evilka Ljnbljraa, v četrtekS. jannvarja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan ave« er, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ieden mesec i dd H < kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po ^ 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oz na i 1 a plačuje se od četiristopne petit-vrite po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dop *i naj se izvoli frankirati. — Rokopis bo ne vračajo. Uredništvo in u pravništv o jo v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „GledaliSka stolba". Upravništvu naj e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne nt v uri. Vabile* na naročbo. Slavno p. o. i »bčinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem leta naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ Četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta ........8 „ - „ ■ „ četrt leta........4 „ — „ (k „ jeden mesec.......I „ 4Ct-»«y" TJpravtvVktvo ,,Slov. Naroda*'. K statistiki dolenje Štajerske. C. kr. statistična osrednja komisija izdaje na podlagi ljutlskegi popisovama z dne 31. decembra 1880 tmpnike W»\jev vseh v drfravuera zboru zastopanih kraljevin n dežel. V teh imenikih navedeno je število hiš, itevilo prebi ilcev, i>o poslu, po ve-.OtSDOv'J.* pj\ |>»» občevaiuem jettiku, vsa duhovuiška meBta, iole iti uiilišča, pošte, Železnićne postaje in brzojavni uradi. Kar se tiče slovenskih pokrajin, so ti imeniki za Štajersko, Koroško in Kranjsko izdani v nemško-slovensfeem, za Primorsko v nemško-italijansko - Blovensko - srbskohrvatsken, za Koroško, ki je glede ravnopravnosti tudi pri tej priliki le pastrka, jedino le v nemškem jeziku. Pred nebo iiuanio imenik krajev na Štajerskem (na svitlo dan po c. kr. statističnej centralnej komisiji. Dunaj 1883.). Kakor rečeno, sestavljen je ta imenik na podlagi ljudskega popisovanja, katero 'e z vsemi svojimi nedostatki in deloma nepravilno dobljenimi podatki nam vtem še v preži vem spominu. Mnogokrat se je že poudarjalo in pritoževalo, da so strastni nemškutarji iu Nemci pri tem številjenji eskamotirali veliko število slovenskih duš na nemško stran, sedaj imamo Črno na belo dokaze in resul-tate pred seboj za vsako mesto, za v-ako še tako neznatno selo. Vsa vojvodina Štajerska broji po zadnjem popisovanji 1,213 597 prebivalcev (509.748 možkib, 613.849 žensk) ki stanujejo v 188.460 hišah. Mej temi je katoličanov 1,202.233, protestantov 9209, Židov 1782, druzega veroizpovedanja (katerega?) 373. Nemcev je 794.841, Slovencev 388.419, inih narodnosti j pa 3133. V Štajerskej so Bamo tri mesta z lastnimi pravili (lastnim statutom): Gradec (4149 hiš in 97 791 prebivalcev: 94.127 katoličanov, 2194 pro testantov, 1211 Židov, 259 i mi vernike v, mej temi (>02 Slovenca, 1505 pa jih je druge narodnosti), l n slovenshih tleh pa Celje in Maribor. Celje broji v 260 hišah 5393 prebivalcev, 3302 Nemca, 1872 Slovenca, 23 pa druge narodnosti. Če se nam glede Celjskega mesta čudno zdi, a je mej njegovim prebivalstvom 2927 možkib, .466 pa žensk, si moremo to deloma tolmačiti za-i.'di tega, ker je mej prebivalstvo vštetih 400 vojakov, glede narodnosti oziroma občevalnegs jezika pa menda ne bode predrzno, temveč popolnem opravičeno, ako trdimo, da so Celjski nemškutarji vse svoje hlapce in dekle, pomagače in sotrudnike upi sali za Nemce. Maribor šteje 812 biš in 17.628 prebivalcev. Po občevajnem jeziku 13.517 Nemcev, 2431 Slovencev, zidov 37. Nerazmera mej moškim in ženskim Bpolom 9350: 8278 se mora tudi tu staviti na račun garnizije, broječe 1604 može. Če vzamemo dolenjo Štajersko v pregled po okrajnih glavarstvih, pečati se nam je najprej z okrajnim glavarstvom v Celji, katero ima ogromen, vse preveč raztegnen delokrog, preveliko širjavo, kajti v to glavarstvo je združenih šest sodnijskih okrajev: Celje, Vransko, Konjice, Šmarije, Gornji grad iu Laško s 124 133 prebivalci, tedaj le dobro petino Celjskega. To je kričeča nerazmera, ako se pomisli, da v vsej Štajerskej ni tako ogromnega glavarstva kakor Celje in broji glavarstvo okolice Graške, kjer je toliko tovarn in podjetij, kjer biva ljudstvo jako tesno vkupe, le 113.328 prebivalcev. Glede občevalnega jezika je v okrajnem glavarstvu Celjskem razmerje &e dosta ugodno, kajti 120 320 Slovencem nasproti je le 3197 Nemcev, keterib glavne postojanke so Celje, Laško iu Konjice. Naj redkeje sejan je nemški občevalni jezik v Gornjem gradu, kjer je zapisanih 9 Nemcev, menda samih uradnikov, Šmarije s 45 in Vransko s 85 Nemci, scilicet nemškutarji. Ne bode menda odveč, ako po vrsti navajamo glavne občine s svojim stanovništvom, školu vas 539 hiš, 2643 prebivalcev, okolica Celjska 545 hiš, 3185 prebivalcev (244 Nemcev), Dobrna 1725, Šeot Jurij pod Rifnkom 4125 (25 Nemcev), Griže 1792, Vojnik 597, Kostrivnica pri Planini 1428, Sv. Lov-renec pri Prežinu 979, Sv. Martin v Rožnej dolini 1138, Nova cerkev 1956, Sv. Pavi pri Priboldu 2288, Sv. Peter v Savinjskej dolini 1105, Velika Pi-rešica 2757, Pletrovce 2132, Žalec 1082, Franko-lovo 1155, Svetina 500, Dramlje 1639, Teharje 1582, Višnjavas 893 prebivalcev. Vse te v sodnij-skem okraji Celjskem, ki šteje v 6990 hišah 35.365 prebivalcev. Ženski Bpol prevaguje v tem okraji za dve tisoči, nemški občevalni jezik pa jedino le v mestu Celji, večina vasij in sel pa je čisto slovenska. (Dalje urili.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 3. januvarja Na novega leta dun dopoludne vzprejela sta presvitli ceiar in cesarica čestitke vseh na Dunaj i navzočuih članov cesarske hiše. K duevnemu redu 1. seje državnega zbora imamo še pristaviti, da se o Wurm-brandovem iu Herbstovem predlogu o jezikovnem vprašanji ne bode vkupe obravnavalo temveč bode vsak predlog veljal za posebno točko. Dr. Smolka je baje iz lastne inicijative, ne da bi se bilo od kod uplivalo nanj, obljubil levici, da se hitro reši jezikovno vprašanje. Po poročilu „Pester Llovda" misli rabi dr. Blocb, ki je voljen namesto Schreiberja nasvetovati v poljskem klubu, da naj Poljaki glasujejo za upeljavo nemškega državnega jeziku, s pnstavkora, da ta postava ne velja za Galicijo Nadejamo se, da se mu Poljaki ne usedejo na limanice. LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Dalje.) V obče, upam, znano je, d« imajo vse n a-mestnije in deželne vlade tostran Litave svoje uradne časopise, v kadrih zagovarjujo svoje delovanje. Manj znano pa je, da imajo po VBeh večjih kronovinah nekaj na videz nezavisnih novin, ki od vlade dobivajo ali naravnost dopise ali pa vsaj mot d' ordre, po katerem imajo zastopati vladine namere, pot jim gladiti mej ljudstvo in odbijati napade nezavisnih listov. Da tega Bitnega opravila ne d ».laj o zastonj, pač ni treba izrecno poudarjati. Ali so mej sedaj izhajajočimi slovenskimi časopisi tudi taki divji tiči, ki radi v vladno kletko na pašo hodijo, pisatelj tega podlistka ne bode dalje raziskaval; s lem bi izvabil le nekaj strastnih ugovorov, kajti prav naravno je, da bi se dotični časopis rotil in priduševal, da ne hodi k vladi na pašo. Mie»'ria meretrix. Še manj znano pa je, da vse namestuije in deželne vlade tostran Litave ininisterstvu v Beč poročajo o vseh dogodkih v dotičnih deželah. Dogodki pa mi neso samo pretepi, kot so se o svojem času vršili n. pr. na Jančjem, ampak beseda dogodki mi pomenja vse, kar koli se važnega in nevoznega godi in misli, up mer uje in sklepa v javnem življenji dotične dežele. O vsem tem — in večkrat celo o zasobnih razmerah — poročajo deželne gosposke ministerstvu v Beč. Potem, mimogrede naj tu omenim, sodi lehko vsak, kako važno je za nas Slovence, kaki možje so načelniki dotičnim deželam. Naj bode ministerstvo nam po besedah še tako pravično, vender mi ne bodemo v dejanjskem Življenji dosegli popolne — po ustavi slovesno nam zagotovljene ravnopravnosti, dokler bodo o nas in naših razmerah ministerstvu poročali strastni Nemci ali nemškutarji. Vse druge posledice prepuščam razumnemu čitatelju. — Le malokomu pa je znano, da ministerstvo po teh poročilih ne uravnuje samo svojega delovanja, svojih sklepov in namer, ampak skuša z ruznimi sredstvi jim pot pogladiti mej prebivalstvo, ki želi in zahteva kaj druzega, kaj ministerstvu ravno nasprotnega. Iu mej temi sredstvi je najimenitniše časopisje. Sedaj pride na vrsto novinarki urad v Beči. Ta navadno ne dobiva celih — obširnih poročil pa ali važne odlomke ali pa daljše in krajše njih posnetke, po gostem pa le uekuj nastavnih besed. Po tem gradivu da načelnik novinarskega urada ordre de bataille; mameluki zgrabijo za orožje ter začno boj za vladine namere iu sklepe ČJ»sih h kratu vsi, navadno pa le polagoma, četa za četo iu na rnzuih straneh, kajti po tem potu se nasprotniki ložje pogazijo in nerazumno prebivalstvo ložje prevari. In koliko razumnikov, koliko razsodnih čita-teljev pa je mej jednim milijonom prebivalcev, ki bi 86 ne dali prej ali poslej preslepiti! In nas Slovencev je vseh komaj jeden milijon in tri sto tisoč glav ! Par ordre de mufri pisarijo najeti nameluki v uradne in na pol uradne (oficioznel o vine, navadno pa najprej v nezavisne Časopse, katerih predali bo jim odprti. Prav naravno, če se je neiavisuo časopisje dalo premotiti, zmagali »o že najeti pisarji. Marsikateri čitatelj bode majal z glavo, a veruje naj mi, da mu resnico slikam z vsako besedo. Verba docent, exempU trabant, p avi zastarela prislovica. Čitatelj se še dobro sporna čudovite nedoslednosti (pisatelju ni Čudovito,' ker dobro pozna onega deus ex machina, čudovita jt le občin- V Prag;! so razpisane nadomestilne volitve v mestni zbor in so že postavljeni kand'dati. Ozirajoč se na odlikovanje nagega mln^tra vnaiijili zadev grofa Ka 1 n o k > - j a, pile »Frank furter ZeitunnJ, da nem4kej hberalnei stranki ni ugajalo, da on ni uajnanj oviral Taaffejeve sisteme. Vodje zjedmjene levice bili so tega mnenja, la .se mora omajati nemško avstrijska zveza, če bodo vedno naraščali sloviinski valovi. Zato BO neprestano opozarjali grofa Kalnokvja na to, da bi se on ustavil politiki sporazumi,enja. Bf.Bister vua-njib zadev se pa za to ni zmenil, ne ve se, ali iz osobnih simpatij do sedanje vladne sisteme, at) se pa principijelno ni hotel mešati v notranje zadeve. In levica je nehala srditi se nauj, zlasti, ko je zapazila, da najvišji krogi žele, da bi notranja politika ne motila v nanje. Nemški liberalni listi hočejo vsekako Ogre oaščuvati proti nam. Že hrvatske izgrede pripisovali so uplivu politike sporazumi jenja tostrau Lirave. Zdaj so si pa izmisli1), da avstrijski fevdali, Solnvar-zenberg, Lobkovic, Lichtensteio in Met^ernich, katerih predniki so dobili za rezne zu zvrhan, in mi čitatelji in naročniki „Edinosti" imamo konc' leti mešane občutke, kakor da bi opazovali kup rozanice, ki so gu nanesti vetrovi od vseh štirih stranij sveta, da Be v njem različna, naktićen 1 zelišča ujedajo in v prah izpre-minjajo ! Tržaška „Edinost" je bila to preteklo leto kukor srenjski pašnik, na kateri je vs^k popotnik svoje lačno kljuke lahko past zagnal. Usm;ljenje vredni mi, ki smo to gitdati morali! Prejšnji čas je sedanji prokurist „Eiinosti" mislil, da je glavni etablisement primorskih Slovencev politike jedino le tam, kamor je on v življenje polisnen: baš zatega delj hotel je nepokorno konkurencijo v Gor,ci uu:-čiti, in uničeval jo je, dokler so ni upehal, — sram pa bodi vsakatere^a izmej nas, kogar ni bilo sram, tiste čase prebirati „Edinosti." predale! Letos pa je ta patron v sebi začut'1 celo centi um Slovenije! In menda za to je v „Edinosti" dajal duška vsakej strauki: včeraj je bil dr. Zamik bolj, danes je Šuklje; komaj je bil dr. Tavčar za Leona Gambetto proglašen, že je imel tisti prav, ki ga je „Percy-Heisssporna" imenoval; kakor v denašujej številki se opisuje „ostuduega intriganta" iz Ljubljane, naslednja Številka „Eiinosti-1 si ga že vzmne za vzgled; danes hosana, jutri križajmo ga in narobe, in tako je šlo naprej od števlke do številke. Prebavi tak „ragu", če moreš! Uredniki „Edinosti*' so ltstu dvakrat na teden spisali „Političui pregled" notranjih in vnanjih dežel, a „Narod" ovemu čiankarju „Y" u zamerijo ti čudaki, da jedenkrat ali dvakrat n.i mesec pr občuje svoja razmišljevauji'. o vnanjih zadevali, uamtsLo! da bi se ^e vi seliti morali teh v slovenskem jeziku p sauih člankov, kakor jih je vesel vsak izobražen Slovenec. Od tacih kitajskih mislij dobi Človek moivilično mrzlico, bodi si šo tako dober narodnfak! Že iz teh, za primorske Slovence zlasti neveselih razlogov nas ni čisto nič osupnila sodba, ki jo je o „Edinosti14 zapisal učeni podlistku- v „Slovenskom NaroJu4. Sodba je prava, da bi tako ne bilo! In misliti je bilo, da gospodje, pri rEdinosti" na to molče, kar bi bilo jako modro in pametno. Ne, a zagovornika so si tako dolgo iskali, da so ga dobili. Spisal jim je v zadojej „Fdinosti" tolažbo, ki pa je najbrž prekratka njim samim. Vender pa se jej dobro pozna, iz kakšnega srca prihaja. Mož je Dajbrž že sam koga „s prav trinoško krvoločnostjo uničil" in „žrtvoval svojemu domišljavemu napuhu", da kaj tacga *?atipa v sedanjem podlistku „Slovenskega Naroda", česar ne vidi nihče drugi L mej nas. Ta mož je Že tudi veliko moral „pokrasti učenih cunj iz naučnih slovarjev in jed- deželnem zboru; gotovo se še spominja, kako s«; je petorica ali šestorica branila vladnega in nemšku-tarskega nasilstva. Poslanec Zamik se je zaradi tega odpovedal poslanstvu. O tem je novinarski urad porabil mnogo črnila ter je posebno hvalisal one poslance, narodno večino, ki so vrat uklonili, ki so izpozabili na prejšnje posvete in sklepe narodnega kluba, ki so izpozabili, da je doslednost prva in najimenitnejša lastnost narodnega možatega poslanca. Pred vsem pa je pri tej priliki novinarski urad hvalisal politiko ministerstva ter v nebesa povzdigoval deželno vlado, ki po smslu ministerstva, tako skrbno in goreče pospešuje porazumlje-nje, pomirjenje, Bpravo mej narodi! Pa vseh teh dopisov in člankov iz novinarskega uradu nečem sta-iti v vzgled njegovega delovanja, temveč le oni auek v stari dunajski „Pressi" z napisom „Znr-lik und Scbrev". Plačan pisar močno, kaj oplo podaja oba — sem ter tje tudi Zar-iku pove kako gorko — ter ž njijinim odstopom mznanja občinstvu razpad neBpravljivih skrajnih strank. Gotovo je članek pisan s kaj spretno roko, a na prvi pogled se mu vidi, kam pes taco m Temu še ni bilo zadosti. Dotična Presa i na te vil k a se je razposlala vsem veljavnim možem voh Icr m ua Notranjskem. Namen je preočiteu! Možje — ali ne Tine? so čudili .ie, ko so z lepim in nataučnim naslovom dobili dunajski časopis po pošti. Vsakemu prejemniku se zazdi — jaz sem pa jaz — celo na Dunaj i me poznajo. List pregleda in čita — in marsikateri omahuje in nazadnje res nusli: Ta Zamik, prejšnji naš zastopnik, baje res ni prav dober poslanec! Ali mi je treba še očitno poudarjati, po ka-terej poti je „Pressino" upravništvo dobilo naslove notranjskih možakov. Vse je delo vlade in novinarskega urada. Tako se dela javno mnenje, tako se dela vladina politika, tako se jej pot gladi v najbolj odležne kraje naše slovenske Notranjske. Doslednost, čisto in neoziruo narodno prepričanje je tudi najlepša lastnost narodnim slovenskim votilcem Nevednost je najdražja reč na svetu, rekel j1 glasoviti Anglež Adam Smith. Zato naj vsak pravi rodoljub v svojem krogu spod riva nevednost, in širi naj po vsej moči vednost in zavednost, potem nas ne bodo motili članki in dopisi iz novinarskega urada, potem nam ne belo najetniki delali narodne, reči sem hotel nerodne, politike; narodno politiko bodo potem delali in zal dni, nezavisni narodnjaki in njih izvoljeni jieslansi. V to Bog pomozi! (Dalje prih.) nakih v telju z goti ujt T d v' pc Bdinosl ueso da jati .e nejedmost mej Slovenci krajinami, mej slovanskimi tal zaradi tega ti ko skeli, ker se mej slovenskimi po-opisi. Ta sodba pa moža, ki jo je izrekel, išče v najboljših naših krdgih! Do take sodbe pa je moralo priti, in veseli nn:,11110 biti, da jih vsaj nekaj budi, ko drugi spimo! Obramba, ki je na tO došla iz Ljubljane, je le vredno zaključila celo vrsto letošnjih surovostij, — v surovostih so zlržali gospodje pri „Ediuosti" do konca leta, jedino v tem bo si ostali dodledni! žal nam je te izkušnje, in da jo očitno tukaj povemo, s tem nikakor nećemo napadati „slovenskoga življa v Trstu.14 To je sicer stanovitna, in pri samoljubji zdatna fraza, s katero se uredništvo !„Edinosti" izgovarja in pozornost od sebe odvrača, kadar je kdo baš zavoljo slovenskega življa k poboljšanju opomina. Slovanski živelj, iu če ga je tudi sumo toliko, kolikor ga premore nujzaduji Slovtmec, drag nam je in svet, zf.to naj bi vsi rodoljubi odločao stopli proti kateremu kol; slovenskemu listu, ki bi si upal napadati slovenski živelj na Adrije nevarnih ob:dib. „Edinost" cenimo visoko, imamo jo za važen faktor v narod ne j politiki in skušamo jej po svojej moči utrditi veljavo in stanovitno delo, tudi bodemo smiraj poudarjali, da je Trstu slovenskega lista potreba. Tudi možem, ki delajo v „Edinosti" ali kje drugje za probujo in povzdigo primorskih Slovencev, nihče ne krati pravih x,aslug in primerne slave. Ali če bi se imele človeške labosti le od sile kazati v „Edinosti"' ali kjer si l . — tedaj kamen na vrat in boljše je, da se potoki na dnu morja! Kolikor je imelo dosedaj časopisov slovenskih — in bili so menda že vsi — opraviti ■ „Edinestjo", nobeden ni napadal „Edinosti" kot narodnega glasila, nego graja je bila obruena proti kjrivim nazorom in strastem sotrudoikom in dopisnikov njenih. Da so pa ti gospodje grozno občutljivi ii.i gluhi za vsako pogovarjanje, četudi to prihaja od | vsega slovenskega naroda: baš to jo nesreča za Slovence sploh, za primorske posebej! Žito nas mal$ gane, ako užaljeni rodoljubje v Trstu, kadar jih kedo zasledi na napačnih potih in pri nepravem ravnanji, kažejo na svoj narode n plašč, s katerim naj bi slabe lastnosti ostale prikrite, da bi jih nihče ne motil, ko si korenin iščejo še nadalje. Boljši nič, ko da bine imeli biti narod vrlih možl Zato tudi odslej, upamo, ne bode narodna graja in satira nikjer počivala, kjer je bode potreba, četudi ne bo našla lepega mesta, CJara pueta, boni amici! Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega. V javnej seji 31. dec. p. 1. bilo je 26 odbornikov navzočnib. Mestni odbornik g. dr. Derč, stavi sledečo interpelacijo do gospoda župana: Splošno je znano in govori se o tem v vseh m. 1,1I1 ljubljanskega prebivalstva, da se že več ko mesec dni uvaža v mesto nenavadno veliko tacih predmetov; od kuterih se mora plačevati užitnina, posebno pa vina, vinskega mošta in špirita. Ker ni misliti, da bi se bil konsum ravno tega meseca tako nenuvadno povečal, in ker dosedanje izkušnje uče, da se v navadnih razmerah meseca decembra ni nikdar toliko uvažalo, kakor letos, ni mogoče nič druzega, nego misliti si, da zakupništvo užitninskega davke, g. Biirnleld & Comp., dovoljuje uvažati razne predmete za znižano tarifo. V resnici vse mesto govori, da dovsljuje uvažati vino za pristojbino, katera se sicer plačuje od vinskega mošta. '1.1 o ravnanje seveda zapeljuje stranke k uvažanja; godi se pa to vsekako na škodo mesta, katero po novem letu prevzame užitninski zakup, kajti vsled tega odpade mu velik del dohodkov v prvih meatdb ah £e celo v celem letu 1884. Okoliščina tedaj, da utegne mestna občina ljubljanska trpeti zdatno škodo, daje mi povod, da stavim do g. žniana sledeča vprašanja: 1. Jo ii vse to gospodu županu znano, in Če mu je znano, 2. kaj je v tej zadevi ukrenil ia 3. kaj se biWe storilo, da se naJomestijo užit-ninskemu zakupu dohodki, ki mu na ta način odpadejo ? . I 1/1 i Goapod župan G rasa elli odgovarja, da mu je vae to znano in da se je t imenu direktorija ujitDiuakega zakupa ot« uii do visoke e. kr. tiuantne direkcije, katero je opozoril na to, da najemnik g. Barnfeld od začetka novembra t. 1. dacu podvržene stvari v < udno velikej množini v mesto upe-ljavati pušča, po čemer bode mestnemu zakupu užit-nine odšlo jako mnogo dohodkov. Upcljavajo se razni predmeti tem načinom, da se strankam toliko in toliko pristojbine odpušča. V prvej vrsti godi se to pri uvaževanji vina, katero se še zdaj obdačuje kot vinski mošt, ako-i-avno meseca decembra ni več vinskega mošta. Na ca na znižauimi dačnimi cenami. Tako Je upeljo- »»m« *«•«! namiljenih sester dva 1»' trideset vagonov premoga!!! (Lerd prijateljice mesta, te usmiljene se*'™* Op. por.) Tako ravnmi' je zakupniku po pogodbi strogo prepovedano in mestni magistrat je na poziv direktorija izdal posebno okrožnico do občinstva v katerej je že pred nekaj časom isto opozarjat da tako ravnanje ni dovoljeno. Da se poizve množina protipogodbeno uvaže-vane robe, kakor tudi dotične stranke katere so uvaževale tem načinom, v obče, da se o tej zadevi vrše natančneje poizvedbe, bilo bi v interesu mestne občine, da bi se visoko c. kr. finančno vodstvo odločilo, kavcijo najemništva Barnfeld & Comp. začasno pridržati, zahtevati od zakupa vse meseca novembra in decembra pri mitnicah kakor tudi v pisarni porabljene boletne zapisuike, prodno je iste mogoče uničiti ali vsaj pravilne izpiske iz istih, potem pa odrediti, da se pobiralci užitni ne in vse stranke pred posebno komisijo zaslišijo. Ni dvomiti, da se stranke vsaj v velikej večini ne bodo branile odkriti kažnjivo ravnanje. Po tacih izpovedbah bode mogoče mestu zahtevati dotično odškodnino. Na to je vis. c. kr. finančna direkcija odgovorila, da v tej zadevi potrebnega poprej storiti ne more, dokler se jej ne naznanijo imena taistih, kateri so tako blago uvažali, da pa je dobila dotična finančna oblast povelje, v tej zadevi potrebne pripomočke poizvedeti in dobiti imenovane izpiske. I\Ulie< m ot-jc rt|'Wii...,j.. ■ —~ ^ * t» selli veselih dogodkov pretečeuega leta, posebno navzočnosti Nj. Veličanstva presvitlega cesarja v Ljubljani in v Kranjskoj, in želi vsemu ljubljanskemu stauovništvu in gospodom mestnim odbornikom veselo novo leto, izjavljajoč, naj ta čestitka velja občno in mejusobno in naj se tedaj opušča dopo-1 ljanje posebnih voščil. (Dobro!) Potem se seja sklene. Domače stvari. — (Dnevni red mestnega odbora seji), katera bode v petek 4. dan januvarija 1884. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: I. Naznanilu prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo o piotačunu za 1884. leto III. Šolskega odseka poročilo : a) o podelitvi Fran-Josipove ustanove letnih SO gld.; b) o odloku c. kr. deželnega šolskega sveta glede reguliranja učiteljskih plač. IV. S-imostalni predlog g. odbornika Muruika glede obrtn h učilnic. — („Kres".) Prva številka „Kresova" za leto 1884. donaša nam sledečo vsebiuo: 1. Kmetski triumvirat. Historičen roman. Spisal Auton Koder. 2. Oltar. Pesen od A. Funteka. 3. Vinski duh. Peseu od —1—. 4. Žrtva ljubosumnosti. Novela. Spisal dr. Stojan. 5. Narodno blago s Štajerskega. Zapisal Jos. Freuenafeld. 6. Ntrodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valjavec. 7. Nekaj o naših socijalnih in ojko-noiniJ8kih zadevaL od dr. Ahasvera. 8. Urban J«r-nik. V spomin njegovt, stoletnice. Spisal J. Scheinigg. 9. Firduzi od K. Glaserj*. 10. Juri Vega. Ocena od prof. dr. Andreja Vrečka v Brnu. 11. Alois Perger. Spisal Dav. Trstenjak. 12. V spomin M. Hermana t 15. decembra 1883. Pesen od—k. 13. Drobuosti. — „Kres" izhaja v mesečnih snopičih 3—4 pole obsežnih ter velja na leto 4 gld. — (.Vrtec", časopis s podobami za sioveaako mladino) prinesel je za mesec j a n u var dokaj lepega, zabavno-poučnega berila na?ej dobrej mladini, katera, kakor se nap od mno 1 stranij pripoveduje, komaj čaka, da dobi .Vrtec4' roke. Prvo letošnje število za inesec januvur se -ui\j s sledečo vsebino: 1. Na novega leta dan ^A**huna. roka (povest), :i. Tudi ta nekaj obeta (a sliko); 4. Luna in ivezde (baaeu), 5. Poboljšani dražljivec (iz ruskega); 6. Sveti Severi n is podobo) ; 7. Metlika (zgodovinsk sestavek); 8. Bodi previden (povest); 9. Itepate zvezde uli kometi (s podobo); 10. Razne stvari: Drobtine, iskrice, kratkočasnice, številčne in zabavne naloge, skakalnice itd. Ta številka ima tudi prilogo, v ka-terej uredništvo razpisuje 2 cekina za dve najboljši povesti v obsegu vsake po pol tiskane pole. „Vrtec" izhaja že štirinajsto leto ter se odlikuje ne samo po vsebini, marveč tudi s posebno lepimi podobami. Zatorej priporočamo ta jedini list, ki ga ima naša učeča se mladina, v prav obilo naroče-vanje. Kdor se ne more sam naročiti canj, naj ga vsaj komu druzemu priporoči v naročbo. „Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. GO kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. — (Nemška temeljitost.) Nemškega ilustrcvanega časopisa „Ueber Land und Meer" najnovejša št. 13, prinaša pod naslovom: „Aus dem Lan de der Slowenen, Reiseskitzen von Kari Brauu — Wiesbadon'4. V tem čiauku opisujejo se Slovenci na Koroškem in Gorenjskem. Mej celo kopo bedastoč zbrali smo te-le dve: „Oben findest du kaum einen Halm, unten aber die Upigsteu Mais-und Getreidefelder, mit vvelchen VVeinberge ab-vvecbseln. Dort siehst du auf dem iippigen Schvvemm-borten die Dresch und Mahmaschine arbeiten, und dicht daueben heimst der S1 o w e u e die magere Ernte des AMmnges ein mittelst der Siehel. Deun er (der Slovvene) bedietit sich niemals der Sen se, uuch da wo die B< sthufienheit des Ternuns es erlaubte. "VVo Deutsche und Slovvenen durchein-ander vvohnen, erkennst du vvabrend der Erntezeit den Deutschen an der Sense und den Slovvenen an der Sichel. Dies drtlckt sich auch schon aus in den Monatsnamen der Slowenen. D^n Juli nennt er „kleineu SicbeJmonat", den August „den grossen". Na drugem kraji članka spet čitamo: „Es war der Triglaf,den d i 6 81 o w e n en T e r g 1 o u nen-nen und flir den specifisch sloweuisehen Berg halten." In tako gre naprej cum gratia in infinitum. In poleg takega članka stoji „Nachdruck vtrbothen !" Žalibog da Slovenci še /mirom take nemške časnike v preobilej meri naroei'jo in s tem podpirajo. — (Naš domači umeteljnik, Blikar Janez Wolf,1 nričel ie slikati nodobo sv. R.ir-uoio e.n .••..»...-n i tfliar cerkve v irnovjjan, kjer je že dovršil lepe freske za jednega stranskih altar« jev, za druzega jih pa napravi prihodnjo sponi ad. Mej poletjem izvršil je Wolf kaj krasne podobe za stranske altarje v faruej cerkvi na Raki, o katerih se vesčak v „Zgodnjej Danici" kaj pohvalno izraža. — (Božićnica katoliškega društva rokodelskih pomočnikov) nu novega leta zvečer v društvenih prostorih v kuežjem dvoru je bila izredno Številno obiskana, kajti obe društveni sobi, bili sli natlačeno polue. Navzočnih je bilo posebno mnogo gg. duhovnikov in ng meščanskih častnih članov, mnogo tudi gg. mojstrov. Predstojnik društva duhovnik g. Gnjezda je v kaj srčuem govoiu vočč.l novo leto pomočnikom, mojstrom in gostom, ter izrazil upanje, da so rokodelsko društvo k božičnici prihodnjo leto zbere ž«; v lastne j hiši, katere* se pr čue najbrže spomladi zidati in /a katero mu je pred k nitk m podaril meščan 50 gld. Petje druHt' em'g.: /bora pod vodstvom g. pevovodje Ki žica vrAilo se je prav dobro, posebno je dopala popotnica „Kolo" in zb»r „Domovina'. Prav zadovoljile so tudi deklamacije, kajti govorniki izgovarjali so pravilno in s privim občutkom. Izvrstno pa se je igrala vesela igra „Pravda" in nam je v prvej vrsti pohvaliti g. Petriča (Orehar), g. Mi-lavca(di. Plahut r) ii g. Po gačn i kn (Lešmkar) Tudi g. Vrhovec (jetiičar), je svojo nalogo dobro izvršil. Po igri sledila jp tombola, katera je imela krasne debitke. Gosp. Gnjezdi za ta večer, kakor sploh za vodBtvo društva, gre pač zasluženo priznanje. — (Glavni odbor za obdelovanje barja) ima v ponedeljik 7. januvarja sejo v pisarni Kranjske kmetijske družbe. Dnevni red: 1 čitanje zapisnika zadnje seje; 2. poročilo prvomestnikovo; 3. račun za I. 1884; 4. pior/ičun za 1. 1884; 5. konečna obravnava o izplačevanji gosp. inženirja pl. Podhanskv-ja in G. posamični nasveti ulov. -- (V Boh in j i) je seoaj, kakor poročajo . Novice1 • d.'vet nirarsk?b zadrug: Bohinjska Bistrca, ltavne, Nemški rovt, Nomen, Btinje, Savica, Polje, Stara Fužina in Črnica. Te gftdjrogi imele so leta 1881. 400 člnnov, ki bo vkupe oddali 527. IH.v ki- logramov mleka, iz katerega se je dobilo '43 592 kilogramov sira, 23.754 kilogramov skutov, 350 025-litrov pa sirotke. Sir spečal se je za 20.790 gld. 35 kr. ;n ahoravno se je za inventar izdalo 2G04 gl. 81 kr., je vender vsak liter mleka povprek vrgel 5.51 solda. — (Bralno društvo) v Borovnici imelo je včeraj svoj občai zbor ter so se volili v odbor sledeči gospodje: Ivan Maj ar on, predsednikom, Fr. Papler, podpreds- dnikom; J. Kržič, tajnik .-n; Jos. Kosir, blagajnikom"; Jos. Gabriel in Iv. Boištnik, odbornika. — (Iz Cerknice) se nam piše: Novo izvoljeni odbor tukajšnje „Narodne Čitalnice" sostavljen je tako: g. Fran P rudi č, predsednik; g. Matevž" Završni k, podpredsednik; gosp. Fraujo Šerko; blagajnik; g. Karol Dernulj, tajnik; g. Franjo Zagorjan, knjižničar; gg. Josip Milavec, Josip Žirovnik, Alojz j Pogačnik, Franjo Pre;in; odboru koma. Razne vesti. * (V Oreuburgu) so 18 pr. m. obha ,: tristoletnico ruskega tiska in petdesetletnico Pu^i-novega bivanja v tem mestu. — PuškJii je prišel v Orenburg 12. juliju 1883. leta in ustanovil se je v nekej gostilmci. Bivči tedanji generalni gubernator grof Vasilij Aleksejevič Perovskij pokazal mu je pismo, dobljeno u Petrogradi povodom prihoda pesnikovega v Orenburg. V tem pfftinu je atalo, daje Puškin poslan v Orenburg, da nuizuruje administracijo grofa Vasilija Aleksejev či l'eroitke'/a. Preči-tavši to pismo začel se je glasno sme:ati. Smešno se mu je zdelo, da mu pripisujejo tako oblast, du sme nadzorovati tako osebo, luikor je grof Perovskij ki je imel inbiaaco-pooblttstila z najvišjim podpi-soni v rokub. Puškin sporočil je ta dogodek Go-goiju, kateri ga je porabil za snov svojega igrokaza „Revizor". * (Pesnik postal je lord.) Angleška kraljica imenovala je pe.-tuika Tennvmna lopaom, m to samo zaradi literarnih zaslug. To je prvi Blučaj v Angliji, da je komu za literarne zasluge podeljene-lordstvo, kajti Macaulay, Lytton in Hongbton, ki so tudi bili slavni pisatelji, postali so lordi le zaradi državnih in diplomat.irnih zuslug. * (Dolgo življenje zdravnikov.) Mede-cin8ki časopis „Lancet" preobčil je zapisnik v pro-šlem letu umrlih aug!ešk>h zdravnikov. Pet in trideset Izmej njih, ki so bili najslavnejši, dos ulo je Bledečo starost: dva 95, dva 94, dva 92, dva 91, i «^ . op, iar, OO, dva 85, tllje 84, 8 tuj i 88, jed-, n 82 ju štirje 80 let. * (K.-.vkaski petrolej) je v Va.Šavi, kakor poroča nNovoje Vranja" popolnem Bpodrinil amerikanakega. Vendar se je zdaj precej podražil. Sprva je veljal 35 kopejek, zdaj pa velja že 48, amerikanski se pa ne dobi izpod 70 k. * (Kropačekova pu^ka v Tonkingu.) Na žalitevanje admirala Courbeta poslal je vojni minister 4000 Kiopočekovih pušek v S..igon Do sedaj so imeli to izvrstno orožje samo mornarski strelci, v bodoče pa bodo h to puško, ki je že pri naskoku pa Soutav izvrstno slu>.ila, oboroženi vsi vojaki, barjih je v Tonkingu. Tako se rabi oiožj , ki loma ni našla zaslužene ocenitve, v daljnem Tonkingu. Telegrami „Slovenskomu Narodu'*. ZagT.eb 2. januvarja. Budgetni odsek je sklenil, deželnemu zboru predlagati da se po predlogu vladinem vzprejme zakon o preskrb* ljevanji žandarjev. Dunaj 2.januvarja. Glavni dobite" ic,-ditnih Brečk zadela je serija 1 549 Št. G t komunalnih srečkah serija 596 8 štev. 71 srečkah avstrijskega rudečega križa serija i št. 24. Peterburg 3. janavarja. „Journal de S. Peterbourg" zanikava ])ororilo Stan lardovo, da je Rusija Kitaju svetovala, naj BVOJi \ jake iz Bacninha pokliče np^aj. Madrid 3. januvarja. Vojni mi predložil je zbornic na^rt zakona da se vo jakom od'prostata do polkovnik^ poviša plača Časniki zatrjujejo, da bode adresni nacrt opozicije dobil večino. Forentc (glavno mesto v Kanadi nuvarja. Ne daleč od Foronta trčila sta osi in tovorni vlak. 27 osob je ubit.h, blizu ranjenih. 21^*" DenaSnji številki B31oven priloženo je vabilo na naročbo čas> „1* na katero svoje čistite čitatelje jamo, ker je BPolitik" niše gore lisi Odličnejših in najbolje aredovamh avto« listov. Pr poročamo jo tedaj prav živo kak mičnikom, tako tudi čitalnicam in brai.. Na zdravje! Čestite ljaiii: ■J7. hitro, sigurno in brez bolečin in porabi se jil> le Uan samo zt 2 kr.: dobe se v vseh lekarnah in skušamo 70 kr. (653) Vabilo na naročbo. Z novim letom naitopi It zabuvno osltmcfclf iv in Auljiv li**t, ajc na mesec, BVCJ, U. tečaj. Razeu kratkih po- j in raznovrstnega 7abavtiu»tt in satiričnega gradiva prm šal bode tudi, kakor pretekle leto, lične podobe. Tudi „62iR.%T" je pezavisen list, kajti zavisni jo jedino od dolnga hnmor)a|in od naklonjenosti jvojih naročnikov, do kat. »brafia s prošnjo, da ga tući v prihodnjem letu - iel in naročbo podpirajo, da bode vsestranski /. itej nalogi. i vse leto a gld.. za pol Ma 1 gld. 50 kr., eta ' ■ »o Ur. Posamezne številke po 15 kr. Uredniat70 in upravništvo ubijani, -Narodna Tiskarna". )dvp diski koncipijent ... slovenskega in nemškega jezika v govora ' \ rprejme v pisarni • ona 0mulec-a v Ormoži. zgla d) 8. Pri arečkanji 80 lozov mastnega LiubJj: nsk-va posojila, ki se je po m.frtu vrnilo 2. jnianarja 1884 so bile v. d'gne :e: dobtkom 30.000 gld. 2.000 .. Sl- lO.! 7G „ 48 597 , 2 210 „ n 500 .. „ 10.436 „ 500 „ „ 26.045 „ „ 500 . , -'s 356 „ „ 500 B 36 207 „ B 500 v in Št. 138, 275, 1417. 1572, 342!) 4459, 6887, 6915, 8584, 11.246, 11.848, 12 761, 14 291', 15 286, 16.271, 17.427, 18 976, 20 541, 21.794, 22 540, 22 916, 23 013, 23.906, 27.032, 27.345, 30 271, 32.742, 32 843. 33.237, 35 817, 37.375, 37 640, 39 996, 40.158, 40.615, 48.577, 49.207, 49.220, 56 474, 57 44«), 58 727, 62.014, 62.306, 63 29G, 68.153, 70.82(1. 71 008, dobitkom 30 gld. Od zdaj izžrebanih 24 677, 31.147, 34.006, 38.901, 43.351, 50.142, 69 692, 64.135, 71.272, 25 247, 26 447, 31 899, 32 740, 35 373, 35.640, 89 113, 39.972, 45.165, 45 399, 51.235, 61 066, 65.442, 73.495 52.983, Ul.712, ;6.197, vuka z lozov at. 27.083 t dobit- kom 2O0O gld., št. 45 330 z dobitkom 1500 gld., št. 26 163 z dobitkom 600 gld., št. 33 724 in 63 093 vsaka z dobitkom 500 gld., in It. 357, 624, 999, 1487, 2204, 2643, 2987 3575, 3783 4683.. 5)99, 5967, 6376, 7840, 8005, 8240, 8284, 8728, 9132, 9462,9523,10.083, 10.868, 1 1.205, 11.253, 11.785, 12.744, 12.875, 13.056, 14 957, 15.243, 15.266, 16 031, 18.594, 21.730, 25.560, 29.621, 34.175, 38.502, 44.539, 48.715, 50 621, 52.353, 61.140, 63 874, 72.752 10 750. 19 545, 21.743. 20 608, 29.685, 34 329, 4O.1O0, 44.632, 48 885, 50.735, 54.114, 61.486, 67.173, 17.301, 19.661, 23 719, 27.992 29 732, 34.349, 41.0S9, 44.781, 49 323. 51 329, 54 721, 62.169, 67.803, 17 460, 19.897, 24 420, 28.619, 32.147, 36.420, 41.741, 46 099, 49.414, 51.429, 55.713, 62 933, 70.024, 18.077, 20 033, 24.609, 28 793 32.542, 37.167, 42.116, 46.408, 40.498 51 487. 60.137, 63.023, 70.237, in 74.852, vsaka z dobitkom 30 neso izplačane Mestni magistrat 18.510, 20.030, 25.187, 28.845, 33.826 38.2D!i, 44 515, 46.541, 49 586, 51 770. 60 140, 63.425, 72.744, gld., še v Ljiljani, v 2. dan januvarju 1883. Za župana Perona. : i t (eca razpela mojsterski plastično izdelana, čudovito lepega vida etc.! Ta razpela so pobarvana z novoiznajdenimi, izključno privilegiranimi, po noči Nvetečimi se kristalnimi barvami, katere se nikdar ne pokvarijo in se svetijo tako, kakor kresnice o poletnoj noči; v jednakem svitu in lepoti blestijo tudi ta od nas iznajdena ob Mvbl Nvetla razpelu. Zu briljantno avetloHt se jamči. Cena jedneinu gl. £.509 linejšemu gl. H.759 izredno k>po izdelanemu gl. 5.—. Pošiljajo se za gotovino ali pa po poštnem povzetji. Dobivajo se jedino le pri Hk.lllig 1-u & ISaiiiii-ftiiii-ii na Diinaji, I., Tegetthoffstraase 3. NR. O ponarejatvah se svai- vsako naših novoizum-Ijenih Itlestočih razpel nos našo varstveno znamko (K. & B. VVien). (750—4) 1 Z t Slika pesnika S. Gregorčiča dobiva b€ na fiu in močen papir tiskana v ,,Narod-nej tiskarni'- — Cena 20 kr., po pošti 25 kr. ZguMl se je pes. mi je velika Kdor mi jf> V nedeljo dn6 30. m. in. zgubila se run.. iio-li,-Ja doga, ki čuje mi ime .Sultan ii;i/.ai pripelje, dolu' primerno plačilo. c-j— D_ Alfo lis baron Zois v Bledu. St. 8781. (801- :i) Oklic prostovoljne dražbe v zapuSfino gOftvfl Franci ške Jenac spadajouh posestev. Od c. kr. dežtlne aoiinije kot sodnje »topnje za, uši inske razprave *e nu pročnjo dedičev prostovoljna dražba posestev \z zapuščine «ospe Frančiške Jenaf, poduložn^St. 11 in 164 katastralue občine „Karlovsko predmestje v Ljubljani", in sicer: hiše št. 3 poleg Giuberjeve cesu gospodarskih poslopij, vrta in njive dovoljuje. Ta posestva se bodo s 4200 tfd. znašajočo etno rasklimala. Zato določuje se dražbeni dan na 14. dan jaimvarja ob 10. uri dopoludne na prostor, kjer se nahaja posestva. To se 11,1/11:11.1 < s pristavkom, da ee odobreni dri zborni poboji pri družbenem komisarji gospodu dru Frnnn Vok-u, kr. notarji, lahko pregledajo in da se intabuliranim upnikom njih zastavna pravn — ne oziraje se na kupni znesek — pridržujejo. Od c. kr. deželne sodnije \ Ljubljani, v 15. dan decembra 1883. Gospodu B. PICCOLI-ja. lekarju v Ljubljani, Dunajska cesta. Vaša ,Francova esenca** je jedino zdravilo, ki se mojemu želodcu prilega. Po vsakem zaužitji mi je ložje in bolje. Kamenje pri Cernici 188JI. Josip Sovdat, župnik. kakor Vaša „Francova esonoa*', za katero se Vam najlepše zahvaljujem. Gorenje Ležeče, Kranjsko. Ivan Zehron. Prosim, da mi odmah pošljete 1O0 steklenic Vaše izvrstno „Francove ©sence". Aleksandri j a v Egiptu, meseca avgusta 1883. Marija Dulinsh. Prosim uljudno za 24 steklenic Vaše „Francove esenco*', ki je nedvomljivo najboljši pripomoček zopur kašelj, hemerojide, mrzlico v želodcu in gliste. Pulj, meseca decembra 1882. .Josip vitez Storili I i, c. kr. policijski komisar. Vašo ,,Francovo esenco" s sijajnim uspehom rabim. Prosim oduiah za 24 sieklenrc na povzetje. Trdnjava I van i č na Hrvatskem, v avgustu 1883. Josip Mu niirh, usnjarski mojster. l^dllCUVa ebeilCa rim ljudem, kakor je razvidnu iz zahvulnih pisem, kijih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božj.ist, trebušno in prehajalno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki bo vse nevarne, če se <2SM—7) o pravem času ne ozdravijo. Stekleuiea volj« IO ltr. 1 I % bal ts b c b i s 1.1 te N c iS ?b W5 lil 1 B C. 5' g. < * 5' r: •• * d. I M 6ja Dr. Sclimidt-ovi uspešni prilopki n kurja očesa uporabljajo se te mnogo desetletij kot brez bole« r i 11 e iu zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstra- , nitev kurjih očes. Varstvena znamka. Uspeh teh dr. Schmidt-ovih prilep- j kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovanoj rabi teh prilepkov so odpravi vsako ićurjo oko brez vsake I operacije. Cena Skatljici s 15 prilepki I in roženim dletceni za izdiranje kurjih , očes 2a kr. a. \. NB. Pri nakupovanji tega preparata i blagovoli p. n. občinstvo vedno paziti na to, ima !i vsaka škatljiea na zvunanjena 1 ovitku ntisneno gori zaznamenov»m> var- , stveno znamko. Dr. Behr-ov živčni ekstrakt izdeluje se po posebnem načinu iz lekarskih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živinim boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, ischlsdt bolečinam v križu lanlim« maniU. jn 1)rKnem mozgu, božja-sti, otrpnenju, ( pAibljenju in polucijam. Na dalje se d r.-«« b r-o v živčni ekstrakt ■1 najboljšim mpenom rabi proti: protinu in trganju, otipnelosti mišic, trganju v členkih i* mišicah, nervoznemu glavobolju In šumenju v uSesih. Dr. Behr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje. Cen» steklenici s točnim navodom uporabe 7« l*r. a. y. NB. Kupovajoče p. n. občinstvo raci vedno paziti, ju li pri vsakej Btcklenici na vnanjem ovitku utisnena zgornja varstvena znamka. Glavna razpošiljalna zaloga: CHotsKultJs, Niijt-AvstriJHki», lekarna J. Blltucr-Ja. »r. Kcliuiidt-ove |»rile|»ke zu Kur a o6»sa in dr. Behr-ov žtveni ekstrakt, prodajata v i. j u Uljani lekarnarja: J. Svoboda iu J. pl* Trakoc*y, ter tudi vci dru^i lekarnarjL m tvorni urednik Makao Arniič. Laatnuia in Ciak .Narod' 73