----    79----
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. Današnji dunajski uredski časnik razglaša vsim avstrianskim narodom veselo novico, da se je po presvitli cesarici, kteri Bog zdravje in srečo daj! po-množbe cesarjeve rodovine nadjati.
—   C. kr. pravosodno ministerstvo je zaukazalo, da imajo v vsih kronovinah gruntne bukve berž berž skazati, koliko posojil je v njih vpisanih, in to po razločku, ali so po 5 od sto ali po nižjih obrestih vknjižene. Mislimo, da se to stika z doveršnim prevdarjanjem, ali nej dosedanja postava zoper odertijo še dalje velja ali nej pa se odpravi.
—  Deržavni zakonik je razglasil cesarski patent od 7. februarja 1858, kteri zaukazuje, da se imajo notarji vpeljati vGalicii, Krakovu in Bukovini, kjer jih doslej še niso
imeli.
—  Da bodo skušnje, ktere je dalo letošnje popisovanje, tudi prihodnjič v tacih priložnostih koristne, bodo oblastnije sostavile, kar so o tem popisovanju opazile, in ministerstvu poslale z nasveti, ali je postavi zastran popisovanja od 23. marca še kaj pristaviti ali pa jo je v čem predelati.
—  Apostoljski provikar in načelnik katoljškega mision-stva v srednji Afriki, dr. Ignaci Knoblehar, je poslal dva velika slonova zoba in 23 cedrovih deblov na Dunaj, da bi se porabili v cerkvi, ktero zidajo v spominj rešitve pre-svitlega cesarja od smerti po kervoločnem napadu 8. februarja 1852.
Iz Ogerskega. „P. Ujd." piše: V Zeherju v go-merski okolici je kravar, kteri slovi dalječ kot učen dohtar in h kteremu zahaja ljudstvo v marsikteri sili pomoči iskat. Včasi ktero vgane, da se je smejati. Tako je na pr. nedavno pri neki ženitvi ženin nagloma onemel (mutast postal). Vsi ustrašeni lete svatje v Zaherje po kravarja. Ta pride, pogleda ženina, kterega sta žganje in ljubezen onemila, ojstro v oči in mu pljune potem meni nič tebi nič trikrat tako močno v obraz, da ubogi bolnik plane pokonci in se s krepkim glasom zoper tako zdravniško ravnanje braniti začne v preserčno veselje svatov, kteri niso vedli, ali bi ozdravljenemu ženinu bolj stregli ali ,,kunštnemu" dohtarju!
Iz Moravskega. V mestu Litovljah so našli postarno devico v njeni stanici zmerznjeno. Ni kurila in, kakor so zdravniki dokazali, tudi jedla ne po potrebnosti. Umerla je tedaj za mrazom in gladom in našli so vendar po njeni smerti čez  7000 gl. gotovega dnarja pri nji.
Iz Italije. V Rimu so poslednje dni pretečenega mesca ljudje tako bolehali, da jih je po 135 v enem dnevu umerlo.
—   Iz Napolitanskega pišejo, da se zemlja še vedno po malem pomaje včasi.
—  Po uredskih izkazih je o poslednjem potresu v na-politanskem kraljestvu 30 tavžent ljudi ob življenje prišlo in 250 tavžent jih je moglo pod milem nebom prebivati, ker so bili brez stanovanj.
Iz Nemškega. „Neue Pr. Ztg." piše: Prav je, da si povsod prizadevajo, prekucijskim morijam v okom hoditi in če se ima kdo v tem zoper nemarljivost posamesnih deržav pritožiti, je to gotovo Francija. Al eno moramo vendar prašati: Kaj pomeni to, kar se je že tolikrat slišalo, da je cesar Francozov, na kterega plečah sloni ali z njim pade mir in red cele Evrope? Res želimo tudi mi, da se revolucia do korenine zatre, pa ne samo s sablami in policaji, temuč bolj od znotraj vun. Pa kteri tako ves svoj blagor in gorje na eno upanje stavijo, kteri rečejo, da jim je samo Pariz zavetje — kakošno pričevalo podpišejo sami sebi in „evropejskemu redu", in kako bodo obstali v uri nevarnosti? Tudi poslednji francozki kralj je veljal nekdaj kot steber mirii!
Iz Rusije. Kakor je brati, oprostovanje sužnjekov ne bo tako težavno, kakor je bilo spervega misliti. Doslej se je 14 okrajin oglasilo za oprostenje kmetov, to je, peti del celega carstva. Te okrajine so pa sicer še tako naprej pred drugimi, da se te ne bodo mogle dolgo vstavljati, une tudi posneti.   Carova volja bo tedaj vendar obveljala.
— Iz ukaza, kterega je car dal, se da posneti, da sebastopolske vojne luke ne mislijo več zidati.
Iz Francozkega. Iz Pariza 1. sušca. Časniki poslednjega tedna so na drobno popisovali porotno sodbo zoper Orsini-ta in njegove tovarše, kteri so po postavi imeli vsak svojega zagovornika. Kakor je med zarotniki zoper življenje Napoleonovo Orsini zvonec nosil, tako je med zagovorniki tudi le njegov zagovornik parižki advokat, Jules Favre pozornost vseh pričujočih na-se obračal. )?Da bi dopernešeno hudodelstvo zagovarjal, nihče ne bo od mene terjal — je rekel med drugim zagovornik — le vzroke hočem razodeti, ki so gnali Orsini-ta, daje roko stegnil po življenju cesarjevem, in vzroki bi utegnili nekoliko zmanjšati grozovitne hudodelstva njegove. Strast prenapetega domoljubja je Orsini-ta hudodelnika naredila." To dokazati je bral J. Favre pismo, ktero je Orsini iz ječe cesarju Napoleonu pisal. Cesar sam je dovolil, da se očitno bere to pismo, ki se takole glasi: 5)To, kar sem v sodbi zoper se govoril, je dosti, da me smert zadene. Prestal bom to kazen, milosti pa ne bom prosil, ker se nikdar ne bom ponižal pred tistim, kteri je umoril svobodo moje nesrečne domovine v njenem pričetku; tudi je v mojih okoljšinah umreti mi le dobrota. Na koncu svojega življenja vendar hočem še poslednjič poskusiti, Italii pomagati, za ktere svobodo sem do današnjega dne vsem nevarnostim kljuboval in nji vse žertvoval. Svobodnost moje domovine je vedno edino, za kar gore vse moje strasti in to je poslednja misel, ktero hočem v teh besedah razodeti Vašemu Veličanstvu. Da ostane Evropa v sedanji ravnovagi, mora Italija svobodna biti, ali pa se morajo še huje nategniti spone, v ktere je ukovana. Ali sem mar zahteval, da mora za oprostenje njeno kri Francozov za Italijane teči? Nikdar ne! Ne vleče me tako dalječ. Italija ne terja, da Francozje niso zoper njo; ona terja, da se Francozje ne mešajo v to, ako se morda skorej boj uname. In to je, kar zamore storiti Vaše Veličanstvo, ako le hoče. V tej volji leži blagor ali pa gorje moje domovine, življenje ali pa smert naroda, kteremu ima Evropa za večji del omike hvaležna biti. — To je prošnja, ktero iz svoje ječe do Vašega Veličanstva poslati se prederznem; ne obupam , da bi ne bil moj slabi glas uslišan. Zarotujem pa Vase Veličanstvo, da daste domovini samostojnost, ktero je po krivici Francozov leta^ 1849 zgubila. Nej pomisli Vaše Veličanstvo, da so Italijani, in med njimi tudi moj oče, z radostjo prelivali kri za Napoleona Velicega, kamorkolj jih je peljal; — nej pomisli Vaše Veličanstvo, da je pokoj Evrope in pokoj Vašega Veličanstva samega le prazna sanja, dokler Italija ni sama svoja. Naj Vaše Veličanstvu ne pusti domoljuba, kteri že na smertnem odru stoji,   se   zastonj   oglasiti;   Naj   oprosti   Vaše   Veličanstvo
-----    80   -----
mojo domovino, in 25 milijonov ljudi bo blagoslovljalo Vas še v poznih letih." — Ko sta po vsem pogovarjanju der-žavni pravdnik in pa predsednik porotne sodbe besedo po-prijela, so se porotniki v posvetovanje podali, ktero je 4 ure terpelo. Njih sodba je znana. Obsojenci so se zoper razsodbo pritožili pri najvišji overžni sodnii; pa to jim ne bo pomagalo nič; le za nekoliko dni je zakasnjen kervavi dan. V ječi Roquette, kjer so sedaj zaperti, ne smejo z nikomur več govoriti kakor s spovednikom, opatom Ho-gon-om. Na galejo obsojenega Gomez-a bojo kmali tirali v Brest.
—   Uradni časnik „Moniteur"  je razglasil  postavo za-stran varnosti.
—  Rusovski car da v Parizu pravoslavno cerkev zidati, ki bo blizo 1  milijon gold. veljala.