The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medi mm EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY VOLUME XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) JUNE 16, 1936. Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki ŠTEVILKA (NUMBER) 142 VOJAŠTVO SKRBI ZA MIR IN RED V FRANCIJI Vlada podvzela korake, da zatre hujskanje "tujih a-gentov," ki bi ohromilo industrijo in zaviralo vojaške priprave. PARIZ, 15. j lin. — Po dveh tednih stavk, ki f;o prinesle delavcem višje mezde in krajši delovni čas, je vlada nastopila z vsemi sredstvi, da pospeši po-Vratek normalnih industrijskih razmer. Vlada je poklicala vojaštvo, ki je vsepovsod na pozo-tišču, da skrbi za red in disciplino. Premijer P j um je odredil rabo vojaštva, ker se vlada boji, <3a bi "inozemski agitatorji" utegnili položaj izrabiti za hujskanje k nemirom, ki bi ohromili industrijo ter resno zavirali francoski oboroževalni program. Delavci v največjih pariških tovarnah, ki so skozi dva tedna okupirali industrijske obrate, so se umaknili armadi čistilcev, ki so začeli s pripravami za obnovi-(-<'V dela. Izmed stoterih stavk je nerešenih samo še deset, med katerimi. je tudi nova stavka brivcev jn uslužbencev v lepotičnih salonih. Stavke se nadaljujejo v gradbenih strokah, department trgovinah, pri zavarovalnicah, ter med barvarji in delavci na ki plovejo po rekah. Tragedija v St. Clair kopališču pred mestno zbornico Councilman John M. Novak iz 23. warde je na sinočnji seji mestne zbornice zahteval, da mesto nastavi več nadzornikov v mestnih kopališčih in na jezerskih obrežjih za protekcijo o-trok in odraslih, ker nesreča, ki se je pripetila zadnji petek v St. Clair kopališču, ko sta utonili dve slovenski deklici, dokazuje, da javna kopališča nimajo zadosti uslužbencev. Novak je rekel, da ako bi bila v St. Clair kopališču nastavljena še ena moč, bi se tragedija ne bila primerila, ker bi bila namestnica navzoča, ko se je redna nadzornica začasno odstranila iz prostora, kjer so se kopali otroci. "Direktor parkov naj preišče svoj department in dcžene, kdo je odgovoren," je rekel Novak. "On bi moral dognati, koliko u-službencev v mestnih kopališčih je sposobnih plavati, ako bi bila potrebna pomoč. On bi moral odsloviti malomarne uslužbence, Se pa nima poguma, da bi to napravil, naj resignira." Direktor parkov Hugo E. Var-ga je nato izjavil, da je nesreča predmet "temeljite preiskave", zanikal pa je, da je v St. Clair kopališču premalo moči nastavljenih, ter izjavil, da ie pod sedanjo administracijo v mestnih kopališčih nastavljenih več moči kot kdaj v teku zadnjih štirih let Vargo je reke! dalje, da se je plavalno učiteljico v St. Clair kopališču Miss Kushlan suspendiralo, v teku par dni pa da bo formalno odslovljena, in da je zahteval resignacijo uslužbenke Rose M. Lorenz, ki je plavalno učiteljico na dan nesreče poklicala iz plavalnega bazena, da govori z njenim bratom, ki je čakal v uradu kopališča. "Ona bi Miss Kushlan ne bila smela poklicati od otrok, oziroma bi bila morala sama ostati pri njih, ko se je Miss Kushlan odstranila," je izjavil Varga. Novak je obenem predložil resolucijo, v kateri se prosi komisijo za moralne odškodnine, da staršem utopljenih deklic dovoli primerno odškodnino. Davey za odpravo davka na živež Governer predlaga preklic prodajnega davka na živež s 1. septembrom. Davčni dohodki so večji kot se je pričakovalo. FARMER - MODRIJAN OBDRŽAL SVOJ LASTNI "POGREBNI GOVOR" švedska v l a d a položila resignacijo STOCKHOLM, 15. junija. — Pt'emijer Per Albin Hansson in člani njegovega kabineta so danes položili ostavko, potem ko gta obe zbornici parlamenta za-yrnili vladno predlogo za. povijanje starostne penzije. Kabinet ki sestoji iz članov socialno-de-■nokratske stranke, je bil na v'adi od 24. septembra 1932. Kurjač ubit v kolizi- ji vlakov MADISON, 111., 15. junija. — ^H milje od tukaj je neka lokomotiva trčila v tovorni vlak Nickel Plate železnice, pri čemur je bil ubit kurjač H. u. Van Cassel, star 44 let, iz Madisona, trije ^rugi železničarji pa so bili ranjeni. Žena odpeljana Leroy Edwards star star 2i iz 1733 E. 19 St., je včeraj sporočil policiji, da ko je v nede-Ijo zvečer šel po vzhodni 9. ce-sti, so ga štirje moški, katere je Nedavno spoznal v nekem loka-kjer je bil do zadnjega časa 2aposlen, povabili v svoj avto, ^akar so sugestirali, da se ustalijo na njegovem domu ter poberejo še njegovo ženo in nekega borderje. Ko se je to zgodilo, s° se odpeljali na Hamilton Ave. S. 40 St. kjer so moža in bor-vrgli na cesto, potem pa kitro odpeljali naprej, Odpelja žena je 18 let stara ter manj *°t leto dni poročena. DANVILLE, III., 15. junija. - Tu se je včeraj vršila nenavadna "pogrebna svečanost," katero je priredil za sebe 80-letni farmer in upokojeni učitelj L. F. Bailiff, ki je ob tej priliki tudi obdržaval svoj lastni pogrebni govor. Prišlo je o-krog tisoč njegovih prijateljev in znancev od blizu in daleč, ki so prinesli s seboj košare z jedili ter se posedli po travi, medtem ko jim je starec govoril. "Pogrebna svečanost" je imela lice vesele družbe, ki se je zbrala na pikniku. Stari mož je govoril več kot eno uro ter je vzel za tekst govora besede: "Poznati samega sebe je modrost; vladati sebe je moč." Starec, ki je daleč o-krog poznan kot navdušen naravoslovec, je definiral svojo vero kot "vero v naravno." Drugega Boga ni, je rekel. "Kadar umrem, položite moje truplo na kup drv, zažgite drva in pojdite proč brez ceremonij in brez solza," je rekel svojim poslušalcem. Množica je starča poslušala do kraja, potem pa so posegli v košare ter začeli jesti. Bili so presenečeni nad živahnostjo starca, ki je v naaju spolnil 80. leto, nad njegovo duševno či-lostjo, lepim načinom izražanja in jasnostjo svojega verskega prepričanja. Potem so si ogledali stare indijanske steze na njegovi 39 akrov obsegajoči farmi ter kolibo, katero si je nedavno zgradil. V svojem gftvoru je starec rekel, da je vse življenje skušal živeti po nauku Konfucija o ljubezni do svojega bližnjega, in ko ga je eden navzočih vprašal, kaj misli o posmrtnem življenju, je odgovoril: "Kam gremo od tu, ne vem in me ne briga. Nisem imel časa, da bi dognal, če gremo v nebesa ali peklo. Vse dobro, kar morem, skušam napraviti tukaj na zemlji; tega, kar pride po smrti, se ne bojim." Kultura SLAVCKI Nocoj ob 8. uri se bo vršila seja staršev "Slavčkov". Prošeni ste da se v polnem tevi-]l1 udeležite. — Odbor. pisatelj g. k. chesterton umrl LONDON, 25. jun. — Danes ie umrl po enotedenski bolezni v starosti 62 let angleški pisatelj, esejist in kritik G. K. Chesterton. Pokojni pisatelj je slovel kot zagovornik dobre pijače in jedače, kar se tudi na njem poznalo, kajti bil je zelo debel mož. Njegova debelost je bila predmet številnih dovtipov, nad katerimi pa se je tudi sam dobro zabaval. Rojen je bil ko^ protestant, leta 1922 pa je prestopil v katoliško cerkev. Bil je zagovornik malega človeka. Glede pijače se ie nekoč izrazil: ,,Jaz sem proti temu, da bi se koga tiralo pred sodnijo radi pijanosti. Jaz sam sem se že dostikrat napil in poznal sem prijatelje, ki zavzemajo odlična mesta, ki so se tudi napili, ampak kadar se "boljši človek" napije, se ga naloži na voz in pošlje domov, medtem ko se reveža, ki si ne more privoščiti voza, tira pred sodnijo." (Nekaj Chestertonovih spisov je prevedenih tudi v slovenščino,) tropični viharji v floridi MIAMI, Fla., 15. jun. — Preko floridskega polotoka je danes pridivjal tropičen vihar,v ki je dve mali mesti na atlantski o-bali južno od Ft. Myers popolnoma odrezal od sveta. Medtem ko je silen naliv poplavil trgovine in domove v obeh krajih, pa življenskih izgub ni biio, v kolikor se je moglo dosedaj dognati. COLUMBUS, 15. junija. — Gov. Martin L. Davey je danes v posebni poslanici na državno zakonodajo priporočal, da se odpravi prodajni davek na ves živež z izjemo onega, ki se ga prodaja v restavracijah. Glasom njegovega priporočila bi bil davek na živež odpravljen s 1. septembrom, kar bi pomenilo za gospodinje prihranek štirih milijonov dolarjev tekom ostalih mesecev tekočega leta. Gov. Davey pravi, da bo država izgubo lahko izravnala z dohodki od prodajnih davkov na druge predmete, ker vse kaže, da bodo davčni dohodki od treh do štirih milijonov večji kot se je pričakovalo. Davek na živež, ki se ga porabi na domen, prinaša državi letno okrog 12 milijonov. | Governerjevo priporočilo seveda ni brez politične značilnosti. V jeseni so namreč volitve in Davey je zopet kandidat. Napetost na Daljnem vzhodu raste KANTON, Kitajska, Iti. junija. — Gen. Chen. Chi-Tang, diktator avtonomne južno-kitajska vlade, je danes ponovil zahtevo za združen odpor proti japonski agresivnosti, medtem ko Japonska svari, da nadaljni sovražni koraki kantonske vlade dovede-jo do vojne. Vodja kantonske armade noče ustaviti prodiranja južne armade proti severu, kar utegne dovesti tudi do civilne vojne s kitajsko centralno vlado v Nan-kingu. Južna Kitajska je prežeta z vojnim navdušenjem proti Japoncem, ki so poslali marin-sko posadko v južno pristanišče Arnoy, ki patrolira mesto pod protekcijo topov na krovu petih bojnih ladij, ki so zasidrane v pristanišču. Gen. Chen zanikuje, da se hoče strmoglaviti centralno vlado v Nankingu, pač pa vztraja, d a kantonska vlada ne bo odnehala preje kot da se vsa Kitajska združi v boju proti Japoncem. Premogar ji in jeklarji v Belgiji stavkajo BRUSELJ, 15. junija. — Danes je zastavkalo onrog 110.000 belgijskih premogar|ev in jeklarjev, nakar je nova vlada pre-mijerja Van Zeelanda mobilizirala orožniške rezerve za slučaj kakih nemirov. Stavkovno gibanje je najmočnejše v okolici Liege in v Hainaut provinci. Vlada je objavila regulacije, ki belgijskim stavkai jem prepovedujejo slediti vzgledu francoskih delavcev, ki so med stavko zasedli tovarne. roosevelt je govoril v indiani VINCENNES, Ind., 16. junija. — Včeraj je govoril pri odkritju spomenika George Rogers Clarka, junaka v ameriški revolucijonarni vojni, predsednik Roosevelt, ki je v svojem govoru zagovarjal liberalno tolmačenje ustave. Rekel je: "Ni res, da mi spreminjamo obliko svobodne vlade, kadar se oborožimo z novim orožjem za boj proti novim sredstvom zlo-činstva in pohlepnosti. Naša moderna civilizacija se mora neprestano braniti pred moralnimi propalicami, katerih cilji so isti, katerih metode pa so bolj prekanjene kot so bile metode sličnih značajev pred sto leti in pol." Predsednik Roosevelt se je na povratku v Washington ustavil v Hodgevillu, Kentucky, kjer je bil rojen predsednik Lincoln. Ordinanca za igralne stroje poražena ' i Na sinočji seji mestne zbornice so vsi councilmani razen Antona Vehovca glasovali v podporo županu Burtonu, ki je vetiral predlogo, glasom katere bi se igralne stroje v Clevelan-du dovolilo in zahtevalo zanje posebne licence. Mestni pravdni ravnatelj Clum je odločil, da so igralni stroji nepostavni in da. jih mesto ne'more dovoliti. Potem ko je bila ordinanca poražena, je Vehovec rekel: "Tem potom opozarjam župana, da ako so igrajni stroji nepostavni, naj tudi skrbi, da se jih iz-tira iz mesta. Ne maram, da bi moral prihodnji teden priti pred mestno zbornico z listo 100 prostorov, kjer igralni stroji nemoteno operirajo." Kaj je povzročilo, da so republikanci kot demokrat je, ki so prej glasovali za licensiranje i-gralnih strojev, nenadoma spremenili svoje stališče, je nekam (Dalje no: 2. str.) Himen V soboto 27. junija se bo poročil v cerkvi šv. Ignacija na W. Bulevardu Mr. Martin D. Frank, sin pokojnega slovenskega mesarja Martina Franka in Mrs. Rose Frank, 10809 Parkhurst Drive z Miss Dorothy Wolf. Svatba se bo vrila zvečer v S. N. Domu na St. Clair Ave. Prijatelji in znanci družine so vabljeni, da se vdeležijo. Bilo srečno! Iz Niagara Falls Iz Niagara Falls pošiljajo pozdrave Mr. in Mrs. F. Šetina, 624 E. 140 St., in sin Bill. Pišejo: Nahajamo se na "honey moon" — bolje pozno kot no-benkrat. kakšna bo demokratska platforma NEW YORK, 15. jun. — New York Times poroča iz Washing-tona, da bo demokratska platforma, katero sestavlja poseben odbor pod vodstvom senatorja Wagnerja iz New Yorka, vsebovala točke za planirana javna dela in za širokopotezen program gradnje stanovanjskih hiš. Kampanja terorja proti nacijskim glavarjem? Tovariši kapitana Roehma, ki je bil ubit v "krvavem čiščenja" pred dvema letoma, so se baje zarotili, da maščujejo njegovo smrt. Propagandno ministrstvo v Berlinu pa pravi, da je poročilo pariškega lista "nesmiselnost" PARIZ, 15. junija. — Berlin-*---------:- ski korespondent lista "Paris Soir" poroča, da v Nemčiji obstoji tajna organizacija pristašev kapitana Ernesta .Roehma, ki je izgubil življenje v "krvavem čiščenju," katerega je v juniju 1934 odredil Adolf Hitler, ki vodijo brezobzirno kampanjo terorja ip groženj proti vodilnim funkcijonarjem nacij-ske stranke. Grozilna pisma od organizacije "Roehm Racher" (Maščevalcev Roehma) je prejel baje celo kancelar Hitler. Isti časnikar pravi, da se je ponovno našlo trupla članov na-cijske elitne čete "SS" (Schutz-staffel) in pa nacijskih udarni- Ponudba gamblerjev Sindikat clevelandskih gamblerjev je nedavno ponudil vodstvu Great Lakes razstave $250,000 ako se mu da "privilegij," da bi operiral ruletna kolesa in druge igre za denar na razstavni ladji "Moses Cleave-land," ki bo ena izmed posebnosti na tej razstavi. Gambler-ji so svojo ponudbo stavili na podlagi teorije, da ladja, ki se nahaja na jezeru, ne bi bila podvržena državnim in mestnim postavam proti hazardnim i-gram. Generalni vodja razstave Lincoln G. Dickey je včeraj priznal, da se mu je bila stav- i ur, *,, ]Jena taka ponudba, toda po- kov SA (Sturmabteilung), ki nudbo se ni le odklonilo, tera- so bili umorjeni na samotnih krajih, s črkami "RR" ki sta bili s kredo napisani preko prsi mrtvecev. Kapitan Roehm je imel 20,000 nacijskih četnikov, ki so bili njegovi lojalni pristaši ter so več gamblerske kroge se je o-benem posvarilo, da se na razstavnih prostorih ne bo trpelo nikakega gamblerstva v kakršnikoli obliki. Pogreb Vidmarja Pogreb pokojnega A nt. Vid- ■Av-io^vi; J u J iugrcu jvjivujncsči fVJiu. v 1U- prisegli, da bodo maščevali smrt marJa se bo vrši] v četr^ zju. svojega voditelja, pravi vest v pariškem listu. Kakor znano, je bil Roehm, ki je bil aktiven v nacijskem gibanju prav od začetka, ko pa je Hitler prišel na vladno krmilo, je bil znan kot vodja "radikalnih nacijev," u-streljen na direkten ukaz Hitlerja. BERLIN, 15. junija. — Nemško propagandno ministrstvo je vest v pariškem listu o obstoju tajne organizacije Roehmovih pristašev, ki grozijo nacijskim voditeljem, označilo kot "nesmiselnost." ___ t raj ob 8:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave, v cerkev sv. "Vida in potem na Calvary pokopališče.. kako uprav ljajo francosko narodno banko Stavke v Barbertonu Banka je privatno podjetje in je bila ustanovljena leta 1800. V upravo iftienuje vlada guvernerja in po dva podguver-nerja izmed davčnih uradnikov. Občni zbor pa tvori le 200 delničarjev, ki imajo največ delnic, čeprav je vseh delničarjev okoli 40,000. Občni zbor voli 12 gerentov ali upravnih odbornikov, 6 iz privatnih finančnih u-stanov in 6 iz industrije. Prej je od teh imenovala tri vlada, V Barbertonu so šli na stav ko unijski kotlarji (boiler-makers) v veliki tovarni Bab-cock 'A MILIJONA HIŠ Mnogi strokovnjaki narodnega gospodarstva so mnenja, da je zastoj hišnih gradenj eden izmed vzrokov depresije. V teku desetih zaporednih letih je konstrukcija stanovanj stalno pojemala in dosegla najnižjo stopnjo 1. 1934. Federalni delavsko-statistični urad je zra-čunal, da se je 1. 1934 potrošilo na novih poslopjih le po tri cente za vsak dolar, potrošen za enake gradnje 1. 1925. Pa vendarle je dandanes potreba za nove hiše v Združenih državah večja, kot v letih takoj za svetovno vojno, ko je potreba za nova stanovanja prinesla "boom" v gradnjah. Da se ni kupovalna moč prebivalstva tako drastično zmanjšala — kar je med drugimi povzročilo bivanje več družin v istem stanovanju —• bi mi prav lahko vporabili kaka dva milijona novih hiš. Vlada si prizadeva pospeševati inclu-strijalni preporod s tem, da povzbuja stavbene konstrukcije na dveh poljih — z direktno konstrukcijo cenenih stanovanj in z refinanciranjem hipotek. Federalni stavbeni projekti so bili bolj omejeni na svrho, da se pred vsem dokaže, kaj se more doseči na tem pol ju. Na drp-gi strani je refinanciranje hipotek pod Home Owners' Loan Corporation pokrilo kake tri bilijone dolarjev propadajočih hipotek. Za tem je sledila propaganda za popravo in moderniziranje stanovanjskih hiš? v čemur so privatne posojilnice sodelovale z vladnimi ustanovami. Vladi je bilo predlaganih mnogo načrtov za nadaljno povzbujanje stavbenih konstrukcij, zlasti z ozirom na važno vlogo, ki so jo stavbeni programi igrali v drugih deželah v zboljšanju industrijal-nih razmer. Program, ki je vzbudil širšo pozornost, je oni, ki ga priporoča Committee for Economic Recovery. Ta odbor suge-stira program, po katerem bi se zgradilo 7,500,000 stanovanjskih hiš tekom prihodnjih desetih let. 85 odstotkov novih poslopij bi se zgradilo potom privatnega financiranja, dbčirn bi ostalih 15'- izvršila vlada na polju cenenih stanovanj za družine, ki zaslužijo manj kot $1000 na leto. Ta načrt se v glavnem naslanja na načelo masne produkcije stavbenega ma-terijala, kar bi znatno zmanjšalo njihove stroške. Pred kratkim je senator Wagner iz New York a predložil kongresu načrt, ki bi pooblaščal federalno vlado, da pro-niovira gradnjo cenenih stanovanj po vsej deželi. Zakonski načrt bi ustanovil posebno federalno oblast, United States Housing Authority, ki bi dajala prispevke in posojila lokalnim hišnim ustanovam, ki se ukvarjajo z razčiščenjem "slumov" in gradnjo cenenih stanovanj. Jako dvomljivo pa je, da bo sedanji kongres odobril ta načrt. Stavbena konstrukcija še vedno zastaja, pa vendarle nekaj kaže na bolj u-godne razmere v tej industriji. Eden izmed teh znakov je prvi preobrat v izseljevanju iz mest na deželo. Od 1. 1932 se je tok preseljevanja zopet obrnil v smeli : iz dežele v mesta. FLIS. priliko se prepričati, kako vesten je dotični trgovec. Dva nagradna listka sta malenkost, a baš tako je gotovo, da oni, ki je pri taki malenkosti tako vesten, mora biti še veštnejši in točnejši in poitenejši, ko se gre za.večje stvari. Tako vestnost in poštenost boste našli v vseh trgovinah, podjetjih in uradih članov Progresivne trgovske zveze. Vestnost in poštenost ste načeli članov in sleherni ju točno izpolnjuje, kajti vsak se zaveda, da brez njiju ne more biti zadovoljnih odjemalcev, a brez zadovoljnih odjemalcev ne more biti u-speha. Sodelujte s člani Progresivne trgovske zveze. Napredek Progresivne trgovske zveze bo vaš napredek, od katerega bosta v prvi vrsti imeli vi, odjemalci, dobiček. Agitirajte med svojimi znanci in prijatelji, naj kupujejo in se v splošno poslužujejo le trgovin, podjetij in uradov, ki so člani Progresivne trgovske Zveze. Vestno izvrševanje dolžnosti Trgovec, ki hoče biti uspešen v svojem podjetju, mora biti zna čajen mož. Pri njem prideta v prvi vrsti v poštev poštenost in vestnost. Brez teh dveh lastnosti trgovec ali podjetnik v splošno ne bo užival zaupanja svojih odjemalcev in kaj kmalu bo moral ugotoviti, da prihaja v njegovo trgovino čezdalje manj odjemalcev. Zamislite se v položaj gospodinje, kateri je mož prinesel bodisi v petek ali katerikoli drugi dan domov mezdo. Zaslužek ni bil Bogve kako velik, a družino je treba prehrani-ti, obleči, ne glede na to, kolika je bila mezda. Takoj začno v gospodinjim glavi delovati finančni proračunjevalci. Napraviti mora resničen proračun, kateri je zvezan v mnogih in neštetih slučajih z večjimi zapletljaji in težkočami, kakor pa je marsikateri državni proračun. Toliko za mleko, toliko za kruh, toliko groceristu in mesarju. Janezku bo treba nove čevlje, Poldku par podplatov, Nežki novo oblekco i t. d. Vsako stotinko mora gospodinja preračunati, kam jo bo dejala. Ako bo srečna, da se ji proračun ujema, bo morebiti u-tegnila še par dolarjev stisniti, da jih dene na stran za kak deževni dan v bodočnosti. Naj bo gospodinjili račun že tak ali onak, kadarkoli se ie namenila bilo že karkoli kupiti, gotovo tudi proračuna vnaprej, za ta način pokazali, da še čutijo koliko časa bo potem dotična vez bratstva in ljubezni do svo-stvar odlegla. Tu prihaja tedaj jega sorojaka v nesreči. Seveda, v prvi vrsti v poštev trgovčeva! upali smo, da bo obisk boljši, poštenost. Blago, katero bo go-1 večji. Kaj je vzrok, da ni bil, ne spodinji prodal, bo moralo zale- (vemo. Hvala društvenim ;.astop-či za ta določen čas. Ako ne bo, nikom za pomoč in sodelovanje, tedaj se gospodinji prihodnji ra-j Enako tudi hvala direktorju run ne bo ujemal — trgovec bo (Slov. Doma za brezplačno odda-pa gotovo v najboljšem slučaju jo dvorane. Cisti preostanek pri-kriv, ker ie gospodinji prodal j reditve je bil $36.00. Računi ve-blago, ki ni zadostilo v vsakem selice so vsakemu, ki se za to za-oziru zahtevam gospodinje. Po-' nima na razpolago za pregled pri največkrat pa se bo trgovcu tajniku odseka, zgodilo, da bo vsled takega nfc- Dalje se v imenu odseka dostatka izgubil dobrega odje- isi.rcli6'zahvaljujemo siedecrm ma ca. In en nezadovoljen odje- dr,lštvom in posameznikom: -malec pomeni za trgovca včliko_Društvu "Kras" št. 8 SDZ $20• izgubo kajti nič se bolj ne zane-;drugtvu "Collimvoodskc Sloven-se med širše plasti, kakor neza- št. 22, SDZ $10, Mr John Jovoljatvo Gotovo ni neupravi- Drcnik $2> Mr. Martin Rakdr $1> čen rek: Moje najboljše oglaše- Mrs. F Martinjak nabrala 90c, vanje, so zadovoljni odjemalci. druRi razni darovi $1 35 T . rrgovci in podjetniki, ki so kupaj fl preostankom veseliJ včlanjeni v Progresivni trgovski ;s7l.25> katero gvoto smQ y enR. zvezi, so pošteni in vestni. Ved- Mh delih posla]i na štjri tam no m ob vsak, priliki postrežejo | poslujoče or?anizacijc, in sicer svojim odjemalcem s prvovrst- na ^avhi urad SNPJ - KSKJ mm blagom, Id odgovarja po ce-Wj in SSPZ, katere naj pera-m m kakovosti blagu, kakršne- bijo v pomoč potrebnini 4nonl. ga A' nešteto slučajih za isto ce-'Jc svota sicer malenkostna pa no ne morete kupiti pri tujcu. - -Poštenost domaČega trgovca, Iz stare domovine Zahvala in računi prireditve v pomoč poplavljencem V dolžnost si štejemo v imenu "Prosvetnega odseka Slov. Doma na Holmes Ave., pod čigar »r-kriliem se je vršila prireditev v pomoč poplavljencem, izreči za-valo vsem posetnikom, kateri so se te prireditve udeležili, ter na Zagrebška policija je aretirala zloglasnega vlomilca in pobeglega kaznjenca Alojza Babiča in ga poslala z močnim spremstvom v Maribor. Na mariborski policiji so Rabiča zaslišali. Prizna vse vlome, ki jih je v zadnjem času izvršil v Mariboru in okolici, med drugimi tudi vlom v veletrgovino Pregrad. Novi grobovi Umrli sta v Celju Hrovat Terezija, 80 let, postrežnica, Slomškov trg 5 in Reba Marija, roj. Bučar, 32 let, zasebnica. V Ljubljani je preminula Jožefa Kapelj roj. Sever, soproga bakrarskega in kotlarskega mojstra ter posestnika. Pogreb se je vršil na pokopališče v D. M. v Polju. V Kamniku je umrla v čast-ljivi starosti 86 let Marija Weibl roj. Dereani. Na Jezerskem je umrla Marija Selnik, poštna upraviteljica v pokoju. Umrl je v Mariboru v starosti 63 let trgovec Krašovec Franc. Pokojnik jo bil tast uglednega mariborskega z n a n s tvenika, ravnatelja banovinskega arhiva prof. Baša. Umrla je v Celju v starosti "Vsi, ki bi šli radi v nebesa, dvignite roke!" je rekel kate-het. Vsi učenci razen enega so dvignili roke. "Jakec!" se je začudil kate-het. "Ali ti ne bi šel rad v nebesa?" "Ne, ako bodo vsi ti otroci tam!" se je odrezal Jakec. "Predvsem te moram opozoriti, draga hčerka, da nikoli ne pustiš moškim, da bi te poljubljali!" je učila mama. "Kaj pa vendar misliš?" je odgovorila hčerka. "Ali naj jih vedno samo jaz poljubljam," barvo na dan. Ni pa hotel izdati svojega pomagača ter je po krivem obdolžil nekega posestnika iz soseščine, da mu je po- podjetnika ali profesijonista pa ie sleherni gospodinji še večje vrednosti in važnosti, kajti, kdo bo utegnil vaše težnje in zahteve bolj razumevati, kakor vaš lasten rojak ali rojakinja, ki je prej ali slej v svojem življenju moral baš tako obrniti med pi- je darovana iz srce kar naj nam tudi nekaj šteje v dobro. Rojaški pozdrav! Trosvlni Uliil) S. D. na Holmes Ave. OKDINANOA ZA IGRALNE STROJE PORAŽENA (Dalje is 1. str.) rti vsako stotinko dvakrat pred- zagonetno. Nekateri councilma-110 J0 ^ lzdaL J ni so argumentirali, da je bila Za vestnost naših trgovcev in. ordinanca, katera bi bila' igral-podjetnikov naj priča sledeča | ne stroje dovolila, slabo sestav-dogodbica, ki se je pripetila v'ljena in da bi odpirala vrata trgovini članu Progresivne tr- vsakovrstnemu raketirstvu. 55 let Trebus Anastazija, žena ™^ ^J0doka2ali_ železniškega uradnika v pokoju. &Z' "!e pCAC f ' , a -}e Pn v10" Težak udarec ie zadel ugledno ; Parskem Pohodu delal družbo Težak udarec je zadel ugledno 201etni brat Albert. Oba rodbino Kaplerjevo, v Vidmu ob . ... , v Savi ker je smrt ugrabila 10 JF T'T letno hčerko Marijo Kapler. U-^8 k°k°S1- ( vlomila j . , pri dveh posestnikih v kurmke, mrla ie kot žrtev davrce v mest- ., . . x , , „ pa nikjer nista dobila plena, sta nr bolnišnici v Krškem. u. ■ • , i ., L bila jezna in sta ustavila 2ek- Požar , sa, katerega sta na cesti sreča- V noči od 21. na 22. maja je la- Geza je držal v šahu z gorelo v Bratislavcih pri Sv. nabito karabinko, Albert pa mu Lovrencu v Slov. goricah pri j® preiskal žepe ter mu potem posestniku Ivanu Belšaku. Zgo-1Prisolil dva udarca po glavi. Tu- relo je gospodarsko poslopje, di del Plena je Prišel na dan, pokrito s slamo in gospodarsko zlasli vse mil°- katerega cigani orodje. K sreči so bili domači itak ne rabijo. Pač pa so ostali še pokoncu in so na ta način re- ci£ani skrili puško, ki jo je imel šili živino. Škode je okrog 10,- Geza na svojem pohodu. Obe- 000 Din. . i ma ciganoma so dokazali še ce- lo vrsto tatvin in razbojstev, ta-Gorenjci dobili telefon ko da ju čaka lepo §tevi,0 let y Bled, 23. maja. — Na zelo kazilnici. svečan način je bila odprta najmodernejša avtomatska telefon- Huda nesreča pri gradnji go-ska centrala na Bledu. Otvoril renjske ceste je to centralo sam poštni mini-, Ljubljana, 19. maja. — Pri ster dr. Branko Kaludjerčič. : gradnji nove ceste čez moden-Pred poslopjem je bilo zbrano : ski klanec se je pripetila velika mnogo blejskega prebivalstva, nesreča. To cesto, kakor zna-' deloma v narodnih nošah, šol- no, gradi tvrdka Dedek, ki je ska mladina pa je ministra po-, zgradila v bližini Medna zasilen zdravila z zastavicami. lesen most nad cesto, po kate- Roparska tolpa na varnem teče tir ^Vadbene vagon- cke, tako da morejo delavci laž-Maribor, 19. maja. — Na ce-jje dovažati gradivo, zlasti gra-sti med Brezovico in Šalamenici i moz in kamenje na novo, nižje v Prekmurju je bil izvršen ro-; ležečo cesto. Ta leseni mošt pa parski napad. Ko se je vračal je bil preobremenjen. Na njem zvečer Kari žeks iz Pečončev.je bilo kar 6 vagončkov, nalo-proti domu, sta mu nenadoma ženih s težkim kamenjem. Ko zastavila cesto dva moška, ^den J je hotel delavec Janez špehko je zaklical "stoj" ter naperil i prevrniti zadnji vagonček na vanj karabinko, drugi pa je pri- govske zveze. Odjemalka je na- Vehovec je napadal adnrini- kupila nekaj medenine. Račun je stracijo radi spremembe stali-znaSal toliko, da je imela pravi- šča ter je rekel: co dobiti od trgovca dva nagrad-1 na- listka, katere člani Progre- stopil ter mu pretipal žepe in nahrbtnik. Vzel mu je 250 Din gotovine ter 15 komadov mila, salamo in nove čevlje. Potem ga je dvakrat sunil v zahvalo s pestjo v obraz in oba roparska napadalca je vzela noč. V temi je oropani Zeks samo to videl, da sta oba roparja bosa, po govorici je pa prepoznal cigfana. Prijavil je napad orožnikom, ki so sig takoj piodali na zasledovanje. Na mestu, kjer je bil izvršen rop, je stal razbojnik s karibinko na njivi poleg ceste "Ko sem predložil to ordinance trgovske zveze dajejo svo- f0'/30 S°dniki' P0110^1 in Prose" jim odjemalcem. Prodajalec pa kutorji igral, na te stroje v neki je odjemalki pozabil dati ta ci ^at^^ ^koVv kakem mode- listka. Domislil se je sele, ko je ^ ^ £ 'lu' »30z»al bose noge. O- bila odjemalka že najmanj sto- Z it T n rožniki sb v ta model vlili mavec tino korakov oddaljena od trgo- ^^ ^ ^ ter tako dobili natančno obliko vine. Veste, kaj je trgovec sto-;nn JSa. JJ ,kar |elamo ,razbojnikove noge. Potem so be, zlomilo mu je pa tudi levo nt ....„ 1 : — : nogo iri levo roko. cesto, se je naenkrat mošt zrušil ter je padlo vse v globino, to je lesovje, vagončki in kamenje. Vsa težka masa je zasula pod seboj tri delavce. Drugi delavci, ki so to videli, so naglo priskočili ter pričeli odkopavati zasute tovariše. Iz Ljubljane so telefonično pozvali reševalni avto, ki je nato odkopalie delavce odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Najhujše je poškodovan 25 letni delavec Lovrenc Sleme iz Dvorjo nri Gerkljah, ki je bil najgloblje in na katerega je padla vsa teža. Ima resne notranje poškodbe ter polomljene u-de. Poškodovan je tudi na glavi. Hudo ponesrečen je tudi 34 letni delavec Jaiiez Špenko, ki je dobil hude notranje poškod- nl? Vzel je takoj dva listka, pu- ^jJ^T' r^iZTT P°svdt'ili vso pažnjo bosini ciga- stil vse druge odjemalce v trgo- . ' . ./ h . nom v sbsešči. vini par minut počakati, stekel miK ' P° Je vendarj preiskali noge. Z nogo 25-let- j Značaja. Špe.iko je družinski nega cigana Gcze Kovača v BiJe-loče. — Nekoliko lažje pa je bil soseščini ter jim vsem j kove poškodbe so Tudi špen-nevarnega ie za odjemalko. ter ii listka iz- * -' j I o— "O-----------. j---..w.uuuu .aajt pev jc uw ročil. Dogodek je uplival kaj ii-| Župan Burton, ki je orditian- zovici se mačni odliv prfese- rahjen 32 letni samski delavec cirtfdiiio na odjemalcc, ki so co vetiral na podlagi izjave netljivo skadal in so ga zaradi! Jernej škerl, doma ižr Kleč. Nje- morali v trgovini nekoliko poča-1 pravdnega ravnatelja, se ni vde- tega prijeli. Cigan se je zvijal ga je opraskalo prav močno po kali, kajti vsak je imel pri leni ležil debate. in tajil, končno pa je le prišel z desni roki in levi nogi. Krtov grad pod zemljo V številnih londonskih li.stih beros la čas lahko oglas naslednje vsebine: "Pred bombami in strupenimi plini varna stanovanja in vile pod zemljo v poljubni velikosti in z vsem komfortoni ha razpolago že od 2000 funtov naprej. Ponudbe na arhitekta Alana Dalvja, ELstree." Arhitekt Alan Daly se je specializiral, kakor je izjavil časnikarjem, kol prvi gradbenik na svetu samo za varne hiše pod zemljo. Meni, da bodo ljuclje v bodočnosti kakor krti živeli pod površino zemlje, pri čemer pa jim ne bo treba odpovedati se niti soiicu, niti svežemu zraku, kakor kažejo njegovi načrti. Ze .se bliža dovršitvi prva podzemeljska gosposka vila, ki bo varna pred bombami in plini. Xeki angleški milijonar si jo .je dal v Herfordshireu zgraditi za 30,000 fun-tov in Daly rad pokaže načrte tega poslopja, ki spada nedvomno med najbolj nenavadne zgradbe na svetu. Bogati naročnik, čigar ime .je za sedaj še tajno, .se ni ustrašil nobenih stroškov, da bi mu nobena moderna vojna ne mogla do živega. Njegov krtov grad, ki je zakopan globoko v zemljo in ima 4 pedi debele stene iz železobetona, ima nič manj nego L'0 prostorov, med temi 4 stanovanjske sobe, 4 kopalnice, osem ali devet spalnic in bivališč za služinčad. Obseva jih umetno sonce in u-metna dnevna svetloba skozi prava okna. Celo lepemu razgledu se stanovalcem takšnih vil po Dalvjevih načrtih ni treba odpovedati. Imajo umeten in naraven razgled- Naravni razgled posreduje velik periskop, ki ga zakriva umeten vodomet. Razen lega se "razprostira" pred podzemeljskimi okiii umetna pokrajina,, ki je kopirana pP naravnih in ki se da s pritiskom na gumb za lhčno napeljavo spremeniti v skladu z letnim časom, tako da imajo stanovalci vedno občutek, da so na površju. Ta izum arhitekta Dalvja je videti zelo fantastičen, venda>' si izumitelj baš dd njega obeta posebnih uspehov in trdi, da se mu je podzemeljska pomladna pokrajina tše posebno dobro posrečila. Na površju nad hišo se razprostira vrt z drevesi, tratami in tenišči. V hišo dospeš iz vrta skozi dva kratka predora. A' ostalem je tu še krasen podzemeljski Zimski vrt i" športna dvorana. Navzgor je vsa zgradba 'zaščitena z izolirno plastjo'proti vsem vplivom vremena. Daly pripoveduje, da ima že sedaj 9,200,000 ljudi. Pri predzadnjem ljudskem štetju, leta 1.930 jih jo bilo til 04,400,000, v vsej državi pa 91,790,-000. Na glavnih otokih znaša prirastek torej 4,800,000 ali 7.4% ali povprečno na leto 960,000. Za v.so državo znaša prirastek 8.1 '.< ■ Prava Japonska je silno gosto naseljena in zelo močno pomoščanjena. 22,660,000 ljudi živi v VJ7 večjih mestih, t. j. :V2% vsega ljudstva, dočim je bilo še leta 1920 samo 17% meščanov. To poiheni, da se je prebivalstvo mest v tem času podvojilo. Sam Tokio s predmestji ima (i..'! milijona prebivalcev, Osaka skoraj 3 milijona, s Kiotom i]1 Ivo be jem skupaj pa 5 milijonov. V pol stoletja je Japonska število svojega prebivalstva pot rojila, kajti preden je slopilil v svojo novo zgodovino, je štela 1° nekaj nad 30 milijonov duš. Koreja .je imela lansko leto 22.9 milijona prebivalcev, Formoza 5.2 milijona, japonski del Sahalina 330,000, bivši nemški južnomorski otoki, ki so *'edaj japonski mandat, štejejo okrog 100,000 ljudi (od I. 193Q prirastek za 30,000 japonskih priseljencev. "Najeto" ozemlje Kvantunga z Dairenom ill Port oni A rt ur j em šteje sedaj 1,300,000 prebivalcev (pred šestimi leti 950,000), paf na obeh si ranch južiiomandžurske železnice, ki je neposredno pod japonsko upravo, Pa šteje 020,000 ljudi. IG. junija, 1936. ENAKOPRAVNOST stran 3. Kobra v obližu Nad jezero je pritiskala za- torbico in je hlastno nadalje-tohla vročina. Mackenzie je mr-'val: "Cerotto Adesivo Amar ko zaklel, ko je stopal navkre- Nath morete uporabljati, ne da ber po poti. Zgoraj, štiri sto bi ga prej segreli ali zmočili, metrov daleč od taborišča do- Kar nalepite ga in prilepi se mačinov, si je bil postavil kočo,'sam..." ki mu je bila za pisarno; a ka-j Mackenzie mu je pokazal vra-dar je bilo najbolj vroče, se je ta. belo palico! Kobra je tu, ti kobro in ves njegov široki, zar-!ganjal mogočno elektrarno in'zelo mnogo v bližini sudanske strupenski falot!" Ijaveli obraz se je strahotno ta bi spet z električnim tokom Toda Jožefa ni bilo, ker je bil spačil. zalagala vso Vzhodno Afriko. za velikopotezno živinorejo. V stekel v taborišče. Ljubil je družbo, pa je rad kaj poklepetal, ko je njegov sahib počival. "Brž," je zahropel Mackenzie, j V italijanskem kolonialnem Ram Das je drhtel ko tre- i ministrstvu delujejo že mesece petlika. Mackenzie se je že zbal, s polno paro. Na tisoče prošenj in vprašanj dobivajo tam iz vseh delov države, pred ministrstvom stoje ljudje v dolgih vanjo zatekel pred vročino. I-mela je dvojnato streho; vrhnja je bila iz valovite pločevine, '...zoper rane, praske — za vse. 'Vi ga boste potrebni za svoj za deževno dobo namenjena, lastni hrbet, če ne boste kar spodnja pa je bila slamnata, da'takoj izginili! Ven!" bi bilo v koči bolj hladno. Ran Das se je umaknil do Mackenzie se j*e utrujen vse- vrat. "Še bom prišel, gospod, del na stol in Jožef, njegov ja- Vem, da nisem prišel v pravem vajski sluga, mu je prinesel kosilo. Mackenzie je spet zabrundal: "Jožef, veš, jaz sem bil osel! Jaz bi bil moral biti misijonar na severnem tečaju, ne pa, da sem graditelj mostov v Indiji. Ali ne?" Jožef se je zarezal: "Sahib, vroče?" "Vroče? Ko bi bilo samo vroče! Saj suho vročino že še prenesem, a ta puhteča sopari- času. Le lepo si odpočijte! Takole čez uro se bom vrnil, preden se odpeljem v Chotabad." "Ven!" Ram Das je izginil. "Jožef!" je zavpil Mackenzie, "če boš še kdaj tako golazen spustil noter, te bom zadavil!" Obrisal si je debele potne kaplje s čela, se spet zleknil na ležišče in je skušal s spanjem pregnati misli na puhtečo so-parico. Šumljanje deževnih kapelj, ki ca...! In kakor da ga je bes g0 padale na streh0) je zbu napadel, je zakričal: "Nesi vse dilo Nekaj mjnut j(j iglu§ko. nazaj ne morem jesti; samO|.vali nato pa mu jg bilo tako ne. Pivo bom pil! Vsaj pivo je bi-jkam čudn0> ko da ni sam v so- lo sveže. Izpraznil je stekleni- bi Dvignil ge in_zagledal co, zavzdihnil je in se vrgel na kobro pred seboj, Dve gekundi lezisce, ki je bilo spleteno iz !sta se vlekli ko dve uri. raznih trav. Pretegoval je svo-| .„ , , . ,• , , v ° , ... . Nepremično, ne da bi dihnil, Je dolge, mrsave ude, kadil ci- . , . ' , . . • -iii, u . je strmel v golazen. Kobra je v gareto in mislil, kako bo popol-r ... . » , , , J (jne r svitku ležala na tleh, glavo pa ' I je dvignila kvišku in jo maha- Od treh do šestih bodo še de- la sem in tja> Njene oči brez lah na mostu, nato pa bo uteg- vek g0 gtekleno srepele vanj. mi iti v mesto, v svoje bivali- |videl je tudi zobe Pokriti g0 see, kjer bo mogel uživati kra- bm z zeienkasto s]uz0. sote električnih zračnikov in le- T , . , , , d j Ledeno ga je spreletelo po i hrbtu. To je bila groza. A telo Nenadoma so se neki glasovi 'se mu ni zganilo, le možgani so sekali v njegovo dremavico. |se mu napenjali. Do vrat ali do „ "Sahib," je sporočil Jožef,'kna ni mogel) ker je bila ko. neki gospod je prišel." |bra. vmeg_ v miznici je imel pi_ "Mister Ram Das, gospod, če štolo, a tudi pištola mu je bila dovolite!" {nedosegljiva. Le eno mu je še 'Ti pekel, ti," je vzkliknil ostalo: da bi dosegel tram nad Mackenzie je globoko dihal, če jo bo popihal skozi vrata. Kobra je spet nepremično leža-.Toda Ram Das je le globoko zala na ležišču. Kako dolgo bo vzdihnil, odprl svojo črno torbo | mogel prestati v tem mučnem j in jo zalučal v kobro. Torba je; vrstah, da bi dosegli dovoljenje položaju? Pogledal je na uro v(padla na rob ležišča in iz nje za preselitev v osvojeno Abesi-zapestju. Dve! Pred tretjo uro j so se usuli ducati Cerotto Ade-nijo. Kolonialno ministrstvo je Jožefa ne bo nazaj. Ali naj še (sivo Amar Natha. enkrat zakliče na pomagaj? Za-1 Besno je šinila kobra nanje, man bi bilo tratiti moči. Ob'se zagrizla vanje in — ni mo-tem vremenu ni bilo nikogar gla nič več potegniti zob iz du-zunaj. Strahotno se je zavedal, jcatov. Zaeno pa ji je obliž zada ne bo mogel takole del j če-; lepil oči peti ko največ še pol ure. In Mackenzie in se dvignil. Zagledal je precej rejenega seboj in bi se povzpel pod o. strešje... človeka, ki je imel cenen dežni Skrčil je noge in se vrgel če bo padel? Mogoče bi se mu posrečilo, da bi z nogo brcnil to ploščato glavo? Spet je premakni! roke. Zbran je moral biti in misliti le na to, da prisili svoje prste, da ne odnehajo. Ko leseni so že bili, brez živcev, ko da že niso več njegovi. Čudil se je, da mu niso že noge opešale. Tudi nog ni nič več občutil. Dve dvajset! Sleherno sekundo, ki je minila, je dež s kladivom pribil na streho. Levica mu je popustila. Prsti so se raz-prli, nič več jih ni imel v oblasti. Bolje bi bilo, da bi se kar doli spustil, preden bi ga krč tako zvil, da bo brez vseh moči. Ko ena proti tisoč je bilo, da bi mu mogoče uspelo, da bi brcnil kačo v stran, preden bi ga ugriznila! Poskusiti mora in mora! Da bi bil vsaj v nogavicah! A da bi se z boso nogo dotaknil tega spolzkega, sluzastega trupla... Od groze mu je pošla sapa. To ni bilo radi bojazni! A stud, neznanski stud! "Ne," je zahropel, "če ne bom prisiljen, ne bom!" Tedaj se je glava kače zganila. Vrata so se odpirala. Neki glas je momljal skozi deževno šumotanje: "Mister Ram Das, če dovolite, gospod! Prišel sem, da vas v drugo obiščem in sem iz srca prepričan, da se boste o odličnih kakovostih tega Cerotto Tedaj je Mackenzie sprostil svoje zverižene ude, opotekel se je na tla in brž planil k mizi. Trije streli iz njegove pištole so kobri razčefedrali glavo. sestavilo posebno komisijo z nalogo, da bi proučevala vse načrte in predloge, ki bi bili v zvezi s spremembo doslej skoraj nedotaknjenih ozemelj v deželi bodočnosti. "Abesinija bo sprejela naj-|manj dva milijona italijanskih kolonistov," je pisal pred kratkim neki veliki rimski list. Seveda bo treba še zelo mnogo v , ,„ . „ ~ dela in velikanskih kapitaln, da Gospod! je zavpil Ram Das . „ ... ■ - • , . , .... i bo mogoče abesinske -------- in se je ves tresel, Tu vidite naravne zaklade izkoriščati po evropskem vzorcu. Kajti, da ima ta dežela v resnici velike naravne zaklade, to je gotovo, morda so celo večji, nego so mislili do danes. Kot dobaviteljica sirovin za Italijo utegne Abesinija v bodočnosti imeti vsekako nad vse pomembno vlogo. Prej smo omenili načrt glede spremembe Danakilske puščave v jezero. Tu bi bilo treba povedati, da so tudi tehtni razlogi, ki govore zoper ta načrt. V is-teh ozemlju ležijo namreč baje izredno bogata nahajališča petroleja, za katerega se je zanimal že prosluli Rickett. Velika Kakor smo že ponovno poro- najdišča petroleja so ugotovili čali, proučujejo italijanski teh- s poskusnimi vrtanji tudi v pro- dokaz, kako so moji obliži izvrstni! Pomagajte si z njimi zoper vse rane, praske in spričo vseh nezgod, ki morejo zadeti človeško telo! Cerotto A-desivo Amar Nath—trije kosi za eno rupijo!" "Prijatelj," ga je Mackenzie prekinil ves v solzah od joka in smeha, "ves, ves svoj obliž pusti pri meni, prav vsega, vsega ti odkupim!" Ali puščava postane raj? meje, tako da si obetajo od izkoriščanja teh rudnikov velike uspehe. Cela vrsta študijskih komisij i bo v naslednjih tednih proučevala vse možnosti za gospodarsko izkoriščanje Abesinije v por ljedelskem in rudarskem oziru! Seveda pa bo potem od razpoložljivih denarnih virov odvisno, v kakšnem tempu bodo mo-!gli Italijani vršiti svoje kolo-nizacijsko delo. I Kar se tiče možnosti priseljevanja, je treba pred vsem omejiti, da nudi Abesinija približno vse podnebne stopnje, ki so J sploh mogoče v tem pasu. Globoko zarezane doline in gorska pobočja so približno do višine. 1500 m pokrita z gostim tropskim gozdom. V subtropskem podnebju se dado v višinah med 1500 in 2500 m pridelovati vse vrste žita. Dobro bi tudi uspeval tobak, koruza in ricinus. Od 2500 m više, kar bi ustrezalo zmernemu pasu, uspevajo sko- j raj vse evropske kulturne rast- i druggists line. Ogromne visoke planjave, ki SO porasle S travo, SO godne , wme'for J"REE fully'mustrated S^prL I Book. "History of RHEUMATISM." with __[ etiapter discussing germs of rheumatism, to — '-'--_ wri nnk'. /mvnnniw.^.. > resnici imajo domačini tu velikanske črede ovac, koz in goveje živine ter konjev. V tropskih ozemljih dežele je mogoče pridelovati bombaž, gumo, sladkorni trs, duro in dateljnovke. Naravnost neizčrpna je abesin« ska zakladnica, ki se tiče divjačine. V nekih predelih se da končno dobro gojiti kava, saj je ta rastlina tu doma. Kava lahko postane po racionalnem; gospodarjenju eden najdragoce* nejših eksportnih predmetov A-besinije. O, Gee!— Grandma's Walking Downstairs— niki možnost, da bi Danakilsko puščavo, ki leži približno 140 m pod gladino morja, spremenili v ogromno jezero. V ta namen bi bilo treba zgraditi velik prekop, po katerem bi voda iz Rdečega morja pritekla v puščavo. Uresničenje tega velikopoteznega načrta bi imelo za vso severovzhodno Abesinijo -velikanski pomen, že iz klimatskih razlogov, kajti na mestu puščav-nega podnebja bi tam vladalo vinci Ausi v bližini meje Francoske Somalije. Ta ležišča se razširjajo baje daleč na francosko ozemlje in že Rickett oziroma družba Standard Oil, ki stoji za njim, je imela namen, da bi transportirala ta 'petrolej s cevno napeljavo iz Ause v Džibuti. Možno je sedaj, da bodo vzeli Francozi izkoriščanje teh ležišč sami v svoje roke. Med drugimi zemeljskimi za- odtlej zmerno podnebje, v ka- kladi, ki jih hranijo abesinska Plašč na sebi in je bil pokrit z Umazano, tropsko čelado. Njegov široki, mlahavi obraz so krasili z zlatom obrobljeni naočniki in povešeni brki. Drobce oči so mu izražale ponižnost ]n zaeno nesramnost. "Gospod, most gradite in u-soda vas lahko preseneti s to a'i z ono nezgodo. Ali niste nikoli pomislili na rane, opraskajo, posneto kožo? Na razne 2tnečkane ude in na nešteto netočnosti, ki grozijo človeškemu mesu? Glejte, za vse to i-^am odlično sredstvo: Cerotto -^desivo Amar Nath za eno sa-^o rupijo..." "Kaj?" je zarjovel Mackenzie. Mister Ram Das se je ves kvišku. A tudi kobra je planila. Mackenzie pa je že dosegel tram in se ga oklenil z rokami in nogami. Strupeni zobje so le za nekaj centimetrov zgrešili njegovo telo. A zdaj se je kobra vrgla na ležišče, se ondi skrotovičila in bolščala vanj. Mackenzie se je povzpel še više. Toda prostor med tramom in slamnato streho ni bil tako obsežen, da bi se mogel ritensko usesti. Vsa teža njegovega telesa je ležala na dlaneh njegovih rok in na prstih nog. Razmotali so se kolobarji kobre in ploščata glava je sunila kvišku, vendar se ji ni posrečilo, da bi dosegla svojo žrtev. Mackenzie je zakričal na ves Adesivo..."; glas se je presekal, jterem bi uspevalo na doslej go-;tla, je omeniti v prvi vrsti ka Ram Das v umazani čeladi in Jih ozemljih bujno rastlinstvo, premočenem deževnem plašču j Nadalje bi mogli na ta način je stal na pragu. Zagledal je .ustvariti velik slap, ki bi po-'srebro. Zlata in platine je baje meno sol, premog, zlato, železo, žveplo soliter, platina in Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest tresel, a je odprl svojo črno [glas: "Jožef, Jožef, prinesi de- LIFE'S BYWAYS (VNUKI) / katero je spisal Louis Adamič 'Avlor "The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite' To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. NAROČILA SPREJEMA r ENAKOPRAVNOST 6231 st. clair ave.--—--cleveland, ohio OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either because ot stomach disturbances, food fermentation, or tho wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bud breath). No wonder others consider them a nuisance. But now Science has found that tho regular use of Listerine will often overcome pftensivo mouth odors due to tho fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plato surfaces. This sate antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and tTJm surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteracts tho odors themselves. Try using Listerine every two or three days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambort Pharmaeai Co., St. Louis, Mo. <* <- Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE • WELDONA CORPORATION M' Desk 7, Atlantic City, N. J, * S,l/ht P. ce To J<31 f-as 45 Years Aqo 25 ounces25$ MILLIONS OF POUNDS HAVE BEEN USED arpuiPGOVERNMENT Oglašajte v — " » "Enakopravnosti" ONLY IN I1UI1UL BO TOV GXT i THE PLUS VALUE O F ROLLJLTOR ■ EFRIGERATIOM 1 ® Part of the plot wmkm la Horge is the plus cold-making power of the Rbftatoe. It is able to make more cold than you'll ever need, is shnpto in construction, smooth in operation, uses hardly any »limit, is almost everlasting. By actual test, the RoDstof ha* proves with use. The extreme efficiency nd dependableness of the RoOa&or is the basis of saving in both food and refrigeration. RoQator Refrigeration enables Norga owners to un up to $11 a month. THE ROLL AT OR... Sm*»tb, t sty, railing providn m+rt X TH* AatoboOt • When yon b«flr a new trthn ywu expect it to ^ht jw yf ars rf* ' A... M . . - * — reče Livija odločnim glasom in proseče dvigne svoje roke proti kozaku, — Pugačev, tvoja bom, čisto tvoja! Z ljubeznijo in s hrepenenjem bom prihitela v tvoje naročje, prej pa mi odgovori na moje vprašanje! — • — Vprašaj, vprašaj, — tod.i hitro! — — Povej mi, Pugačev, ali si bil napram meni vedno iskren? — Mi-li nisi nikdar govoril neresnico? — Ali si se mi vedno razodel, kadar Te je kaj težilo? Ko pa je videla, da je Pugačev silno prebledel, plane k njemu na divan in razburjeno nadaljuje: — Glej , tvoja žena sem, dm-žica Tvojega življenja! Rotim te zaupaj se mi, ljubljeni moj, reci mi, kaj ti leži na duši! S teboj bom delila karkoli, srečo ali pa resrečo! — — Kaj pomeni to? — zakliče Pugačev. — Kdo ti je kaj namignil? Tega nisi govorila, ti ne-gdo drugi govori iz tvojih ust. Ali morda dvomi tvoj oče o meni? — Vem, ti me ne bi nikdar izdala, toda praznoverna si. Ti smatraš vsakega človeka ?a svojega prijatelja! Povej mi, Livija kdo ti je zapovedal z menoj tako govoriti ? — — Nihče! — odvrne Livija. — Moje srce govori tvojemu srcu! — Jaz na ti pravim, da pred teboj nisem nikdar ničesar skrival! — — Si li car? — Ali si res to, za kar se izdajaš? — zakliče Livija z glasom, v katerem je silil strah na površje, kajti od njegovega odgovora je bilo odvisno njegovo in njeno življenje. — Da, car sem! — — Dobro torej, — reče Livija, so vzravna in ga objame. — Naj te poljubim. Tvoja sem, ljubije- — Livija, kaj delaš? Kaj ho-'z ljubeznijo. Z ljubeznijo je ho- sprejela v Pugačevem naročju? češ? — jo vpraša začudeno Pu tel zgraditi most, preko katere-j In Livija omahne na divan. gačev. ga bi zopet prišel k Livijinemu Pugačev jo objame. V sobi na- — Čemu pa se vendar čudiš" očetu in svojim tovarišem. — ga vpraša njegova lepa, mla- — Livija! — zašepeče Puga-da žena in ga pogleda s svojimi čev. — Livija, poslušaj me! velikimi očmi. — Poljubiti Te! — Da, uganila si, vse sem vas hočem na srce, ljubljeni! — Oh. osleparil. Toda Bog mi je priča, naj te poljubim! — da me je zapeljal in zaslepil vrag stane tišina. Samo včasih se je slišal kak sladki vzdih, po tem pa---- — Oh, moj sladki, ljubljeni Pugačev! — — Livija, draga moja Livija! Pugačev omahne na medvedje v človeški podobi. — Grof Gre- Vedno bova drug pri drugem! krzno, Livija pa se sklone na-1 gor Orlov mi je namignil, da denj, kakor da bi ga nameravala, sem sin carja Petra III., da bi si poljubiti na srce. pa lažje pridobil ljudstvo, sem Toda v tem trenotku krikne: sklenil igrati to komedijo in se in bodalo se ji zasveti v roki, izdajati za od mrtvih vstalega — Lažeš! Lagal si! — Ti si carja, goljuf! Ti nisi ear! — — Prisegam pa ti pri spominu Pugačev prestašeno krikne, j na svojega očeta, da sem storil Kljubovala bova usodi in branila svojo ljubeezn! — Tajinstvena tišina je napolnila sobo. Minevale so uri, ure sreče. To so bile ure, ko je strast Triumfi-rala visoko dvignjene glave, boginja nedolžnosti pa je s po- Za njo pa sta vstopila dva o-kostnjaka. Na pragu je stala bleda smrt in držala koso v koščeni roki. Toda naša zaljubljenca nista opazila teh ostudnih bitij. Ležala sta v objemu. Pugačev je naslonil svojo glavo na ženino krasne grudi in — spal. Livija prime Pugačevo glavo in jo položi na divan, sama pa vstane. Lasje so se ji odvili in padali po njenem krasnem telesu. (Dalje prihodnjič) xakor žival, ki jo je zadela kro- to edino-le zato, da bi te osrečil|vešeno glavo opazovala mlada gla. in te obdal s sijajem in z boga- — Ne, ti nisi car! — nadalju- stvom. Hotel sem ti posaditi je Livija, kakor da bi bila znore carsko krono na glavo in tako la, njen strašen glas pa se je narediti primeren okvir tvoji le-razlegal po velikem, okroglem poti. prostoru...........pa tudi če nisem zares ca", — Ti goljufaš ruski narod - ^ ,.arskl ^ mar njsem doka. zapeljuješ ga, kakor si zapeljal z&, da gem vreden carskega mene in mojega očeta in vse one i Qla? _ Mar nigem uničjl ki so šli s teboj skozi morje kr- Katarinine vojske? _ Ali ne vi, preko porušenih vasi m mest bom vkorakal v Petrograd kot - Kozak si, kakor mi vsi in ni- zmagova)ec? _ 0h, moja Livi-Česar drugega! tJ bog carica, Karkoli bom Q. — V imenu Rusije te ubijam, boš deina z menoj — ti, — v imenu ruskega naroda ti;ti pa 3i me hotela ubiti? ljubeča se človeka, dobro vedoč, da smeta biti samo enkrat srečna, potem pa — nikdar več. Razen boginje nedolžnosti jp strasti pa je prišlo v sobo nekaj nadnaravnih bitij. Vrata so se počasi odprla in prikazala se je mrtvaška glava. prediram srce s tem-le bodalom! Livija plane na Pugačeva. Konica bodala se dotakne njegovih prsi, naprej pa se ni premaknila. Pugačev pa se ni zganil. Imel ni niti toliko moči, da bi se dvignil in se obranil žene. Že se je hotelo bodalo zariti v jegova prsa, ko ga Livija naenkrat spusti in vzklikne: — Ne morem — za jeclja mlada žena. — Ne morem ga ubiti! Oče, Rusija, oprostita mi — pro-kleta sem, — ubiti pa ga ne morem, ker ga nepopisno ljubim! Po teh besedah nastane v sobi mrtvaška tišina. Oba človeka sta zelo čudno in strašno pričela svoje novo življenje.. Kakor omamljena sta obležala drug poleg drugega. Potem pa se Pugačev vzravna, — objame z roko Livijo in jo stisne, kakor da bi jo mislil zadušiti. Toda ne, — ni je nameraval ubiti! — Hotel si jo je pridobiti ni: Ko je govorila te besede, je odpenjala njegovo srajco na prsih in pokazala so se široka in ponosna kozaška prsa. — Ne, moja sladka, ljubljena deklica, z menoj boš delila sladkosti in blaženstvo! — Poljubim naj te! Vrni mi poljube! — Ljubi me, to je tvoja dolžnost, več ne zahtevam! — Livija se je hotela iztrgati iz njegovega objema, hotela je uiti in klicati na pomoč, toda ni se mogla premakniti. Čutila jc, da se v njenih deviških prsih vzbujajo občutki, proti katerim se ni mogla boriti. Livija ga je ljubila. Mnogo časa jc še kot deklica sanjarila o času, ko bo popolnoma njegova. Sedaj pa se naj sesujejo te sladke sanje v prah in naj ostanejo samo sanje? — Mar se naj spremene trenutki blaženstva in sladkosti v trenutke strahote? \h, samo enkrat je hotela biti srečna, samo enkrat, in — kar se bo zgodilo, se bo zgodilo! Naj plane Rusija, naj se odpre zemlja in požre vse ljudi, — kaj je vse to napram sreči, ki jo bo ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI Bodite živahni in vitki — to imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kru-schen Salts v kozarcu vode. Mrs. Elma Verllle, Havre de Grace, Md., piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro prlstoja." Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povžijete Kruschen Salts. Naprodaj pri The Beach Fruit Store 247 East 156 Street Kvalitetna kava, Ib............. 17c Fancy Tomatoes, lb............. 10c Carnation mleko, 3 velike kante....................20e Mleko, qt................................ 8c Novi krompir, 5 lbs.............21c K ADAK se peljete v Genevo, o-glasite se pri nas. Imamo dobro pristno vino in okusen prigrizek. Se priporočam JOHN ROZMAN State Route 45, Geneva, Ohio Beer Parlor in Restavracija Proda se beer parlor in resta- Delo dobi poštena ženska, ali vdova z enim otrokom, pri poštenem slovenskem vdovcu z dvema odrastlima sinovoma. Bi kuhala in snažila hišo. Naj bo i vračija v slovenski naselbini; Slovenka ali Hrvatica, od 40 do popolnoma opremljena in ima f>0 let. Za plačo se dogovorimo; license za pivo, ki teče še celo Delo ni težko. Zglaslte se precej leto. Se proda poceni hitremu na naslov Andrew Spacal 3119 kupcu. Naslov se poizve v uradu So. 53 Ave., Cicero, 111. j tega lista. naznanilo Dr. A. L. Prijatel je otvoril zdravniški urad v Lorain, Ohio 3009 PEARL AVE. — Telephone 7155 Uradne ure od II. do 12. zjutraj. 2. do 4. ure popoldne In od 6:30 do 8. ure zveier,—Irviemli ob nedeljah in sredah popoldne. Uživajte MAYTAG (Ekonomijo in udobnost Vsaki teden vam prihrani pralne stroške, stroške za perilo, zato, ker Maytag tako varno pere in tako se perilo prihrani. In Maytag sam trpi dalj kot navadni pralni stroj, zato ker uprava največje izdeloval-nice pralnih strojev na svetu da v Maytag boljši materijal in boljše delo po ceni. Vidite Maytag — primerjajte njegov aluminijast čeber vlit iz enega kosa, Gyratator pralno silo in valjčki za odtok vode z navadnimi stroji. A. GRDINA & SONS 6019 ST. CLAIR AVENUE 15307 WATERLOO ROAD Ako iščete posebnosti, bodite gotovi, da dobite posebnost. Oglejte si Model 110 Maytag za samo w NAJNOVEJŠE V LIKALNIKIH Novi Maytag llkalnik ima mnogo odličnosti, valjar iz corka, ki je poseben izboljšek. Lika vse s popolno lahkoto in v krajšem času. Poskusite ga in bodite prepričani. Odplačila se napravijo, da varjajo vaši plači. odgo- Kadar se hočete poživeti z mehkimi pijačami, ne pozabite Double Eagle Bottling Co. ki je slovensko podjetje, ki skozi 27 let izdeluje najboljše mehke pijače. Imamo tudi izvrstno pivo: Buckeye Beer - Union Beer and Ale Gold Bond Beer Double Eagle Bottling Company John Potokar, lastnik 6511-19 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 4629 Zakaj hoditi okoli — oglejte si te danes 969 Depot St.. WIckllffe, od Kuc-Uda; primeren bungalow h r» Roba-ml v lepeni stnnju; lot 50x174. Po-C<>jl: Bančna flnanca... $3500 898 E. 76 St.. neverno od St. Clnlrja, 8 sob. kopalnica. gnrkota: lilzkl Uavkl; en rata; fS.'ill lakoj, ostalo bančna ''"""'"---♦jgQQ 845 E. 209 St., od Recher Are.. ■everno od St. Clatr; Seml-bun|ta-low: 4 sobe In kopalnica spodaj; veliko podntreije; lep lot 100x100. Pogoji: Bančna flnanca $3200 1612 Frultland Ave., oil Mayfleld Kd. ; 4 sobe; zidana In stucco hiša ; gorkota na vroč zrak; lot 80 xlSO Pogoji: Bančna ft nanca___________._____ $2900 1283 E. 170 St.. blizu Waterloo Rd. hiša za eno dni?lno, (1 sob, garaža. lot 80x100. Malo takoj, ostalo bančna flnanca------ $3200 15547 Lake Shore Blvd., *a 2 dni- »m: 4 sobe vsaka...... $2g0() THE CITY & SUBURBAN CO. VOGAL E. 9th IN HURON PRospect 7G6G AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zaniniala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite.tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 955 E. 76 St. Za Collinwood, Nottingham, Noble: John Steblaj, 390 E. 162 St. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1121 E.68St. Millions prefer it to* mayonnaise- • Miracle Whip is different-delicious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs rccommend for ideal flavor and smoothness - in ^ the Miracle Whip k i beater that's exclusive with Kraft. _ • •