56
Glasba.
E^H Glasba =Wi .
Slovenske narodne pesmi s Korokega, nabral in veteroglasno postavil za moki zbor Oskar De v. Zaloil L. Schwentner. V Ljubljani, 1912. 8. 38 str. Cena 2 K.
Zbirk slovenskih narodnih pesmi imamo e precej, a tako zanimive, kakor je ta, zlepa nisem imel v roki. To je skoro popolnoma nov svet. Nisem poznal doslej korokih narodnih pesmi, torej ne morem raziskovati, ali je melodiki in ritmiki zapis pravilen. Dasi nekoliko nerad, vendar verjamem g. Devu. Priakujem pa, da se o tem izrazi v Novih akordih" kritino kak dober poznavalec korokih narodnih pesmi. Zlasti ritmi nekaterih pesmi so skoro neverjetni, gotovo pa zelo zanimivi. tevilka 3: petetrtinsko petje tenorov na pedalnem tonu tonike in kvinte v basih! In to je petje za ples! Sicer je to le uvod, a velezanimiv. Ritmine zmesi, kot 5/4 in 3/s in 3/4, ali 3a in 4,4, 3/4 in 2/4, 3/8 in 4/4, 5/8 in 4/4 in 3A naleti na vsak korak. e je to v naravi korokih narodnih pesmi, ne vem; poskual sem to* in ono pesem prikrojiti na en sam nekompliciran ritem, in lo je dobro, zlasti melodino. Vendar pa, kakor sem rekel, verjamem g. Devu, ki se je izkazal e kot spretnega nabiralca narodnega glasbenega blaga. Harmonina nadeva pa nikakor ni narodna, kar g. Dev sam priznava, trde, da je pesmi sam postavil tiriglasno. Morebiti jih kdo drugi poda v narodni harmonizaciji, potem doseejo tudi svojo narodopisno vrednost. Take pa, kakor so sedaj, delujejo izveine name kot umetne pesmi in lahko je pozabiti na njih narodni izvor. Vsled tega se nahaja v tej zbirki po mojem mnenju neka neskladnost, namre med pevskim in besednim delom. Besedilo je pisano v narodnem nareju, pesmi pa so prirejene nenarodno. Konno naj omenim nekatere vseh je 30 , ki so najzanimiveje.
Takoj prva je nekaj posebnega vsled originalne melodije, edne harmonizacije in zanimivega besedila. Zadnja cetrtinka v 6. taktu je seveda a. In e omenjena tretja! Teavno je verjeti, da je narodna. V 7. je utiti nekoliko nemkega vpliva, doim je 8. pravi biser. Prav edni sta 16. in 18. Na jodlarsko" struno udari 20. Imenitni v vsakem oziru sta 23. in 24. Posebno pozornost pa zaslui 28: Marija in mlinar. Rad bi slial, kako jo narod poje. Pesmi v istem molu so pri Slovencih kaj redke, da, prave bele vrane. In t. 28. naj bi bila ena! Je pa najzanimiveja v celi zbirki.
Na vsak nain zaslui knjiica najveje pozornosti vseh prijateljev slovenske narodne glasbe. Sicer je precej draga, a mnogolina vsebina to popolnoma odtehta.
E. Adami.
V. Parma: Balkanska koranica. Zaloila Narodna knjigarna" v Ljubljani. 1912. 40. Cena 1 K 20.
Dogodki na Balkanu rode mnogotere sadove tudi na polju razlinih umetnosti. Prozroili so, da je dobri na Parma napisal ognjevito, navdueno koranico. Delce ni sicer bogve kak umotvor, a je vendar e dokaj originalno. Heroinega ali balkanskega v koranici nemara ne bomo nali mnogo, a s svojimi rezkimi in ivahnimi motivi bo gotovo ugala in navduila. Mnogokrat bo prav dobro dola.
E.A.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si