štev. 4.
.;. • hf
-.»■rt • r-vlv-i
Izhaja višak delavnik popoldne :
GENE PO POŠTI:
za celo leto K 144’— za pol leta K 72’—
V UPRAVI STANE
V Ljubljani, petek, 7. januarja 1921.
Poitnina platana v gotovini.
Leto 1^
r.:.\ r..,*r •”> >•;
Uredništvo in upravnlštvo v Kopitarjevi ulici štev. S —1 Teieiea uredništva štev. 50 — Telefon .<= upravnBtva štev. 328 =*
DELAVSKI
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36’— za en mesec K 12’—
POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN.
Konec Sloueniie?
Na nevaren in usodepoln kraj je postavila zgodovina slovensko pleme. Smo zagozda med morjem in Nemci, ob vratih Italije smo odbijalna plošča slovanstva in vhod na Balkan. En milijon malih kmetov in delavcev s par desettisoči malomeščanstva :stoji; na teh tleh, kjer se križajo poti velikih sosedov in velike kulture Germa-StpVj Romanoy in Slovanov.
o Ta milijon ljudi ima svojo preteklost, ~*&lpyenci nimamo slavnih dinastij in narodnih vojsk, nimamo grbov svojega plemstva !in ne, zgodovinskega državnega prava, kar imajo Srbi in Hrvatje. Zato nam ni žal. Naš rod ima veliko zgodovino. Kmet se je ukoreninil v zemljo, v grunt, ki ima korenine do pekla. To zemljo je hotelo pregaziti nemško pleme, da pride do morja. Vsa naša preteklost se suče okoli te osrednje točke: Boj Slovencev za zemljo in za najdražje ideale celih pokolenj, predvsem za katoliško vero, V tem boju se je zlil slovenski narod v gospodarsko in kulturno celoto.
Slovenska zemlja, ki je bila pod Avstrijo razdeljena, je postala v Jugoslaviji enotna pokrajina. Toda danes jo hočejo zopet razdeliti kot hleb sira na dva dela. Demokrati so se združili z velesrbsko stru,-io rned radikalci in so odločeni, uničiti vsako samoupravo Slovenije. Pri tem delu uporabljajo kot pomožne čete »samostojno kmetijsko stranko« in socialdemokrate, Zahtevajo, da se pokrajinska vlada odpravi. Slovenija naj se razdeli v dve provinci; v§aki bo stal na čelu kraljevi uradnik, ki bo izvrševal belgrajske ukaze. Čujejo se celo glasovi, naj se Prekmurje, žitnica Slovenije združi z Medjimurjem in deloma Štajerske v novo dežeico »Pomurje«. — Slov, delavstvo mora mirno in s prevdarkom premctriti, kaj mu more prinesti avtonomija in kaj centralizem. Pri tem razmišljanju jz treba pustiti na strani vso ozkosrčnost. Tu ne sme govoriti slepa mržnja proti srbskemu plemenu, ki se je vsled absolutizma demokratov ukoreninila med delom hrvatske javnosti. Slovenski delavec se mora vprašati: Kaj pomei avtonomija zame, hi hočem, da se država in, gospodarstvo preosnuje tako, da bo meni in vsemu delavnemu ljudstvu zajamčena boljša bodočnost?
Krščanstvo delavstvo je od vsega po-četka oznanjalo, da ne more nikoli soglašati s kapitalizmom in da hoče nov, pravičnejši družabni red. Da doseže ta družabni red. da izvede krščanski socializem, je neutrudno zahtevalo, d a-^o d 1 o č a ljudstvo samo o vseh važnih političnih zadevah. To je vodilno načelo vsake resnične demokracije, Le na ta način bo moglo delavno ljudstvo izvesti svoje zahtevi v občini, pokrajini in državi.
Kje bo torej delavno ljudsto imelo več u,pliva na zakonodajo in vlado, — ali v centralistični državi, ali pa v državi, v kateri bo vsaka pokrajina urejala svoje posebne zadeve zase? S tega vidika mora jo delavni sloji presojati centralizem in avtonomijo. Če bo belgrajsko srcdiče odločalo s podrobnimi zakoni o slovenski industriji in arnavt-skih četaših krog Deb‘arja, bo mogel mnogo naprednejši slovenski delavni narod le težko prodreti s svojimi zahtevami. Makedonski seljak, ki orje z lesenim plugom in slovenski delavec, -— kmet v Sremu in bosenski kolon — vsi ti imajo tako različne socialne potrebe in zahteve, da jim iz enega središča ni mogoče ugoditi. Vse te tako raznolične in različno izobražene pokrajine hoče centralizem vladati po enem kopitu. Kapitalistične stranke dobro vedo, zakaj jim je centralizem tako všeč. One dobro vedo, da jim nudi centralizem priliko, da preprečijo vsako večjo socialno reformo, ki bi mogla škodovati kapitalistom. Proti socializaciji splošno koristnih podjetij bi postavili kapitalisti v boj v centralnem parlamentu dvetretjinsko večino. V pokrajinskem zboru avtonomne Slovenije bi se že danes našla močna večina za to dalekosežno preosnovo. Proti splošnemu socialnemu zavarovanju bi se vrgli v Belgradu v boj vsi člani meščan, in veleagrarnih strank. V Sloveniji bi stranke, ki se opirajo na široke plasti ljudstva, mogle izvesti to zahtevo brez svakega večjega odpora. In tako bi mogli navesti celo vrsto socialnih reform, za katere je naša dežela že zrela, po
katerih bomo pa zastonj vpili v Belgradu, če zmaga centralizem.
Zato je potrebno, da osrednji parlament sklepa samo okvirne zakone. V okvirju teh zakonov uredi potem vsaka pokrajina svoje posebne zadeve s postavami, ki jih sklenejo ljudski zastopniki v pokrajinskem zboru.
Boj za ustavo je boj za avtonomijo. Boj za avtonomijo je nam delacem boj za pravičnejšo ureditev družbe, boj za socialno reformo. Kapitalistične skupine to dobro vedo. Ko pravijo, da v centralizmu
branijo »edinstvenost države«, branijo v resnici samo svoj žep!
Ali je res že bila zadnja ura Sloveniji? Potem je bila tudi zadnja ura vsakemu upanju, da bo moglo slov,, delavstvo v bližnjem času izvesti dalekosežno preosnovo sedanjega družabnega reda,
To se ne sme zgoditi. Vemo, da se poslanci ljudske stranke z vso vnemo borijo za avtonomijo, ta življenski interes slovenskega delavnega ljudstva.
Mi delavci smo z njimi.
Boj premogarjeu.
Štrajk Se traja.
Rok vladnega ultimata je potekel in štrajk še traja. V sredo smo poročali, da so se vršila pogajanja v Trbovljah m da delavstvo ni voljno iti na delo, dokler nima zagotovil, da bo družba vladni predlog tudi res sprejela. V tem oziru so se nadaljevala pogajanja v sredo popoldne in celo noč do četrtka zjutraj. Danes se pogajanja nadaljujejo v Ljubljani. Iz Trbovelj so došli zastopniki rudarjev, ki se udeležujejo pogajanj. Kaj sodijo iu nameravajo zastopniki delavstva, sicer ni znano, vendar delavstvo v rudarskih revirjih odločno izjavlja, da ne gre na delo, dokler trboveljska družba brezpogojno ne podpiše vladnega predloga.
Stvar pa je med tem zopet zmedla znana »Zveza iudustrijcev«, ki je pri deželni vladi »kot reprezentant industrije« vložila protest radi nameravane kontrole knjig po delavstvu.
Gospodje so mnenja, da b; kontrola delavčev pomenila poseganje v svobodo, zajamčeno po državnih osnovnih zakonih. Zveza industrij cev ne more umeti »radikalnih tendenc« v industriji. To ji prav radi verjamemo!
S tem je trboveljska družba dobila zaslombo v organizaciji iudustrijcev. Njeno stališče je s tem ojačeno. Na drugi strani pa delavstvo odločno vztraja pri svojin Zahtevah.
Današnja pogajanja v Ljubljani bodo v tem oziru morda prinesla nekaj jasnosti. Upajmo, da bo zmagala pametna misel med kapitalističnimi zastopniki. Gospodje naj bodo uverjeni, da se »radikalnih tendenc« (kontrole delavcev) ne bodo otresli nikdar več!
In to je najmanj, kar spada jk socializaciji. Kapitalisti bodo storili sebi najboljše de-
lo,	če se danes mirno udajo v tako mali stvari, kakor je kontrola delavcev.
KršL socialni delavski kongres.
LDU Budimpešta. 6, januarja. Dun. KU) Kakor poročajo listi, bo zveza krščanskosocialnih delavskih organizacij dne 3. in 4. aprila t, 1. imela svoj prvi veliki kongres, katerega se udeleže voditelji krščanskosocialnih organizacij Nemčije, Avstrije, Belgije, Švice in Holandske,
HngleSko delavstvo proti komunistom.
LDU Pariz, 6. januarja. (Havas.) »Journal« javlja iz Londona, da je delavska stranka objavila razglas vsem socialistom in komunistom sveta, v katerem se moskovska internacionala obsoja. Moskovska internacionala nima niti velikopoteznosti niti trajnosti toliko, da bi si zagotovila obstoj internacionale. Manifest protestira proti neopravičenemu vmešavanju moskovskih voditeljev v narodne organizacije, katere bi radi spravili v svojo odvisnost.
SVimisIri o detsuskesK uprasanfu.
LDU Belgrad, 6. jan. (ZNU) Danes ob devetih se je v ministrstvu za socialno politiko sestala zelo važna konferenca, na kateri so pretresali gospodarski položaj delavcev in sklenili koraki za rešitev delavskega vprašanja paralelno z vladno akcijo zoper protidržavne elemente. Konference so se udeležili vsi interesirani ministri.
KAKE »SKRBI« IMA VLADA.
LDU Belgrad, 5. jan. Na snočnji seji ministrskega sveta so bila na dnevnem redu tri glavna vprašanja:	1. vprašanje nasledstva
prestola v primeru, da regent Aleksander ne bo imel otrok; 2. vprašanje upravnih enot; 3. vprašanje zgornje zbornice. Sklenilo se je, tia se počaka, da podajo klubi svoja mnenja o teh vprašanjih. Ker je večina poslancev odsotna in ker so danes odpotovali na božične počitnice še ostali poslanei, se bo o teh vprašanjih razpravljalo, ko še vrnejo v Belgrad vsi poslanci.
LDU Belgrad, 5. jan. Glavni odbor demokratske stranice je imel včeraj važen sestanek, na katerem se je sestavilo poročilo, ki se predloži prvi naslednji klubovi seji. Razpravljalo se je tudi o snočnji seji vlade ter o posameznih členih ustave. Večina članov demokratskega kluba je glede vprašanja pre-stolonasledstva mnenja, da krona ne sme pre-
iti na žensko linijo dinastije Karagjorgjevi-čev. Sicer pa se bo o teh vprašanjih podrobneje razpravljalo dne 10. t. m., ko se vsi poslanci vrnejo v Belgrad.
10. JANUARJA ODIDEJO LAHI.
LDU Belgrad, 5. januarja. Z ozirom na vesti iz merodajnih krogov mora Italija do 10. januarja evakuirati okraje, ki po rapallski pogodbi pripadejo nam. isti- dan bo naša vojska zasedla to ozemlje. Prebivalci pripravljajo velike manifestacije za sprejem naše vojske.
JCatoliški obzornik.
* Evharistični kongres. Prvič od J. 1914. je ■ imel stalni odbor mednarodnega evharističnega kongresa v 24. dan novembra m. I. svoj generalni shod v Parizu. Predsednik rečenega shoda je bil namurski škof, monsgr. Heylen. Najpreje so se spomnili umrlih, na kar so prišli/ na volitve. Proučavali so vspe-he zadnjega kongresa v Lurdu in podani so bili predlogi, ki se tičejo časa m mesta prihodnjega kongresa.
. * Holandsko poslaništvo pri Vatikanu. Dosihmal je bila Holandska pri Vatikanu zastopana po začasnem poslaniku. Ob zadnjih božičnih praznikih pa je holandska zbornica s 66 proti U glasovom sklenila, da se njih poslaništvo pri Vatikanu preobrazi v definitivno. ,
* Katoličanstvo na Škotskem, Samo v nadškofiji glasgovski je že 400.000 katoličanov. V enem samem letu je bilo tu 13.000 katoliških krstov, 75.000 otrok hodi v katoliške učilnice. Vse to delo oskrbuje 300 duhovnikov,
JiCaša društva.
d Ljudski oder v Ljubljani. Danes zvečer točno ob pol 8. uri seja. Vsi polnoštevilno! — Predsednik.
d Odborniki SDZ! Za danes ob 20. uri napovedano sejo osrednjega odbora SDZ vsled večernega predavanja v srebrni dvorani Uniona odpovedujem. Kdaj se vrši seja, bo pravočasno objavljeno. — Peršuh.
J(ultura.
. Silvin Sardenko in Radivoj Peterlin-Petruška v Čehih. V božični prilogi je prinesel »Našinec« Silvin Sardenkovo »Nocoj je tista noč« in Radiv. Peterlin-Petruškovo »Sveta boljševikova noč«. Oba prevoda, ki ju je oskrbel Arnold Zemanelf, se gladko bereta.
Kapitalistična korupcija u zunanji politiki.
Rapallska pogodba v Jugoslaviji m zadovoljila nikogar, razen gotovih belgraj-skih krogov in njihovih privržencev — kapitalistov, bankokratov, izvozničarjev im podobnih ljudi, ki žive od koristi, ki jih dobivajo od belgrajskih oblastnikov na račun države in najširših ljudskih mas. Nor tudi italijansko ljudstvo je bilo z rapallska pogodb« na podoben način ogoljufano. Kakor piše tržaški »Lavoratore«, so tudi na italijanski, strani, vodili pogajanja ljudje, ki so zastopali v prvi vrsti interese bank.
Tako je bil posredovalec pri gospo-darsko-finančnih pogajanjih z Jugoslavija
— Volpi — eksponent Bance Commerciale. Ta banka si je namreč znala izigrati v roke monopol nad rudniki živega srebra v Italiji in je ves čas prežala tudi na idrijski rudnik. Ta je sedaj po rapallski pogodbi pripadel Italiji, v resnici pa Banci Commerciale. Tako bo glavno korist od rapall-ske pogodbe imel italijanski bančni velekapital. Da delajo s tem velekapitalom pod enyn klobukom tudi italijanski državniki — prav kakor naši —, nam prvič odkriva destvo, da so eksponenta tega kapitala napravili za posredovalca pri sklepanju pogodbe, drugič pa dejstvo, da je bil ta posredovalec za dosežene zasluge povišan v grofovski stan.
Tako so se znašli v Rapallu zvesti bratci velekatala italijanskega na eni in jugoslovanskega na drugi strani. Zato ni čuda, da je šlo vse kakor po loju in da so se po mastni večerji tako hitro sporazumeli. Da so Italijani dobro vedeli, s kom bodo imeli z jugoslovanske strani, ni nobenega dvoma. Saj je eden njihovih listov
— »Messaggero« — opisal politiko Jugoslavije tako-le:
»Politiko Jugoslavije določajo banke. Vsi posli, trgovine in narodno gospodarstvo so odvisni od milosti bank. Banke so pohlepne, kakor so pohlepni ljudje, ki so na oblasti. Vsi ministri so predsedniki bank. Ime demokratov in radikalcev in njihovi politični programi so samo maska, ki pokriva mrežo bančnih interesov. Temu se pridružujejo takozvane strankarske banke, ki so monopolizirale vse življenjske pomočne vire. Korupcija je velikanska, Še nikoli nismo poznali tako velike korupcije, kakor je ta, ki izpodjeda temelj države. Lahko bi našteli celo vrsto dejstev. Za 30 milijonov je bilo predano neki strankarski banki veliko gozdno podjetje, vredno nad 200 milijonov dinarjev. Neka strankarska banka je prevzela, vse rečno brodovje, To brodovje je vredno okoli 1 milijarde dinarjev. Dobiček pa se bo delil na polpvico. Tako so banke monopolizirale vso rečno paroplovbo. Banke določajo cene za prevoz in njihov pohlep je tako velik, da so cene za prevoz po rekah mnogo večje nego cene za prevoz po železnici, kar je menda edini slučaj na svetu.«
Italijanski list seveda še ni vsega povedal, ker je tudi nemogoče. Banke so pri nas monopolizirale sploh vso državo, kdor pa je proti temu, se proglaša za »proti-državen element« ali pa za »robsko dušo«. Sedanja vlada namerava proti temu nastopiti z nekakršnimi dobrovoljskimi gardami, dasi bi bilo bolj umestno pomesti z bančnim režimom in nastopiti pot zdrave gospodarske politike.
To potrebo uvide vajo vsi pošteni krogi, tudi taki, ki stoje sicer idejno bližje nasprotnikom nego nam. Toda vpliv klike, ki ne da iz rok vlade, da jo izrablja v svojo korist, je tako velik, da ga ne zlomi nobena še tako nepristranski in trezni pomisleki, ki prihajajo celo iz demokratskega tabora samega, da ne govorimo o in socialnih demokratih.
Vlada g. Pašiča je slepa in gluha. Ona kuje dalje svojo centralistično ustavo, razvija živahno policijsko delavnost in ne vidi, da s tem nezadovoljne elemente le krepi, ker ne uživa zaupanja ljudstva ter se mora zanašati zgolj na silo. Dolgo to seveda ne bo šlo in še prav v kratke** utegnemo videti, kakšne sadove bo rodila taka politika.
Širite „NOVI CHS14
*****
M*
Stran 2.
»Novi Čas«, dne 1. januarja 1921.
Štev. 4.
3*olitični dogodki.
+ Novo prisilno posojilo? Tekom dveh let naše samostojnosti so nas več ali manj nepoklicani oblastniki naše države že dvakrat osrečili s prisilnim državnim posojilom: prvič o priliki žigosanja z odvzetjem 20% in potem pri valutni reformi z razmerjem 1 :4. Sedaj se nam menda pripravlja novo presenečenje prisilnega državnega posojila. Tako vsaj ve povedati belgrajska ulica. Radovedni smemo biti, na kakšen način nas hočejo topot oskubiti, ko so iz naše uboge krone izcedili zadnjo kapljico. Da bo tudi sedanja bankokratska vlada skušala zvaliti breme prisilnega posojila na najširše sloje in na »prečane«, ne smemo dvomiti.
+ Na zunanjem ministrstvu. Belgrajska vladna »Politika« pripoveduje: Ministrski predsednik in zunanji minister Nikola Pašie je prišel včeraj v službo na zunanje ministrstvo ob pol 9. dopoldne. Razen sluge ni bilo nikogar na ministrstvu. »A kje so pa uradniki?« vpraša Pašič slugo. »Prišli bodo kasneje, zanje je sedaj še prerano« — je odgovoril čika Svetozar, ki služi na zunanjem ministrstvu že nad 30 let hi pozna svoje ljudi.
+ Ustava ni valutna reforma. »Narodna Politika« piše v uvodniku dne 6. januarja med drugim: »Pašič stoji sedaj pred nalogo, katero je hotel, kakor se zdi, obiti. Kakor je Davidovičev kabinet rešil valutno reformo proti volji vseh »prečanov«, tako je hotel tudi Pašič dati državi ustavo proti volji vseh Hrvatov in velike večine Slovencev. Toda ustava je nekaj več, nego je bila reforma valute. Ustava predstavlja nravne dobrine naroda, ki se ne žrtvujejo tako izlahka kakor gmotne.« Prvi opomin v tem zmislu je g. Pašič pravkar dobil:	Muslimanska	stranka v Bosni, ki
šteje 24 poslancev in na katere sodelovanje v vladi je Pašič trdno računal, je na svojem zboru v Sarajevu sklenila, da bi bila pripravljena stopiti samo v vlado, v kateri bodo zastopana vsa tri jugoslovanska plemena. Ker Pašičeva vlada dejansko predstavlja samo srbsko pleme in ima za seboj samo tri sedmine glasov usta-votvorne skupščine, je jasno, da ne more računati na muslimane. To je prvi udarec novi vladi.
+ Pogajanja za novo vlado. LDU Bel-grad, 5. januarja. (ZNU.) Ministrski predsednik Pašič bo po božičnih počitnicah pričel pogajanja z muslimani glede njihovega vstopa v vlado. V parlamentarnih krogih trdijo, da bo dobila jugoslovanska muslimanska organizacija portfelj ministra za bogočastje in ministra za narodno zdravje. Trdijo, da bo muslimanska organizacija kandidirala za ministra za bogočastje urednika Korkuta, za ministra za zdravstvo pa dr. Kara-Mehmedoviča.
+ Mir v Bosni. LDU Sarajevo, 5. januarja. (ZNU.) V vsej Bosni vlada popoln mir. Sarajevska policija je pozvala vse tujce, naj se tekom 48 ur prijavijo na policiji. Kdor tega ne bi storil, bo izgnan.
-f- Priprave za internacionalno socialistično konferenco na Dunaju, ki naj bi obnovila socialistično internacionalo v duhu druge internacionale, so v polnem teku. Pripravljalna komisija se snide 8. t. m. v Innsbrucku. Doslej so prijavili udeležbo na konferenci: Le-debour iz Nemčije, NVallhead iz Anglije in Grimm iz švice; dalje francoska socialistična stranka, angleška neodvisna delavska stranka lan jugoslovanska socialna demokracija.
+ Gospodu moralistu od »Jutra«. »Jutro« napada »enega« poslanca Ljudske stranke, češ da se vozi po železnici s prosto pOslaniško karto, čeprav so za poslance, ki niso prisegli, proste vožnje ustavljene. »Jutro« povprašuje, če ni to goljufija. Na to vprašnje odgovarjamo mi s pro-tivprašanjem: Kakor znano, je bil g. dr. Žerjav nekoč predsednik deželni vlade. Kot tak je imel tudi karto za prosto vožnjo na železnicah. Ko je že davno nehal biti predsednik in ni opravljal nobenega javnega posla več, se je še vseeno posluževal predsedniške karte za prosto vožnjo po železnici. Kako imenuje moralist pri »Jutru« to dejanje odličnega svojega sodelavca in kandidata za mesto državnega tajnika? Pričakujemo odgovora!
2)nevni dogodki.
— Naročajte in širite »Novi čas«! Vse tovariše in somišljenike prosimo, naj skr-be, da se bo naš »Novi čas« razširil vsepovsod. Z vneto in vsestransko izpeljano ( agitacijo se bo naš krščansko socialni delavski dnevnik razširil po celi domovini. Že sedaj vlada za list veliko zanimanje. Ni dvoma, da bo v kratkem času prodrl povsod. Zato pa je poleg neumorne agitacije treba vnetega dopisovanja, Le resne stvari bo sprejemal list; osebnosti in čenč ne bomo sprejemali. Kdor želi širiti list, naj javi svoj naslov, da dobi nabiralne pole in potrebne položnice! — Uredništvo in
' pravništvo,
— Naš listek. V prihodnjih dneh pri-ne izhajati v »Novem času« lep in zelo animiv podlistek iz ameriškega življenja. 'Ja ta zanimivi listek že danes opozarjamo!
— Pravoslavni Božič. Te dni so pravoslavni obhajali svoj Božič. V Ljubljani je srbsko vojaštvo s svečanim obhodom in godbo vzbujalo splošno pozornost. Slavnosti so se vršile po vseh vojašnicah. Tudi v Mariboru je praznovanje badnjaka — pravoslavnega Božiča bilo zelo svečano ter so se ob tej priliki vršile velike manifestacije, posebno o priliki svečanega sprevoda. »Jutro« poroča o tem sledeče: »Sprevod je otvoril jezdec, kateremu je sledilo poveljstvo vojaške realke, nato godba, zastavonoša, vojaška konjenica, Sokoli na konjih, častniški zbor in oficirske dame. Med častniškim zborom je jahal tudi dr. Leopold Lenart, kar je vzbujalo splošno pozornost.«
— Stanovanjske razmere v Kamniku. Kamnik, 6. januarja 1921. Tekom včerajšnjega ;dne je došlo semkaj večje število Rusov, katerim so seveda bila takoj stanovanja na razpolago. Čudno se nam zdi, da je za Ruse večino dovelj prostora, dočim ga pa domačini nekakor ne morejo dobiti. Meseca decembra je tukajšnji stanovanjski urad jadikoval, da manjka sedemdesetim strankam stanovanj, in si je ubijal glavo, kako spraviti te stranke pod streho. Toda le z največje težavo so jih odpravili nekaj v varni kotiček, dočim se drugi morajo še vedno potikati po kakih luknjah. Za Ruse je pa prostor takoj dobljen. Čudno je tudi to, da stanovanjski urad ne vidi, da se neki gospod še vedno lahko sprehaja po širnih sobah svoje hiše z motivacijo, češ, da mora tak gospod imeti že več sob, kot pa samo tri. Tudi na gradu Zaprice je še veliko praznih sob, ki bi se lahko oddale v najem brez-stanovanjeem, toda teh sob stanovanjski urad ne vidi. Zdi se nam, da bo že treba posvetili z svetilko v to stanovanjsko zmedo. Preje dati domačin strehe, potem šele tujcu.
— Vporaba razrezanih znamk. Ker primanjkuje 5 parskih frankovnih znamk se do preklica odredi:	Za	fraukaturo v tuzemstvu
namenjenih tiskovin, če ta ne znaša več kot 5 par, se sme uporabljati polovica 10 parske znamke. Znamke po 10 par se diagonalno (iz enega kota v drugega) razrežejo v dve polovici. Uporabljata se obe polovici. Uradi naj prodajajo že razrezane znamke. Za višje fran-kature in za inozemstvo, se polovice ne smejo rabiti. Pozor pred zlorabo.
— V železniškem vozu gorenjskega vlaka, ki je vozil iz Ljubljane na Gorenjsko, sta znana dva liberalca P. iz Križa in M. P. iz Tržiča po stari navadi glasno udrihala po duhovnikih. Potniki so neradi poslušali puhle zabavljice, dokler se ni neki inteligenten mož oglasil in zahteval mir, češ, da ni zato plačal voznega listka, da bo poslušal take budalosti. Vsi navzoči so mu pritrdili, nakar sta širokoustneža morala umolkniti. Sopotnik iz vlaka svetuje takim zabavljačem, naj si najamejo svoje lastne vozove in naj tam prodajajo svojo modrost, druge naj -pa puste v miru. — Sopotnik.
— Konec roparja. LDU Belgrad, 5. januarja. (ZNU.) Dne 28. dec. je policija v moravskem okraju prijeta zloglasnega hajduka šušmanoviča iz Borodina. Glede svojega druga Petra Stanojeviča iz Borodina je šušmano-vič izpovedal, da je Stanojevič dne 19. avgusta 1. 1. na Prudu v Moravi umrl. Moravski okraj je sedaj rešen razbojnikov.
£jubljanski dogodki.
Ij Mesečni shod križevniške moške in mladeniške Marijine družbe za mesec ja-nuvar je danes ob 7. uri. Vabijo se vljudno tudi somišljeniki in prijatelji.
lj Umrl je v Ljubljani g. Anton Poklukar, ravnatelj Blasnikove tiskarne. Pogreb bo jutri popoldne na viško pokopališče.
lj Sanatorij »Leonišče« naznanja, da se je zvišala z novim letom dnevna oskr-bovalnina za I. razred na 150 do 200, za
II.	razred 100 kron. Obenem izjavlja uprava, da sc sprejemajo bolniki z vsakovrstnimi boleznimi, izvzemši nalezljivih. Volitev zdravnika je prosta. Opozarja se na novo urejeni porodniški oddelek. Hišni zdravnik je vedno na razpolago.
lj Danes zvečer ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma recitacijski večer Marje Gorčeve, Frana Lipaha in Stane Meliharja. Vstopnina prosta. Spored na lepakih.
Sospodacstvo.
= Finančni položaj Italije. Rimski dopisnik »Arbeiter-Zeitung« odkriva povodom debate o proračunskem provizoriju v rimskem parlamentu obupni finančni položaj Italije. V samem lanskem upravnem letu je italijanski državni dolg narastel za 14.3 milijarde, a za tekoče upravno leto je istotako proračunan primanjkljaj 13 milijard. Državni dolg znaša tačas 98.7 milijard lir. Položaj je tak, da velja za Italijo klic: gorje zmagovalcem! Trgovinska bilanca izkazuje danes približno 8 milijard primanjkljaja. Dočim je Italija pred vojno krila uvoz živil do devetih desetin z lastnim izvozom živil, krije sedaj z izvozom le
približno 15 Vsa revščina italijanske trgovinske politike pa odseva iz dejstva,, da pričakujejo italijanski narodni gospodarji izboljšanje tega stanja od tujskega prometa in pa od — izseljevanja. Od sep-
Tržič. Krščansko socialno delavstvo je imelo v pondeljek 3. t. m. v Domu sestanek, na katerem je poročal tovariš Franc Kogoj o potrebi krepke organizacije med delavstvom zlasti v teh časih, ko se delavstvo postavlja na cesto in ko razni obrati zmanjšujejo delo in je nevarnost, da se zapro razne tovarne. — Potrebo organizacije so povdarjali tov. Majer-šič. tov. Prešern, svetnik Potokar in učitelj Vider, ki je povdarjal važnost katoliških časnikov.
Rudar.
Trbovlje. V nedeljo 9. t. m. ob 3. popoldne bo v našem »Društvenem domu« občni zbor skupine »Jugosl. Strok. Zvezec. Dnevni red po pravilih. Tovariši, udeležite se obč. zbora polnoštevilno!
Stranice pri Konjicah. Pri našem pre-mogokopu smo rudarji zelo slabo plačani. Seveda, podjetnik Hasenbichl ima veliko izdatkov, kakšnih, on najbolje ve. Varnostne naredbe pri rudokopu so zelo slabe, stroji stari in obrabljeni, pa še ti se premalo revidirajo. Sicer pa smo rudarji pri socialdemokratih, ker nam toliko dobrega obljubljajo, sedaj po volitvah pa vidimo, da je vse skupaj nič.
Zreče. Podjetnik Kekič je velik gospod. Če rečemu rudarji, naj nam plačo poviša, nam reče po srbsko: »idi k vragu«. Mislimo, da bo tudi on nekam šel.
Stranice. God sv. Barbare smo rudarji s cerkveno slovesnostjo lepo obhajali. Pridiga in sv. maša, potem prosta veselica z godbo. Vse je bilo v redu.
Železničar.
ŽELEZNIČARJEM NASPROTNIH ORGANIZACIJ.
Delavstvo, kdaj se boš spametovalo? Mar šele tedaj, ko te popolnoma oropajo tvojih pravic in te popolnoma zasužnjijo?
Družba ljudi, ki so po delavskih hrbtih splezali na visoka mesta, nima za te siromake, za njih borbo za obstanek, za stradanje delavskih otrok in žena, niti trohice usmiljenja, ne ene dobre besede, le izkorišča jih do krvi in jih telesno in duševno uničuje. In če se delavstvo posluži edinega sredstva, ki ga ima v borbi za svoje pravice, to je stavke, zapoje po njihovih plečih bič in ostra beseda mu -Joni na uho: Pretirane so vaše zahteve; delajte, ali pa poginite!
Nismo zagovorniki vednih stavk, posebno ne onih, ki jih gotovi temni elementi izrabljajo v nečedne namene; ne moremo pa tudi ne odobravati namenov raznih patentiranih verižnikov, današnjih mogotcev, ki mislijo, da bodo s silo vzeli delavstvu to, česar se v skrajni potrebi in v samoobrambo posluži.
Ako se proti upravičenim zahtevam delavstva nastopi z militarizmom, smo dolžni in imamo pravico vprašati se, zakaj vlada z istimi sredstvi ne nastopi tudi pro ti vsem sleparjem, oderuhom in izkoriščevalcem ljudstva, ki so rak-rana na našem narodnem telesu, kajti oni so povzročitelji vse one bede in pomanjkanja, ki vlada v naši državi in oni so tisti, ki v prvi vrsti širijo in pomagajo boljševizmu in komunizmu do razmaha.
Svetujemo vsem onim gospodom, ki se smatrajo kompetentnim reševati delavska vprašanja, in ki mislijo, da so ti trpini dovolj dobro plačani, da sami stopijo za par dni v njih vrste in okusijo dobrote, ki jim padajo z bogatinovih miz. In prepričani smo, da bodo silo in moč, ki jo danes uporabljajo napram delavskim pravicam, vpo-rabili v bodoče proti onim, ki ljudstvo iz-žemajo in ga tirajo v nezadovoljstvo nad tem sistemom.
Delavstvo! Spametuj se že enkrat in vprašaj se, kdo je kriv, da se čimdalje bolj uničuje tvoja moč in pravica. Odgovarjati moramo in priznati, da mi delavci sami, ker ne poženemo iz naših sred ljudi, ki nas hujskajo drugega proti drugemu in nam vsajajo v dušo mržnjo proti tovarišem nasprotnega prepričanja, To so od kapitalistov plačani hlapci, ki dobro vedo, da s terorjem in hujskanjem samo cepijo delavske moči in da nas izročajo na milost in nemilost ogabni družbi milijonarjev. Proč z njimi, ki uvajajo razrednost in gonjo ter sovraštvo med posameznimi organizacijami! Vzemimo si za zgled le organizacijo milijonarjev in izkoriščevalcev ljudstva, ki so si v vseh nastopih proti delavstvu tako edini in ki tako vestno zasledujejo svoj cilj, napolniti si blagajne in narediti delavstvo popolnoma brezpravno.
Krščanske organizacie so vedno delovale v korist vseh ljudi, torej tudi v prid
tembra do decembra 1920 je doplačala Italija za uvoz krušnega žita 2003 milijone' lir. Zakonskega načrta o zvišanju krušnik cen si ne upajo spraviti na dnevni red i» so ga zopet odgodili.
delavstvu; kajti krščanstvo zahteva resnico in pravico za vse, brez razlike stanu in poklica. Kdor je torej proti katoliškim organizacijam in kdor je proti sodelovanju z njimi, kadar gre za splošne delavske koristi, ta nima čistih namenov in ne dela v korist delavstva in se skupnega nastop« boji samo radi kontrole poštenih ljudi, ki jim je blagor trpečih na srcu.
Za skupne interese delavstva delajm« skupno! To je klic železničarja iz
»Prometne zveze«.
Kouinar.
Jesenice. 30. decembra 1920 se je vršil reden letni občni zbor skupine JSZ, Tajnik prebere zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se je vršil 26. februarja 1920. Zapisnik se odobri. Nato poda poročilo o splošnem delu skupine predsednik tov. Torkar. Med poročilom omeni tudi umrle tovariše in tovarišice v preteklem letu, ki so: Ažman Leopoldina, Čop Janez in Žnidar Baž. V znak žalosti se dvignejo člani s sedežev. Poročilo se odobri. — Tajnik Arnež Peter poda tajniško poročilo. Prvi majnik je skupina praznovala na slovesen način po sledečem redu: budnica, sv. maša na prostem, zborovanje in zvečer koncert. Skupina je imela: 13 sej, 31 rednih sestankov, 8 zaupniških in 4 shode. Skupina se je po svojih zastopnikih udeležila dvakrat pogajanj. Zvršilo se je tudi več intervencij. Poročilo se vzame na znanje. — Nato prebere predsednik rezultat volitev. Izvoljeni so bili; Torkar Pavel, Bertoncelj Fr., Bregant Janko, Šobri Ciril, Pogačnik Miha, Žark Lovrenc, Bertoncelj Janko, Balantič Iv., Korošec Iv., Veber Štefan, Frelih Ant., Kenda Anton, Hrošovec Joža, Kelvišar Frančiška in Bergman Ana. Naroči se naj-, starejšemu članu, da skliče prvo sejo, na kateri se bo odbor konstituiral. Predsednik zaključi občni zbor in želi vsem skupaj veselo novo leto.
Viničar.
Ljutomer. Napočilo je novo leto, katero veleva nam viničarjem, da se v novem letu zganemo in zdramimo ter odločno zahtevamo, da se nam vendar že enkrat naš bedni položaj izpremeni. Naše viničarsko vprašanje naj se nam reši pravično, saj rešitve pričakujemo že leto dni. Opozarjamo merodajne faktorje, da ukrenejo za nas potrebno J. S. Z katera je zaščitnioa delavstva, naj napne vse svoje moči in uam zagotovi, -da se stvar vendar že enkrat reši, tako da tudi za viničarja pride novo življenje in boljša bodočnost. Naš delavski list naj nam prinese za nas res veselo poročilo o naši rešitvi.
Ljutomer. >Zveza viničarjev« želi vsem veselo novo leto! da bi v novem letu se vsi 1 enotno združili v » Viničarsko zvezo« in si tako zasigurali boljšo bodočnost. Tam, kjer vsi skupno v svoji organizaciji delujejo in nobenega iz njihove sredine ne manjka, je moč in sila. In tako lahko upamo, da se naše zahteve uresničijo. Mnogokrat beremo o tej ali oni organizaciji njihove uspehe. Ker so tesno zdru- . ženi, se njih zahteve uresničijo. Zato vas danes ob novem letu poživljam vse viničarje brez izjeme, da se tesno združimo in vsi pristopimo v »Viničarsko zvezo«, ker v nji je naša bodočnost zagotovljena! Tovariši, krepko na delo! — Krščansko socialni pozdrav. — Viničar.
Bolniški strežniki.
Ljubljana. Občni zbor »Zveze bolniških strežnikov« se vrši danes, ob pol 8. ‘uri zvečer v Ljudskem domu v Mostah Občnega zbora se naj udeleže vsi člani. Poročilo poda zastopnik JSZ.
Dežni plašč in revolver na prodaj. Naslov v uredništvu »Novega časa«.
Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod?
—	Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fellerjev Elza fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 K.
Slaba hrana Vam je pokvarila želodec? Fellerjeve prave Elza-krogljice ga spravijo v red! 6 škatljic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. E u g e n V. Feller, Stubica donja, Elsa trg š t. 245, Hrvatska,	B.
Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna ▼ Ljubljaai.
Iz organizacij.
ingostou. Strok. Zoeza.