delih dne 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Ako se pridobnina ni pravilno predpisala, predloži zadruga — pri oblasti, ki je davek predpisala nardalje v 30 dneh — od dneva dostave štetih — dobro utemeljen priziv na deželno finančno ravnateljstvo. Sicer pa pozivamo zadruge, ki glede pridobnine, napovedi, plačilnega naloga, priziva itd. niso popolnoma na jasnem, da se obrnejo na nas, ker jim preskrbimo vse potrebno — posebno pa nam naj takoj dopošljejo plačilne naloge, da je pregledamo. Zadruge naj plačujejo davke, ki so v zakonih utemeljeni — a niti pol vinarja več. Presojevalna komisija za kmetijsko zadružništvo. Od deželnega odbora kranjskega prejeli smo sledeči dopis: Št. 14.710. Slavni ,,Zadružni zvezi11 v Ljubljani. Po intencijah c. kr. poljedelskega ministrstva ima se pri deželnem odboru kranjskem osnovati „presojevalna komisija za kmetijsko zadružništvo11. Ta komisija imela bo obstati iz deželnega glavarja kot predsednika, iz dveh deželnih odbornikov, iz dvželnokulturnega referenta c. kr. deželne vlade in iz po enega zastopnika c. kr. kmetijske družbe, zadružne zveze in gospodarske zveze. Z ozirom na to se slavna zadružna zveza prosi, da blagovoli deželnemu odboru čim preje naznaniti svojega namestnika, da bo mogoče potem komisijo ustanoviti. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, 26. novembra 1904. Detela 1. r. Take presojevalne komisije za kmetijsko zadruž ništvo imajo po drugih deželah že davno, pri nas pa smo morali dolgo, dolgo čakati, da se je ustanovila. Slednjič pa se je vendar le ustreglo našej želji, naša tozadevna prizadevanja so imela uspeh -— in spet lahko rečemo, da smo storili korak naprej. Glavna in skoraj edina naloga takih presojeval-nih komisij je, da presojajo prošnje kmetijskih zadrug za podpore iz državnih in deželnih sredstev. Država in dežele podpirajo kmetijske zadruge — posebno pa mlekarske, živinorejske, vinorejske, skladiščne itd. zadruge; vsled tega je pač samo ob sebi umevno, da se tudi naše zadruge oglašajo s prošnjami za subvencije. Država pa pošlje take prošnje presojevalnim komisijam, ki naj se izrečejo o potrebi; o primernosti, o znesku itd. itd. Ker še do zdaj pri nas ni bilo presojevalne komisije, so se prošnje naših zadrug do zdaj pošiljale drugim činiteljem v Ljubljani v presojo. Uspehi prošenj so zadrugam pripovedovali, kako da je dotični presojevalec njihove prošnje priporočal — in skoraj že noče nobena zadruga za podporo prositi, ker se je morala nevspeha nadejati. No — zvedeli smo res za gorostasne presoje prošenj nekaterih naših zadrug — in skrajni čas je bil, da dosedanje presojevanje preneha. Zadružna zveza določila je v „novo ustanovljeno presojevalno komisijo11 svojega uradnega vodja Ivana Rožman. Priporočamo sedaj pojedinim mlekarskim zadrugam itd. da prosijo za podpore; vsa potrebna pojasnila dobijo pri nas. Mestne mesarije in živinorejske zadruge. Priznati se mora, da tiči v mesarjih pravi duh stanovske discipline, ki je pa seveda le samo njim v prid, kosumentu pa tudi živinorejcu je pa jako nevaren. Kakor en mož pričeli so mesarji na Dunaju in po drugih mestih n. pr. tudi v Ljubljani — zviševati ceno mesa — ceno živine so ob enem pritiskali. Mestni zastopi, ki se brigajo za blagostanje meščanov, storili so vse, da bi preprečili to izvanredno in neopravičeno zvišanje cen; pričeli so z lepimi besedami, z dokazi itd. — no, pri mesarjih to ni nič zdalo, cena mesa je šla svojo pot navzgor — cena živine pa celo padala. Dunaj je pa nastopil drugo pot. Osnuje se velika dunajska mesarija, ki bo po zmernih cenah preskrbovala dunajčane z mesom. Prvotno se je nameravalo, jemati za to mesarijo živino le od nekaterih veleposestnikov — a začeli so sc gibati kmetovalci in osnovale se bodo živinorejske zadruge, ki stopijo z mesarijo v najožjo zvezo. Raznim mešetarjem to seveda ne prija, mesarjem tudi ne, a meščani se že veselijo, ker bodo spet dobivali po zmernih cenah dobro meso — in tudi živinorejci se veselijo, ker se nadejajo cen, pri kojih se bo mogla živinoreja spet gojiti. Kar je storil Dunaj, storila bodo tudi druga velika mesta n. pr. Gradec — in je celo mogoče, da tudi na Slovenskem kaj takega doživimo. Kar se pa tiče snovanja takih živinorejskih zadrug, spada to seveda v prvi vrsti v delokrog „Zadružne zveze11, pri kojej se dobijo vsa potrebna pojasnila. Več zadružnega duha! Pod tem naslovom je prinesel „avstrijski zadružni list11 nekaj resnic, ki jih hočemo tudi mi pribiti mnogim za novo leto 1905, dasiravno smo jih že pogosto ponavljali. „Kako se obnašajo nekatere zadruge proti „Zvezi11? Ni še dolgo temu, kar smo morali doživeti, da je neka zadruga z našim cenikom v roki, z našim zaupnim cenikom, ki nosi še posebno opombo: „Nujno prosimo zadružna načelstva, da ne dajo teh cenikov nikomur tretjemu na vpogled!11 s tem cenikom je toraj dirjala neka zadruga k trgovcu dotičnega kraja in rekla: „Tako nam da Zveza, ali nam daš ti ceneje?11 — „T, seveda! iz srca rad!“ odgovori trgovec in le čisto polagoma izreče svoje obžalovanje, da so vendar „za sedaj sicer tako previdni gospodje pri Zvezi11 pri „ravno tem blagu11 prišli v smolo. Kapljica strupa je kanila v to trgovcu (tem velikemu dobrotniku človeštva, ha, ha!) tako udano srce zadružnega načelnika in tam razjeda strup naprej. Trgovec dodava blago in skrbi ob enem pridno tudi za nadaljne. otrovne kapljice, ki hujskajo zadružnike zoper „bornirano Zvezino vodstvo11, ki „je imelo najbrže črno mreno na očeh11, ko je blago tako drago nakupilo, blago, ki se pri tem prijatelju človeštva, pri trgovcu, dobi toliko ceneje. — Trgovec pa se neizmerno veseli, da mu je dala ravno ta zadruga v roke orožje, s katerim zamore Zvezo in kmetijsko zadružništvo sploh oškodovati in obrekovati. Tako — nekateri organi — naših zadrug brezvestno pospešujejo trgovske interese in spodkopavajo koristi kmečkega stanu. Tu ni niti trohice zadružnega duha, ampak ljudje tu pljujejo v svojo lastno skledo, pijavke so na svojih lastnih prsih, iz katerih srkajo srčno svojo kri. Kako vse drugače ravna popolni kmečki zadružnik, ki ga preveva pravi zadružni duh! Ako pride k njemu prekupee in mu ponudi več za njegovo sadje, žito, vino, krompir, ali mu pa ponudi umetna gnojila, semena, poljsko orodje, stroje i. t. d. ceneje, kakor je more slučajno oddati kmetijska zadruga, mu bo stopil nasproti z naj odločnejši m „Nikoli!11 in bo odklonil vsako ponudbo utemeljujoč jo s tem, da je on zadružnik. Zakaj? Namen trgovčev je vendar prozoren kot beli dan! On ne želi druzega, nego omajati obstoj in edinstveno delovanje dotične zadruge; doseči hoče zopet poprejšno neomejeno gospodarstvo. Pravi, popolni kmečki zadružnik pa, ki ga preveva zadružni duh, dobro ve: čim močnejša in sposobnejša je njegova zadruga, toliko intenzivneje more in bo tudi v vseli okoliščinah podpirala blagor svojih udov. On ve, da če le en ud ravna izdajsko, že nastane vrzelj v zidu domače zadruge in da je treba podvojenega zadružnega dela, da se more luknja zopet zakrpati. On ve, da kmetijsko zadružništvo ne zahteva od svojih članov nikakih denarnih prispevkov, nobenih žrtev razven ene same majhne, da mora namreč ud časih svoje zasebne interese in koristi zapostaviti splošnemu blagru. To je ravnanje v pravem zadružnem duhu! — In ako tak pravi kmečki zadrugar napravi ob koncu leta račun čez svoje ravnanje, bo našel v vseh slučajih, da mu je začasno podrejenje lastnih interesov pod občne koristi vedno le koristilo in da je poleg svojih idealov pomnožil tudi svoje imetje. V teh razmerah je mnogokrat popolnoma neum-Ijivo, da morajo odborniki in poslovodje večkrat ude še prositi in nagovarjati: „Kupujte pri nas, kar potrebujete!-1 — Človeku bi se moralo zdeti vse skupaj smešno, ko ne bi bilo tako grozno žalostno in resnobno! 21 — — Kje na svetu pae dobite kako družbo trgovsko, ki bi morala svoje lastne delničarje prositi: ,,Prosimo, ne ognite se vendar toli krat našega lastnega podjetja, ne delajte vendar sami sebi konkurence!“ — Pri takib ljudeh nedostaja vsakega zadružnega duha. ('asih je v resnici potrebno, da trkamo na lastna prsa, da spoznamo, koliko smo krivi sami in koliko okoliščine, ako ne gre v našem zadružništvu vse tako lepo naprej, kakor bi moralo iti. Vedno in vedno je treba pojasnjevati našim udom in jih opominjati na to, da je blagovni promet za aktivni obstoj lastne zadruge, kakor tudi Zveze velike važnosti. Blagovni promet je krušni oče Zveze. Iz blagovnega prometa izvirajo studenci ki omogočujejo Zvezi, da preskrbuje zadrugam razne velike ugodnosti. Tukaj pri blagovnem prometu čuti zadružni duh morebiti tudi nekoliko zadružnega pritiska, a ravno ta pritisek utegne marsikaj popraviti in dohiteti, kar je zamudila organizacija sama od te strani. (Zato bi naj bil v vseh pravilih prodajalnih zadrug tudi §: Udje so obvezani pod to in to kaznijo jemati vse blago, ki se dobi v domači konsumni zadrugi, naravnost in le od nje) Tisoče, da, sto tisoče kron bi velike Gospodarske Zveze na tem polji prav lahko prištedile kmetijstvu. Zalibog, da pa te ogromne svote vsled premajhnega zaupanja udov v lastno organizacijo po-gostoma zapadejo v žrelo konkurenci in sicer najbolj umazani konkurenci. Mirno morajo gledati načelstva in Zveza, kako je spodkopavajo lastni udje, kako ima vsaki čifutski in nemčurski agent več zaupanja in vspeha, nego lastna zadruga in domača Zveza! — Ne dovolj! — Ni še dolgo tega, ker se je pri občnem zboru neke zadruge dvignilo neko momče, ki se je časih tudi dalo klicati na ime zadružnika in je trdilo: ,,Z vodstvom nikakor nisem zadovoljen! — Zakaj? — (’ujte in strmite! — Zato ker vodstvo z besedo in pismom prevečkrat spominja ude njihovih dolžnosti in — ker Zveza posreduje kmetom vse potrebno blago! — Ta bebec nima niti iskrice zadružnega duha! Za take ude bi bilo tisočkrat lepše, da takoj izstopijo. — Saj veste, eno gnjilo jabolko pokvari celi jerbas zdravih, eno pokvareno jajce spridi vso jajčno jed! — Ud, ki ga preveva pravi zadružni duh, si bo tudi vedno prizadeval delovati popolnoma zistematično za duševno in strokovno izobrazbo svojih sobratov. Ujudske omike je na deželi še povsodi zelo potreba. Pridobitve novejšega časa, ki so za izvrševanje kmetijskega obrta neobhodno potrebne, je treba ljudstvu pri vsaki priliki znova klicati v spomin in kazati njihovo praktično vrednost. Kmet, ki ima pravega zadružnega duha, bo ob vsakem času in ob vsaki priliki veselo in navdušeno zastopal zadružna načela in jih tudi praktično izvajal. Tako deluje za osvoboditev malega kmetijstva in za njegovo ojačenje. Dobro stvar je treba dolgo pridigo-vati in jo velikrat ponavljati, da se prime. Silovite so moči, ki izhajajo iz kmečkega zadružnega gibanja: v stanu so malega kmeta dvigniti ne samo gmotno, ampak tudi nravno in duševno. Tiso-černi so ti učinki na kmetijstvo sploh in najdaleko-sežnejšega pomena za narodno gospodarstvo. Vspehi so povsodi velikanski — ako so vsi zadružniki napolnjeni pravega zadružnega duha. —*— Mesečni izkazi. Vse one posojilnice, ki še niso poslale izkaza za mesec december 1904, prosimo, da to takoj storijo. Za naprej pa prosimo vse naše posojilnice, da pošiljajo redno mesečne izkaze, ker izkazi niso le slika poslovanja temveč tudi dokaz reda. Denarni promet. ) Badema, družtvo za šted. i zajm. —3000 (11. 1.) Beram, „ „ „ „ — 1500 (13. 1.) Bled za blejski kot, hran. in pos. -(-1800 (4. 1.) -(-2000 (9. 1.) Bloke, hran. in pos. +2000 (4.1.) +2500(7.1.) —1000(13.1.) + 38‘(»0 (17. 1.) —3000 (17. 1.) Boh. Bistrica, hran. in pos. +4000 (7. 1.) +2000 (14. 1.) + 3000 (19. 1.) Borovnica, hran. in pos. +2000(6. 1.) +1500(17. 1.) +1000 (20. 1.) Cerklje, hran. in pos. +3000 (9. 1.) +1500 114. 1.) + 5000 (15. 1.) Cerknica, hran. in pos. +6000 (4 1.) + 5000 (17. 1.) Col, hran. in pos. +550 (12. 1.) Češnjica, hran. in pos. + 2500 (4. 1.) +2000 (7. 1.) —3000 (10. 1.) Čatež, hran. in pos. +400(4. 1.) +1600 (6. 1.) +1400 (13. 1.) črmošnicc, hran. in pos. +153-22 (19. 1.) +875 (19. 1.) Črnivrh, hran. in pos. —1500 (4. 1.) —1000 (13. 1.) — 2500 (20. 1.) Banje, mlekarska zadruga +V88 (13. 1.) D. M. v Polji, hran. in pos. —3100 (2. 1.) +300 (4. 1.) — 500 (17. 1.) Dobrepolje, posojilnica —5000 (7. 1.) Domžale, hran. in pos. +2000 (6. 1.) Draga, hran. in pos. +2500 (8. 1 ) Gore, hran. in pos. +3-70 (4. 1.) +2800 (7. 1.) —500 (9. 1.) -500 (11. 1.) Gorica, centralna posojilnica +16000 (4. 1.) + 18000 (9. 1.) Gorje, hran. in pos. +4 66 (4. 1.) —5000(5. 1.) +5000(10. 1.) Gorje, kmet. društvo +2 48 (16. 1.) *) Na izrecno željo mnogih naših posojilnic odločili smo se za to ohliko priobčevanja. Svote s znamenjem značijo uplačila na tekoči račun, svote s znamenjem ‘ značijo pa izplačila v tekočem računu; v oklepaju je pri vsaki svoti naveden dan, s kojim se znesek piše zadrugi v dobro ali breme. Radi redne kontrole pa prosimo nujno vse zadruge, da nam vsak od nas prejeti znesek takoj potrdijo — s to jim služi rumena dopisnica — in nam tudi vsak nam v poslani znesek na modri dopisnici naznanijo. Ilobovše, mlek. zadruga -f-TSO (14. 1.) Horjul, hran. in pos. -{-1700 (8. 1.) —1000 (13. 1.) Horjul, kmet. društvo -j- 242-09 (10. 1.) Idrija, ljudska hran. in pos. -{-2000 (4. 1.) -|- 1000 (10. 1.) + 394-53 (15. 1.) Izlake, hran. in pos. +7000 (15. 1.) Jesenice, hran. in pos. +1500 (7. 1.) +2000 (15. 1.) Kamnik, I. okr. hran. in pos. +6 98 (4. 1.) Kanal, pos. +5000 (17. 1.) Kandija.hran. in pos. —10000(4.1.) —10000(10.1.) — 14360-71 (17. 1.) Kazaze, hran. in pos. +650 (20. 1.) Knežak, hran. in pos. +4000 (8. 1.) +7400 (20. 1.) Komenda, hran. in pos. +1010+11000 (12.1.) +3069 (14. 1.) + 4200 (17. 1.) Kranjska gora, pos. +1000 (7. 1.) +2000 (8. 1.) +1000 (14. 1.) Krka, hran. in pos.+1900 (7. 1 ) +2800 (13. 1.) Kropa: +61'28 (6. 1.) +32-10 (6. 1.) +34'74 (8. 1.) +V99 (9. 1.) +199-90 (10. 1.) +72-43 +18 95 +109 (14. 1.) +4+10 (16. 1.) +546-67 +111-22 (17 1 ) — 5000 (16. 1.) +1469-85 (20. 1.) Laško, hran. in pos. —2000 (20. 1.) Leskovec, hran. in pos. +500 (16. 1.) Leskovica, hran. in pos. —1000 (7. 1.) +4-18 (8. 1.) —2000 (16. 1.) Leskovica, kmet. društvo +2 06 (10. 1.) Ljubno, hran. in pos. —8000 (10. 1.) Luče, kmet. kons. društvo +71-18 (12. 1.) Mengeš, hran. in pos. +1000X7.1.) +4 66 (10. 1.) +3000 (14.1.) Metlika, kmet. društvo +3 08 (22. 2.) Mokronog, okr. pos. —1000 (2. 1.) —3000 (4.1.) +3700 (10. 1.) — 3419-04 (10. 1.) Mošnje, hran. in pos. +1000 (7. 1.) +2000 (10. 1.) Podkoren, kmet. društvo +2-48 (12. 1.) Polhov Gradec, hran. in pos. +1900 (4. 1.) Poljane, hran. in pos. +87911-27 (1. 1.) +9072 22 (11. 1.) +6000 (20. 1.) Preddvor, hran. in pos. —235 (5. 1.) +575 (12. 1.) Preska, hran. in pos. - 400 (4. 1.) +637 89 (12.1.) +213(13.1.) +611 (15. 1.) Radeče, okr. pos. +2000 (6. 1.) Piah, gosp. dr. za št. i zajm. +5000 (4. 1.) +125 (8 1.) Rateče, kmet. dr. +2 48 (20. 1.) Renče, gosp. dr. +2'10 (15. 1.) Rob, hran. in pos. —2000 (4. 1.) Rova, „ „ „ +1300 (4. 1.) +2500 (12. 1.) + 1800 (19. 1.) Rova, mlek. zadr. +1 88 (13. 1.) Rovte, hran. in pos. +4'18 (4. 1.) +1000 (4. 1.) +1000 (4. 1.) +2000 (15. 1.) Selce, hran. in pos. + 2000 (7. 1.) + 7000 (10. 1.) + 2000 (14. 1.) Semič, hran. in pos. +400 + 1500 (9. 1.) +1000 (12. 1) — 1000 (20. 1.) Senožeče, hran. in pos. + lOoO (16. 1.) Sevnica, pos. —5000 (9. 1.) —6000 (20. 1.) Sinčavas, hran. in pos. +2000 (9. 1.) +2000 (15. 1.) Smlednik, „ „ „ + 367 (6. 1.) Sodražica, kmet. dr. +499-71 (12. 1.) Sorica, hran. in pos. +900 (14. 1.) Srednjavas, hran. in pos. +1500 (22. 1.) Staraloka, „ „ „ + 4000 (13. 1.) Stara Oselica, kmet. dr. +100 (15. 1.) Struge, hran. in pos. +850 (14. 1.) Sv. Ema, kmet. dr. +150 (19. 1.) Sv. Jakob ob Savi, hran. in pos. +1100 (6. 1.) +600 (18. 1.) Sv. Križ pri Litiji, „ „ „ +8'31 (6. 1.) +300 (4. 1.) + 200 (7. 1.) +700 (15. 1.) Sv. Jurij ob j. ž., hran. in pos. —2000 (20. 1.) Sv. Jurij pod Kumom, hran. in pos. +1000 (14. 1.) Sv. Jurij pri Kranju, „ „ „ +2000 (7. 1.) +1800 (10. 1.) Sv. Kunigunda, hran. in pos. +7-50 (4. 1.) —2000 (13. 1 ) Sv. Lenard, pos. —10000 (17. 1.) Šebrelje, pos. —1000 (3. 1.) Škocijan, hran. in pos. —1973 —2000 (4.1.) 4000 (14.1.) — 3000 (17. 1.) Šmarije, hran. in pos. +2600 (12. 1.) Šmartno pri Litiji, hran. in pos. +2000 (9.1.) —1000 (9. 1 ) — 1000 (14. 1.) Šturije, hran. in pos. +11-52 (10. 1.) Št. lij pod Turjakom, pos. — 4000 (4. 1 ) +1000 (20. 1.) Št. Janž, hran. in pos. +2004-02 (4. 1.) +1400 (6. 1.) +500 (10. 1.) —800 (16. 1.) Št. Peter, hran. in pos. +1905 (8. 1.) +600 (9. 1.) +4 48 (12. 1.) +664 (15 1.) +9700 (19. 1.) Št. Rupert, +1000 (8. 1.) Št. Štefan, kons. dr. +V82 (19. 1.) Tomaj, hran. in pos. +2000 (9. 1.). „ vin. dr. +224 (19. 1.) Tomišelj, hran. in pos. + 3000 (13. 1.) Toplice, „ , „ —1000 (2. 1.) - 800 (16. 1.) Trebelno, „ „ „ —1000 (4. 1.) —3000 (10. 1.) Trnovo, „ „ „ +10000 (11.1.) —4200 (17.1.) +4200 (19. 1.) Tržič, hran. in pos. +1000 (7. 1.) Tunice, hran. in pos. —1000 (13. 1.) Velike Lašče, hran. in pos. +2200 (9. 1.) 8000 (14. 1.) + 2000 (14. 1.) Vipava, hran. in pos. —3000 (7. 1.) +5000 (8. 1.) — 5000 (13. 1.) —4000 (16. 1.) Višnjagora, hran. in pos. —6000 (3. 1.) +4000 (4. 1.) - 7000 (10. 1.) +1000 (19. 1.) +349 16 (20. 1.) Vojsko, hran. in pos. +600 (7. 1.) +162 (7. 1.) +100 (12. 1.) +120 (14. 1.) Vrhnika, hran. in pos. —2000 (7. 1.) — 2000 (17. 1.) Zagradec, hran. in pos. —3000 (10. 1.) +2000 (18. 1.) Zatičina, „ „ „ +2600 (4. 1.) Zg. Besnica, hran. in pos. +600 (6. 1.) Zg. Tuhinj, „ „ „ +2500 (14. 1.) Žiri, „ » , +4-82 (9. 1.) Župa Raščane, društvo za šted. i zajm. +418 (7. 1.) Žužemberk, hranil, in posojil. +4000 (12. 1.) +398-26 (1. 1.) +1000 (15. 1.) Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR „Hranilnice In posojilnice na Krki, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil na Svečnico t. j. dne 2. svečana 1905 ob 3. uri popoludne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. VA KILO na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Št. Petru na Krasu, regislrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 12. svečana 1905 ob 3. uri po-poludne v posojilnieni hiši. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Polnjenje računskega zaključka za 1. 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. O. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi la občni zbor v sled nezadostnega števila vde-ležencev ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje t. j. ob polu 4. uri popoludne v istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu udeležencev. Načelstvo. V A K 1L O na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Sorici. regislrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 19. svečana 1905 ob 3. uii popoldne v Sorici, hiš. št. 22 t. j. v mlekarni. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za I. 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na IV. redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Zagradcu, regislrovane zadruge z neomejeno zavezo”, kateri bo v nedeljo dne 19. tebruvarija 1905 ob 3. uri popoludne v župnišču. Dnevni red: 1. Čitanjd in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročila načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računov za leto 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Zagradec, dne 22. januvarja 1905. Načelstvo. VABILO k OBČNEMU ZBORU „Mlekarske zadruge v Škofji Loki, regislrovane zadruge z omejeno zavezo", kateri bode v torek dne 14. svečana 1905 ob 1. uri popoludne v mlekarni. V s p o r e d : 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o reviziji. G. Slučajnosti. Škofja loka dne, 5. jan. 1905. Načelstvo. VABILO na redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice na Jesenicah, regislrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. februvarja 1905 ob 3. uri popoludne na Jesenicah št. 91., v uradni sobi hranilnic. V s p o r e d : 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računskega zaključka za I. 1904. 5. Volitev načelstva. G. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi načelstvo. Na Jesenicah, 13. januvarja 1905. VABILO na redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Strugah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo", kateri se bode vršil v nedeljo dne 5. februvarija 1905 ob 3. uri popoludne v uradni sobi hranilnice in posojilnice. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za I. 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. V Strugah, dne 19. januvarja 1905. Načelstvo. GOSPODARSKO BERILO. Živinoreja. Zavarovanje za živino. Notranje ministerstvo je izdalo dne 7. nov. 1904 poseben odlok radi ustanavljanja zavarovalnic za živino in ga poslalo deželnim predsednikom v Ljubljani, Pragi, Lvovu, Zadru, Tropavi, Vernovicah, Trstu, Solnogradu, Gradcu. V tem odloku pravi : V današnjih gospodarskih razmerah je živina bistven in vedno bolj dragocen del splošnega imetka kmečkega ljudstva. A živina je izpostavljena raznim nevarnostim, kužnim boleznim in nesrečam, kojih posestnik sam ni vstani odvrniti. Taki slučaji prizadenejo mnogokrat silno občutno neposredno škodo ter lahko spravijo celo gospodarstvo iz pravega tira. Zato je treba misliti na naprave, s k oj im i zamoremo v takih slučajih glavno zgubo odvrniti od posestnika, ki naj mesto občutnih zgub od časa do časa prevzame vsakoletno majhno breme, ki ga bo komaj čutil. Najvažnejša taka naprava je umno zavarovanje za živino. V tem spoznanji obrača ministerstvo za notranje zadeve že več let največjo pozornost živinskemu zavarovanju in podpira z vsemi močmi primerno njihovo organizacijo. Težkoča živinskega zavarovalništva tiči v posebnosti rizika (nevarnosti). Treba je za zavarovane živali, da se onemogoči vsaka zloraba, trajne in natančne, pri tem pa po ceni kontrole (nadzorstva), ker bi visoki nadzorniški stroški upravo neznosno obtežili. Skušnja uči, da so organizacije, ki te okolnosti niso dovolj upoštevale, propadle vsled previsokih upravnih stroškov. Po ceni kontrola je pa mogoča le tedaj, ako je zavarovanim članom samim kaj ležeče na tem, da zavod napreduje, česar moremo pričakovati samo pri takih organizacijah, ki stoje na načelu vzajemnosti. V zvezi s tem je krajevna raztegnjenost delokroga dotične zavarovalnice. Delokrog mora biti na eni strani dovolj velik, da omogoči primerno izrav-nanje rizika, na drugi strani pa zopet ne sme biti prevelik zato. da zamorejo imeti i zadružni odborniki, kakor tudi zavarovanci sami pregled nad krajevnimi razmerami in da zamorejo drug druzega nadzirati, kar edino zamore zaprečiti zlorabe zavarovanja. Ker pa pri tej nujno potrebni krajevni omejenosti delokroga posamezne organizacije niso zmožne pečati se z zavarovalništvom v takem obsegu, ki bi dajal ljudem v slučaju škode zadostno poroštvo, zato je potreben še nadaljni korak, to je, zedinjenje teh krajnih (lokalnih) organizacij v večje zveze. Potrebna sredstva naj se zbirajo po zistemu „v naprej plačevanja premij11, pri katerem se znesek, ki po izkušnjah doma ali drugodi zadostuje, pobira že naprej in le ob izvanrednih slučajih je treba še doplačati. Pri tem zistemu računa zavarovanec z določenimi številkami in ve, da izvzemši posebne slučaje se bo izhajalo z dotičnimi premijami. Ta zistem ima tudi to veliko pvednost, da niso razlike od leta do leta nikdar tako velike, kot pri starem načinu, ko se je plačevalo „za nazaj11. Doseže se tudi to, da pri tem zistemu ni škoda izravnana samo po osebah, ampak tudi v teku časa se škoda izravnava. Racijonelno uravnano zavarovanje zahteva tudi pravilno odmerjene prispevke (premije), kajti od teh je odvisno, ali se bo mogla prizadeta škoda povrniti ali ne. Podlaga pravilnega odmerjenja premij pa mora biti pravilna cenitev zavarovane živine. Ravno tako se mora ravnati odškodovanje po resnični vrednosti živine ob onem času, ko je poginila, drugače se lahko zgodijo precejšnje krivice, ki so ravno na gospodarskem polji mnogim neznosne. Premija se odmeri v gotovih odstotkih vrednosti zavarovane živine. Po sedanjih skušnjah bi znašala pri goveji živini okoli V25 do P50°/o. Pri konjskih je večja in se nagiba po različni vporabi živali med 2 in 8°/o. Odškodnina mora odgovarjati vrednosti živali, ki je poginila; vendar pa je tudi opravičeno, ako se po pravilih izplača oškodovanemu samo 80 do 90°/o zavarovane vsote, drugih 10 do 20°/o pa nosi sam. Rekli smo že, da če tudi ima stavba umnega živinskega zavarovanja sloneti na krajevni podlagi, je vendar potreba celo napravo izpopolniti v tem smislu, da se posamezne krajevne organizacije združijo v večje zveze. Tako zedinjenje pa predpostavlja enako uredbo posameznih krajevnih zavarovalnic. Širša organizacija živinskih zavarovalnic se more začeti na ta način, da se 1.) napravi naj p reje velik zavod — v to so poklicane v prvi vrsti dežele -ki ima delovati na ustanovitev posameznih manjših krajevnih zavarovalnic ali pa 2.) da nastanejo naj-popreje samostojne, krajevne vzajemne zavarovalnice, ki se šele sčasoma združijo v deželne zveze. Po teh načelih, kojih dobroto je ljudstvo kmalu spoznalo, se je nekaj deželnih uprav že lotilo ustanovitve deželnih zavarovalnic za živino. Ta zgled so posneli v zadnjem času: Goriško z Gradiško in Tirolsko. V drugih deželah si je pomagalo ljudstvo vsled pomanjkanja inicijative od deželnih uprav s krajevnimi zavarovalnicami. Zal pa, da so ravno dežele, v kojih je živinoreja najvažnejša kmetijska panoga, najbolj zadaj. To je bil tudi povod, da je kmetijski svet vprašanje o živinskem zavarovanju v svoji 7. seji 1. 190.‘S. prav temeljito pretresava! Zato je tudi notranje mi nisterstvo v sporazumu s poljedeljskim čutilo potrebo opozoriti deželne predsednike preje imenovanih dežel na važnost živinskega zavarovanja. Ministerstvo vroče želi, da bi deželne vlade o tem vprašanju stopile v dotiko z deželnimi zbori, katere naj bi vspodbujale k posnemanji danili zgledov. Ako bi pa deželni zbori o tem ne hoteli nič slišati, tedaj naj se ukaže političnim oblastem, da poučujejo ljudstvo po okr. živinozdravnikih in mu gredo pri ustanavljanji živinskih zavarovalnin z besedo in dejanjem na roko. „Zadružna zveza11 bavi se jaki temeljito s tem vprašanjem in bo najbrž v kratkem pričela z izpeljavo. Kdor želi v tej zadevi kaka pojasnila, je dobi pri „Zadružni zvezi11. Splošno. Živež iz zraka. Vred kratkim sem čital pod gorenjim naslovom članek teli le misli. Kdo sešteje vse nove načrte, probleme, vprašanja, iznajdbe, nauke o na novo odkritih naravnih močeh sploh naloge, s katerimi se je pečala znanost samo v zadnjem desetletju?! Brzojav brez žice, izpopolnitve parnih strojev, električne železnice, električne luči, brzojav in telefon. Rbntgenovi žarki. Plinovi motorji. Baloni. „Govoreče11 fotografije. Izpopolnitve orožja ter obrambnih priprav, zlasti bojnih ladij. Najnovejše so tudi pnevmatične (zračne) pošte. Proizvajanje barvil po čisto novih načinih. Nova razstreljiva. Tekoči zrak. Najnovejši razvoj kemije sploh. Vedno se množeči dokazi za nauk, daje vsak drobec zemlje, vsaka pičica na telesih živih bitij polna čudovito majhnih živalic;, od katerih je odvisen razvoj vsega, kar živi. Geologija s svojimi vprašanji o tem, kar je pod nami. Vprašanje, kako daleč sega v svetovni prostor ozračje naše zemlje, kako daleč vpliv njenega magnetizma in njene elektrike — prevažna vprašanja za nauk o tresajih. In slednjič skrivnostni nauk o tresajih samih! Saj na podlagi tega nauka hočejo nekateri celo doseči, da bo človek lahko slišal brez ušes in videl brez oči!! Res neprecenljive pridobitve najnovejšega časa! Trditve, katerim bi se bil pred 15 ali 20 leti vsakdo smejal ter jih imel za bedaste, se izpreminjajo čez noč v dokazano resnico. Kar se je pred nekaterimi leti zdelo vsakomur nemogoče, je morda danes mogoče in samoumevno. Če bo šlo tako dalje, na vse zadnje res ne bomo več vedeli, pri čem smo prav za prav. Pred malo leti bi bili na pr. imeli za norca tistega, ki bi bil trdil, da je mogoče iz zraka na kakršen koli način proizvajati živež. Veljalo je splošno, po izkušnji stoletij potrjeno prepričanje, da od zraka ni mogoče živeti. In danes? Tako daleč sicer še nismo in morda tudi nikdar ne bomo, da bi iz zraka neposredno proizvajali človeški živež. Pač pa se to posredno že godi. So že tovarne, ki iz zraka dobivajo dušik, kateri se rabi kot hrana rastlinam, to je kot umeten gnoj. Z dušikom (ali z njegovimi spojinami) se neposredno hranijo rastline, posredno pa človek, ki sad dotičnih rastlin uživa. Le eno tovarno te vrste naj omenim, in sicer ob slapu Niagara zgrajeno tvornico družbe „Atmosferic Product Company“, v kateri električni tok sam, brez drugih pomočkov, iz zraka in vode proizvaja dušikovo spojino, ki ji pravimo solitarna kislina. Spet po drugih načinih, brez elektrike, skušata uporabiti zrak Nemca profesor W. Ostvvald in Adolt Frank. Vendar, če smo zgoraj rekli, da so dušikove spojine hrana rastlinam, je treba to prav razumeti. Zakaj nobena rastlina ne vsrkava sama dušika vase, marveč na vsaki rastlini živi tisoče in tisoče majhnih živalic (bakterij), katere iz zraka vsrkavajo dušik, ga „izpremene11 v solitar in izroče dotični rastlini kot njen živež. Prav zato je za poljedelstvo prevelike važnosti nauk o bakterijah, živečih na poljskih rastlinah. Fini bolj bo znana narava teh bakterij, tem bolje bo mogoče krmiti rastline s zrakom, to je z dušikom, dobljenim iz zraka. Kdor pa se bo ob takih rastlinah živil, bo po pravici smel reči, da živi od zraka. Izmed novejših znanostnih pridobitev je gotovo najzanimivejša, če ne tudi najvažnejša misel iskati živeža v zraku. „Ali se bo pa dala ta misel v resnici tudi praktično izvesti?11 — Tako povprašuje prijatelj Matiš koncem dotičnega članka. Zapisali smo te misli, ker so strogo narodnogospodarskega značaja in kot take spadajo v ta list, pa tudi zato, da članek nekoliko popravimo, nekoliko pa izpopolnimo in tako damo precej odgovor prijatelju Mafišu. Matiš! Kolikor kažejo dosedanja raziskavanja ni res, „da živi na vsaki rastlini tisoče in tisoče majhnih živalic (bakterij), katere iz zraka vsrkavajo dušik i. t. d.11 Stvar je marveč ta: Že davno znana stvar vsakemu gospodarju je, da po nekaterih rastlinah ostane zemlja čvrsta, rodovitna, (ločim jo zopet druge rastline močno izžemajo. Med prve zemljo bogateče rastline prištevamo n. pr. detelje, fižol, bob, grah, posebno pa volčji bob ali lupino. Rastline, ki zemljo izmolzejo, so pa v obče žita in okopavine. Kakor pravim, ve za to dejstvo vsaki kmet, a odkod ta prikazen, kje tiči njen vzrok, to je le malo komu znano. Zato hočemo to dejstvo enkrat natančneje pojasniti na tem mestu, ker stvar je pač vredna nase pozornosti. Za danes le nekoliko opombic. Nemci hočejo zase čast, da je njihov učenjak Hellriegel 1. 1886 iznašel preimenitno resnico, tičočo se našega vprašanja Znano je pa, da sta se že nekaj desetletij popreje prepirala francoska učenjaka Bous-signault (izg. Businjol) in njegov učenec Jurij Ville, o tem, zakaj da nekatere rastline zemljo bogate, druge obožavajo na dušiku. Ville se je izrekel za to, da rastline metuljčnice, kakor detelja, grah, volčji bob vsrkavajo neposredno dušik iz zraka in sicer s pomočjo listov. Mož je deloma zadel pravo, deloma ne in je o tem izdal 1. 1884 knjigo. V istem času se je pečal skozi dolga leta s tem vprašanjem tudi Lah Stanislaj Sol ari na posestvu Borgasso blizu Parme. Ta je na podlagi svojih skušenj obelodanil kmetijski sistem 1. 1879, ki ga je pa 1. 1894 in 1895 Nemec Pavel Wagner zopet iznašel(?) kot novega (?). V čem pa obstoji jedro celega tega, recimo po pravici Solarije vega sistema ? Že Solari je izrekel slutnjo, ki se je do danes popolnoma potrdila, da vsrkavajo ali inducirajo metuljčnice prosti zračni dušik po svojih koreninah s pomočjo „neizmerno majhnih bitij“ (mikroorganizmov). Na podlagi tega dejstva je uredil svoje poljedelstvo in sestavil svoj sistem. Ako hočemo dobiti iz zraka dovolj naj dragocenejšega gnojila dušika, moramo sejati metuljčnice in sicer v pravilnem kolobaril z drugimi rastlinami, ki naj porabijo dušik nabran od metuljčnic. A da so metuljčnice tudi v stanu izpolniti svojo imenitno nalogo v polni meri, je treba, da se morejo kar naj popolneje razviti same. In pogoja za to sta zopet dva: 1. ) Ne sme jim nedostajati drugih redilnih snovij, potrebnih za njihov razvoj, toraj pred vsem ne kalija in fosforne kisline po zakonu ,,minima“. Zakon ,,mi-nima“ (minimum = najmanjše) namreč pravi, da je pridelek in razvoj kake kmet. rastline odvisen od množine one neobhodno potrebne redilne snovi, ki je je najmanj v zemlji, na koji raste. Zato svetuje Solari v svojih delih, naj bi za enkrat gnojili metuljčnicam vselej dvojno, tako da zadostuje enkratno gnojilo i metuljčnicam, ki jih sejemo precej, pa tudi rastlini, ki pride za dotično stročnico. Solari imenuje ta svoj predlog „zakon dvojne anticipacije fanti := naprej, napere — vzeti) rudninskih solij nap ram stročnicam11. Tako smemo biti zagotovljeni, da se bodo naše stročnice lepo razvile in tako razvite zemljo bogato orodo vitile z dušikom. 2. ) Biti morajo na njivi, kjer imajo rasti metuljčnice (ali stročnice sta podobna, dasi ne istovetna pojma), v prsti že ona majčkena bitja, ki jim pravim „gomoljčne bakterije11 in ki živeč na koreninah stročnic delujejo kot majhne tovarne za proizvajanje dušičnatih spojin iz zraka. Kjer ni takih bakterij, metuljčnice slabo rastejo brez dušičnatih gnojil; pomagamo jim s tem, da pripeljemo iz njive, na koji je lepo prospevala ista stročnica, nekoliko prsti in je poraztrosimo po svoji njivi. Iz tega razvidimo, da je v umnem kolobarjenji stročnic s žiti in okopavinami dan važen narodno gospodarski činitelj in velik del odgovora prijatelju Mališu na njegovo vprašanje, ki mi je vzbudilo gorenje kmetijsko-kemijske spomine. Vsekako zasluži to vprašanje pridnih poskušenj in opazovanja od strani naših kmetovalcev, in temeljitega prerešetavanja v našem kmetijskem slovstvu. Fran Pengov. Dvsvt ZiipovtMli kmetijstva. 1. Sej in sadi samo to, kar je za tvoje podnebje, tvoje polje in za lego tvojih zemljišč najbolj pripravno, če hočeš imeti dobro žetev in od svojega posestva največje dohodke. 2. Sej le zdravo, težko, kaljivo, dobro očiščeno seme in tudi to večkrat preminjaj, da bo mlada setev lepo pognala in ostala obvarovana bolezni in raznih nezgod. 3. Na svojem polji skrbno kolobari in menjavaj žitne rastline z okopavinami, krmskimi in drugimi rastlinami, da se gnoj v zemlji enakomerno izrabi in in se zemlja ne izsesava enostransko. 4. Ne sej na svež (frišen) gnoj, da ne zaseješ plevela na svoje njive in da dobi gnoj dovolj časa za razkroj v zemlji, kajti le takega morejo rabiti rastline. 5. Nič ne skopari s plugom in motiko in brano, da bodo tvoje njive rahle in da bodo mogli zrak, dež, toplota in mraz blizu, ker le z njihovo*pomočjo more zemlja proizvajati rastline. 6. Nikari ne zamudi orati in sejati ob pravem času, če nočeš imeti škode pri žetvi. 7. Seme mora priti, kakor zahteva njegova narava, v pravo globočino in mlado rastlino je treba skrbno gojiti, da pospešiš njen razvoj in povečaš pridelek zemlje. 8. Ne zamudi žetve o pravem času, če nočeš imeti škode na dobroti in množini pridelka. 9. Kar si nažel, skrbno shrani, da se ti ne pokvari, p red no si je mogel rabiti. 10. Ne pozabi, da odvzame vsaka žetev njivi celo reč redilnih snovij, katere moraš zemlji vrniti, ako hočeš, da ostane rodovitna in da bo tebi in tvojim otrokom dobro na zemlji. Naprednjak in nazadnjak. Bazumni možje, kakor Nemec Libig, Lah Solari in drugih sto, so pokazali kmetijstvu sredstva in pota, po katerih morejo doseči iz svojega hleva in polja in vrta in travnika največ dobička, pokazali so kako se umno gospodari, kako se pride do zado- 27 voljnosti in blagostanja. Ravno tako so bile iznajdbe v kemiji (kdo se ne spomni na rajnega Matijo Vrtovca, ki nam je opisal ,,kmetijsko kemijo11, koje temeljito predelana druga izdaja bi nam bila tako krvavo potrebna), iznajdbe v tehniki, posebno pa napredek v strojstvu velik pripomoček za kmetijsko gospodarstvo in tisoč in tisoč kmetovalcev si je izkoristilo nauke teh mož in se poslužilo vseh onih tehniških sredstev v blagor sebi kakor tudi vsemu ljudstvu domačega kraja. Samo na Jurčeta, ki se po pravici prišteva med takozvane culukafriške kmete (Culukafri so divje zamorsko ljudstvo v Afriki brez omike) niso vse te iznajdbe in odkritja, ki jih je novi čas naklonil kmetijstvu ne samo napravile nobenega vtisa, ampak mož se vrhutega tudi z največjo trmoglavostjo upira vsem tem rečem in z veliko ravnodušnostjo žaga naprej vejo, na kateri sedi. Kakor pa je v Ameriki vedno menj in menj rdečekožnih Indijancev, ravno tako zginjajo tudi pri nas od leta do leta belokožni zamorski Oulu-Kafri. V bolj omikanih krajih je že precej redka prikazen, toda drugodi se nahaja še v precejšnjem številu, da, zgromaden skupaj v cele občine. Napredni kmet se je učil, da more le topla zemlja brez stoječe mokrote dati sladko seno na travniku, bogato žetev na njivi, zato je osušil in drenira! vso mokrotno zemljo. Denar zato je dobil v posojilnici, kateri plačuje po 5—6°/o obresti pa tako, da služi */2 odstotka od teh obresti kot odplačilo na dolžno svoto ali kot amortizacija. Komaj čuti to breme, katero mora nositi tudi njegov naslednik. Bohotni travniki, krasne senožeti in v hlevu lepo rejena živina, ki daje bogate dohodke, vse to je posledica drenaže. Pravi Jurče pa viha nad vsem tem početjem nos, pusti svoje travnike v luži, da kisajo travo naprej, krmi živini kislo seno, loček in smrdele (volovsko oko), po njegovih njivah vidiš povsod! preslico (tvošč) in ojstrico in večkrat moreš komaj ločiti, je-li je njiva obsojana z ržjo ali s stoklaso. Da, pravcati Jurče meni, vsega tega je krivo slabo vreme, eden je bil celo mnenja, da se je pšenica prevrgla sama v ojstrico. Živina v hlevu pa stoji mršava in lačna, ne da ne sladkega mleka, ne lepih mladičev, ne krepkega dela v opregi, pa tudi gnoj je malo vreden. Razumni kmet ve, da ima od svojih krav in volov, konj in prešičev le tedaj kaj dobička, ako jih dobro glešta in obilno krmi, zato skrbi živini za toplo stajo, po zimi in poleti mora kazati toplomer 15° Celzija, kajti le pri tej gorkoti dajo krave največ mleka; on skrbi pa tudi za svež zrak v hlevu s pomočjo oken in prezračevalnikov, vedoč, da eno samo odraslo govedo izdiha v eni noči do 60 hektolitrov slabega, pokvarjenega zraka, on potresa vsaki dan 1 ali 2krat sadre (gipsa) po hlevskem gnoju, zato ker sadra vleče nase amonijak, ki nam posebno v konjskem hlevu sili tako močno v nos in izvablja očesu solze, če bi tega ne storil, bi prišel amonijak po dihanji zopet v pljuča živine, bi zgostil in zastrupil kri in prouzroči! razne bolezni; razumnik, tako recimo našemu naprednemu gospodarju, snaži in čisti svoje živali, krmi jih redno vedno ob istem času, ob enem pa tudi pravilno in obilno, vsled česar mu pa živina tudi obilno poplačuje skrb. Kmet-culukafer razgraja in vpije celi dan v hlevu in po dvorišču, o gleštanji živine ni duha ne sluha. Po leti živina gaga v hlevu od vročine, po zimi pa zmrzuje skoraj gnoj okoli nje. Snaga je za našega Jurčeta nekaj neslišanega. Krave morajo počivati v blatu, po hlevu se hodi kot po močvirju in mokrota odteguje živini vso toploto in moč. Kadar je košnja v zelenem, tedaj imajo živali vsega preveč, da se dela gnoj iz tine detelje, tje le po božiču pa proti spomladi se morajo učiti kaj je post, slamna rezanica pomešana s troho kislega sena je edina piča in krave in voli se posuše kot deske na strehi v največji vročini. Gnojne kepe visijo kot pehari ob trebuhu in stegnih živali in celo ako gre nesrečni eulukafrski gospodar v mesto, se prav nič ne sramuje pokazati se s tako živino na trgu. Kaj čuda, če nima norče od svoje živine tudi nobene koristi. Toda to še ni dovolj, da sam nič ne pridobi, ne, ti Jurji škodujejo tudi celoti, pomanjšujejo narodno imetje, kajti ko bi bila posestva takih Culukafrov v rokah pametnih gospodarjev, bi nesla na vsak hektar obdelanega sveta vsaj po 3°/o več in s tem bi pridobilo naše cesarstvo milijone stotov več žita in drugih pridelkov, ki jih morebiti zdaj uvažamo od drugodi. Jurče pozablja ali pa še nikdar vedel ni, da zemlja, katero obdeluje prav za prav ni njegova, ampak da je on prav za prav le njen oskrbnik in obdelovalec. Umni gospodar zna vsak svoj pridelek dobro unovčiti in spraviti v denar. Iz mleka nareja lepo presno maslo in lep sir, njegovo žito je kot bi bilo zbrano in najde vedno dobrega kupca. Pri Culu-go-spodarju pa smrdi mleko že v hlevu, smetana na njem je pozneje siva in rmena, plesnjiva in zoprno kisla in puter iz nje umeden je rmenobel vlečljiv ter se lahko meri z vsakim kolomazom za voz. Žito pravcatega Ju rja je drobno zrnato, nečisto in da ga izmlati, zbija skozi celo zimo na podu, dočim je pravi gospodar že v septembru vse omlatil in tudi shranil že denar v hranilnici in posojilnici. Culu-kmet ne misli na to, da bi speljal kaj dobrega v svoje mlekarstvo, krošnjari naprej s svojimi lončenimi posodami, mesto da bi si omislil dobre iz porinjenega železnega kositra, v katerih se mleko rado in popolno stopi. Ravno tako ne čisti svojega žita, ne skrbi za boljše seme, ne za žlahtnejšo živino v'blevu. Umni gospodar 20. stoletja pošilja svojega sina rad v šolo, ne pusti ga okrog potepati se, ker dobro ve, da je znanje gotov denar v hiši. Fant Ćulu kafro v se potepa okrog, vasuje in uganja neslane burke — sreblje žganje in občuduje samega sebe, kak dečko je, kajti zna mijavkati in lajati, meketati in ukati in piti. Umni gospodar čita kmetijske časopise, pri nas „Narodnega Gospodarja11 „Kmetovalca11 itd., ima več knjig o poljedeljstvu (Rohrraan, Povše, Cilenšek), živinoreji (Dular), vrtnarstvu in po zimi pridno lista v njih. Jurče se mu smeja in meni, da je že sam dovolj praktičen mož: suče na njivi eno leto brazdo na levo, drugo leto na desno, vlači, orje in gnoji, kot so delali naši očanci pred 500 leti in meni, da je zajel vso modrost z gnojničnim korcem. Gorje onemu, ki bi se pod stopil in hotel pravcatemu Jur ju pripovedovati kaj o napredku kmetijstva ter ga podučiti o tem! Umni gospodar ima čedno, lično hišico, v kateri je snažna soba za stanovanje in prostorna spalnica, zraven pa tudi dovolj prostorno hišterno za družinčad Okna in vrata, mize in klopi, veža in dvorišče, vse je snažno in v redu. Jurče ima eno samo sobo, ki je vse v vsem. V enem kotu je široka postelja z umazanim perilom, v drugem pa stara lesena miza, zri ta precej od črvojedine, ki še nikoli ni videla namiznega prta in blato se od tal postrga kar s železno strguljo ali pa potrese z belim peskom. Vendar se pa Culi kmet utegne tudi ujeziti, da, lahko je ves iz sebe in besni, pa ne nad nesnago v svoji hiši, ne nad svojim ničvrednim gospodarstvom — ne, ne, ampak, ako kdo zabavlja nad njegovim gospodarstvom, zabavlja po vsej pravici. In v nedeljo poka igralna miza v gostilni pod njegovimi pestmi, možic se jezi nad izgubljeno igro — nad samim seboj — nad celim svetom — pa je preplašen, da bi pustil svojo zmedenost in se poboljšal. Sest let je bodil v šolo in zdaj ne spravi dveh vrstic pravilno na popir. Toda, tako pravimo mi tovariši sosedu Jurčetu: „Jurče, ti moraš postati drug človek, ti moraš stopiti v vrsto umnih gospodarjev, hočeš-nočeš. Tisoči oralov zemlje, ki so zdaj v žalostnem stanju, morajo priti do boljšega obdelovanja. In, če blagohotna beseda nič ne pomaga, no, tedaj bo prišlo drugo sredstvo že samo ob sebi, toda tedaj bo joj in ne želim biti zraven, ko se bo reklo : boben poje rom-pom-pom, Jur zapušča rojstni dom. Toda za velik štor je treba tudi debele zagozde! Proč tedaj s culukafriškim gospodarjem! Leto 1905. To leto je navadno leto in ima to raj 365 dnij, izmed katerih je 67 nedelj in praznikov. Velika noč bo 23. aprila. Binkošti pa 11. junija. Predpust je jako dolg, traja 8 tednov in 6 dni. Solnce in luna bosta mrknila po dvakrat. Pri nas bomo videli oba lunina in pa en solčni mrk. Vremenski preroki trdijo, da bo 1. 1905. suho in srednje gorko. Spomlad bo imela nekaj dežja, v aprilu bo pa vreme izpre-menljivo, majnik bo lep in suh. Poleti bo vreme različno z nevihtami. Jesen bo lepa, prijetna in suha. Zmrzovalo bo kmalu. Zima bo ostra in mrzla. 0 h r t. Lesna volna. Na žagali in v raznih ob rtih, ki obdelavajo les, posebno v večjih mizarstvih i. t. d. odpade veliko lesa, ki ga dotičniki mnogokrat ne vedo drugače porabiti nego za kurjavo. Vsi ti lesni odpadki, ki nimajo več kot pol metra dolžine in ne čez 145 milimetrov širine se dajo posebno dobro predelati v lesno volno. Lesna volna obstoji iz različno finih (tankih) in primerno temu tudi bolj ali menj prožnih in tankih nitek, kojih uporaba se je v kratkem času, kar jo poznamo že zelo razširila. Lesna volna je ličen, lahek, zelo prožen materijal za pokanje raznih predmetov, ne dela prahu in ima v primeri s slamo, senom in podobnimi snovmi to prednost, da ne gnjije zlepa. Ker je ta volna speci fično lažja od katere si bodi druge snovi za pokanje, zato se je tudi 30—40"/o menj porabi. Lesna volna je pripravna za pokanje stekla, porcelana, galanterijskega in kovinskega blaga, parfemov in zdravilnih tekočin, za mesnino in klobase, sadje, jajca, cvetlice, drevesca in grmičevje (lepotno), vinske steklenice itd. Lesna volna utegne postati pomenljiva tudi za kmetijstvo kot nastilj, v krajih kjer primanjkuje gozdne stelje in slame. Poleg šote je lesna volna prav dober nastilj, kajti pozneje kot gnoj dobro rahlja gnoj, vsrkava v hlevu veliko gnojnice in dela tako živalim vedno suho, čisto in toplo ležišče. Gnoj iz lesne volne se v zeml ji kaj hitro razkraja in rastline po njem veselo rastejo. Z uspehom se rabi lesna volna tudi za podbla-zinjenje hišnega orodja in modracev in ima v primeri z morsko travo in žimo to prednost, da ohrani svojo prožnost mnogo bolje in dalje časa. Lesna volna ima v sebi tudi smolo, saj se izdeluje izključno samo iz jelkovega, smrekovega in borovega lesa in ta smola varuje lesnovolnene blazine sitnega mrčesa, posebno molja, raz ven tega tudi vlaga lesne j volni le malo škoduje. Kakor kažejo poskusi v vojaških bolnišnicah in kosarnah, je volna iz smre- kovega lesa za modrace zelo mehko in čisto, bolnikom prijetno ležišče. Izvenredno lina lesna volna se rabi v najnovejšem času tudi za obvezilo pri ranah in kaj dobro služi. Tako zvano „charpie11 (šarpi ) volno v bolnišnicah pogosto lahko vidite. Bolj groba lesna volna je tudi čistilno sredstvo za pivovare in tudi izdelovalci kisa jo rabijo in sicer iz bukovega lesa. Za čiščenje strojev je lesna volna dosti cenejša od dosedanje volne za snaženje; tudi nevarnost, da se vname sama od sebe je tu mnogo manjša. Imamo stroje za izdelovanje lesne volne, s ko-jimi lahko naredimo iinejše ali bolj grobo blago; volna iz lesa se da tudi priprosto, hitro in poceni barvati, s tem da se pomoči v barvilno tekočino, na to položi na mreže, da se odteče in posuši. Tako n. pr. se barva volna rujavo na sledeči način: 3 dele Kalijevega permanganata se razstopi v 200 delih hladne destilovane ali prekapane vode, volna se pomoči nekaj minut notri in vzame ven. Rumena barva se dobi, ako se 5 delov zmlete kurkumove korenine v 150 delih vode ob enem s '/a dela galuna dobro prekuha, juha nato od izkuhanega prahu odcedi in porabi. Zeleno se barva na ta način, da se razstopita 2 dela anilinovega zelenila v 250 delih vode. Za višnjevo barvo volne se razstopita 2 dela vodoraztopnega višnjevega anilina v 250 delih vode. Za rdečo barvo se v istem razmerji rabi ani-linovo rdečilo, in sicer za različne nianse razno rdečilo, kot: cozin, pouso, fuksin itd. Isto velja za vijolično barvo, le da se vzame vijolični anilin. Za izdelavanje lesne volne služijo posebni stroji, ki jih tukaj ne moremo na drobneje opisovati. Omenjam le, da v bistvu obstoji tak stroj iz enega ali več oblivev in zraven še iz nožičev, ki stoje pred obliči in imajo namen les, ki ga oblici odoblajo po dolžini narezati v drobne niti. Pri starejših strojih leže obliči, noži in les, ki se obdelava vodoravno, pri novejših pa so obliči in noži pritrjeni na okrogli plošči, ki se suče okrog vodoravne cevi. Stane tak novejši stroj za manjše razmere, pri kojem ima okrožna ploskev l"1 premera in se s pomočjo 1 konja zasuče 200krat na minuto okrog 800 K. Izdeluje se lahko lesna volna različne debelosti od '/2 milimetra, do 1/3, '/-1. '/s V8i V10) 1/ir’ milimetra. Ali se splača izdelovati lesno volno? Računajte sami, ki imate priložnost poprijeti se te obrti, navedemo naj Vam tu samo nekaj točk za oporo. Za lesno volno se lahko porabi vsaki les, a preje ga je treba olupiti. Posebno pa rabijo v ta namen I. smreko, II. jelko, III. jesen, IV. topol, V. bukev, VI. lipo, VIL borovec in VIII. jelšo. Teža enega kubika lesa znaša pri I. 450 laj, pri II. 550 kg, pri III. G50 kg, pri IV. 400 kg, pri V. 750 kg, pri VI. 550 kg, pri VIL 650 kg in pri VIII. 500 kg. Naredi pa 1 delavec pri lOurnem delavniku na dan: */2 mm debele volne za steljo okr. 1000%, '/r. mm debele okrog 600 kg, mm debele za (zavijanje) okr. 400 kg in ‘/io mm debele okr. 200 kg. Cene lesne volne, ki se seveda ravnajo po kakovosti pa so dandanes blizu naslednje: II. kvaliteta (za steljo in zavijanje) 7 do 9 K za 100 kg. L kvaliteta za steljo in zavijanje) 13 do 15 kron za 100 kg. Lesna volna za modrace in blazine 20 do 24 K za 100 kg. Oblanje za ocet (kis) iz bukovine 7 do 9 kron za 100 kg. Detal Or. Prinnrn^a cn ■ Vzafeniiia zavarovalnica proti požarnim ško-i i ipiM Uun ac. flam ||, poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Izubijana, Medjatova hiša. Zajamčeno pristno vino r^^tiSS^So prodaje za mašna vina belo od 40—50 kron 100 l postavljeno na postajo Postojna. Rudeče pa od 35—40 kron Zadrugam in večjim odjemalcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah V zalogi je tudi tropinsko žganje Lastni pridelek! Zeljno seme zelja, ki naredi lepe, trde glave, ter rodi v vsaki zemlji. Prodaja dokler je kaj zaloge, navadno žlico (20 gr.) za 80 v, poštnine prosto Ig. Mercina, posestnik in trgovec v Zg Kašlju p. Zalog, Kranjsko. Pri manjših naročilih sprejemajo se tudi pisemske znamke. Na naročila brez denarja se ne ozira. 8—4 Rflriprna (m Icfrft gospodarsko društvo, ima v svoji zadružni uauciiia t_v isuij, k|eli 4000 h, «vnega in 500 hi belega vina. Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Badcrni. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx 0 tarifu za čas bede daje pojasnila, pregleduje lovorne liste, rekla-muje nadtovornine in re-fakcije v to svrho od c. kr. ministerstva za notranje zadeve koncesijoniran zavod za železniške in carinske zadeve ces svet. A. Kocourek, Itndje-vice — Nove ulice 4. Zavod preskrbi vse železniške in carinske zadeve po ceni in je tozadeven tarif na razpolago. 2—2 X X X X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Kmetovalci rešite svojo živino mehčine in krhkosti kosti, kar je po mnenji živinozdravnikov neizogibno, ker ima letos krma premalo rudninskih snovij s tem, da ji redno pridevate j)arthel-novo klajno apno. Nekaj dek vsaki dan v preprcčenje koristi več, kot ravno toliko kil, če se je bolezen že pojavila. Potrebuje se za pol leta za eno kravo 6—7 A'f/, za 1 svinjo 3—4 k ti *-• rS ESI Cl > c$ f-i PU o OJ _ti o PU o P-. Delniška družba Mla-Separalor irTs’i 1 Zaloga za južne dežele: v Gradcu, Annenstrasse 26. ii mi; 24- - si pro5im berite! pro5im berite! Zadovoljno ^am potrdim, da so od $aše cenjene tvrdke za našo mlekarno postavljeni stroji, in mlekarske oprave sploh najboljše kakovosti in nas v vsaki svrhi popolnoma zadovoljujejo. (Z opravičenim ponosom se zato lahko sklicujete na tukajšno mlekarsko opravo, katera se gotovo lahko prišteva k najmodernejšim delOVrŠbam. Spoštovanjem Deželna mlekarna in šola ja sirarstvo v J^romeriju, JY(oravsko. Kromeriž, dne 20. maja 1903. JintOn Liska, l. r. ravnatelj. ti C/3 O TS TJ o «yi o ta- ro i 1 1 1 1 1 1 1 1 ii 1 1 J. J. „L „L 1 1 „L „L .L „L s —s s -š -4} -š -s -s — J- J- S- S- S- i I s- a j I:> o l j š a i n 11 a j s i g u r* 11 e.j š a Stanje vlog 30. novembra 1904: prilili, a. Denarni promet 30. nov. 1904: čez 10 milijonov kron v.n štocloii je! čez 42 milijonov kron Ljudska posojilnica preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- y| || q|^ brez kakega odbitka, tako, da sprejme 4'l 2 0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 K 50 h na leto. lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 30. novembra 1904: K 10.586.128'7l. Denarni promet do 30. novembra 1904: 42,500.883'08. Hranilne knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, ne da bi si1 obrestovan j e kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januvarja 1905. 2:h, x—2 lir. Ivan Šušteršič, Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, 1,redse,,nik- Oca.Toorn.ilsi: Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. Dr. Andrej Karlin, Karol Kauscliegg, stolni kanonik v Ljubljani. Frančišek Leskovic, zasebnik in blag. Ljud. pos. veleposestnik v Ljubljani. Karol Pollak ‘5 tovarnar in pos. v Ljubljani. podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Matija Kolar, Ivan Kregar, župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Gregor Šlibar, Dr. Aleš Ušeničnik, župnik na Rudniku profesor bogoslovja v Ljubljani. Gospodarska zveza centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I (uhod: Kongresni trg št. 16) . 1< i *1) 11 j o x;i svoje elane vseh gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To---------- maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; vseh gospodinjskih potrebščin; vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej. Q+rnii to rOTOiiinn na patent, valjčkih z mazljivimi tečaji OIIUJI Z.a I C^tiHIUU lahko za goniti, kar prihrani 40"/oino«'i Beznica za repo in krompir, Mlini za drobljenje in mečkanje, Parnica za živinsko klajo, Prenosljive štedilne peči Vemaj" Hranilni ali neemaljiranimi vloženimi kolli, stoječe ali za prevožnjo, za kuhanje in. parjenje živinske klaje, krompirja za različno poljedelsko in domačo porabo itd., jiotem Stroj za kuruzo roškati, Mlini za čiščenje žita, Čistilni stroji trijerji Stiskalnice za seno in slamo, ^ Stroji za mlatiti, viteli, jekleni plugi, va-larji in brane. Najboljši stroji za sejati „AGRICOLA^ (zistem s premakljivim kolesom) jako priročni, brez spreineiijnliiih koles za vsako seme, za v goro in dolino. Samotvorne patentovane briz-galnice za pokončavanje gren-kulje, na drevju in hmelju, škodljivcev, peronospore itd. Vse te stroje izdeluje po najnovejši odlikovani napravi Ph. Mayfarth & Comp. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par DUNAJ, II./l. Taborstrasse št. 71. O tršimi katalogi brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se iščejo. 17 24-10 Izdajalelj: Zadružna zveza v I jubljaui. Odgovorni urednik: Ivan Rožman, uradni vodja „Zadružne /teze". Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.