Amerikanski List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 25 ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 2910, in po zakonu bode v prihodnjem septembru upravičen, prositi paroliranja, ne da bi na to vplivalo sedanje dejanje predsednikovo. Morse je nastopil svoj 151etni zapor v zavezni kaznilnici v Atlanti meseca januarja 1910, torej lahko prosi paroliranja leta 1915; predsednik Taft pa je dovolil, da sme v januarju 1913 spet predložiti prošnjo za pomiloščenje. Arizona in New Mexico. Washington, 23. maja. — Skupna rezolucija, ki sprejema Arizopo in New Mexico v državno zvezo, ampak odreka priznanje ustav obeh držav, dokler ne bo prebivavstvo glasovalo o gotovih predlaganih dostavkih, je bila v poslanski zbornici sprejeta z vzklikom. Klicanja po imenih se ni zahtevalo. Rezolucija določa, da volivci v 'Arizoni glasujejo o dostavku k ustavi, ki preklicuje glasovanje o nazaj-klicanju glede sodnikov. Od volivcev v New Mexilti se zahteva, d» glasujejo o pristavku, ki napravlja njihovo ustavo vprihodnje laglje izpremenljivo. Ne zahteva se, da se ti dostavki sprejmo; zadošča, da se o njih glasuje. Pomanjkanje dela. New York, 21. maja. — Prepričevalno utemeljitev za potrebo državne delavske kolonije, kakršno hoče ustanoviti zakonodajstvu države New York predložena Chanlerjeva predloga, je objavil te dni Charles K. Blatchly, superintendent skupnega deloizkaznega urada društva “Charitjč Association Society” in družbe v zboljšavo položaja ubožcev. Po tej objavi raste brezdelnos.t v državi New York v naravnost strašni meri; v zadnjih mesecih je bila skoro dvakrat tolika, kakor v dotičnih mesecih leta 1910. Posebno v mestu New York je število ljudi brez strehe v zadnjih dvanajstih mesecih neprestano raslo. Znašalo je koncem marca samo kar se tiče zglasil v omenjenem uradu nič manj nego 18,000 proti 12,000 ob istem času lanskega leta. Izza leta 1906. je zaznamovati po teh poročilih neprestano rast brezdelnosti. V mestnem stano-vališču newyorškem je prenočevalo v zadnjeimenovanem letu (1906) 40,872 ljudi brez dela in strehe, a leta 1910. pa 116.182. Tn tekoče leto bode po podatkih gospoda Blatchlyja tudi to številko še mnogo bolj nadkrililo. Superintendent smatra ustanovitev državne delavske kolonije za edini iz-hčd iz tega strašnega položaja, ker bi se mogel tamkaj vsaj mlajši živelj med brezdelnimi oskrbovati. Z. D. in Japonija. Washington, 24. maja. — Amerikan-ska_ vlada ni prav nič nenaklonjena, pogajati se z japonsko zaradi razsodne pogodbe med obema deželama. Težava tiči v načinu, kako pričeti pogajanja. Dotično, iz Tokia dospelo poročilo kaže jasno, da se Japonija obotavlja, napraviti prvi korak, ker nima nobenega uradnega namiga, da bi tak njen korak Združene Države odobrile. Tokio, 24. maja. — Japonija je pripravljena, začeti pogajanja o splošni razsodni pogodbi z Združenimi Državami in je voljna, priti na-dan s predlogi za tako pogodbo, če bo pozvana v to. Tako se je izjavilo v uradnih krogih. Grozodejstvo umobolnega. Lincoln, Neb., 21. maja. — Martin Skow, bivajoč v državni bolnišnici za umobolne, je usmrtil svojega sobnega tovariša Chas. fjrookmana s tem, da je zanko, natejeno iz svojih naramnic, dejal' okrog njegovega vratu in mu potem obraz pokril e podzglavjem, na katerem je sedel tako dolgo, dokler ni' bil Brookman mrtev. Velika nesreča. Pariz, 21. maja. — Francija obžaluje zrakoplovno nesrečo, pri kateri je bil vojni minister usmrčen, a prvi minister, njegov sin in neki znan ljubitelj športa so bili znatno poškodovani. Nesreča se je pripetila tako, da se je zrakoplov prevrnil in je padel v skupino ljudi, ki je obstajala iz ministrov in visokih uradnikov, ki so prišli prisostvovat pričetku tekmovalnega poleta iz Pariza v Madrid. Mrtev je vojni minister Maurice Berteaux. Zelo ranjen je prvi minister Monis. Še eden dejan v zapor. Los Angeles, Cah, 22. maja. — Tu je bil prijet J. Connors pod obtožbo, da je eden izmed treh moških, ki so lani v septembru položili dinamit pod novo okrajno sodišče v Los Angelesu z namenom, je razdejati. Pričakujejo se nadaljnja prijetja. Omenjeno poslopje so zgradili neunijci. Zgodovina znamenitega prstana. London, 18. maja. — Na dražbi pri Christieju je bilo plačano $17,000 za svetinjo, ki vzbuja žalostne spomine. To je takozvani “Esseicov prstan”, ki ga je prejel grof Essex od kraljice Elizabete kot znak njene naklonjenosti, in ki bi se ji moral vrniti, kakor pripoveduje ustno izročilo, ako bi kdaj njenemu prijatelju pretila nevarnost. Pravljica pravi, da je Essex, ki je bil obsojen na smrt, zaupal prstan grofici Nottingham, ki naj bi ga dala kraljici, da pa ta ni izvršila tega naročila, ker je bila pod vplivom sovražnikov grofovih. Elizabeta se je čutila razžaljeno, da je grof ni prosil milosti in je pustila stvar vnemar, in Essex je bil obglavljen. Prstan je bil potem v posesti potomcev grofa Es-sexa in je bil po izvršiteljih oporoke lorda Johna Thynne prodan lordu Michelhelmu v Hellingleyu. Bitka v Maroku. Pariz, 20. maja. — V ministrstvo so dospel\ uradna poročila o bitki, ki se je vršila med maroškimi plemenskimi vojščaki in francoskim oddelkom pri Debdonu, vzhodno od Feza. Po istih je bilc^ usmrčenih en častnik in 27 mož a ranjenih en častnik in 6 mož. Plemenski vojščaki, ki so naskočili francoski tabor v megli, so bili odbiti. ALI JE V MEHIKI KONEC REVOLUCIJE? Vsak hip se pričakuje, da predsednik Diaz odstopi, in potem zavlada zaželeni mir. GLAVNO MESTO RAZBURJENO Da zaščitijo Diaza, vojaki streljali v razkačeno ljudstvo. Mesto Mexico, 24. maja.—Vojaki in policaji so nocoj ‘streljali na množico pristašev Maderovih, ki se je zbrala v Zocalu pred narodno palačo. Število mrtvih in ranjenih ni znano. Množica je bila samo razpršena po streljanju, a je še nadalje paradirala po ulicah, kričeč: "Viva Madero.” . Policaji in vojaki so na obhodni straži. Mesto Mexico, 24. maja. — Porfirio Diaz ni odstopil od predsedstva danes, kakor se je naznanjalo, da stori, in izgredi so se pričeli na 'trgu Avenida Isabel Catolica okoli 5. ure.. Množici sta načelovali dvè ženski, noseči veliko fotografijo Maderovo. Izgredniki so se ustavili pred hišo predsednika Diaza in so nahrulili vojake na konjih, ki so razpršili množico, a se je brž spet zbrala drugje. Izgredi so se ponavljali do pozne noči. Meščani so nocoj razburjeni vsled radovednosti, zakaj Diaz ni odstopil. Skoro nevarna je razburjenost, in vendar ni odgovora na vprašanje. Nobenega uradnega pojasnila ni. Pravijo, da je Diaz hudo bolan. Prej kone pa samo pripravljen ni še bil danes na odstop. Jutri se utegne do-igrati zadnje dejanje revolucije v poslanski zbornici. Juarez, Mehika, 24. maja. — Mehi-kanska vlada po svojem zastopniku v El Pasu, sodniku Carbajalu, se je danes pritožila pri Maderu', vstaškem voditelju, češ, da se je premirje in mirovno pogajanje kršilo v šestih državah ljudovlade. Nasvetovala je, nai Francisco I. Madero ml. združi svoje čete z vladnimi, da se zatro izgredi. Madero je danes dobil na stotine brzojavk od načelnikov iz ‘vseh delov Mehike, ki mu čestitajo na zmogodo-bitju revolucionarnega gibanja. Pet žrtev eksplozije. Rochester, N. Y., 24. maja. — Ko se je hotelo pri odtočnih, žlebih ob Central-, in Front Str. napolniti izvrtano luknjo z dinamitom, je ta eksplodiral in pet delavcev je bilo smrtno poškodovanih. Črnec linčan. Nashville, Tenn., 23. maja. —- James Sweat, črnec, ki je usmrtil sodnika Davida Barry od okrajnega sodišča okraja Summer in njegovo kuharico, je bil iztrgan iz rok policiji in linčan. Sodnik je hotel pri nekem prepiru med Sweatom in kuharico posredovati, a črnec je usmrtil kuharico in potem ustrelil sodnika Barryja. Črnec je utekel, a je bil zasledovan in zajet v nekem skednju. Streljal je skoz okno in ranil konstablerja James Bar-nesa. Potem pa je bil ujet. Gozdni požari na Japonskem. Tokio, 20. maja. — Gozdni požari na Hokkaidu, najsevernejšem japonskem otoku, pustošijo tamkaj obširne okraje. Več vasi je že razdejanih. Čete so prihitele na pomoč in vsak razpoložni mož gasi plamene. Ognjena črta se razteza na 60 milj v daljavo. Doslej še ni mogoče navesti, koliko ljudi je v plamenih storilo smrt ali kolika je po ognju napravljena škoda. Zastopstvo tujerodnih. Izmed 391 članov nove poslanske zbornice Združenih Držav je, kakor je posneti iz nove kongresove priročne knjige, samo deset v inozemstvu rojenih in sicer 2 v Avstro-Ogrski, 2'v Nemčiji, 3 na Irskem, 2 v Kanadi m eden v Škociji. Nič kaj močno zastopstvo tujerodnih prebivavcev, ki jih je nad 10 milijonov in tvorijo več nego osmi del skupnega prebivavstva deželnega! Po tem odstotnem postavku bi torej, morali imeti 49 zastopnikov v poslanski zbornici. Parnik ‘Tvernia” poškodovan. Queenstown, 24. maja. — Parnik ‘Tvernia” od Cunardove čr,te, ki je dne 16. maja odplul iz Bostona v Queenstown in Liverpool, se je zaletel v megli, ko se je bližal tej'luki, proti Daunt Rocku. Dotlej je vožnja potekla gladko. Ladja leži sedaj usidrana prav tik vzhodnega brega Kinloch-kanala v notranji luki. 25 čevljev vode ima v svojem sprednjem oddelku. Parnik ima na krovu 758 potnikov in precej tovora. Potniki so na varnem. Kako se veliki igračkajo. Washington, 20. maja. — Gospodarstvo zvano “red tape”, katero so u-v“dli demokrati v svrho zmanjšanja stroškov, dela veliko preglavico poslancu Dwightu iz New Y’orka, republikanskemu biču ali poganjaču, ki žali dobiti glavnik in ščetko za lase. Pod staro republikansko vlado bi bilo za g. Dwighta samo potrebno izraziti svojo željo klerku 'zborničnemu, in glavnik in ščetka bi bila tu. Ondan je formalno naprosil zborničnega klerka in čakal. Doznal je, da je bila prošnja predložena odboru ?a račune. Pozneje jo je predložil Polni odbor pododboru, in eden izmed članov zadnjega je bil nekaj časa por tem določen izvršiti preiskavo, da se dožene, ali g. Dwight potrebuje glavnih in ščetko. Ta poslanec je poročal nazaj pododboru, in pravijo, da bo prihodnji teden pododbor poročal polnemu odboru. Ko pride stvar pred polni odbor z ugodnim poročilom, je pričakovati, da se prošnja potrdi in zbornični klerk pooblasti, da vzame iz založne dvorane en glavnik in eno ščetko ter ju izroči proti primernemu potrdilu in sprejemnici g. Dwightu. Morda je v zvezi s tem ogromno dela in potrošenega mnogo časa, ampak demokrati hočejo štediti in nihče ne dobi ščetke za lase in glavnika, dokler se ne dožene, da član, ki prosi za ta predmeta, ni plešec. Znamenje časa. New York, 21. maja. — Prebivalci države New York so silno razburjeni. Neka zdravniška komisija je namreč pred kratkim matematično dokazala, da roma prebivalstvo države naravnost v norost. Po številkah se je dokazalo, da je med vsakimi 279 prebivalci en norec. Ako se hoče natančneje vedeti, kako veliko je skupno število norcev v državi, se je treba samo poslužiti podatkov zadnjega ljudskega štetja. Iz teh je razvidno, da je v državi New York 9,117,279 ljudi. Lahko si mislimo, da se ne glasi Newyorca-nom prijetno vest, da korakajo direktno v norost. Organizirali so proti človeški slaboumnosti kar celo vojsko. Zdravniki države, predstojniki bolnišnic in plemeniti človekoljubi so stopili skupaj, da bi se posvetovali, kako bi najbolje nastopili proti groznemu zlu. Časopisi posvečajo zanimivemu vprašanju dan za dnem daljše članke ter so naprosili kompetentne osebe, naj se o zadevi nekoliko natančneje izjavijo. Dr. Gregory, eden največjih avtoritet na polju zdravljenja umobolnih, psihiater, ki nadzoruje točasno nič manj kot 14,000 bolnikov, je izjavil nekemu časnikarskemu poročevalcu sledeče: “Zdravniki moremo z gotovimi pravočasnimi odredbami kaj ukreniti proti umobolnosti ter tudi zdraviti v naših klinikah. Da pa se prepreči umoboinost, more največ storiti država s tem, da omeji prodajo alkohola. Alkoholizem je namreč .glavni vzrok norosti. Alkoholiki povzročajo norce, epileptike, idiote in duševne reve. Četudi se to čisto dobro ve, vendar je v New Y’crku na vsakem vogalu ulice točilnica alkohola.” Nemščina in mažarščina. Dunaj, 19. maja. — Cesar Franc Jožef je s svojim podpisom potrdil predlogo, ki vsebuje vojno reformo in vojaški kazenski opravilnik. (V tem opravilniku. sd se določile sledeče točke glede jezika, v katerem se bo obravnavalo. Obtoženci, oziroma osumljenci, ki so v redni vojski, bodo tako v Avstriji kakor tudi na Ogrskem zaslišani v njihovem materinem jeziku. 'Ako je sodišče tega jezika zmožno, potem se tudi sodišče tega jezika poslužuje; v drugem slučaju se mora poklicati tolmača. Pri drugem delu preiskave ali obravnave pa pride v Avstriji službeni’ jezik, na Ogrskem pa mažarski jezik v poštev. V tem slučaju pa, da obdolženec ni zmožen mažarščine, pač pa službenega jezika, se mora sodišče posluževati službenega jezika. V vojrtem času pa pride pri vsej redni armadi samo službeni jezik v poštev. Službeni jezik je seveda blažena nemščina! — Po ‘Straži’.) Rodoljuben dobrotnik. London 23. maja. — Po oporoki dne 25. aprila tukaj umrlega Chas. Wert-heimerja pripade judovs'kim dobrodelnim zavodom okoli $2,000,000 iz zapuščine pokojnikove. Wertheimer, kije bil znan zbiratelj umetnin, je zapustil premoženja $3,640,000. Rusija posvarila Turčijo. Petrograd, 23. maja. — Vlada je naročila ruskemu poslaniku v Carigradu, posvariti turško vlado, da zbiranje tur ških čet ob črnogorski meji izza albanskega vstanka tvori resno grožnjo miru. Rusija torej prpsi Turčijo, izjaviti svoje miroljubno čuvstvo nasproti Črnogori, da se ohrani mir. CESAR FRANC JOŽEF SE NENJGUTI DOBRO. Iz ogrskega gradu se preseli v Line po nasvetu najboljšega zdravnika. ČEŠKA KRONA UKRADENA? Iz slavne Venceslavove kapele v Pragi izginila neznano kam. Goedoelloe, Ogrsko, 22. maja—Profesor Neusser, čegar potovanje v kraljevski grad, kjer se v hipu nahaja cesar Franc Jožef, je vzbudilo precejšno bojazen, se je vrnil v avstrijsko glavno mesto popolnoma zadovoljen z zdravstvenim stanjem cesarjevim. Cesar se je izprehajal tri ijre in je sprejel v avdijenci barona Bienertha, avstrijskega prvega ministra. Dunaj, 22. maja. — Vkljub pomirjevalnim zagotovilom glede zdravstvenega stanja cesarjevega je daleč razširjena misel, da vladarjevo počutje ni Jako zadovoljivo, kakor se naznanja. Vest, da je bil prpfesor Neusser poklican k cesarju, je povzročila znižanje borznih cen. Dunaj, 24. maja. — Dobro poučena "Reichspost” poroča, da se cesar Franc Jožef prihodnji teden povrne iz ogrskega gradu Goedoelloe v Line in da bo potem dr. Neusser vedno blizu njega. Cesarjevo zdravstveno stanje zahteva najstrožjih naredb opreznosti. Dunaj, 22. maja. — Skladatelj in slavni dirigent Gustav Mahler je bil danes pokopan. Dunaj, 22. maja. — Volitveni boji so v hipu zelo medli, četudi se bodo nove volitve za državni poslanski zbor vršile že dne 13. junija. Krščanski socialci so sami med sabo nesložni, in videti je, da utegnejo vsled notranjega razpora doživeti znatno izgubo. Socialni demokratje so tudi needini. Češki in nemški demokratje ne mar-širajo skupaj. Kakor se poroča iz Prage, so tamkaj razširjene govorice, da je Vence-slavova krona ukradena. Vlada je zavoljo tega pozivana od mnogih strani, naj dožene resnico. V krasno o-zaljšani Venceslavovi kapeli, ki je bila napravljena v letih 1358. do 1366., se nahaja nagrobni spomenik sv. Venceslava in v stolpni sobi so češki kronski znaki. *V srednji ladji stoji veliki kraljevski spomenik iz marmorja in ala-bastra, izdelan leta 1589. po Colinu za cesarja Rudolfa II- za 32,000 cekinov, dedna grobnica čeških kraljev, v kateri počivajo Karel IV:, Venceslav IV., Ladislav Posmrtnik, . Jurij Podiebrad, Ferdinand I., Maksimilijan TI. in Rudolf II. • Takole brzojavljajo v svet. Dunaj, 23. ‘ maja. — Nadvojvoda-prestolonaslednik Franc Ferdinand je na nekem lovskem izletu postal tarča prostaškega izgreda češke sirovosti. Prestolonaslednik se je nahajal, kakor poročajo iz Prage, s svojim avtomobilom v spremstvu šoferja na povratku z lovskega izleta v grad Konopišt in peljal skoz izključno češki kraj Bukovar, ko so začeli z deželne ceste na njegov avtomobil frčati težki mejniki (Feldsteine). Nhdvojvo-da sam je ostal nepoškodovan, a šofer je bil zadet in je zadobil zlo poškodbo. Orožništvo je sedaj na delu, da po preiskavi določi storilce. (Op. ur. To je dobesedni prevod brzojavke, ki se ji pozna nemški vir.) Čin treh pijanih častnikov. Budimpešta, 22. maja. — Dnevni pogovor tvori senzačna dogodba, ki ima svoj izvor v brezmejni lahkomiselnosti treh poročnikov (lajtnantov) in je imela za eijega izmed njih usoden konec. Zlasti v tukajšnjih častniških krogih vlada najmučnejša razdraženost vsled dogodka. Trije lajtnanti, Wexler, Nagy in Sajgo z imeni, so bili v preiskovalnem zaporu, ker so zakrivili v pijanosti sramotne izgrede. Razbili so okna župne cerkve zgornjega mesta. Zato so bili vsi trije pozvani pred častni svet, kateri ne bi ravnal z njimi preblago, seveda. Na predvečer določene seje častnega sveta so omenjeni trije častniki priredili še enkrat gostijo s sektom (vinom), ki se je raztegnila v pozno noč. Ko so pili več ur, so sklenili zjutraj skup umreti. Kot kraj za dogovorjeni sestanek so določili gozdič pri Kisdardu. Wexler in Nagy sta dospela tjakaj ob določenem času, do-čim je tretji izostal. Omenjena dva sta bila preskrbljena s sektom in morfijem ter sta mešanico izpila. Wexler je že po primeroma kratkem času umrl, Nagy je povžito spet dal iz sebe in utegne okrevati. Neki pionir, ki je prišel mimo, je našel napol o-mamljenega in ga je oddal pri obla-stvu, dočim je zajedno naznanil najdbo mrliča. Sajgo je dogovorjeni sestanek zaspal. ZANIMANJE GLEDE IZLETA V LJUBLJANO. Popraševanje dokazuje velikansko zanimanje za izlet, kateri bode prvi v zgodovini ameriških Slovencev. Kakor se je sporočilo, priredi parobrodarska družba “Austro-Americana” za Slovence s svojim znanim najhitrejšim parnikom “Martha Washington" dne 29. julija izlet v Ljubljano v tretji kabini (ne medkrovju) s posebnim vlakom iz Trsta v Ljubljano. Pomen izleta je različen, ker nameravajo nekateri samo staro domovino obiskati, drugi pa da bodejo svojim bratom pokazali in povedali, kaj je sploh Amerika. Izlet se bode vršil kakor sledi: Parnik “Martha Washington” odpluje dne 29. julija- iz New Yorka in 4. avgusta se ustavi na Azorskih otokih, dne 7. avgusta pa v Gibraltaru. Od Gibraltara vozi parnik v Neapolj, kjer bode 10. avgusta in v Patras na Grškem (11. avgusta). V Jadranskem morju se bode brod ustavil v Gravosi, Kotoru ali pa v Visu ter se usidra 13. avgusta v Trstu. Vožnja bode za vsacega jako zanimiva, kakor tudi podučljiva. Ugodnosti izleta pa so, da se izletniki vozijo v kabinah tretjega razreda (kabine imajo prostor za 2, 4, 6 in 8 oseb), da bodo dobivali posebno hrano in da jih bode spremljeval poseben uradnik parobrodarske družbe (Slovenec), kateri bode skrbel, da bodo izletniki vse obljubljeno dobili in da bode vozil posebni vlak iz Trsta v Ljubljano. Vožnja iz New Yorka v Ljubljano in nazaj v New York stane samo $77.78 za one, kateri niso državljani; za ameriške državljane pa $73.78. Vozni listki za povratek so veljavni eno leto. Kdorkoli se želi udeležiti izleta ali bi rad kaj več pojasnil, naj se zglasi (v slovenskem jeziku) pri “Austro - Americana, 2 Washington St., New York, N. Y. * Politične listine ukradene. Dunaj, 23. maja. — Na Reki so o-blastva zasledila skrajno skrivnostno tatvino. V vladnem poslopju je bila odkrita precejšna kraja političnih listin. O kakovosti listin in njihovi možni uporabi se doslej ni razglasilo nič natančnejšega, vendar se ima vkratkem dejati več oseb v zapor. Dunaj, 18. maja. —- Po dunajski o-kolici je toča napravila ogromno,škodo. Mnogi vinogradi so uničeni. » Drobne vesti. — Ne v Ameriko Sedaj! Delavske razmere so-slabe: : • — V premogovniku pri Madridu v Iowi se je dne 15. t. nj. smrtno ponesrečil rojak Ignac Mrčun, star ,2,1 let, neoženjen, doma iz Kolovrata pri Litiji. V starem kraju zapušča očeta, v Ameriki dva brata ih dve sestri. Bil je član postaje št. 69 društva sv. Barbare v Forest City, Pa. —Avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand obišče ruski dvor v Petrogradu še letos in sicer najbrže v jeseni, kakor se poroča iz diplomatičhih krogov. — Umrl je dne 2. maja avstrijski feldcajgmajster A. vitez Kropaček, 74 Jet star, znani izpopolnitelj puške; re-petirke. — A Krakovu je bila začetkom maja konferenca vodilnih poljskih politikov z merodajnimi osebami Jugoslovanov, kjer se je razpravljalo, kako ustvariti tesnejše razmerje med Poljaki in Jugoslovani v državnem zboru. Med Jugoslovani so se osobito v tem smislu izjavili bivši zbornični podpredsednik Pogačnik, deželni glavar vojvodine Kranjske dvorni svetnik pl. Suklje, deželni odbornik dr. Evgen Lampe in voditelj hrvaške kmečke ljudske stranke Radič, ki so naglašali, da bi bili za oba naroda ugodni uspehi. Načelnik S! L. S. dr. Iv. Šušteršič je brzojavno pozdravil konferenco. — Med Avstrijo in Nemčijo, je baje nastala neka napetost zaradi položaja v Maroku. Nemčija je Avstriji pre-bojevita. Nesreča v rudniku. Hibblng, Minn., 24. maja. — V rudniku zvanemSellers Mine so bili štirje delavci vsled prerane razstrelbe smodnika raztrgani v kose. NjiKova imena še niso dognana. Jolietske novice. — Utonil v kanalu je zadnji petek popoludne tri in pol leta stari Josie, sinček g. Petra Mušiča, N. Chicago st. Pogreb se je vršil v nedeljo ob 1. uri pop. Užaloščenim staršem naše sožalje! Velikanska bo baje letošnja parada dne 4. julija. Sestavljeni so že razni pripravljalni odbori, ki bodo napeli vse svoje moči, da obude splošno zanimanje za dejansko sodelovanje v čim lepšo proslavo slavnega četrtega. Več izpregovorimo o tem prihodnjič. — O pikniku Slov. Sokola na 8. (ne na 5.) strani. ir' IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, UL, ,24. maja. — Šolska veselica v korjst naši cerkvi sv. Jožefa zadnjo 'nedeljo popoludne se je prav dobro obnesla. Prostrana dvorana je bila natlačeno polna občinstva, ki je vkljub neznosni vročini vztrajalo do konca in s primerno pozornostjo sledilo zanimivim točkam obširnega sporeda. Program smo navedli zadnjič. Igranje in petje je bilo dobro, deloma prav dobra in izvrstno. Pohvale vredni so vsi, ki so nastopili na odru tako pogumno, da se je gledajočim staršem in sorodnikom kar srce smejalo. Zmanjkalo bi nam prostora, ako bi hoteli posebej navajati in hvaliti vse one pridne deklice in dečke, ki so se posebno odlikovali. Da res nekaj znajo, so pokazali vsi, zato vsem primerno čast — posebno pa njihovim skrbnim učiteljicam! Čč. šolske sestre izražajo tem potom najiskrenejšo zahvalo slavnemu občinstvu, ki je s svojo najobilnejšo udeležbo največ pripomoglo, da je šolska veselica prav dobro uspela tudi v gmotnem oziru. — Tako pogubonosnega viharja še ni bilo v Jolietu in okolici, kakor je bil pravcati tornado v soboto popoludne, ki je vihral s hitrostjo 62 milj na uro preko mesta, zapuščajoč za sabo smrt in pogubo. Pocestni promet je bil popolnoma ustavljen. 'Telefonske in telegrafske žice so bile potrgane. Vse ulice poplavljene. Vsepovsod okna razbita, dimniki podrti, drevesa polomljena. Premnogim hišam je ljuti vihar odnesel strehe, in premnogi stari drevesni velikani so morali pasti. Po celem okraju Will je besnel tornado. Najhujše pa je lomastil v bližnjem Rockdalu, kjer je osredotočil vso svojo neznansko moč, skoro popolnoma razdejal tamošnjo pleharno družbe American Can Co. in zahteval tudi človeško žrtev. Bil je Mane Trkulja, rodom Srb, 41 let star, oženjen, ki je izgubil svoje življenje v ciklonu. Živa žica mu je padla na ramo, kd se je vračal domov od dela okoli 3. ure popoludne po Moen ave., in bil je skoro na mestu usmrčen. Poleg žene žaluje za pokojnikom ena hči, omožena Mile Ra-dakovič. Pokojnik je bil marljiv mizar, je imel v Rockdalu dve hiši in v stari domovini lepo posestvo. Pogreb je oskrbela naša pogrebna tvrdka Anton Nemanich & Sin. Naj počiva bnyt Srbin v miru! Po viharju napravljeno škodo v Jolietu in okolici cenijo na $50,000 do $100,000. —Med sobotnim viharjem je uteklo šest kaznjencev, ko so bili na poti iz kamenoloma v kaznilnico. Dva so kmalu prijeli, dva pozneje in ostalih dveh pa še sedaj nimajo. — O pikniku Slovenskega Sokola, ki bo prihodnjo nedeljo, poročamo na 5. strani. —“Decoration day” ali dan kinčanja grobov bomo obhajali prihodnji torek, dne 30. maja. Tudi jolietski veterani bodo imeli svojo parado in potem 'pohod na pokopališče, kjer počaste grobove svojih padlih tovarišev. •— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Abram John, Bluth Jakob, Dernulc Julija, Dinšak John, Domanič Janez, Imre Janko, Kostek-nik (?) Jožef, Olekšak Dominik, Valentinčič John. Burdine, Pa., 22. maja. — Cenjeni g. urednik A. S.l Tudi jaz bi Vas prosil za mal prostorček v nam priljubljenem Slovencu. Res nimam kaj novega poročati, pa vendar naj začnem prvo o delavskih razmerah, ker vže sploh _jsaly slovenski delavec pogleda in čita, kako da se dela po različnih naselbinah slovenskih. • " Z delom gre tukaj še bolj slabo. Še zmiraj nam obetujejo boljše. Res da ni tukaj veliko Slovencev brez dela, pa kaj pomaga delo, če 'ti pa ne dajo priložnosti, da bi svojo moč porabil in si zaslužil poleg hrane in “kvartirja” Še tudi nekaj za posvetno veselje. ’ Tudi ne smem pozabiti, da nameravamo tukajšnji Slovenci prirediti veliko slavnost na dan 4. julija, to je, bla-goslovljenje zastave društva sv. Barbare št. 50 v Burdine, Pa., in zraven gtvoritev društvenega shodišča ali dvorane. Zopet lep izgled za Slovence, da smo tako složni. Poglejmo druge narode in recimo: Nismo še zadnji! korakajmo čvrsto in bomo prvi! H ti .•. i In zopet moram omeniti, da smo imeli društveniki sv. Jožefa K. S. K. J. skupilo velikonočno spoved, katere se je večina udeležilo. In tudi se moramo zahvaliti Rev. Josipu Zalokarju, ker nas je tako lepo po krščansko s sv. zakramenti podaril in zraven nam še tudi priporočal mir in še več koristnih naukov za naše slavno društvo. In poleg tega nam je še dovolil, da smo v cerkveni dvorani imeli mal zajutrek. Zahvaljujem se Vam v imenu celega društva, č. gospod! H koncu mojega dopisa vabim vsa sosedna društva, rojake in rojakinje, da se'udeležijo slavnosti 4. julija 1911 v novi dvorani. Zagotavljam največjo postrežbo. Ako bode vroče, imamo dosti naokrog sence; ako bode pa dež, imamo pa‘tudi strehe dovelj, kar pa ne želimo, dež naj gre,ponoči, kadar ga nobeden ne bo videl. Pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Tebi, A. S., pa želim obilo naročnikov. Frank Petrovich. Crested Butte, Colo., 20. maja. — Cenjeni urednik Am. Sl.! Čudili smo se, ko smo prebrali dopis naročnika v 40. številki Sl. Naroda. Prvič, ker piše, da je 6. maja zapadlo snega 10 čevljev na debelo. Res je, da smo v velikih sneženih krajih, ali 10 čevljev ga še nikdar nismo imeli. Drugič; kakor piše o delavskih razmerah, to je gotovo, da je za ene precej slabo, to pri-poznam tudi jaz; vendar pa moram pripoznati, da jih je veliko, ki niso še nikdar dobrih časov občutili, dasirav-no je bilo na vse strani dela na obilo (“Naročnik”, ali me razumeš?). Tretjič, ker se zanima za en ducat slovenskih deklet: to tudi nj res, ker vsa slovenska dekleta lahko sešteješ na prste jedne roke, ako nečeš prištevati otrok zraven, in so tudi vse pri svojih starših dobro preskrbljene, torej se ne rabiš zanje zanimati. K sklepu pozdravljam vse čitatelje tega lista ter mu želim obilo uspeha. Jos.. Pašič. Ely, Minn., 15. maja. — Dragi urednik! Prosim za nekoliko prostora v našem cenjenem listu. Ker uže dolgo časa nisem čital nikakih poročil jz naše precejšnje naselbine, sem se o-smelil in napisal par vrstic.. Zima je uže prešla in pojavlja se lepa, bujna, krasna vigred. Toda kakor se nam obeta lepa pomlad, tako se nam tudi obeta slaba prihodnjost radi dela. Oliver Iron Mining Co. je namreč začela odstavljati delavce iz svojih rudnikov. Dne 13. maja je bilo odslovljenih iz rudnika Pioner 35 delavcev, toda kakor se čuje, ni to še tretjina vseh, katere misli odsloviti. To je za nas uboge delavce hud udarec. Kakor se čuje, je to vse zaradi tega, ker nima naročila oddati rudo, kajti skladišča so vsa napolnjena. V zapadni strani našega mesta smo večinoma le bolj kajžarji, toda pijemo ga vendar vsi radi, zato nas je novica radi bližajočih se slabih časov neprijetno dimila. Društvene razmere so jako ugodne, in tudi precej dobro napredujemo. Dasi se bližajo slabi časi, vendar to ne zadržuje naših zaljubljenih mladeničev, kajti od Velike noči so se poročili uže štirje pari mladih zaljubljencev, in še se jih pripravlja nekaj. S srčnim pozdravom vsem čitateljem našega lista in drugim rojakom širom Amerike. Tebi, dika vseh slovenskih listov v Ameriki, pa obilo uspeha! Jurij Peternel, box 992. Fleming, Kans., 21. maja — Spodaj podpisani želim, da se natisne teh par vrstic v glasilo K. S. K. Jednote! V tukajšnji okolici, namreč na Co-roni, se je do smrti ponesrečil Franc Logar, član dr. sv. Alojzija št. 83 in član društva sv. Barbare št. 18 v Fleming, Kans. Nekoliko pred 4. uro 16. maja se je utrgala od stropa, kjer je on delal, velika množina kamenja ter je pokrilo njega in karo. Pa ker ni bilo nikogar v bližini, da bi mu bil pomagal, se je še sam spravil izpod kamenja, dalje si pa ni mogel pomagati, pred da je prišel mož, ki zažiga strele, in on je šele naznanil, da so ga na dan spravili in od tam v bolnico, kjer je po 36tih urah umrl. Rajnki je bil doma na Kranjskem kamniškega okraja, neoženjen. Ako je kje kateri, da bi rad vse podrobnosti zvedel, naj se obrne na mene: Anton Skubitz, R. R. Pittsburg, Kans., ali pa na: Franc Zupančič, Corona, Kans. Anton Skubitz. Rock Springs, Wyo., 18. maja. — Dne 7. maja je naše društvo sv. Jožefa št. 122 K. S. K. Jednote blagoslovilo svojo zastavo, in. dolžnost'me veže, da se zahvalim tukajšnjim slovenskim oziroma slovanskim društvom, ki so bila tako blagovoljna, da so se vsa odzvala našim povabilom. Tukaj na tem mestu naj bode izrečena srčna hvala v imenu celega društva vsem tistim društvom, ki so' se odzvala in nam pripomogla do takega uspeha bodisi v družabnem ali pa v denarnem oziru, ker naša veselica je prav dobro izšla in ta dan je lahko zapisan kot eden najbolj slavnih dni naše tukajšnje slovenske naselbine, in vsak je lahko ponosen in s ponosom reče: Jaz sem Slovan! Tukajšnje občinstvo je videlo, da nas je večina v tem mestu. Kaj bote rekli, dragi bralci, da v tem sporedu je bilo 8 slovanskih društev in vihralo je pa 10 društvenih zastav. Zdaj naj pa opišem spored. Najpre’d smo se zbrali vsi pri društveni dvorani, kjer nas je pričakovala takozvana “Union Band”, katera nam je igrala čvrste koračnice. In ko smo se vsi zbrali, je tflkajšnje društvo sv. Alojzija J. S. H Jednbte počastilo, da je zavzelo prvo mesto v sp'oredu do cerkve, namreč da je sledilo godbi; in temu društvu so sledila: Trdnjava,- S. N. P. J.; hrvatsko društvo sv. Rožnega Venca; potem slovaški spolok Narodne Jednote; dr. Sedem Žalosti Prve Slovanske Katoliške Jednote; slovaško Mladeniško društvo; društvo sv. Barbare, spada- joče v Forest City; društvo sv. Jožefa z novo zastavo. Potem je sledil voz z gospodom in gospo John Koshir, ki sta bila boter in botra novi zastavi. Dospevši v cerkev, je blagoslovil našo novo zastavo tukajšnji slovenski gospod župnik Anton Schiffrer. In za blagoslovljenjem je imel prav lep govor, v katerem je Opisal pomen zastave, kakor tudi korist društev in Jednote; posebno je govoril o ustanovitvi prve in največje K. S. K. Jednote. Zato tudi njemu lepa hvala! Po končanih cerkvenih obredih smo pa zopet odkorakali. Spored je b:l obratno, namreč da je za godbo bil najprej voz z botrom in botro, in -temu je sledilo društvo sv. Jožefa z novo zastavo, ki je prav zmagovito vihrala pred svojimi člani. In tako se je spored pomikal po vseh glavnih ulicah tukajšnjega mesta. In ko smo dospeli do društvene dvorane, se je razvila tam živahna zabava. Veselica se je pričela ob 2. uri popoldan in končala ob 6. uri zjutraj. Ob tej priliki si je 'društvena blagajna prav lepo opomogla, da bode lahko še nadalje podpirala svoje sobrate kakor do sedaj. Tem potom se zahvaljujem vsem- u-deležencem naše veselice. Nadalje se zahvaljujem gospej botri za krasni venec in gospodu botru za dar, namreč $50.00, ki je daroval novi zastavi. In se zahvaljujem tudi gospođom natakarjem, ki so skrbeli, da fo se gosti tako imenitno okrepčali. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki so se udeležili. In tudi hvala g. Johnlt Mraku, ki nam je tudi lepo pripomogel do lepega uspeha s svojo požrtvovalnostjo. " Zdaj naj končam, in pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote, posebno pa člane našega društva in jih opozarjam, da naj se vsi udeležijo polletnega mesečnega zborovanja, ki se vrši dne 4. junija; kedor se ne udeleži tega zborovanja, se . podvrže kazni. Bratski pozdrav! Mathew Ferlič, predsednik. Willard, Clark Co., Wis., 22. maja.— Cenjeno uredništvo Am. SL! Prosim malo prostora v cenjenem listu Am. Sl., da malo poročam rojakom novice iz naše farmarske naselbine. Dežja imamo dovolj tukaj. Trava kaže, da bo letos dosti mrve se pridelalo. Tudi sadje je obloženo. In sploh Vsa letina, kakor se kaže do sedaj, bi morala biti povoljna. Slovenski farmarji tukaj na Willar-du in Gormansu so si jako dosti živine ' nakupili. Nekateri imajo po 8 molznih krav, ki jim prinašajo čez 30 dolarjev na mesec. Anton Zupančič skupuje smetano od slovenskih farmarjev za farmarsko “creamery”. Frank Zadel iz Jolieta, 111. je prišel sem pred par tedni. Prišel je sem jako bolan za jetiko. Zadnjo soboto je šel k zdravniku. In ta se je kar začudil, ko je spoznal, da'je popolnoma zdrav. Zdravniki trdijo, da tukaj na Willardu je tako dobra pitna voda, da ozdravi človek lahko različne bolezni. Martin Kokalj iz Sunnyside, Utah, je tudi sem prišel bolan. Sedaj je rekel, da je uže jako bolji in izven nevarnosti za svoje življenje. Omenjeni rojak M. K. je izobražen in razumen človek in govori več jezikov. Čital je dopise iz Rib Lake in iz Phil-lipsa, Wisconsin, v katerih so dopisniki pisarili v listu Am. SL, da tu na Willardu je zemlja predraga. Mr. Kokalj, ne bodi len, je prošel od tukaj, skoraj ga ni bilo nazaj dva tedna. Iskal je zemlje na vse pretege okoli Rib Lake in Phillips, misleč, da si bo kupil zemljo tako kot je na Willardu, Wis., za 10 dol. aker, kakor so trobili dopisniki. M«r. Kokalj je rekel, da ako bi Slovenci videli zemljo na Willardu, potem ne bi nobeden drugje kupil farme; bi prišel vsak, ki ima kaj razuma, nazaj na Willard kupit farmo. Ravno tako kot Martin Kokalj, so šli iskat in ogledat zemljo na Phillips in Rib Lake rojaki (Jregor Seliškar, Jožef Frančič, Jožef Slemec in več drugih! In tudi pisec teh vrstic je bil si ogledat Taylor in Price Co., kjer stoji Rib Lake in Phillips. Semkaj so se preselili z družinami: Jakob Gabrovšek iz Ludlowa, Colo.; Gregor Seliškar iz Waukegana, TIL; John Petkovšek iz Springfielda, Jll.; Jožef Frančič iz Sheboygana, Wis.; Jožef Perko iz Puebla, Colo. Zemljo so kupili to spomlad: Anton Fortuna, Matevž Ramovš, John Subic iz Rock Springsa, Wyoming; R. Z. McCornik iz Greenwood, Wis., bivši blagajnik mesta Waukesha, Wis.; Martin Kokalj iz Sunnyside, Utah; Frank G. Stevens iz Bartlleta, 111. Pozdravljam Slovence in Slovenke po celem svetu. Am. SL želim obilo naročnikov. Z Bbgoml Slovenski farmar. Zenith, N. D., 18. maja. — Cenjeni gospod uredniki Nikdar še niste dobili dopisa iz Zenitha, N. D., in smo vendar tukaj tudi ljudje, in sicer še Slovenci, kateri Vas prav vljudno prosimo, da nam kam vtisnete naš borni dopisek v predale nam ljubega lista A. S. Tukaj nas je le mal kupček Slovencev. Imamo se še precej dobro, pa ne v zadevi dobrih del in zaslužkov, temveč le, ker se ljubimo med seboj. Dasiravno smo med drugim narodom pomešani kot mala ladjica med valovitim morjem, nas nič ne vznemirja, ker se držimo gesla: ljubezen do Boga in do bližnjega. Tukaj je malo obljudena dežela, rodovitna zemlja, zdravo podnebje, vedno hladen zrak, in včasih še preveč reže in večkrat celo tako, da lahko prešine najmočnejši par irhavih hlač. Včasih bi čitatelj mislil, da naši Slovenci v takih krajih imajo ušesa tako z vetrom zamašena, da nikdar ne slišijo besede božje iz mašnikovih ust. Ali ravno pri nas bi se zmotili, zlasti ravno zato, ker ne vejo vsi, da imamo ljubega gospfoda duhovnika J. C. Smy-leya v naši bližini, kateri je vreden v zadevi duhovenskih opravil vsega spoštovanja. In ravno': o tem ljubem gospodu moram nekaj pisati, ker sfno ga dne 13. maja obiskali. Da, reči moram, da vedno nam bode ta dan v ^spominu, kako nas je gospod sprejel m kako je z nami ljubeznivo- postopal in se pogovarjal. Vsaka beseda iz njegovih blagih ust je obudila novo veselje v naših srcih. Ljubi gospod nas je tudi jako lepo pogostil, in po daljšem pogovoru nas je spremil k počitku, odkoder nas je naslednji dan povabil v tamkajšno hišo božjo, kjer nam je delil dušno in telesno delo usmiljenja. Torej, ljubi gospod Rev. J. C. Smoky je res vsega spoštovanja vreden, zatorej ga toplo priporočamo vsem Slovencem po N. Dakoti, ker ako ga obiščejo, jim ne bode njkdar žal. In lahko rečemo, da ponosna mora biti češka naselbina Novy Hradec, da ima takega gospoda v svoji sredi. To potrjujemo slovenski fantje na Zenithu, North Dakota. John Bertoncelj, P. O. Box 17. na pomoč, namreč Jožefa Starich, Antonija Rajk in Marija June. Še bi bilo marsikaj poročati, ali od prevelike žalosti ne morem. Lepa hvala tudi Gospodu Frank Starich-u, ker je vse lepo opravil namesto mene. V žalosti in skrbi za otroke ne morem več druzega kakor da vzdihnem: Le križ nam sveti govori, da zopet vidimo se nad zvezdami. Sheboygan, Wis., 16. maja 1911. Josip Mežnaršič. Naši živci. Nekdaj so ljudje po večini komaj znali, kaj so živci; nervoznost in živčna onemoglost sta bili dejansko neznani. Sedaj trpe skoro tri četrtine ljudi, posebno v mestih, na tej ali oni živčni nerednosti. Ni je razlike med starim in mladim, med bogatim in ubogim. Naš način življenja ni pravilen; premalo pazimo na svoje zdravje, prehitro živimo. Pri svojem lovu za nadoblast nad drugimi navadno pozabljamo na sebe same. Vedeti bi morali, da je neobhodno potrebno popolnoma počivati najmanj en mesec v letu, da med tem časom izčistimo celo telo in pridobimo nove moči. Uživati redno bi morali Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Prežene vam vso nečisto tvarino in izčisti vašo kri. Vaša slast bo dobra, barva v vašem licu zdrava, vaše živčevje krepko. Uživajte ga ob vsakem nerazpoloženju. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, Ul. Kako je to, 7v _ da se časih čutite poolnoma za nič, potrte, utrujene, da vas glava boli, da ste omotični, da so Vam udje mrzli, da je dih zoprn? Te neprilike navadno povzroča zapeka vsled obolelih jeter, a te se dajo izlečiti z uživanjem Seve-rovih Jetrnih kroglic. Uživajte jih in kmalu vas prešine radost. V lekarnah; 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4 GEO. MIKAN MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 202 Ruby St. JOLIET, ILL. Zahvala. Naznanjam vsem čitateljem in čita-teljicam Am. SL, da je moja soproga umrla dne 11. maja 1911 na porodu. j. Zapustila mi je 2 sinčka, 2 in 3 leta | stara, katere se pa upam z božjo pomočjo prehraniti. Pogreb se je vrši! dne 13. t. m. s sv, mašo ob 8. uri zjutraj. K zadnjemu počitku jo je sprem-| ljalo društvo sv. Janeza Krst. št. 821 J. S. K. J., h kateremu je sama spa-1 dala, skoraj polnoštevilno s članicami, j Tukaj se javno zahvaljujem vsem soudeležencem in udeleženkam. Da I je bila pokojna od vseh spoštovana, j kateri (katere) so jo poznali, kaže i mnogobrojni obisk v hiši žalosti, ko je ležala na mrtvaškem odru. Lepa j hvala vsem, kateri so se udeležili obiska in s tem izrazili svojo žalost. Pokojna gospa Neža Mežnaršič je bila rojena Korošec na Dolenjskem v vasi Kalc, fara Mirna. Srce pretresljiv prizor nudil se je vsem pred cerkvijo nahajajočim se ljudem, ko je moral ubogi in nad vse žalujoči soprog 2 otročička, vsacega v enem naročaju, nesti v cerkev. Marsikatera solza je potekla po licu Slovencev in Slovenk, ko so slišali vpitje ubogih in nad vse zapuščenih otrok. Enak prizor nudil se je na, pokopališču. Lepa hvala tudi onim ženam, katere so pokojni priskočile v zadnji uri j Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobrh postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. A. NEMANICH, pieds. M. GRAHEK, tajnik. S. OLHA, blag. Slovenian Liquor Co. GLAVNICA $50,000.00. Us'an. in inkorp. leta 1910 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Severova Zdravila preganjajo bolezni in preprečajo njihov povratek. Kaj je vaš odgovor? Ali s.te bolni? Potrti? Pretegnjeni? Čemerni? Brez častihlepja? Vas ne veseli zabava? Medli in slabi? Bledega lica? Nečist jezik? Čreva zabasana? Pogostna glavobol? Slaba prebava? Videti starejši, nego ste? Pogum! in uživajte Životni balzam To je lek, ki ga baš potrebujete. Deluje na razne organe in na kri na tak način, da se številne bolezni preženejo in ustroj kmalu povrne k zdravju in mladostni moči. 75c steklenica. Vaš lekamik prodaje Življenjski balzam in druga Severova zdravila. Recite “NE”, če vam hoče naprtiti kako drugo zdravilo namesto pristnega. Naša zdravila imajo navodila tiskana v slovenskem jeziku. Kožni opatiki Ne bodite nervozni! so med nainavadneišimi znaki in po-sledki slabe krvi. Izdatno in zanesljivo zdravilo za nečisto, pičlo, oslabelo kri in za zdravljenje kožnih bolezni je Nervozni ljudje ne žive dolgo. Imamo zdravilo, ki teši in krepi živce, lajša razdražljivost in blaži napetost ustroja. Tisočerim onemoglim nervoznim ljudem je pomagal Severov kričistilec. Severov nervoton. En dolar steklenica. En dolar steklenica. Svet dobite zastonj, če pišete na naš zdravniški oddelek. W. F. Severa Cc. CEDAR RAPIDS IOWA KRANJSKO. V Ameriko z ljubljanskega juž- flCga kolodvora se je odpeljalo dne 1 ujaja SS Hrvatov in 19 nazaj je P«1 prišlo 72 Hrvatov. — Sankcioniran zakonski načrt. Ce-sar je sankcioniral od kranjskega deželnega zbora sklenjeni zakonski na-¿rt glede preložitve okrajne ceste ■ pobernik-Mirna peč v delu Vrbovec-Kal. — Kandidature S. L. S. na Kranj- skem. Za državnozborske volitve postavi Slovenska Ljudska Stranka na Kranjskem v vseh volilnih okrajih kandidate. O kandidaturi v I. volilnem okraju, v Ljubljani (mesto), se bo pozneje sklepalo. Do dne 8. maja so bili postavljeni sledeči kandidati: Ljubljana—okolica: dr. Ivan Šušteršič; Radovljica—Tržič—Kranjska goja: Josip Pogačnik, posestnik; Kranj-¿kofja Loka: Franc Demšar, posestnik; Brdo—Kamnik: dr. Janez Krek, profesor teologije; Logatec—Vrhnika —Idrija—Cirknica: Josip Gostinčar, posestnik; Postoj na—Senožeče—Ilirska Bistrica—Vipava—Lož: dr. Ignacij Žitnik, kanonik; Litija—Višnja gora—Radeče: Franc Povše, komercij-ski svetnik; Krško—Mokronog—Trebnje: Ivan Hladnik, župnik; Velike Lašče — Ribnica —Žužemberg: Franc Jaklič, nadučitelj; Metlika—Novo Mesto—Črnomelj: Evgen Jarc, profesor. Kot kandidati so nastopili vsi dosedanji poslanci, samo mesto dr. Hočevarja, ki iz osebnih razlogov ne sprejme več kandidature, je postavljen župnik I. Hladnik. — Socijalni dernokratje bodo kan didirali v idrijskem okraju, ki ga je doslej zastopal Gostinčar, in v ljubljanski okolici Antona Kristana — Iz Kandije se piše: Na občnem zboru “Hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolico dne 10. aprila 1911 je pri točki II. poročal načelnik nadzornega svetovalstva č. g. msgr. An ton Peterlin; da se je v preteklem letu delovanje posojilnice 8krat vsestran sko temeljito pregledalo ter se v po polnem redu našlo. Splošno je načel stvo jako previdno in jako modro postopalo. Bilanca in računski sklep za leto 1910 sta se brez debate odobrila. Namesto izstopivših udov načelstva izvolili so se na novo sledeči gg.: Andrej Češenj, župnik Podgradom, Franc Vintar, župan in posestnik v Hrušev-cu in Alojzij Vovk, posestnik in ključavničar v Gotnivasi. V nadzorno svetovalstvo so bili na novo izvoljeni gg.: Franc Auman, c. kr. davčni upravitelj v Novem mestu, Štefan Terš-kan, kaplan v Prečni in Ignacij Hladnik, posestnik etc. Novomesto. Z izvolitvijo dveh duhovnov v načelstvo oziroma v nadzorno svetovalstvo je najbolje odgovorjeno tistim, ki so trosili okoli lažnjivo vest, da bodo morali vsi duhovni od posojilnic odstopiti. Č. g. Janko Zakrajšček, župnik v Vavti-vasi, ki je bil ves čas, kar posojilnica obstoji, neprenehoma v odboru in je kot tak največ deloval v njen procvit, vzel je slovo od posojilnice, ker kot odbornik na novo ustanovljene posojilnice v Vavtivasi ne more tudi tukaj uspešno delovati. Občni zbor njegov izstop z obžalovanjem na znanje vzame in izreče č. g. župniku zasluženo priznanje in zahvalo. — Kmetijska šola na Grmu. Poletni tečaj na tej šoli se je pričel z mesecem aprilom; učencev je 14. V zimskem tečaju je bilo 33 učencev. Gospodinjski tečaj šteje 17 učenk in praktični viničarski tečaj pa 5 učencev. — Prvi roj je imel dne 4. maja Janez Eržen v Cerkljah na Gorenjskem. — Imenovanje. C. kr. okrožno-so-diščni predsednik novomeški je postal g. Fran Trenz, dosedaj državni pravd-nik v, Ljubljani. Novi predsednik je rojen Dolenjec. —Pošten najditelj. Telefonski mon ter g. Žanet je našel hranilno knjiži co s srednjo vlogo in osmimi bankovci po 100 K, katere je takoj oddal na magistratu v Ljubljani. — Smrtna kosa. Na Vačah je bil 27. aprila pokopan najstarejši mož cele župnije, namreč Matija Rozina Konja, star nad 90 let. — V deželni bolnici je umrla Terezija grofica Lich-tenberg. — V Sp. Šiški je umrla 20 let stara hčerka krojaškega mojstra g. Soršaka gdč. Hedvika Soršak. — V kostanjeviškem samostanu je umrla ga. Luiza Belle. — V Ljubljani so u-mrli: Ana Zupančič, 61 let stara; Marija Trefalt, kontoristinja, 21; Ivan Zupan, delavec, 74; Josip Švegelj, pastir, 12; Fran Albreht, bivši čolnar, 47; Helena Oražem, železniškega spre vodnika vdova, 83. — Organist Kračman umrl. V Šmarju je umrl 1. sept. 1820. leta rojeni učitelj Matej Kračman, sin splošno znanega “Šmarskega šomaštra”. Slovel je kot eden najboljših organistov Riharjeve šole po celem Dolenjskem. Služboval je kot učitelj najprej tri leta v Ljubljani, potem v Šmarju kot pomočnik očetu, potem v Krki i« v Žalni. Sta.r 60 let, je bil v$led bolezni upokojen, a je živel še 30 let v pokoju. — Učitelj Zupin umrl. V Ljubljani je umrl dne 3. maja g. Leopold Zupin, nadučitelj v pokoju. Rojen je bil Macedoncev, | 25. marca 1847, študiral v Ljubljani na učiteljišču in potem služboval na većih krajih, nazadnje okolu 25 let v Brusnicah pri Novem mestu. Bil je mož blagega značaja in priljubljen pri vseh ljudeh. Obolel je na živcih, na kateri bolezni je tudi umrl. Trgovec Krisper umrl. V Kranju je umrl dne 3. maja posestnik in trgovec g. Rajko .Krisper. Porojen 1. 1841. je največji del svojega življenja prebil v Kranju, čigar procvitu je posvetil mnogo svojih moči. Sin velikega slovenskega trgovca se je tudi on posvetil trgovskemu poklicu. Vse svoje življenje je bil vnet za narodno stvar. Pokazal je to pri ustanovljanju in v vrstah Južnega Sokola, Narodne čitalnice, požarne brambe in drugih narodnih in dobrodelnih društev. Bil je vnet za napredek in prožet naprednih idej. V mladih letih je bil vesel družabnik. Nobene narodne veselice ni bilo na slovenskih tleh, da bi se je ne udeležil. Užival je spoštovanje in zaupanje pri vseh slojih. Komaj je bil dosegel moško dobo, ga je zaupanje kranjskih meščanov postavilo v mestni zastop med prve in ob strani župana Savnika je vestno izpolnjeval svojo nalogo celih 24 let in je bil pri vseh pridobitvah kranjskega mesta aktivno udeležen. V ospredje ni nikdar silil in češčenja ni iskal. Bil je eden tistih skromnih mož, ki nikdar ne govore o svojih činih,'• ampak le o uspehih drugih. — Nesreča v, rudniku. V Jožefovem rovu v Idriji je šel okoli polnoči rudar Jožef Pajer zažgat 14 z dinamitom nabitih min z vžigalnimi vrvicami, katere so bile enakomerno odrezane. Pri tem se je pa ena prezgodaj vžgala in Pajerju na desni roki tri prste popolnoma odbila; razun tega je zadobil tudi na spodnjem stegnu in na obrazu okvare. Tudi v o-bližju se nahajajoči rudar Alojzij Kolar je bil od poka eksplozije podrt na tla in na glavi poškodovan. Vzrok tej eksploziji je bila vžigalna vrvica, katera je bila premalo s smodnikom napolnjena ter je poprej kakor druge zgorela. SamoumorU, Obesil na vratih svoje sobe v Ljubljani se je dne 1. maja 43 let stari črevljarski mojster Ivan Beden. Nesrečnik je že nekaj dni prej kazal svojim prijateljem vrvico in pripovedoval, da se bode z njo obesil. Vzrok samoumora so baje družinske razmere. — Ustrelil se je na stopnicah Mestnega doma v Ljubljani magistratni sluga Friderik Mulhar, rojen 3. okt. 1852. — Kordeš se zastrupil. Iz Budimpešte poročajo, da se je v Varšavi v nekem restavrantu zastrupil Ljubljančan Albert Kordeš, ki se je prestavljal kot doktor filozofije. Kordeš se je nekaj časa preživljal kot igralec, potem kot žurnalist, ko pa ni mogel naprej in je čedalje bolj propadal, je storil svojemu življenju konec. — Sreča je opoteča. Anton Adamič, posestnik na Blatu, se je dokaj let ba-vil z lesno trgovino, ki se mu je izpo-četka dobro obnesla. Zadnja leta jo je pa zanemarjal s tem, da jo je prepuščal drugim ljudem, sam se je pa močno udal pijači, in to je bilo povod, da je šla trgovina rakovo pot. Dolg je vedno rastel, upniki so pritiskali na plačilo in ker tega ni bilo, je prišel mož v konkurz. Primanjkljaj znaša 15,335 K 91 v. Obdolženec pravi, da ni pasiven, češ, da je njegovo imetje vredno okoli 90,000 kron in je bilo le prenizko cenjeno. Temu pa ni tako, kajti priča Ivan Rus izrecno potrdi, da je bila cenitev Adamičevega premoženja izredno visoka. V svojo obrambo navaja tudi obdolženec, da mu je leta 1906. vlak povozil kravo in vola poškodoval, da so mu istega leta vojaki, ki so imeli tu garnizijske vaje, precejšnjo svoto denarja vzeli. A dognalo se je, da vse te navedene škode niso bile take, da bi bile utegnile omajati njegovo gospodarsko stališče. Sodišče mu je prisodilo za kazen 1 teden strogega zapora. — Mnogo deklet je snubil, pa ga nobena ni hotela; dolgo se je ženil. Tako je govoril posestnik J. V. o posestnikovem sinu A. B. iz Pijave gorice. To je seveda za kmetskega fanta huda žalitev; od ust do ust je šlo po4 vasi, in ptošebno zvedava dekleta so nagajivo povpraševala, kje in katere so te trdosrčne neveste. Tožtl je fant možakarja radi tega opravljanja. O-krajno sodišče pa ga je oprostilo, ker je obtoženec dokazal, da ni tako govoril, marveč le omenil, da če bo fant tak kot je oče, ne bo imela nevesta pri njem dobro. — Zoper to oprostilno obsodbo se je tožitelj pritožil na deželno vzklicno sodišče v Ljubljani. Obtoženec je tudi pri vzklicni obravnavi odločno zatrjeval, da žalitve ni zakrivil. Posvaril je le fanta, naj ne bo tak kot je oče, s katerim sta v ved-nem prepiri). S tem ga pa ni nameraval žaliti, marveč mu je hotel le do-Ijro, kar dokazuje tudi dejstvo, da ga o krivdi obtoženca in je oprostilno sodbo prvega sodnika potrdil. — Malopridni sin. Makso Rozman, 16 let star, brez poklica iz Ljubljane, dela velike preglavice svojim poštenim staršem. Do 15. leta je obiskoval v Ljubljani ljudske šole, nato je izstopil in se šel učit trgovine. A le pol leta je izdržal, nato je pa pobegnil od doma, ker mu domača stroga vzgoja ni ugajala. Ko se je vrnil, ga je oče obdržal doma, da se izuči čevljarstva, a strogost staršev ga je gnala iz doma. Vzel je svojemu očetu 200 K ter se odpeljal v Trst, kjer je ves denar zapravil. V Reki je bil prijet in po odgonu domov poslan. Oče mu je vse odpustil, a kaznovan je pa le bil radi neke druge tatvine in radi napačne zglasitve z desetdnevnim zaporom. Po prestani kazni šel se je v Kranj pekovske obrti učit. Tam je pa izmaknil svojemu mojstru 49 K ter pobegnil, zaradi tega je bil s tritedenskim zaporom kaznovan. Po prestani kazni je prišel domov, vlomil v očetovo stanovanje ter mu vzet 300 do 400 K denarja, svojo uro z verižico in suknjo ter se odpeljal v Trst. — V Trstu je zapravil ves denar, nato pa stopil kot sluga v službo v hotelu “Balkan”. A tudi tu ga ni veselilo, izstopil je iz službe in se s prislužkom 21 K cel teden preživljal. Ker ni dobil dela in mu je pošel denar. Obtoženec, ki je telesno in duševno normalno razvit, prizna tatvino, ne kaže pa kacega kesanja. Sodišče je malopridnega fanta obsodilo na 13 mesecev težke ječe. — Tatinska brata. 18 let stari France in 16 letni Anton Jenko sta izvršila tatvino pri trgovki Urši Bohinc v Spodnji Dobravi. Zjutraj je prišla trgovka od maše domu in je takoj opazila, da je bilo v njeno stanovanje vlomljeno. V spalnici je bilo vse pre-metano. Zaklenjena omara je bila odprta in iz nje ukradeno 340 K gotovine. Par mesecev preje je bilo tudi vlomljeno v mesnico Janeza Perisut-tija v Gorenji vasi, kjer je bil predal šiloma odprt in iz njega vzetih 26 K denarja, potem pa 2 kg govejega mesa. Že prvotno sta se z nepremišljenimi nakupi in izdatki vlomilca izdala. Tatvino pri mesarju je izvršil France Jenko, kamor je vlomil s pomočjo ponarejenih ključev. Obdolženca tatvine ne tajita. Za kazen bo sedel France Jenko tri mesece, brat Anton pa dva meseca v težki ječi. — Z malim zadovoljen tat. Posestniku Ivanu Peternelu p. d. Mauserju iz Jarčje doline v okraju Žiri je ukradel nedavno neznan tat iz neke v postelji shranjene beležnice 3 dvajset-kronske bankovce. V tej beležnici je imel Peternel shranjenih 200 K, tat pa se je zadovoljil s 60 K, drugo pa pustil. tudi znali' slovenski dobro, Slovenci pa ostali Slovenci in tudi znali nemški, brez vse zagrizenosti in zatiranja. — Gostilna “Narodni Dom” v Mariboru je zgubila s 1. majem svoji prejšnji gospodinji: gdč. Lojziko in Pepco Leon, ki ste se preselili v Celje. Pod njunim vodstvom je gostilna v “Narodnem Domu" kljub znanim razmeram zaslovela. — Osebne vesti. Cesar je imenoval sekcijskega svetnika dr. Ivana Žol garja dvornim svetnikom. — Poveljnik 87. pešpolka polkovnik Avgust Daler je iz zdravstvenih ozirov upokojen. — Notar dr. Franc Strelec je prestavljen iz Gornje Radgone v Ormož. — Maribor. Gostilničar Spatzekje kupil od g. Ohema gostilno “pri grozdu” v Mariboru v Tegethofovi ulici za 150,000 K. Gostilna “pri gozdu” je dobro znana, kmetje iz Slovenskih goric navadno tam izpregajo. Škoda, da ni ta gostilna prešla v slovenske roke. — Pesja vas. Hude posledice pretepa. Andreja Kompana iz Pesje vasi sta dva neznanca tako pretepla, da je nekaj dni kasneje umrl. — Pobrežje pri Mariboru. Obesil se je tukaj bivši zavirač južne železnice Ivan Plečko. Vzrok ni znan. — V Hotinjivasi je dne 29. aprila 1911 umrl gospod Jožef Dolar. Pokojni je bil čez 30 let občinski odbornik ter vnet za blagor občine. — Trbovlje. V trbovljskem premogovniku je zaviraču Antonu Brezovu zmečkalo levo nogo. Prišel je med dva naložena vozička. je že večkrat proti drugim tudi pohvalil. — Senat se ni torej mogel uveriti — Še ljudsko štetje. Od prebivalcev v Gradcu je navedlo kot občevalni jezik: nemški 135,902 (1. 1900: 121,262); češki: 228 (212); poljski: 60 (58); rusinski: 46 (23); slovenski: 1042 (1430); srbo-hrvaški: 96 (73); italijanski: 161 (215); rumunski: 2 (0). Kakor vidimo, so razun Slovencev in Italijanov vse narodnosti napredovale. In kaj je krivo velikemu nazadovanju Slovencev? — Nemška šola v Peklu. Dne 27. aprila- 1911 so položili temeljni kamen za novo mučilnico slovenske dece, za novo nemško šolo v Peklu. — Katoliška unija. Dne 12. maja je bilo v prostorih Katoliškega delavskega društva v Mariboru važno zborovanje o upravi in namenih Katoliške unije, prostovoljne združbe katoliških društev in zvez cele avstrijske države na Dunaju. — Poštna oddaja se je ustanovila dne 16. majnika v Žusmu, okraj in pošta Šmarje pri Jelšah. ■ — Ptuj. Pri naborih v Ptuju je bilo od 900 fantov, ki so prišli iz okraja na nabor, potrjenih 240. — Laški trg. Zadruga rokodelskih obrti za laški okraj je imela svoj občni zbor dne 30. aprila v Trbovljah. Iz poročila posnemamo, da ima zadruga 110 članov, 64 pomočnikov in 85 vajencev. Stanje, blagajne znaša 630,-99 K. Med drugimi važnimi stvarmi se je sklenila ustanovitev podpornega sklada za obolele ali onemogle člane. Povabljeni gospod Rebek je v krasnih besedah razložil pomen zveze obrtniških zadrug za Spodnji Štajer. Sklenilo se je pristopiti k se snujoči zvezi. — Slov. Bistrica. Pred kratkim so začeli nemškutarji in Nemci, sploh štajerčijanci; strašno hujskati zoper slovenske posojilnice. Pravili so, da v slovenskih posojilnicah denar ni varno naložen. Lagali so, kar se je dalo, da bi premotili tiste, ki so imeli denar v slovenskih posojilnicah, in jih pripravili k temu, da denar iz slo venskih posojilnic vzdignejo miga na ložijo pri nemških “šparkasah”. Zakaj so Nemci in nemškutarji to storili? Zato ker nemške šparkase nimajo nič denarja. Nemške šparkase postajajo od leta do leta bolj prazne. — Konjice. Prav otroška, vvšul-vereinskih buticah rojena politika je tudi ustanovitev nemške šol». Ko bi bili naši gospodje bolj velikega duha, bi bili napravili rajši posebne deške in dekliške pet- in pozneje šestrazred-nice, v katerih bi se naučili slovenski otroci tudi nemškega in nemški tudi slovenskega jezika, ki ga potrebujejo pri nas. Nemci bi ostali Nemci, pa — Iz Celovca, 8. maja. Volilni boj na Koroškem se vrši že na vsej črti. Vse stranke pridno prirejavajo shode in so že deloma postavile kandidate. V okraju Pliberk—Železna Kapla-Bo-rovlje prireja naš Grafenauer pridno shode. Vršili so se že shodi na Prevaljah in na Lešah, kjer sta govorila razun kandidata še Gostinčar in dr. Rožič. Prišlo je mnogo socialnih demokratov, a moralno zmago so odnesli Slovenci, kajti Grafenauer, Gostinčar in dr. Rožič so jim pobili vse trditve. Na zadnje so jim še ploskali.— V Libeličah je imel Grafenauer dobro, obiskan shod. Sporočal je o državnem zboru, dr. Rožič pa je govoril o agrar-cu in odpadniku Schumyju, kateri menda že “scaguje”. Grafenauerjev socialnodemokraš.ki protikandidat je trbovljski I. Sitter. — Dne 4. t. m. je zaupni shod celovške okolice postavil msgr. Val. Podgorca kot kandidata v celovški okolici proti “deutschfreiheit-lich gesinnten Slovenen” Lutschou-nigu iz Žihpolj. Socialno demokraški kandidat je Lukas. Zvečer istega dne je zaupni shod celovških Slovencev postavil tudi v Celovcu lastnega slovenskega števnega kandidata. Ta je gospod Alojzij Terček, knjigovez v Mohorjevi tiskarni, ki je Štajercem dobro znan iz Celja. Mnogo smeha je bilo na tem shodu, a tudi resnobe ni manjkalo, kajti govorili so mnogo o organizaciji celovških Slovencev. Brez dvoma bo dobil gospod Terček več glasov, kakor pa pred 4 leti gospod Orana, kajti slovenska organizacija tudi v nemškem Celovcu napreduje. Zaupni shod, ki mu je predsedoval dr. Brejc, je postavil za slovenskega kandidata v beljaški okolici gospoda Vošpernika, gostilničarja in lesnega trgovca v Podravljih ter župana v wernberški občini. Nemci posebno v tem okraju napenjajo svoje moči, da bi bil izvoljen dr. Angerer in da bi iztrgali socialdemokratom mandat, ki so ga jim priborili zadnjič Slovenci proti vsenemcu. HRVATSKO. L. □ — Primorska šteje: na Tržaškem 226,423, na Goriškem 257,475, v Istri 385,987 brez vojakov, vseh prebivalcev torej 869,885. — Volivni boj na Krasu. Na gori-škem Krasu kandidira od strani na-rodno-napredne stranke dr. Gregorin iz Trsta, ker se je bivši državnozborski poslanec A. Štrekelj kandidaturi odpovedal. S. L. S. kandidira g. dr. Stepančiča. Volivni boj bo vroč. — Volivno gibanje v Istri. Osrednji volivni odbor političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri kandidira za državni zbor: v I. in IV. votivnem okraju prof. M. Mandiča, v II., III. in V. votivnem okraju dr. Matka Laginja, v VI., votivnem okraju prof. Vekoslava Spinčiča. — Trgovska šola v Gorici je dobila pravico javnosti. Sedaj spada ta šola med one trgovske šole, katerih odhodna spričevala popolnoma nadome-stujejo izkaz o prestani vajeniški dobi v kakem trgovskem obrtu. — Društvo drž. uradnikov v Gorici namerava sestaviti konzorcij za zidanje uradniških stanovanj. — Smrtna kosa. Umrl je v Gorici veleposestnik g. Franc pl. Gironcoli Steinbrunn, star 68 let. — Istotam je umrl g. Josip Batič, star 83 let. —- V Trstu je umrl upokojeni nadzornik južne železnice Ivan Lisec. — Samoumor radi ljubezni. Blizu pomola Sv. Tereze v Trstu so našli v morju truplo moža, v katerem so spoznali 281etnega Karla Germek iz Ro dika, delavca pri državni železnici. Germekovi prijatelji trdijo, da si je Germek vzel življenje, ker dekle, katero se je seznanil, ni hotelo več vedeti o njem. — Zagreb, 6. maja. Na vseh učiteljskih zborovanjih se/sprejemajo enako se glaseče resolucije o pasivni rezistenci učiteljstva. Učiteljska društva v Varaždinu in Ivancu so sklenila, naj v Zagrebu prične izhajati dnevnik, ki bi zagovarjal stališče učiteljev. — Zagreb, 6. maja. Intendant Tre-ščec je včeraj podal banu demisijo radi ostrih sporov v gledališču. Ban demisije ni sprejel. — Split, 4. maja. Sinoči so v Kaštelu pri Trogiru priredili ogromne ova-caje dr. Šušteršiču, ki je na svojem potovanju po Dalmaciji dospel tjakaj. Vzklikalo se je slogi Slovencev in Hrvatov, S. L. S. in njenim voditeljem. — Nemška šola se ustanovi v Dubrovniku. — Zgorela. Dne 2§! apr. je v Zagrebu v Hatzevi ulici št. 24 Borića Klepač, služkinja, 24 let stara, polila drva s špiritom, da bi boljše gorela, pustila steklenico s špiritom na štedilniku in ogenj razpihala, vsled česar se je vnel špirit v steklenici in je o-genj užgal tudi obleko služkinje. Revica ognja ni mogla ugasniti in ko so ji prišli na pomoč, je bila že vsa tako grozno opečena, da je kmalu nato v bolnici izdihnila. Geo. Lopartz Gtrocerijska prodajalna N. W. telefon 80& 402 Ohio Street JOLIET, ILL. Frank Opeka gostilničar Corner State and 11 th Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najbolj!» californijska vina. POZOR, ROJAKII Moderno gostilno National Buffet 7 katerej bodem točil najbolji« por« terjevo pivo, izvrstno žganje, doma!» 7ino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St N. W. Phone 825. Joliet, HL i i denarje v staro domovino J SVOJI K SVOJIM! Važno za vsacega rojaka! Kadar pošiljate ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za parobrodni in železniški listek CJvV^x s popolnim zaupanjem na FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt Street, New York City, ali na podružnico 6104 St Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že cbmilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen. E37" Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neee Vam dobro. ^ 1 SVOJI K SVOJIM! Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE ULICE 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči 1 Qi račun ter je obrestuje po čistili * JO Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu, Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni sklad K 500.000. PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA. Ä-MBRIKANSK1 SiiO VENEC Ustanovljen 1. 1891. Prvi, 'največji in edini slovensli-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdija ga vsaki petek SLOVENSKO AM. .TISKOVKi DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. liko milosti in dobrot. — Kdor svet višje ceni nego Boga, pregreši se tudi zoper resnico. Resnico zatajiti, pa se pravi zatajiti Boga samega, ki je venčna resnica. Iz strahu pred ljudmi zamolčati resnico ni lepo, človeka nevredno. Vemo, da' smo otroci svete katoliške Cerkve; kako nedostojno bi torej bilo, ko bi zatajili to svojo predobro skupno mater in se sramovali biti njem otroci! — Slednjič se pregreši tisti, ki se sveta bolj boji nego Boga, tudi zoper bližnjega, ker s slabim zgledom njegovo zveličanje po Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. ■**.{&. i' Telefoni : Chicago in N. V/. S09. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise lin novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. ' Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo, AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slovenian CathoFc Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the iLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Building ' Joliet, Illinois. , Advertising rates sent bn application. ZA SLOVENSKO-AMERIKANSKC ZGODOVINSKO DRUŠTVO IN MUZEJ. (Dr. M. J. Ivec, Joliet, 111.) V.vseh deželah in skoro med vsemi narodnostmi po vsem svetu so se o- hranjevala dela umetnosti, slovstva. edina slovenska unijska tiskarna. stavi v nevarnost. Zakaj jih toliko .postane omahljivih v veri in čednost izgube? Zato ker vidijo, na bližnjem slabe zglede in si mislijo; “Če je ja tak, zakaj pa bi jaz ne bil?” Življenje grešnikovo se kaže v vsi svoji ostudnosti, zato ne vleče toliko druzih za seboj; če pa je človek omahljiv in nestanoviten, ki bi se nobenemu rad ne zameril in bi vsakemu rad pritrdil, njegov zgled marsikoga za seboj potegne. ....’• ' II. Ljudi se bolj bati nego Boga, pa ni le pregrešno, temveč tudi zelo. nespametno. Ali se splača pred svetom tako se bati, da se človek pri tem zameri Bogu, ker gaf naravnost zataji? Zato ni le greh, temveč tudi nespamet bati se ljudi! Reči moramo, da je sploh vsak greh norost ali nespamet. Prav posebna nespamet jc, ako se kdo pred grešniki sramuje svojega čednostnega, lepega krščanskega življenja. Kaj mislite, da boate. sploh kdaj mogli svetu ustreči? Mislite, kar hočete, kar morete, če ste revni ali bogati, zapuščeni ali imenitni, v visoki ali nizki službi, v samoti ali v hrupu sveta, graji človeški se nikoli ne boste odtegnili. V.-e dni lahko slišite tožbo tistih, ki skušajo ljudem dopasti, in pravijo: da vsem ljudem nikoli ni mogoče ustreči. Saj sam Zveličar ni bil tako srečen, da bi vsem ljudem ustregel. Nekdaj je rekel: "Ivo je Janez nastopil in ni jedel in ne pil. reklo se je, da ima hudobnega duha. Ko pa je prišel Sin človekov in je in pije, pa pravijo, ta človek je požeruh in pi-janeb, prijatelj cestninarjev in grešnikov.” S temi besedami kaže Zveličar, da je svet vejikansk Babel, kjer vsakdo drug jezik govori, in se iz tega učimo, kako nespametno je, bati se sodbe ljudi. (Konec prih.) CERKVENI kOLEDAR. 28. maja Nedelja German, škof. “ . Pondeljek Teodozo, papež. 29. 30. “ Torek 31. “ Sreda 1. junij Četrtek 2. “ Petek 3. “ Sobota Felix.; Angelja. Juvenci, muč. Erazem, škof, m. Clotildijis. STRAH PRED LJUDMI SPAMETEN. NE- Bodimo možje! Kralj David, ta pobožni, mnogoiz-kušeni mož, mož po božjem srcu, je ležal na smrtni postelji. V zadnjih trcnotkih je poklical k sebi svojega sina Salomona in mu dejal: “Jaz grem pot vesoljne ¿zemlje!” Takoj nato pa je dostavil kratke, a velepomenljive besede, ljubljenemu Sinu zadnji nauk: “Confortare, et esto vir!” (III. Kralj. 2. 2) "Ojunači se, bodi srčen, ter bodi mož!”, “Osrči se, ter bodi mož!” tako ali ; podobno govori pač marsikak skrben, dober krščanski oče svojim otrokom, predno jih za vselej zapusti, predno tudi on odide pot vesoljne zemlje-. “Osrči se, ter bodi mož!" te slovesne, resnobne besede umirajočega kralja Davida so vredne, da bi zlasti v naših časih donele kakor glas bronastega zvona od ušes do ušes med katoličani. Zakaj pa zlasti v naših časih? utegne me vprašati ta ali oni. Zato, ker so zlasti sedaj nevarni časi, hudi dnevi! Da se ohranimo srčne, hočem vam dokazati, da strah pred ljudmi je velika nespamet. * 1. Kdor bo mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jaz spoznal pred svojim očetom, ki je v nebesih! pravi Zveličar in s tem hoče povedati, da je očitno spoznavanje resnice neobhodno potrebno za naše zveličanje. On sam nam je v tem najlepši zgled, ker je toliko pretrpel za resnico, nazadnje celo smrt. Njega so posnemali vsi sveti mučenci in spoznavalci, ki so mu sledili v srčnosti in stanovitnosti in neustrašenosti do ljudi, in so mnogi izmed njih morali veliko ali celo smrt trpeti za resnico, katero so spoznavali in zagovarjali. Dolžnost vsakega kristjana je, da se zš resnico poteguje do konca in, če je treba, zanjo tudi trpi. In res, kako bi se mogel tak človek dober imenovati, ki se ljudi bolj boji nego Boga? Kdor je tega kriv, ta se pregreši zoper spoštovanje in čast, katero je Bogu dolžan. Pregrešno je, Boga le na skrivnem častiti, a v javnosti pa ga zatajiti iz strahu pred ljudmi. Svetu se klanjati; Bogu pa, ki je začetek in voditelj vsega našega življenja, pokorščino odreči, to je gotovo zaničevanje Boga samega. — Kdor se sramuje očitno pokazati svojo vernost in pobožnost, pregreši se tudi zoper hvaležnost, katero je Bogu dolžan. Ako ima kak preprost oče sina, ki je postal imeniten gospod, pa se sramuje svojega očeta ali svoje matere: ali ni to pregrešno? Ako oče zve to, gotovo je razžaljen zaradi sina, ki je nehvaležen za njegove dobrote. Enako je gotovo tudi Bog razžaljen, ako se kristjan sramuje spoznavati ga, vkljub temu,, da je od njega prejel to- SLOVENSKIM SOCIJALISTOM -ODPADNIKOM V RESEN PREVDAREK. Piše Rev. J. K. (Nadaljevanje.) V 24. št. Am. Slov. sem pokazal v polni nagoti vodje naših odpadnikov ter objednem dokazal, da niso drugega, kot: navadni izkoriščevalci, zapeljivci našeg-a naroda. Skrajni čas je torej, da jim zavedni delavci za vselej pokažejo svoj hrbet, da se otresejo te golazni, ki razjeda in kuži živelj in splošni napredek našega naroda. — Zavrtnik poprej tako navdušen republikanec, a sedaj socijalist. Konda nekdaj urednik katoliškega lista, a zdaj najbolj zagriženi sovražnik katoliške cerkve. In kaj naj porečem o Kakerju?! Bil je najhujši nasprotnik avs. vlade; sedaj pa mu je dobra skledica, katero oblizuje pri c. kr. avs. konzulatu. Oh, kaka sprememba! Da, da, to so kače, ki se prelevijo kar črez noč. Kjer bolj nese, tam so; kdor več plača, tam je njih prepričanje. In glavo zastavim, če bi zmanj kaio pri kakem katoliškem listu urednika n. pr.: pri Am. Slov., ki leži na šim socijem tako globoko v želodcu in ga vendar izbljuvati ne morejo — in bi se obljubila uredniku mastna plača, da bi se vsaki izmed teh treh tičev ako treba tudi z rožnim vencem v roki pulil za to službo ter potem hrabro udrihal po načelih, katere danes zagovarja, akoravno jih ne pozna. Seveda jim pa moramo povedati v njih o-brambo, da so dosledni v nedoslednosti s tem, da pripisujejo svobodni misli pravico: zametavati danes to, kar so zagovarjali včeraj kot resnico , in jutri pobijati to, za kar gore danes s celo svojo dušo. In to so možakarji, ki se vsiljujejo našemu narodu za vzgojitelje in bi najraje vzeli pri vseh državah zajamčeni patent za vzgojo našega ljudstva. Zdrava pamet pa nas uči, da ako je treba kje stalnosti in, neoi^iajljivih načel, jih je treba pri vzgoji. Ako boš konja cukal in rukal zdaj na levo, zdaj na desno, ga nikdar ne boš naučil voziti. Ako boš otroku prepovedoval danes to kar mu boš jutri dovolil in ga danes poplačal zato, za kar si ga včeraj kaznoval, ga nikdar ne boš -Vzgojil. In naroda, katerega hočeš voditi do sreče, ne boš vzgojil nikdar in nikoli ga ne boš osre čil, ako mu priporočaš danes to, kar misliš jutri zametavati. Nesposobni za vzgojitelje in vodnike naroda ste torej, ako sami nimate stalnih in trdnih načel. Vi svobodomiselni sociji ste za vodnike toliko sposobni kakor slepec za kažipot. Ako slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. Hvala Bogu, naše ljudstvo pa ni slepo in se od vas ne da in nikdar ne bo dalo voditi po resni poti življenja. Brez načel in brez značajev ste; breznačelno m breznačajno se lovite za ljubi kruhek kakor veše krog luči. Ako hočete, da se ne osmodite, učite se najpoprej stalnosti in značajnosti sami, potem pa ako vam ■ drago .zajahajte stolico ljudoosrečbe in napredka. znanosti, iznajdbe, odkritij, zgodovine pionirjev, zgodovine naselbin in naT rodov; rokopisi, fotografije in življenjepisi uspešnih mož v trgovini, organizaciji in veri; z eno besedo, vse že- je zapisovalo in ohranjevalo, kar je bilo vredno tekmovanja bodočim zarodom. ^ Ti zavodi za ohranjevanje človeških plemenitih činov ¡in prirodnih znamenitosti se imenujejo muzeji. Zgodovinska društva so se ustanavljala v podpiranje muzejev z zanimivimi zbirkami, finančno in drugače. Muzej hrani znanje in zgodovino ljudstva za sedanji;in bodoče zarode v pouk; muzej je pcmcS? narodnosti, kaže spoštovanje do naših prednikov. . Nekateri narodi so šli še dalje, da so ohranjevali nele svoja dela, mač-več tudi ostanke slavnih mož. Angleži imajo “Westminster Abbey'”, kjer pokopavajo ¿Stanke svojih najodličnejših kov, pisateljev, vladarjev itd. .Francozi imajo svoj “Pantheon" in “Hotel des Invalides”, kjer pogrebajo svoje najslavnejše može, kakor so bili Nas poleou in drugi, Američani imajo svoj “Hall of Fame” v Washitigtoiiu, D. C. Tam so ovekovečeni v kipih Washington, Lincoln, I.te, Poe, Rev. Marquette in dr. V Chlcagi je "Marshall Field Museum”; v njem se nahajajo razna dela umetnosti, rudnipe, divjačina, knjige, rokopisi, fotografije in zgodovina pro-slulih mož in žensk itd. Vsaka država v Ameriki ima tak muzej in zgodovinsko društvo. Zadosti je tudi nas Slovencev v Ameriki, da pričnemo majhen muzej in ustanovimo zgodovinsko društvo. Tako društvo naj bi imelo članov in uradnikov v vsaki slovenski naselbini Združenih Držav. Južne Amerike, Kanade, Filipinov, Afrike, Azije, ali v kateremkoli delu na svetu se Slovenci nahajajo — izvzenlši Evropo ozir. staro domovi logube. Vprašam pa, ali bi bilo boje, če bi tak človek doma čakal, da nu prodajo zadolženo posestvo, al pa, da se izseli za par let m si prisluži toliko, da plača dolgove in še malo na stran dene? Ali bi bilo to domoljubje, če bi človek na robu propada ne maral nastopiti edine poti do rešitve? Ne! To bi bilo sovraštvo do samega sebe in svojcev. Zakaj bi pa Slovenec ne smel malo dalje pogledati, kakor se vidi raz vaškega zvonika? Si li ne sme Slovenec ustanoviti novega, boljšega doma? Ali je naša: domovina tako majhna, da še ne smemo ozreti malo v svet, ne da bi postali izdajice? Ali je slovenska domovina samo tam med kranjskimi gora'mi zaprta? Vprašal bi takega človeka, klima vedno na jeziku besedo “narodna izdajica”, ali je naša domovina zmerjena na vatle ali metre in koliko postaj Se smem peljati od Ljubljane, ne da bi postal l?d?.j!X.%r ... Kaj pa drugi harodi, ali ti vedno tiče doma ža počjo in dremljejo? Lg poglejmo jih! Nemec ima tudi doma dovolj prostora, pa vedno sili na jug med Slovane. Zakaj neki? Ga li zebe. gori na severu? Vzrok pač ni ta. V sak narod se hoče razširiti in si pridobiti kolikor mogoče veliko ozemli NEDELJA — PRAZNIK. Zadnjo nedeljo so kierki jolietskih prodajaln razdajali pred našo cerkvijo nekake letake na kojih se je čitalo v angleškem in slovenskem jeziku svađo vernemu' ljudstvu, da nej ne ^za- £ -» JVtt, mož, kakor škofov, pesnikov, vojsča- Hoče si razširiti svoje meje kolikor mogoče daleč, hoče pokazati svojo pridnost in razširjati svoj jezik. Ali pa Nemci obsojajo svoje rojake zaradi takega izseljevanja? Ravno nasprotno. Podpirajo jih in dostikrat prav bogato. _ ■-* * *'*** Zakaj li Nemci propagirajo v Afriki? Zakaj pa pošiljajo države naseljence v osvojene .države? Angleščina bi pač lic bila nikoli občevalen jezik v Združenih državah.. da n:so prišli sem angleški priseljenci. A!i se je pa bati. da bi st Slovenci v Ameriki poangležili? Nikakor! Narod, kf tako ljubi svoj materni jezik, kakor ravno slovenski, ne more po-angležiti. Pa poiglejmo naše rojake po širni državi! Vedno se spravijo tako, da jih je več v enem okraju, da lahko občujejo v materinem jeziku. Preskrbe si. če le mogoče, da slišijo besedo božjo v domačem jeziku, ustanavljajo slovenske šole, prirejajo slovenske igre i. t. d. Radi se spominjajo stare domovine tudi z denarnimi, podporami. Z njo čutijo, z njo se ve no: kajti tam imajo Slovenci svoj | sele in žalujejo. Kako mehko je člo-muzej in društvo v'vsakem večjem j veku pri srcu, ko sliši, v kraju tako mestu. I oddaljenem od stare domovine, doma- Slovenci v Evropi so skoraj izgubili čo pesem: zgodovino svojega izvira ali. početka, ker niso ohranjevali zapiskov o svojih činih; ako ne bi bilo Valvasorja, Nemca, ki je napisal njihovo zgodovino samo deloma, ne bi bilo ničesar znanega o,starih Slovencih, odkod so prišli, kako dolgo so bivali in kaj so Eno devo le bom ljubil, Eni vedno zvest ostal, haja v prodajalne “suhe robe”, ki so odprte ob nedeljah, ker vsak delavec rabi počitka, vsaj v nedeljo, da se nekoliko razvedri, odpočije, gre k sv. naši in se doma raduje s svojo družino. Nadalje je bilo tiskano, da se naj sploh ne zahaja v take prodajalnfe, ki so odprte ob nedeljami in imajo svoje kierke tudi na sveti dan vprežepe v jarmu, kakor sužnje. Neki krivono-sec, kogar ta stvar najbolj, peče, je, naravnost odgovori! deputaciji klerkov, ki ga je v imenu delavcev prosila, da naj pusti svoje kierke doma ob nedeljah, je deputacijo klerkov zavrnil s tem, da jim.je rekel, da bo imel svoje jikrrke y odprti prga&tiUii tako, dolgo tudi ob nedeljah vprežeiio, dokler ni ljudstvo zadosti “izobraženo” in se ns nauči, da ne kupuje ob nedeljah. Torej že ti krivonosci sapti pravijo, da je vsak ‘‘neizobražen?’, kdor hodi v prodajalne “suhe robe" ob nedeljah. Ako torej hočete biti pametni in izobraženi, ne hodite v prodajalne "suhe. robe”, ki so odprte ob nedeljah. Sploh pa je grdo od naroda, da sili v prodajalne v nedeljo. To je krivo, da . •> klerjij ''preženi tudi ob nedeljah, da ne grej o h službi božji, in so leot suž-nji vedno 'na nogah. „ r "Vv."v"" Nikjer drugod ni kaj taccga le med našim slovanskim narodom. Le nam se vedno vsiljuje neke vrsta zalega, da na.s guli in dela sramoto pred celim drugim svetom, tet' plavi drugim na-j rodom, da je naš narod neizobražen, ker hodi v njih prodajalne in to še ob nedeljah. Bodite pametni in izobraženi! Vsacega je lahko sram, da je on kriv, da so revni kierki. kot sužnji, vpreženi ob nedeljah. Nekateri izmed | naših ljudi menda ne ve drugam kot j k "šinetont”, pa to še v nedeljo gredo najraiše, za to jim pa pravijo, da Jih je treba najprej pameti naučiti, da bodo pametni kot so drugi narodi, pa bodo že prodajalne ‘suhe robe’ zaprte v nedeljo. Glejte torej vbodoče, da se ne bo več nobeden krivonosec drznil izgovarjati, da' mora svoje kierke le zato imeti ob nedeljah vprežene, ker je naš narod glup in neizobražen. Slov.-hrvatski delavec. Plačajo se vnaprej. Kdor išče dela, za enkrat.........$0.10 Kdor išče delavcev, za enkrat... 1.00 Kdor išče znanca itd., za enkrat. .23 Zahvale .......................... 1.00 Naznanila, od vrste, za enkrat... .10 Oglas—ime, stan in naslov, na leto $5. Oglasi v “A. S.” so najuspešnejši. KJE JE CHARLES A. SEVER? Pred nekaj časom je stanoval na Hibbing, Minn., 112 Second Ave., ter je bil taih za tolmača pri družbah itd, Kđyy; Ve zanj naj nam naznani njegov- naslov, ali se pa naj sattl javi, ker je jako važna zadeva. Ante? •s t • « -r !■ -r<< . rikanski Slovenec, Joliet, 111. ' V NAJEM — HIŠA S HLEVOM IN 3yZ orale zemlje za vrt in farmo, \/2 milje južnovzhodno od Rock- dalri G. Haldemann, 2j4 milje So, Chicago St., Joliet, III. ' 2t T——'*-"- 1 'JI_!^!L-—■-----=Li-S WsV.VAVAV.V.'.'.W.V'AVj, 't i OscarJ. Stephen Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS. IV J ■: jat i NOTAH Ljuba moja je —- Slovenja, Jaz pa Slave zvest sem sin! Prijatelj, ki praviš, da smo -izdajice, Kupuje in prodaj» z'-mijišČa V fheštt» in na deželi. Zavaftljž TV »Sp in pohištva proti ognju, nevihti *ti drug poškodbi. Zavauje tud. življenje proti nazgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko -m. oko spadajoča pisanja. J Govori nemško in angleško. WVAV.'AVWAVWAWVrt Albert Weiss Land Co. Bed River Yajley Farme. v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn. lilspše fame m svetn. storili. Mi bi morali imeti poučno poslušaj to prekrasno petje, ki priha —Katoliški list je potreben za vsak dom. Naročajte in priporočajte “A. S.”, ki je edini slov. katoliški list v Ameriki, Le $1 na celo leto. življenjepisno zgodovino Slovencev v Ameriki in drugih delih sveta, in zgodovinski zapiski naj bi se hranili v “Narodnem slovenskem muzeju”, pod nadzorstvom zgodovinskega ravnatelja. Če se tega ne stori, bodo bodoči zarodi znali o nas ravno toliko, kakor mi znamo o ljudstvih, sodeči po ostatt kih v Peru, Mehiki in Ameriki — takozvanih “Mound Builders”, to je, prvotnih prebivavcih ameriških, ki so nametavali gomile (kot grobišča). Zgodovina Slovencev v Ameriki bi bila zanimiva in vredna svoje ohranitve. Zgodbe naših pionirjev, misijonarjev, vredni rokopisi, fotografije ustanoviteljev in širiteljev slovenskih naselbin, slike cerkva, organizatorjev društev in jednot, njihova začetna in poznejša zgodovina —: vse to bi se lahko shranjevalo v muzeju od leta do leta. K. S. K. J. konvencija se bliža; jaz mislim, da je naša dolžnost, razgovoriti se o tej stvari v konvenciji delegatov. K. S. K. J. je najstarejša organizacija — prevzeti bi morala vodstvo, in muzej bi moral biti pod njenim — vodstvom in pokroviteljstvom. K. S. K. J. urad je primerni prostor za tak muzej, ker je stanovit. Konvencija K. S. K. J. naj bi izvolila “zgodovinskega ravnatelja”, kateri bi imel muzej v polni oskrbi. Stroški za vzdrževanje muzeja bi bili majhni, ampak muzej bi bil neizmerne vrednosti za. sedanji in bodoče zarode. To bi kazalo, da spoštujemo' sami sebe — svojo domovino, svoje prednike in svojo vero; da smo sposobni, imeti in ohranjevati svojo lastno zgodovino, in da mi in naši otroci in bodoči zarodi lahko poreko po pravici: “Jaz sem ponosen, da sem Slovenec.” To je samo iniciativa ali začetek, želel bi slišati od drugih. ja iz dna ljubečega srca in gotovo nam ne boš več očital, da smo izdajice! —- (Bogoslovec v seminarju sv. Frančiška.) Združene Države imajo sedeminosemdeset telefonov za vsacih 1,000 prebivavcev. Telefonska zveza med Londonom in Petrogradom je bila predkratkim napravljena. 4 O NARODNIH IZDAJICAH. Lepa knjiga je, pisana v narodnem smislu. Berem, berem, kar pridem do stavka: “Kdorkoli zapusti svojo domovino, bodisi vsled kateregakoli vzroka, je narodna izdajica.” Te besede so me zadele. Mislim pa, da še veliko bolj zadenejo onega, ki pride po-dolgem času zopet v staro domovino, vesel, da zopet vidi svoje domače, govori lahko svoj materin jezik, rad pove kaj o svoji novi domovini, pa mu udarijo na uho besede “narodna izdajica”. Posebno rado se to očita amerikanskim Slovencem. Marsikdo mi je pravil'to iz lastne iz- Povprečna ženska potrebuje samo devet-desetink toliko hrane kakor povprečen mož. Največji in najmanjši ljudje Evrope, Norvežani in Laponci, žive vštric (eden poleg drugega). Vožnja iz Pariza v Tokio bo kmalu skrajšana od petnajst na manj nego dvanajst dni po dogradnji nove železnice v Mandžuriji. Nemški cesar in prestolonaslednik komponista. Iz Berolina poročajo, da dementira generalna intendenca kraljevih gledališč vest, da pripravljata nemški cesar in prestolonaslednik skupaj novo opereto. Jos. Steblaj PRODAJALNA smodk, duhana, slaščic in mešanega blaga ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva. 1840 W. 22 St., CHICAGO. ILL In se prideluje vsevrste žito, pšenica, j oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu. L EBERHART, glav. zastopnik za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, I1L Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar, Rojaki! Slovenci! Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini je Število žrtev o priliki velikega potresa v Sp. Italiji. Kakor se razvidi iz uradnega izvest ja italijanskega statističnega urada, je poginilo o priliki potresne katastrofe v Mesini in Kalabriji 370,000 oseb. VABILO! resnica: kušnje. Ali je pa to tudi Nikakor in nikoli! Da se pa o tem pr^iričamo, oglejmo si sledeče. razloge: Gotovo je, da se največ naših rojakov izseli vsled pomanjkanja. Toča pobije polja in vinograde, nesreča pri živini in razne druge nesreče privedejo marsikoga tako daleč, da si ne more več opomoči na domači grudi. Zato se izseli, da reši sebe in svojo družino Uljudno se vabijo vsi Slovenci in Slovenke v Chicagi in okolici na' veliki izlet (picnic), katerega priredi društvo Vit. sv. Florijana št. 44 K. S. K. J. v Lake Side grove na 96th st. in Ewing ave., So. Chicago, v nedeljo 11. junija 1911. Kdor si želi nedeljskega kratkočasenja in -svežega zraka nabaviti, naj pride istega dne na (obale Michiganskega jezera v Casino ograjo; kjer nas bode razveseljevala slovenska godba s svojimi novimi umetnimi pihalnimi nastroji, in slovenski pevski mešani zbor “Zvon” nam bode zapel krasne pesmice katere nas bodo s sočutjem vzbujale na mili nam slovenski kraj. Za dobro postrežbo in gostoljubno prijaznost bo skrbel odbor. Društvenim bratom, (kateri mogoče so nedobili natiskanega naznaniti v slučaju napačnega naslova, se naznanja, da vsaki član kateri ne pride na piknik ima plačat 1 dolar v blagajno, ter vsaki član kateri pride si ima vzeti za 1 dolar tikcev, katere dobu v vrtu pri bari od odločenih bratov, in mora svoje ime vpisati dati, če tega ne stori, se mu dolar piše na dolg v blagajno. Pozdravljam vse rojsjke in sobrate ter želim vsem veselo svidenje v So. Chicagi 11. junija. — K. M. 2t Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 41% brez vsakega odbitka Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA ŽON-TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA z vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo manj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO! Conrpagnije ^ Genérale $ Transaianitque FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko La Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano ia razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River, foot 15th St., New York City. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. Maurice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, IH. A. C. Jankoviča, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, III,Paul Starič, agent. 110 South IM* It, St Louis, Mo., L. Stem & Son, agents, Joliet, III AMERIKAH SKI Si.O'. Q.ganizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovan.r v državi Illinois 12. januarja. 1898. Glafni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois. GLAVNI ODBOR. predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I podpredsednik:............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, l’a. ji podpredsednik:.......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo,' Colo. glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IH. pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. Blagajnik;........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111 puhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. pooblaščenec: ................. Josip Dunda,|704 Raynor Ave., Joliet, 111. 'Vrhovni zdravnik.....Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. - NADZORNIKI: i‘r17" George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. ' ¡m&jJVl-V ; Josip Sitar, 80S N. Chicago St., Joliet, III, C.' ; " ’ " Frank Opeka, Bqs 52?, N, Chicago,'IH. -t '?:>■ __ ' PRISTOPILI ČLANI. ' ' T . . K društvu sv. Štefana 1, Chicago, tl!.,1 1/431 Martin Blaj. roj 1885.^ zav. za 4ld66, 3. razred, spr. 7. maja 1*911. Dr. št. 167 članov. X društvu sv. Jožefa 2, Joliet, III, 17432 Franc Žlogar, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 17433 Josip Gregorič, roj 1887. zav. za $1000, 2. razred, spr. 7. ¡maja 1 911 ... .. ■ Dr. št. 265 članov. R- društvu zav. za sv*. Cirila in M et oda 4. Tower, Mitin., 17434 Tomaž Erčul, roj 1894. i $1< M, 1. nun cd, spr. 19. maja 1911 > Dr . št.-77 članov. K društvu Sv. Družine 5, La Salle, 111., 17435 : Ivan Vranič, ro j 1887, zav. za (V $1000, 2. r azred, spr. 13. maja 1911. pr. št. 112 članov. K društvu sv. .Cirila in 3 ■Ictoda 8, Joliet. 'ill., 1 7436 Franc Kermec. roj 1885. g* zav. z: 1 $1 000, 3. raži- til, spr. 21- maja . 1911. Dr. št. 93 članov. K društvu sv. Jan. Krst. 20, Ironwood, Mj ¡íh , 17437 Peter Fritz . roj 1892, zav. za $10 00, F tazred, s pr. 4. maja 19Í1 Dr. št. 45 člatlOV. K 'društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 17438 F i 1 i p Bresinski, ti jj 1881. zav. za $1000 4. 1 •azred, spr. 21. maja 1911. Dr. št. 21 članov. Jč društvu sv. Vida 25, Cleveland. Ohio, 17439 Ivan Jančar, roj 1888. zav. za C $500, 2. razred; 17440 Alojzij Zaletel, roj 1887, zav. za $10110. 2. razred, spr. 7. maja 1911. Dr. št. 341 članov. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III.; 17441 Franc Vodjina, roj 1891. 'f 'zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. maja f9fl: 17442 Martin Slak, roj '1895. >r .zav. za $1000, 1. razred; 17443 Franc Vidmar, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 17444 Peter Svetič, raj 1882, zav. za $1000, 3. -razred, spr. 7. maja ?. 1911. Dr. št. 231 elanov. K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 17445 Anton Verbiščar. roj 1894. zav. ža $1000, 1. razred; 17446 Gregor Očič, roj 1888, zav. za $1000. 2. raž-* red; 17447 Mirko Ložnjak. roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 10. ntaja J9JJ Dr. št. 143 članov. K društvu sv. Barbare 40, Nibbing, Minn., 17448 Ivan Lavrinc, roj 1884, zav. ' za .$1000, 3. razred, spr. 12. maja 1911. Dr. št. 121 članov. K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg. Pa., 17449 Franc Nečimer, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred, 14. maja 1911. Dr. št. 85 članov. K društvu sv. Cirila iti Metoda 45, E. Helena, Mont . 17450 Franc Šmit, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 6. maja 1911. Dr. št. 40 članov. K društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y„ 17451 Andrej Pirnat, roj 1885, zav. za $500, 3. razred, spr. 22. ffiaja 1911. Dr. št. 44 članov. tČ društvu sv. Alojzija 47, Chicago, Uh, 17452 Jurij Kupres, roj 1892, zav. za # $560, 1. razred, spr. 14. maja 1911. .. Dr. št. /2 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 17453 Jurij Flajnik, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 17454 Pavel Kajdonič, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred; 17455 Adam Fimek, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred, spr. 14. maja l9lJ. Dr. št. 204 člane. K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 17456 Ivan Erčul, roj 1871, zav. za $1000, 5, .fažred, spi. 9. maja 1911. Dr. št. 104 člane. K društvu sv. Jožefa 56, Crešićđ Butte, Colo., 17457 Ivan Fatur, roj 1878, zav za $1000, 4. razred; 17458 Jeišip Jelenič, roj 1876, zav, za $1000, S. razred; spr. 16. maja 1911. Dr. št. 55 članov. X društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 17459 Pavel Ogrinc, foj i88s. zav, za $500, 3. razred, spr. 6. maja 1911. Dr. št. 146 (dandy. .K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minit.,' 17460 Peter Pešeij, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 20. maja 1911. Br. št. 234 članov' K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 17461 Fr. Gra1891, zav. za $500, 1. razred; 17462 Martin Korošec, roj 1884, zav. za $590; 3. razred spr. 14. maja 1911. Dr. št. 17# trianoy. K društvu sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 17463 Ivan Lachner, roj /889, zav. za $1000, 2. razred; 17464 Jakob Strižič, roj 1889, zav. za $500, 2. rife-red; 17465 Jožef Basel, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 7. maja 1911. Dr. št. 104 člane. K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 17466 Anton Koželj, roj 1871, zav. za $1000, 5. razred, spr. 18. maja 1911. Dr. št. 87 članov. K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 17467 Mihael Rostocki, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred, spr. 12. maja 1911. Dr. št. 29 članov. K društvu sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 17468 Ludvik Dejak, roj 1889, zav. za $1000, .2. razred; 17469 Anton Perušek, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred; 17470 Fr. Hribar, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 13. maja 1911. Dr. št. 77 članov. 'K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 17471 Stefan Meser, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 14. maja 1911. Dr. št. 136 članov. K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 17472 Peter Krvina, roj 1886, zav. za $500, 2. razred, spr. 14. maja 1911. Dr. št. 78 članov. K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, lih, 17473 Anton Smrekar, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 17474 Anton Stermec, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. maja 1911. Dr. št. 76 članov. K društvu sv, Petra m Pavla 89, Etna, Pa., 17475 Ferdinand Kobe, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 16. maja 1911. Dr. št. 75 članov. 'K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 17476 Ivan Rupert, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred; 17477 Anton Gornik, roj 1886, zav. za $500, 3. razred; 17478 Anton Slane, roj 1879, zav. za $500, 4. razred; 17479 Jurij Dobrinič, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, spr. 14. maja 1911. Dr. št. 106 članov. K društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 17480 Alojzij Žnidaršič, roj 1886, zav. za $1000, 3. -razred; 17481 Vincenc Kolarič, roj 1899, zav. za $1000, 4. razred; 17482 Alojzij Bovic, roj 1878s zav. za $1000, 4. razred; 17483 Alojzij Kordiš, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 18. maja 1911. Dr. št. 103 člane. K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 17484 Ivan Debelak, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. maja 1911. Dr. št. 66 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 17485 Franc Janežič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 7. maja 1911. Dr. št. 41 članov. K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17486 Alojzij Šušteršič, roj 1894, zav. za $500, 1. razred; 17487 Anton Škerjanc, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 17488 Josip Janežič, roj 1887, zav. za $500, 2. razred; 17489 Anton Novak, roj 1891, zav. za $500, 2. razred; 17490 Mihael Čantek, roj 1883, zav. za $500, 3. razred, 17491 Jakob Vrbanac, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 17492 Franc Janežič, roj 1870, zav. za $1000, 6. razred, spr. 23. maja 1911. Dr. št. 54 članov. K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, O., 17493 Alojzij Tehovnik, roj 1884', zav. za $500, 2. razred, spr. 6. maja 1911. Dr. št. 29 članov. K društvu sv. Jožefa 112. Ely, Minn., 17494 Anton Meršnik, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 17495 Anton Steblaj, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred; spr. 21. maja 1911. Dr. št. 99 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 17496 Lovrenc Uršič, roj 18Ž3, zav. za $1000, 5. razred, spr. 12. maja 1911. Dr. št. 59 članov. PRESTOPILI ČLANI. Dd društvk sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 404 Anton Toleni, 15. maja 1911. I. dr. št. 78 članov. II. dr. št. 14 članov. Dd društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 715/Josip Perko, 22. maja 1911. I. dr. št 296 čl. II. dr. št. 15 čl. Dd društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., k društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, lih, 9136 Franc Stegne, 10. maja 1911. I. dr. št. 140 članov. II. dr. št. 174 članov. Qd društva sv. Juri-ja 64, Etna, Pa., k društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 8753 Josip Čadonič, 14. maja 1911. I. dr. št. 67 planov. , II. dr. št. 200 članov. Qd društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., k društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, lih, 16879 Franc Kuzma, 21. maja 1911. I. dr. št. 50 članov. II. dr. št. 93 članov. Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn, k društvi/ sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 10262 Peter Kerže, 18. maja 1911. I. dr. št. 100 čl II. dr. št. 232 članov. Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., k društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 13963 Matija Černič, 7. maja 1911. I. dr. št. 97 čl. II. dr. št Sl čl Od društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., k društvu sv. Pavla 130, DeKalb, 111, 13871 Matija Košir, 7. maja 1911. I. dr. št. 37 čl II dr št 13 čl' SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI........................................ K društvu sv. Jan. Krst, 20, Ironwood, Mich., 16703 Štefan Cenkner, 22. maja Dr. št. 48 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, pa., 16450 Martin Jurkovič. 15. maja 1911. , Dr. gt 201 člana. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16248 Mihael Slemenšek, 8. maja 19D. Dr. št. 158 članov. K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 12236 Alojzij Robnik, 8891 Josip Funtek, 7. maja 1911. Dr. št.. 105. članov! K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 15713 Ivan Jttrešič, 15. maja 1911. _ Dr, jt 233 članov. K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 4782 Štefan Winski, 15. maja 1911. I Dr. št. 6S članov. K društvu sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 4978 Ivan Govek, 12. maja *1911. Dr. št. 101 člana. K društvu sv, Petra, in Pavla 89, Etna, Pa., 12032 Ivan Luke, 4. maja \9n. • " Dr, “3 članov, K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 10159 Ivan Zabukovec, 22. apr. J011. Dr. št. 60 Člauov, -*•* i r SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva Vit. sv. Ju »¡ja 3, Joliet, 111., 290 Mihaj! Stara.šjp.ič, 15. maja 1911. "* '* ’ ~ Dr, št 113 članov.! Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Klinu., 849^Leopold Stupica, 15042 Josip Oberman, 15. maja 1911. Dr, št. 75 članov. Od.društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet. 111., 11460 Metod Kermec, 22. maja 1911. Dr. .št. 92 članov. Od društva sv. Jožefa 12, Forest Ci‘y, Pa., 19809 Ivan Borštnik, 15. maia 1911, • * ’• ". - - * Dr. št. 229 članoi. Od društva sv. jan. Krst. 2>\ Ironwood. Mich., 16028 Peter Wll'djan. 17332 Ivan Osterman, 17138 Karl Gerič, 17243 Peter Bočina, 22. maja 1911. :......... - Dr. št. 44 članov. Od društva sv. Frančiška Sal. 29. Joliet. III . 1569o Alojzij Gutnik, l2s56 Karol | Vidic, 8, tnaja 1911. Dr. št. 227 članov.! Od društva sv, Alojzija 42. Shelton, Pa., 12973 Jožef Crudetiič, 23. maja 1911. Dr. št. 94 članov. Od društva sv. Alojzija 52. Indianapolis, Ind., 16249 Josip Šušteršič, 15504 Franc Lušček, 16257 Alojzij Mašera, 22. maja 1911. Dr. št. 155 članov. Od društva sv. Srca Jezusovega.54, Chisholm, Minn., 16517 Jakob Krže. 12599 DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejega zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”. On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož m žena, ako je to sploh mogoče. s Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaj?, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolez-en, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj' in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajtc pisma tako: DR. MARTIN J, IVEC ? 900 N: CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS; Ivan Tomašetič, 8. Od društva sv 1911. Od društva SV. 1911. Od društva št 1911. Dr. št. 103 člane. I; Jožefa 57, Brooklyn, 'N. Y., Í3484 Avgust Marsch, 16. maja Dr. št. 145 članov. 'rahčiška 66, Cleveland; Ohio Í6210 Franc Lenarčič, 16. maja Dr. št. 43 članov. Barbare 68, Irwin, Pa..- 125n/ Ivan Mihelčič, 18. maja 1911. Dr. št. 86 članov. Od društva sv. Pefra in Tavla 89, Etna,-Pa., Î574.3 Josip McKškun, 8. maja 1911. Dr. št. 74 članov. Od društva sv. Družine 1C9, Aliquippa, Pa., 11669 Josip Vrečar, 11137 Ivan Serce!, 19. maja 1911. Dr. št. 11 članov. Od društva iv. Roka 113, Denver, Colo., 15447 Franc Tekavec, 11360 Jožef Erjavec, 13. maja 19.11. Dr. št. 47 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 15803 Mihael Žele, 15802 Josip Erčul, 22. aprila 1911. Dr. št. 58 članov. Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 12774 Tomaž Šneller, 1. maja 1911. — . ---------- - • • • . Dr. št 166 članov. ODSTOPILI ČLANI. ~'i— ■■ ■ . - «— Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 13507 Ivan Škulj, 15. maja 1911. - Dr. št. 99 članov. IZLOČENI ČLANI. Qd društva sv, Jožefa 58, Haser, Pa., 16406 Josip Šimnovec, 22. maja 1911. Dr. št. 75 članov. Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 15262 Josip Žnidaršič, 16. maja 1911. _ , - - - . Dr. št. 42 članov. _ PRISTOPILE ČLANICE. K društvu ŠV. Štefana I; Chicago, 111., 4941 Marija Zvežič, roj 1884, zav. ¿Í $1000, 3. razred, spr. 7. thUja 1911. Dr. št. 25 čianifc: K društvu sv. Frančiška Sal 29, Joliet, 111., 4943 Áhtonija Rolih, roj 1888, zav. za $1000, 2. íázféd, Spr. 7. maja 1911, Dr. št. 92 članic. K društvu sv. Jožefa 4l,- fj'ttsburg, Pa., 4942 Frančiška Burja, roj 1887, zav. ža $1000, 2. razred, sjjr. 14. maja 1911. Dr. št. 17 članic. K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 4944 Katarina Bašič, toj ISS# zav. zâ $500, 3. fazred. spr. 7. maja 1911. Dr. št. 48 članic. K društvu šv. Srca Jezusovega 34, Chisholm, Minn., 4945 Neža Erčul, roj 187/, fáv. za $500, 4. razred’,;#gr. 9. maja 1911. Dr. št. 27 članic. K društvu sv'. Cifïiâ in Metoda 59, EVčleth, Minn., 4946 Jožefa Petek, roj 1885, zav. za $100P, 3/ razred, spr. 14. ¡Saja 1911. Dr. št. 35 članic. K društvu Marije Po’fBa^tfj 79, Wauke«a!ii, 111., 4947 Marija Babnik, roj 1892, *av, za $1000, I. razrëtfj 4948 Katarina Čuk, roj 1889, zav. za $500, 2. raz-fêéf spr. .14. maja 1911. Dr. št. 31 članic. K drustv« sv. Ant, Pad. 87, Joliet, hi, 4949'Ffâüea Korbar, roj 1887, zav. za $1000, i. razriti, jpr. 14. maja l9l Í. Dr. št. 19 članic. K društvu s v. Alojzija' 38, Mohawk, Mich., 4950 Marija Gradišar, roj 1883, zav. za $!«$• razred, .Spr. 7. maja 1911. Dr. št. 5 članic. K društvu Marije Z dri Bol, 94, .Cumberland, Wyo., ^951 Kristina Petraš, roj 1886, zav. za $1000, i. razred, spr. 19. maja 1911. Dr, št. .13 članic. K društvu Marije Čist’. Epric. 104, Pueblo, Colo., 4952 Marija pdt-rie, roj 1 §92, zav. za $1000, 1. razred';- 4953 Frančiška Nosan, roj 1889, Ž2V. žs $500, 2. razred, spr. 18. maja 1911. Dr. št. 42 Čiariis, K društvu sv. Ane, 105, New York, Íí. ¥., 4954 Alojzija Lustifr,- joj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 14. maja Ÿ$îî. Dr. št) 55 članic. K društvu sv. Genovefe 108, Joliet lil., 4955 Ana Mušič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 8. maj d!! 1911: Dr. št. 52 članic. K društvu sv. Srca Marije 111, Barberton) Óhipj- #56 Marija Makaj, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 10. maja 1911'. Dr. št. 14 članic. K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Mirin'., 4957 Johana Vesel, roj 1883, zav. za $500, 3. razred, spr. 12. maja 1911. Dr. št. 12 članic. PRESTOPILE ČLANICE! Od društva sv. Cirila m Metoda 4, Tower, Min'd.,„k društvu sY. Družine 136, Willard, Wis., 255 Marija Toleni, 15. maja 1911. I. drl št. 27 članic. II. dr. št 7 članic. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 456 Marija Perko, 22. maja 1911. I. dr. št. lšf čl. II. dr. št. 8 članic. Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., k društvu sv. Ane 105, New York, N. Y., 2991 Ivana Mevžek, 12. maja 1911. I. dr. št 15 čl. H. dr. št! 54 čl! Od društva sv Ane 127, Waukegan, II., k društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 3813 Jerica Čelešnik, 14. maja 1911. I. dr. št.'62 članic. II. dr. št 29 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 2006 Franca Winski, 15. maja 1911. Dr. št. 7 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 641 Barbara Wagner, 15. maja 1911. Dr. št. 108 članic. Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 3884 Hermina Marsch, 16. maja 1911. Dr. št. 46 članic. Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 1788 Marijana Šimnovec, 22. maja 1911. Dr. št. 25 članic. Od društva Marije Čist. Spočetja 80, So. Chicago, 111., 3639 Marija Malekan, 9. maja 1911. Dr. št. 91 članic. Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 3535 Marija Gostič, 18. maja 1911. Dr. št. 14 članic. Od društva Marije Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo?, 4430 Marija Mišica, 24. maja 1911. Dr. št. 40 članic. Od društva' sv. Veronika 115, Kansas City, Karts., 3572 Neža Malnar, 2. maja 1911. Dr. št. 63 članic. ODSTOPILE ČLANICE. Gd društva sv. Ane Î34, Indianapolis, Ind., 4332. Antonija Bajt, 10. maja 1911. Dr. št. 24 članic. Od društva sv. Rozalije 140, Springfield, 111., 4923 Marija Mlakar, 15. maja 1911. Dr. št. 19 članic. ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $10(00. Pri društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 12315 Franc Žunič, zvišal 19. maja 1911, razred 2. Pri društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 8933 Jurij Markovič, zvišal 10. maja 1911, razred 6. Pri društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 11617 Matija Ban, zvišal 14. maja 1911, razred 3/ JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine t društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. i<\ 00. 2016 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ y Jouer isju, mo PIVO V STEKLENICAH Bottling Dapt Cor. Scott âfld Clâÿ St ” " " Both Telephone« 2ft Če imate opraviti « sadnjo pojdite do Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL ^--- ZA NAJBOLJŠI ------- PREMOG po pAfiričrni Ceni telefonajte ¿8 Mi' M. Trbuy & Son. Chicago tel. 24f. N. W. tel. 61. Wilmington Lump, tona po $4.00 Pena, tona po.......$3.50 Wash Nut, tona FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja eopet ogenj pojdite k ... 1. AiifSiftr Š Č H A G E R "3 North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank«. Popravljamo Delo jamčimo, kupljdfié' jfa attire ju jemo ËrézplaSa». .. $2.00 KtóiSíí ÚÍ j :'»i V MESTU, Brennan & Olander 305 Jefferson St., Joliet, Illinoia. Retsof Faírm. *«*l- io ob Acres. .J__Farm and Farm Buildings of (jAToster, Fairchild. Wls . Slika predstavlja fartharsko poslopje, ki je naprodaj s 200 akrov zemlje. Naprodaj šest razdelanih farm, katere so lastnina N. E. Foster in njegovih dveh sinov. Na teh farmah so pridelovali živila za ljudi in živino za N. E. Foster Lumber Co:, ki je uposlovala na stotine delavcev pred 8 leti. Te farme so vse blizu glavnih železniških prog. In prodajo se od 40 akrov in več skup s poslopjem po različni nizki ceni. Prodajo se te farme z pogodbo eno četrtino ali več v gotovem denarju, ostalo vsoto na večletne obroke. N. E. Foster, večkratni milijonar, lastuje tudi več tisoč akrov ro-dovite zemlje v Clark County, Wiscopsin. Ta zemlja je sedaj naprodaj po 17 dolarjev alcer na lahka izplačevanja. Zemlja leži poleg slov naselbine Willard in Gormans v Clark County, Wis., kjer je uže čez 50 stov. družin naseljenih. Ravno sedaj slovenski pijonihji in County inženir odpirajo in mirijo zemljo na vzhodni strani Willard železniške postaje. Zemlja leži pol milje in več ^Willarda. žatorej/naj se vsak, ki želi kupiti farmo, požuri da pride sem prej ko more. Vsak naj si kupi železniški tiket do FairchiltJ, Wisconsin, od tam 15 milj se je še za peljati do Willarda. Za nadalja' pojasnila pišite na IGNAC ČESNIK, P. O. Willard, Wisconsin, Clark' Co (Opomba: Vsak, ki plača eno četrtino denarja na kupljeno zemljo, dol bi apstrakt ih zemljiško pismo. Odlomek povesti o godcu si. Zvirtalu. ženske in angeli, že precej izurjene ' rboru: Stari godec Zvirtala je umrl. Zavihal je brke, stisnil harmoniko pod pazduho ter se odpravil proti nebesom. Pogleda: Vrata so zaprta. Misli: Trkal na vrata ne bom. Menda še spe. Vsede se na štor pred vrati in čaka. Toda kmalu mu postane dolgčas, vzame harmoniko izpod paz-dtihe, poskusi s prsti na tipkah, potegne in zaigra. Začetkom je igral tiho, da ne bi budil, pozneje je pa potegnil močneje. Ko je zaigral, se je spomnil na svojo babo, ki jo je pustil na zemlji, in ko se je spomnil babe, je zapel: Ljubi samski stan, ti si lep tako, kamor se ozrem, povsod vidim ženo! Ko je tako zapel nekoliko glasno, je zaslišal za vrati: “Kdo je tam?” “Sveti Peter” — pomislil je Zvirtala, toda odgovoril je pogumno, ker so ga za ča.sov cesarice Marije Terezije vzeli h kirasirjem in je celih dvanajst let služil: “Jaz!” “Kakšen jaz?” “Zvirtala.” “Kaj se pa tako dereš?” “Saj se ne derem, samo pojem.” “Da bi te hu...” hotel je reči sv Peter, a se je v zadnjem trenotku spomnil, da ne sme kleti — “s takim petjem! Zakaj si pa tako pozno prišel?” “Res sem prišel o nekoliko nerod nem času. Toda jaz sem šele včeraj zvečer umrl.” “Včeraj zvečer?! Potem bi pa moral biti šele na pol pota!” “He, sveti Peter, jaz dobro hodim, sem Gorenjec!” “Odkod pa si?” “Z Gorenjskega.” “Od Tržiča?” “Da.” “Iz katere vasi?” “Če vam prav povem, saj vseeno ne boste vedeli. Saj je ne poznate.” “Jaz vse poznam. Odkod si torej?” “S Počakovega.” “Kako se pa pišeš?” “Boštjan Brcek.” “Kako te pa kličejo?” “Zvirtala.” “Kako se pa pri hiši pravi?” “Pri Oklesku.” “Torej vsedi se tamle, Oklesek, dokler se ne zdani. Pa ni treba ropotati.” “Ne bom, ne. Lahko noč, pa dobro spite!” “No, no, tiho!” Nekaj časa je sedel Boštjan Zvirta la tiho. Proti jutru ga je pa začelo zebsti, dasiravno je bilo še poleti, ter je spet pritisnil na harmoniko. Kar se prikaže nad vrati neka gla vica, za njo druga, tretja. Bili so angelčki. “St, St,” reče eden, “kako lepo Ko je Zvirtala to slišal, je potegnil za harmoniko z vsemi prsti in zaigral koračnico: “Hej, Mažar pije, hej, Ma žar plača!” “Ah, kako je lepo! Prekrasno!” so klicali angelčki. “Kakšna muzika pa je to?” “To je rokovnjaški marš.” “Ah, rokovnjaški, — ah, rokovnjaški!” začeli so klicati angelčki in ploskati v roke. “Ah! kako je to lepo!’ V tem je zaškripal ključ v ključav niči, vrata so se odprla, in nebeški ključar sveti Peter je stal na pragu. “Zvirtala!” “Kaj?” “Pojdi!” “V nebo ni treba prositi!” Takoj se je razneslo po nebesih, da je prišel tisti Gorenjec, ki igra na harmoniko. Ta novica je prišla do samega Boga očeta, ki je zjutraj vstal in na hodniku pred hišo sedel in iz pipice kadil. Bila je ravno nedelja in zato ni nič delal. Niso še Zvirtalo ukvartirali, ko je že prišel angel, toda ne tako majhen, v beli srajčici in z belima perutniči-cama, ampak velik, v srebrni opravi in z ognjenim mečem na, strani, pe rutnici je pa imel iz mavrice, ter je rekel: “Zvirtala!” “Kaj?” “Ali res znaš igrati?” “Res.” “Razbojniškega?” “Ja.” “Ali bi zaigral?” “Zakaj bi ne zaigral? Pred kom pa? “Pred Bogom očetom.” Zvirtala se je popraskal za ušesi. Toda samo enkrat. Saj je bil Okle-skbv in vsi Okleski so bili korajžni ljudje. “Bom pa.” “Pa pojdiva,” reče angel po gorenjsko. “Vas lepo vprašam, ali niste bili morda kdaj na Gorenjskem?” vpraša Zvirtala vljudno. Angel se nasmehne. “Enkrat sem bil,” reče. “Kje pa? Toda oprostite, da sem tako predrzen.” “Ko so se vaši ljudje tolkli s Turkom doli v Kokrski dolini, smo pomagali. To je bilo takrat, ko se je vršila povest o “Miklovi Zali”.” Zvirtala je pogledal neverno na angela. Saj je bil še mlad, komaj dvajset let. Angel se je nasmehnil, ker je spoznal, zakaj se gre. “Tukaj v nebesih se nič ne staramo,” je rekel. Zvirtalo je bilo nekoliko sram in je odvrnil: “Saj ni čudno. Kako bi člo vek takoj vse razumel, kako je v ne besih? Saj še’'na zemlji ne zastopiš vsega, kaj šele v nebesih!” ‘No, pojdi,” reče jnu angel in stopi sam naprej. Gresta po široki ulici (kakor je Dunajska cesta v Ljubljani), po obeh straneh stoje srebrne hiše, kjer svet mki prebivajo. Slednjič prideta pred zlato hišo, a pred hišo sedi na klopici Bog oče in kadi iz pipice. Zvirtala ga pozdravi in mu seže v roko, Bog oče pa pokima z glavo. Okoli stoje angeli, majhni in veliki, arhahgeli v zlatih opravah, svetniki, svetnice in vsi drugi nebeški prebivalci, moški, ženske, bab pa, da strah Od vseh strani so prišli poslušat godbo. Strašna gneča je bila, tako so se tiščale te duše druga v drugo. “No,” izpregovoril je Bog oče “Zvirtala, zaigraj.” A Zvirtala se je spet poklonil Bogu očetu in rekel: “Vas lepo pozdravljam, nebeški gospodar! Ali ne veste če ni tu kakšnih mladih Gorenjcev v nebesih?” “Čemu pa?” “Ker, če bi zaplesali, bi se bolje zaigralo.” Bog oče se je nasmejal in takoj dal znak dvema angeloma. Angela slečeta, a se vrneta kmalu sama. “Nekaj jih je, toda starih,” sporoči angel. “Kaj bo to,” reče Zvirtala, “ali bodo starci plesaii? Kje so pa mladi? Saj se vendar včasih zgodi, da tudi kdo mlad umrje.” Sveti Jurij pa reče: “V vicah bi jih bilo treba iskati.” “Saj res! To ste pa vi, stric, dobro povedali! V vicah!” reče Zvirtala “Tam bodo! Tam jih bo celo krdelo Že vem: Mačkov iz Trzina, ki ga je ubil Brenk iz Mengša pri Vinčarjevi Jerici. To je bil tat! Stari Keber iz Topol — obesili so ga na Ljubljanskem gradu — on je v življenju ubil trinajst oseb, kakor je sam priznal. Ta bo pa najbrže v peklu? Orehov čev France, ki ga je voz potlačil nekje pod Motnikom. Strašno se je rad pretepal — eh, če bi ta prišel! Sto vasi daleč ni nobeden bolje plesal od njega!” Bog oče je pa mahnil z roko. “Zaigraj!” “Kaj pa?” “Rokovnjaško.” “Če rokovnjaško, bom pa rokov njaško.” Zvirtala prime za harmoniko, poskusi s prsti na tipkah, potegne najprej narahlo, potem pa krepko in za poje zraven: “Hej, Janček, srček moj, kam dal si pušete svoj, ki sem ti ga dala? Oh, šel sem na vojsko, je padel mi v vodo, tvoj pušelc, duša moja!” in potem dalje tisto: “Hej, vodja, vodja naš, dobre fante pod seboj imaš!” in potem: “Hej, rokovnjači plešejo!” tako je izigral vse, čisto do konpa. Bog oče pokima z glavo. Všeč mu je bilo. Kaj pa šele svetniki, angeli in zveličani! Kar niso mogli dosti pohvaliti Zvirtalovega igranja. Zvir tala je bil pa tako vesel te hvale, da so mu stale brke pokoncu. Pa šele potem! Bog oče je šel v svoje stanovanje, zdaj so pa začeli svetniki, svetnice, angeli prositi Zvir talo: “Igraj! igraj! igraj! Kaj pa peti znaš?” Zvirtala pa nič ne odgovori, ampak zapoje takoj po gorenjsko: “Kaj nam pa morejo, kaj nam pa morejo, ker smo vesel?” svetniki pa vsi: “Ah, ah! Kako je le po! Ah, kako je ginljivo!-----------■’ Tako je Zvirtala igral in pel v ne besih. A kaj sd zgodi! Sveti Jožef, Jezuščkov varih, gre po nebu in nese v rokah malega Jezuščka. A tu za sliši neko dušo, ki poje še z otročjim glasom: oni ¡e, “Sem fantič star komaj osemnajst let, me cesar hoče k vojakom imet!” Sveti Jožef posluša, a z druge strani zasliši neko moško dušo, ki poje basom: “Ti si moja, Minka, moja, ti si moja, jaz sem tvoj!” Komaj se je sveti Jožef ozrl proti strani,’odkoder je zvenelo to petj_, kar je zaslišal od tretje strani visoko gori nad glavo z angelskim tenorom, to pa tako visoko, da je kar donelo nebu: “Naj strela ga zadene, pastirja tistega, ki svoje ovce žene na mojo trato past!” Sveti Jožef se prime za glavo! “Raca na vodi!” — reče — “kaj pa je to?!” Teče k svetemu Petru. A :tu, na prostoru, kjer bi se imele zveličane duše učiti angelskih pesmi, ne stoji v sredi angel Gabriel z zlato paličico in trobento, ampak Zvirtala sedi na stolu in igra, okrog njega pa duše, moške, Pojdimo domov — noč je temna, da bi zastonj — nam ne prišla, pri cesti krčmar — denarce ima. mi smo korenjaki — naj nam jih da!' “Jezus Kristus!” zakričal je svet Jožef in tekel, kar je mogel k svete mu Petru: “Kaj pa je to?” V tem trenotku je prišel tudi arhan-gel Gabriel in povedal, da v nebesi! sedaj ne mara nikdo peti drugačnih pesmi, kakor gorenjske rokovnjaške, celo sveta Cecilija. ‘Zvirtala jih uči” — reče — “čudne reči se gode! Novih pesmi bi se imeli naučiti. Jutri je praznik Malega Šmarna, pa nobeden nič ne zna!” Prišla je noč, poslušajo. Od vseh strani se slišijo samo gorenjske pesmi, celo nebo jih odmeva. Zjutraj reče sveti Peter arhangelu Gabrielu: “Tako ne more biti. Pokliči tega Zvirtalo.” “Že prav.” Zvirtala pride in nese harmoniko pod pazduho ter pozdravi svčtega Petra. “Zvirtala!” — reče sveti Peter — “ali bi ne šel ti kam drugam?” “Od tukaj ?” “Da.” “Iz nebes?” “Da.” “Kam pa?” “Kam” — ponovil je sveti Peter — 1 “to je ravno...” ter se je zamislil. ! “Zakaj pa?” — vpraša Zvirtala. “Saj so me vendar po smrti sem poslali.” “Seveda so te.” “Nisem kradel, nisem ubijal, nisem ropal.” “Saj vem!” “Kaj torej?” “Toda, vsi v nebesih pojejo tvoje pesmi, odkar si ti tukaj.” “E, kaj pa je to?” “Zvirtala!” — reče sveti Peter — “hm” —- ter pokašljuje — “iz nebes je treba, toda kam?” Zvirtala pomisli nekoliko, se popraska za ušesom in reče: “Ej, nikar si s tem glave ne belite! Zame je vse dobro! Pa grem!” “Kam?” “Odkoder sem prišel.” - “Na zemljo?” “Zakaj pa ne?” “Jaz sem te mislil dati na kakšno zvezdo.” “Ni treba. Ne maram za nobeno zvezdo. Grem raje dol.” “Iz nebes?” “Kaj pa je zato?” Jaz najdem tudi tam nebesa. Hodil bom po gozdih in igral po dolinah. Skrbel bom, da ne bodo izumrli starodavni napevi. Sedel bo mladenič s citrami pri ovcah, zaigram mu tiho za vrhuncem. Zapoje deklica za kravami pod bregom, jaz ji pomorem. Pojdejo gospodarji v gozd drva sekat in jaz jim bom zabrenkal za ušesi, kakor so peli očetje. Če pa ne bo nikogar, bo voda po *potokih, bodo zmrznjena jezera, kjer bo veter žvižgal na ledu, bodo gozdovi in meni ne bo dolgčaš in se ne bo tožilo za rajem. Ko sem še živel, sem prosil včasih gospoda Boga, da bi mi dovolil po smrti večno ostati na planinah. To je moje nebo in jaz bi ga ne zamenjal, če bi mi dajali sedem nebes.” “Torej pa pojdi, Zvirtala, če ne, bi nam tu celo nebo zmešal. Toda, da ne boš očital, da ti delamo krivico?”! Zvirtala je pa že prijel za svojo harmoniko. — “Moj raj je tam, kjer je moje srce” — reče. Poslovil se je lepo od svetega Petra in šel skozi nebeška vrata na pot, ki pelje proti zemlji. Bila je noč. Po mlečni steži je šel doli, harmoniko je nesel pod pazduho, ko se je pa začutil na prostem, je zaukal: “Hu, hu!” — in zaigral je v višavi: “Na Gorenjskem je fletno, k’ so bele ceste, pa frišni studenci, visoke gore! O Janček, o Janček, kako si korenjak, po celi dolini te občuduje vsak! Nikar se ne sramujte v sorodstvu rokovnjača. Naj kdo vam kaj stori, z gorjačo mu poplača!” Tako je šel Zvirtala popevaje po mlečni stezi dol na zemljo, dokler ni zadel ob belo skalo in se ustavil na vrhuncu .Grintovca. — “Mir”. NGLEŠČINA brez učitelja! Sloven 38 W. 145 St„ New York, N. Y Naj večja zaloga slov. knjig. Pišit« jo cenik! Kadar hočete barvati hišo ali pre meniti papir, se oglasite pri meni. Mo e delo je jamčeno, ceno in hitro. JOS. J. BENEDIK slovenski barvar in dekorater Chicago tel. 3891. 1820 N. Broadway, Joliet, Illinois J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111. Ana Vogrin Izkušena babica 210 Ruby St, N. W. 1727, Joliet 111 Drži se ga. “Poizkušala sem vsakovrstno milo za otroško kopel, pa držala se bom Severovega Zdravilnega mila,” piše ga. Emilija Krajačič, 2028 Elston ave., Chicago. “To milo ima antiseptična, kožozdravilna in čistilna ■Svojstva in je zelo pripravno za toaleto, umivanje lobanje ter kopanje otrok in odraslih. Vprašajte svojega trgovca ali lekar-nika. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Novo kurivo. Novo kurivo so vpeljali Angleži v Egiptu kjer ni nobenega premoga. Imenuje se papirus, to je .tista rastlina, od katere ima ime naš papir. Reka Nil ima namreč več strug, po katerih se izliva v morje. In te struge so tako gosto porastle s papirusom, da se celo parne ladje komaj prerinejo skozi. Zdaj so Angleži začeli kositi papirus in so iz njega napravili stisnjene kvadrate, ki so zelo izvrstno kurivo. Glede toplote so le malo slabši, kakor naj boljši premog, poleg tega pa še za štirideset odstotkov ceneje. R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. W. Woodruff, ass’t kasir. 1011 M Kapital $100,000.00. Barber Building J-oliet, I1L TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor bank« v stari domovini. 3% OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieta. Popolnoma varno naložen denar --JE PRI- Hranilnici in posojilnici za Kandijn in okolico, REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO. Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov a vsem svojim premoženjem. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obre» stujejo po 4J4 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuj* sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem. Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov: HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA ČITAJTE! Uk£žem V£m cestu k štastiu. Dokazal som to tisiceTuđom a dokažem to a j Vam, ako nadobudnu t šfastia. Odpište mi svoju adressu a pošlite 2c štemp-lik a ja V£m pošlem dplny nd-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat. ELSOON NOVELTY CO. 3515 W. 51st ST., CHICAGO, ILL. SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. Joliet, 111. 913 N. Scott St. Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 fÆf* fÉ* fl!» % * « * * Zgodnji znak sušice. Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je bleda barva ♦ « Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane'tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je: * * % * TrinerjevoZdravilnoGrenkoVino To zdravilo, ki je napravljeno iz dpbrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zadobila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJE-VO ZDRAVILNO GRENKO VINO. Izguba teka Nepravilno prebavljanje « % % Slabost po jedi Običajna zabasanost Glavobol Nahod ÏOÂBPB TEIWHß’a •toiATsm» Kolika in krč Izguba moči Rumenica Onemoglost Nekatere ženske bo- lezni Izbruhi so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina. To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911. kemioni laboratorij, 1333-1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. * » * * » » » * % * * » » » » =F JOSIP KLEPKO JAVNI NOTAH Izdeluje vse v notarsko delo spadajoče listine *006 N. CHICAGO ST, JOLIET St raka vam očisti in pogladi obleko. Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst. Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes. \ Oba telefona 488. Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Street Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets. Bray-eva Lekarna Sepriporoča slovenskimi/ občinstev v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet SLOVENSKI PRAVNIK. R. F. Kompare ADVOKAT ¿P Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE SO. CHICAGO, ILL. Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M. B. Schuster Voung Building. Frank Žagar KROJAČ, 205 Indiana St. Joliet, 111. N. W. telephone 962. šivam, popravljani in čistim obleke. C. W. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. ROJAKOM priporočam svojo Gostilno, * Phoenii Buffel kjer se toči vedno sveže pivo, žgani ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. SlsiofT N. W. Phone 609. 1137 N. Hickorj St., Joliet Frank Terlep NOVA GOSTILNA 1134 N, Hickory St., Joliet, 111. Chicago tel. 1387 R Svojim mnogim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvonl lep moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko posetite. Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošlil Titi Joliet Nali Na vogla Chicago in Clinton nHc RAZPOŠILJA DENAR NA VSK KRAJE SVETA, Emil Bachman 1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL. Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, »APA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd. Kapital in prebitni sklad $100,000.00. ROBT. T. KELLY, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. C. G. PEARCE, kasir. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111. Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. POZOR, ROJAKINJE1 Ali veste kje je dobiti najboljše me 10 po najoižji ceni? Gotovol V mesnic J. & A. Pasdertz /t dobijo najboljše sveže in prek» ene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is Poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba ji aaše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone m; Življenje na Filipinih in njihova zgodovina. Spisal Jakob Cuznar, vojak v službi Strica Sama. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj n in firnežev. Izvršujejo se vsn kar varska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah. Alexander I\ara & Chi. Phone 376. L/ N. W. 927. KiritičičBros Cor. Columbia in Chicago Sts. Točimo izvrstno pivo,, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo. PREMOG. PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog po $4.00 tona. NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE M. PHILBIN 515 Cass St., Joliet, 111. Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4. Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je Tie A. w. Fleier Dm Co. LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku. (Dalje.) Dne 6. sept. 1. 1522. so pripluli v Sanlucar, do ustja reke Guadalquivir, ob kateri leži. mesto Seville. Edina ladija “Victoria” izrrled petih ladij 'in od 234 mož, ki so razvili jadra ladij te ekspedicije skoraj 3 leta poprej, se jih je vrnilo samo 18 srečno nazaj v domovino. Slovesno so Španci sprejeli to peščico svojih trudnih in izmučenih mor narjev. Obdarovali so jih z mnogimi darili. Elcanu, poveljniku ladije, pa je bilo podeljeno plemstvo. Tako je bila naša majka zemlja, po vožnji polni nesreč, trpljenja in bridkosti, z izgubo mnogih človeških življenj, od človeka prvikrat okrožena. Dokazano je bilo, da se Azija in Evropa lahko doseže potom zapada, in da največje vseh morij leži med Azijo in novim svetom Ameriko. Bilo je to največje odkritje in najslavnejša vožnja, kar se jih ’je kedaj izvršilo in se jih bode še kedaj podjelo. Misijonarji kulturonosci. KmalOj po odkritju se je na Filipine priselilo, razun posvetnih služabnikov, uradnikov in vojakov španske vlade, tudi večje število redovnikov in misijonarjev, ki šo z velikim uspehom de-' lovali med Filipinci, razširjali krščanstvo, vedo in omiko, jih učili polje-' delstva in rokodelstva, ustanavljali dobrodelne zavode, šole — ljudske, sred-1 nje in višje — m bolnišnice. Učne zavode so vzdrževali in upravljali o-' četje dominikanci in jezuitje, kot mnoge še danes. Vseučilišče sv. To-' maža Akvinskega v Manili je danes1 najstarejši učni zavod pod zastavo Z. i Držav. In kedo še ni čul od svetovno slavne zvezdarne (observatorij), ki je , pod vodstvom očetov jezuitov v Manili? Zgradili so tudi številno bolniš- j nic; ti človekoljubni zavodi so pod! vodstvom očetov frančiškanov, ki so 1 in še oskrbujejo uboge in od vsega sveta zapuščene bolnike. Ustanovili so tudi bolnišnico sv. Lazarja za go-bovce. Sprejemali niso le Filipincev, ampak tudi bolnike iz drugih dežel. Že 1. 1633. je kitajski cesar poslal v Manilo ladijo, polno od te nesrečne bolezni okuženih bolnikov, ki so jih frančiškani z usmiljenjem sprejeli. Krščanstvo na Filipinih. Napredek in razvitek krščanstva je gotovo ena najzanimivejših točk v zgodovini Filipinskih otokov. Krščanstvo je bilo orožje in sredstvo, s katerim so Španci na Filipinih in križem sveta ukrotili toliko tisočev divjih narodov; bil je to največji pripomoček njih uspešnemu delovanju med pogani. S čudovito hitrostjo so pristopali pod zastavo katol. cerkve tedaj po Filipinih živeči Malajci vseh vrst. 65 let po Magellanovem odkritju je bilo več ko polovico tedanjih prebivalcev krščenih. Z vero se je širila luč prosvete in nravnosti. Sužnost, ki jo je našel Magellan splošno v navadi po otočju, v največje nasprotstvo veri In prosperiteti, je bila odpravljena 1. 1591. po ukazu papeža Gregorja XIV. Cerkev in dobrodelni zavodi so se gradili vsepovsod po nad tisoč milj o otokov dolgih obrežjih, ki od pomor skih mestec do oddaljenih gorskih vasi še danes poveličujejo slavo božjo in bodo pričali še pozfiim rodovom, da so bili Španci mojstri, ki so postavili temelj tem velikim in koristnim delom. Dolg je imenik zaslužnih mož, ki so v zgodnjih in poznejših dnevih stražili špansko usodo na vzhodu. Mnogim so postavljeni v spomin krasni spomeniki v Manili in drugod. Jezuit ustanovil Manilo. Svetovno znano mesto Manila, ustanovljeno od Legaspija 1. 1571., je bilo v preteklih časih najslavnejše evropsko mesto na vzhodu. Mesto leži ob krasnem zalivu, sedaj zvanem Manila Bay, ob ustju reke Pasig, ki se izteka iz jezera Laguna de Bay. Hiše, stare in moderne, so bolj nizké, radi varnosti pred pogosto obiskujočim potresom. Prvo hišo v Manili je sezidal z lastnimi rokami jezuitski oče Sedeño in tako naučil in navdušil druge k delu. Naučil je domačine tudi delati o-peko in žgati apno. Stari del mesta je obgrajen z mogočnimi krasnimi stenami, ki merijo od sedem in pol do devet čevljev v premeru m so obdane odzunaj z globokimi jarki, napolnjenimi z vodo. Te mogočne stene so nad stri sto let čuvale Špance pred napadom poganstva, Morov, Kitajcev, Japoncev in Angležev. Mesto je bilo že od nekdaj stolica Filipinov; sedaj šteje nekaj nad štiri tisoč prebivalcev. Prebivalstvo Filipinov je štelo, ko jih je Magellan svetu odkril, okrog pol milijona neciviliziranega divjega ljudstva, katero se je namnožilo do ameriške okupacije do blizu 8 milijonov, ki so prišli v roke Z. D. po večini kot dobri, civilizirani katoličani, izvzemši nekaj tisoč poganov iti mohamedanov. Kak je razloček med kot ovce krotkimi kristjani in fanatičnimi Mori, mo-hamedanLin divjimi pogani, to ve in ima o tem najboljšo izkušnjo vlada Z. D., ker ravno v krajih, kjer žive ti nekristjani, mora še danes z velikimi stroški vzdržavati številno vojaštvo ter z orožjem in silo’ščititi mir; kljub temu pa se še vedno ponavljajo nemiri in zločini. Neumljivo je današnjim modernim vladam, ki vzdržujejo kolonije, kako so Španci skozi dolga stoletja z uspešnim razvitkom, brez obstanka številne vojske, vzdr- žavali mir, kar je pod današnjimi razmerami nemogoče.. Konec in žalostni zaključek španske zgodovine na Filipinih pa je čitateljem gotovo še v dobrem spominu, izza špansko-amer. vojne 1. 1898, ko so ti lepi otoki prišli pod zastavo Z. D. zvezd in ' prog, ki danes ponosno vihra po zraku, kot se glasi v pesmi našega polka: ’’Go from Maine to California and you will find old Glory there, From Alaska to^ the Philipines it's floating in the air; And if anyone attempts to pull it down, he’d best beware, When the Third goes marching on.’' Vzrok špan.-amer. vojne. Kakor znano, se je špan.-amer. vojna pričela radi ameriške vojne ladije Maine, ki je bila na Kubi na havanskem pristanišču v noči dne 15. febr. 1. 1898. ,od španske mine ali to'rpede razstreljena; pri tem je bilo ubitih in z ladjo potopljenih 266 človeških žrtev, ameriških častnikov in mornarjev; težko verjetno je, da je bilo to nečloveško delo izvršeno po vednosti Špan. vlade ali nje višjih uradnikov. O tej nesrečni ladiji, ki leži v hava-skem zalivu in čaka rešitve, se mnogokrat zelo različno govori in piše; posebno ob volitvah, ko prihajajo na dan najskrivnejši, storjeni in nestor-jerii grehi kandidatov oziroma strank, se predbaciva repub. stranki, da je pričela vojno na krivičen način, namreč, da je bila ladija razstreljena po svoji lastni notranji razstrelbi. Če bi bilo to res, bi bil madež za Z. D., ki ga ne pomni zgodovina. Ni dolgo, odkar je bila od kongresa dovoljena večja svota denarja za vzdig te ladije, da se svetu očitno dokaže pravi vzrok nesreče. Z delom se je že pričelo. K preiskavi bode povabljenih razun zastopnikov špan. vlade tudi več drugih evropskih izvedencev. V mesecu aprilu 1. 1898., takoj po tem nesrečnem dogodku, je bila od Z. D. napovedana Španiji vojna, ki je bila pogubonosna za Špansko, ker vsaka ladija nje ponosne mornarice, ki je prišla pod ogenj ameriških topov, je bila razdejana in uničena. Španci poraženi v par urah. Ob začetku vojne ;so imele Španija in Z. D. oddelke brodovja v azijskem vodovju, špansko ležeče pri mestu Cavite v Manila Bay, ameriško pa v Hbngkongu na Kitajskem. Takoj ob napovedi vojske je poveljnik amer. brodovja, Dew’ey, dobil povelje, napasti špansko brodovje. Dewey je priplul v Manila Bay v jutranjem mraku dne prvega maja in je plul naravnost nasproti španskemu brodovju pri Ca -vitu. Brodovje Z. D. je bilo močnejše in boljše, zato so bili Španci v par urah poraženi, njih brodovje razdejano in uničeno. Nekoliko pozneje, ko je dospelo ameriško vojaštvo, je bilo vzeto mesto Manila in druge španske postojanke. Španski vojaki so bili po večini bolehni, primanjkovalo jim je ponekod tudi že živil, zato so bili kmalu poraženi. Takoj po padcu španske vlade so se postavili na noge domačini Filipinci: ustanovili so svojo vlado in vojska in proglasili Filipine za neodvisne. Borili so se za neodvisnost in povzročali nemire za par let, kar je stalo Z. D. na milijone dolarjev; končno pa je vendar le zmagal ameriški dolar in zadušil vsako uporno delovanje vstašev. Filipinskih otokov 3,100. Otočje Filipinsko leži jugovzhodno od Azije, med južnim Kitajskim in Pacifiškim morjem, od 4. do 21. stopinje severno od ekvatorja in od 116. do 127. stopinje meridiana vzhodno. Vseh Filipinskih otokov je 3,100 po številu, ki so raztreseni od severa proti jugu v 1,130 milj dolgi črti. Njihova površina znaša 122,000 kvadratnih milj, in je približno tolika kot države Nove Anglije, vštevši New York, ali tolika kot ona japonskega cesarstva. Najsevernejši je otok Yami, ki leži v bližini japonskega otoka Farmosa; najjužnejši pa je otok Sitanki, s katerega se ob čistem vremenu vidi na bližnjo Bornejo. Otočje sestoji iz 11 glavnih otokov; največji izmed teh je v severnem delu ležeči otok Luzon, s približno toliko površino kakor je ona države New York; drugi približno tolike velikosti pa je na jugu ležeči otok Mindanao. Otočje leži v pasu velikih vulkanskih nemirov, kateri so posebno zaznamovani med Japonskim in Javo. Filipini so večkrat obiskani od potresov in izbruhov. Ravno pred par dnevi smo čuli o groznem izbruhu Taal-ognjenika, ki le^i v južnem delu otoka Luzon, kateri je zahteval nad 13 sto človeških žrtev, po zadnjih cenitvah. Otoki iz vulkanske snovi. Kakor se.sbdi, je po večini vse otočje zgrajeno iz lave in vulkanske snovi. Delavni in izmrli ognjeniki, stare in nove lavine struge, gorki vrelci in velike razpokline in drugo priča o nekdanji delavnosti vulkanov. Otočje je zelo valovito in hribato. Gorovje se po večini razteza v severno smer, zavijajoč se severqzapadno po nekaterih otokih. Posebno visokega gorovja ni, najvišja je gora Apo na otoku Mindanao in se dviguje 10,963 čevljev nad mersko gladino. Otočje je opremljeno s številnimi krasnimi jezeri, ki se Feeling Better Already " * ' "Thank pYouí wfQ2ZZZ22ZZZ2ZSg22ZZ^ Srečen sem, ker sem poslušal vaš svet in ge zdravil z Dr. Richterjevim pi-Emuhueki. Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice. F AD RICHTER O CO.. 215 Pearl Street, New York. N.Y. Dr. Richterjeve Congo Pilule ola/Sajo. (25c. ali 50c,)^ ^ Edini slovenski samostojni kamnosek v JoLetu. Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelpnih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami. Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje. Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenib držav kakor tudi obrise na izbero. Izdelujem ograjo (fene) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela. Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo. SVOJI K SVOJIMI .« Za obila naročila se priporočam, SIMON ŠETINA SLOVENSKI KAMNOSEK 1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. J. J. KUKAR Cer. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL. ZASTOPNIK vseh parobrodtiih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna. Prodajam tudi trd in mehak premog ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni. 0404 »040404040404040404C40404040404C4040404040404040 Joliet Citizens Brewing Co. North Collins St., Joliet, 111. o UPijte “Elk: Bretnci”.pivro * Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. •“•««»♦O*0404»40404040*04040»040« 04044040404040404040 kot biseri zrcalijo med krasno in večno zelenimi hribčki in plodonosnimi dolinami. Filipini so dežela večnega poletja in ne poznajo zime in mraza. Podnebje je tropično. Dežuje navadno ob poletnem času, kot po večini v tropičnih deželah. Vendar pa je tudi precej-razlike v vremenu ob tej nad tisoč milj dolgi razdalji otočja. Po severnem otočju razsajajo včasih ob vročih mesecih zelo hudi, pogubo-nosni viharji, zvani “tiphoons”, katerih pa v južnem delu otočja sploh ni. (Konec prih.) yina naprodaj Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35cxgal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muš-katel ali črno vmo 40c gal., resling 45c gal., staro* belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila: «( Hill Grit Vineyard” Stefan Jakše, lastnik. Box 657, Crockett, CaL Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska gostilna mesarija in grocerija. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. ZAL VAM BO ako še danes ne pišete po lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, , ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte sel A. J. TERBOVEC & CO., (nasl. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo. 040404040404404040400404404040404«4040 KOTIČEK ZA ČIKAŠKE SOCIALISTE. V tale kotiček bomo še posebej postavljali čikaške socialiste, da bodo cenjeni čitatelji našega lista še bolj natanko spoznali te slavne čikaške tiče in njihovo zmedeno žvrgolenje. 1.) Kaj je danes na j večja uganjka v Chicagi?. Naj večja uganjka danes ‘v Chicagi je, ali je Konda večji socialist ali Zavrtnik; ali dobi od ameriške socialistične stranke več podpore Konda ali Zavrtnik; ali je že slovenskim delavcem v Ameriki pomagal več Konda ali Zavrtnik. To so tri resna vprašanja, na katera pričakujemo odkrit odgovor. Pošteni ljudje naj pošteno odgovarjajo! Nad temi odgovori pa plava kakor temen oblaček istina, da Zavrtnik je bil že Kondov hlapček, Konda pa še ni bil Zavrtnikov. Ali danes — jajce več J«»O»0t0t0CH0»O»0«»»v -/♦' I Društven e vesti. Joliet, 111., 23. maja. — Naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Antona Pad. štev. 87 K. S. K. Jednote v Jolietu, 111., da sem premenil stanovanje, zatorej naj se vsi dopisi, tičoči se društva, pošiljajo: na 302 Ruby St., Joliet, 111. Pozdrav! Math Golobitch, tajnik. kot puta ve? 2.) K a k d bosta Konda in Zavrtnik v bodoče najbolj pomagala slovenskim delavcem v Ameriki? Odgovor: S fehtarijo! Za koga pa fghtajo? Za štrajkarje? Ne! Za vdove in sirote? Ne! Za onemogle delavce? Ne! Ta dva tiča fehtata sama za se! Koliko hoče imeti Zavrtnik? Samo $1000.00 j (reci; en tisoč dolarjev.) Koliko pa Konda? Nič manj kot $4000.00 (reci: štiri tisoč dolarjev.) Skupaj oba fehtata vsoto: $5000.00 (reci: pet tisoč dolarjev.) Konda bi rad kupil zase novo mašino v češki tiskarni za denar slovenskih delavcev, Zavrtnik bi pa rad svoj prekoristen list v prid delavcem v Ameriki povečal. Ker Konda in Zavrtnik nimata v listu prav nobenega profita in ker se oba poleti živita od muh, po zimi pa od stenic, zato: slovenski rudarji, slovenski delavci pri plavžih, v jeklarnah in žičarnah, imejte vsaj malo srca za naša dva čikaška ober-trpina in pošljite jima v Chicago kaj denarja! Brez nič, ni nič, to dobro veste. En majhen žakeljček centov naj pride iz Pennsylvanije na Kondo in spomni naj se ga tudi nepozabni Pueblo; od severa in juga pa naj se zopet odpošlje en majčken žakeljček centov na zavednega Zavrt-nika. Delavci! Če tega ne storite, gorje vam! Zavrtnik utegne postati republikanec in Konda — navadni mežnar. In če vi delavci ta dva bossa La Salle, 111., 23. maja. — Tem potom naznanjam vsem članom društva Vit. sv. Martina št. 75 K. S. K. J. v La Salle in okolici, da priredi zgoraj imenovano društvo veliko veselico v prid društveni blagajni. Veselica se bode vršila v prostorih rojaka Filipa Raztrese-na na 1212 — lst St. in to 29. maja zvečer. Vsak član, pripadajoč zgoraj imenovanemu društvu, se mora te veselice udeležiti, drugače zapade $1.00 kazni. In vsak bode dobrodošel! Pričakujemo obilnega obiska. John Novak, tajnik. Waukegan, 111., 17. maja. — Nazna njam vsem članom dr. Marije Pomagaj št. 79. K. S. K., Jednote, da je društvo na svoji zadnji seji sklenilo, da obhaja zadnjo nedeljo tega meseca s skupno udeležitvijo sv. maše. Kakor smo vsako leto ohhajali en dan v čast svoji patroni Mariji Pomagaj, tako hočemo tudi letos na zadnjo nedeljo, to je, dne 28. maja obhajati s tem, da se skupno vdeležimo -sv. maše. V ta namen se bomo zbrali ob tri četrt na deset v šolski dvorani, odkoder bo demo potem skupno odkorakali v cer kev k sv. maši. Vsak član je dolžan se te skupne sv. maše udeležiti; opravičuje samo delo ali pa bolezen; in kdor se ne udeleži, se bode postopalo ž njim po pravilih.. Opozarjam tudi vse one člane, kate ri še niso opravili svoje velikonočne dolžnosti oziroma oddali svojih spovednih listkov, da to vkratkem store, da ne bodo potem imeli kake sitnosti. Z bratskim pozdravom! Math Jereb, tajnik. Na delo tedaj! lc: ker se mi Konda smili; 3c miloščine za ober-prijatelja delavcev, Zavrtnika; 2c za Kondo, ker sem dobre volje; 6c pa za Zavrtnika, ker se ne smem zanaprej več priduše-vati i. t, d., i. t, d, Le tako naprej, bratje! Vsak nekaj, in poznalo se bo! Vesel bo boss Konda in vesel bo boss Zavrtnik. Slovenski delavci socialisti itak ne smejo verjeti v privatno lastnino; zato pa, kar je kdo zaslužil, naj bo tvoje, o Konda, ali tvoje, o Zavrtnik! —»* r3.) K a ¥ še tiče privatne lastnine po socialističnih načelih, naj nam pove zadeva Konda-Kaker. V tistih nesrečnih časih, ko je po slovenskem delu Čikage smrdelo po ričetu, je Konda pujska — Glas Svobode izročil v futranje c. kr. pedagogu Kakerju. Ko je pa po ričetu nehalo smrdeti, je pa ta nagajivi Konda zah-teval od jeroba Kakerja pujska nazaj. ' Dva pastirja in en pujsek — to je velika težava! Oba sta se nato odpovedala začasno privatni lastnini za toliko časa, dokler ni Konda s pomočjo advokata dobil nazaj dobrore-jenega pujska kot privatno lastnino, Kakerja pa je pognal čez prag prav po geslu: Enakost in bratstvo! To je prav majčken dckaz, da se socialisti s tožbami tepejo za privatno lastnino. 4. ) Velika skrb Taka bodo- čo socialistično državo! Ker bo v vsakem mestu smel izhajati le en socialističen list, je vprašanje sedaj, ali se bo vlada bodoče socialistične države zavzela bolj za Kondov ali Zavrtnikov list. Če Konda zmaga, bo moral iti morda Zavrtnik grabne kopat — ker nekdo jih bo moral — če pa bo vlada bolj Zavrtniku naklonjena, bo moral pa Konda romati iz grab nov svinjepisja v naravne grabne s krampom v roki. Da pa ne bo vsled te pohujšljive zdražbe med vama obema toliko pohujševanja med slovenskim delavstvom, zato: brata, združita se! Skupno delujta v enem samem listu za zboljšanje delavskega ska-nu, in čim bojj bosta težke delavske razmere zboljšala, tem več žakeljčkov bosta prejela za vajine zasluge. Čemu prepir? V slogi je moč! Vsi za enega, eden za vse! Ali ni tako prav? 5, ) Proletarec piše: ‘‘Lumparija je, če država kakega človeka umori, pa naj že ta človek naredi, kar si že bodi. Tudi največjega hudodelnika, ubijalca, roparja se ne sme ubiti. P 1 e-menito dejanje pa je in hvalevredno, če si človek sam sebi vzame življenje. To je pisal Proletarec. In ko se je v Chicagi ustrelil neki socijalist Lisjak, so mu hoteli iz društvene blagajne postaviti spomenik, za to “plemenito” dejanje, ker se je sam ustrelil kot “žrtev kapitalizma”!? Te stvari sem pripovedoval enemu naših katoliških mož, in ko sem mu vse povedal, ni mogel drugega reči: kakor: Tem socialistom se pa res — pamet kisa. — (Dalje sledi.) Anton Sojar. uovca; tudi naše “palenke izpod lipe” nam bo oskrbela naša družba, ako si je bo kdo poželel. Sploh bo dovolj okrepčila in odbor bo oskrbel vsestransko, da bo dovolj jedi in pijače ter priproste zabave pod košatim drev jem poleg žuboreče reke, ki je bogata rib. Svirala bo domača godba pod vodstvom brata Josipa Stukel. Kdor se želi udeležiti tega izleta naj se oglasi pri podp. starosti ali pa pri tajniku Sokola predno odidemo, da se bo vedelo koliko nas bo. Tiketi se dobe pri gori omenjenima. Stanejo $1, a člani so prosti, kakor prej-omenjeno. Skupen odhod bo ob 8. uri izpred Jednotine dvorane. Takrat se naj nam pridružijo vsi oni, ki se žele odpeljati s Sokoli. Kdor pa si hoče sam najeti voz ali pa kak drugi kole selj ali automobil, in hoče sam priti, tudi dobro, le naj se ravna po navodilu, da bo prav zašel. Konečno kličemo — na svidenje in naš krepki sokolski — na zdar! Za izletni odbor: Josip Zalar, starosta. Josip Klepec, tajnik. Anton Nerr.anich, blagajnik. Ženitna ponudba. Slovenec, med 35. in 40. leti, vdovec in lastnik svojega doma, se hoče seznaniti s pošteno in pridno Slovenko staro od 25 do 35 let v svrho ženitve. Lepa prilika za pravo osebo.. Naslov: Ponudba — 1006 N. Chicago St., Jo liet, 111. Ustanovi jeni 1*71. The Will County U ational Bank Of Joliet. Illinoia. ■‘rtjema raznovrstne denar** *loi ter poiilja denar na vse dele tveta Kapital in preostanek 1300,000.1 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. KATOLIŠKIH DRUŠTEV ZNAKI, ZASTAVE, PRAPORI, UNIFORME VSAKE VRSTE. PARADNE OBLEKE. Pišite po cenik v lastnem jeziku. The Chas. Svendsen Go. PRIDNO IN POŠTENO SLOVEN-sko dekle dobi delo pri mali družini. - Primerna plača. Več pove u-prav. Amer. Slovenca. KJE JE JOHN OBERSTAR, STAR 40 let, doma iz Marinčevasi pri Krki na Dolenjskem? Izginil je iz Jolieta, 111., pred enim letom. Kdor kaj zna o njem, naj blagovoli pisati na: Anton Oberstar, 105 Corah St.,, Joliet, 111. Manufacturers and Importers^ 20 E. Court St., - Cincinnati, Ohio. t Mirovni sodnik ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS Waukegan, 111., 22. maja. — Naznanjam članom društva sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J., da je društvo sklenilo^ na redni seji dne 21. maja, da se udeleži slavnosti ali razvitja zastave, katero bode razvilo žensko podporno društvo S. N. P. J. dne 30. maja popoldan v gospod Math Slanovi dvorani. Zatorej bratje, vas poživljam, da bi se v velikem številu udeležili in da bi pokazali svojo bratsko ljubezen, ako-ravno je društvo pripadajoče k drugi jednoti. Zakaj naše društvo je bilo prvo v mestu Waukegan in iz njega potem izvirajo razna društva in zatorej štejemo si lahko v ponos, da niso Slabo sejali naši predniki. Kako lepo je slišati, ko se tukaj ali tam ustanovi eno ali isto društvo in še lepše pa je slišati, ko razvijejo svojo društveno zastavo. Zatorej bratje društva sv. Jožefa, pridite v velikem številu, da tudi sedaj hočemo biti prvi. Pokažimo se, da , smo Slovenci in sinovi majke Slave! Bodimo eden z drugim in bodimo za narod! In tako. bode raštla naša naselbina tukaj v Waukeganu. Bodimo složni! . Zakaj? Ker v slogi je moč! Ako sloge ni, zmage ni. Pridite vsi ob 1. uri popoldan v šolsko dvorano,, potem se prične marč. Nadalje pa še opominjam člane oziroma članice zgoraj imenovanega društva, da kateri še ni opravil svoje velikonočne dolžnosti ali svete spovedi dosedaj, je zadnji čas, ker ¿lrugače se .bode, postopalo ž njim po pravilih; akoravno rečejo taki, da pravila niso nič, bode pa potem izvedel, koga bode duhovni vodja izključil. H koncu mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. Tebi,, vrli list, pa mnogo novih naročnikov in predplačnikov. Z bratskim pozdravom Frank Brence, preds. Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt! Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vse-ej postregli z najnižjimi tržnimi ce-¿umi, Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in iinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar W. J. LYOiNS Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Kam pa greš Jože? Sodnik Murphy 222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0ĐK Posebnost so naše "The U. S.” 10c. in “Meerschaum” It Na drobno se prodajajo poviod, na debelo pa na 10> Jefferson Street Joliet ili Ugodna prilika za varčevanje Vzajemno Podporno Društvo 19 Kongresni trg. y Ljubjaui reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestu je hranilne vloge PO 4-1 % DeDar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na “Kreditni zavod za trgovino in in obrt” v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico. Lastno Umstveno premoženie Koncem L1910 K, 407.520, Stanje hranilnih vlog Koncem 1 1910 okoli K 3 156.206.83, i Pooblaščeni Agent od vsib Parobrodskih Družb, za So. Chicago in okolico je Frank Medosh 9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, Ig le en blok od naše cerkve. Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lahko postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in ne-sužnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom za svojo deco, da bo neodvisna. Tam boste živeli v miril in zadovoljstvu vi m vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se organizira še tekom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svojo kolonijo v severnem Wisconsin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za podrobnosti in pojasnila pošite na: / F. M. ČMEUA 1827 Blue Island Ave., CHICAGO, ILLS. Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. kron Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 mil. kron. Lastna glavnica 608596.84. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! LJUDSKA POSOJILNICA J registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela “Union” za frančiškansko cerkvijo ANTON VOGRIN, ČREVLJAR 210 Ruby St. Joliet, Illinois. Popravljam in izdelujem moške, ženske in otroške čevlje po zmerni ceni, Joliet, 111., 25. maja. — Naznanja se članom Slovenskega Sokola, da se priredi v nedeljo dne 28. t. m. ndš letošnji sokolski izlet v Troy, 111. Člani naj se tega izleta blagovole vsi udeležiti v sokolski obleki. Vsem članom, ki so plačali prispevke do 1. junija je vstop prost in vožnja, a za one pa, ki niso člani, se bo računalo po $1.00 vstopnine. Vsak je naprošen, da privede seboj tudi svojo družino in čimveč prijateljev, če mogoče. Izlet se priredi v Dittrich’s in Crumby’s Groves v Troy, 111. To na prvi farmi v TNoy-u tostran mosta poleg DuPage reke in v prvi hosti ono-stran mosta. Kdor noče iti z vozom čez vodo, lahko gre čez most in potem obrne čez prva vrata na desno stran v hosto g. J. Crumby-a. Kdor želi priti sam tam ali pa, če bi slučajno zamudil sokolski skupni odhod, naj se pelje od Court housa po Jefferson cesti na zapad do mesteca Troy, kjer bodo razobešene zastave, tam bode sokolski piknik. Ena zastava bo postavljena pred farmarjevo hišo poleg ceste, a nekaj se jih bo razobesilo v Kosti na drevesa. Prostor ali “grove” je jako prijazen, kjer se lahko love ribe in'je tudi pripravno za kopanje. Trava je prav zadosti velika. Drevje je senčnato in veliko. Razvedrila bo obilo, za to bo oskrbel pripravljalni odbor. Peklp se bo na ražnju več jagnet in koštrunov in drugega prigrizka bo dovolj na razpolago. Pijače bo- dovolj. Zdrave pitne vode, kranjskega popa in ječme- Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čes treko. Tam dobim dobro pivo, žga nje, smodke in izvrstno dcmače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričaj!« se sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-u, 400 Ohio Street Joliet„ 111» National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111. Edina slovanske fotografija v Jolietu. V LJUBLJANI sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure .popoldan ter jih obrestuje po * 4 o brez kakega odbitka, ta-ko da prejme vložnik od! vsakih vloženih 100 kron čisti 4:50 kron na leto. ^flRUIN TRG- Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik m trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar,- stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik “Ljudske posojilnice’. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. Zmerne cene. Najboljše delo. N. W. telefon 1257. Jos. Zelnikar gostilničar 200 Jackson St., Joliet, 111. Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače. VSI DOBRODOŠLI! Tel. So. Chicago 3162 Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB. se pripqroca rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, III. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača. E. Porter Brewing Company Ota telefona 405. S. Bluff St., Joliet, 111.