Berite in dajte drugimi Št. 37. Celovec, dne 20. julija 1920. Izhaja enkrat na teden. SHS'Polyp. Tam v velikem oceanu živi strašna zver, polyp imenovana. Ta žival ima nebroj črvu podobnih lovk! (Fangarme) in vse, kar pride v nje bližino, bodi si človek!, ali žival, vse je neizogibno izgubljeno. Polip stegne po njih z svojimi lovkami, jih prevlači k sebi z nepopisno silo, jim izpreša kri iz telesa, jih zmečka in izmozga do kosti. Ta polip je strah vseh ljudij, ki prebivajo ob morskem obrežju. Tak polip, tak nestvor, ljubi Korošci, nas ogroža iz Balkana. ropaželjen steguje svoje grabežljive roke preko Karavank po naši mili Koroški. Ta polip, ta nestvor je srbski imperializem; mi-litatizem. korupcija, hlapčestvo, suž-uo.-t. balkanska nekUltura in takodalje, to so njegove grabežljive roke. Še pred enim in pol letom je slovensko ljudstvo na Krajnskem sanjalo o republiki in prostosti. Toda prišli so Srbi, srbski vojaki in prisilili Slovence, da so morali einrukat za srbskega kralja Petra! Srbski žendarji in policaji so začeli divjati po deželi svojih „bratov" in nacionalna, politična in socialna svoboda Slovenije je postala žrtev srbskega polipa. Nekateri so se branili, da bi se tega hudiča, otresli; v Mariboru so se spuntali pred letom vojaki in tudi v Ljubljani so se vzdignile množice in zahtevale svoje pravice. V Mariboru so pa srbski soldati slovenske vojake postrelili in vrgli ujih trupla v Dravo, v Ljubljani so pa soldati kralja Petra streljali na množico ljudstva, ki je lačna zahtevala kruh in svoje pravice. „Žalostna jim majka." Zdaj so. pa slovenske soldate, kakor nekdaj v stari Avstriji, razdelili po celi Jugoslaviji med Macedonce in Srbe. Zendarje in uradnike, ki Srbom niso bili po volji, so poslali v Albanijo in Macedonijo, Kranjski fantje pa morajo iti v garnizijo v divje kraje Srbije in Albanije. Ce se kranjski rekrut pri Srbih pritoži, ga vržejo ti rabeljni v temno ječo. Srbska vojaška sodišča zopet delujejo kot nekdaj v stari Avstriji. Groza in strah vlada med ujetniki, ki so se vrnili v domovino in vsak dan je več dezerterjev na Koroškem, ki so zbežali pred kruto roko Balkana. V Ljubljani se šopirijo srbski uradniki. Ti delajo postave, diktirajo ljudstvu davke in cole. Slovenka špraha od dne do dne na Krajnskem pol gineva; srbska »praha in srbske pisme jo bodo popolnoma izpodrinile. Vrh tega ogroža srbska pravoslavna vera rimsko katoliško cerkev. Mladi duhovniki, ki so bili še včeraj dobri katoličani, postajajo pravoslavni popi in se ženijo; nadškof v Zagrebu je te verske odpadnike že posvaril, jim zagrozil, da jih izobči iz svete cerkve, pa vse nič ne pomaga. Ljubljanski „Naprej" piše dne *27. junija t. 1.: „Zdi se nam, da smo se zarili v tisto srednjeveško dobo, ko je bil preprost človek, ki je znal pisat ali brati proglašen za čarovnika in sežgan na grmadi ali pa pahnjen v prepad. Čutimo silen pritisk črne reakcije. To ni zabavljenje na državo, marveč le opomin, da ne postanemo preveč smešni v svetu. Cenzura nas zatira, shode nam prepovedujejo, na ukaze višjih oblasti zapirajo ljudji, ne da bi navedli razloge za aretacijo. To so dejstva . . ." Črni oblaki £e zbirajo na Krajnskem in Hrvatskem, Srbski polip zahteva svoje žrtve. Kar pograbijo njegove roke, nima več svoje volje in izginila je vsaka samostojnost. Ljudstvo kriči „proč s Serbijo", a kaj to pomaga, srbskoh polip jih drži v svoih kleščah. Zdaj steguje ta nestvor svoje lovke preko Karavapk tudi po Korotanu. Tudi nam Korošcem preiti suženstvo, srbski militarizem, bič in ječa in narodna smrt. Ta pošast pa Koroškem še ne more do živega. Karavanke so ona od Boga postavljena gorska stena, ki nas ločijo od srbskega Balkana in še imamo v roki učinkovito orožje, naše ljudsko glasovanje, ki nas bo obvarovalo tega strašnega polipa. Naj ta zver še tako divja, in kaže svoje zobe, ljudsko glasovanje nas bo rešilo iz srbskega žrela. Mi Korošci nočemo biti deležni kranjske usode. Zato dvignimo svoj glas vsi kakor ena veriga za enotno Koroško, da ostane „Koroško Korošcem!" Glasovanja se boje naši „prijatelji in rešitelji" iz Kranjskega. O priliki regentovega po-seta je namreč neki Korošec, ki je pa menda doma v Ljubljani, poročal Aleksandru o razpoloženju na Koroškem. Rekel jé, da stoji stvar dobro za Jugoslavijo, da se ni bati ničesar, a vendar da bi bilo dobro, ko bi se moglo glasovanje zavlačiti. Potemtakem vendar niso tako gotovi svoje zmage, kakor to vedno bobnajo po vsem svetu. Cemu zavlačevanje?! Nato pa sploh sicer misliti ni, ker se mora vršiti glasovanje tekom 3 mesecev po ratifikai ciji mirovnejpogodbe. Ker je pred kratkim podpisala tudi francoska republika mirovno pogodbo, mora biti ljudsko glasovanje najkasneje do oktobra izvršeneo. A tudi drugih dokanov je dosti, da nimajo v Jugoslaviji prav nič upanja do zmage. Mogoče se še spominajte, k!ako je nedavno rotil „Slovenec" ljubljansko časopije, naj ne piše pesimistično (črnogledno). Dalje pravi isti list: „Kaj si bodo mislili Korošci, če vidijo, da mi sami obupavamo?!" Po domače povedano je hotel „Slovenec" reči: „Glejte, sicer ni upanja, da bi zmagali, a vendar še moramo vsaj na videž delati sigurne. Ce vedno in povsod pišemo in trdimo, da bo zmaga gotovo naša, bodo Korošci obupali in si mislili: Ker je večina za Jugoslavijo, glasujmo še mi za to državo, se vsaj ne I odo maščevali nad nami!" Na tak kunšten način vas hočejo spraviti na led. Na raznih taborih protestirajo proti glasovanju; pra-'vijo, da je popolnoma nepotrebno, da jim je bilo vsiljeno itd. Zakaj neki protestirajo, če jim je zmaga itak zasigurana?! Znano je. kako se prepirata „Slovenski Narod" in „Slovenec" zaradi takozvanega kancelparagrafa; tekom tega prepira je pisal Narod dne 15. junija: „Prav s tem, da bodo vla- dali v Jugoslaviji duhovniki, agitirajo Nemci najbolj in priznati moramo, da jim prinaša, žal ravno to agitacijsko sredstvo največ privržencev. To ja resnica!" Torej Narod sam prižna, da raste število tistih, ki bodo glasovali za Avstrijo. V isti številki „Slovenskega Naroda" pa beremo: „Nevarnost je velika, materijalna pomoč Koroški nujno potrebna. Ob 12. uri vas kličemo na krov!" Kar na enkrat se govori tukaj o nevarnosti, medtem, ko drugače vedno povdarjajo, da se ne boje glasovanja. „Jugoslavija" z dne 8. junija pa piše: „Rešimo, kar se rešiti da! Zadnji čas je, da se vržemo z vso silo na Koroško". In nekaj dni pozneje čitamo v istem listu: „Ni sicer govora o tem, da bi se nemške želje kedaj vresničile, naša zmaga je gotova. Gre pa zato, da bo naša zmaga kar najbolj sijajna . . J" „. . . A boj bo oster in težak. Zavedajmo se resnega položaja na Koroškem!" Čudno! Najprej trde, da je zmaga gotova, potem pa govore, o „resnem položaju" in o „težkem boju". Sami sebe vdarijo po zobeh. V „Slovencu" z dne 17. junija stoji črno na belem: „Glasovi, ki veljajo plibiscitu (glasovanju) postajajo vedno ne-zaupljivejši in boječnejši." In v nekem poročilu „Slovenskega Naroda" beremo: „Govorniki so z živo besedo predočili bridko izgubo, ki preti domovini ob zapadni in severni (koroški) meji." Menimo, da smo jasno dokazali, na kako slabih, šibkib. nogah stoji tisto upanje čušov na „sijajno, gotove zmago". Omamiti vas hočejo s takim pisarjenjem, da bi se zbali in v svojem obupu glasovali z njimi. A Korošci jim bodete pokazali, da se ne bojite ne grožnje, ne nasilja in strahovanja, da ne marate „jugoslovanske svobode", ki pozna samo zapor (arest) in denarne kazni za vsakega, ki ima lastno, prepričanje. Treba je le brati „Korošca", katerega vsako poročilo se konča z besedami: „Moža so vtaknili v zapor": ali pa kliče po žandarjih. Lepa svoboda! Zaslužem odgovor jim boste dali na najprimernejši način s tem, da glasujete enoglasno za Avstrijo, kjer se človek lahko prosto giblje in kjer lahko govori, kakor mu ve leva prepričanje in srce. Neki Ljubljančan! Kaj je novega po svetu. Jugoslaviji grozi vojna z Italijo. Ljudstvo na Krajns-kem in Štajerskem je potrto, ker mora po petih letih boja na novo einrukat za kralja Petra! Ljubljanski advokati rinejo ljudstvo v boj, kot nekdaj stari-austrijski generali. Plačani heearji upijejo po Ljubljani „Živio vojna"! „Meč naj govori"! Ko bo počil prvi strel, so bodo te Ljubljanske barabe poskrile in krvaveli bodo zopet kmetski sinovi. Korošci, ali se vam lušta einrukat za kralja Petra? Koroška mati, Koroška žena, Koroška nevesta, al naj tvoj sin, tvoj brat, tvoj ženin, tvoj oče pogine radi lumparije srbskih Krajncev?! * * * Plebiscitna komisija je že polnoštevilno prišla v Celovec. Predsednik je angleški polkovnik Peck. Danes je imela komisija prvo sejo, pričakovati Je vsak dan javnih oklicev. Korošci, vaša rešitev se bliža, koneo bo jugoslovanskemu su-ženstvu! Antanta bodi poždravljena, ne prosimo za milo, ampak le za pravično sodbo! Obvaruj nas Balkana! * * ♦ Sijajna zmaga Nemcev ob priliki ljudskega glasovanja na Pruskem! Poljaki, ki so se, kakor Jugoslovani, vedno in vedno hvalili, da bodo zmagali, če ne z glasovnico, pa z mečem, so na celi črti podlegli. Od 99.360 oddanih glasov so dobili Nemci 91.634, Poljaki pa samo 7682; torej 92% Nemci, 8% Poljaki. V vzhodni Prusiji so dobili od 361.036 oddanih glasov Nemci 353.655, Poljaki pa samo 7408, torej Nemci 97,9%, Poljaki pa samo 2,1%. — Korošci, tako moramo tudi mi zmagati nad Cuši, v to pomozi Bog i sreča Junaška! -o- Koroško Korošcem! Koroška dežela! oj lepa si Ti! Saj daleč okoli o Teb se govori. 50 gore visoke in Jezera vmes; 51 pravi planinski nam biser zares. Red, krasna je naša domača zemlja, ljuba mati Koroška, Od nekdaj so tukajšni prebivalci, Korošci — pomešani Slovenci in Nemci —, v miru in zadovoljnosti živeli. Polje jim je rodile obilno in tudi pri živinoreji so si pomagali. Kar eden ni imel, pomagal mu je drugi, in se zraven nobeden ni vprašal, ali je ta potem Slovenec als Nemec; Korošec je, to je bile zadosti. A ko so se pa ob mejah ljube domače dežele pokazali sovražniki, kakofr na primer v turških časih, tedaj so vsi, Slovenci in Nemci, enega duha in enega srca poprijeli za orožje in odgnali sovražnike iz dežele. Slovenec in Nemec sta se ramo ob rami borila za domačo deželo, za njo trpela, za njo krvavela in dostikrat tudi padla eden poleg "drugega za ljubo domačo grudo. Rečf smemo, da je naša Koroška dežela in zemlja zares s krvjo nasičena in poškropljena, s krvjo obojih, Slovencev in Nemcev. Kresovi na gorah so obema naznanjali ali tužno vest: Sovražnik iz Balkana, zakleti sovražnik je tu! Hajd na boj, za dom, za mili naš koroški za dom med bojni grom. Zapustila sta oba doma žene in otroke, ter sivolase starčke, očetje in matere, ki so doma molili za zmago, ter se podala proti balkanskim roparjem v smrtni boj, iz katerega dostikrat ni bilo ne enega ne drugega več nazaj. Tako so naši ljudje živeli in tako trpeli in vmirali. Bratje so si bili, če že ne po krvi, — pa smelo trdimo tudi lahko, da po krvi tudi, ko so se med seboj možili in ženili vsi križem, da ni več čiste ne slovenske, in ne nemške rodovine bilo — bili so vsi Korošci in govorili koroško narečje, mešanico iz slovenskih in nemških besed — pa vsaj po tolikem trpljenju in tolikih žrtvah. Ni bilo nobenega krega in prepira, ljubezen do koroške zemlje, te krasne zemlje, jih je vezala med seboj. Vprašajte stare može in žene, in ti Vam bodo povedali, kako je bilo prej v starih časih. Vzemite v roke stare časopise in knjige družbe Sv. Mohorja, kje najdete tam kreg in prepir? Slovenci so v miru živeli, nič jim ni manjkalo, Korošce so se čutili in zadovoljni so bili. A prišli se kakor nekdaj Turki iz Balkana, tudi sosedje iz Kranjske, ter začeli šuntati in rova-riti proti obstoječim razmeram na Koroškem. Prignal pa jih ni kakor nekdaj Turke rop in požig, ne prignala jih je sem k nam šovinizemin 3krb za vsakdanjim kruhom. Doma niso imeli več jesti, pa so prišli' k nam. Tako dr. Brejc, odvetnik, za njjim dr. Miiller in drugi. Pri nas so se obogateli, najedli do sitega in začeli se vtikati v politiko. In zaslepljeni mi, smo te ljudi podpirali in jim nosili naše težke prihranjene krajcarje. Saj je znano, da so duhovniki drja. Brejca povsod priporočali med svojimi farani. Postal je bogat, magnat, grajščak in sedaj celo predsednik narodne vlade v Ljubljani. In zdaj pa, ko je na stolcu, katerega smo mu mi postavili, pa on ne pozna nas več, nima časa za nas. Poskusite iti k njemu, saj vas ne pustijo do njega. Za priganjače smo mu bili dobri, zdaj nas več ne pozna, ne rabi več. In tako smo torej sami si na svojih prsih te gade zredili. Začeli so porivati med nas Korošce — Nemce in Slovence — klin, da so nas ti Kranjci razcepili. V vsaki občini, v vsaki župniji, so si pridobili enega ali drugega ali več ljudi, jim pomagali z raznimi kranjskimi podporami, da so začeli propagirati misel: SloveiTci smo, Nemci nas zatirajo, hočemo enakopravnost tid. Ja za Boga milega, kaj smo pa prej bili, ali ne Slovenci? Saj so nas tudi naši stari sosedi, Nemci, za Slovence imeli. Zatirajo nas! Kje? s čim? V uradih smo itak povsod sami tako govorili, da so nas zastopili, kaj ne! In zdaj vsi vi stari možje in žene! Povejte nam, kje, kdaj, in kako so Vas Nemci zatirali. Kdo Vam je kaj hudega storil? Naši in Nemci, vsi bili so ja enaki. Domače učitelje smo imeli, domače poslance itd. Slovensko smo se doma naučili, kar smo potrebovali, nemško pa v šoli, kar je bilo treba. Kdor pa je hotel in mogel dati otroka v šolo v Celovec, prosto mu je bilo. Kje pa so študirali ti gospodje duhovniki, učitelji in drugi? V Celovcu in sicer dostikrat prav po ceni. Nemec in Slovenec Kranjce že danes po balkanizaciji hudo glava boli! sta jih podpirala, jim dajala prostovoljno zastonj južino in večerje. Koliko takih je, ki so več dobrot od Nemcev v Celovcu sprejeli, kakor od doma. Prišli so do zaželjenega kruha, in zdaj? Dobrota je sirota, kaj ne, gospodje! In znana „Volks-kiiche" ljudska kuhinja v Celovcu, bi tudi lahko povedala na glas, koliko slovenske, sedanje jugoslovanske intelegence je ona nasitila v dolgih teh letih. Tudi ona je brez ozira, ali je dijak Slovenec ali Nemec, jih krmila in nasitila; bila je pač koroška ustanova, ki se ni ozirala na to, ali je kdo Slovenec ali Nemec, vsem je pomagala, vsem je daja. Prava koroška ljubezen jo je vstanovila in ta jo je gonila. Zares neznosne so postale razmere na Koroškem vsled tega šuntanja in rovarenja tujih elementov. Tako je bilo pred vojsko in med voljsko. In ko je Avstrija razpadla, mislili smo si, sedaj bode vendar enkrat konec teh homatij na Koroškem. Kranjci naj ostanejo radi nas pri Srbih, mi pa bodemo zopet enkrat prosti Korošci v prosti avstrijski republiki. Pa glej, kakor nekdaj Turki, so prihrumeli k nam novodobni Turki, Srbi in pogospodarili nič boljši kot prvi. Ropali so ravne tako in po izjavi gospoda gerenta Ruprechta na Bistrici so imeli tudi pravice: „Vzeti Vam vse in hiše požgati". Tako rečeno dne 13. junija 1919 pred 3 pričami. Pa pravijo nekateri, da so Vas osvobodili!!! Hvala lepa za tako svobodo. Tako so imeli tudi Turki nekdaj, ko se hoteli tu gospodariti. Pa oglasijo se Korošci z orožjem v roki in glasno zavpo: „Turek tujec in tudi Srb njegov brat nam gospodaril ne bo!" Bili so boji tukaj nekdaj hudi, ko se je šlo za Koroško! In tudi lansko leto se je šlo za Koroško; branili smo domovino pred novodobnimi Turki. In radi tega je prišlo do glasovanja. Ako bi se Korošci ne bili vprli, bi nas Srbi že zdavnaj požrli; kakor Štajerce in Kranjce, katere že imajo. Nas pa še ne. Mi pa bodemo ne več s puško, ampak z glasovnico v rokah se postavili v bran za koroško plan. Štajerci in Kranjci pa že pojejo tisto pesem: „Ko ptičica sem pevala, sem sladko sanje (svobodo) sanjala. — A zdaj, a zdaj pa nikdar več — veselje moje preč, je preč." „Kak bom pela, k sem se vjela!" Pri nas je še korajža, pri nas Korošcih! Mi se pa ne pustimo, kar tako, meni nič, tebi nič vjeti! Sladke so vse njih besede, same medene, a mi vidimo tudi zanjke! Dosti imajo zdaj moke in vsega sa nas, a kaj potem? Za lečjo jed je prodal Esav svoje prvorojenstvo, a Korošec svoje svobode in starodavne samostojnosti ne proda za moko in špeh in druge dobrote, katere nam obetate! Mi Balkan in njegove prebivalce ter njih manire preveč dobro poznamo; saj so Turki preveč k nam v ves hodili in z njimi so dostikrat tudi bratci Srbi bili. A tedaj se še nismo tako dobro poznali. Vemo pač, da so že nekdaj pri nas ropali in kradli njih očetje, in sinovi tudi lani, in to navado bodo še vnaprej imeli. Ce bi se jim podali in pristopili v Jugoslavijo (Veliko Srbijo), bi morali možje do 52. leta na orožne vaje in fanti pa kot rekruti v Albanijo in Macedonijo. Tukaj pa bodo bratci Srbi gospodarili, red delali, — to je kradli, ropali, žene in dekleta onečaščali itd. Balkanska kultura! Naši ljudje naj bi tam doli to sodrgo učili kulture, in naše žene in dekleta pa srbske rekrute tukaj doma. Pa če bi se teh ljudi kaka omika in kultura prijela! Kakor zamorec nikoli ne bode bel, če ga še tako pereš in žajfaš, tako ti ljudje nikoli ne bodo se kulture navzeli. Odvadi mačke loviti miši, kravo mukanja, če moreš. Kar so njih očetje bili, to so tudi Srbi vsi. In ogenj in kri pa ne gliha vkup, se hudo godi. Naši očetje so se že zdavnaj proti njim vojskovali, a mi, njih otroci, naj bi z njih potomci skupaj gostovali? Ne in nikdar ne! Nas še nimajo in nas tudi ne bodo vjeli! A varujte se, Korošci njih agitatorjev in agitatoric! Mastno so plačani, gladko jim teče jeziček. Radi pridobili bi tudi nas za srbski kotiček. Ce hočete biti teptani, vdajte se jim kot šklafi. Potem bodete zvesti jim srbski podanci. Pa ne! Ne bo! Ne sme biti! „Koroško Korošcem!" -o- Korošci, komu se lušta ajnrukat za kralja Petra? Jugoslaviji grozi zopet vojska z Italijo. Radi toga kličejo jugoslovanske oblasti po celi Jugoslaviji fante in može od 18.—50. leta pod orožje; vsi Kranjci, Štajerci in Hrvati morajo ajnrukat za kralja Petra. Koroški fantje, ali hočete zopet k soldatom, v srbske kasarne, v krvavo vojsko? Menim da ne. Vsak iz med vas, ki agitira za Srboslavijo je za to, da pridejo njegovi brati in sinovi pod Srbe, je za to, da se bo tudi v bodoče prelivala nedolžna ldri junaških Korošcev. Koroški oče, koroška mati, koroška žena in nevesta, brat in sestra premislite se? Naj za Boga nihče ne glasuje za to „frdamano" Jugoslavijo, kjer se bodo še huje tepli in med seboj lasali, kakor na Poljskem. Bog sam je kot naravno mejo med Koroško in Srbijo ustvaril Karavanke. No vi kranjski priganjači, kako vam je sedaj pri srcu? Koroški kmetje! Na Kranjskem in Koroškem jugosla-vanska država že sedaj jemlje kmetom konje, živino, vozove in sinove za vojsko proti Italjanom. Veliko Kranjcev in Štajercev prihaja dan na dan k nam kot dezerterji, ker nečejo iti na vojsko! Kakor pišejo ljubljanske cajtnge je vojska proti Italijanom neizogibna. Korošci, ali se vam lušta ajnrukat za kralja Petra? Ne, mi nočemo biti srbski kanonenfuter. Koroški hajmkerarji. Škiljasti kljukee. Komaj 14 dni je, odkar smo brali v pismu iz Celovca (ki pa seveda Celovca nikoli vidlo ni) približno to le: Po celovških gostilnah je pusto, trgovine so prazne, ter se po njih sprehajajo obupni trgovci itd. Pri nas pa je vsega dosti, trgovina cvete, vsepovsod sreča in blagostanje." In glej ga, spaka, dva dni potem strečam gospo, ki se je ravnokar vrnila iz Jugoslavije. Pripovedovala mi je, kako tarnajo in zdihujejo tam trgvoci: davkov jim predpisujejo toliko, da kar strme in ne vejo, kaj početi, štacune popolnoma prazne, torej nič zaslužka, sami davki in štibrel Lahko trdita torej „Korošec" in „Mir", da sta se o razmerah na lastne oči prepričala, a ne v Avstriji, ampak v Jugoslaviji sta vidla tiste prazne trgovine. Kako se ujema „Koroščeva" laž z dejstvom, da vidimo v zadnjem času toliko kranjskih kupcev po celovških trgovinah. So morda prišli prodajat? Gospodje okrog „Korošca", povabili bi vas, da pridete v Celovec pogledat si položaj, a bojimo se, da bi ne počili same jeze, ko bi videli bogato založene prodajalne. Pri tej priliki bi se tudi lahko poučili, o razpoloženju med celovškimi prebivalcim, o katerih v enomer trdite, da se jim je tako zahotelo po Jugoslaviji; slišali bi marsikatero pikro o čuših in njih resnicnoljubnosH. Ko bi vi vedli, kako malo, oziroma nič, je Celovčanom in Korošcem sploh za Jugoslavijo, bi gotovo opustili prezuspešna prizadevanja, nas pripraviti k temu, da bi izdali svojo domovino. Ze več kot eno leto uživamo v coni A vse udobnosti in sladkosti jugoslovanskega gospodarstva in vladanja. Povedati vam moramo, da smo ga bili siti že precej prve dni. Hvaležni bomo Bogu, ko bomo zopet kmalu prosti naših .rešiteljev" iz Jugoslavije. Ali znabiti menite, da si že naprej želimo, vašo „svobodo"? Da se nam skomina po zaporih in nečloveških kaznih? Nö boste nas več dolgo zapirali in nas strahovali s svojimi ra-beljni, ne boste več dolgo gospodarili z našimi posestvi in z našim premoženjem, kajti ura rešitve se bliža in veseli vam bomo klicali: Srečno pot črez Karavanke! Ljudsko glasovanje ni nacionalen, temveč gospodarski boj za obstanek nedeljene koroške domovine I Srbe na vrbe! Lažnjivemu kljukcu -Korošcu» in njegovim kranjskim priganjačem, ki hočejo nas Korošce spraviti pod kralja Petra v spomin! (Ponatisi iz „Slovenca".) Kaj so šribali ljubljanski škof dr. Hnton Bolnanatura Jeglič, dr. Bre)c, Smode in druge «Prismode» o Srbih v letih: 1914 od 1. julija—26, julija, t. Ob atentatu na Franca Ferdinanda v Sarajevu, Žalovanje. Ko se razvedelo za vest o umoru v Sarajevu, je ..Slovenec" in ž njim vsa SLS besnela ogorčenosti, preklinjala in klicala smrt in božje maščevanje nad vse, kar ni bilo klerikalnega. Skof ljubljanski je takoj izdal ta-le svoj ukaz: — „Vsem p. d. častitim gospodom duhovnikom ljubljanske škofije! Pretresla nas je grozna novica o sarajevskem umoru. Moramo moliti za pokojnega nadvojvodo in njegovo soproge, moliti za presvitfega našega vladarja, naj bi g» Oce nebeški potolažil in ga nam še golgo ohranil', «roKte za našo ljubo Avstrijo, naj jo vsemogočna božja roka vedi do popolne zmage nad njenimi hudobnimi sovražniki. Zato zaukaaujem, da se po vseh cerkvah tri srvoni, kaker se zvoni za mrličem I. razreda, naj se vsi verniki poučijo o groanem umoru i» vzpodbujajo za presvetlega cesarja in njegovo rodovino ia aa vso Avstrijo . . ." Ni še bilo dosti, klerikalci so tudi javno morali pokazati svoje mišljenje. Sklicali so v Ljubljani veliki manifestačni shod in klicali: — „V nedeljo, dne 5. julija 1914, vsi na veliki shod, da damo duška ogorčenju nad podlim atentatom in izrazimo neomajno udenest habsburškemu prestolu in našemu sivolasemu vladarju J*rancu Josipu 1.! Shoda se udeležce državni in deželni poslanci SLS, župani, občinski aastopi itd. VM na shod, da damo duška svoj emu ogorčenju in pa avestobi do presvetle habsburške dinastije!" - i . KPerilčalceitt hi bito v Ječ vedenje slovenskih časopisov. Napasti s» ji& mo*ali, zato so napisali v „Sioveneu" to-le no-tieo: — „Slo^etteki socijalisti in sožalnica ljubljanskega občinskega sveta. Kakor smo čuti, se je zastopnik socijalnih demokratov v ob^nakei» svetu ljubljanskem odlikoval s tem,