IZDAJA ZA (SORIŠKO IJf BENEČIJO
PHIHORSKI DNEVHIK
glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
Stev. 24 (2020)
Poštnina plačana
TRST, nedelja 27. januarja 1952
gotovim
Cena 25 lir
Spedizione in abbon. post. t. gr
ZA OSVEŽITEV SPOMINA ITALIJI
išfV” P°v°in‘h odnosov Cei to6,„ ■'ugoslauije daje pre-- *wfco zunanje pohtič-
67»^	____
,,i„vJeh ltal‘ianskih po-odZ ' pri. čemer se naj-^‘hnsieii? ^isljenje določenih
l?’”i biš£~, a°v' da se P° kilo ter ,:	l° n* n’o spreme-
•anJu orf„“ Se treba v vpra-?He vnit ,°v d0 sosedne de. ^Jšniih • Ovajanju politike .. Grof	režimov.
Sega t Sforza — do ne->it ^ zunanji minister ltn-tai/ni ,Ir~ ^di po drugi sve-^fheniJZL ■ ^ P°volnoma mednarodnimi
^ j« bila m-
50lc<Iz n£^ a mijizraziteiši .^ilouidnn V? oseb'!« politične rtobnoJ? ' diplomatskih *° sosedu in KVel*kodušnostiv •e tudi l6 dweIe- Oo/ Sforza f°3ih vtarJ^l r?d opominja
k *w« 5 ‘ d7,t,> in se je
u t) Af i„ u u znanem oovo-"Mbo	ko je zahteval iz.
rZ™ra!i*e deklaracije fv<AKdn;n„a A - 8 0 Priključitvi fi 3 tržaškega ozemlja S*tO> rotuVal na "veliko-««Ro n i, U Rapalla, oči-5® J« hi? °°kem prepričanju. t!1	raPaUska pogodba
f^hna T^ke narode zelo Mja r.„ ,ar' “j bi morala ifiiti tul vmdonskem paktu ^ 2ad„v Dalmacijo in ne sa-
Sai l,> istro-NSg**« P°QOdba je na ne-IfrlinnTl način ra20deva-*kh ^dnih ^epcijo o «dc. It 'jo mP,b odnosih* z Jugc-lA^ani e vsiljevanja, za-A? iialiiiv*!1 mednarodnih in-t^n Juom^ diplomacije na ly>ov P^vije m njenih in-'Jel je -®“ vse je bilo sestav-
raPa'lSke ak'!-
jn 5!| ftcnSii	e narode pa
vedno le simbol "««*» *« ire-Sft? "‘Ool!	P°hlepa, česar
lim?« nit razumeti niti grof • ki «« Iuflr‘ italijanski po-50 bilj mnenja, da je
iL,Naravno, če izsilijo iS.rsno » omogočala f "%n ,nc mednarodna
r^ti^ rejenje glede n« te-
J*1*»*3E*enj<! u ,<0,yi n'
MiLr^eaJ^0- popolnoma ne-
SJb	je. da se itali-
s ? ku fc*' še danes sklicu.
šoii?1 dol-„vV” w ‘ a« oi *’Um-..?uKazah svojo pol Žično
■»«» ,°st in dobre namene iHtietr, Jugoslavije. To v naj-Primeru predstavlja tč^ega *oied pomanjkanja ^Poitio ^isla za resničnost in ffii Nerazumevanje o nuj-i■hj°s0u ^°stavitve drugačnih t). jugoslovanskih na. Jok
grofa Sjorze ■&'tva?etovni voini je biio ^^ie oseh Šestih *,Ctiin b povojnih vlad z J«£k™jern na čelu.
'trm L*!B¥ii‘ v “oloie-
°dnr.*j	]a Meres, da
»/ni e>o n„i * sosedno deželo In^.i neonf® ■ "ere^eni in v Ci-Obči toč?911- Vendar pa
hi^^i £%iv' Tl kroai’med k i NbjreSv 1° vodno vlogo «(. 3o„ yCi°narnejši ljudje <» ^ n£}r0g Katoliške Ak■ V ženijo eZa voditelja Ged-Kleten,!	napeti odnosi
ku defp, vprašanja med obe-C bnmer J?a	predstavljajo
JC9® tiitia orožje o boju 20 ”0?* eiiii .Položajev v novi ,J*i in 31' katere so oni v
O* i ./, yi so proti svora-DoSri^i hi pilijo, fcaferien Viaroti °dveč bi bilo tibNfi da italijanski faši-Sltoord 2“stopajo isto sta. lii 6,1 je	vazno,	vseka-
Sumijo ^ci}no> da se v It a-
tudi nlfutrmi tnlcn
‘1 ^neJud< olasovi tako PrnT? neodfisnepa ti-h 'Jo n^!’ da je treba z Ju-
tkhSčin braounati na voja-, V n 'cda je treba izvršiti 3klt!Mir£, 0,s ‘n tako dalje. «*Ti,CjSem <j“su se v str?P0osteje pojavljajo iZ^l&^jaki*. ki po ^ene uij« ^ej° dokazali, da !|*te;i?a	Predstavlja no-
i « &a vojaškega ii-^Dari^ko m bi zahodni t<«Cii?« e . , računal v slučaju
h tki d«ka\Ta’ Ut V *vezi * Si,t,otT’,fl“je™ prihajajo >% d ttsacri *° vskl°da z nji-Je	epoismo*, nam-
Sa U»°sianwa VOlna lpomoi
V .u »a? * metamje de-
e°<i n/* in j® treba za-/.^"testo Jugoslaviji S^?n)U & . Pomoč v obo. iv0o,Ia date? r bo ie-ta iahlco
i*iof uiJe	fakt01	od
V tm£e^u tcmu »e *>i ?{eniif0“ «a!iw pozornosti, Xh priiilUiia ne bi ob do-'j%Nhi ‘	Ropala tudi , dip?0e"era«tab in itali-
kt**tonsk T {}a-
tfr&P^dl d!fcj je Pred fcrat-i5»t "o oll? j? Istrsko revi-Kb "“4^"je usčanoutio ^ PrS7>^ 5^*0 rn ».
S? rJS; »M o
fCtdnlto n°iZ?aviie*- °me-
I« ifcn^s.ato	j*	u	tem
iftijn jarisfce 1 predsedni-X°' karijSPubfike ,
S«Jti tajJ k(u_ule- da » A,^dolina i„
reto
vta
no
^'|stuorr!2iUPje objavilo i- rfPabi.fc. in v fca-
S’° *Otozo?ii da bo Pred-
O*- .na "žf>riIo» italijanska
italijansko resolucijo. name-zveza* boriti
^5Sist
iiS(\ "Sveta’ d“ *e
^ ««Oomn,, «3e2a»
i,,ft42li0l'anskimkem“ "ost* u h *ta^ !° in .im zahtevam*.
tlirN?rnC>red»1aviin?jena *Sveta
5Sl>m iU,r’l“Oije. P ruj J^^neo ,J«nju 0 Popolnem a°siaSu 9*01*2° ““»'atean je in 1 Dalije in 0 pomanjkanju
vsakega smisla za resničnost. Drugi primer pa kaže, da najbolj šovinistični krogi Italije nimajo niti najmanjše volje za kako «umirjeno» politiko do Jugoslavije, ampak gredo po stopinjah nekdanjih italijanskih osvajalcev, zastopajo linijo . re-vanže, ne žele sporazuma In delajo vse, d.a bi ga atežkočiU in onemogočili. Od teh niso daleč niti italijanski kominfor-movci, ki se v svojem delovanju pravzaprav izpopolnjujejo s skrajno desnico in fašisti*.
Italija se torej noče odreči svoji predvojni diplomatski praksi. Pustila je svobodne roke iredentizmu in mu pomagala v borbi proti Jugoslaviji, glavno težišče svojega delovanja pa je postavljala na intervencije in intrige Pri zahodnih velesilah 1 n ne na iskanje poti Zn direkten sporazum z Jugoslavijo. Eden izmed argumentov, s katerimi je italijanska diplomacija zelo trmasto ope. rirala pri zahodnih silah, zlasti pri ZDA v korist svojih zahtev proti Jugoslaviji, je bilo prepričevanje zahodnih zaveznikov. da bi odklonitev italijanskih zahtev okrepila komunistično nevarnost v Italiji ter tako ogrožala položaj De Gasparijeve vlade. Na ta način je italijanska diplomacija tudi izsilila tristransko deklaracijo, in to v trenutku, ko je po nasvetu Varnostnega sveta morala sprejeti razgovore Z ju-goslovansko vlado za skupno izbiro tržaškega guvernerja.
Prav tako kakor itali jan. ki uradni in poluradni krogi niso razumeli novega mednarodnega položaja po zadnji vojni, tudi niso doumeli sprememb, ki so nastale v mednarodnem položaju Jugoslavije po njenem sporu z Informbirojem. Računali so, da bo Jugoslavija po resoluciji lnformbiroja zaradi osamljenosti prisiljena k «po-puščanju*, Italija pa bo tista, od katere bo odvisno, kakšno stališče bodo zahodne sile zavzele do Jugoslavije. Toda ura. čunali so se. Jugoslavija se je razmeroma hitro rešila osamljenosti in si je s svojo odločno borbo ta neodvisnost pridobila mnogo simpatij na Zaluj-i du. Po sporu z Informbirojem je tudi tristranska deklaracija iz leta 1948 izgubila na svoji vrednosti, kajti kakšen interes naj bi še imele zahodne sile na tem, da bi Jugoslavija sprejela rešitev tržaškega vprašanja v smislu tristranske deklaracije. Italijanski krogi tudi tega niso razumeli. Deklaracija, katero so v splošnem imeli za predvolilno geslo, se je v rokah italijanske vlade kasneje spremenila v zastavo. pod katero je italijanski iredentizem vodil srdito protijugoslovansko propagando.
Res je, da imajo v Italiji mnogo objektivnih težav, ki jim preprečujejo realnejšo politiko do Jugoslavije, toda te težave so ustvarili sami italijanski vladni krogi, ki so tako utrdili svojo iredentistično politično smer, da bi sprememba te politike prav gotovo pripeljala do poraza njihove politične koncepcije, ki pa bo tako ali tako propadla. Italijanska vlada se čuti šibko ne samo proti kominformovski in fašistični opozici/i, ampak celo protj svoji lastni večini, zato z levico in desnico tekmuje v iredentizmu in «patriotizmu», seveda na škodo pametne politike do naše države.
Mi vemo, da je tak položaj škodljiv za obe državi, kajti v interesu obeh je. da iščeta pot za splošni sporazum. Zato pa je potrebna popolna preusmeritev stare italijanske politike do sosednje dežele. To pomeni, da mora Italija doumeti zgre-šenost rapallske, iredentistične in napadalne politike predfaši-stičnih in jašističnega režima do Jugoslavije ter temeljito preučiti svoje gledanje na odgovornost Italije Za napad, zasedbo in opustošenje v naši deželi v času vojne, razumeti mora, da se jugoslovanski narodi niso borili proti italijanskim fašistom zato, da bi si podredili Italijo, ampak zato, da o-500bode svojo deželo tujih o-suajalcev. Ce bi odgovorni itali. jansla krogi to storili, potem ne bi mogli več soglašati z napadalno politiko omenjenih režimov.
Proti takim našim pripombam je v Italiji še vedno zelo priljubljen argument, da je Italija že Plačala svoj račun z izgubo idr e. Pulja. Reke in Zadra ter da ne more več sprejeti novih žrtev. Svojo dobro voljo do sptorazuma 2 Jugoslavijo pa pravijo da so dokazali z raznimi gospodarskimi sporazumi, zaradi česar je sedaj na vrsti za popuščanje Jugo. slavija. K temu njihovemu argumentu moramo pripomniti. da je Italija v drugi svetovni vojni izgubila le to, kar ni bilo njeno, kar si je z nasiljem pridobila. Zato ne more biti govora o kakih žrtvah Kar se pa tiče gospodarskih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo, so bili le-ti v interesu obeh držav in je Jugoslavija pokazala vsaj tolifco, če ne več dobre volje kot /talija. Prao tako so tudi koristi teh sporazumov obojestranske, kajti za italijansko industrijo prav gotovo jugoslovansko tržišče ne more biti nepomembno.
Jugoslavija je pokazala mnogo dobre volje tudi v vprašanju reševanja tržaškega pro blema, ker je upoštevala resnične možnosti v interesu dobrega sosedstva in razvoja prijateljskih odnosov med obema državama. Se pred nekaj meseci je naj zunanj, m n s<er tov Kardelj izjavil, da »e jugoslovanska vlada zaveda da
Obsedno stanje v vsem Egiptu
po včerajšnjih vdihih neredih v Kairu
Desettisoči demonstrantov so opustošili in požgali več angleških lokalov in zbirališče egiptovskih bogatašev - Nahas poša imenovan za vojaškega guvernerja * Angleška vojaška ojačenja na poti v Egipt - Ameriški veleposlanik Caffery pri kralju Faruku
Naš tedenski
pregled
KAIRO, 26. Egiptovska vlada je nocoj razglasila obsedne stanje po vsej državi. Mini. stiski predsednik Nahas paša pa je bil imenovan za glavnega vojaškega guvernerja Vse univerze, in šole bodo zaprte do novega ukaza.
Egiptovske oblasti so začele z vrsto aretacij in predvideva se. da bodo ponoči aretirali več oseb. o katerih sumijo, da so odgovorne za današnje nerede. Dalje javljajo da je vlada sklenila pedvzeti najbolj stroge ukrepe za vzdrževanje notranjega reda. Nekoliko pred pol no^jc se je v mesto povrnil mir in vojaštvo je zasedlo vse strateške točke.
Nocoj je kralj Faruk sprejel ameriškega veleposlanika Jeffersona Caffergja.
da je viada sklenila prekiniti tudi diplomatske odnose z Veli. ko Britanijo in da bodo ta sklep uradno javjij verjetno jutri. O teir pa ni nobenega uradnega potrdila. Vendar pa nekateri krogi že izjavljajo, da bo ameriško poslaništvo v Kairu v primeru prekinitve odnosov za sto. palo britanske interese v Egip. tu; ni pa izključeno, da bi to poverili avstralskemu, južnoafriškemu. indijskemu ali pakistanskemu poslaništvu.
Predstavnik egiptovske delegacije v Parizu V OZN Azmy Bey je danes na tiskovni konferenci izjavil - med drugim, da se egiptovska vlada «ne čuti obvezano ščititi angleške čete, ki so krive napada profj E-giptu!). Egiptovska vlada ima tudi Za svojo dolžnost skrbet: za vežbanje egiptovske mladi.
V' Kairu je prišlo danes do demonstracij, ki so v veliki meri presegle vse dosedanje. Več diesettiscčev demonstrantov se ie zbralo pred palačo zunanjega ministrstva in ministrskega preasedništva, Tu so razni 'govorniki zahtevali takojšnji na. stop egiptovske vojske proti Angležem. Tudi neki funkcionar ministrskega predsedništva je povzel besedo in izjavil, da «bo Nahas paša danes ali naj-pozneje jutkj pokazal, kaj Egipt lahKo napravi proti Angležem.« beoanji položaj v Egiptu spret-n° izrah-jajo tudi kominformi-agenti v korist sovjetske politike. Med demonstranti so se slišali pogosti vzkliki ((ruskemu zavezniku«,
Nato so se demonstranti porazgubili in se kmalu nato zbral; na trgu. kjer je kavarna «Badia», v kateri s® zbirajo e-giptovskj bogataši. Fozvalj so bogataše, ki so tam sedeli, naj se jim pridružijo. Nato so kavarno razdejali in jo zažgali. Plameni so v kratkem zajeli vse poslopje. Za tem so se demonstranti razdelili v skupine in zažgali ter opustošili glavne angleške kinematografe, restav. raote. pivovarne, dva " hotela’ več kavarn in plesnih dvoran. Prihitelo je vojaštvo na tovor-nih avtomobilih, gasilci pa se niso mogli približati poslopjem v plamenih zaradi ogromne množice, ki jim je ovirala dostop: Sele proti večeru se je vojaštvu posrečilo razgnati demonstrante in gasilci so se lahko lotili dela, v mraku so ve-1-rj plameni visok; 50 metrov razsvetljevali sredino mesta. Od daleč pa se je slišalo streljanje strojnic, ker je vojasivo pbu. skalo demonstrante y predmestja.
Po zadn jih vesteh, se zdi, da je bilo pri današnjih neredih v Kairu okoli' 100 žrtev med mrtvimi jn ranjenimi.
V Ismailiji pa vlada po včerajšnjih neredih danes mir. Mesto je praktično v angleških rokah. Civilna uprava deluje normalno, vendar pa vršijo de. jansko oblast Angleži, ker sc njihove čete razpostavljene pc vsem mestu.
Medtem javljajo iz Londona, da pošiljajo Angleži v vsej na. glici čete in vojaški material s Cipra na področje Sueškega prekopa. Jutri zjutraj bo iz Famagoste odpotovalo z bojni-
mi ladjami 400 mož in prav tako bedo cdpremili več tankov, topov in veliko količine- vojne, ga materiala. Iz notranjosti o. toka prihajajo v pristanišče Fa. miigoste vedno nove čete in nov material, namenjeni na področje Sueškega prekopa.
Iz Pariza javljajo, da je egiptovski zunanji minister Šalah El Din sklenil zaradi najnovejših dogodkov vrniti se v Kairo v ponedeljek ali v torek. To,je egiptovski zunanji minister sklenil, potem ko se je telefon, sko razgovarjal z ostalimi člani vlade. Iz egiptovskih virov javljajo, da namerava vlada sprejeti važne sklepe. Isti viri potrjujejo tudi, da je vlada nekatere sklepe odložila zaradi posredovanja ameriškega veleposlanika pri britanskem vele. poslaniku. Nekateri zatrjujejo.
ne, kar se dogaja v vseh drža- j Nota ponavlja že znano sovah sveta.« S tem je hotel predi-1 vjetsko tezo, ki veže sovjetski
stavnik pobiti angleške obtožbe, da eg-pitovska vlada preprečuje policiji, da bj branila britanske čete pred na/padi osvobodilnih oddelkov.
Azmy Bey je nato izjavil, da niso točne vesti o bližnjem sestanku med Šalah El Dinom in Edenom ob priliki Edenovega prihoda v Pariz, in je dodal, da bo Eden prišel v Pariz verjetno v zvezi z zadnjimi washington. skimi razgovori. pa najsj bo le s posebnirn ozirom na egiptov. sko in tuniško vprašanje.
Sovjetska nota
o reviziji italijanske mirovne pogodbe
MOSKVA, 26.	— Agencija
Tass je razširila danes ponoči basedilo note, ki jo je včeraj poslala sovjetska vlada italijanski vladi kot odgovor na italijansko zahtevo po reviziji mirovne pogodbe.
KOV PREDLOG TREH ZAHODNIH VELESIL:
ZASEDANJE SKUPSCINE OZN PO PBEMIBJII NA KOBEJI
ZOA, Francija in Anglija predlagajo sklicanje izrednega zasedanja glavne skupščine Organizacije združenih narodov, kakor hitro bi bilo sklenjeno premirje na Koreji ali če bi razvoj položaja zahteval proučevanje korejskega vprašanja
pristanek na revizijo na izstop Italije iz atlantskega pakta. Nota pravi, da je upravi razlog italijanske zahteve po reviziji ta, da si sprosti roke in lahko prilagodi italijansko ozemlje in italijanske človeške rezerve napadalnim namenom atlantskega pakta«.
Nota pravi tudi, da ZSSR «ne nasprotuje načelno sprejemu Italije v OZN«, temveč samo zahteva, da bi bila italijanska kandidatura postavljena «na enakopravni osnovi s podobnimi zahtevami drugih držav, ki Imajo kot Italija zakonito pravico, da postavijo svojo kandidaturo«.
KONFERENCA
o evropski vojski
PARIZ, 26. —• Danes popoldne se je začela konferenca zunanjih ministrov dežel, ki so udeležene pri načrtu evropske vojske. Namen konference je, da še pred začetkom bližnje atlantske konference v Lisboni doseže sporazum o organizaciji evropske vojske.
Na današnji seji so ministri končali diskusijo o štirih izmed devetih točk dnevnega reda. Sporazumeli so se, da se bo vrhovna oblast evropske vojske imenovala ((Komisariat evropske obrambne skupnosti«. Komisariat bo sestavljen iz devetih članov. Dogovorili so se tudi o številu delegatov, ki jih bo vsaka država poslala v skupščino evropske vojske (po 24 za Francijo, Zahodno Nemčijo in Italijo, po deset za Belgijo in Holandsko in štirje za Luksemburg). Končno so se sporazumeli tudi o verifikaciji glasov v skupščini.
Pogajanja v Pan Mun Jomu
PAN MUN JOM, 26. — Severnokorejski delegati še vedno niso odgovorili na zavezniške predloge glede rešitve tretje točke, na podlagi katerih naj bi se to vprašanje prepustilo takoj častnikom glavnega poveljstva. Severnokorejci so izjavili, da bodo odgovor prinesli kasneje, toda kitajski delegat je pripomnil. da bi bila že vsa vprašanja ugodno razpletena, ako bi zavezniki upoštevali predloge, ki jih je 8. januarja predložila severnokorejska delegacija. I
PARIZ, 26. — Delegacije ZDA, Francije i» Velike Brita-' -';jjC pri OZN so sk5enile ,pxdl,'>-. žiti glavni skupščini OZN resolucijo, ki predvideva sklicanje izrednega zasedanja glavne skupščine OZN v New Vorku, na katerem bi razpravljali 0 korejskem vprašanju, kakor hitro bi bilo sklenjeno premirje ali če bi razvoj položaja zahteval podobno proučevanje.
Zasedanje bi naj sklical glavni tajnik, ko bi mu združeno poveljstvo OZN na Koreji poslalo sporočilo, da je bilo sklenjeno premirje.
Predlog predvideva tudi, naj odbor za upravljanje fondov, ki jih ne vsebuje proračun OZN (odbor je bil postavljen z glasovanjem glavne skupščine 7. decembra 1951), začne pogajanja o prostovoljnih prispevkih uradu OZN za pomoč in obnovo j Koreje.
Korak treh zahodnih velesil je prišel po sklepu političnega odbora, da se diskusija o korejskem vprašanju odgodi.
Ameriški delegat pri OZN Ernest Gross je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da izraža zahodni načrt resolucije željo ZDA, Francije in Anglije, da se nujno razpravlja o korejskemu vprašanju, ne da bi to motilo potek pogajanj v Pan Mun Jomu. Gross ni podrobneje pojasnili, kaj razume pod «razvojem položaja«, ki ga omenja besedilo resolucije, dodal pa je, da je pravica ene ali več držav članic OZN, da opozorijo glavnega tajnika na potrebo sklicanja izrednega zasedanja glavne skupščine za proučitev korejskega vprašanja. Opozoril je. da glavni tajnik sklicuje izredne skupščine na zahtevo Varnostnega sveta ali večine držav - članic.
V vvashingtonskih uradnih krogih zatrjujejo, da ima zahodni načrt dvojen namen:
1. odgovori naj sovjetskemu pritisku, naj se poveri Varnostnemu svetu OZN vprašanje premirja na Koreji;
2. dokaže naj. da zahodne velesile sicer želijo, da ohranijo pogajanja v Pan Mun Jomu izključno vojaški značaj, da pa so kljub temu pripravljene na mednarodno proučevanje političnih strani korejskega vprašanja, kakor hitro bodo končane sovražnosti.
Dodajajo, da hoče zahodni predlog jasno izraziti željo treh velesil, da bf se pogajanja za premirje čimprej uspešno končala, obenem pa vsebuje opozorilo, da nameravajo zahodne
vlade v pr!meru neuspeha pogajanj px rtloi. združenim nared v: v Vuev pslplai, ki bi iz tega nastal. Nekateri diplomati pa sklepajo, da so zahodne velesile pripravljene na mednarodno razpravo o vprašanjih Daljnega vzhoda na splošno, kakor hitro bi se končala korejska vojna.
V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da ni govora o tem, da bi glavna skupščina morala sprejemati vojaške sklepe po morebitnem neuspehu pa n mu.i-jomskih pogajanj. Ce bi združeno poveljstvo OZN menilo, da so potrebni novi vojaški ukrepi, bi o tem preprosto obvestilo vlade 16 držav, ki sodelujejo v operacijah na Koreji.
Skupina OZN odobrila
sklepe posameznih odborov
PARIZ, 26. — Glavna skupščina OZN se je danes sestala na plenarni seji in je razpravljala o zadnjin sklepih posa meznih odborov.
Odobrila je sklepe posebnega političnega odbora glede Palestine. Sprejeta Je bila tudi resolucija, ki se nanaša na pomoč OZN palestinskim beguncem, medtem ko je bil zavrnjen sovjetski načrt resolucije, ki zahteva razpustitev posredovalne komisije za Palestino.
Dalje je skupščina z 48 glasovi in 5 vzdržanimi sprejela resolucijo, ki )« bila že sprejeta v gospodarskem odboru in ki se naneša na pomanjkanje prehrane v svetu. Sprejeta Je bila tudi resolucija..ki se nanaša na
ohranitev regionalnih gospodarskih komisij. Dalje je bila sprejeta jugoslovanska resolucija, s katero se gospodarski in socialni avet poziva, naj posveti posebno pozornost dviganju življenjske ravni delavskega razreda, ter priporoča vladam, naj podvzamejo ukrepe, ki so potrebni za pobijanje inflacije. Sprejeta je bila dalje resolucija gospodarskega jn socialnega
sveta v zvezi z razdeljevanjem časopisnega in tiskarskega papirja. Prihodrija seja skupščine bo v torek.
Politični odbor pa je danes začel razpravljati o protes'u kitajske naeionalptične vlade proti Sovjetski zvezi Prvi je govoril nacionalistični delegat, ki je omenil kitajsko-sovjetsko pogodbo iz Ieta 1945 ter je med drugim obtožil Sovjetsko zvezo, da polagoma absorbira Severno Kitajsko,
ne more v popolnosti zadovoljiti svojih zahtev glede STO.
tem jugoslovanskim sta-stališčeni italijanske
Mem
liščem in vlade, ki zahteva izvedbo tristranske deklaracije, pa je velik in nepremostljiv jez.
Želeli bi, da bi o vseh teh vprašanjih na široko razpravljali v tistih italijanskih krogih, ki niso prepojeni s šovinizmom In sovraštvom in ki se zavedajo, da je sporazum z Jugoslavijo v interes« njihove države. Na žalost pa so vodstva raznih italijanskih demokratičnih strank in skupin — prav tako kot vlada — pod pritiskom iredentizma in šovinizma, kadar koii se govori o odnosih med Jugoslavijo in Italijo. Čeprav se v teh strankah oi časa do časa trdi razpravlja n možnosti «no>;e» politike do Jugoslavije, so vendar vsa ta razpravljanja brez plodna, ker se te stranke m skupine boje, da bi jih iredentisti ali kominformgvci obtoži-
li da so eprotinarodnt» in «ne-rodoljubni*. Zato se vedno boli razvija tekmovanje v lažnem patriotizmu med iredentisti in vodstvi omenjenih strank ter skupin. Na drugi strani pa je vrsta demokratičnih političnih ljudi Italije prepr-čana. da je mogoče odnose med Jugoslavijo in Italijo, kakor tudi teritorialna vprašanja rešiti na pameten način, v nasprotju z vsemi dosedanjimi italijanskimi uradnimi in iredentističnimi predlogi. Toda tudi ti ljudje nimajo toliko politične drznosti, da bi to svoje stališče javno zastopali. Pravzaprav ti ljudje n.majo vzroka, da bi se bali obsodbe italijanskih množic. kajti te množice zahtevajo miroljubno in prijateljsko sodelovanje s sosedno deželo. Z iredentizmom je prepojen le najreakrionarnejši del klera, italijanski begunci, fašisti in razni zastareli polit ki, kakor Orlando in drugi Seveda pa ima iredentizem tudi zelo po-
udarjen uradni pečat. Kadar se v Italiji govori o «javnem mnenju* kot iredentističnem, tedaj je treba vedeti, kako se to vjavno mnenje» ustvarja Širokim italijanskim množicam je iredentistično pojmovanje tuje. Iredentizmu jt uspelo zastrupiti ozračje le na področju Trsta, nikakor pa ne v notranjosti Italije. To je pozitivno 2a italijansko ljudstvo, toda toliko bolj so zaradi tega vredni obsojanja italijanski politiki ki vidijo resnični interes svoje dežele v lojalnem in plodnem sodelovanju S Jugoslavijo, niso pa zmožni premagati svojo nedoslednost. Po mnenju nojdaljnovidnejših italijanskih demokratičnih krogov je glavna naloga italijanske demokracije razvijanje drznejše politične aktivnosti in spopada ne samo s Kominformcm, amoak tudi z njegovim zaveznikom iredentizmom, ki je Italiji že do sedaj prinesel to! ko gorja.
(Po «Mednarodni politiki«)
Odgovoril je sovjetski delegat Malik in dejal, da je nesmiselno govoriti o sovjetskem ogrožanju neodvisnosti in neokrnjenosti Kitajske, in dodal, da sicer je nevarnost, da pa prihaja s strani ZDA in ne 3 strani Sovjetske zveze. Nato je izjavil, dia je bila pogodba iz leta 1945 avtomatično razveljavljena in nadomeščena s kitajsko-sovjetsko zavezniško pogodbo, sklenjeno 14. februarja 1950.
Oporekal je tudi nacionalističnemu delegatu pravico, da ib govoril v imenu kogar koli. Seja je bila odložena na ponedeljek.
DUNAJ, 26. — Iz zanesljivih virov se izve, da je bil Ludvik Frejka, glavni gospodarski svetovalec češkoslovaškega predsednika Gottvvalda, aretiran. Obtožen je sokrivde v zaroti proti sedanji vladi CSR.
Proces v Lucci
LUCCA. 26. — Na današnji razpravi je povzel besedo zastopnik civilne stranke odv. Sil vani, ki po svoji strupenosti v napadanju obtožencev ne zaostala za Gianninijem. Obravna val ie primer vsakega obtoženca nosebei in dokazoval, kako je bila akcija y Porčinju izvedena premišljeno in po že v naprej sestavljenem načrtu. Govori! je potem o položaju garibaldinskega bataljona «Amor», o katerem je trdil, da je «z vsemi silami sodeloval pri krvoločni ekspediciji«. Bataljonu «Amor», je namreč pripadalo kakih deset Obtožencev, ki sede danes za mrežo, in ki jih je hote! odvetnik Silvani s svoio trditvijo čim bolj obremeniti. Poudaril je nadalje, kako je nemogoče, da bi udeleženci ne bili na tekočem o tem, kaj morajo storiti v noči od 7. do 8. februarja 1945.
Odvetnik Silvani je zaključil svoje besedičenje z napadom na oDrambo, čes da je bot-,a kazati pripadnike bataljona »Araoni kot mlade, nevešče in neizkušene ljudi, ki ne morejo nositi nikakršne odgovornosti za dejanje v Porčinju. Dejal je, da je res prav nasprotno In ponovil zopet trditev o skupini (»najkrvoločnejših elementov«, ki so se po dobrem premisleku napotili v Porčinj in tam pobili Osopovee.
Razprava je bila tu prekinjena in se bo nadaljevala v torek dopoldne.
AL2IR, 26. — Včeraj je umrla 115-letna Ben Djlall Fatma. Zapustila je 9CMetno hčerko in 63-letno vnukinjo.
★
VVASHINGTON, 26. — Indeks življenjskih stroškov v ZDA je v letu 1951 narastel za 5.8 odst. in za 89 odst. presegel povprečje zadnjih predvojnih let.
VELIK ODMEV
Rankovičevih izjav
Številni jugoslovanski državljani v inozemslvu so že vložili prošnje za povratek v domovino »Borba" o iredentističnih in kominformističnih psovkah
Ko je Edgar Faure po dolgih
pogajanjih končno le sestavil novo francosko vlado, je bila ta že v senci nenadne tuniške krize. Težko je reči, ali so dogodki v Tuniziji zavrli ah pospešili sestavo nove oLde; spočetka je kazalo, da se bo komaj rojena vlad,na kompozicija razbila ob socialističnih kritikah nastoPa francoskih oblasti v Tuniziji, potem pa je prevladal videz, kot da so soc.ali-sti umaknili svojo interpelacijo o tuniškem vprašanju, ki bi verjetno razbila vladni čolnič, ptrav zato, da Francija v kritičnem položaju ne ostane brez vlade,
Tunizija je po vrsti zadnja dežela ob južni obali Sredrzi mskega morja, kjer je zače o vreti. Obenem z zahtevami, da se spremene odnosi s Francijo, so nastali hudi incidenti z obilico mrtvih in ranjenih, francoske oblasti so s trdo reko Posegle vmes, vendar se jim še ni posrečilo obvladati položaj. Tuniške zahteve so prrodrle v OZN in naletele na ugoden sprejem, pri vseh arabskih delegacijah, na moralna podporo pa tudi pri številnih azijskih državah, med drugim pri Indiji.
Sedanji pjoložaj Tunizije izvira iz leta 1881, ko je s sporazumom v Bardi tuniški bej priznal francoski prctektoiat. Zgodovina tega dogodka sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je prva velika gospodarska kriza sprožila nov vail kolonialnega osvajanja, ki ;e je nato sprevrgel v medsebojno borbo velesil za že zasedena kolonialna področja in se končal s prvo svetovno vojno.
Tunizija je zaradi svojega strateškega jxmena že od nekdaj privlačevala pjožel ive poglede velesil. Črta Tunis • Malta - Sicilija deli Sredozemsko morje na dve polovici; kdor nadzoruje ta njegov najožji del, nadzoruje tudi prehode iz vzhodnega sredozemskega bazena v zahodni in obratno. Na Malti so se ugnezdili Angleži, Sicilija je po italijanski združitvi postala del Italije. Na Tunizijo so škilili vsi trije: Angleži, Francozi in Italijani, ki se jim je takrat začela buditi osvajalna žilico
Ze v šestaesetih letih je v deželo začel prodirati francoski in angleški kapital. Leta 18C5 ;o velesile izkoristile katastrofalni finančni položaj Tunizije in s takrat ustanovljeno Mednarodno komisijo tu-išk'ra dolga začele nadzorovati velik del tuniških državnih dohodkov. V komisiji so bile zastopane Anglija, Francija in Itali a Vendar se je glavni boj cmejil na Francoze in Angleže, Italijani so izdatneje posegli v dogodke le t’ dolgotrajnem sporu za železniške koncesije med francosko družbo sBuon Guel-■uu* in italijansko *Rubcthnr*.
Položaj se je spremenil po berlinskem kongresu leta 1818. Anglija se je začela zdnimati za Ciper in Disraeli je obljubil Francozom, da jih ne bo oviral pri prodiranju v Tunizijo, če mu oni pustijo proste roke na Cipru. V diplomatsko igro so se vmešali tudi Nemci; Bismarck je prav tako poru-jat Tunizijo Francozom, da bi skalil fravcosko-italijanske odnose in s tem Francijo p Evropi oslabil, Dn bi se načrt b-lje posrečil, so Nemci začeli kazati tuniško vabo tudi Italijanom, s čim^r so obenem hote’’ odvrniti italijansko pozornost cd avstroogrske okupacije Bo ne in Hercegovine.
Da izpolnimo sliko diplomat* skega ozadja francoske zasedbe Tunizije, borno še na k alko omenili uspeh Bismarckove :pleike z Italijo. Rim, ki iz poželenja po Tuniziji ni oporekal avslroogrski zasedbi Bosne, se je nenadoma zavedel, da je bil opeharjen. Zgodilo se je, kot je piredvideval eželezni kancler*: lalija je obrnila Franciji hrbet in leta 1882 je b la podpisana nemško-avs trijsko-italijanska trazveza, ki je veljala vse do znanih dogodkov leta 1915.
Stvar se sliši sicer paradoksno, saj so morali v Rimu spoznati, da jih je opeharila prav Nemčija. Toda upreti se Italija — s financami, ki so bile stalno na robu bankrota, in z vojsko, ki se je »izkazala* pri Custozzi in drugod — ni mogla. Kot pjravi neki zgodovinar, je Bismarck z brcami nagnal malega italijanskega roparja v svoj tabor.
Po pogodbi v Bardi je Tunizija torej prišla pod protektorat Francije, ki je prevzela tudi predstavništvo tuniških interesov v inozemstvu. Francoski generalni rezident v Tuni: u je obenem zunanji minister mešane tuniške vlade, ki jo sestavlja pe.t Francozov in šest Arabcev.
Položaj ki je nastal po bard-ski pogodbi, velja z neznatnimi spremembami še danes. Tunis je o:,tal kneževina z bejem, ki je formalno skoraj suveren, katerega oblast pa je dejansko omejena na minimum. Valovi iz uporniškega Mrroka so večkrat pljuskali tudi v Tunizijo; odpor Proti podrejenemu položaju dežele se je širil.
Leta 1950 je Francija morala obljubiti izvedbo reform. Pogajanja s tuniško vlado so se vlekla leto dni in ni o prinesla nobenega uspeha. Tuniška vlada (se prani, arabski člani vlade) zahteva vzpostavitev c sto tuniške vlade, brez francoskih ministrov, in t”niško skupščino s širokimi pooblastili. Francija še ni jamo povedala, kakšne reforme bi bila pripravljena sprejeti, že s pristankom na reforme sploh pa je objektivno priznala da je sedanji položaj nevzdržen.
Tuniška vlada je končno spor, ki se na dvostranskih pogajanjih ni premaknil z mrtve točke, predložila Varnostnemu svetu. Tu je nastal svojevr t-n pravni spor: francoska vlada trdi, da ona zastopa mednar d-ne interese Tunizije in da bi bila torej semo ona pristojna za to, da v imenu Tunizije na topa v mednarodnih odnosih, torej tudi pred OZN. Scor s čisto juridične plati ie ni razč i'eit in morda tudi ne bo. kajti dogodki so šli mimo njera. Arabske delegacije so izjavile, da so pripravljene predložiti tuniško pritožbo, če bi Varnostni svet sklenil, da se ne m-re ozirati na neposredno vlogo Tunizije. Predrsdn ije glavne skupščine Padilla Nervo je crrganiz ral poskuse za poravnavo in se več-kraj sestal z arabskimi in fran-coskimi delegati, vendar kaže pri tem precejšnjo previdnost.
Medtem so francoske oblasti v Tuniziji pritisnile z močno roko. Skupino nacicmalistijnih voditeljev so internirale i" začele dovažati vojaška in p li-cijska ojač-n-fa. Francozi imajo v Tuniziji normalno samo 10.000 mož in še ti so večinoma domačini, torej ne preveč zanesljivi, Vzpo -drg md-lj-jejo Francozi ® pritiskom na tuniškega beja, nai od.stav: sedanie
Kljub kupčiH z Disraelijem je leta 1880 vzplamtel še en	AJZl't!”	«•. „
gleškc-francoski spor zaradi, ci- .--podrezata nr^£tu'niJk m Tunizije. Slo je za »akuo I Hli®	£.	"f?_e
ogromnih
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Nedavna izjava počtprecteednika in no-Vranjega ministra vlade FLRJ Aleksandra Rankoviča v jugoslovanski skupščini, da se lahko brez strahu vrnejo v Jugoslavijo jz inozemstva vsi jugoslovanski državljani, ki niso krivi vojnih zločinov, ozrema ki niso organizatorji protijugoslovanskega delovanja, je povzročila veliko pozornost v krogih jugoslovanskih državljanov ki so ostali ali pa pobegnili po drugi svetovni vojni v inozemstvo, zaslepljeni zaradi sovražne propagande. Jugoslovanski držav-■ jani v inozemstvu se.že obra-čajo na jugoslovanska diplomatska zastopstva s prošnjami, da se jim crnogoči povratek v domovino.
Merodajnj krogi v Beogradu izjavljajo, da se bedo te osebe vračale v skupinah, a o-setam, ki zaradi slabega materialnega stanja ne morejo plačati potnih stroškov, bodo jugoslovanska diplomatska zastopstva dala na razpolago potrebna materialna snedstva. Na obmejnih jugoslovanskih postajah bodo ti jugoslovanski državljani takoj dobili začasne o. sebne dokumente, ki bodo po orihodu v kraj stalnega bivališča zamenjam z rednimi osebnimi izkaznicami. Poleg tega jim bodo oblasti n« meji izdale brezplačne vozovnic« do postaje. kamor želijo potlgvatj. »n našle odgovarjajočo zaposlitev. Jugoslovanski državljani, ki so se med svojini bivanjem v inozemstvu poročili in imajo otroke, sp lahko vrnejo s svojimi družinami.
Medtem ko dejstva vsak dan pobijajo lažne trditve sovražnikov neve Jugoslavije, izkoriščajo italijanski iredentisti in niihovi kominformovski zaveznik vsako priložnost za napade p-oti Jugoslaviji in njeni ljudski oblasti. Nocojšnja »Borba* poudari* v členku ned našlo vem »Šovinistična gonja preti
naši državi — Antijugoslovanska solidarnost kaminformistev in iredentistov*, da tržaški iredentisti, denacionalizatorske napade in postopke, ki jih izvajajo v Trstu in v Italiji nad slovenskim življem, vidijo v vsakem ukrepu ljudske oblast; v ceni B ((nevarnost in teror iz Beograda«.
«Borba» citira pisanje tržaških iredentističnih in kemin-forrcističnih časopisov ob prili. kj nedavnega procesa proti špekulantom in osebam ki so pomagale ilegalni prehod iz cone B v Italijo in pisanje teh časo. pisov o drugih primerih ter poudarja;
«0 konkretnih in, točnih dejstvih v jugoslovanski coni STO — z eno besedo — o resnici, tržaški komlnformistl in iredentisti zelo neradi govorijo. Zdi se. da to ne odgovarja niti njihovim ciljem nitj njihovemu slogu, ki zahteva sečne psovke, izraze in terminologijo, ki je podobna tisti iz fašističnega lista »11 Piccolc•» in drugih fašističnih časopisov iz dučejevih časov. Kajti, kako >bd se sicer moglo raztolmačiti besede: «Bal. kanski barbarfi*. »makedonski komitaši*. »psi*, in podobno, kj se kot epiteti uporabljajo y številnih člankih o Jugos'avij' in c jugoslovanski coni STO. Razlog za tako pisani« se lahko formulira zelo n® kratko: Piši kar koli da bi zastri oči tistim, ki tl verjamejo in da dosežeš cilj ne glede na sredstva. Toda noben pameten in količkaj pošten človek ne more verjeti takemu pisanju. A ta cilj iredentistični pisuni In njih gospodarji ne bodo nikoli dosegli« — zaključuje »Borba«
(POPRAVEK UREDNIŠTVA: Včerajšnjo vest o italijanskih optantih, ki so r>a Reki zaprosil; zopet’ za jugoslovansko državljanstvo, popravljamo v toliko, da ne gre za 2.200. temveč za 200 italijanskih optantov)
r. n.
posesieu tuniškegr fevdalca Haireddina, ki si jih je naposled prisvojila »Minej-ska družba*. Obenem pa je francoska vlada že pripravlja->a odločilni udar, za katerega (e morala med drugim pridobiti tudi javno mnenje, ki se »e zaradi grozeče nemške bliži-'te balo vsakršne pustolovščine v prekomorju
Naslednje leto je francoski ministrski predsednik Jules Ferr-g udaril. Ž utemeljitvijo, da napadi arabsk h nomadskih plemen ogrožajo tudi Ali ir, ki >e takrat že bil v francosfeih rokah, je francoska vojska vkorakala v Tunizijo, da bi teniškemu beju »Pomagala vzpostaviti red*. Nepo,redni povod •e dal nnPad plemena Krumir-jev — istih, ki tudi danes delajo Francozom rn eg'avče. Francoski ekspedicijski korjms <e leta 188] zasedel vsa važna središča v Tuniziii.
Poveljnik ek pedic.jskega korpusa general Briard in francoski diplomatski piedstavn-ik v Tuniziji Roustand sta z mogočnim oboroženim spremstvom prišla v Bardo, poletno rezidenco tuniškega beja. Da bi obvaroval krono, je bej podpisal tafčo imenovani bardsk' sporazum in priznal francoski protektorat nad deželo. Precej je menda zaleglo dejsti-o, da se je prav v tistem č-su neki
stri zestorajo v Parizu.
V franco kem stališču je o-naziti predvsem željo, da se zadeva zavleče. 7,a to bi bilo že dovolj, da dosežejo, da med sedanjim zasedanjem glarue skupščine ne pride na dnevni red OZN. Zadnje dni se zdi da so imela ta rrfzadevanfa n kaj uspeha. Tako bi Francija pridobila na času in lahko ponovno poskušala doseči kompromisno formulo o «reformah* v Tuniziji.
Zadnje dni tega tedna je napetost na severnoafriških obalah preskočila v Egipt, kjer so bili v petek spet zelo hu i incidenti, ki so te. jai: vsa, 50 smitnih žrtev. Incidenti se st p-njujejo, obenem pa stopa spet v ospredje egiptovska Vlada, ki napoveduje radikalne ukrepe. Nekateri napovedujejo c lo prekinitev odnos v z Anglijo.
Na stališče kairske vlade sta verjetno bodrilno vplivala dva momenta. Prvi je hladni sprejem, ki so ga v ZDA doživela Churchillova nam.govanja o a-meriški podpori angleški politiki v Egiptu, drugi pa so se ne povsem pojasnjeni novi elementi v egiptovsko-suhjeUk.h odnosih. višinski je imel pred svojim odhodom iz Paiiza razgovore z egiptovskim zunanjim ministrom Šalah el Dinom. Kaj mu je obljubil, ni zn. no, toda ato  .................
Kratke vesti
SAN FRANCISCO, 26. — Dvomotorno vojaško letalo se je danes zrušilo In eksplodiralo v močvirju, v neposredni bližini mornariškega skladišča municije v Port Chicago, 50 km severovzhodno od San Francisca, Tri od štirih članov posadke so izgubili življenje.
★
PRAGA, 26. — V mestu Jičin
se je začel proces protilS osebam, ki so obtožene veleizdaje In vohunstva. Glavna obtoženca sta Bohumi! Eliaš In Jaroslav Mar-kal.
TEHERAN, 26. — V teheranskem bazarju je izbruhnil silovit požar, ki Je povzročil škode za 30 milijonov rialov. Uvedena je bila uradna preiskava.
MANILA. 26. — V Manilo je prišlo Japonsko odposlanstvo, ki se bo pogajalo o reparacijah, ki jih Japonska dolguje Filipini.
tuniški princ pojavil kot pre- igi,[£}v,ski l°]ni ^.nitter ie na-tendent na bejev prestol in se	nakup	oiozja	v ZSSR.
zatekel v francosko varstvo Na resno sovjetsko podporo
egiptovski politiki resda ni misliti, tem bolj pa je razumljiva kremeljska želja, da A'gl ji, posredno pa vsemu zahodu, čim bolj zagreni življenje. Poloča) v Egiptu bi se po moskovskih željah verjetno moral razviti V nekako novo variacijo satelitske vojne, proti kateri bi bilo načelo kolektivne varnost i biez moči — še več, izbruh resni h sovražnosti v Egintu bi utegnil nuditi ugoden teren za vosku:e rušenja tega načela. Kako bi se zadeva končala, Moskve ne bi kdo ve kaj brigalo — *aj doslej poznamo celo vrsto pr me-rov, da je Kremelj koga zvabit v pustolovščino in ga nato pustil na cedilu.
čreveda so tudi drugi pomisleki, kj verjetno egiptov ki vladi odsvetujejo poseganje Po skrajnih sredstvih. Poleg vojaške nepripravljenosti je tu pridvsem egiptovsko ljudstvo, ki utegne Postati vladajoči vrhnji plasti prav tako nevarno kot Angležem, saj se vrva a rje Egipta ne izčrna v angleški okupaciji dela državnega ozemlja, temveč obsega tudi polfevaalne trpanj« odnose, ki postajajo iz dneva p dan bolj nevzdržni,
r. c.
	
m
Danes, nedelja 27. januarja
Janez Zlat.. Dušana Sonce vzide ob 7.34. zatone od 17.02. Dolžina dneva 9.28. Luna vzide ob 8.04. zatone ob 17.«» Jutri. pon«deljek 28. januarja Julijan. Dragomil
dlaDedna Sotfla z ,Mgmetlami“
«22. t m. ob 20. uri bo na trgu v Maschio An-gioino ljudsko rajanje, nakar bodo izvolili kraljično dela za K- irjpanjo. To deželno manifestacijo organizira CGIL za okrepitev svojih podpornih središč. Zato bo imela manifestacija socialen pomen, ker bo neka gospa izmed neapeljskega plemstva izvoljeni kraljični za botro.* (In nekega neapeljskega dnevnika).
* # *
To srečanje med ljudmi, ki •e štejejo za komuniste, pa so v resnici le vneti kommlormi-sti. s plemenito gospo neapeljske aristokracije bo kaj zanimivo. Ta gospa hoče pač s svojo navzočnostjo d ati prazniku teh političnih kcmedi an-tov nekaj bleska. Ti pol ti-kantje, ki nimajo množicam ničesar več povedati, skušajo pritegniti ljudi samo z zaba-bavami, ki bi jih po njihovem lastnem besedišču imenovali «buržoazne en domišljavo mon-denSs.
To je jasen primer, kako si ti gospodje zamišljajo razredno borbo, o kameri toliko pridigajo. To ni drugega kakor navadna vaba za naivne ljudi. Vso njihova ljubezen do ljudstva in do delavskega razreda se omejuje na lepe besede. Poslužujejo se marksist čno-le-ninističnih ge'el samo zato. da lahko bolj mirno delajo za ovoj interes. Delovno ljudstvo pa se mora po njihovem mnenju zadovoljitii že s tem, da n tka dobra gospa izmed neapeljskega plemstva botruje «kra'fični delaš.
Buhe
vuM'np ffl/e na toplem
»V V.lla Mater Dei v Va-rese bodo od 29. t. m. do 2. februarja duhovne vaje za mladino. Prostor bo ogret.« (Iz milanskega dnevnika Katoliške akcije «L’Italia»).
* * *
Tudi to je zelo zanimiva proza, Prav osupli moramo biti spričo navdušenja in požrtvovalnosti teh mladincev Katoliške akcije. Da jih pridobijo za duhovne vaje. jim povedo, da ne bodo trpeli mraza, ker je prostor za vaje zakurjen. Toda če ljudje tako malo verujejo. da jih morajo šele pri-dobivdtn. z ogrevanjem, bi se lahko tudi odpovedali duhovnim vajam. Tako bi se jim odprla vrata v pekel in tam bi jim prav gotovo ne bHo mraz.
Goričani na premieri
„Pesem s ceste"
Ezuli postali nadloga celo za mestne očete?
Kominformisti pa se bratijo i njimi in s fašisti v MSI
GORICA, 26.
Po novi dr-1 jo z MSl-jevci in naj le zago-iavni politični razmejitvi med I v ar ja jo ezulsko misel in izra-
Jugoslavijo in Italijo in po uvedbi opcij za italijanske državljane italijanske narodnosti, ki prebivajo na ozemlju, ki je bilo z mirovno pogodbo priključeno k Jugoslaviji, je po ta-lo vpnrašanje Italijanov v Istri eno izmed najhv ležnejših, kar jih premore zgodovina povojne italijanske šovinistične propagande. Kdo se ne spominja dolgih govorniških tirad vsakovrstnih šovinističnih govor ikov in kdo se dalje ne vpominja obsežnih naslovov in prav tako obsežnih člankov, v katerih so se vse besede izlivale v en sam vzklik:	pridite dragi istr ki
bratje, pridite, velika Italija vas odprtih rok pričakuje kot svoje sinove. In res. Sledil je naval istrskih beguncev, op an-tov, ki so zapustili JugoslaVi o zaradi mikavnih vabil in zagotovil, da je njihova bodočnoJt zajamčena.
Sprejemi so bdi ganljivi, čeprav ne vedn-o bolj pretresljivi kot slovo iz roj trnih krajev. Se vedno se spominjamo družine, ki je zapuščala Reko. Zapuščala jo je v solzah in ihtenju. Poslavljali so se od gotovega življenja, od lužbe in domačega ognjišča Prav gotovo bi takega koraka ne na -ravili, če bi rih vztrajna in podtalna šovinistična propaga >da v Trstu in Gorici ne spodbuj la fc njihovi anarodni italijan ki dolžnost*.
Kakšna je bila n.ihova nadaljnja pot po Italiji, o tem lahko izveste v eni zadnjih številk njihovega glasila sVArzna di Pola« kjer na zgovoren način popivjeo begunsko katoi-rijo v nekem italijanskem taborišču istrskih ezulov.
V Gorici se jim godi nekoliko bolje Postavili so jim hiš: in jim nudili najboljše služb”. Njihovo število je toliškno, da imajo odločen vpliv na gor.ško živlifnie. Tega vpliva ni opažati samo med goriškim prebivalstvom, ampak je do'-a j vztrajen in močan tudi na sam jami upravni aparat, kot je občima in pokrajina in celo prefektura. Ezulska oblast je tako prepričljiva, da grozijo celo županu naj se odpove me"tu, da n njihov j vztrajni zahtevi po prefektu, ki je po rodu z Reke sploh ne govorimo.
Naravno je, da spravlja to oblasti spričo vedno večjega dviganja ezulskih glav in spričo vedno glasnejših zahtev po pravici o odločanju v gor i’ em javnem življenju v neprijeten položaj. Slišijo se celo ve ti. da skušajo ljudje v upravnih org -nih odgovornost za to stanje metati z ramen na ramena i n da je baje nekdo obsodil zavezniškega župana dr. Stecchino, češ da je on kriv za ezulski naval in da naj ga zato rešuje. Ne Vemo koliko je to točno. Vsekakor je dejstvo zelo verjetno in ni nič čudnega, če je tako.
Spričo vsega tega je nadvse zenim:vo kominf-nrmi t čno sta-
iajo svoje simpatije nad njihovo herojsko stvarnostjo; pridajo časi. ko se jim bo vse to pošteno maščevalo.
Za sedaj naj bo dovolj ugotovitev, kako dosledni so v borb. proti fašistom. (Morda pa nem bodo v prihodnji številki po stregli s pisanjem, da skušajo ob pomoči MSI-jevcev prido i-, ti v goriškem javnem mnenju j določen vpliv? pred polomom človek poskuša vse možnosti).
OBVESTILO SADJARJEM
Obveščamo vse poljedelce in sadjarje, da 31. t. m. zapade rok za naročilo sadnih dreves. Sadna drevesa izbranih vrst si vsak kmet lahko naroči pri Pokrajinskem inšpektoratu za poljedelstvo v Ul. Duca d’Aosta 55.
Za vrška jama v Beneški Sloveni ji.
GORICA 26. — Danes se je veliko število goriških ljubite-liev odrske umetnosti odpeljtlo «*ce. Znano je, do se gorišk-na premiero Slovenskega na-! d "mokriš* jan-ki položaji mo no rodnega gledališča v Trstu, ki I tnajajo in da j ih s-c^edno j« v Avditoriju igra'o »Pesem I marsikje ravno vr štaš MSI, ki * ceste*. Goričani so bili z igro n®”eč'ni ezul: Doi-plj je, da nadvse zadovoljni in s; mo že-1 Povemo, da so MSI-*evci pre-lijo da jim tudi v bodeče orno-1 vzpU vod tvo krminske sekc‘je gočiio, da si ogledajo u pehe' AGf ( AssoclazPne Ghva-ile
«Odkar ste našemu matu in podečem u posvjcili znova toi.ks. no pozornost in za kar se Vam moram v imenu naših vaščanov najlepše zahvaliti, se obračam na vas z moko majhno prošnjo. V mestu in na podeželju vzdržuje avt busno zvezo Ribijevo avtomobilsko podejte. Ker se avtobusi ne ustav jato na vseh postajah in ker tudi vstav ja-nje ni obvezno, so poskrbeli v vsakem avtobusu za električne zvončke in v ta namen namestili pri izhodnih vratih tudi gumb električnega zvonca. Nanj je treba pritisniti, če hočemo. da šofer vozilo ustavi tudi na neobveznih postajališčih. Vendar pri tem nastaja nekakšna težkeča. Ze večkrat se mi je pepetilo. da zvonček ni zazvonil. Marsikdaj pa se gumb niti ne premakne. Verjetno so nekateri gumbi pokvarjeni m zato povzročajo neprilike, da se je treta pe’jnti postajo dalje. Opozorite podjetje na te pomanjkljivosti!«
Zelo smo zadovoljni s tem dopisom in v resnici priporočamo podjetju Ribi. naj zvonce nekoliko pregleda. Prav take oa bj želeli, da bi tudi našemu Ijstu poslali vozne red? istočasne kot ostalim italijanskim časopisom. sai tudi na* list čita velik det prebivalstva, ki se vo-zi z Ribijevimj avtebusi.
MNENJE BRIŠKIH SADJARJEV
Umetom naj vrnejo žganjekuho
V Brdih morajo nagnito sadje zmetati na gnoj • Obč nska uprava naj žganje obdavči - Tako bo prišla do novh denarnih sredstev za kritje pr.manjkljaja
STEVE3JAN, 26. — Ze od li sadeži kot so hruške, mareli-nekdaj je znano in preverjeno ce, breskve, jabolka in keočno deistvo. da so Brici veliki sad-
dejstvo, da so Brici jarji. O tem se lahko pr.priča sleherni neve.ni Tomaž. Dovolj je. da napravi nekaj korakov iz
tudi grozdje.
Sadje najorej sortirajo. Najlepše in najboljše pošljejo v Gorico na trg, s abše vrste in
Gorice pp naj si bo to po ce- nagnito pa morajo zavreči. Na-
stj v Grojni ali pa po pok a-jinski. ki pleje čez OsLvje. Povsod bo našel obs-žne in tudi dobro ureiene sadovn ake in vinograde. Zlasti lep in mikaven pogled na svet v Brdi < je spomladi. Kamor S'že oko, povsod se vam nudi pog ed na pobočja, ki so prekrita z beto oddejo. Od bhže ugotovite, da je to sadno drevje v spomladanskem cvetju. To so ve jetno najlepši dnevi v Brdih. Prijeten vonj plava nad pokrajino in privablja veliko irietrikov. zlasti Goričanov, ki se kaj radi odpočijejo v senej cvetočih češenj in mandljnov.
Ce ni izredno slabe letine, ali če prezgodnja slana ne uniči žlahtnih cvetov, tedaj imajo v Brdih vedno dovolj dela z obiranjem sadja. Najprej pridejo na vrsto češnje, potem pa poleti in v zgodnji jeseni vsi osta-
nišnico. Zdravnik; so ugotovili, da so opekline prve in druge stopnje in ji nato nudili vso P"m3č. Potem ko so ji opečeno roko obvezali, se je Grabe lahko vrnila domov.
kratke: vesti
iz beneških vasi
Ažla
tržaškega kulturnega delovanja.
Seja občinskega sveta
v Sovodnjah
GORICA. 26. - V torek 29. t. m. »e bc sovodenjski občinski
■vet sestal k svoji prvi letošnji seji, ki bo v prostorih o-
■n ivne šole. Na seji bodo svetovalci proučili občinski proračun za leto 1952
Fotografska razstava
Artura Avanzuiia
Italiana) ki i« b!ln prej v rokah demnkristjn-irv, {n da so jo takoj nato zaprli. Vs» to zaradi rtodpore, ki jo demokrist-ianski politikanti niso hoteli več nuditi.
K^minformi^ična g-rišua po-
dr-fnica. ki *e od rrsoluc je
Med nemško okupacijo v lotih 1943—1944 so morali bratje Pussini pri Aili popraviti jez, ki zadržuje vcoo. katera teče potem po kanalu na mlinska kolesa. Ta jez pa je puščal vo-do ter so ga zato zatrašili, hkrati pa še nekoliko dvignili. To so naredili bolj površno v zvezi s tedanjim položajem, ko ni bilo nobenega nadzorstva niti nad bolj važnimi zadevami, kot je vprašanje vodnih tokov. Z dvigom jeza stoji sedaj za njim večja količina vode. Ko dežuje, na rasteta pritoka Nadiže Koši-
ju. Tej seji bi rade prisestvova-
GORICA 23. - Ze nekaj dni v prostorih novinarskega
rožka v palači Verd.jevega gledališča fotografska razstava Artura Avanzinija. Razstavljenih je 95 fotografij, na katerih je prikazano skoraj vse alpsko rastlinstvo. Fotografije so velike in zelo razločno prikazujejo rastlinsko pestrost alpskega pogorja. Fotograf.je $o tudi tehnično zelo popolne. Priporo-čarno, da »i razstavo ogledate.
IZGUBO DENARNICE osebne izkaznice in 40 lir je danes prijavila policiji 42-letna Marija Leban jz Ul. Balilla 11.
Kom nfr-rma dalie v nepre tani aritmiji in »e orrribmlh> vsake rešilne blfeice kol p jan-c r lota. je ugotovilo naraščaj či vpliv ezutop P corici in si tako) zorni-l(ia svoj parazitski položni: prkle iti se na ezule m vred vsem n*ihnvo orga~i'rcVn MSI ter ob nHh-vi rodvori doseči zaželen roliv Prvo posledico take zaTni«’f v*d!mo v da-naš”iem pisanju Sivine Pol"t-ta na b-n-fki s'rani *L’Unftd". Kier dob"sedno hvrl< rav”nn!e MSI-jev°kena pokrajinskega svetovala Del Pi-a. ki je n-nokra1i”sk sefi dei-l da te pri-mr-viie-' ra-ra-varinti .«» s Vo-minrmgni't-čn'mi preJs‘ovv k’ o n'>'hl''ltfj za obnamho miru 7eio radi periamemn '-omin-torm;st.:čnemu zod~vnl*>*vu, da tim je tako t 'Meden MS'-f-vsk: pred-tnrr>‘k nM^-bil tak o soJ"-lonante Sicer pa se vi žntpi nilhmemu zod-voPoltenih dmovnih noriških d omote a-tnv i tak nrmaio to bi z nitmi razpravljali o njihovi emirn-rotilf i«
Naj te kominformi-ti le bra*i-
a in Rbeč. kar je neVamo za
poplave. Na ta način utrpe po-. Ija veliko škodo.
Ljudje pravijc, da bi se to ne dogajalo, {e ne bi jeza zvišali. Na vsak način je to precejšnje važnosti, saj grozi poplava kakim 80 parcelam. Lastniki tleh parcel zahtevajo od o 'lasti, nai stvar pregledajo in potem primemo ukrepajo. Struga potekov se vedno bolj viša. ker se nabira v njih ra zen material, zato je nevarnost poplav vedno večja.
Lastniki so zato spremenili ta polja v travnike, ki se laže upirajo vodni sili. Zaradi tega položaja so najbolj prizadet: lcrn t v v Ažli.
Srednje
tudi nekatere ženske iz teh krajev, da bi zaščitila svoje interese. Občinski svet na se je uprl temu. da bi se tudi žene udeležile seje. Zato so žene protestirale pri prefektu. Prefekt je takoj odločil, naj občinska komisija v Sredin j ah sprejme zahteve žena. To je res nekaj izrednega, ker ni doslej prefek; nikoli tako naglo ukrepal v ko. rist ljudstva. Mislimo, da te to hvalevredno, kajti ljudem je treba dati možnost, da demokratično izražajo svoje mnenje. Upamo, da so incidenti v Sred-njem služili vsaj za to, da pritegnejo pozornost oblasti na naša vprašanja. Na l’a način je upati, da se bo začelo vprašanje cest v Nadiški dolini končno re-šrv"ti.
Ter
Vsj vede o incidentih, ki sr se pripetili v tej vasi ob odločnem protestu žena, ki so zahtevale. da se zgradlijo ceste v Oblici, Ravnah in Dolgah.
Sedaj bi se morala pri županstvu v Srednjah sestati občinska komisija, ki bi proučila po. ložaj, ki je nastal po 9. januar-
V nedeljo praznujemo pri nas veliko slavje našega patrona Sv. Alojzija. To je eden največ jih domačih praznikov za naš > vas. ki je največ ja in najbolj važna v Terski dolini. Čeprav je v teh zadnjih dneh zapadlo precej snega in so pota težko prehodna, bo prišlo k nam tega dne precej tujcev; prišli bodo zlasti mladi ljudje iz vasi naše doline, kateri izkoristijo to priložnost. da se spoznajo med seboj. Pomladii se nrmreč mlade, niči vrnejo na delo v gozd in tedaj je toro. da že imajo v vasi zaročenko.
Ob tem prazniku bedo prišli tudi ljudje iz Tqrčenta, da se navžijeji zimskih lepot, ki jim jih nudi naša lena pokrajina. Seveda je uspeh tega praznika precej odvisen od vremena,
vadn<> ga dajejo prašičem. To Pa zato, ker ga ne morejo k ristneje porabiti.
Potrebno je, da s tem v z- e-zi poudarimo nekatere naše misli, ki so obenem mi li in želje števerjanskih in oslavskih sadjarjev.
V č?su fašistične Italije s° sprejeli zakon, ki prepovedu e zasebnikom kuhanje ž 'nja, i a-sprotno Pa dovoljuje ir a jek’-ho samo industrijcem. Stever-ianski sadjarji, kj go krt bi se htoko reklo, rroi v?j-'ci surovin za žganjekuho, kot je naoni-to m za prodajo neuporabno sadje, so prisiljeni sadje zmetat; na gnoj, z njim krmiti prašiče, ali pa ga v r.ajbolišetn primeru naložiti na voz in ga s precejšnjo zamudo čara odoe-ljati v Gorico h Komarju, kjer ga lahko prodajo j>o zelo nizklh cenah. Z izkupičkom si marsikdaj ne orislužije niti za pot in »kvartin*.
Ce Da bj tega zakona ne bito bi lahko naši Brici slabo sadje prekuhali doma. si pripravili lepe kol čine žganja in bj od tega nekaj imeli.
Poleg tega pa je treba poudariti še drugo dejstvo. Ce bi ukinili zakon, kj kmetom prepoveduje kuhanie žganja^ tedaj bi še vedno ostala možnost, da bi občinska unrava na žg?-nje odmerila občinski davek, ki bi bil precejšen prispevek izpraznjenim blagajnam.
Oblasti opozarj-mo na navedene trditve, ki bi prav iahko našle uresničitev v vsakodnevnem življenju. Nikjer ni namreč rečeno, da se mora!g vladni ore?r>i teko krčevito držati vseh fašis‘’.čn’h zakon'v, kot se lih drže. N-sprotno bi se dogodilo, da bi se razbolet la °b-na iniciativa, ki bi dvignila kmečka gr-soo:arstva. p'leg tega pa bi pomaeala z davki krepiti občinske finance.
' Izgon bivših pripornikov
Vozni red mestnih avtobusov
nika ob 7.00, 7.45, 9.00
Zakonca Buono
na začasni svobodi
GORICA, 26. — Goriška policija je sinoči izpustila na začasno svobodo 38-letnega dr. Henrika Buona, danes Pa njegovo ženo 25-letno dr. Antonietto Serro, ki je preteklo sredo streljala na moža. Henrika Buona >e policija prijavila sodnim oblastem zaradi grdeča ravnanja z ženo. Za Antonietto Serro pa
GORICA. 26. — Z izgensk-m listom, jie policija danes odposlala v njihove rojstne kraje štiri pripornike, ki so danes za mufi li tukajšnji zapor, kjer so odsedeli razne kazni. Izgnane; so; 29-let-ni Ivan Rangallo iz Tcrre An nunziata Pri Neaplju, 25-letni Alfonz Caraviello iz Torre An-nunziata pri Neap’ju, 32-totni Liber ato Annunziato iz Neaplja in 66 ktni Dominik Rubino iz Torre Annunziata.
ZAHVALA
Erika in Milan Pavlin se zahvaljujeta univerzitetnemu profesorju zdravniku dr. Salati Srečku Podvinecu v Zagrebu za
uspelo operacijo njune hčerke Nadje..
Glavni kolodvor - Severna postaja: ob delavnikih odhodi 2 glavnega kolodvora ob 5, 5,45, 6.20. 6-40. 6.50, 7, 7.15, 7.25 (do 20.2 vsakih 8 minut) 20.10,
20.20 20.30 20.40. 20.50, 21, 21.15, 21.35 21.50. 22.15. 23, 23.10 in
23.40 Odhodi s severne postaje ob 5.20. 6, 6.15, 6.40. 6.58, 7.10,
7.20 7 30 7.42, (do 20.2 vsakih 8 minut), 2)1,10. 20.20, 20.30,
20.40	20.50. 21	21.10. 21.20,
21.35'.	21.55 .	22.40,	23.20 ,
23.30 in 23.55. Ob praznikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5 5.45. 6.20, 6.40, 6.45, 7, 7.15, 7.25, (do 21 vsakih 8 minut),
21.15,	21.25.	21.35,	21.45,
21.55	22.15.	23, 23.10. 2340.
— Odhodi s severne postaje ob 5.20. 6. 6.15, 6.40. 6.58, 7.10,
7.20 7.30, 7.42 (do 21 vsakih
8 minut) 21.10, 21.20. 21.35, 21.45, 21.55 22.10. 22.30, 22.45,
23.20 in 23.55.
Glavni kolodvor - bolnišnice: cdhod z glavnega kolodvora ob delavnikih in praznikih ob 8, 9, 14. 16 in 17.30; iz umobolnice ob 8.20. 9.50, 15.20 16.30, 17.50.
Gorica - Standrež - Sovodnje: ob delavnikih odhodi s Travnika za Standirež ob 7.30, 8.20,
8.40. 10. 11 12.40 13.30, 15.30.
16.40. 18, 19. 20. Odhodi s Travnika v Sovodnje: 7.30, 8.20. 11,
13.30 in 19. Odhodi jz Standre-ža ob 6.40, 7.10. 8 8.50, 9, 10.20.
11.40. 13. 14.40, 15.50. 17. 18.20.
19.40 in 20.15. Odhodi jz Sovodenj; 7. 7.50. 8.50. 11.30. 14.30,
19.30, Ob praznikih odhodi s Travnika za Standrež: 8.30, 10,
11.15. 13. 14. 15. 16, 17, 18, 19, 20. 21. Odhodi s Travnika za Sovodnje: 13, 14. 15, 18 in 20. Odhodi iz Standreža; 8.50, 10.15. 11 30 13.40 14.40. 15.40, 16.30,
17.30,' 18.40,'19.30. 20.40 in 21.20. Odhodi iz Ser/odrini ob 13.30.
14.30, 15 30. 18 30, 20.30 Gorica • Kočnik: ob delavnikih odhod s Travnika ob 7.10,
7.55 8.40 11, 12.16, 12.40. 13.15, 15, 17 18. 19.15, 21.30*. Odhodi :,z Lečnika cb 7.30, 8.10, 9. 11.30, 1235	13	14.10. 16.15,	17.30,
18.30, 19.30 in 22. Ob praznikih edihodi s Travnika ob 8.45* 12.40*	14, 15**. 16, 17, 18**. 19 20**, 21, 21.30* in 23.40*. Odhodi iz Lečnika ob 9.10, 13.10 14.30. 15.40. 16.30. 17.30, 18.40! 19.30, 20.40, 21.30. 22 in 0.10.
* Avtobus odhaja z glavnega k . lodvora Pcdigorska ul.
** Vozi do Koprive in nazaj. Glavni kolodvor - Stražice: ob delavnikih tdhodi z glavnega kolodvora ob 6-45. 7.45. 8.20.
9 10.30, 12.10 12.50 14, 14.40, 16.20. 17.30. 19.10, 19.50 20,30. Odhodi iz Stražic ob 7, 8. 8.40.
9.30, 10.50, 12.30. 13.20. 14.20, 15 16.35, 18 19.30 20.5. 21.10. Ob praznikih odhodi z glavnega kolodvora o-b 8. 8 45, 10, 12.40, 14 15.30, 16.30 17.30. 18.10. 19.10. 19.J0, 20.30. 21 35. Odhodi iz
15 16 16.50, 17.50, 18.30, 19.30, 20i5. 21.10 in 22.
Glavni kolodvor - F od gora: ob delavnikih odhod z glavnega kolodvora ob 7, 8 11, 12.30, 13.20, 14.50. 17.30, 19.10. 19.50, 21.30* Odhodi iz Podgore ob
7.30. 7.55, 8.45, 11.35 12.50, 14.15. 15.15. 18.10. 19.30, 20.15, 22.10. Ob praznikih odhod j z glavnega kolodvora ob 8.45. 12.40. 14, 15, 16, 17, 18, 19.10, 20, 20.30*, 21.30*. 23.40 Odhodi iz Pcdgore ob 9.20 13.15. 14.30. 15.30. 16.30,
17.30. 18.30, 19.30, 20.30, 21.10, 22.10 in 0.20.
* Avtobus vozi d» Lovnika In nazaj.
NOV VOZNI RED NA PROGI TRAVNIK — LETALIŠČE
GORICA, 26. — Po enem tednu poslovanja mestnih avtobusov na novi progi Travnik - letališče je podjetje Ribi vneslo nekaj popravkov v vozni red, ki so mu jih predlagali potniki. V ponedeljek 28 t. m. bo zatorej za omenjeno progo veljal naslednji vozni red:
Ob delavnikih: odhodi s Trav-
I11K.Č* UU	  *	1».
13.20, 15.15, 17.30. Odhodi z * tališča o'o 7.20, 8.00, 9.30, 12-»
14.00, 16.30, 18.15.
Ob praznikih: odhodi s Trtnika ob 10.00, 10.40, 12.45, H* 15.15, 17.15, 19.45; odhodi Z * lišča ob 10.20, 13.15, 15.15, l»-w
18.00, 20.15.
KINO
VERDI. 14.30 »Sedem ur # zgod«, Toto in 1. Barzizzs. CENTRALE. 15: »Zabavajmo to noč!«, D. Kaye m G.
ncy.
VITTORIA. 15: ((Čudoviti i1^ lec«, R. Ryan in C. Trevor MODERNO. 15: «Gos-pa v p melinu«, B. Grable in D. “ bamks.
PLAČILO TAKS ZA AVI0 MOBILE IN MOTORJE
GORICA. 26. — Poki#^, avtomobilski klub obvežčt lastnike avtomobilov, mak®1 in lahkih motorjev da je čas 9* ravnati takso samo de 31. *• !5 Za 50 cc motoma kolesa tov potrdilo o plačilu takse, »to
zapadlo 31.*” decembra, do februarja L I. Za člane bo
itviudrja i. i. a ciane posloval £udj danes od 9 dc '•
UKradena Kolesa Še prodajal v Trstu
TRZIC, 26. — Po večdnevnem zasledovanju so orožniki v Pie-risu aretirali 20-letnega Salva-toreja Biancospina iz Pierisa in ga prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine koles.
Pierisa so aretirali na prijavo Artura Cantazza, kateremu je Biancospino prejšnjo nedeljo odpeljal kolo. ki ga je Cantazzo za trenutek pustil nezaklenjenega pred neko gostilno. Cantazzo je, ko je stopil v gostilno, opazil, da jo je neki mladenič urno popihal skozi vrata, kakor hitro se je on približal k točilni mizi. Ko je nekaj minut za tem odkril tatvino, mu je takoj šinilo v glavo, da mu je vozilo odpeljal mladenič, ki je ob njegovem prihodu zapustil gostilno. Tatvino je prijavil orožnikom, katerim je tudi izpovedal svoj sum. Na tej podlagi so orožniki takoj ugotovili, da gre za Biancospina in že naslednjega dne so tudi preiskali njegovo stanovanje. Ker ga niso našli doma in jim je njegova mati povedala, da je šel v Trst. so ga zvečer kar počakali na kolodvoru in ga pospremili na njihovo poveljstvo. Pri zasliševanju je Biancospino najprej odločno zanikal, da bi se sploh kdaj dotaknil tujega kolesa. Zato So se zasliševale! poslužili
znal, da je ukradel Co-ntaz^ vo kolo in še več, da je v vb
mesecih ukradel skupno
kolesa in jih vse dobro v 'fetu. Orožniki so mlade« prijavili sodnim oblastem-
Razna obvestil»
zvijače in mladega tatu kaj
ia „	    -	kmalu spravili v protislovje ter
Stražic cbTžOr^O. 10.20, 13.20, do izpovedi. Biancospino je pri-
Tržaški tedenski pregled
ROJSTVA, SMRTI IN POR0
GORICA, 26. — V t mestni občini je bilo od dbe, d0 27. januarja t. 1. 8 roJS 18 primerov smrti, 12 vknJ nih porok in 5 porok.
Rojstva: Nicoletti Lavra. gotto Aleksandra. Basseno * žefa, Kcnvavli Jožef, .CJBj» Vinko, Orlar.do Anamarija- ” son Lavra in Criuta Froc.
Smrti:	67	letna	gosp®
idinš3
Giacobbe por. Boemo nec Legovini Ar ton, 78J*2!
ca. 87-letni žele-niški
vratar Komel Franc. 92-1**^
v«-
gospodinja Jugovič vd. De ... scovi Veronika, 69-letra S -
ICaic
dinja Cigoj vd. Siderini I*JvS-lina, 85-letna gospodinja
lizza vd. Strgar Katarina.
- ■ ■	-	Duilii’	‘
letni mornar Eesaro
tcuii uiuinai	,	ijtr
letni dijak Pascoli Leonsrtr ^ letni upokojenec Mustna A« 56-letna gospodinja DreZJ?strč ša, 32-letna uradnica j« viechio Vanda. 75-letnf. Novak Frane, 40-letnt * ■.? Donda Pavel, 81-letni up^ri, nec Rirrald Jernej, 66-le^e8i
spodinja Cattonar vd. m >rsK> ‘
Anhniia, 45-letni pomol ženir Bona Franc, 91-letna spodinja Bozzio vd. Petrifrt jj( tonija, 42-letnj knjige^ Bubnič Danilo.
p
OSVOBODILNA FRONTA
Prav gotovo ni slučaj, da moramo na prvo meto našega dana. njega teden s keg a pregleda postaviti aktivno*' O vo-bodilnie fronte za Tržaško ozemlje. OsvoboHina fronta je bila v preteklosti, in je tudi danes, gibalo in redilo našega nauodnega življenja na vseh njegovih toriščih od političnega, narodnoobrambnega, kulturnega pa do gospcdarsk ga. Ta vodilna vloga Osvobod.lne fronte se v tem t'dnu konkretno odraža v vrsti sektorskih in okrajnih sfiurdžin v Dolini (okrajna), v Skednju ( ek or-ska), v Repentabru (okrajna) in v Planjah (okrajna). Čeprav je bila na vseh teh skup-
pravic. Toliko bolj je zato' vredno obsedbe n- razumi j vj in trmasto stališče onih, ki v strankarski strasti cdklan.ajo to, kar je za vsakega mislečega in na realnih tleh živeče a slovenskega človeka že davno ugotovljena nujnost.
Vknjižene poroke: težA jj
&>ni Armand in gosPiS reselin Irma. mehanik h ^ Alojz in tkalka Turus ^ jm.	——-	podoficir ameriške vojske,,^:
,	.	, .	.	.... bert H. Heitzman in e°cP°%e
Ijivimi dogodki, kakor si bth r„hbi Fed.	s-rton
Primeri zastrupljenja.	j	i^državn^ur'dSca Djjj
KULTURNO ŽIVLJENJE	|
Tttje dogodki so osrednjega (.jja r?diotefmik John Th j„ja pomena v preteklem tednu na, Mc. H en na m kn.iigovod^^. kulturnem področju:	Preda-1 Zotter Ana oficir Sirion
te	je‘hotela	^
moža s streljanjem za njim samo ustrahovati, ali Ba je nameravala ubiti. Vsekakor bodo tudi njo čimprej prijavili sodišču in jo obdolžili strahovanja z orožjem ali pa nameravanega uboja.
problematika našega ozemlja in seveda tudi konkretna problematika posameznih sektorjev in okrajev, je vendar povsod izstopalo v ospredje vprašanje naše narodne enot no ti. Živo zanimanje med našim slovenskim življem za konkretno enotnost je dokaz, da
Rokfl U mnni urolfi VOdfi to Osvobodilna fronta s svo-i\UKU v luiiuu vicic vuuc jimi	^	bi do
Pri sobotnem s; je 17-letna
GORICA. 26 •x»spraivljanju Sardina Grabe iz Ul. Rabatta 17 prevrnila lonec vrele vode na levo roko. Zaradi hudih o-peklin )e deklica morala v bol
enotnosti prišlo, samo izvrše vaiec volje m teženj našega slovenskega življa, ki na ia t-ni koži vsak dan bolj spoznava nujnost enotnega nastopanja g obrambo naših narodnih
V Italiji, in sicer v Furlaniji, živi slovenska manjšina, ki ni itevilna, saj na doseže niti 100 tisoč ljudi. Ta manjšina pa se topet deli v razne skupine. Te skupine so različne med seboj bodisi zaradi zemljepisnega položaja bodisi zaradi narave tal, na katerih živijo. Zato je različna tudi njihova miselnost,, ki je tesno povezana z življenjsko ravnjo, družbenimi pogoji m njihovo dejavnostjo. Poleg vsega se ta manjšina tako razlikuje, ker ni prišla v te kraje istočasno. Nekateri so prišli v starejših dobah, nekateri v novejših. Različno fiziognomijo so to skupine dobile tudi za to, ker so živele v različnih zgodovinskih pogojih Nekatere izmed trti slovenskih skupin so bile tudi precej časa pod vplivom hrvaških duhovnikov, ki so jim pastlrovali. Končno moramo tudi upoštevati dejstvo, da nas stara zgodovina uči, da je bilo slovensko ljudstvo mirnega značaja in da so mu zato kmalu zavladali razni vzhodni narodi kakor n. pr.: Avari. Madžari in Huni. Ko so se osvobodili suženjstva in ko so prišit v to kraje, so ti ljudje prinesli f seboj tudi sledi vpliva narodov
fiz ŽIVLJENJA IN GOSPODARSTVA BENEŠKIH SLOVENCEV
J
ki so jim vladali.
Vse to ni nič slabega, na-
sprotno celo dobro je. Splošni
značaj tega ljudstva je pogojen vedno po njihovi pripadnosti k slovenskemu ljudstvu. Iz tega položaja izhaja le večje duhovno bogastvo in velika raznolikost v miselnosti. Tako ugotovimo, da so nesporno slovenski bodisi prebivalci v Kanalski dolini bodisi s Terski dolini v Nadiški, kakor so slovenski prebivalci v Gorici, v Brdih in na Krasu. Kljub nekaterim nasprotnim mnenjem pa so nesporno slovenski tudi prebivalci Rezijanske doline.
Toda vsaka izmed teh skupin ima svoje posebnosti, ki izvirajo iz različnega gospodarskega in zemljepisnega položaja. Zato ne more veljati isto merilo za vse. To prebivalstvo moramo proučiti ločeno. Tudi nji hovo folklorno bogastvo in njihovo narodno slovstvo nam kažeta od skupine do skupine precejšnje razlike v značaju m v nSvdahmjenju. ki jih je težko opaziti na površini. Vzemimo na pr. goriške Slovence. Tu najdemo ljudi, ki so dosegli visoko kulturno raven zaradi njiliove-
oa 7emlieDisneaa položaja. Med , razlikujejo te skupine. Tako! 1. Gorica in njena neposredna •• ■ ■	----- >i..j(	«•( se opažamo, da ima Nadišica doli- okolica. Tu se ljudje prav po-
[igulriičn "^"'tr^ovino in imajo | na skoraj enako zemljepisno I sebno posvečajo vrtnarstvu in zato stike z drugimi ljudstvi. | obliko kakor Brda (obe področji torej poljedelstvu. 0k°**£a J_e Tj ljudie imajo zato seveda drugačen značaj kakor na pr. jpre-bivalci Terske doline. Hkrati so tudi gospodarska vprašanja teh dveh skupin različna. Na eni strami ugotavljamo težkoče in ovire, ki zavirajo trgovino na tem področju in ki so nastale zaradi nove meje. Za terske Slovence pa pride v poštev možnost razvoja poljedelstva in turizma. Toda to še ni dovolj.
Ugotoviti moramo tudi zgodovinske razlike. Goriški Slovenci so bili še do pred dobrimi 30 letimi jiod avstroogrsko monarhijo in bili zato v skupni državi z vsemi ostalimi Slovenci.
Terski Slovenci so že skoraj 100 let pod Italijo in odcepljeni od svojih bratov; vse to seveda
rodi po!ledioe in razlike v mi- ____________ ___________
selnostl ljudi.	njihovega narodnostnega stali-
Toda tudi kadar so zemlje- šča res enaka. S stališča zem-pisni pogoji skorai enaki in ko Ijepisja jn gospodarstva pa lahko delimo vsa ta vPtašanja ta kole:
sta predalpski). Toda razlika v zgodovinskih pogojih in večja bližina morja, ki povzroča tudi podnebne razlike, ima tudi svoj vpliv. Medtem ko uživajo Brda krasno podnebje in lahko živi do 300 ljudi na enem kvadratnem kilometru, se moramo v Nadiški dolini zadovoljiti z gostoto prebivalstva, ki je za dve tretjini manjša. To pomeni, da Ima morje velik vpliv.
Čeprav je zemljišče na obeh feh področjih primerno za sadjerejo, se mora gospodarstvo razlikovati. Zato sta si ti dve ekonomiji lahko vzporedni, vendarle različni. Frav zato ne moremo spraviti obeh področij v isti sklop.
Zato so vprašanje slovenske narodne manjšine v Italiji
tesno povezana z mestom samim, ki mu dobavlja mleko in zelenjavo.
2. Kraško področje. Tukaj ustvarja skalnato zemljišče drugačne probleme, kakor na pr. pogozdovanje in potrebo po vodovodih.
3. Brda. Tu je značaj tal in podnebja omogočil, da se je ljudstvo zelo gosto naselilo, tako da pride do 300 prebivalcev na kvadratni kilometer.
4. Nadiška dolina. Prebivalstvo je precej gosto naseljeno spričo malo rodovitne zemlje. Tu je položaj zelo resen zlasti zaradi težkega gospodarsko -družbenega stanja, v katerem so zapustili to zemljo in njeno prebivalstvo.
5. Doline Tera in Krnahte, so zaprte proti ravnini in zaradi tega je podnebje pozimi bolj
razne skupine mejijo druga na drugo, so še drugi činitelji, ki
področju se lahko razvije le travni št vo, ne pa sadjereja.
6. Bregovito področje pri Benečiji. ki je v tesnem stiku s Furlansko ravnipo. Tu je zemljišče drugačno od zemljišča v beneških dolinah.
7. Rezijanska dolina,	ki je
zemljepisno podobna Terski in Krnahtski dolini. Tu je podnebje še bolj ostro, ker obkrožajo te kraje visoke gore in	ker nima nobene odprtine	proti
morju.
8. Kanalska dolina. Ta je široka in odprta med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo. Je torej turistično področje z	veliko trgovsko dejavnostjo, zemljišče pa je podobno kot v Terski dolini. Ker pa v dolini manj dežuje, so tudi tu razlike.
Proučevanje gospodarskih vprašanj slovenske manjšine v Italiji pomeni torej proučevanje posameznih skupin. Naš nam?n je, da se tega proučevanja lotimo. To pa ne pomeni, da hočemo deliti Slovence, ki morejo biti prav sedaj čim bo’j enotni in bratsko povezani med seboj, da lahko zaščitijo svoje
ostro. Le nekatere vasi na pri ornih pobočjih gora so v neko- skupne narodnostne m politične liko boljšem položaju. Na tem I pravice.
SINDIKALNA VPRAŠANJA
Vprašanje odpmstlteu delavcev iz ladjedeln ce Sv. Marka in afera v tobačri tovarni sta v preteklem tednu doživi svoj nadaljni razvoj in pravzaprav tudi svoj zaključek, ic lahko imenujemo za ključek, kar je v svojih izvorih c s'alo v bistvu nezaključeno. Zaradi polovičarstva sindikalnih organizacij in njih vpreieijbsti v politiko italijansiva, je Zve-za industrijcev dosegla si J namen in bo odpustila naa 500 delavcev, od katerih je en del že na cesti. Mizerna odpravnina oz. pomoč za katero se pa še vedno samo - pogajajo, nikakor ne more P nastavljati uspeha sindik Inih organizacij ker vsa zadeva v celoti predrtavl^a za njih še en poraz več odkar so jim konkretni delavski problemi drugotnega pomena.
Podoben zaključek brez zaključka je doživela afera u tobačni tovarni. Po prvih primerih zastrupitve, je uradna komisija ugotovila, da gre le za čudno naključje in da se delo v tovarni lahko ncaal u-je. Kmalu nato je prišlo do ponovnih primerov zastrupitve (19 delavk) in porovna preiskava iste uradne komisije je ponovno ugotovVa samo - čuden slučaj, vendar je iz previdnosti odredila zaporo tovarne. Danes pa lahko citate v tretjem uradnem komunikeju omenjene komisije, da se lahko delo v tovarni na bljuje. ker ni nobenih ai"omv’lnih pojavov v tovarni sami... Omenjena komisija se je sevi da batrila le s preiskovanjem delovnih prostorov v tovarni, s preiskavo tobaka Ud. Iz tega okvira je izstopila le v toliko, da je ugotovila da je delo v tovarni naporno in da ni primerno za mladoletnice ter je zato predlagala, naj bi mladoletne delavke odpustili. Ta namera, kakor tudi dejstvo, da direktor tovarne ni hotel izplačati delavkam celotno dnevnice za vse dneve, tudi za one niso delale, je privedlo do množične demonstracije delavk po mestu ter pred Uradom za delo in ZVU. Demonstracija je imele le delen u-ipeh. ki ga je treba pripisati borbenosti delavk samih. Sindikati so tudi tukaj odigrali eno izmed svojih običajnih ža’astnih vlog Popolnoma odprta pa so ostala vprašanja osnovnih pogojev dela v tobačni tovarni, pred v em plačilni in prehrambeni pogoji. Zato ni izklj-čeno da se bo dnevna kronika v Trstu mora-I la še ukvarjati s tako razbur-
vanje prof Ukmarja o «Slo- cij in gesrodinja Č”rd"ZZ0 J	v	la,	geometer Pedrini Celesto
venski romantični glesbr«
iff?:
v Nabrežini ter sinočnja premiera SNG uPesem s c.e:te» v Avditoriju v Trstu. Kakor pomenita prva dva dogodka, t. j. glasbeno predavanje In lit rar-ni večer posredovanje kulturnih vrednot In dognanj iz domovine in potemtakem ne-razdružljivo vez naše kulturne enotnosti, tako predstavlja nova preihiera SNG v Trstu življenskast našega kulturnega prizadevanja na našem o-zemlju m živo pričo naše narodne biti v Trstu, čeprav je Za italijanske šovinistične kroge to «nujna toda neprijetna» ugotovitev.
Tobačna delavka ponovno v bolnici
Medtem ko je včeraj zjutraj 21-letna Edera Kobau iz Ul. P. D acono čakala na svojo plačo v prostorih tobačne tovarne v skladišču št. 7Q, ji je postalo nenadoma slabo in je padla v nezavest. Takoj so jo odpeljali v bolnico, kjeT so ji nudili pomoč in jo odposlali domov.
vojske Samuel Phillips iJL^nl žavna uradnica Urbani R p-vd. Abrile, uradnik Klavd jjjjj, bin in urednica Trncaž
pek C?Dotorto Bruno in Komel Otilija.	$
Poroke: delavec Kavčič ^8, hael in gosoodinja Gabim rija, upokojenec Di Naljv, ton in gospodinja Ap®,: jji Norma, mehanik PuS9j 1*^ Jjf j tiskarska delavka Galiussl ^ i**
rija. uradnik Beltram J0vf9n* gosoodinja Tornada D”ču p
šofer Kocijančič LiPjam* r lavka Kodermac Jolar.da.
NOVI TEČAJI ZA POLJEDELCE ^
GORICA. 26. — Pokral1^ inšpektorat za poljedelstvo * t roča, da bo v ponedeljek jjjf ml ob 19. urj prvo pred&v ^ na tečaju za sadjarstvo. * m bo ta dlan pričel v Istega dne bcdio pričdli s jem za kulturo žitaric v ' Na onjenjenih tečajih bodo y (tavali strokovnjaki P°^r^gi‘
skega inšpektorata za r stvo, ki vabi vse polj«de1P obilni udeležbi.
HUDA NESREČA V PRISTANIŠČ
Vozičeh ga je butnil v sten®
šili verjetno v nočnih ur«*!,]# 24. in 25. t. m. v slas^fitl1 last njegove žene Pa°,e , por. Apostoli.	. [gj-j*
Po prvem pregledu 1%,^ ugotovil, da so tatovi 0
cel kup čokolado v vrt j
n PDA	lir	**
500 lir in še 14.000 ltotf,K> ih našli v m.znici.
Zgodaj popoldne je 57-letnl Antonio Erbani iz Drevoreda III. Armata držal ročaj vozička' na katerega sta hotela dva njegova delovns tovariša natovoriti 2 in pol stota težko balo usnja. Da bi jima pomagal, je Erbani dvignil ročaj in tako naslonil zadnji del vozička na tla-Cim pa bta delavca končala svoje delo, je mož naravnal vo. ziček, vendar se je ta iz neznanih vzrokov premaknil in 7 ,	ridOv
nič slutečega Erbanija s tako L HOV nOCIiega 11 Ur . silo udaril, da je mož odletel ob zid skladišča št. 55 ter obležal.
Ko so ga pripeljali v bolnico, so zdravniki ugotovili hudo
jih našli v m.znici. ,r~01 trpi pr bližno 22.500 "r in ni bila niti zavar°va
J'
■■ tri
Včeraj ponoči okoli
ure je postal žrtev
napadalca 41-lebni M a1"'® pff nič, stenujoč v Uudsken ^^.
poškodbo, in sicer'močan ude-1 rec po. glavi z verjcUvmi kr
banjskimj poškodbami.
Sladkosnedni tatovi
Sele včeraj zjutraj je 40-let->il Franeesco Apostoli iz Ulice Dante št. 11 v Miljah prijavil tatvino, kj so jo neznanci izvr-
co Izjavil, da ga Jc , . Corridoni ustavil ne .„ (9“. nec, ki ga je kratko Vhj napadel in spravil na niču so zdravniki zlom nosnih kosti i° m { roki ter so Ra s Pr°^ ofr ali 15 dni zadTŽali	j
vatnem oddelku.
I
OB VIDALIJEVSKI PRAVDI PROTI ZALOŽNIŠTVU TRŽAŠKEGA TISKA
le iieinalen odstotek ntaiiiveiiili stroškov
predstavlja materialna vrednost prostovoljnega dela
Preteklo nedeljo sinu v na-s®® članku q lastnini nekdan;
venske šole pri Sv. Jakobu \.^‘S'U Podaii nekak zgocovir-°P*s. Dokazali smo, da je ta stavba, ki jo ima trenutno v aajemu Založništvo tržaškega “ska, prej ali slej last Ciril-Metodove družbe v Ljubljani. Uvedli smo glavna do.oiila ■? Pogodb' ki jo lahko vsak-** vpogleda v zemljiški knjigi. Hk na drzno zatrjevanja ominiormističnih listov Uni-Lavoratora in Dela,' da je ‘a Šentjakobska šola obnov-na «s požrtvovanjem in pro-®®voljn;m delom tisočev naših ®*arišev in delavcev« in da je stavba »premoženje partije, Pridobljeno s truoon) in potom tržaškega delavskega razreda«, smo ncši dumckratič-111 javnosti v zadnjem članku pisali, kako so nekateri posa-fizniki zares izvedli nekaj ^jtovoli irega dela, ki so ga rokovnjaki po mesečnih sin-tarifah ocenili' na aos 58 *‘r- Pri tem so odbili "65.588 lir, izplačanih Cuminu • >n Serbu M., ki sta v ime-®u Posebej ust novi j ene kopije organizirala prostovolj-3 delo in vodila nabiranje pri. ,^»kov v blagu in denarju. "Penjeni znesek sta prejela v . or da bi deiala kot specializirana T*ko i,
S prostovoljnim delom se je bil prihranjen poldrugi milijon lir, samo izdelava železobe-tonskih plošč je pa stala nad 7.700.000 lir. In kje so še stroški za vse napeljave (voda, plin, elektrika), za kleparska, mizarska, steklarska in druga dela ter zaves material!
industrijska delavca, je znašala končna vred-j j Prostovoljnega dela še
Bost
Daj
bral.
lir.
‘Bes hočemo seznaniti naše n ,ce ° tem. kako je bilo z ^B ralno akcijo ter pokazati Dr ,razmer5e med vrednostjo Prostovoljnega dela in celotno
*«2Kh“CMD poslopia v UL
°Bnovi šentjakobske šole sla • vsekakor posebno pošto^?- akciia 23 nabiranje pro. ^ y°ljnih prispevkov v denarno rt aiVe2u- Kak°r prostovoljko °’ imata tudi to akci-tcom- SV°iih rokah že navedena pr6jls'ia- Ta je denar in hrano ^Ittnala in razdeljevala.
8la v kuhinjo za gj voljne delav/e. Zaradi te-nij^^arimo, da sloni v zad-Čun članku objavljeni obrana ®*°stovoljnih delovnih ur ž« ^‘tah v katerih je hrana Tako je hrana,
bi ^ van a
lavcj Prejeli prostovoljni de.
^tin ^»računana v cfenami * prostovoljnega dela. De I . hc_i'isražiui,U. tul .ko hra
K
sij/- preiela
 omenjena Kn*nt=
to-'.0 tem niftmo dobili nikdar ja h‘h podatkov. Le v nekem }e nku z dne 20. avgusta 1948 v ^BVoratore mimogrede po-da je bilo nabranega j, kot 7 ton živeža, d °dobno je z nabranimi de-mirni prispevki. Tudi zanje WVeBio, koliko jih je bilo in La u ie bil denar razdeljen. ^ °!atore je nekoč omenil, bflljj Bnašalj več kot poldrugi jlir. Baje je komisija z omenjenim denar-
Bab;
avila
jem hrano. Toliko vemo št, da z nabranim denarjem ni bila poravnana nobena faktura ah katerikoli* račun, ki se nanaša aa obnovo šentjakobske šole.
V zvezi s tem hočemo navesti še imena članov komisije; ta sc: Caifieri Oreste, Faelii Luigi, Lunardelli Riccardo, Janko Pestotnik, Anton Sedev-čič, Andrej Turkovič, Guerru Enrico, Milan Tavčer, Apollo-nio Iolanda, Cumin Aldo, Ser-bo Marcello. Vsi člani te komisije za prostovoljno delo so vneti Vidalijevi pristaši.
Kakor smo videli, znaša pro-, stovoljfto delo z nabrano hrano in denarnimi prispevki vred poldrugi milijon lir. Ta številka marsikoga peče, še bolj pa bode v oči. Ti podatki postavljajo na laž pisanje Dela, ki je n. pr. dne 4. avgusta 1951 trdilo: «Ljudski d6m pri Sv. Jakobu (s tem je mišljeno poslopje nekdanje šentjakobske šole) je bil zgrajen s prispevki demokratov, ki so’ nabirali liro za liro, jestvine, material in se sami množično, na udarniški način udeleževali njegove gradnje... Toda tUovci so naenkrat začeli govoriti, da to ni nikak ljudski dom, temveč da je last Ciril-Metodove družbe. Komunistična partija (mišljena Vidalijeva kominformi-stična partija) je napravila odločne korake proti tej tatv^ii. ki so jo hoteli izvesti titovci o belem dnevu«.
Nekaj dni kasneje -n sicer 18, avgusta 1951 pa je Delo prineslo sliko, na kateri vidimo ljudi, ki pospravljajo ruševine na sfavbišču nekdanje šentjakobske šole. V naslovu piše Delo; «V osvežitev spomina ti-tofašističrrih sleparjev« nakar nadaljuje pod sliko takole: « ... Danes poskušajo titofašisti trditi, da je ljudski dom njihova last (tega ni Založništvo tržaškega tiska, ki ga Delo psuje § titofašisti, nikdar trdilo, marveč trdi samo to, da je stavba v Ul. Montecchi last CMD in jo ima Založništvo tržaškega tiska v najemu). Poskušajo se polastiti partijske imovine«.
V naslednjem hočemo navesti nekaj primerjav med vrednostjo prostovoljnega dela, ki znaša poldrugi milijon, in de-ndrfio vrednostjo posamezni!" delov obnovljene zgradbe v Ul. Montecchi. S tem bo našim bralcem in vsej javnosti najbolj jasno, koliko znaša doprinos prostovoljnega dela pri obnovi šentjakobske slovenske šole.
Podčrtati moramo, da so bili obnovljeni vsi poškodovani deli zgradbe, zidovi in stropi; na r.ovo je bila zgrajena pritlična zgradba, ki je danes namenjena prostorom za odpošiljanje časopisov, dalje novi del na
dvoriščni strani od pritličja do
strehe ali terase nad četrtim
nadstropjem, celotno stopnišče, kabina za osebno dvigalo, raz.-ne stropne konstrukcije,, obe te-, rasi.
Nova je celotnp naprava centralne kurjave, vode in plinar nova so vsa elektro-instalacij-ska dela. kleparska, mizarska,; steklarska, slikarska dela itd. Nova je naprava vseh oblog in-tlakov (parketi, tcrasotlaki, ksilolit, mozaik, keramika itd.) Nova je celotna naprava kanalizacije, napeljava električnega in telefonskega kabla.
Pri tem naj omenimo, da stane v primerjavi z eno in pol milijonsko vrednostjo prostovoljnega dela samo izdelava novih železobetonskih plošč nad sedem milijonov in sedem sto tiscč lir.
Stroški za dvigalo — aparature in kabine — Brez zidarskih del in vrat so znašali več kot ,2 milijona osem sto tisoč lir.
Veža je na primer vsa obložena z repenskim marmorjem, stopnice z repenskim črnim
marmorjem, stene stopnišča so obložene z mramorinom, stranišča, predprostori na straniščih z umivalnik:, kopalnice, umivalnice,, fotokamere, temnice, ražne kadi v cinikografiji so z emajliranimi ploščicami, tlaki so iz mozaika, keramičnih ploščic teraca. Od vsega tega je stal le omet stopnic (manno-rino) skoro 2 miiiijona in Štl-, fi sto tispč lir
. Tla v scbah so iz hrastovih parketov, strojne stavnice iz ter,aca, ročne stavnice iz ksilo-lita, tla ostalih prostorov, delavnic in skladišč so iz teraca in keramičnih ploščic. Reprezentativno je urejena društvena dvorana v IV.' nadstropju ter bar v V. nadstropju (na terasi). Vhodna vrata s ceste so železna. Zopet nekaj primerov: samo vhodna vrata so s pritiklinami veljala 355.000 lil', za okna v IV. nadstropju brez šip in pleskanja ter vzida-ve so znašali izdatki 2 milijona in pol lir. Vrata v IV. nadstropju brez pleskarskih in. zidarskih del so stala skoro milijon lir.
2e 'u primeri zadostujejo, da si vsakdo lahko ustvari sliko, kaj pomeni vrednost prostovoljnega dela v razmerju s celotno vrednostjo in stroški za obnovo stavbe v Ul- Montecchi. Pr: tem ponovno poudarjamo, da. nočemo podcenjevati ali zmanjšati moralnega pomena in vrednosti prostovoljnega dela. Toda pomoč pri obnovi stavbe kljub požtrvovalnosti prostovoljnih delavcev in pri vseh zbranih prispevkih, ni presegla po »voji vrednosti majhnega odstotka investiranih sredstev. Vse, kar. smo doslej navedli in razložili naj služi le v dokaz, da Ciril-Metodove šole pri Sv. Jakobu v Trstu niso obnovili vidalijevc: in zato — poleg vseh drugih razlogov — tudi ne morejo biti njihova last, še manj last kominformistične partije.
Na vse to bi vsak pošten in razsoden človek pričakoval, •'‘a bedo gospodje okrog Vidalija in listov Unita. Lavoratorp ter Dela prenehali z brezsmiselno gonjo o lastnosti šentjakobske šole. Toda ne. Ko so uvideli,
da nabiralna akcija za kavcijo stroškov v pravdi «proti titovskim banditom, ki naj bi hoteli oropati partijo njenega premoženja« (contro i banditi titini che vorrebbero al partijo sottrarre il »uo patrimonio) — tako piše dobesedno L’Uni-ta dne 20. t. m.), ire uspeva so začeli s sestanki.
Tak sestanek je bil predzadnjo soboto tudi v krožku «Ri-naldi«, ki ima svoje prostore po dobroti Založništva tržaške, ga tiska v stavbi CMD. Govoril je Jaksetich. Unita poroča, da je prisotnim na široko razložil zadevo o premoženju Vida-lijeve partije, ki naj bi si ga ~ seveda protizakonito — prisvojili «titcvci». Unita si ne upa omenili niti z besedo, da gre med drugim za stavbo nekdanje slovenske šentjakobske šole. ki je bila vselej in je še danes last Ciril-Metodove druž. be, ne. zanj velja to poslopje samo za «Ljudski dom« (Casp del popolo di S. Giacomo), ki so ga od temeljev do slemena obnovili Vidalijevi privrženci.
Glede tega sestanka in vseh drugih, ki jih sklicujejo ko-minformisti samo zato, da ute-PPjo svojim nepoučenim poslušalcem. laži, zavijajo dejstva, si izmišljujejo okolnosti, ker morajo opravičiti svoje ravnanje, svoje pravdanje, ki nima pravne podlage, imamo samo besedo pomilovanja.
Nikakor nočemo slediti našim nasprotnikom in razpravljati o stvareh, ki so «sub iudi-ce», v obliki kakor pišejo in govorijo oni. Toda podatki, ki smo jih navedli v zadnjih dveh in v današnjem članku, naši objektivni javnosti in našim bralcem gotovo zadoščajo, da lahko presodijo, kje je resnica, kje laž, pp tudi kje pravica in. krivic5!
Čigav
ULIJ
IS
mrr-
'iMmm
ZA KOL'
tubNi DOM
Za Kulturni Dom v Trstu so prispevali:
Ob priliki vokalnega koncerta v Nabrežini 13. t.m. so zbrali pevci zbora I. Gruden, Tržaški zvon, pevci iz Doline ter osebje in drugi 2740. Na skupščini OF v Dolini 20. t. m. nabranih 3407, A.R.B. 5000, Vatovec Viktor 1000, Sudlik Valerija 700, Rebula Alojz 1000. Le-giša Emil, Nabrežina 1000, Majnik Majda 1000, Jankovič Livij 400, Rauter Anica 100, Pavlica Josip 300, Pavlica Marija 200, dr. Oblak Stanislav 2000, Fer-luga Marij 500, Gorazd Vesel 2000. Benčina Danilo 400, Škabar Ljudmila 350, Regent Alma 500, Samsa Bogo 500, Ličen Josip 400, Cibic Ivan 400, Andol-šek Stanislav 1000, akademski slikar Miha Maleš 3000, Jagodic Rudolf 1000. Lukeš Neva 1000, Gombač Ana 1000, Pesan Alojz 840, Olga Gorjup 300. Ginori Vlasta 350, Maver Virgillij 340, Dekleva Bredka 1000. Dekleva Jožko 1000. Fabian Luciano 1000
Udovič Anica 500, Udovič Vera 600, Zupan Srečko 400, Mrakov-čič Nada 1000, Zele Josip 500, Jankovič Vlasta 500, Bru/s Franc 300, Škabar Alojz 300, Perco Rafael 1000, Cok Marij 500, Uršič Vladimir 500, Skara-bot Anton 1000.
Skupno	Lit. 42.827.—
prejšnji znesek Lit. 6.566.138.—
Skupaj:
Lit. 6.608.965,-
PRISPEVEK DRAMSKIH UMETNIKOV SRBIJE ZA KULTURNI DOM V TRSTU
V Beogradu je bil plenarni sestanek dramskih umetnikov Srbije, na katerem so razpravljali o raznih stanovskih zadevah. V poročilu društvenega vodstva je tudi navedeno, da so dramski umetniki Srbije s pomočjo raznih svojih prireditev prispevali za Kulturni dom v Trstu že 220.000 din.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iriiimniiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiinHiiiiinmttiiii!iiiiiiiiiii!iiiii|i||lllllllll|,ll,ll,1,llll|l,llll,lll,llllllimilllllllli I	To jc danes v Italiji posebna naloga in privilegij vojnih zločincev, ki pišejo «spo-	|
1	mine«, potem ko so bili že davno oproščeni vseh kazni - S partizansko borbo	=
i	je jugoslovansko ljudstvo povedalo, da za rimski imperij na Balkanu ni prostora	3
^uiuuiiiuutiniinunuiiiiHiuitiiHuiniitiiHiuiuiiuuiiHuiuiiiiHuuiimiiuiiiiiiiiiiiHuiiitiiiiutiuiiiituiiuiitiiHiniiuitiiHiiiiunHiittiiHiutiiiHuiiiiuiiiiiiiiitiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Demonstracije pred uredništvom lista «11 popolo d’Italian po padcu lašizma v Milanu. Sedaj so temu listu avrnili njegovo čast« in sme spet izhajati
Priznanje fašističnega dokumenta
o ozopovcih in o partizanih ter garibaldinclh
!biiw, BtBno leži en sam do-
5lrstvL Mussolinijevega Mini-'Rženih sil — pod-26. »Uta za mornarico od je £dBca- 1945 st M8/S ki ga K	Pisal sarr načelnik šta-
Bnornarico J Valerio JPrila^?- Akt je prejel 7. 1845 Mornariški inrpck-
F’V »siv
Istro, vejne pošte št. mu je dal številko
^nLUrnent podaja
.tUa^B^ih enot za
n_,1845 v provincah Ve-
situacijo dobo fe
Vuv; (tri strani
?.e{i;'e 1 nekdani rttapt ^■er*rn posveti celo šti-
... in pol), pro-nekdanje Julijske De.
bjjj Bi, dasi so manjše P<> ob-stlri s/,1™	-Da še kot	dodatek
pregleda vseh par-*‘h enot.
5* bi ^ da,eč ni naš namen, eBsta^pP^je tega dokumenta n? bi	luč na mernik,
i tolik a ^ci hiši, vendar k* Dov2?Jcammiv- da ie Prav-°v	vsai	nekaj stav-
2aBirt>aiT	1 »n sedb.	ki bodo
V 'marsikoga.
^Bičn,	poudarja z	okrutno
rtali. ke!	’ ~ k* 50	P;i£ 1B°-
kS «za>r 80 čutili udarce — ' narbuje partizansko gi-- i V r>v2?t' republikanski Ita-
V	.. ’	IW
U-hist L>ecu februarju znaten
XBheta. _ v2£Tnši v provincah f .rai ,, Tavi. da »ljudstvo j ce.oti upa na konec T*diti Je, Pripravljeno zopet ,V?Bicč	naklonjenost	in
ie Crtl2.anskim borcem.« U sUvr,l nu\ek- k« občuduje-Patriote« (sta v j jih ki u7javedr>ice) «in njih PPdo nrevzeli vodstvo
prevzeli vodstvo zemlje, kot vsi so-
bliu ^i^ki je trenutek, ko si ,‘jke« • ,T* s° v službi repu-(s '*Bjo tMuasoiini namreč) «?°,d Bavedn^. .ili zasluge« hod0 ovr H”) (ma katere
liCk« cevali ju,,ri■>,
J^e jera smatra umira-5?hiiia inncnV:1 ce; hlapci Mus->i^u,hlike K.nje8°V€ umirajoče iihSl' Pogodii^° m takem še bm oporS -u sc^° 0 3VO* S?-1 tddi nis*h. Najbrž so sl>i. kj 'tekumenta med 2a intrf1 * Pridobivali za-
Plommsn°v-d-*• ?aiT|o da so to jB>tSJti ji) Politična igra, di-
b°do m?tvo ki Dfjstvo ije> aa IjP borci ’ ki je upalo, da
Zar*iilast. bi? svobodi> prevze-“Bo opeharjeno ir
.hlvap ■
opeharjeno da so borci
in za
t . v zaporih, medi «žasluo’e k! so,s.1. Prido’
za jutri«. — kot oti1?bnijenl fašisti, ^lehi a spokorje-
ni fašisti — že tu in tam na oblasti, mogoče celo med sodniki borcev za svobodo.
Ostali etiel uvoda omenjene, ga dokumenta govori o orga-nizaci sk h vprašanj h partizanstva in nas tu ne zanima. Pri podrobnem opisovanju posameznih partizanskih enot v provincah Veneta posveča oa treh strani in pol več kot eno provinci Vidma, kjer v uvodu poudarja, da partizani «uživajo odkrito naklonjenost prebivastva slovenskih con.# Upajmo, da Beneški Slovenci in Rezijani ne pridejo danes zaradi te fašistične ugotovitve pred sodni stol v zamreženo kletko, saj se jim italijanska država že zadosti maščuje, ko skrbi zanje le na ta način, da jim pošilja italijanske karabinjerje, davčne izterjevalce in italijanske učitelje; vsaj nekateri od učiteljev opravljajo tudi službo davčnih izterjevalcev, ker pobirajo celo med otroki davek na slovenske besede.
Tudi kot onerativno področje partizanskih enot v videmski pokrajini imenuje dokument predvsem Beneško Slovenijo, saj pa-avi, da »delujejo zlasti na ozemlju onstran Tera in Nadiže« (gledano iz Milana seveda). Med štirimi brigadami divizije Garibaldi ime. nuje 4. brigado slovensko, «Slava», ki naj bii štela 150 mož, deloma Slovencev, deloma Italijanov, ki oper‘ra med Sovodnjami in Grmekcm.
Raz-n divizije Garibaldi imenuje še divizijo «Osopo», ki š e. je kar 6. brigad. Ali takoj, ko jih vse po vrsti našteje in de-loma poimenuje celo z vsemi posamezni bataljoni, doda, da so «od 2. 3. 4. in 5. brigade ostala le poveljstva z nekaterim, možmi (pcchissimi elementi); jedro, da je bilo poslano na neonvejen dopust že v začetku zime s pridržkom, da jih bodo po možnosti zopet vpoklicali.«
Dve brigadi aOsopo«, ki naj bi delovali, bi bili «1. v con5 Ahtna (Attemis) z maloštevilnimi elementi« in 6. brigada z bataljoni «Prea!pi», »Resija« in »Ledra«, ki deluje y coni Bu.
ia-Raten (Artegna) — Humin, (Gtmona). Ali ni zanimivo, da so ozopovej »delovali« le v be-neško-slovenskih predelih, ko so bili vsi ostali bataljoni in brigaidle na dopustu!«
Kot rečeno, ne bomo trdili, da je bila fašistična obveščevalna služba vir nezmotljivosti; da«i so bili fašisti blizu nezmotljivega Vatikana, je vendarle zanimiva tudi fašistična ugotovitev, da ima vidi^nska pokrajina 460 ;ktivnih partizanov od 1800, ki so v vseh pokrajinah Veneta; Garibaldinci 260 4. Slovenska brigada 150, ozopovci pa le 50, kolikor naj bi šteli vsi trije bataljoni 6. brigade; za 1, ezopovsko nima podatkov izven že omenjena opombe, da šteje »maloštevilne elemente«. Julijska Benečija pa, kjer «politična situacija vpliva na partizanstvo« in je zato situacija «še delikatna«, je po fašistični sodbi štela 6235 partizanov (nd teh v Hrvatski Istri 685).
O ozopovcih pove dokument, da so v sporu z garibaldinci, ne samo zaradi «politične barve, pač pa še bolj za to. ker se upirajo slovensko . komuni, stičnim zahtevam po Furlaniii«, Globljo utemeljitev najdbmo pa še v besedah, da .ozopovci pripadajo večinoma meščanstvu (čigar koristi zastopajo), da so bolje preskrbljeni z ekonomskimi sredstvi«. »Izjavljajo se za antifašiste, antinem-ce, antibol jševike, njih politika Pa je v tem, da bi si s podreditvijo Anglo-Američanom ohra nili svoj gospodarski položaj.«
Ali so potrebne kritične pripombe? Nekatere že. Gotovo je. da v diviziji Garibaldi ni bilo n-ikake slovenske brigade, tudii četrte ne. Tu gre najbrž za beneško-slovenski bataljon, ki je z rezijanskim bataljonom, katerega pa fašistični dokument ne omenja, operiral s sklopi 9 slovenskega korpusa in bil ta čas pod poveljstvom opera-tivnega štaba za Zapadno Primorje z ostalimi bataljoni bri-ško-beneš.k.cga odreda. O »slovensko komunističnih zahtevah po Furlaniji« se ne splača izgubljati besed, če ne mislijo pod svojo Furlanijo le del Fur. lanije, to je Beneško Slovenijo.
Glede ozopovcev nimamo pripomb. Ca jim jfe dokument krivičen, nai sami dajo svoje popravke, saj papirje gotovo poznajo in imajo Tu moramo ugotoviti 'e to, da je fašistična obveščevalna služba zadela v pravo, ko trdi, da so ti «borci-partizani« bili po večini na dopustu, z izjemo onih v bemeško-slovenskih predelih. Za te pa ve vsak človek onih krajev, ki hoče. more in sme biti objektiven in rtsn coljuben. da so sami nudili priliko onim, «ki so bilj v službi republike«, da so si Iphko »pridobivali zasluge za jutri«. To priliko so nudili celo Mussolinijevim vojakom, republikancem^ karabinjerjem, financerjem, to je oboroženim odelkom. proti katerim bi se morali kot borci-partizani bojevati. In republikanci so jo izkoristili s karabinjerji in. finan-carji vred. Vsaj zadnje dni so odšli skoro kompaktno v vrste divizije »Osopo«, v njene brigade in bataljone, in si tako pridobili «zasluge za jutri«, ker so takoj lahko nastopili kot osvoboditelji, nato pa kot trikolori-sti proti Beneškim Slovencem in. proti poštenim Furlanom. Zdi se, da je ves boj med ozopovci in Mussolinijevimi republikanci obstajal v tem, da so se srečali in si drug drugemu rekli: »Ti. kar zadeva naju dva, jaz ne mislim resno., Ce zmagpš ti, me rešiš ti. če zmagam jaz, pa jaz tebe«. — Slovenski partizani so bili drugačni.
Tudi ko fašistični dokument govori o slovenskih partizanih in garibaldincih v Slovenskem Primorju, mera dobesedno priznati: «Partizani spoštujejo državljane, ki ne delajo za Nemce in za republikanski (to je fašistični) režim«. To je dovolj, kar nas zanima iz tega dokumenta glede naših borcev, ker je v ostalem brezpomemben: fašistična obveščevalna služba ni imela vpogleda v ustroj IX. korpusa. Da so iste besede sovražnika veljale tudi za Gari-baldincP in slovenske partizane v videmski provinci, smo lahko prepričani. Da so pp partizani udarjali po vseh, ki so bili v službi Nemcev in fašističnega režima, je gotovo, drugače bi ne bili partizani, borci za svobodo. Bili bi podobni oportunistom, ki so si iskpli «zaslug za jutri«,
O knjig; »Od W.makovega do premuja« (Da Muiaco al-1’armistizio), ki -jo ie sp.sal nekdanji fašistični novinar Bruno Sparmpanato, smo že poročali. Danes hočemo seznaniti naše bralce, kako piše avtor o dogodkih, ki so dovedli do vojne proti Jugoslaviji ia kako je gledal in Sleda še danes na njen zgodovinski položaj.
Dne 27. jan. 1939 je sprejel pisca, Mussolini, ki mu je dejal: »O Mcnakovem si ae delam nobenega upanja. Tam navzoči gospoaje so potrebovali dostojen sporazum, vsi bi bili radi začeli vojno toda nihče ni bil nanjo pripravljen, V Mejakovem je bila vojna le odložena.«
Nato je ponavljal Mussolini staro pesan o krivici in delal: »Mir iz 1. 1919 je razbelil svet med bogate in ubctfe, teda mir, ki sloni na krivici je ie mrtev mir in zato ga je treba spremeniti.« Italijanski diktator seveda ni povedal, da je dobila Italija v nasprotju z načeli pravice Primorje, Ialro, R ko, Zader. Las ovo. Južno Tirolsko. Dodekanez: ako bi bila dobila del nem,kih kolonij, bi Se vedno kričala o krivici, ki se je zgodila Italiji in Nem-čij»....
Mussolini je nadaljeval: »Nemčija bo pripravljena za vojno v enem ali dveh letih, demokracije v dveh ali treh, Italija pa v treh ali štirih, tako da bomo lahko nastopili proti vsakemu preti kateremu bomo hoteli. Samo za resnične italijanske koristi je vredno preliti kri enega samega ita-lija.na.*
Bilo je 2. ali 3. aprila, ko je gen. Cavailero pripomnil Spampanatu: «Po zassdbi Češkoslovaške je Mussolini ukrenil preventivno mobilizacijo v Benečiji, medtem pa zapira Itglija Jadransko morje.« — Nato razlaga avtor ta dogodek takole:	»Albanija je Italijo
vselej zanimala. Ze v Londonskem paktu 1. 1915 so priznali k> deželo kot italijansko vplivno področre. Za Balkan in Afriko so občutili Italijani pravo zemljep-sno mikavnost. Ne glede na pretekla stoletja se ni Italija nikdar odpovedala prodiranju ha Balkan. Vrh tega je to pot na Biižnji Vzhod.«
Zanimivo je. kako piše avtor po vsem porazu, ki ga je doživela njegova domovina vprav na Balkanu: «Poseben interes je čutila Italija zavoljo italijanskega značaja jadrsnske o-bale, ki ie do 1. 1918 pripadala Avsaro-Ogrski, Za tem pa Jugoslaviji- Čeprav so Italijani v pre.šnji vojni zmagali, so nekdanji zavezniki ugodili le trekalerim našim zahtevam na Jadranu, in vendar je predstavljala Dalmacija Zapad vprav zaradi svoje italijanske civilizacije do ostalega sveta, ki ga civilizacija ie ni docela osvojila. Ravno na Balkan je bila ključavnica naših jadranskih vrat in to je: Albanija. Glede na to ča je Valoma po zračni črti bliže Rimu kot pa Neapelj, je naša vlada že 1. 1915 upoštevala vprašanje varnosti O.rantskega preliva. Naraščajoči vpliv Italije v Albaniji je po 1. 1939 še bolj opravičil naš politični in vojaški interes na Balkanu in naši odnosi nasproti Jugoslaviji so postali še bolj pereči.«
Spampanatu ni prijala Češkoslovaška, ki jo z Mussolinijem imenuje «Ceško nerrrko-poljsko - madžarsko - ukrajinsko - romunsko - slovaško«, Poljska je bila zanj le umetna tvorba Versajskega miru. Nič čudnega, če mu ni po volji tudi Jugoslavija, o kateri piše: »Jugoslavija je po svoji ustanovitvi predstavi'ala nesmiselno ostvaritev 14 Wilso-novih točk — prva od teh o narodnos i —. po katerih nai bi se zgradil novi evropski
red. Predrzna m divja Srbija je uspela in dosegla federacijo 1 Hrva-sko in Slovenijo. Se bolj neusmiljena z italijanskim prebivalstvom ob jadranski obali kol hab-burško cesarstvo vedno pozablja, da smo ji z našo mornarico rešili njeno vojsko. Ta Srbi.e si je pustila prišepetavati cd_ Francozov, ki so videlj v novi drž-vi nafjvečjo in resno cviio za našo balkansko politiko. Tudi An. gleži so iz.enakih razlogov ku-movali pri njenem rojstvu. Zato je biio logično, ko »e je nudila v duugj voini nekaka definitivna rešitev naših problemov koi velesile, da je Mussolini poleg na Afriko mislil tudi na Balkan ...»
Glede »rešitve« ali prevoza srbske vojske, ki se je 1, 1915 umikala pred nadmečnimi Av-s.rijci, Nemci in Bolgari skozi Albanijo, bomo ob priliki pisali posebej. Za danes samo t/o, č'a je morala italijanska mornarica izvesti povelje, ki so ga ji dali tedanji skupni zavezniki.
V naslednjem bomo zvedeli, kako je pripravljal Mussolini vojno proti Jugoslaviji; Spam-panato poroča: «Kakor hitro so se končale sovražnosti na za-padni fronti (v juniju 1940 proti Franciji), se je začela priprava za vojno proti Jugoslaviji. Ce lahko verjamemo generalnemu št: bu, je bilo pripravljenih 37 divizij s 70 skupinami težkega topništva. Priprava je bila.dclbra ;n znaten je bil borbeni duh čet ...»
Na tem mestu je avtor toliko dostojen, da ne govori o zmagah proti Jugoslaviji in domneva, da bi imele italijanske operacije verjetno druga' čen zaključek kot pa one proti Grčiji ,če ne bf bila Jugoslavija podlegla nemškemu pri. tisku. Pisec očita vojaškim krogom in Cianu, da so prika zovali vojno na Balkanu ko1 vojaški sprehod. Avtor skuša oprati Muss-linija in italijansko vojsko madeža za poraz v Albaniji in zvrniti krivdo na generale.
V naslednjem hočemo prikazati bralcem nepoboljšljivo fantazijo italijanskih sovini slov, kakor je Spampanato, ki piše š'e danes takole: «S kraljem Petrom, varovancem Londona, so naši sovražniki hoteli preokreniti položaj na Balka nu. ki so ga do tedaj nadzorovale države Osi. Italijanski vojaški položaj bi postal mučen. če bi na grški strani posegla močna in popravljena vojska kot je bila jugoslovanska. V'resnici, prve dni aprila 1941 so se grške čete skušale združiti z jugoslovanskimi, Ta
manever so preprečili Italijani, ki »o prešli v oienz.vo.«
Avtor in drugi italijanski pu_ blicisti tier zgodovinarji hočejo svetu dokazati, da so začeli Italijani v Albaniji ofenzivo sprav tedaj, ko so se Grki zaradi nemškega pri.i ka pri Sr>-lumu morali umakniti. Tako ponarejajo zgodovino, kot so jo ponaredili o dogodkih zadnjih dni v oktobru 1918. Tedaj se je avstro-ogrska vojska na PiHVi ih v Al-pah enostavno razšla in vojaki so šli zrevolu-cionirani ' domov v 'svoje na novo ustanovi jene -nsuudn e države. Italijani ki So brez boja korakali z« njimi čez Piavo do Logatca in Snežnika ter na Brenner, so iz tega napravili največjo vojaško zmago.
Vrnimo se k Spampanatu. ki piše: »Glede Jugoslavije je Mussolini dosegel od Nemcev, da so nam priznali gospodarske in vojaške za n lev c na Bal-krnu. Slovenska in katollika Ljubljana je prišla pod Italijo in uživala posebni režim. Navodila iz Rima so se glrsila, da je treba glede na značaj
Bruno Spampanato, biv ši fašistični novinar, je bil na procesu 1. 1946 obsojen na 12 let ječe. Kot vsi, M so bili obsojeni za vojne zločine in za zločine pod fašizmom, je tudi Spampanato kaj kmalu prišel iz ječe in sedaj piše »spomine« — apologijo fašizma.
nove pokrajine uporabljati »trpnost in razumevanje.«
Ce pomislimo, kako so italijanski okupatorji že prve dni hoteli širiti fašistične organizacije, kako so začeli zapirati ljudi brez razlike na spol in starost, zažigali vasi, pošiljali prebivalstvo v internacijo, potem razumemo rim ko »toleranco in razumevanje.«
Dajmo zopet besedo avtorju, ki piše: «Cma gora je tvorila del nove imperialne skupnosti Rima. Ta zelo mala država, ki se je bojevala že v prvi vojni, je zgubila nacionalno in politično enotnost. Tudi glede Črne gore je imel Rim namen, da uresniči njene težnje za svobodo jn neodvisnost v združitvi (consociazione) držav, ki se je začela ustvarjati okrog italije.
Italija je anektirala vso dal-
matinsko obalo. Ta aneksija je imela ne samo to nalogo, da otrateško pomiri Italijo, ampak da tudi vzpostavi zgodovinsko kcntinui.eto med zapadno civilizacijo in Južno Evropo. Beograd je zatiral pol milijona Dalmatincev. Italijanska vlada se je takoj zanimala za njihove koristi, ki jih je jugoslovanska centralistična vlada prezirala ...
Italijani niso delali obljub, niti... oznanjali . načrtov, toda komaj po en:m letu so že o o prh delavnice, začeli graditi tovarne, otvoralt ttove ladjedelnice. vpeljali trgovska p.djet-ja. Dalmatinsko gospodarstvo se je močno dvignilo, česar ni prej nihče pričakoval. Med italijanskim ozemljem in novo hrvatsko državo so bile opravljene carinske ovire, nasprotno smo Hrvatom dovolili olajšave, da so z italijanskimi lukami na Jadranu razpolagali kot s svojimi lastnimi. Vse to v korist pokrajine.
Medtem ko se je italijanska vlada trudila, da j,e uredila krajevne finance, pomagala občinam, je tudi začela izvajati melioracije, popravljati ceste in je pomnožila šole. Tudi v Dalmacijo se je vrnila Italija glede na svojo siarodavno civilizacijsko tradicijo.«
Kdor pozna italijansko miselnost se ne čudi tak nemu pisanju, kjer avtor hkrati P°-ve. da je Italija vrnila Crni gori neodvisnost in jo združila z rimskim imperijem. Njeno »civilizacijo« v Julijski krajini je že poznal ves svet, za Dalmatince ne pove, da so to čisti Hrvati in Srbi, ki jih zaradi njihove narodnosti Beograd ni zatiral in da razumemo, da bi Italija hotela igrati na vzhodni jadranski obali vlogo nekdmjih Benetk in izkoriščati vse zaledje. Kakšno blagostanje je prinašala, vemo Slovenci iz izkustva ...
Spampanato je zaključil svoj komentar takole: «S tem, da smo dovedli Srbijo v njene prvotne meje majhne države, kot je bila pred umetno zgraditvijo Jugoslavije, smo dali Hrvatski narodno neodvisnost, priznali Ante Paveliča, določili za hrvatskega kralja enega od princev savojske hiše...» Kot Crni gori, so Italijani tudi Hrvatski istečasno dal{ in vzeli samostojnost.
Vse to so bile utvare, plod politične megalomanije.' No, Italijani se še niso v Jugoslaviji dobro usedli, njihova vojska se še ni orientirala, ko je začel partizanski odpor in pokazal, da za rimski imperij na Balkanu, zlasti v Jugoslaviji ni prostora!
4$
* - ■■ v
Ren in pečine pri Lorelei
luso naziranja pisatelja filozofa; praktični
politiki - zlasti nemški -
mislijo o meji ob Renu seveda drugače
Salvador de Madariaga, španski zgodovinar, filozof, roma-nfiPisec, esejist, poslanik in zunanji minister republike, ki živi v izgnanstvu, je nedavno spisal knjigo <iBosquej{> de Eu-ropa» (Črtice iz Evrope). Posebne odstavke je posvetil •(-vropskim rekam, ki jih imenuje osi našega, kontinenta.
Začne s prispodobo: «Rc n in Donava sta kordiinati Evrope: Ren loči germansko od latinske Evrope, ob Donavi dosegajo odrastki Azije srce Evrope in na njenih valovih čutimo e vropsko življenje do azijskih meja.«
Francozi vn Nemci se prepirajo že stoletja za Ren in Nemci so strašili še včeraj s svojo usveto himno«: «Es steht u nd braust die Wacht, die Wacht am Rhein« — Buči in se peni straža na Renu —. Kljub vsemu pisec dvomi, da je mogoče to najbolj evropsko reko imenovati ehemški Ren«.
Avtor pravi: uRen, je po svojem rojstvu švicarska reka, v gornjem toku tvori mejo med Švico, Avstrijo in Nemčijo in končno med Francijo in Nemčijo. Blizu morja postane Ren holandska reka. Toda tudi tam, kjer sta oba brega nemška, teče po deželi, kjer je bilo srce Karla Velikega, Aachen, Koeln. to so pač romanska mesta v nemških rokah. Ta dežela vi bila ne francoska ne nemška.
V mej zgodovini je ostal Ren hrbtenica Evrope, med germanskimi in latinskimi rebri, kri, iz katere so črpali duševno hrano narodi, ki se niso mogli odločiti niti za Tevtone, niti za Latince. In to so: Švicarji, Alzačani, Lotaring.jci, Luksemburžani, Belgijci, Holandci m do neke meje tudi porenski Nemci. Vsi imajo pr, vsej razliki jezika, zgodovine skupne poteze, posebno so vsi obmejni narodi, vajeni na ©oj-ne, germanske in galske jezike govorijo z določenim naglasom. Porenje je domovina narodov, ki imajo lastnosti Latincev in Oermanov.
Oglejmo si samo duhovno življenje Bazla: tu so živeli in delali: slikar Holbein, 'furr. irist Erasmus, štirje matematiki Bemtoulli, astronom Euler. oba Burckhaidta itd. Pojdimo na spodnji konec Rena. na Nizozemsko, v Renovo Delto: tudi tu se blešče imena: Erazma, nato Rembradta, Descartesa, Spi-nozze in drugih.
Zadostuje nam malo dom s-Ijije, da vidimo v Angliji otok ob ustju Rena. Tako se vrine tudi ta dežela med tevtonski in galski tabor Evrope kot nekaka nevtralna država. Anglija je ske 10 podaljšek Rena, ki naplavlja do britanske obale z evropsko kulturo.
Končno pripada k Renu tudi Italija, če pomislimo na srednjeveški cesarski Rim, nn pohod Karla Velikega in Otona L, h kronanju v Italijo in kasneje na Karla. V. S tem cesarjem.pastopi na Renu vpliv Španije. Nizozemska je imela s to deželo že stoletja gospodarske zveze, Flandrija je prodajala tja. svoje platno, njene ladje pa so se vračate natovorjene s špansko volno in vinom.
Flamci so imeli v Sjmniji veliko besedo. Karel V. je na jezo domačinov izročil vso politično oblast svojemu miljencu Flamcu Chievresu in Sauva-geu, celo sedež španskega pri-masa je podelil Flamcu 'de Cro-yu. Flamci so sistematično plenili Španijo, lakp da so se Katalonci uprli. Karel V. je v zasmeh imenoval za regenta, nizozemskega kardinala Adriana, sam pa se je umaknil v Nemčijo. eCommuneros» so stopnjevali svoj upor, toda njihovi glavni voditelji Padilla, Bravo in Mdldonado so morali na morišče (1521). Karel V. se je iz Nemčije sicer vrnil, vendar v družbi oboroženih Flamcev in 4000 najetih nemških vojakov.
Ti dogodki so imeli malo kasneje svoj nasprotek. Vprav Flamci so naklonili svoji domovini vse kasnejše gorje, ki so ga stresli nanj oblasti željni Spanci. Sedaj so prišli ped vislice Egmont, Horn in Mon-tignj/. Vendar s tem. da je izročil Karel V. Flamsko svojemu sinu Filipu, ki je zasedel tudi španski prestol, in ne svojemu bratu Ferdinandu, ki je bil njegov naslednik na nemškem cesarskem tnonu, je sicer nastopila dolga doba trpljenja in bojev Nizozemce/' proti Spancem, toda iz njih je zrastla neodvisnost Nizozemske. Ce bi bij dobil tedaj te zemlje Ferdinand, bi verjetno ne prišlo nikdar do samostojnosti Nizozemske in kasneje Belgije.
Tako je privedlo golo zgodovinsko naključje Spance v ustje Rena, s čimer je prišlo do še. večjega poudarka vseevropskega značaja te reke. Okupacijska vojska je dala vseeno poseben natktih, oblastniki, ki so vladali hkrati Španiji in Flamski, so segli enkrat do tega, drugič do drugega umetnika: v Bruslju in Madridu se ie bleščalo ime Rubensa in Velasaue-za
Iz vseh teh kulturnih komponent prihaja Salvador de Ala-dariaga do zaključka, da Ren ne pomeni sstraže nemštva«, ker je to reka, ki veže tudi mnoge druge narode, katerih kulturne vezi so po mnenju pisca večje kot politično nasprot-siva.
Gospod Jones, gospa, Millerjeva, njena najmlajša hčerka in Partridge so zasedli svoja mesta p prvi vrsti prve galerije. Partridge je takoj izjavil, da tako Imenitnega kraja še nikoli ni videl. Ko je začela igrati godba, je rekel, da je pravi čudež, če igra toliko goslačev hkrati, pa nič ne motijo drug drugega. Medtem ko je sluga prižigal vrhnje sveče, je zaklical gospe Millerjevi: «Po-glejte, gospa, poglejte, če ni prav tak kakor slika moža na koncu molitvenika, tam pred službo božjo ob odkritju Smodniške zarote.* Ko so bile vse sveče prižgane, se ni mogel vzdržati, da ne bi vzdihnil in pripomnil, da požgejo tukaj v eni noči toliko sveč, da bi ubogi, pošteni družini zadostovale za vse leto.
Ko se je začela igra — igrali so »Hamleta, danskega kraljeviča» — ji je posvetil Par. tridge vso pozornost in molčal vse dotlej, dokler ni nastopil duh; tedaj pg je vprašal Jonesa, kakšen človek je to v tej čudni obleki. «Na sliki*, je rekel, «sem že videl nekaj podobnega; menda ni oklep, kaj?n Jones je odvrnil: «To je duh.s Partridge pa se je nasmehnil St odgovoril: »Tega mi pa ne boste dopovedovali, gospod. Čeprav res ne morem reči, da bi bil že kdaj videi kakega duha, sem le prepričan, da bi ga spoznal, (e bi ga videl; tako me že ne boste imeli za norca. Ne, ne, gospod, duhovi se ne prikazujejo v takih oblekah.)» Pustilj so ga v zmoti, ki je vzbudila veliko veselost med občinstvom naokrog. Ko pa je prišel prizor med duhom in Hamletom, se je Partridge, ki ni hotel verjeti Jonesu, dal prepričati gospodu Garricku. Začel se je tako s'lno tresti, da so mu kolena udarjalaI drugo ob drugo. Jones ga je vprašal, kaj mu je in ali se nemara boji bojevnika tam na. odru. »Oh, gospod», je rekel, «že vidim, da ste mi povedali resnico. Saj se nič ne bojim; saj vem, da je samo igra Pa tudi če b{ bil to res duh, bi mi nič ne mogel na tako daljavo in v toliki družbi. Pa tudi če bi se res bal, vsekakor bi jaz ne bil edini.*
•Kdo pa misliš, da je še tak strahopetec kakor ti?* je vzkliknil Jones. »Kar imenujte me strahopetca, če hočete; a če se tisti možic tam na odru ne boji, nisem še nikoli videl prestrašenega človeka. Da, kar pojdi, pojdi? O seveda! Kdo je zdaj tepec? Ali boš res? Bctg se usmili, kaka nepremišljenost — kar koli se ti zgodi, prav ti bo. — Da bi ti sledil? Rajši bi sledil hudiču! Pa mogoče je res hudič — saj pravijo, da se lahko prikaze
v kakršni koli podobi hoče. — Oh, je že spet tu. — Ne dalje! Ne, zares, dovolj daleč si že šel; dalj kakor bi šel jaz, pa če bi mi ponudili vsa kraljestva sveta» Jones je hotel nekaj reči, Partridge pa je vzkliknil: eTiho, tiho, dragi gospod, ali ga ne slišite?* Med vsem govorom duha je sedel z odprtimi usti ter upiral oči zddj v duha, zdaj v Hamleta; ista čustva, ki so se vrstila na Hamletovem obrazu, so se zrcalila tudi na njegovem.
Ko je prizor minil, je rekel Jones: »Veste kaj, Partridge,
vi presegate vsa moja pričakovanja. Nisem mislil, da boste tako uživali igro*
«Gospod», je rekel Partridge, ene morem pomagati, če se vi ne bojite hudiča; saj je vendar naravno, če osupneš ob talcih stvareh, čeprav veš, da ni nič v njih; in ni me prestraši l duh; mislil bi si, da je to samo človek v čudni obleki; ko Pa sem videl, kako ste boji oni mož*c tam doli, je prijelo še mene.*
•Pa ali maha, Partridge*, je vzkliknil Jones, vda se je zares bol?*
«Oh, gospod*, je rekel Partridge, vali niste sami videli, pozneje, ko je spoznal, da je to duh njegovega očeta, in slišal, kako so ga umorili, kako ga je strah polagoma minil in je kar onemel od žalosti, pmv kakor bi bil jaz, če bi šlo zame? — Toda tlhol Oh, kakšen ropot je to? 2e spet Prihaja. — Ne, prav gotovo, čeprav vem, da ni nič' na tem, sem le vesel, da nisem tam spodaj, kjer so tisti ljudje.* Potem je uprl oči spet v Ham. leta: vDa, kar potegni meč; kaj pomaga meč proti hudiču?*
Med drugim dejanjem ni de* žal Partridge mnogo pripomb. Jako je občudoval lepe obleke; m rti se mogel vzdržati pripombe o kraljevem obrazu. vJojn, je rekel, vkako lahko obraz vara človeka! flulla Žide* fronti' je, kakor vidim, pravden rek. Kdo bi si mislil, če pogleda kralju v obraz; da je kdaj zagrešil umor?* Potem je vprašal, kje je duh; a Jones, ki ga je hotel presenetiti, mu je povedal samo, da ga bo nemara kmalu spet videl, Zn sicer v ognjenem blisku.
Partridge je sedel poln grozljivega pričakovanja; ko »e je duh spet prikazal, je vzkliknil: •No, gospod, kaj pa pravite sedaj? Alt se boji ali ne? Prav toliko, kakor mislite vi, da te bojim joz; pa kdo bi se ne bal? Ne bi hotel biti na mestu tistega, kako st mu le pravi.
gospoda Hamleta tam, za vse na svetu ne. Jojme! Kaj se je zgodilo z duhom? Kakor živim, misl m, da se je pogreznil v zemljo.* vPrav mislite*, je odvrnil Jones.
•Prav, prav*, je rekel Partridge. «Saj vem, da je samo igra; saj če b; bilo res, bi se gospa Millerjeva tako ne smejala; kar se vas tiče, gospod, vi bi se najbrž ne bali, če bi bil res sam hudič tukaj. — No, no, — joj, ni čudno, da sl tako besen. Kar stresaj jo, tisto grdo baburo. Ce bi bila moja mati, prav tako b; delal z njo. Prav gotovo, vse spoštovanje do matere mora miniti ob takem grdem početju — —■ Da, kar izgini, ne maram te videti.*
Potem je naš kritik precej molčhl do prizora, ko Hamlet uprizori igro pred kraljem. Tega najprej n; razumel, dokler mu ni Jones razložil, za kaj gre. Ko pa. je razumel, se je začel križati, da nikoli ni zagrešil umora. Potem se je obrnil do gospe Millerjeve in vprašal, ali se ji ne zdi, da je kralj nekoliko ganjen. «Ce-pravn, je rekel, nje dober igralec in se na vse kriplje trudi, da. bi to prikril. No, jaz ne bi rad odgovarjal za vse to, kar ima na vesti .tisti hudobnež tdm, pa če bi imel sedet i na še višjem stolčku, kakor sedi on. Ni čuda, da je zbežal; tj si kriv, da ne bom nikoli več zaupal nedolžnemu obrazu.*
Potem je pritegnil Partridge-ovo pozornost prizor na pokopališču; bil je zelo presenečen ned številom lobanj, ki so jih metali na oder. Jones mu je odgovoril. da je to eno najslavnejših pokopališč v Londonu. «Potem ni čudno*, je vzkliknil Partridge, «da straši tukaj. Ampak tako slabega grobarja še nikoli nisem videl. Ko sem bil cerkovnik, sem imel grobarja, ki bi bil izkopal tri grobove, medtem ko ta skoplje enega. Tako dela z lopato, kakor da jo ima prvič v rokah. Da, da, kar poj! Mislim, da raje poješ, kakor delaš *
•Ko je Hamlet pobral loba* njo, je vzkliknil: ,Oh, čudno, kako neustrašni so nekateri ljudje; jaz se nikoli nisem mogel dotakniti ničesar, kar pripada mrtvecu, za nobeno ceno, ne’. Pa se mi je zdelo, da se je duha le prepe) bal.* Pozneje med igro se m zgodilo več dosti takega, kar bi bilo vredno zapisati. Na koncu ga je Jones vprašal, kateri igralec mu je najbolj Ugajal. Bil je očitno kar ogorčen zaradi tega vprašanja. »Kralj seveda*, je odgovoril.
•Zares, gospod Partridge*, je rekla gospa Millerjeva, •potem sle Pa drugačnega mnenja kot vse mesto; kajti vsi Se strinjajo, da je Hamleta igral najboljši igralec, kar jih je kdaj bilo na odru.*
•On, da je najboljši igralec!* je vzkliknil Partridge z zaničljivim nasmehom. »Tako bi znal pa še jaz igrati. Ce bi jaz zagledal duha, bi gledal prav tako in storil isto, kar je sto. ril on. In potem, v tistem prizoru, kakor ga imenujete, med njim in materjo, kjer ste rekli, da je tako imenitno, no, Bog mi pomagaj, vsak človek, vsak dober človek vsaj, ki b; imel tako mater, bi bil storil natančno isto. Vem, da se samo norčujete iz mene; toda zares, gospa, čeprav še nikoli prej nisem videl igre v Londonu, sem vendar videl igre na deželi; in jaz si izberem kralja; jasno izgovarja vse besede; še enkrat tako glasno kakor oni drugi. Vsakdo lahko vidi, da je igralec.*
Tako se je končal obisk v gledališču, kjer je Partridge zelo zabaval ne samo gospoda Jonesa in gospo Millerjevo, temveč vse, ki so sedali toliko blizu, da so go. lahko slišali, in ki so boij pazili na to, kar je rekel on, kakor pa na to, kar se je dogajalo na odru.
Vso to noč «i ni upal v posteljo, tako se je bgi duha; in mnogo noči potem se je kake dve ali tri ure potil od strahu, preden je zaspal, in se večkrat zbudil poln groze in kričal: «Bog nas varuj! Tukaj je!*
YZ ZGODOVINE SLOVENSKE GLASBE
m
OD GALLUSA
GEORGE
(Ie ciklusa predavanj o slovenski glasbi, ki ga prireja tržaška Narodna in študijska knjižnica)
DO
ROMANTIKE
Ir.
Mo
Janez iz Velikih les Baltazar iz Mozirja • Brikcij Preprost • Jurij Slatkonja
Slovenski glasbi moramo sleditj daleč v preteklost, ko se je najprej manifestirala kot narodna pesem, ki je stoletja rasla iz bistvenosti ljudskega življenja, se v njem plodila in prerajala. Na slovenskem ozemlju pa se že takrat, ko pri nas še r.e moremo govoriti o pojavu umetne glasbe, kaže giasoeno življenje še z drugih strani. Tako so se v Ljubljani že zgodaj udejstvovali deželni in mestni trobentači, pavkisti in drugi gotici, ki so skrbeli za glasbo ob raznih pomembnejših prilikah javnega življenja. Obdržali so se skozi stoletja vse v začetek 19. stoletja, ko jih je tako družbeni kakor glas-
beni razvoj močno prehitel in so postali dokončno neaktualni. Razni viri nam še nadalje pripovedujejo, da so že v 15. stoletju delovali nekateri dokaj pomembni glasbeniki slovenskega porekla, med njimj Janez iz Velikih les, ki je bil mojster nd dvoru Sforzov v Milanu, kjer se omenja za razdobje 1463 do 1475 kot lutnjar jn pevec, dalje Baltazar iz Mozirja, lej je učil na univerzi v Baslu in je izdal svoja predavanja o koralu (1504,	1507), Brikcij
Preprost, doma nekje iz celjske okolice, ki je bil kantor pri sv. Stefanu na Dunaju, in Jiurij Slatkonja (Sladko-nja, Chrysippus), kasneje dunajski škof in glasbenik, ki je 1498. leta ustanovljeni dunajski dvomi pevski zbor organizacijsko utemeljil in mu s svojimi prizadevanji nakazal razvojno smer. Po neka-
terih virih smemo sklepati, da je Slatkonja tudi skladal. Njegovo delovanje je bilo na splošno plodno in se je iz 15. raztegnilo v začetek 16. stoletja.
Jakob Gallus • Peteiin
Vsj ti glasbeniki so delovali v tujini, saj doma zaradi nezadostnih pogojev niso imeli dovolj možnosti za svoj razvoj. Isto velja tudi za mnoge kasnejše glasbene ustvarjalce in poustvarjalce slovenskega porekla, pa tudi za mojstra madrigalov in mote-tov Jakoba GalHsa-Petelina, ki je bil poleg Orlanda Lassa in Palestrine eden najpomembnejših skladateljev 16. stoletja. Doma je bil iz Ribnice, Idrije ati Šentviške gore na Tolminskem, deloval pa je na Dunaju v dvornem pevskem zboru in mnogih drugih
krajih Avstrije, Češke, Moravske in južne Slezije. Zlasti pomembno je bilo za njegovo delo bivanje v Olomou-cu in Pragi. Gallus je s svojimi skladbami pripravljal pot novemu razvoju. Melodično, harmonično in oblikovno je dal vrsto novosti, poenostavil je notno pisavo in z vsem tem je prav revolucionarno posegel v glasbeno dogajanje tedanjega časa. Težišče mu je bil glasbeni izraz, v katerem se kaže kot renesančno čuteč in razumevajoč umetnik, ki ga niso vezale spone verskega nazora, marveč se je preko njih povzpel do svobodnega oblikovanja svojega notranjega sveta. Njegovo mesto ni le v zgodovini slovenske, marveč tudi svetovne glasbene zgodovine, v kateri je skozi ves nadaljnji razvoj obdržal svoj pomen in močno vplival na skladatelje svojega kasnejšega časa. Njegovi moteti in madrigali pa so še danes živi in bogatijo poslušalce.
V 16. stoletju je udarila značilen pečat glasbenemu življenju na Slovenskem tudi reformacija. Da bi čim uspešneje dosegala svoje cilje, je Primož Trubar 1567. leta izdal cerkveno pesmarico z napevi in s slovenskimi teksti. Ta pesmarica nam je ohranila dokaz, da smo imeli Slovenci svojo duhovno pesem že davno prej in odprla je nadaljnje možnosti uveljavljanja slovenske pesmi v cerkvenem petju. Reformacija, ki je posvečala glasbi mnogo 1 pozornosti, pa je zaslužna za
naše glasbeno življenje tudi še zaradi tega, ker je v svojih šolah močno negovala glasbeni pouk in je s tem omogočila glasbeno izobraževanje v širšem pomenu besede. Znani so mnogi kantorji, ki so si vneto prizadevali, da bi širili glasbeno omiko. Vse to pa je seveda nadvse uspeš-no vplivalo na formiranje glasbenega življenja na Slovenskem in pripravljalo temelje za nadaljnji razvoj v tej smeri.
Protireformacija teh metod reformacije ni mogla odbiti, amoak se jih je morala po-služiti vsaj v prvem začetim, če je hotela doseči čim večje uspehe in izpodrivati vplive protestantizma. Zato je hotel Tomaž Hren natisniti katoliško slovensko cerkveno pesmarico. Tega sicer zaradi odbora jezuitov, ki so bili na takšni pesmarici toliko manj zainteresirani, kol'kor bolj je izgubljala reformacija na aktualnosti, ni mog ] izvesti. To pa nam vendar dokazuje smer, kj so jo v glasbenem pogledu zavzeli protireforma-torji. Hrenova prizadevanja na glasbenem področju pa so bila vsekakor dovolj tehtna. Skrbel je za izpopolnitev glasbe v ljufcbansk; stotnici, podpiral je podobne težnje ljubljanskih jezuitov in v svo. ji instrukoijj zg bogoslovce gornjegrajskega semenišča je govoril tudi o rabi sloverske-ga jezika, med drugim tudi o slovenski pesmj v rožnem vencu, ki naj se P°je z drugimi pesmimi pri procesijah in romarskih obhodih v Gor-
S POTI PO ZAPADU
vJMt* 47hi(ui 'TtldUi fvUtiaueduie a Ihtim,	(Uiland-
tiiiA mMtii, Zo-ttdoftu, in o-	MMtauifc
Pariz je življenjski sen slehernega človeka, zlasti še slikarja. Iz prelepega Trsta sem se skozi Italijo in Švico pripeljal naravnost v to čudovito mesto. Zjutraj je bilo. Ze daleč pred postajo neskončne vrste tako značilnih hiš in hišic v pariškem predmestju in naenkrat — Gare de Lyon. Prvič v Parizu! Diham čisto drug zrak — tisti zrak, po katerem sem hrepenel to-tiko let, vso svojo mladost ... Prijatelj, ki ga že nisem videl skoraj petnajst let, m« čaka s svojim vozilom — peljeva se preko Seine mimo veličastne Nctre-Dame, sva že na Champes Elisčes, Are de triomphe. Bois de Boulogne — se obrneva, še sem in tja, med čudovito poslikanimi hišami, palačami, kje še vse, dane* ne vem več, mogoče St. Germain. Chaillot — vem le, da gva *e ustavila v kavarni bohemov «Le Domen na Montpamassu. V7 vsem tem doživetju me je minil spanec, bil sem svež kot malokdaj alj nikolj v življenju. Tam preko ceste je znamenita kavarna «Rotonde». Pred leti je v tej kavami sleherni dan igral šah Lenin, tu so se zbirali poeti, slikarji, študentje itd. Danes pa se je vsa bohemska družba preselila v «Dome», ker je postala «Ro-tonde* pregosposka. Malo vstran stoji Rodinov spomenik Balzaca v dolgi togi, ki je dvignil še za Rodinovega življenja toliko prahu — in še malo dalje, pa smo pred domovanjem našega primorskega montparnassovskega slikarja in v zadnjem času še poeta — Vena Pilona. Potegnem za dolgo vrvico na njegovih vratih, — nihče se ne agane — vse spi.
To je moj,prvi pogled v Pariz.
Znašel sem se v nekaj dneh, navadil sem se na metro, na avtobuse in ulice in bulvare. Sleherna pariška ulica je slika zase. Skoro vsaka hiša ali palača kot šo-pek rož. Ulice in bulvari in V njih neskončne vrste izložb.
življenje in vrvenje — vse je prepleteno tako harmonično, da se človeku zdaj pa zdaj dozdeva, da vse to ni res.
— Ljubezen tu ne pozna sramežljivosti:	mladost	se po-
ljublja vsepovsod — v metro, v avtobusu, v kinu, gledališču, kavami, na ulici — kjer hočete — tudi na vrhu Eiffe-lovega stolpa! Ali vse to je tako preprosto, tako naravno, da je lepo.
Naj govorim o razstavah in galerijah? Kako? Saj jih je tu stalno preko ti seč. Hodil sem tedne, mesece — vsak dan — konca ni bilo. Na kraju sem otopel kot — mislim
— vsakdo in si ogledoval le najboljše ali p»a kaj slučajnega.
V Grand Palais je razstava «Neodvisnih« — na eni sami razstavi čez 10 tisoč slik in kipov! Ob takem gozdu umetnin in »umetnin* človek resnično podvomi, komu in zakaj bi še slikal... Vendar sem vsemu temu ušel
— zaprl sem se vase: nič več nisem gledal: zamižal sem, če sem videl podobo v izložbah. Zatajil sem Louvre — čeprav sem ga s tako ljubeznijo obiskoval:	glavo sem obrnil vstran, če me je pot peljala mimo.
Kupil sem si svinčnik in blok in stojalo in platno in barve — se pomešal med montparnassovske slikarje, ki jih je, kot merje, veter nanesel s celega sveta, in pričel sem še jaz z delom. Tedaj je tudi prijatelj Veno po dolgem odmoru prijel ip čopič in pričel slikati. Človek slika v Parizu sredi ulice. Mimo hiti reka ljudi, sem in tam se kdo ozre le za trenutek na slikarjevo platno in že hiti naprej. Tako sem se tudi jaz tega »ateljeja* na ulici takoj privadil.
S samostojno razstavo v Parizu je precej težavna zadeva, zlasti, če ti primanjkujejo franki. Najskromnejša iri ponavadi precej zakotna galerija stane tu za razstavo, kj bi trajala na pr. 20 dni,
| do 100.000 frankov ali več.
Z Maleševe razstave v Parizu
Svet za znanost in kulturo v Beogradu kot tudi v Ljublja-, ni, sta mj priporočila, naj tara, če mi bo mogoče, priredim svojo grafično razstavo. Tudi sem imel pooblastilo iz Beograda, da pogledam, še bi se dobil kak primeren prostor v Parizu, kjer bi se stalno prirejale razstave jugoslovanskih umetnikov. Ob tako visokih najemninah seveda ni bilo možno priskrbeti privatne galerije za jugoslovanske umetnike. Opazil pa sem, da skoro po vseh tujih ambasadah in agencijah stalno prirejajo v svojih prostorih manjše umetniške razstave umetnikov jz njihove domovine. To me je napotilo, da sem s; ogledal prostore »Jugoslovanske agencije*. Posrečilo se m; je dobiti tak prostor v naši agenciji v Rue Louis Le Grand. Prostor je na enem najlepših prostorov Pariza v centru pri Veliki operi. Naše oblasti v Parizu kakor tudi v Beogradu so mi z razumevanjem pomagale In tako je sedaj tam primeren prostor, kjer bodo lahko stalno razstavljali naši upodabljajoči umetniki.
Tako sem imel v teh prostorih svojo razstava Odprla se je 12. oktobra in trajala do 5. novembra 1951. Ker je bilo pa toliko zanimanja zanjo, je bila podaljšana do 20. decembra 1951. Razstavil sem preko 40 grafik. večinoma tiste stvari kot t. 1950. v Trstu, le kakih 10 do 15 del je bilo novejših.
Po uspehu svoje razstave, ki ga v toliki meri nisem pričakoval, mi je bila dana možnost, da sem si ogledal galerije in razstave š« v drugih deželah. Potoval sem v Belgijo, Holandsko in Anglijo.
Brujcelles je moderno mesto. nekaka kopija Pariza. Galerija zgodovinskih slik je zaprta. V Narodni galeriji vzbujata posebno pozornost kiparja C. Meunier (1831 do 1905) in modemi kipar George Mmne, kj imata dela v bronu, lesu jn kamnu, pa še vsak Po celo vrsto zanimivih risb. Minnejevo delo je značilno in poučno, ker ima zelo poenostavljeno realistično formo. Tu je tudj znameniti portret v bronu Andreja Gi-da. ki ga je izdelal pofranco-zeni Hus, modemi kipar Zad-kina. Od belgijskih slikarjev
ie posebno značilen N. G. Jreitner (1857—1923). Njegova dela so izrazito realistična, vsebinsko obsegajo predvsem socialne motive. Nadalje bi omenil, da so tu zastopani vsi francoski impresionisti od Ceza-nna preko Van Go-gha do modernistov: Picassa in abstraktne struje.
Ko pride človek iz Belgije na Holandsko, se tudi pokrajina takoj spremeni. V Belgiji tovarna pri tovarni, rudnik fri rudniku, tu ravnina, kanali, vrtovi, vrtovi — mlini na veter! Kakšna id la! Nastanil sem se v Haagu — saj od tu peljejo skoro vsake četrt ure električni vlaki na vse strani po tej tako značilni zemlji, za razmeroma majhen denar. Tako sem bil zdaj v Amsterdamu, zdaj v Rotterdamu, zdaj v Delftu in pa še ,v raznih
manjših podeželskih krajih. Vendar o vsem tem, o vseh znamenitostih in zbirkah in ljudeh in lukah, morju — ne morem tu govoriti, ker bi bilo preobširno. Kdo ne pozna holandskega slikarstva — Rembrandt, L. Steen. I. van Goyen, G. Metsu, Jan Ver-roeer van Dellft in cela vrsta drugih — db Van Gogha. Od začasnih razstav v Amsterdamu naj omenim le tri, ki so napravile čudovit vtis na vsakega gledalca: razstava »Sto risb Rembrandta, 100 risb Hokusaja, 100 risb Van Go-
muzeju. (ki jie že sam kot muzej celo mesto zase, ker sestoji iz več ogromnih stavb), je bila posebno privlačna razstava angleškega akvarela< in to od klasikov do najmodernejših. Tu so bili F. Plače (1647—1728), veliki formati Paula Saudbri-ja (1725—1809) višek romantično nastrojenega akvarela, ki sta ga dosegla Joseph Mal-lord in pa ponos angleškega slikarstva sploh William Turner (1775—1851). Turner je prvj nakazal akvareliranje na mokri papir in s tem dal podlago tej tehniki mogoče za vse večne čase. Tu so tudi zbrani akvareli čudovitega fantasta, risarja, pesnika in bohema Williama Blake (1757 do 1827), pa še cela vrsta do že čisto modernega, sproščenega in s fineso in z lahkoto se izražajočega Arturja Mc.
V kavarni na Montparnassu. Od leve na Cankar, Miha Maleš in Veno
desno:
Pilon
dr. Izidor
gha»; razstava Van Gogho-vih del od začetne temne do svetle palete — čez 200 podob: razstava svetovnega ekspresionizma (Munch, Ko-kosehka, Barlach, Matisse. Van Dongen, itd.).
V Delftu je posebno zanimiva modema holandska galerija. kjer prevladujejo abstraktni umetniki. V Haagu je največja dragocenost v njihovi galeriji; zbirka Rembrandtovih olj.
V Hoegu van Holland sem se vkrcal na ladjo in se prepeljal; po Kanalu v Anglijo. Vožnja po morju je trajala Šest ur, v megli, vetru in dežju. Od Harwicha do Londona smo rabili z vlakom še kaki dve uri.
Londonske galerije so me presenetile po svojem izrednem bogastvu in smotrno u-rejenih prostorih, tako da prekašajo večinoma vse galerije, kar sem jih do sedaj videl in v nekem smislu celo Pariz to se pravi, kot zgodovinski retrospektivni pregled slikarstva od italijanskih pri-mitivistov, severne gotike, renesanse, in sicer nizozemske, francoske in angleške šole. Ker se pa ob vsem tem nagro-madenem bogastvu ne morem dalj zamuditi, se bom omejil bolj na sodobno ustvarjanje v angleški umetnosti in Pa v tisti umetnosti, ki ima tudi na angleško prav tako živ vpliv kot na vso umetnost kulturnih dežela v svetu, t.j. francoska umetnost.
V »VicCoria and Albert*
Evoyja, ki je naslikal 1. 1927 »Deklico pri oknu* — čisto sodobno, tako mojstrsko, v lahni, skoro transparentni tehniki, da se zliva mokra barva iz tona v ton kot naj-nežnejši Chopinovi akord j — mislim, da bo to višek akvarela v današnjem času.
V posebni dvorani so tu originalni kartoni Raffaela, ki jih je izdelal za znamenite gobeline za Vatikan Kartoni so slikani v barvah na papir, nalepljen na platno. Delujejo talko v kompoziciji kot v risbi mogočno. Dalje je tu serija risb, nekaj olj, večinoma pokrajin angleškega klasičnega mojstra Johna Constabeia (1776—1837); cela kolekcija slik, večinoma v velikem formatu, Turnerja, v glavnem z morskimi motivi:	jadrnice,
Čolni, valovi; ta predhodnik impresionizma je slikal z lahkoto. s svojimi tako značilnimi in izvirnimi svetlimi, skoro zlatimi toni. Njemu nasproten je znani Francis Dam-by (1793—1865). Ta mojster je posvetil večino svojega življenja ilustriranju Moličro-vih komedij (v olju) in drugih figuralnih kompozicij. Vendar je zapadel polagoma v temne tone, v katere so zašli pozneje tudi njegovi nasledniki. S tem so zašli v slepo ulico, v tako imenovano «galerijsko slikarstvo*. S tem načinom slikarstva so tako revolucionarno in tako zmagovito presekali impresionisti.
(Nadctljev. prihodnjo nedeljo)
njem gradu in drugod. Poleg Hrena pa so bili za razvoj glasbenega življenja pri nas značilni tudi jezuiti, kj so v svojih kolegijih obsežno gojili glasbo.
Peter Gallus - Mihael Voglar Mihael Restel • Jurij Knez
Začetek 17. stoletja postaja glede glasbenega življenja pri nas na splošno zelo razgiban, četudi je bilo prav tako 16. stoletje živahno in zasledimo v njem vrsto glasbenikov slovenskega porekla, tako Petra Gallusa, Mihaela Voglarja (Carbonarius), Mihaela Restela, Jurija Kneza in druge.. Tudi večina teh glasbenikov se je udejstvovala v tujini, zlasti v dunajski dvorani pevskj kapeli. Vsi ti, znani in še zaenkrat morda tudi neznani glasbeniki slovenskega porekla so za slovensko glasbeno zgodovino pomembni toliko, ker dokazujejo aktivnost in sposobnost slovenskega elementa na poustvarjalnem in ustvarjalnem področju tega razvojnega razdobja.
V zvezi z napredujočim družbenim jn kulturnim procesom se je v 17. stoletju kljub neugodnim pogojem ta aktivnost vedno bolj večala, pretežno seveda v Ljubljani, ki je bila važno križišče, v katerem so se stekale trgovske poti severa, juga in za-pada. S tem pa sq prihajali v to mesto tudi razni kulturni vplivi, ki jih niso prinašali le tujci, marveč tudi domači ljudje. Študentje, romarji, plemiči in rokodelski pomočniki so potoval; v tujino, tam seznanjali s kulturnimi značilnostmi našega ozemlja in življenja in se vračali z dognanji, ki so jih spoznali drugod. Tako so domov pri-našalj tudi nove glasbene poglede in dosežke jn temu dejstvu se mora stara Ljubljana zahvaliti v veliki meri, da je kmalu in tudi izdatno spoznavala glasbene novosti evropskega zapada.
Na Slovenskem se je glasbeno življenje 17. in 18. sto-
letja odvijalo v raznih smereh in pospeševali ‘
_	____________^ go 29 rsiz1”
ni Činlteljf. Med slednjimi je potrebno najprej omeniti- prihajanja italijanskih operistov, ki so začeli s svojimi gostovanji v Ljubljani že v začetku druge polovice 17. stolet-Ija. Posebno zanimiva in kvalitetna so bila gostovanja o-pemih družin Angela in Pie-tra Mingottija ter Giuseppe Bustellija. Te in še mnoge druge, manj znane italijanske operne družbe so seznanjale ljubljansko občinstvo z operami takratnih najpomembnejših opernih skladateljev, tako Hasseja («ii Sassone*), B. Ga-luppija, N. Piccinija in drugih. S tem so pomagale širiti glasbena obzorja poslušalcev in so seveda v določeni meri vplivale tudi ra likanje glasbenega okusa stare Ljubljane. Nastopale *o soočetka večinoma v Auerspergovem dvorcu, kasneje od 1765. leta dalie pa v stanovskem gledališču.
Ziga Zois
Ob koncu 18. stoletja je te družbe zlasti podpiral Ziga Zois. ki je tudi skrbel za prevode poedinih arij raznih italijanskih oper na slovenski jezik. Tako prevedene so italijanski pevci peli arije tudi v slovenskem jeziku, kar predstavlja prvo uveljavljanje slovenske besede na odru. Kot lahko sodimo do raznih poročilih, so poslušalci to sprejemal; z velikim navdušenjem. Zois je spodbudil k prevajanju tudj A, T. Linharta in bil je na torišču glasbenega življenja vsestransko delaven. Znano je, da je tudi skladal in zbiral ljudske napeve, kar nam že s te strani osvetljuje delež slovenske preporodne misli v slovenski glasbi, četudi v tem času še ni bil sistematičen niti obsežen. Dolgo udejstvovanje italijanskih operistov v našem glasbenem življenju je bilo vsekakor pozitivno. Ob koncu 18. stoletja ga začne prekinjati prihajanje nemških opernih družb, ki so seveda izvajale pretežno nemške opere. Vendar se gostovanja italijanskih operistov nadaljujejo globoko v 19. stoletje in so bila posebno živa v času tretje francoske okupacije Ljub. ljane in ljubljanskega kongresa.
Academio Philoharmonicorum HoeHer(n) •
Zelo pomembno vlogo je imela v glasbenem življenju na Slovenskem in kajpada predvsem v Ljubljani tudi Academia Philoharmonico-rum, ki je bila ustanovljena 1702. Ta si je kmalu osnovala svoj pevski zbor jn orkester, sodelovala je v javnem življenju ljubljanskega mesta, pri mašah in slavnostnih sprejemih, pri slavnostnih vožnjah na Ljubljanici jn drugod. S svojo dejavnostjo je seveda znatno vplivala tje le na razvoj glasbene reprodukcije, marveč tud; produkcije. Saj je njen ustanovitelj Hdf-fer (n) »am napisal več oratorijev, ki so bili tudj Izvedeni. V njenem okviru pa je rasla tudi vrsta več ali manj pomembnih glasbenikov, ki so tudj prispevali svoj delež ži-
(Nadaljevanje na 7. strani)
GORDON
BIRUAI
Veliki angleški romantik največji lirik v prvi polovici XIX. stoletja se je rodil V-januarja 1788 in umrl 1824 ? Misolungiju v Grčiji. Zar*® svojega burnega življenja jf svobodomiselnega stremljenj* se je zameril visoki anglešt® družbi jn zato že leta 1815 za vedno zapustil svojo 0°" movino. Od tedaj je živej ,v Švici in Italiji, se v Benet1 kah povezal z revolucionar nim gibanjem ter se pridružil grškim borcem zg svobodo.^
Byronova dela spadajo med najzanimivejše literarne stvaritve njegove dobe ter pomenijo take v idejnem kot v političnem pogledu izrazito revolucionarno dejanje. ,
Byron je zaslovel že s svojo pesnitvijo v verzih «ChiU Harold1», v kater; prikazuje potovanja in • razmišljanja popotnika — upornika, ki prezira ljudi in sit vseh naslad išče razvedrila po tujih deželah. Ta tip človeka, ki predstavlja poosebljeno tl o stoletja, je značilen za prv0 dobo romantike. Podobno se po pestrosti snovi in neposrednem opisovanju odlikujejo še:	»Corsair*, «Džaur»»
«Lara» in «Mazeppa». Me« Byronova najbolj dozorela jn umetniško dovršena dela P3 spadajo »Manfred*, dramg v verzih, ki mu jo je navdihnil Goethejev Faust, dalJe «Kajn», tragedija v verzih, ter »Don Juan*, ostra satira družbe njegovega časa.
Y svojih delih je Byrpn načel najbolj pereča vprašanja življenja jn sveta in zlaT sti neprizanesljivi so njegovi nastopi proti lažni morali hinavščini angSeških k rog 07 in tudi protj cerkvenemu absolutizmu in krščanski religiji. skratka proti vsemu, kar
maliči svobodo duha in <^" stojanstvo človeške osebnost-
S svojim subjektivizmom, t svojo obupano elegičmostjo.ih nežno melanholijo, posledk® razočaranja med jluzijo 1(1 vsakdanjo realnostjo, s sv«: Jim žgočim proWom prf* vsaki tiraniji, s svojo zaSA«* VO po občečloveški, osebiu srečj in ljubezni je postaj vzor Zlasti mladini. Ugajal jj je tudi s svojimi umetniških)1 sredstvi ter s tankim pe»U' šk’m okusom; narivse pa ri 9 pridobil naklonjenost s svojim vzvišenim pojmovanjem Poezije in pesnikovega poslanstva.
Prj mladi romantični Se' neraciji vseh svetovnih in slovanskih literatur se je uveljavil Byronov kult, ki je ob času njegove smrt; postal i®' razita literarna smer — by-ronizem.
Vplivu njegove poezije t®-čaru njegove osebnosti j* podlegel tudj mladi Slovenec Martija Ccp, ki mu je sledil tudi naš Prešeren. Kakor COP je tudi Prešeren popolnem3 v skladu z Goethejem imet
«Don Juana* za B.vronoV največji pesniški proizvod-Poleg nroblema moralnosti in amoralnosti ga je v njen* verjetno še najbolj zanimal* Byrortova satira.
V območju Čopovega vpl1' v,a in svojih subjekLvnih doživetij se je Prešeren lotil prevoda Byronove «ParizincD. ki obravnava problem vroč« in požrtvovalne ženske lju' bežni, njene zvestobe in konske tragedije. Čeprav »N? rizina* ne sodi med najbol) uspele Byronove pesniške Pn' povedke, moramo vendar v
njej občudovati neposrednost, s katero je pesnik psihološko označil osebe, ki se zdi, jih obvladuje usoda Izrazom globc/kih človeških čustev, kakor duševnemu trpi jen ;u 10 ljubezni, otožnosti in ljubosumju, najdemo primere 1® pri pesniških genijih.
Prešeren ie prevedel *Pa' rizino* do 13. kitice, s katero se pravzaprav konča doba ljubezenske sreče Byrooove pesniške izpoved; ‘pa niso zajele samo njegovih sodobnikov, pač pa še vedno navdihujejo duhovno ustvarjanj® umetnikov vsega sveta.
NI
ZAHTEVA PO DOBRI 101 TUDI U OPERI
Pri operi se vedno bolj uv«-ljaylja načelo, da morajo ci in pevke obvladati P®!®* pevskega parta tud; igro. vadno so polagali važno* predvsem r>a glasbeno izobr«" bo in le manj na mimiko, k®£ pa je za dovršeno umetn1**. podajanje v operi nujno obo je, ustanavljajo v zadrij«"
česu posebne šole za novi ^
Cemi stil, kakor je na Pf-nndorju »Operatic stud10' Cilj šole je pravilno gibati * vlln"
po odru in hkratj pravu P«ti.	.
Tako lahko upamo, d* •: bo razvil nov operni se bo v mimiki in gestah *Prj£ stil vseh spon partiture in * približal svobodnemu igl'a' vemu doživljanju.
* * o
Skupina »Old Vic Thv-a11**
je odpotovala iz Lordona h oostovani#* no
gostovanje po sevemoza--. nih evropskih držav h. P d skala bo Rotterdam, Haa»' Atwerpen Bruselj BoHt7 B omen, Copenhagen, Gs Goeteborg, Stockholm Malmoe.
$d imuU
do- vatli-
v. KRIŽ
V3s' se *e precej pogosto oglašamo in se v nem vedno pritožuje-> ker nam vedno kaj JJgrta. Spadamo pač pod
Občino, ki j« M Dal ' vasi 16 ' mačeha. k®3 bomo kratki ju se /"'° <mejili le na pot, ki
Začudi ™s' na P0*5^0-
"la	ie	popolno-
i^ra.l0 stopnice na tej i ’ ^ so napravljene iz Pokritena s pe-Jr. >n nemi jo. Dež je pe-2(Zpral. tako da štrli iz ja*110 kamenje jn je hobi bn*° otežkočena. Prav . , ; • da bi te stopnice °j popravili, ker hodi njih veliko število ljudi.
jas- se tudi že dolgo
tabelo '®fažu'ei°. kd; j bo lo delovati občinsko ko-
Ms.?6’ nam< ščeno v novih Najbrž se županstvu 1 vredno, da bi za nas Dl °SlI° nekaj denarja za j. 0 onemu, ki bi kopali-bPravljai
EMPOLAJ
rtm* §a Sestanka. na kate*
n . De bi načeli vprašanja j* šolskih prostorov in S«vorls s starši šolcob-y_ otrok, ti zastavijo rašanje, kdaj bodo gradi-6 tolikokrat obljubljeno
Sovr° ■ Ž°lsk° Poslopje. To jf|0'ri dovolj jasno, kako b k -e s(aršem do primer-toJolSkih prostorov, ozi-^ 8 da se odpravi sramo-n' ®e vleče že celo več-otri‘a so njene žrtve naši Br(u, ' Ce bi nas tudi letos ^ cttetila šolska oblast z bi lf* zidanja nove šele, i; ; tr>on'kl nilo, da so ji na-Damo 6Si 11676(3 briga. U-diio ’ da se to ne bo zgo-
d^^ejski zvonik bo na jRovo uro 5 kazalom biH jug in vzhod. Ra-šo n- ^ da smo jo že dol-^*WSaJi
^.MbreITna j
------------- b
ika j® je naša kamnose-'tUK-rt^rija vključena V
Step, nskl t;o rmcerski si-
Hj ; je obsojena na hira- " ^ « kot kaže tudi na Se-, ■ Naši domači karnno-gQ,delavci niso nikoli tv, ,Vl Zaposlitve in so stal-j. strbeh, ali bodo £me-aasIednjih dneh zaslu-10 o 061, pa je njih števi-oWtrain° nizko, ker prvič skor U^* malo obratov in ‘tključno z neobdela-SokiK arrtnom, ki gre po vi-^ Cenah v tujino.
ietj*nLr?iv° te, da si ta pod-°snovn i° kaP‘tal na <4	661 Kapitalu, ki je
Da, a ali ljudska lastni-na premoženju in |iddsiv na^e§a dsluvrega druj^a kapitalistične Jo, ;n . gospodarsko krepi-dvbičk° m°6n°. ker so njih Visokg1 zaradi razmeroma sovi „Cene kamnu zelo vi-,t£ Oleo	..
'ici
3 tega so indu-
bas ?a ^°lai vsi tuici’ Do-jpj	lo še sovražijo in
^Qvkn Pom‘ko raznaro-ra,^’. v ka,eri tiči težnja oK<aS(*(vij° (osvojitvi-^,‘oakih kamnolomov, ^iiej n° nizke mezde, ki t^hrjdtosoče stroške za pi ’i Prejemajo delav-!?	z	zakasnitvijo
1 SyojiRne morej° poravnalni j 0 obveznosti v trgo-. °ljše P*"* obrtnikih. Nič )e tltirr, *, 2 delavci iz Itali-fadi b» * kamnolom). Za-tridelnosti jn niž-'dkaj v svoji državi se 2* tne?I,<"IVri'iuJ’eio s slabi-^ da r "lmi P°«oji. seve-!lvljew,v skrajno nizke ^1'JVec e ravni. ki jo naš odklanja. Takšen
tktlačp- (0rei knnlmrpnt
torej konkurent
••« d a 8QsPrj(ja '‘lovna armada je
Sj^rskTh porinila tz
, ,ačem„	’	Komcuren;
delavcu, Ta re-“ a delovti arjem ,
"‘tčbih	in	nacionali-
^Pešm c	?ov-	Edino u-
iftnj*	23	izv°je*
J^rbg aVskih pravic je
> ^1 jo arazredrii osnovi, ^1 ,^'t voditi raz-*^i	.	•	D*uge	po-
"lk0U ne bo’
sp,Ja’ mrtviK	Ie	vedno
J^Pnostj r°k v breme Lezdeiic K	V6<,no več.
r1®8 drufh-	ko(	^iano,
£kajo na^L ,NwaPosleni v v ta 2 a dela, saj >P^ava£C? doiočt na wob«mo k ‘udl 23 na' ^ m6secev dela za ^žbi
^ehih Z, !kraJn° slabih semer^rujih Š°luh
Vy ‘Odustri^1 8,pd6? naše-
^ ^jerT^
S *»t SiNp £ lv -skrajno vi-
is. 5e »n.. . rsi tudi iav-
da bi 'lzt1eRa ,
tudi jav-vzro-pojava.
spuščali v to
sicer zanimivo poglavje, mislimo, da drži to, o čemer smo že javno razpravljali: učenci, starši, izobraževalni sistem, česte počitnice itd. vse to nosi del krivde. Vendar ni s tem, to poglavje izčrpano, ker ti vzroki ne segajo y bistvo •stvari.
Kar se tiče te šole. menimo, da je potrebno opozoriti na nekaj dejstev. Učiteljstvo se ukvarja izključno z učno snovjo. Ta je in ostane za mladino neživljenjska vse dotlej, dokler ne upoštevamo vzgojnega momenta. Tudi bi se moralo učiteljstvo pomuditi s posamezniki, njihovim duševnim in umskim razvojem, njihovimi življenjskimi razmerami itd. Prav Tako bi bili zelo potrebni večkratni sestanki roditeljev.
O vprašanju pomij za prašiče na Banih smo že dvakrat pisali. Toda vprašanje še vedno ni rešeno. Na Banih so spisali v ta namen vlogo, katero je podpisalo 53 oseb. V preteklih dneh so jih poklicali k našemu občinskemu delegatu. Ta jim je povečal, da je izročil vlogo tržaškemu županu, župan pa ZVU. Ljudje pričakujejo, da se ta zadeva končno reši. ker je zanje velikega pomena.
Iz statisk o gibanju prebivalstva na Opčinah v preteklem letu smo zvedeli, da se je pri nas rodilo 52 otrok, od katerih je bilo kar 21 nezakonskih. Od nezakonskih otrok pa je bil samo eden domač, vsi ostali so se rodili tujcem, in sicer delno v taborišču, delno pa tudi v vasi. Opčine so namreč postale pravo gnezdo tujih deklic, ki krajšajo vojakom dolgočasje in jih tolažijo v njihovi žalosti, ker so daleč od doma. Vse to je zelo lepo, toda mislimo, da ne služi ravno v dober zgled in da zaradi tega tr-- pi1 morala.-"”"Vsekakor pa moramo poudariti, da se vse to v glavnem tiče ljudi, ki nimajo z Opčinami pravzaprav ničesar opraviti in so tu le bolj nezaželeni gostje. Na vse to pa bi morali malce pomisliti prav oni, ki so večkrat očitali našemu ljudstvu, ča jte nemoralno, medtem ko prav ti podatki kažejo, da se doslej vsa ta razrvanost k sreči omejuje le na tujce.
^JeFenTaborT^I
Pri nas ni posebnih novic. Cestna dela med Velikim Repnom in Colom dobro napredujejo. V petek zvečer nas j"e obiskal tudi sneg. ,
Število pr. b val.stva se lani v naši občini ni nič spremenilo. Umrlo je 7 Dudi, rodilo se je tudi 7 otrok. Štirje so umrli v občini trije pa v tržaški bolnišnici. Od otrok pa sta se rodila doma samo dva, pet pa v porodnišnicah v Trstu. Lani se je tudi vzelo 6 parov. Upamo, dp se bo število rojstev v bodoče zvišalo, sicer bo zelo malo otrok za novi vrtec, ki smo ga že dogradili.
Kar se kmečkega dela tiče, se sedaj največ ukvarjamo z grabljenjem in spravljanjem listja za steljo.
borTt |
Od nas se že tv smo dolgo časa oglasili. Najprej moramo ugotoviti, da niso bale naše pritožbe poti dolinskemu županstvu zaman. Doslej je namreč to županstvo popolnoma pozabilo na našo vas In delalo drugod manj nujna in potrebna dela. Končno so se nas le spomnili in sedaj zidajo pralnico. Popravili so tudi pot, ki se cepi od glavne ceste v vas in na njeni levi strani napravili visok zid. Kaj čakajo pa na tej cesti s kanalizacijo? Na levi strani ceste ob hišah teče nesnaga po razdrapanem malem jarku. To bi bilo treba vsekakor popraviti zaradi nas samih, zlasti pa še zaradi številnih izletnikov, ki prihajajo v vas iz Trsta.
V zadnjem času se je zopet razživelo prosvetno življenje v društvu «Slove-nec». Imamo redne pevske vaje; mladi pa sc vadijo v folklori. Zelo smo tudi bili veseli obiska SNG in njegove predstave «Gospa ministrica«. Dvorana je bila prepolna gledalcev, ki SO se obilo nasmejali.
Ym. mwM
Mlii!|||||||||l|l|i|l|ill!i|i|il!ilill|||||||||J|!||||||||i|| liilliillllllilillliliii
mililllilii
< i u 1111 f 11 i 111 >} 11111 u; n 11 u fi 111111 i 111111; i i i: 1111111 i i! 1111 * * 11
I.IlChiilH
WW I
mm
'm
Hi
ii(i.iiUillriill«|iillllUliitiillIlltltiii(Uliliiiii..l:ii.iiii»i|l|||||||||||||ltlllllMllllltl'!llllllltlllllllll!lllllllllltllltlll|it|||ltlHllllllllllillllllltllllll!lllllllllllllillllllllim
OBREZOVANJE BRESKEV IN KOŠCIČ ASTEG A S AD J A
Po njivah in zlasti po vinogradih gojijo tukajšnji kmetovalci še precej koščičastega sadnega drevja in predvsem breskve. Zal pa tega sadnega drevja prenrmogokrat ne oskrbujejo Uiko. kakor bi bilo potrebno.
K pravilnemu oskrbovanju sadnega drevja spada tudi zimsko obrezovanje, ob katerem se hočemo malo pomuditi, da bodo naši kmetovalci z razmeroma majhnimi stroški imeli čim več koristi od svojega . sadnega drevja. Upoštevali bomo le breskev in ostalo koščičasto sadno drevje, ker tega gojimo tu več
kot pečkatega (hruške in jablane) in tudi zaradi tega, ker peč-kato sadno drevje precej drugače obvarujemo kot koščičasto.
Rodni popki ali brsti se pojavijo pri breskvah in keščiča-9tem drevju sploh navadno na poganjkih enega oziroma zadnjega leta. kakor je to primer Pri rodnem lesu na trtah.
Na češnji in češplji so rodne vejice v razmeroma kratkih brstih v obliki šopkov. Pri obrezovanju moramo paziti, da rodne vejice ohranimo in jih po potrebi samo primerno skrajšamo glede na moč drevesa, oziroma vrsto sadja. Pri breskvah, ki imajo razmeroma velik 5n težek sad. skrajšamo te vejice nekoliko več. pri češpljah m rengllo nekoliko manj. pri češnjah pa še nekoliko manj, ker imajo pač le-te najbolj droben sad in navadno najbolj močne vejice in veje. Kadar skrajšamo rodne poganjke, ie priporočljivo. da pustimo nad zadnjim rodnim ali cvetnim popkom še kak. lesni Dopek — za bodoče leto. Vsekakor je važno, da pri obrezovanju rodnih vejic povzročimo po mržnosrti čim jačji razvoj bolj nizko ležečih lesnih popkov, ki nam bodo dali rodne vejice za prihodnje leto.
Sicer pa si v tem primeru lahko prav znatno pomagamo z obrezovanjem v poletnem času. ki ga moramo vsekakor opraviti pravočasno, to je navadno še do polovice julija, preden se oblikuje rodno ali cvetno pop-.ie za drugo, prihodnje leto. Pri zgodnjih vrstan opravimo to poletno obrezovanje takoj, ko poberemo sadje z dreves.
Pri breskvah naletimo navadno na cvetno popje na mešanih vejicah, na rodnih ali plodnih, kratkih vejicah m na lesnih, dolgih poganjkih. Na teh dolgih vejicah pustimo toliko cvetnih popkov, kolikor se nam vidi primerno za razvoj' in moč drevesa. Poganjek skrajšamo, kakor že omenjeno, nad lesnim popkom ali očesom. Pri tem se ravnamo predvsem po vrsti breskve, ki jo obrezujemo, in tudi po želji obrezovalca. Kdor želi manj- sadja, in to bolj det belega in težkega, ta bo lesne
I poganjke s cvetnimi popki zelo skrajšal, kdor pa se zadovolji tudj z manjšim, bolj drobnim sadjem, samo da ga ima v obilici. bo pustil na drevesu mno-
go cvetnega popja. oziroma daljše lesne poganjke. Prd breskvah še posebno lahko uravnavamo rodovitnost s poletnim obrezovanjem, za katero pa je potrebno temeljitejše znanje in izurjenost.
V priloženi sliki je razviden trojen primer obrezovanja iste breskvine vejice.
1. Obrezamje na dočflro v b im c.
2. Obrezanje na kratko v b
im ii.
3 Poletno obrezamje plodne vejice v a.
A. C.
Nabiranje cepičev
Sedaj je najboljši čas za nabiranje sadnih in trtnih cepičev. Zelo pogrešeno je, če odlašamo s tem delom neposredno do cepljenja. Cepiči, ki jih naberemo tik pred cepljenjem, so močno sočni, zaradi tega poženejo zelo naglo, še Prej, kakor se primejo, in se nato Fcsuše. Cepiči, ki jih naberemo nekaj tednov pred cepljenjem, še niso sočni in poženejo šele tedaj, ko se primejo.
Cepiče nabiramo le od plemenitih in rodnih vrst; toda ni dovolj, da upoštevamo samo vrsto sadnega drevesa ali trte. od katere vzamemo cepiče, ampak vedeti moramo tudi, kako do-tična trta ali drevo rodi. Tega pa ne vidimo v tej dobi, zato si moramo še pred trgatvijo take trte vidno zaznamovati. Najbolje je, da kole takih trt
pobelimo z apnenim beležem. V sadovnjaku navadno tega ni treba, ker pri majhnem številu dreves navadno vemo, katero drevo je rodovitno in katero ne. Pregovor: «Kakršna mati. takšna hči«, velja tudj za drevo in trto. Zato. upoštevajte kmetovalci, to dejstvo in režite cepiče sam0 od rodovitnih trt in dreves. Nekateri režejo cepiče tudj od mladih dreves, ki niso nikdar rodila. To je napačno, ker o drevesih, ki niso še rodila, ne moremo vedeti, kako rodovitna bodo. Isto velja seveda tud; za trte.
Nerezane cepiče zrežemo v snope in jih opremimo z leseno trščico, na katero zabeležimo vrsto. Tako zvezane cepiče hranimo v hladni kleti, zakopane do polovice v vlažnem pesku. T«kn obranimo lahko cepiče do zgodnje pom'adi. ne da bi se posušili ali pognali.
Pozimi	okoli	sa
(Nadaljevanje
iz nedeljske št.v. ke) Majhne neozdravljive rane na deblu cesto povzročajo raka-vost pri jablanah in smolika-vost pri koščičarjih. Koliko dreves uniči zajec, o tem ni treba posebej govoriti. Dolžnost sadjarjev je, da z vsemi sredstvi, kr so jim na razpolago, preprečijo poškodbe, če so nastale pa. da jih takoj zdravijo. Nove rane moramo takoj sveže obrezati z ostrim nožem in jih premazati s ceplino ali drevesno smolo ali mažo. Večje rane, ki so nastale po pozebi, raku. smolikavosti, uspešno celimo s puščanjem. Puščamo tako, d!a napravimo okrog rane in spodaj in tudi ob stTaneh nekaj za pedenj dolgih zarez v skorjo v navpični smeri. Paziti ramo Pii tem, da ne segajo
zareze do lesnega dela debla. Najprimernejši čas za puščanje je april. Napravljene rezi povzroče živahnejši dotok organskih snovi na ranjenem mestu.
Poškodovano skorjo izrežemo z ostrim nožem do zdravega staničnega tkiva, prav tako izrežemo les, če je poškodovan. Manjše in ozke rane premažemo s cepilnim voskom ali mažo, večje okrogle nastale na primer zaradi rakavosti, odloma vej itd., najprej premažemo z vročim katranom. Da pa ne bi katran uničil staničnega tkiva, pustimo okrog skorje 1 do 1.5 cm širok rob. Vroči katran preprečuje, čfa se na rano ne zanesejo glivice, ki povzročajo trohnenje. Ce bi vsako rano premazali s katranom, bi poškodovali tudi tvorno staničje. Namesto katrana lahko tudi
uporabljamo karbolinej v 10 do 15 odst. raztopini. S poškodovanjem tvornega staničja bi se rana še povečala, cepljenje bi se zavlekle. Na pravilno zdravljeni rani se začne ustvarjati novo staničje in rana se hitreje ali počasneje zarašča.
Velike, dolge in široke rane obdamo po razkuženju lahko tudi z zmesjo ilovice, vode in kravjaka in povežemo povrhu z žakljevino. Votline v deblu je najbolje očistiti s strguljo, da odstranimo nagnit in trhel les Votlino razkužimo s kar-bolinejem in jo napolnimo s cementom, malto ali tudi z ilovico ali z zemljo prepojeno s katranom. Da preprečimo zamakanje, pritrdimo čez odprtino kos pločevine ali deske.
Drevesna skorja . mora biti sveža in gladka. Pri starejšem
SORGUM
Ameriški kmetje pregledujejo nasade sorguma
ali hita/bili bladk&mi t'ij - li/ima m živim
V Združenih dJ*. žavah sadijo sorgum na področjih z maj h. nimi ali nestalnimi padavinami, kjer ne u-speva koruza, ki j o zamenjuje skoraj v vsa-, kem oziru kot! krma in kot žito. Med veliko sušo se listje sor guma zavije i» njegova rastli-na ustavlja svojo rast, ki jo nadaljuje, čim suša popusti. Med rastjo vsebuje sorgum stru-peno	prusko	kislino in	je	zaradj	tega živini nevarna, tako da
morajo držati živino daleč	od njegovih	nasadov. Ko pa sorgum	dozori,	uniči njegov	sladki	sok strupeno prusko kislino,
tako	da postaja užiten	za	živino.	Ker	mu pa manjka nekaj
vitaminov, ki jih ima koruzna rastlina, mu dodajajo pri krmljenju živine po* —	——	—	*■-	■■■.—  ....«
sebno sočivje. V f	*	.	—	-1
sedmih zahodnih ameriških zveznih državah, v katerih zaradi suše ne uspeva koruza, krmijo živino izključno s sorgumom, s katerim je tam posajenih približno 7 milijonov hektarov.
Rastline sorguma delijo v dve glavni skupini, in sicer v tiste vrste, ki donašajo žito, in v sladkornemu trsu podobno vrsto. Strokovnjaki so mnenja, da so sorgum prinesli iz Afrike in da se je od tod širil po Evropi, Bližnjem vzhodu, Indiji,in Kitajski, od koder je končno prišel v Ameriko. To njegovo potovanje je trajalo mnogo stoletij.
Na številnih afriških in azijskih področjih je sorgum narodna hrana, v Združenih državah, kjer je sicer kmetijsko ministrstvo izdalo navodila, kako naj se uporablja moka in zrna sorguma za kašo, kruh, razna peciva itd. se kot človeška hrana r»i udomačil, pač pa krmijo z njo živino. En odstotek sorguma pa izkoriščajo za sladkorni sirup.
'»■V 'V:'
Sorgum se lahko sadi, okopava in žanje s poljskimi stroji
drevju odmirajo zunanje plasti skorje in razpokajo. Skorja postaja čedalje bolj h apava in j>e polna razpoklin. Ti kosi odmrle skorje so deblu nepotrebni. Vanje se naseljujejo čez zimo razni škodljivci in prežive zimo v zavetju. Spomladi zopet prilezejo iz svojih skrivališč. Vrh tega se naselijo na takšno deblo še lišaji in mahovi. Na neoskrbovanem deblu so razni škodljivci zelo udobno zavarovani pred vremenskimi neprilikami. Zato motamo staro, odmrlo skorjo, lišaje
in mahove vsako leto ostrgati z debla.
Najprimernejši čas za strganje skorje je od jeseni do spomladi. Najlepše ostrgamo, skorjo, če jte deblo vlažno. Za strganje skorje in mahu uporabljamo slrgulje in žične ščet* ke. Strgulje lahko napravimo samo doma. Za čiščenje visokih in starejših debel služijo tudi že izrabljene motike. Od-fežemo jim konice, da je čistilna ploskev širša.
Sale tako oč;ščeno drevo lahko škropimo z zimskimi škrn-pili!
mi
- - , - „
t’;	,
m h,
I
■ L ■
iiiitiitiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiniiitiiiniiiiniiiHiiiiiiitiiiiitiniiiiiiiiiii Htinittniiiiiiiiiitiittin iimuitiiiiHiiiiiimiuiiiiiiniiiiiiiiUHmtiiiiiiiummtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiititiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiimmiiiiiimiiiiHiimiiHiiiiiitiiiiiiiiiimui
IXaš	otrok
in	noče
Metkin zajček nima vročino« in bo moral ostati kar v posteljici
S temi besedami, ki so včasih izrečene na pol v smehu, na pol v solzah, drugič pa z resno raskrbljenostjo alj celo ceupom. prihajajo matere k. zdravnikom otroške klinike, proseč nasveta, kaj naj store, ker otrok ne je.
Kljub odličnemu videzu in celo prekomerni teži dojenčkova mati kar noče verjeti, da dete nj bolno in da je pomanjkanje teka Je prehodno, zato pa nujno za otroka, ki si je nekoliko preveč privoščil. — Tudi mamici zalivančkov sprva majeta z glavami. Toliko in toliko gramov daje svojemu otroku prva izmed njiju. Tolika in tolikokrat, seveda, če je lačen, tudi poveča merico ali .mu po-streče med obrokom. Toda kako bi to bilo preveč, saj je doslej vse popil in s kakšnim tekom! Zakaj zdaj stavka, ne ve. Ne more pa prav verjeti, da je to le obramba reakcije organizma. da se zaščiti pred preobremenjenostjo v prebavi in preosnovi, pred strupi gnitja pri počasnem varjenju nakopičene hrane. «Se sreča je, da dete ni zbolelo! Znižajte količino in število obrokov, držite se reda. tako boste najzanesljivej-je vodili otroka mimo bolezni.«
Da so mleko in mlečne kaši-cč za enajstmesečnega ljubljenčka preenostranska prehrana, ki je dovedla sedaj do odpovedi, druga mati tudj težko razume. Saj jih je vendar imel tako rad. Očke so se mu že od daleč razširile od veselja in po-željivosti, ko je zagledal pred seboj stekleničko. In kako je ploskal z ročicami in tleskal z jezičkom, ko se mu je nudila bela kašica. Saj je že poizkusila z drugimi jedmi. Pa ni in ni šlo. Mal; je pljuval in odvračal glavico od žličke. Dolgo res ni vztrajala pri poizkusih, nekaj je‘ moral jesti. Zato ga je nakrmila z mlekom in k a. šico. prj katerih ni nikdar odpovedal. Kako da se je zdaj naveličal? Pol v dvomu, pol potolažena zapušča posvetovalnico z obljubo, da bo sedaj ravnala drugače. Omejila bo mleko jn močnate kašice in ju vsaj dvakrat dnevno nadomestila s sadjem in zelenjavo.
Tudi mamica iz mesta nam
j&e.
prav ne verjame. Res da otrokoma ni kaj reči. leoo sta razvita, tudi reber ravno ne kažeta, vendar rada tri imela, da bi bila bolj' zalita, bolj jedra, tako kot na pr. sosedova, prijateljičina itd.
Starši sladokuscev in skrivnih prežvekovalcev spočetka nočejo priznati svojih napak. Je že res, da otrok tu in tam po-užije kako malenkost pred glavnim obrokom, namazan kruh. čašo mleka ali skromno slaščico, toda zdrav otrok mora jesti ves dan. Kaj bi ta malenkost kalila tek do obeda in večerje! Res pa je, oa tu in tam zalotijo otroka, ko se skrivoma trpa v shrambi s priljubljeno jedjo, pri obedu pa toži, da je nerazpoložen in nima teka. Mnogo je treba le prepričevati, da so namazan kruh, slaščice in končno tudi mleko nasitna hraniva, ki ob nepravem času vzeta — hrome naravni tek do važnejših jedi. do zelenjave in sadja.
Druga skupina otrok, ki jih matere pripeljejo zaradi slabega teka, je slednjega zgubila zaradi bolezni.
Dojenček, ki je do sedaj krepko sesal pri prsih, zdaj že po nekaj požirkih odvrača glavico, joče, poizkuša znova, spet preneha. Lačen je, toda teka nima, toži mati. «Seveda je lačen«, ji pritrdimo, «toda piti ne more, ker ga zavira zamašeni nosek. Dihati, sesati in požirati ob zaprtem nosku res ni mogoče«. «Nahod ima«, se začudi mamica, «saj mu nič ne teče iz noska«. Ni potrebno, da se sluz izceja navzen, ker so vneti zadnji predeli nosne votline in se izcedek spušča navzdol po žrelu, Te in te kapljice mu boste kapali v vsako nosničko. še skrbneje ga boste negovali in dete bo ozdravljeno spet pilo s tekom.
Zalivanček odklanja stekleničko, ker je zbolel na prebavilih. Nepravilno sestavljena, prekomerno podana hrana mu je škodila. Bruha ln drisko ima. «Se dobro, da noče jesti, kar pestite ga nekaj dni! Le žeje ne sme trpeti. Toplega čajčka mu boste dajali, kasneje pa korenček, rižev sluz s počasnim dodajanjem mleka. Ob postu se mu bodo okvarjena, doslej preobremenjena prebavila odpočila. bakterije bodo ob hranivo, prebavni sokovi in naravna obrambna sda črevesne sluznice bodo opravile ž njimi. Caj pa bo nadomestil s potrebami
izgubljeno tekočino in tolažil žejo.«
Deklica mia angino, deček bronhitis in začetno pljučnico. Razumljivo, da ne moreta jesti. Pozdraviti je treba obolenja in tek bo spet ti'- Drugič spet so vzrok pomanjkanju teka bolna prebavila, vnetje ledvic ali mehurja. Tudi kronična obolenja, kot tuberkuloza, revmatizem, težja slabokrvnost ,n razne druge bolezni skoraj vselej spremlja pomanjkanje teka. Tu ne smemo čakati na ozdravljenje, ki se često zavleče, temveč moramo tek z raznimi zdravili po-bujati, hrano sestavljati primerno obolenju, okusno prirejati in lepo servirati.
Dr. ZDENKA SZILAGY (Nadaljevanje prihodnjitj
Da vaši otroci ne bodo rahitični
Rahitis je otroška bolezen, pri katerj je y prvi vrsti prizadeto kostno ogrodje. Bistvo bolezenskih sprememb je v tem, da kosti ne poapnijo pravočasno. ampak ostanejo dalje časa kot je potrebno, mehke.
Telesno ogrodje je iz vsega pečetka hrustančasto, kostj pridobe na trdnosti šele pozneje, ko se hrustanec prelevi polagoma v kostno tkivo. Istočasno se vlagajo v kastno tkivo tudi kalcijeve soli. k; mu dajo potrebno trdnost. Pri rahitisu je pa ravno tem ^olem deloma preprečena možnost pravilnega vlaganja v kast. Kosti ostanejo mehke, zaradi česar nastanejo v njih in na njih posebne spremembe, ki jih opazimo že na zunaj in ki navadno zapuščajo v večji ali manjši meri posledice za vse življenje. Moramo torej jasno ločiti
MATERINSKI DOM V ZAGREBU
Hrvaška revija «2ena danas«, poroča, da so prejšnji mesec v Zagrebu odiprii ((Materinski dom«, namenjen bodočim materam. ki zaradi družinskih ali drugih razlogov ne morejo imeti doma dovolj nege.
V ta dom so se že vselile prve srečne bodoče mamice. Mnoge med njimi nimajo še udobnega stanovanja, nekatere imajo doma bolne može, druge zopet niso poročene ali pa 50 daleč od doma. Za vse te žene je prostor v ((Materinskem domu«, ki je vzorno urejen. Stavbo obdajajo zeleni vrtiči in dvorišče, v domu je velika dnevna soba, lepo okrašena z umetniškimi -slikami in cvetjem. V spalnicah se vse blešči od čistoče. V domu imajo tudi majhno ambulanco in vse potrebno za porodnice.
Predvideno Je, da žene prebivajo tu šest tednov pred po-redom. nekatere seveda tudi več. Vso dobo, ki jo prebijejo v domu pred samim porodom, se bodoče matere uče ter pomagajo or; lažjih hišnih opravilih. Mnoge cd. teh žena niso mogle zaradi težkih življenjskih razmer priti do potrebne higienske kulture.
V domu se ped vestnim vod-'tvom bolniških sester mnego česa nauče, tako na pt. šivati :n. krpati rtrnšk- perilo fijdj Imajo svoje strokovne tečaje i: prisostvujejo kulturnim prireditvam in raznim predavanjem.
Po porodu se navadno žene vračajo domov, tiste pa, katerih razmere so doma nemogoče, ostajajo še nekaj časa v domu nato pa jim Društvo za pomoč materam skuša tudj za bodočnost olajšati življenjske pogoje.
OBČUTLJIVE ROKE
s! zavarujemo pred mrazom z ohlapnimi volnenimi rokavicami ali rokovnikom. Nikar pa ne nosimo pozimi usnjenih rokavic.
Da ne bomo imeli neprijetno rdečih rok. sl jih umivajmo zjutraj in zvečer v topli vodi, ki ji dodamo galuna, hrastovega lubja ali boraksa; pri delu pa uporabljajmo gumijaste rokavice. Ce je roka zelo občutljiva, si Jo natri-mo z mastno kremo in napudrajmo. Dobro je, če si roke tudi masiramo; s tem ublažimo razne ode-beline m roko lepo oblikujemo. Tako tudi najbolje ozdravimo nabrekle roke.
Občutljive roke tudi ne prenesejo mrzle vode. zato si Jih umivajmo v topli vodi. ki Ji dodamo pol skodelice zavretega mleka, ter z otroškim milom.
Za hrapave in rdeče roke je tudi dobro sredstvo majoneza iz namiznega olja in rumenjaka, ki si jo nanesemo na roko in nato z mlačno vodo izperemo. Glicerin namažemo le na vlažne roge.
Ce pa dobimo ozebline, nam koristijo vroče kopeli ter jodova tinktura.
bolezen samo od njenih posledic.
Ce dete zboli na rahitisu, postane nemirno, mnogo joče in se močno poti, in sicer najbolj na glavi. Mati bo to takoj spoznala na otrokovem vzglavniku, ki je močno prepoten in stalno moker. Glava rahitičnih otrok je velika, kosti glave, predvsem na zatilku so mehkejše kot pri otrocih, ki so zdravi. Mehko teme je pri rajriti-kih veliko in se zapre šele konec drugega leta starosti, mnogokrat še celo pozneje, medtem ko je prj zdravih otrocih zaprto že konec prvega leta.
Pri zdravih otrocih se pojavijo prvi zobje v šestem mesecu, rahitični otrocj jih dobijo pozno, pa še tedaj so nepravilno razviti in grdi. Rahitični zobje imajo slabo razvito zob-nino, niso gladki, temveč več ali manj hrapavi ter postanejo kmalu piškavi in krhki. Poleg kosti glave se kažejo težje rahitične spremembe na kosteh trupa in okončin. Hrustanec, ki veže posamezna rebra s prsnico, mestoma odebeli. Odebelela mesta tvorijo na desni in levi strani prsnega koša dobro otipljivo verigo, ki ji pravimo ((rahitični rožni venec«. Prsni koš se zaradi mehkih rebrnih kosti ob straneh splošči, zaradi česar štrli prsnica navzven. Takšen prsni koš je zelo podoben kokošjemu ter težko opravlja delo, ki mu je namenjeno. Nakažena rebra močno otežkočajo dihanje, zato so kronični bronhialni katarji pri rahitičnih otrocih zelo pogosti. Ce je rahitis težjega značaja, ne prizanese niti hrbtenici, kar spoznamo šele tedaj, ko začne dete sedeti. Mehka hrbtenica se začne namreč zaradi teže gornjega dela telesa kriviti. Ce tega ne onazimo pravočasno in ne začnemo z zdravljenjem, se utegne zgoditi, da ostane hrbtenica vse življenje skrivljena. Nevaren je rahitis tudi kostem v kolku. Posledice rahitisa se kažejo v tem, da se obe lednici sploščita tako, da postane medenična odprtina ožja, kar pozneje pri ženskah ovira porod ali ga pa celo onemogoča.
Rahitis se kaj rad loteva udov ob trupu. Najprej se pojavijo na 1 kosteh odebeline, in sicer tam, kjer prehaja hrustanec v kost, to je na koncih dolgih kosti roke jn noge. Dolge kosti se torej na njih koncih sprva ode-bele in ljudje govorijo o podvojenih kosteh. Sele pozneje, ko se otrok postavlja na noge, se pojavljajo tudi posledice mehkih krsti. Dokler namreč te mehke kosti niso bile jzpostav-ljerie nikakemu pritisku, so o-stale še vedno ravne, kakor hitro so pa začele nositi težo te-
lesa, so se začele kriviti. Ce silijo noge narazen, govorimo o O — nogah, če se pa kosti tako skrivijo, da drsa koleno ob koleno, so rahitične noge podobne črki X. Rahitične kosti roke nimajo navadno za posledico preveč izrazitih nakaz, le prstne koščice se zdebelijo v njihovem srednjem delu.
Rahitični otrok se v telesnem oziru razvija zelo slabo. Ko je bolezen v popolnem razmahu, je otrok plašen in nezaupljiv jn se boji vsakega, ki se mu skuša približevati. Rahitiki so tudi često podvrženi tako imenovanj tetaniji, to je krčem, ki se pojavijo v mišičevju ter so zlasti nevarni v grlu in sapniku. Rahitiki so po navadi slabotni, hledi in trebušnati. V vsakem pogledu zaostajajo za zdravimi otroki ter podlegajo drugim boleznim.
Zakaj in kako nastane rahitis? — Vemo na pr mer, da mlada jablana oočasi uspeva na slabi zemlji, zlasti še tam, kjer nikoli ni sonca. Isto je z otrokom. Ce se otrok slabo hrani, če živi brez sonca in svežega zraka, je manj odporen proti boleznim, pa ga zato tudi rahitis hitro zgrabi. Dete je nezadostno hranjeno tudi takrat, če hrana ne odgovarja potrebam otrokovega organizma, pa četu-dj jo dobiva v dovoljni količini. Ce mati preneha z dojenjem pred šestim mesecem ter hrani otroka s kravjim mlekom, se kai lahko pripeti, da bo njen otroček zbolel na rahitisu. To se latiko pripeti tudi takrat, če mat; otročka, ko je star že čez šest mesecev, hrani le s svojim mlekom brez dodatka druge hrane. Ta dodatna hrana naj
vsebuje sadne in zelenjavne sokove ter kašo iz pšenične moke. Tudi otroci, ki se stalno zadržujejo v mračnih stanovanjih, obolijo na rahitisu, zlasti še takrat, če jih ne nesimo nikoli na svež zrak in sonce.
Zapomnimo si torej, da nastane rahitis pri otrocih, kj se slabo hranijo ter so redko izpostavljeni soncu jn zraku! Rahitis nj nalezljiva bolezen ter se ne prenaša. Otrokom moramo stalno dajati ribje olje, če ga pa otroci ne prenašajo, nam so na razpolago razni koncentrirani preparati, ki vsebujejo vitamin D v visokih dozah. Kadar se rahitis razvije v večji meri. je tudi njegovo zdravljenje težje, zaradi tega je torej najbolje in najpametneje, če bolezen preprečujemo. Kako lahko to storimo brez večjih težav in stroškov?
Ce hoče mati obvarovati otroka rahitisa, mora paziti nase že med nosečnostjo in tudi med Časom, ko doji. Pametno mora čuvatj otroka, zlasti v prvem in drugem letu življenja. Ko je dete še v materinem telesu, se hranj s krvjo matere. Iz tega torej sledi: kakor se prehranjuje mati, tako se hrani tudi dete v maternici, Ce mati gladu« je. tudi dete ni sita Znanstvena raziskavanja so pokazala, da rode žene, ki so se v svoji nosečnostj slabo hranile, otroke, kj so podvrženi rahitisu. Se bolj važno je, kako se hrani mati v dobi, ko doji. Uživati mora poleg navadne hrane, na katero je navajena, mnogo zelenjave in sadja ter jajc; od časa do časa je tudi potrebno, d( spije nekaj žlic ribjega olja.
Dr. S. S.
In moška moda?
Čevlji s kapico in zadnjim delom Iz aligatorjeve kože. (P« da ne boste mislili, da vam mi take čevlje pri poročamo-!)
m.
wM mm.
Wmw
»Ms////.'
mm
'///'■	''mmm''	mm	w///a	mr/mmm	m///	wm	'mmmmM	wm
IlUIIUItllllllllllil llllll I liti II11 HiHil i i lllililllllllllllllt IIIIJII lllltlltll i:,	••Iitililllillllllllillllllllllllll llllllilllllllllllllllllllllUlIMllillllliillilllllUllllilillil  .     i i 11 [ 111111 i 1111111111II1111 i 11111 i 1111111111 i i I ii 111 i: 111! i li 11111 i! i 1111111111111111'
Učimo se jezikov!
«L'a fiera letterarja*. italijanski tednik za k.nj ž vnest, umrtnrsi in znanstvo, je v svo-•'ji Številki z dne ta. t. m. obrav-< naval vprašanje učenja tujih jezikov na italijanskih šolah.
- Ker je ta pr ! m. važen tu-■ di za nas. hočemo podati krat-
- ko vsebino članka.
Avtor se pr tožuje, oa je mnogo Italijanov, ki ne znajo nobenes- tujega jezika. Nato piše: »Nič ni vega, da P' u-čujejo tuje jezike v naših šolah slabo in malo. ali recimo pajši slabo kot malo. Ko se uči naša mladina n; jmanj po dve ali tri ure tedensko že štiri ali več let, končno ugotovimo, da je njeno znanje jezikov zelo majhno ali ct!o. da ne pomen, praktično nič.
ZAM bo treba
politično
in organizacijsko
utrditi
Prejšnji teden je bila važ-na seja mestnega odbora Zveze antifašistične mladine za Trse, na kateri so Hani razpravljali o delovanju mladinrks organfzaci-je v pretek’ m letu t.er o nalogah v letošnji poslovni dobi.
Na. seji so "dani odbora po^e? drug aa tudi kritizirali nekatere napake In nepravilnosti. ki so dovedle do tega da j? Z.’M kot or-gan:zacija v nekaterih krajih organizacijsko in poli* tii no popte ’ !
Jasno je. da to v tekočem letu treba take napake popraviti in storiti vse, da se ZAM zopet organizacijsko utrdi in da se Cim večje število zavedne, mladine vključi v politično življenje. Problemov, k1 jih ima mladina nič koliko, se bo treba resno lotiti ter bodo morali mladinski aktivi s ■pomočjo vseh mladincev ln mladink takš rpfašanja uspešno reševati.
Poleg problemov organi-zacijsko-političnega značaja je mestni odbor načel tudi vprašanje praznovanja I. maja in s tem v zvezi tudi telovadnega nastopa.
V diskusiji so odborniki tlato govorili o kultumo-prosvetnem delovanju mladine. da1 j e o slovenski dijaški mladini in o akcijah trenutnega značaja.
TaJn'štvo mestnega odbora ZAM bo do prihodnje 6eje izdelalo podroben prer gram delovanja mladinske organizacije na političnem področju, istočasno pa bo pripravilo osnutek programa za vse ostalo življenje mladinske organizacije, ki ga bodo ‘lani mestnega odbora nato prediskutirali.
.Ni redek pojav,'da celo vse-učiliščni profesorji slavnega imena ne znajo nit; besedice francoščine, jezika, o katerem vsi Italijani mislijo, da ga znajo«.
Zakonski osnutek o šolski reformi, ki ga nameravajo predložiti italijanskemu parlamentu, predv deva poučevanje enega tujega jezika v srednjih tehničnih šolah in izključuje ta pouk na ostalih srednjih šolah. Izjema je pri klasičnem študiju, ker na licejih n-j bi se dioki učili enega tujega jezika, ,n sicer šele potem, ko bodi: prekoračil; 15. leto, ter le malo Ur na teden.
Clark- r k temu' Pripominja: »Radovedni ~m \ kako se bedo bedeči italijanski prefe-sionisti, diplomat; in znnnštvemki. torej razumska elita, krAali v rvet.u, kjer sp vse gospodarstvo, življenje. kultura, napredek prepletajo in spopolnjujejo na medraredni osnovi ter postajajo odnosi med narodi vsavda-nji >n so bistveni tudi za uspe-vanje pcsamezn:ka».	’
List «Giomale dTtalia* je razpis?] o vprašanju učenja tujih jezikov anketo, v katero so posegli znameniti ljudje. Podpisali so posebno izjavo, v kateri navajajo, da ie v «stol 1 u rad a ih Mal., za vsak P klic in drugo delovanje — politično, znanstveno, književno, trgovsko. industrijsko — nujno potrebno znanje tujih jezikav. Ker so Italijani v tem pogledu inferiorni vsem ostakm civiliziranim narodom, zato za-h'evamo da mora priti v no* vi učni načrt vi' h srednjih šoj učenje tujih jež kov in da morajo poučevati le jez’ke in njihovo _ knuževnost zares kvalificirani. d^bro pr oravljeni profesorji in ?■ pedagogi, ki znalo tuje jezike sem- na vid»z izdajajo z -'koslr v* ce m-dtem k- v re*niei nisr.l*
T'ko govorijo Ttaliiani o sebi. Na tem mestu smo Že pisa-d? je b!la vselej prednost i-i odlika Slovencev, da so znali v-č ie7:k' v Zrr-d* teka sinu spod' urli našo rliake naj se z. vso vnemo vržejo na učenje k-jih jezikov. K temu dodamo: No oziraimo se na tržašk-, di-iako ltalijanrke narodnosti, ki še danes odklanjajo učenje slovenskega jezika, čeprav bi se ?a lahko navadili mimogrede. Zooie je naš jezik nač jezik «šč=vov ln manjvrednega naboda«. V*e leno 'n prav. nai kar ostanejo v «slavi» materinega jezika. Mi na se učim« n» samo italijanščino, rnmpak tudi angleščino, francoščino in vs^j še enega slovanskih jezikov.
Dijaki in dijakinje s trgovske skem
šole so v petek popoldne obiskali našo tiskarno; pri rotacij-stroju so se pa še fotografirali
Kako
se vedeš po cesti
MLADINA PO SVETU
izbrala za ilustracijo Andersenove knjige.
* # *
7ONE BATAGELJ
MALA KUHARICA
Naša mala Mira v pesku kašo. zbira v majceno toiVce ritkam za kosilc?.
Rekla ji je mama------------
Pa ne more sama oa pokliče hlapce mule, urne vrabce,
Tam so se rol kali — brž so, brž so pikali, k^šo pozobali.
Miri se smejali.
«Gi'di, grdi požeruhi, kaj naj skuham Zdaj na juhi? Kaj bom dala pitkam jesti, ko začnejo jajčka nest'?
Prazno, prazno je torilce — kaj bo danes za kos-lce?»
Opazoval sem te neko< z okna, ko si se vračal do-mov. Zadel si se ob neko žensko. Pazi bolje, zakaj tudi na cesti ima <lovek dolžnosti!
Vsakokrat, kadar srečaš slabotnega starca, siroma' ka, žensko z otrokom v 'naročju, pohabljenca z berglami, nosača s tovorom, v žalno obleko oblečeno rodbino, se jim vljudno umakni! Spoštovati moramo starost, revščino, materinsko ljubezen, pohabljenost. delo. smrt.
Ko je kdo v nevarnosti, da ga povozijo, potegni ga proč, < e je otrok; opozori ga. če je odrasel!
Ce srečaš otroka, ki je sam iti joka, vprašaj ga. kaj mu je! Ce je starcu padla iz rok palica, poberi mu jo!
Kjer se dva pretepata, se umakni in ne prisostvuj predstavi surove sile! To žali srce in ga zakrkne.
Nehaj se razgovarjati s tovarišem in ne smej se, če nosijo ali vozijo mimo bolnika ali morda celo umirajočega ali če srečaš mrtvaški sprevod! Sočutno zrt :na slepca, mutca in podobne sirote! Spomni se vedno, tla hodi mimo tebe človeška nesreča!
Pogasi vsak goreči ali tleči predmet, ki ga najdeš na poti, da bi kdo ne trpel škode!
Vljudno odgovarjaj tujcu, ki te vpraša za pot! Ne smej se po nepotrebnem, kadar gledaš komu v o-braz! Brez potrebe ne tekaj prehitro, ne kriči! Pazi na cesto!
Izobraženost naroda sodijo predvsem po vedenju, ki ga kaže na cesti. Kjer najdeš surovost na cesti, jo bo< našel tudi v hišah.
Mednarodna organizacija za
zaščito otrok v K pe.il.agiu' je razpisala natečaj za ilustracijo pravljic danskega mUdin-j skega pisatelja Kristijana An- i dersena. Jugoslovanski zvizni pionirski svet je povabil vse pionirje, da se udeležijo tekmovanja in ilustrirajo Andersenove pravljice, ki so izšle v prevodu. Vsem pogojem je v Sloveniji ustrezalo 51 risb, Ki so jih poslali v Beograd, kamor so prispele tudi risbe iz, vstalih republik. Komisija slika-jev in pedagogov je pregledala vsa pri-sptia čela in izbra!a 56 najboljših ii-D. P.i nateč ju sodflu e 34 držav. Po končanem natečaju bo danska organizacija priredila posebno razstavo otroških risb, od katerih bo najboljše
Svat za kulturo in presveto v Novem Sadu je sklenil, da uvede za srednješolske dijake
enotne čepice in druge znake, ki naj bi vplivali na dijake, da se bodo dostojneje vedli na ulici in v odnosih do starejših. Poleg čepic bodo dijaki nosili na zgornjem delu levega rokava tudi posebne znake svojih šolskih zavodov z morebitnimi posebnimi znamenji.
V Zagrebu bodo- februarja odprli kino «Kosmaj», kjer bodo prikazovali samo znanstvene, kulturne in poučne filme. Organi-'t-sijc	rrcvzelo pod-
jetje «Poučni li'm», k; je Izdelale že okrog 100 sv: j ih in priredilo več tujih filmov p; učnega značaja. Cene bodo tržite, :ako da bodo predstave dostopne vsem. Dopoldne bodo predstave za šoisko mladino v skupinah, popoldne pa za druge obiskovalce.
Predgovor k brošuri
"DRUSE
MIRKO
//
Ecome, soti qva di novo, Mirko Drek ex Rafaguna fio cichche in rumuna mi je nato per nazaj.
Mi ricordo tante volte mio pare mi ga dito: <tfiG gvarda per profito tvto altro je un dreck!»
Per jortuna ga trovado a Trieste manigoldi che mi paga tanti soldi gvando serivo per zakaj.
Scriver prasaz e jebenti guesto mia je cultura (per Rossetti gran bravura che no parla che taljan).
Qvando je crepd Benito anche Mirko Drek tremava per rumunska suva glava che gaveva nero glanz.
Ma burasca je pusada, je vignu democrazia che per meti svinjaria come duce ga lassa.
Deso no ga piv. paura de zavezniška vendeta come gnanca de prekljeta epuracija mision.
E cusi mi serivo verze per jornale <-Popardela > che je jovine sorela de la iCoda de hudich».
Dopo anca serivi libri per taljanslca signoria che con splosna amnezia cul e glava ga salva.
Signoria che ga bile contro crico e Vimpendenza legi solito semenza dove che si pol s’ciavar
Ben, bon, Mirko je su gamba, basta che no cali slavi che con ratapalz po glavi mi darči e brza v rit
MIRKO DREK
Delegacija mladinske socialistične internacionale je prišla
za deset dni v Jugoslavijo, da spozna življenje in delo jugoslovanske mladine ter socialno izgradnjo Jugoslavije.
ZA BISTRE GLAVE
li«* iiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiniiiiniiiimiiiiiiiiuiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi.imiiiiiiiimiiltimiiiiiiiii <iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
•asa m
8. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja, 9. ljubitelj tuje lastnine, 10. pogorje v Zadnji Indiji, 11. moško ime, 12. antični junak, 13. del noge, 16. zavetišče, 17. poslanec, 19. moderno orožje, 22. francoski revolucionar, 23. dragi kamni, 26. bolezen na -Vlmi; bersa, 28. vrsta vrbe, 30. zidarska ŽHta, 31. človek, ki ne kaže nobenega zanimanja, 32. žig, 34. proštor, mesto, 35. literarna tvorba, 36. čok, 37. gorovje v Rusiji, 38. vojaška stopnja (množ.), 39. čista teža (fon.) 41. srbohrvat. ski veznik, 32. boginja prepira, 43. afriški' ptiči. 45. ju-gosl. šahovski mojster, 47. doba, vek, 49. romarski spolnik. 50. vas prt
JiUiztuihii
VODORAVNO: 1. prerijska pokrajina v Kanadi, 8 tatarski poglavar, 14. vojskovodja Zahodnih Gotov, ki je 1. 410. zasedel Rim, 15. otok ob Avstraliji, 18. oglas, razglas, ki se hitro širi, 19. znanstvene trditve, 20. duhovniško oblačilo, 21. mala arabska kneževina v Arabiji pod britanskim protektoratom, 22. glavno mesto na Filipinskih otokih, 24 maščoba, 25. kemični znak za aluminij, 26. prekop, preliv, 27. medmet za poganjanje konj, 29. javen nasad,
30. pijača, 33. predlog, 34 otok v Sredozemskem morju, 36. komunistična partija, 37. pameten, načitan. 40, pokrajina v Avstriji, 42. zanos, polet, 44. ječmen s fižolom, 46, vrsta ovac v Južni Ameriki, 47. muza ljubezenskega pesništva, 48. pokrajina v Turčiji, 50. kemična prvina, 51. figura zanikanega nasprotja, 52. mesto na Japonskem, bombardirano z atom. sko bombo.
NAVPIČNO:	1.	količinski	pri-
slov, 2. španski pesnik, 3. nekdanja britanska kolonija v Južni Afriki, 4. država v Aziji, 5. prislov, 6. vzdih, 7. grška boginja,
Ljubljani.
REŠITEV
VODORAVNO:	1. oče, akord,
sin, 2. solo, orto;-3. ab, Dalibor, ol; 4. uteha, agava; 5. glas, čut, vaza; 6. lakaj, razen; 7. april; 8. Solun, odlok; 9. Adam, pop, riba; 10. ožine, lovna. 11. ml. resnica, Dr.; 12. Mate, sera, 13. hči, oktet, alt.
NAVPIČNO: A: Oka, glosa, meh; E: bula, odol: C: «s, takelaž, mi, C: Odesa umiraj D: Alah, Jan, neto; E: kolač, pesek; F; utrip, G: robat, pliše; K: drog, RLO, ocet; I: trava, drvar; J: so, vazelin, a a; K: oaze, obad; L: Nil, Ančka, rat.
m
usena istiha
Predsednik Senata v Kirnu, De Nicola, je ponovno podal ostavko na svoje predsedniško mesto in jo nato po nekaj dneh odtegnil).
GRONCHI :	Prav	veseli
me, dragi De Nicola, da je zopet vse v redu in da si ostavko odtegnil.
DE NICOLA: Motiš se; jaz sem v večni ostavki.
GRONKI: K,ako to? Saj si vendar izjavil...
DE NICOLA: Razumi me! Zdaj sem podal ostavko na svojo prejšnjo ostavko.
* •* *
rolka ne priznana plemenitosti
A.: Ko se je te dni rodil egiptovskemu kralju Faruku sin Ahmed Fuad, je angleški kralj napravil res plemenito gesto in mu poslal brzojavne čestitke. Vse evropsko časopisje je o tem pisalo.
B.: Ampak azijski tisk je o lem molčal
A.: Čudno; kaj naj to pomeni?
B.: Najbrž Faruk ni pustil brzojavke skozi Sueški kanal.
■k *
lllasno skrhi
(Listi javljajo, da bo čez 40 dni znova začel proces proti sleparskemu menihu Cippico).
PRVI PODTAJNIK: Procesa v Bologni in Rimu sta se končala, a proces Pisejotta se tako vieče, da nikogar več ne zanima. Zima pritiska, s čim bomo narod premotili?
DRUGI PODTAJNIK: Zdaj borno 40 dr.j najavljali proces Cippico. Med tem se bo zima končala, sonce bo zasijalo in upajmo, da nam bog pravočasno nakloni kakega novega zločinca.
* # *
.1 Ul A
jdie-
PEPI
Draga Pepa!
Malo danes je zabav, je zato pa več priprav:
Po vsem svetu, kar je mlado, uri se za Olimpiado.
Telovadci in tekači, rokoborci in skakači, kladivarji in kroglači, in plavači in veslači vse pripravlja se in vadi, vsi na Finsko šli bi radi.
Vse sedaj se $ športom batn, vse je v mrzlični pripravi, vsi gojijo nogomet in košarko in kriket, ta prt smuku ne bo manjkal, drugi se bo raje sankal, ta pokazal bo svoj slalom, drugi pride z bassbalom, ta bo sprožil skok v daljino, drugi plezal bo v višino, ta bo tekel dolge proge, drugi svoje hitre noge na sto metrov bo zastavil, tretji s hojo se proslavil.
Tudi tam, kjer ni denarja, vse s pripravami se ukvarja. Ce država ne bo dala, bo mladina pa nabrala.
Tekma ostra, srborita. a obenem plemenita se na ta način obeta med mladino vsega sveta.
C e na delu je mladina, mislite, da spi starina?
De. po svetu se ozrite! Vidite jih, starce zvite, generale, diplomate, golobrade in bradate, plešaste in sivih glav. barv različnih in po:tav, premetene in nakazane,
z vsemi ažavbamiu namtdt* Kak se sklanjajo nad vedno premišljujejo, in se posvetujejo, kje bi našli novo krizo‘ j
Naj so kakor gliste suhi, naj so bačve jim trebuhi, naj so taki al’ pa taki, severnjaki a’ južnjki, v enem so si vsi enaki, ena misel jih navdaja, ,i ena iilca jim nagaja:
Da orožja bi nabrali vedno več in svet
prom na skrajni rob pn
ejr>*
To za njih je — Olimp
Istočasno, ko mladina sanja le o tekmi zdrap,
Pa zakrknjena starini ,	,
snuje nam pokol j krvav:-
P epa moja, kaj bo z če človeštvo se ne rdro**"
Kdor je zdrav, naj dvigal . Šport in vojna skup ne Ir'
S tako Olimpiado dvoj0°
položaj bo nemogoč. ., vvr
Z:rjo šport in doli z Od orožja roke preč!
■v*
Zupan, ki je in
ji
MIHEC: Ti, Jakec, tu j nama v tržaškem mag^J
tu so bili že vseh vrst J pani. ampak takšnega k0*
n n vl/vl I	-M	J	V-.	*	M	f|'/V
Bartoli, še ni bilo. To je' župan, bi je in ni.
JAKEC:	Kako	to
Mar ni pravi župan?	i*
MIHEC: Je, a niso ?a volili Tržačani.	«y
JAKEC: Pa je vsaj on žačan in Italijan. . Ro-
vinja, ki je vrhu vsega | daj v Jugoslaviji.
JAKEC:	Ampak	eno	^
drži; gre vsak dan k ob*1^ I
lu-	-	sitf
MIHEC: Seveda, zato * •
Slovence sovražiti in P j»;
ge prelamljati — vse nw
sproti odpuščeno.
iznajdhe
na tekočem traku
PROFESOR IVANOV: Poživiti moramo propagando in prit; na dan s kako novo iznajdbo. kjer imamo prvenstvo. Kaj praviš, dragi tava-rišč, če ni se lotili giljotine? To'je bila vsekakor zelo ko-' ristna iznajdba,
PROFESOR SEMJONOV: KiAsna ideja! Toda kam bomo dali Sibirijo?
•* * *
Klinec in Jakec
MIHEC: Vse kaže, da so zastrupitve v tobačni tovarni na dnevilem redu. Kaj je neki temu vzrok?
JAKEC: Vidi se, da nisi kadilec. Ce bi poznal tobak «Nazionale», ne bi tako vpraševal.
ITALIJANSKI SLOVSTVE NA ZNAMKAH
V vsem italijanskem preporodu 19. stoletja prevladuje lik Giusep. pe Mazzinija (1805-1872), in ne samo zaradi tega, ker je bil kot neki apostol in vzgojitelj Italijanskega naroda, ker so njegovi Ideali postali-ideali vseh italijanskih rodoljubov preteklega stoletja, ampak tudi zato, ker je globoko zaoral na področju literature. O Mazzinijevih delih vemo, da je spisal mnogo, sicer ne v debelih knjigah, a v številnih bro-
i*i '* i?
mali oglas
Iščejo se dobre strojepiske, ki bi rade dobile stalno službo. Ponudbe na Komisijo za premirje v Pan Mun Jomu (prej Kesong).
Surah in člankih. Ce hočemo videti, kaj vse je obravnaval, nam zadostujejo nekateri naslovi: «1 doveri deU’uomo» (Dolžnosti človeka). «Del dramma storico« (O drami zgodovine), «Filosofia del-la mušica* (Filozofija glasbe) in «Parallelo fra Byron e Goethe* (Vzporednost med Byronom in Goethejem). Filatelisti se ga spo-
minjajo zaradi treh znarnitt bile izdane leta 1922 ob P® rJji  	]n	*	-*i
letnici njegove smrti
ene znarpke za 20 lir iz ,nic* i.«’.	  m	obieuhn
ki je bila izdana za III. 0 .kaz*s republike, na kateri je Pr* p Mazzinijev spomenik, ki S° *	,
daj odkrili v Rimu.	j*
Giosue Carducci (1835-19^^^1 bil vzgojitelj, moralni in,Pt^4ieS*t' vodja Italijanov v zadnjih^ ^
letjih preteklega stoletja
On K
stavlja — v nekem Porn®n,jnsli(
sede — celo obdobje
kulturne in politične	pjr
Pravi obraz dobe se je zde1	^
gova zdrava polemika pr0«j(j°’ mantični sentimentalnosti. T-ga#* va dela so zbrana v več z ,jit. mladinske pesmi so zbrane ^ venilia* (1860) in v «Levi* «" via» (1871). Pesem «L’inn« %)) tana* (1863) pa znači noV«rul(. Carduccijeve miselnosti. 3 zbirke so:	«Giambi	ed
(1867-1879), «Rime nuove«'
1887) in «Odi barbare*
(1877-
Njegov portret je viden n* ki za 75 cent. iz leta
ja v korist društva ziDantc Tako smo končali ta J1 j|tr stični pogled na italijansko m
raturo. Kot smo videli,
ČUDOVITA POTOVANJA IN
LAŽNIVEGA
ir
I
n
liJ
ze precej italijanskih slove ^ nikov ovekovečenih na ta ^ ji
Skoda pa je, da se Slovenj moremo postaviti in tem PJJslf
11itKtrira : B. GROH
VIII.
i
S svojega potovanja v Anglijo se dobro spom.njam, kako smo se zaleteli v veliko skalo; začutili / smo strahovit sunek, potem pa vrgli v morje sidro.' toda r.iti no 50- sežnjev globine nismo nesli dna. Pri sunku smo zgubili krmilo, en jambor se je razklal na dvoje, dva druga pa sta se zrušila z velikim truščem na palubo. Nekegp mornarja je vrgl« tri milje visoko v zrak, vendar ga je prisotni,st duha rešila; zgrabil je letečega žerjava ta rep. ki je mornarja odložil na ladjo.
2
Ob sunku smo se vsi zaleteli z glavo ob krov, jaz pa tako močno. da m. je potisnilo glavo do želodca. In preteklo je precej časa. preden je prišla na svoje mesto. Velik strah nam je povzro. čil tudi velikanski kit. Ležal je na gladini Oceana in se sončil. Ko pa smo ga zmotili, je začel udarjati s svojim velikanskim re. pom ob bok ladje, stisnil med zobe sidro, pritrjeno na krmo in vlekel našo ladjo več kot 60 mili daleč In pluli smo neverjetno hitro.
Kam daleč bi nas bil pripeljal, da se r*ii pre. trgala vrv sidra; tako je kit zgubil našo ladjo, mi pa sidro. Ko smo se vračali v E-vropo, smo naleteli na istega kita in na istem mestu kot nekoč, toda plaval je mrtev po morski gladini. Ker ie bil preogromen, srn« ga mogli le del vzeti s seboj. Odsekali smo mu glavo, jo na svoje veliko veselje razrezali našli v njej naše sidro, iz votline nekega zoba v spodnji čeljusti pa smo potegnili več kot 40 sežnjev dolgo vrv.
iu saj je sorazmerno b}3 40& venskih clovstvenlkov bi!° fl daj upodobljenih na znamk* o tem kdaj drugič.
NOVE ZNAMKE ^ Finska: Propagandne znamk* (
Skoraj sem pozabil š svojega prvega poto-var.ja povedati nekaj, kar bi lahko bilo za vse usodno. Ko nas je kit vlekel, je v kadjo vdrla voda, ki je malone povzročila vtliko nesrečo. Vse črpalke ne bi preprečile, da bi vsi ne utonili, da nii ni padla v glavo najsrečnejša misel tega sveta Ko sem izmeril velikost odprtine, sem* pogumno sedel ranjo kar oblečen in posrečilo se mi je, da sem jo zamašil. Pciložaj v katerem sem bil. ni bil prijeten, toda na pomoč mi’je prišel strojnik in me rešiL
iei»
XV. ohmpiado. ki bo to ""[pF Helsinkih. 12 + 2 Mk„ rožast* valni skakač); 30 + 3 MK., IL. ; modra, (stadion v Helsinki Vr Francija: Spominske za 'j,' letnico rojstva Gcorgesa ol) j ceauja, državnika. Na znaI%)<, njegov portret: 15 frankov* **	;
rjava.
Spominska za četrto stol«,-T ^
rjava-rumena-vljol*
zgraditve gradu v Clos vo1;
Na sliki frankov.
Nemčija — (Vzhodna del
1951. Na znamki sta dečka. ^ ogledujeta filatelistični ' pF pod očetovim vodstvom: * nigov, sivomodra.
Nemčija — (Zapadna
na republika): Dobrodelne p|f
..  _________________________
ke za zimsko pomoč: ■*+ (d**!
niga, rjava (Sv. Vincenc de
li); 10 + 3 pfenigov, zelen?’*|A Bodenschvvingh); 20+5 P1
Nekega dr.e sem skoraj utonil v Sredozemskem morju. Kepal s6m se blizu Marseilla, ko ml je priplavala nasproti veliko riba, ki je že odpirala lista, da me požre. Pred seboj sem že videl smrt! Izgubiti nisem smel minute. V tem mi je prišla na misel imenitna zv.jača. kako naj neopi Imo zaplavam v ribo. Napravil sem se kar najbolj majhnega, st snit kolikor mogoče glavo med ramena ter roke k telesu, tako da sem se U>hko zmuznil sko. zi čeljusti ribe in prišel nepoškodovan v pjen želodec.
6
Ko sem se priplazul v ribin želodec, me )e cbd la pop lna tema, obenem pa sem začutil neznosno vročino. Ta položaj ne bi bil nobenemu prijeten, še manj meni, ki sem znal ohraniti v vseh n zgodah mirno kri in b.l iznajdljiv v najtežjih jr. nu k.h 7at0 sdaii sk*enil, dp čim p.ej zbežim od tod. Sklenil sem, da prizadenem telesu svojega gostitelja hudo bolečino; začel sem skakati, plesati in sploh sem se vedel kakor razdivjan norec; saj ie bil prostor. v katerem
sem
bil zaprt, dovolj velik.
2ival &e j® zač«la razburjati, tuliti, ječa-
ti ir- se dvignila visoko iz morja. Pbsadka
ladje, ki je ravno izplula iz luke. je ob tem. nenavadnem prizoru ustavila ladjo. Mornarji so napadli kita in ga kmalu ubili. Ko so ga privlekli na obalo, sem se začel bati, da bi tudi mene ne razsekali obenem z živaljo. Zato sem s*e postavil točno v sredo želodca, toda pomiril sem se. ko sem slišal mornarje, da ji bodo najprej razsekali trebuh. Cim je prodrlo, malo svetlobe, sem za." čel vpiti na ves glasi
¥
rdeča (Elsa BrandstrornR .fjp svetlomodra <**
pfenigov.
Ne morem vam popisati začudenja mornarjev ir* drugih ljudi v trenutku, ko so zaslišali skozi ribino drobovje moj glas. Se bolj pa so strmeli, ko so videli, da prihaja ia notranjosti ribe živ človek in gol kakor naš praded Adam* Z
odprtimi usti so poslu-šali, mojo zgodbo. Po-
tem pa sem se okrepčal, se okopal in žel iskat svojo obleko, ki sem jo našel na obali.
kjer sem jo pustil. Ce se ne motim sem bil
jetnik v ribinem želodcu tri četrt ure.
vi
Pestalozzi).
Nizozemska: Običajna - „
korist mladini,	*.
"f-J
n». |f
rija v
zelena, (deklica ln
ter); 5+3 cent,___________
obnova); 6 + 4 cent, rJavJAjJ*' mornar); 10+5 cent, r£«,.
“ ' JeK«
(mladi vajenec); 20 4-svetlomodra (meščanska
Madžarska
Spominske na <<Df.aIiKl 1 de*. 60 filler, modra )‘“h(,t» letala); 1 Forint, rjava tP Jg) sovjetskem paradnem m*
Isti dve znamki
Čanja.
Sovjetska zveza .„,,])« ^ '
Spominske na sklad* ^ rt ljabjeva in Kal.innikmf■ Ktftr pejk, rjava, (Aljabjev); 4°	>
črna (Kallnnlkov).
Priložnostne na cev*. 40 kopejk (grb 1P 4) “
padalcev), 60 kopejk l* romodeiisti),
mmi
Miigiifcj
rnfairr
<#K	^	ii	-	f
$« čakat.
J (vf ‘
•*... .•--o-,,_<S,
NEVERJETNO TODA RESNIČNO
Preveč gorostasna iredentistična razsodba tržaškega civilna sodišča, ki jo je moralo prizivno sodišče razveljaviti
pravna revija «11 bro „„ dano)1’ ki ie ZEld do* Pm,,Zl eyana ter zaradi tega v jlUi 1* krogih tudi uživa za-'e" med, je v svoji februar.
ski številki iz leta 1951 ponatisnila sodbo, katero je razglasil tržaški tribunal dne 26. oktobra 1950; opremila jo je s temi-le uvodnimi podnaslovi:
Ko^5ONSKA ZVEZA — ZAPUSTITEV SKUPNEGA ZA-r,>.„?KEGA BIVALIŠČA S STRANI MOZA — PRESELITEV
LOČITEV ZARADI KRIV-
0\Wd*;,ua HlVALISCA S STRANI CEM02a *ZELEZNE ZAVESE*
,ahkoai*IOV0.l^na **Pustitev skupnega zakonskega bivališča, ki ],alUan *cr*vdo za l0^itev zakona,
neupravičeno preseli v
}e dana, če se mož — cono B Svobodnega Tržaške-
Jj (VS. -	---r.~».vvuw	»	VVUU	*-*	U	V	VJ	UUUUC|«I X k
®°toč • ^amor ž*ni. ki je tudi italijanske narodnosti, ni to* e	možu	glede na z nane materialne in ideološke po-
krajin ki leži onkraj tako zvane uželezne zavese*.
frto° Podnaslovih sledi, pod inenJO'* pripomba uredništva ^nvane revije.
vredna ie gori na-
t st>dba trž' škega tribuna-rl 7? prinaša odločitev v poln,’	zelo	delikatna in
a»tualne zanimivosti*.
sodbe bodo takoj ti®' Mnenju. da je ta sodba . .a aktualne zanimivostih, čufari ba pridružiti; toda iz nun, r^fovga vidika: Ta sodba e\ ka'-° ”« široko se je Saiirf- }a'na dnevna proj.a-tiK;? .nekih italijanskih, p l'-4 j drogov, TnKc na široko, poteon*-€V!ai trenutno, ne 1 ?® seboj trezne, ugled, ter w/,t>isoko ccnjene sodnike reviji tu<*‘ resno strokovno
»eij? ^Melj sam vdi, evo be-fcoiiim,*°‘*be> ki ja podajrm v °r mogoče poljudni ob iki:
treba v prvi vrsti ki .. Iahtevo	tožite'Jice (žene),
ltv	za tem,	da se izreče loči-
iivt K*'?03 zaradi izključne mo-"Mvom U(ie‘ Fna okolnost, ki je n° temeljne narave, je v tam. , nesPorna in neoporek-na: •s® V,da -e	toženec po 18-Iet-
Sjn	zakonskem živ;je-
lohrn |„._2a “nsertno, da se v ok-preseli v cono B poz:-nem že o, naj mu sledi
v’!,? <**■><
'S°vo novo bivališče.
in nr,£, ®*a Je treba proučevati voiw , ati’ ®e gre tu za samc-5{j'(t|~®ustitev skupnega bivali-*» obli-., clv- zak.) ali pa samo »i v 0 preselitev, katera že-Saljj, J**® čl. 144 istega z?k na ^lovn **• da s,edi mcžu v Oj„ “Ovo bivališče. stbt ^?r bi bil lahek in sam od v #orm->,an’ ie bi se to pripetilo •ih d,:,!?'11 čajovnib in krajev-kak°r Jlh 2akOD obstajale take prili-'"'»on- “ru 1947, bi bil mož po-k, ®Pravičen, da prenese f^HeJ t ’^išče In svoj poslovni
M*
oli kraj, ki bi bil -/»tj v*oi mnenja ugoden in * <>i tSi_aružino' in dolžnost
. Ioa» “**’ a* ™u **««•
^ in »fkono<l3jalec ni I^etivid«. •Us, !•“ 01 mogel predvidevati pri-«aieM vsled velike vojne na-Stbn,,^ v*em svetu in — v po-#a j. ‘»lostni in težki obliki — ‘“'Man “siem izmučenem (tor-jT ‘“shno) ozemljn. is ^®ogoče namreč oporekati, J* Evropa po zmagi demo-hi Sj ®ad diktaturami nadejala bm^elela dolge dobe mirii in & * ®ed narodi In da je ta *°tov ^0pa vsled ideoloških raz-s”Utrat? Tsled vzrokov, ki jih Je jezuiti!* močnejše od volj« po-jKJttv » * doživela izrazito raz-l|iodn 5ve cwii: komunizem na T» 1 ’ moltraclJo na Zapadu. ’eUl( ortif€v ni 5311,0 povzročila ^Sst. m mt<1 obema, stranka. f,J po- j aa je, kakor znano, sko.
.0Dla onemogočen vsak ** takn *tlk, ni samo ostvari-ohfŽVano »železno zaveso* N, tetavZ*. vplivnima področje-na5 ■*' tu(Ji poostrila ideo-”<lvrje ,protJa med narodi, ki so H u; a 1 enemu in drugemu re-?*•«{, fa - to je dozorelo tako Z^ini J* *e ves svet nahaja v 0 Bim1*' *“ strahu pred
i BlMn:
»*f|Be,>rf1<l:mo na podrobne oko-
Ak„ "'nar°dno katastrofo. u? *o r
ravno tako splošno
"'ovrgljivo dejstvo, da r^»tti| 'n' konec zadnje vojne , Ju!ijski Beirečiji narod-iJ« ii?°re in razprtije, tako da AJmta med režimoma 6itL?ktatii nim Jugoslovanskim in fc. "i) ' .'m ital'Jansko-zavez-t.y ob-lf družilo še nrsprotstvo 0, 9U ,®a narodoma, ki si od-!jttn	*t	nad celotnim
S' Xo*u ‘e*a ozemlja v dve k.0. J* n i ar‘sko in anglo-ame-vari,a iz gori na krat-i °le	raz’cgov	nekakšno
°eUor^*. e*a tren a in vellke-
 HCU A in vcunc-
!n V ''ni w Kdor je živel in ži-„ Sietu Ko,u naše stare Evrope laJe 'er P°'ožaj č'm objektiv-
J.'	«l.aj	C1U	OUJCRUV
i,	a	*0dv^no	od	simpatije
daiLIa«o (lrugi režim, za eno tu °J*8a Rodnost, bo lahko brez
<£	da J' med obe
loCi H. s4al	prelom, ki Ju
v	e ka'er.U8° od	dru«e: prelom,
h, “a)hlijt| ®a le upati, da ga bo »Miti ( bodočnosti možno od-vL^Vrn«	med sosedna naro-
Po"' u» bratstva in, kar še ra2Umeva’nj®edseb°Jna sprava loju .
u'fn k*	prlde do te*a
»J?0 isti Sod*^a'	oMane položaj
b? vlJa	zbor vsled tega
k|e*b0(|nlh nri	ki golovo n,ma
seUai “erov v sodstvu in
C *nanstv»n mo*10 bitl l,red-■ r> Z!™'** razpravljanja,
»inenla j razPrav‘Janja, ll^ Zatrjui i lahko mirne ta ''Janka ie Priznava, da se
11(1°“ tako ltDamdarn'aVlJana' kl jt “oiina h. . ’ ne more v° hi.... a. la sledi	______
»a blvališč’i> ? *'edi moi“ v no*
((.“•'eselitev ** ** mož o*1’0*1 C1 T«alkMV •COno B» Svobod »hi v,-'»'o i ozemlja, ki Jo
Cstya. Naltl»»'°iVanska v°laSka d,,,0stm raii^ i idtoloSkl In nanj^ n'0rebltiiim*i ‘er nevarnost CUn>anjl , ‘tml represalijami in <» hnl kl «°-tti|., , »redst.v dokazi, da se ltjli*k°v, zare,Posluiule brez po-
t*tel«“k0' v n3UsraVitUje)o ženo V tj "a sJ K Pri,ner“ t>
> cOnn ... Sc hrani -i.,
fCr,°i ki* Je* „b„ranl sledili nožu le*«e	n	*ori	ozna-
»n,
to s« Je
c*tio'r“ le „ .	-------
er s. , en> bolj upravi-
'***. V danem
v con‘ B
lieiJskaV, Po»tlki b . ** Se ude)
L® se .“»osiavii, *!*ra Je prija-
6to*'ltai{?r*Jlamo '^“-Josos^ava) <V b„*"«ia	*	s»al	ati	kot
5ed‘tu'
nedi nekaj po-
drobnosti osebnega značaja in nato sodba zaključuje):
Samovoljna zap stitev skupnega zakonskega bivaiišča torej ni dana samo tedaj, če se mož za stalno preseli drugam, ne da bi vzel družino s seboj In se zanjo pobrigal, ampak tudi tedaj, če si mož samovoljno in brez teht ih razlogov izbere drugo bivališče, glede katerega Je že vnaprej gotovo, da mu družina tja ne more slediti zaradi neovrgljivih pomislekov in razlogov ***
Tako se glasi obrazložitev sodbe. Od običajnih člankov, ki jih stalno čitamo v tržaškem in tudi izvenitižciškem italijanskem časopisju in ki so seve. da narekovani in usmerjeni od določenih političnih struj ter zasledujejo posebne cilje, se ta s<yiba razlikuje samo po svojem elegantnem in izbranem slogu, ki mu gornji prevod ni kos. Toda vpliv časopisne propagande t. j. tiskane besede, ki ima vedno in povsod svojo moč, se ne more p ezreti, —
Seveda je bil vložen priziv. Državni tožilec ki je p,.t rakunu pozvan, da kot stranka sodeluje v ločitvenih sporih, se je Pri ustni razpravi postavil ob bok tožencu-priz vatelju. A višje sodišče (ApeUicijski dvor) je nato izdalo sodbo, s katero se gori posneta odločitev prve stopnje v celoti razveljavlja ter ženina tožba na ločitev zakona dokončno zavrne.
Poleg stvarnih razlogov zasebnega značaja, ki nas tu ne zanimajo, apelacijsko sod'šče odbija tudi gornje obširno razlaganje pi-vostopne sodbe, češ:
Sodni dvor ne more soglašati z mnenjem prvostopnih sodnikov. Tudi če je daleč od tega, da bi hotel opravičevati ali odobravati ravnanje ljudskih oblastev z italijanskim prebivalstvom cone B, Je treba vendar poudariti, da to prebivalstvo, ki tvori tam večino, lahko v coni B živi in se posveča svojemu delu. Pride se tja lahko v eni url, s Trstom obstajajo dnevne zveze m tako ni toč-
na trditev sodnikov prve stopnje, da tožiteljica ni mogla slediti svojemu možu.
Od sodnikov, ki življenja in uprave v coni B ne poznajo od blizu in iz lastnega izkustva, m mogoče več pričakovati in tudi nihče ni pričakoval. Toda sed-; ba je vsekakor postavljena na realno podlago tega, kar objektiven opazovalec lahko v Trstu sam ugotovi, ter je vsled tega pravična in brez dvoma predstavlja pozitiven prispevek k pametnemu, razumevanju in treznemu zbližanju med obema tu živečima narodoma, kakor si ga. v ostalem, rošteno želi tudi prvostopna sodb(i. — Vs fc kor se je razblinila v nič varljiva fata m organa, ki jo je nam na-sprotna propaganda Za trenutek pričarala nad tržaško sodno palačo:	sZelezna zavesan je
padla.
Dr. FORTUNAT MIKULETIČ
Mleko v prahu za siamske otroke - dar mednarodnega fonda za pomoč otrokom. UNICEF, ki deluje pod okriljem OZN, pomaga milijonom oirok po vsem svetu s vsakovrstno pomočjo, od brezplačnih šolskih kosil mimo obutve do protHuberkulcznega seruma. (Foto OZN)
OD GALLUSA DO ROMANTIKE
(Nadaljevanje s 4. strani)
vahnosti glasbenega udejstvovanja ljubljanskega mesta v 18. stoletju. Proti koncu stoletja je sicer ta Academia u-sihala in končno tudi utihnila. Cas je šel svojo pot, franccsKa revciuc ja je odmevala tudi na našem oztmlju in temelji, na katerih je bila zgrajena Aca-demia Philohar-monicorum so postali zastareli, neustrezni novemu času. Tako je bilo nujno, da se je povsem reorganizirala in se pojavila v povsem novj obliki. Leta 1794 je stopila na njeno mesto Filharmonična družba, ki ji je bila za izgradnjo tradicija Academia Philo-bamionicorum nedvomno dobrodošla, pa je vendar ob vs:m tem začela ubirati tudi nove poti, ki so bile skladne zahtevam m pogojem novega razvoja. V tej F Iharmonični družbi so ob koncu 18. in prvih desetletjih Slovenci in Nemci Je razmeroma složno sodelovali. Nacionalne razlike jih še spočetka niso preveč motile, in šele ko se je bližalo 1848. leto, so postajale vedno večje ter so končno tudi privedJe do popolnega preloma, V samem začetku pa ta nasprotja je niso bila izostrena, kar dokazuje tudi dejstvo.
Rokopis lz Kranja (1- 1491)
da najdemo med člani Filharmonične družbe znamenite Slovence iz "-reperodnih vrst, tako tudi Zoisa in Valentina Vodnika. V prvih desetletjih obstoja je namreč bil vodilni cilj Filharmonične družbe negovanje	glasbene kulture,
njen dvig in razmah, pr Ugoditev ravni in nazorom novih glrsbenih gibanj. Ta družba Si v ta namen osnuje najprej godalni kvartet, kasneje orkester in zbor, tudi poedine instrumentalne razrede, v katerih si poskuša pridobiti nujno ootrebne poustvarjalne kadre. sodeluje v zbirnnju narodnih nrpevov slovenskega etničnega ozemlja, r-omaga v ustanovitvi prve javne (državne) glasbene šo'e v Ljubljani (1815). na svojih koncertih izvain dela Haydma. Mozarta. Beethovna in drugih pomembnih mojstrcv druge polovice 18. in začetka 19. stoletja, Tako postane v°dilni činitelj luibljanskega glasbenega življenj?, mu daje smer in Dolet in ustvarja trdne temelje nadaljnjemu glasbener mu razvoju. Ne glede na dejstvo, da se je kasneje, v drugi polovicj 19. stoletja oddaljila od svojih glavnih ciljev, ki so ji nekoč dajali globok in tehten r*omen, ter se je končno izprevrgla v germani-zaitorsko postojanko, je b;l njen prispevek v razvoju slovenskega glasbenega življenja zelo pomemben in ga ni mogoče prezreti, kadar so nam pred očmi vodilne silnice našega glasbenega razvoja v začetku 19. stoletja.
Nikolaj Dolar - Izak Poš -Gabrijel Pavec -
Ob vsem tem se je glasbeno življenje na Slovenskem v omenjenih stoletjih razg balo in se je odražalo na različne načine. Tako so nam tudi iz
17. stoletja znani razni glasbeniki slovenskega porekla, med njimi Nikolaj Dolar, ki je skladal instrumentalne cerkvene skladlbe. Izak Poš, ki je bi] pomemben skladatelj variacijskih suit za orkester, Gabrijel PIsvec, ki je pisal cerkvene pesmi za 3—8 glasov in mnogi drugi, iz začetka 18. stoletja pa prav tako nekater; skladatelji, ki so bili deloma rojeni v Ljubljani ali so tu oz. na našem ozemlju delovali, tako že omenjeni Hoffer (n), Mihael Omersa jn vrsta drugih, za naše glasbeno življenje dovolj značilnih glasbenikov. Da se je tudi v tem času še nadalje razvijala in živela naša narodna pesem, je prav tako razumljivo. Poleg tega se udejstvujejo mnogi ljudski pevci, ob koncu
18. in v začetku 19. stoletja pa se še začne sistematično zbiranje slovenskega narodnega blaga in s tem tudi napevov, obsežna prizadevanja pa se vršijo tudi glede izdajanja raznih cerkvenih pasemskih zbirk. Te So izhajale sicer tudi že pred iožefinsko reformo, s katero pa se delo v tem
Kamilo Mašek
pravcu še bolj poživi in postane tudi bolj načrtno. Na vsak način pa so tudi ta prizadevanja bila za glasbeno življenje na slovenskem ozemlju pomembna in so mu prispevala svoj delež.
Jakob Zupan
Konec 18. jn začetek 19. stoletja pa ie bil v ustvsrj«lntm pogledu še bolj razgiban. Pred vsem je važfn zato, ker se začnejo v tem času prva prizadevanja na področju ustvarjanja odrske glasbe pri Slo; vencih. Leta 1782 je kamn škj učitelj Jakob Zupan n'pisal na besedilo Janeza o. Dama-scena Deva prvo slovensko o-pero Belin, za katero sicer ni točno znano, ali se je kdaj izvajala ali ne, obstajajo pa določeni znaki, ki dopuščajo verjetnost, da je bila izvedena v svojem času. Zupan je bil skladateljsko tudi sicer delaven in je zložil več instrumentalnih maš. Nekoliko kasneje (1790) je nastal Linhartov Veseli <^an ali Matiček se ženi. ki je imel pevske točke in je torej nekakšna spevoigra. Tudi ta se je verjetno izvajal tako že v času svojega nastanka, na vsak način pa vsaj v 1849. letu. Po teh poskusih so omenjena prizadevanja zaspala. Razvojni pogoji še niso bili zadostni in dovolj trdni, da bi se mogla slovenska odrska glasba razvijati nemoteno in se prilagajati dosežkom Zapadne Evrope. Prizadevanja na formiranju slovenskega knjižnega jezika so se šele vršila, glasbena reprodukcija in produkcija je bila kljub relativni razgibano, sti še šibka jn sp.ričo visoke ravni tujih tvorb in gostov-izvajalcev tako rekoč še neznatna. Čakati ie bjlo treba, da se sčasoma nadomestijo vse pomanjkljivosti in da se postopoma ustvarijo vsi potrebni pogoji, ki so bili neposredno povezani z vprašanjem slovenske nacionalne zavesti, nacionalne, politične in ekonomske osamosvojitve Slovencev.
2.
Sprožila jo je pri nas okupacija ifaše zemlje in delavski razred bi se bil obglavil, če bi je ne bij začel. Revolucija nj bila namen, pač pa sredstvo za dosego zgodov tiskih, družbenih ciljev. Kocbeku, se zdi, je revolucija obležala na duši in ga mori. Razume se: njegov cilj v tej vojni nj bila revolucija, ne mo-re pa se odreči soodgovornosti zanjo. In tako smo tam, kjer je treba potegniti mejo med našim In Kocbekovim svetom, ko jo je že sam začel črtati. Ne mislim tu na kakšno razbijanje, ne mislim na kakšno odstavljanje Kocbeka. Dejstvo pa je namreč, da je Kocbek tisti, ki z nekakš-nimi mejnimi količki hodi o-krog, kakor bi se hotel ograditi pred svetom, v k terega ga zanaša razvoj pri nas.
V naši stvarnosti se Kocbek javlja že nekaj časa sem kot mučna disonanca. Vsak njegov tiaslop je povzročil več ali manj nekakšno začudenje, ni pa prišlo nikdar do popolnega razči-ščenja.
Kocbek je šel v narodnoosvobodilno gibanje v okviru Oi1 ki jo je bila Partija ustvarila iz mnogih naprednih skupin po litičnega in kulturnega življenja naših predvojnih razmer, ki so nekateri več pomenili s svojim imenom kakor pa z nekakšnimi skupinami somišljenikov. Tako izbran kolektiv, ki ie postal vodstvo, je bil mnogo pom-mbnejši po morfin' vrednost kakor pa po kavšn'
MIŠKO KRANJEC
ZA RAZPOTJEM
vilčni sili, pri čemer je Partija prav gotovo imela najboljši kader m tudi najbolje razpredeno mrežo, pa tudi najjasnejše cilje. Kocbek je izšel iz katoliškega tabora, v katerem je bil napravil kulturen prelom kakor pa političen razcep. Poudarek na njegovi pomembnosti je leta 1941 bil bolj na možnosti, da bo v tistih usodnih dneh s svojo osebnostjo v razkrajajoči se in po vodstvu izdani klerikalni stranki pritegnil t sto, kar se ni hotelo z vodstvom slepo pokoriti okupatorju. Toda dejstvo je, da ljudje, ko so se odločali za borbo, niso toliko spraševali Po raznih skupinah čeprav ni dvoma. da je to bilo dobro propagandno, sredstvo. Vzroki za sodelovanje v borbi so bili pri delovnih ljudeh drugod kakor pa v strankarski ali grupni pripadnosti! To se vidi tudi po končnem rezultatu: po koncu vojne je delovno ljudstvo izšli' razmeroma strnjeno, z enotnim ciljem, ne pa razdeljeno po gru. pah. Ugotovimo lahko še več. da so vse te skupine in grupe v borbi in revolucij; razpadle.
ljanja ni do kraja doživel, temveč nekje obtičal in se danes, ki.kor bomo videli pri analizi njegovega dela, vrača v svoj stari svet, je Bdi Kocbek. Toda pomem njegove Vloge je danes drugačen, kakor je bil pred dobrimi desetim; leti; takrat je prebujal v katoliškem svetu, a tud, drugod, in to pri naprednih nn zavednih ljudeh vse tiste, ki se ne beje odgovornosti In ki streme po svetle *i prihodnosti. Pcložaj leta 1941 je bil tak, da se Kocbek tej perspektivnosti slovenskega ljudstva, na katerem je obležal jarem okupacije, ni mogel odpovedati. Danes pa v svojem zaostajanju lahko pomeni samo odmik od te perspektivnosti, in njegovo ime lahko pomeni samo zaslombo vsem odmirajočim ostankom in težnjam, ki P« se krčevito oprijemajo sleherne bilke v sodobnem slovenskem morju.
Ce danes Kocbek govori kot človek, ki ni doumel vseh zakonitosti revolucije in rz j *)u-cionarnega razvoja n s« izgublja v svetu, ki je pravo nasprotje nekdanjega njegovega
to je: prešle so na nove eozi- _	_________
cije. Več n’ ma so tudi njihov i sveta, je tragična oseba. Ce pa predstavni i odšli z njim Eden I si na nekih zerešenih predsta-str ankarski razpreden ost; in šte. I redkih, ki tega procesa presnav-1 vah zamišlja kakšno posebno
poslanstvo, bo nekega dne moral sam spoznati, da ga zanaša na pozicije premaganega vendar še ne docela odmrlega sveta. Bili so časi, ko je Kocbek videl v nekakšni simbiozi krščanstva in marksizma rešitev in tudi harmonijo, misleč, da je marksizem zgolj zunanja, gospodarska in politična formacija, ki ji krščanstvo, in to taikšno, kakršnega si je sam zamišljal, lahko da duhovne vrednosti. Po več ko desetih letih, sodeč po tej knjigi, nima več teh iluzij. Kocbek je obtičal nekje na razpotju. Njegova knjiga nam zastrto pripoveduje tragično zgodbo o človeku, ki se je pridružil dolgemu, veličastnemu sprevodu, razmeroma zvesto in vztrajno korakal s tem sprevodom, hkrati pa vozil za seboj voziček, na katerega je bil naložil vse svoje premoženje, do poslednje drobnarije. In kakor je sprevod šel dalje, čez drn in stm, čez največ je strmine, pa tudi »po ravnih cestah, ta človek se ni poslovil od svojega vozička pa ga tudi ni razbremenil: rajši je nekje stopil ob stran poti in tam obsedel pri svojem premoženju. Zakaj? Ko so vsi ljudje šli tako rekoč goli na pot v novi svet, v Prepričanju, da si bodo tam ustvarili novo bogastvo, nov dom, novo življenje, on ni verjel v te privide, rajši je vzel s seboj tudi mizo, ki ima tri polomljene noge, misleč si, da je to še vedno miza, nekaj več. kakor — po njegovem - negotova prihodnost.
(Nadaljevanje sledi)
Jurij Mihevec - Gošpar Mašek - Baž Potočnik Luka Doanar Juri| F eiš-man - Kamilo Mašek
V navedenem razdobju pa se še udejstvujejo drugi skladatelji, odn. glasben ki, kakor na pr. poleg Zoisa še Venčeslav Gallemberg, Caharija, Garzaroilj in Franc Pollini, ki je bil sin ljubljanskega zdravnika ter je napisal vrsto skladb, med njimi tudi opero La casetta. Ta Pcllini, ki je bil Mozartov jn Zingarejlijev učenec ter se je udejstvoval kot pianist, pevec, violinist in skladatelj, je bil Zoisov sorodnik in je po tej liniji sodeloval kot pevec tud; v slovenskih igrokazih. Pomembnejši od omenjenih so bili za naše glasbeno življenje skladatelji iz prve polovice 19. stoletja, ki so s svojim delom segi: več ali manj tudi v drugo polovico tega stoletja, Med njimi so predvsem Mihevec, Gašpar Mašek. Potočnik, Dolinar in Rihar. Jurij Mihevec, ki je bil po rodu Ljubljančan, je deloval večinoma na Dunaju in v Parizu, oziroma njegovi bližini. Bil je izredno plodovit, napisal je vrsto klavirskih in drugih skladb, pomemben pa je najbolj kot operni in operetni skladatelj. Kot je Mihevec deloval v tujini, pa je priseljeni Ceh Gašpar Mašek skoraj vse svoje življenjsko delo vršil pri nas. v Ljubljani Udejstvoval se je kot dirigent in učitelj v Filharmonični družbi, kot učitelj na javni glasbeni šoli in kot skladatelj. Napisal je dve operi (Kazni-
Jurij Fklšman
vi. Neznanci) jn opereto Emina in zložil je znano pesem Koseskega Kdo je mar. Blaž Potočnik, Luka Dolinar in Gregor Rihar pa so zaslužni piedvsem kot skladatelji cerkvenih pesmi, zlasti Rihar, ki ga smatramo za preporodite-lja slovenske cerkvene glasbe v prvi polovici 19. stoletja. Vendar so vsi ti tvorci skladali tudi svetne pesmi v narodnem duhu jn marsikatera njihovih skladbic ie ponarodela. Ob prehodu v novo slovensko glasbeno razdobje je še treba omeniti prizadevnega Miroslava Vilharja, ki je napisal spevoigro Jamska Ivanka in z njo obnovil prizadevanje na ustvarjanju slovenske odrske glasbe izpred konca 18 stoletja, nadalje Jurija Fleišma-na, ki ie skladal na Prešerno-ve tekste 'n Kamila Maška, ki predstavlja z uvajanjem zgodnjeromantičnih elementov začetek nove faze, kakršna se je nosebno bohotno razvila po 1860. letu.
Ze ta kratek, skop oris nam kaže, kako bogato je bilo glasbeno življenje na Slovenskem v času od 15. do začetka druge polovice 19. stoletja. Bilo je pisano, polno spodbudnih jn pomembnih činiteljev, glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev ter drugih delavcev na torišču sloven. glasbenega udejstvovanja. Potekalo je skladno razvojnim pogojem jn možnostim in v marsikaterem razdobju se je odvijalo tako živahno, da glasbeno stara Ljubljana ni mnogo zaostajala za glasbeno podobo raznih drugih zapadno
evropskih mest. Bilo je plodovito in že na prvi pogled spodbija udomačeno mnenje, da
se začenja sJovenska umetna-glasba šele po 1848. letu. Nasprotno! Obsežno se je razvijala že stoletja poprej in ustvarjala je tradicijo in temelje, na katerih se je mogla slovenska glasba po 1850. letu uspešneje in hitreje razvijati, da bi se čimprej vzpo-redila ravnj zapadno-evrop-ske glasbene tvorbe.
SMUČARJI POZOR!
V trgovini	HB
Trg tra i Kivi Z
si iahfo nabavite po nnernih cenah smučarske čevlje
RUMI KOMIS ONAR
Minirana mehaniSka delavnica
Tel. 93468 Ul. Molino a vapore 6
Mizarji podjetniki I kmetovalci!De?fc* ^
-■ — ....... Kov	e,	more
mrve in trdil lesov in trame, nudi najugodneje
PA|[AmMnH
Ull L Lil (el. 90441
iiovo^oliiNimkniii
Ndbrežina-Prečnik št. 1 - Tel. 88-15
zavaruje po najboljših pogojih proti požaru, streli, tatvini, razbitju stekla in kristala, za civilno odgovornost proti tretjim za vozila itd.
Posebno ugodni pogoji za splošno nezgodno in tudi bolezensko zavarovanje.
$
Priporoča se AGENCIJA
A ko izročite stari aparat tvrdki
RADIO TR1ESTE
Dk H. SEPTEMBRA IS TEL. 95250
io M
nizko ceno nov TELEFUNKEN PHONOLA MINERVA GELOSO UNDA-ADLER Modeli 1952
Likerje, žgan/e, peneča se vina, rum in punč dobite v najboljši kvaliteti in po konkurenčnih cenah
p,i TVRDKI JAKOB PERHAUC
TRST - Ul. Xidias 6 Tel. 96 3 32
Krznarstvo
KIERIIU
i ———i<t
Slana
Ma
in
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
vam nudi najboljše jamstvo
Šivalni stroji najbcujših svetovnih tovarn, tuj) jn domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej, pritrjevanje gumbov, čipk vezenje, in krpanje z ga--ancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na >broke 50 lir dnevno Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne /rste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znam-se; Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za ka-rršno kolj vrsto stroja električne motorje, svetilke itd itd.
Staroznana tvrdka TiTjak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089
D umetnem dežju
V ZDA so poskusi v zadnjem letu jasno pokazali, da je padavine mogoče pojačiti z ustvarjanjem oblakov. Znanstveniki, ki so delali v vroči Novi Mehiki, So pri tem delu imeli presenetljivo dobre rezultate in že morejo dokazati, da je močnejše deževje tamkaj bilo posledica predvsem njihovega dela. Podobno je v New Yorku neki proizvajalec umetnega dežja dosegel zelo dobre rezultate, ki jih pa z dokaza ni mogel pripisati samo svojemu delu.
Poročilo dr. Irvina Kricka o delu v Novi Mehiki je poučno in prepričljivo. Oblake nad površino okrog 322 km2 okoli mesta Roy so v mesecu juliju 1951. leta redno posipali z delci srebrnega jodida. Na tem področju je 12 federalnih meteoroloških postaj, ki opazujejo že več let. Na petih izmed teh pasta j je bilo deževje v mesecu juliju tako obilno kakor še nikdar prej. Na enem mestu je bilo dežja za 419%, na drugem pa za 394% več kot prej. Izven tega področja so bili rezultati drugašni na raznih postajah, kjer je bilo dežja le 33—125% prejšnjih količin. V mestu Santa Fe ga je n. pr. bilo samo 63% normalnih količin.
Proizvajanje umetnega dežja ni tako preprosto, kakor bi se nepoučenemu zdelo. Dr. Krick poudarja, da sejanje srebrnega jodida po oblakih da šele tedaj rezultat, če se že sicer na tistem področju pripravlja na dež. Med drugim pravi: «Mi smo po-jačevalci dežja, ne pa njrgovi ustvarjalci!* Dež med «setveno» akcijo ali pa neposredno po njej še ni merilo za njem uspeh. Dokaz je edino v tem, če se dokaže, da je padlo več dežja, kakor bi ga brez takšne človekove pomoči. V dr. Krickovem poročilu je tudi tole: «Vem za primer, da ie bilo dežja 200% nad normalo. Ekllna nerodnost je bila v tem, da obilnejšii dež ni padel tam, kjer smo želeli, temveč 160 km vstran od tega mesta. Tamkaj ga je pa bilo samo polovico od normalnih količin, ki bi padle, če se mi ne bi vtaknili v delo narave!«
. Z ustvarjanjem velikih količin dežja na velikih področjih bo to delo poseglo tudi v interese sosednih držav in bo zato to vprašanje treba s časom urediti z mednarodnimi konvencijami.
RUMI
visokokvalitetnl
2-Cilinilrski molnfji 125 hub.
MODELI ;
Turizem-Luksus Šport - Scooter
S % sezonski popust
Obročna prodaja do 2*i mesecev
ZALOGA - SERVICE: Razplinjači - Karburatorji DELL’ORTO • nemški bati (pistoni) jn pribor «KS» raznovrsten material za motorna kolesa.
PRILIKE • RABLJENI MOTORJI: CM 125 Šport — Matchless 350 v perfektnem stanju 1. dr.
RADIJSKI APARATI
od 29.000,- lir navzgor - v 24 ooroHHi
TRST-TrgS. Giovanni 1,Tel. 50-19
TRST
Ul Coroneo 3 Telefon 38-18
ftlcblficMe ftAi tdaMu \
ima v zalogi: štedilnike peči na Jes, premog, petrolej in plin najboljših znamk; jedilni pribor, namizno steklenino, servise iz stekla, porcelana in keromike, kuhinjske tehtnice električne likalnike in štedilnike, plinske peči za peko «REKOFi» itd. Vse za dom, menze, gostilne in bare po konkurenčnih cenah.
T V=? DKA
unrii r vremenska napoved obeta za
l/ i M r danes ujasnitev in ustalitev f |\L/YlL vremena. Temperatura bo nekoliko padla. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu Je dosegla 7.8;
najnižja 4 stopinje.
STRAN 8
ZADNJA POROČILA
27. JANUARJA 1952
iiflp pjii
fr* M	
	
	
	
* :	
: ::::::	•
	
i	
ijjjgj	
Nova nota pariške vlade poslana tuniški vladi
V Vunis je odpotoval visoki funkcionar zunanjega ministrstva, ki se bo z rezidentom sporazumel še o podrobnostih note - Francoski delegat Lacoste pri Padilli Nervu * Prn.sk francoske vlade s pošiljanjem vojaških ojačenj
TUNIS, 26. — Jncrjuet Duhamel, namestnik še ja Faurejeve-ga kabineta \n Jean La oy, visoki funkcionar zunanjega mi-nistrsbua »ta danes prišla v Tunis, kjer ata se razgovarjala s froncoskim rezidentom.
obrisih note za tuniškega bega, ki jo je potem pripravilo zunanje ministrstvo. To noto bo posebni odposlanec proučil skupno s francoskim rezidentom v Tunisu. O vsebini note niso nič javili. Vendar pa se je zvedelo, da bi francoska vlada pristala na preklic ukrepov proti nacionalističnim voditeljem. Za to pa bi se odločila šele potem, ko bi se v Tuniziji povrnil mir in red. Razen tega pozivajo baje tuniško vlado, naj opusti svojo pritožbo na OZN in naj odpokliče v Tunis dva ministra, ki sta sedaj v Parizu.
Pod temi pogoji bi se pogajanja lahko obnovila. Toda glavna točka note je baje opredelitev francoskega stališča glede tuniškega vprašanja, ne upoštevajoč zadnje incidente. To stališče je francoska vlada sicer že prej poudarila. Toda tuniška vlada je 31. oktobra 1951 zahtevala izvedbo notranje avtonomije v Tuniziji s sestavo homogene tuniške vlade. t. j. vlade, ki naj bi bila sestavljena samo iz Tunizijcev; ustanovitev narodne skupščine in reformo javne uprave. Francosko stališče pa je obrazloženo v noti od 15. decembra lanskega leta. Francoska vlada ne odklanja možnosti spremembe sedanjih ustanov, toda poudarja, da morata še vedno ostati francosko in tuniško predstavništvo pri tuniškem begu.
Clan francoske delegacije v OZN Francis Lacoste je danes popoldne obiskal predsednika
TUNIS, 26. — Zdi se, da je od včeraj položaj v Tuniziji bolj miren. Danes je prišlo v Tunisu samo do majhnega incidenta, ko so demonstranti metali kamenje proti nekemu tramvaju. Tudi v notranjosti ni bilo napadov. V Bizerti so policijska patrulje krožile po mestu vso noč. Stavka se nadaljuje v arabski četrti. Na več krajih pa se nadaljuje sabotaža na telefonskih progah. V Cap-Boou je položaj še vedno napet in sinoči so v nekaterih krajih na tem področju uvedli policijsko uro. Medtem nadaljujeta letalstvo in pehota akcijo na področju Kellbia.
Danes zjutraj Je iz Marselllea odplul parnik «Djebei Diraz® z oddelkom kolonialne pehote in oddelkom mornariške pehote. Na parnik «Campana», ki bi moral 1. februarja odpluti v In-dokino, so vkrcali 150 mož. ki pripadajo oddelkom republikanske varnosti.
Danes okrog poldne je tuniški beg spre’el ministrskega predsednika Chenika in ostale člane vlade. S tem v zvezi se govori, da pripravljajo novo noto za francosko vlado. Iz Pariza pa javljajo medtem, da je danes odpotoval z letalom v Tunis visoki funkcionar zunanjega ministrstva Jean Laloy z novo noto francoske vlade za tuniškega bega. Francoska vlada se je v zadnjih dveh dneh trikrat sestala in razpravljala o položaju v Tunisu. Na teh razgovorih so se sporazumeli o glavnih
JAPONSKO - AMERIŠKA POGAJANJA
Položaj ameriških čet na Japonskem
glavne skupščine OZN Padillo Nerva in mu sporočil, da bo francoska delegacija v kratkem odgovorila na predsednikovo posredovanje, ki je v zvezi s predstavniki arabskih in azijskih držav.
Ves ameriški tisk z velikim zanimanjem spremlja dogodke v Tuniziji in jim posveča mnogo prostora. Na splošno pa se omejuje na objavljanje agencijskih poročil, dočim odklanja; državni departman vsak komentar.
Kaj bo odgovoril »Krokodil"?
LOS ANGELES. 26. — Humoristični tednik «Twampus». ki ga izdajajo študenti z univerze 1 v juitai Kaliforniji, je predlagal sovjetski humoristični reviji »Krokodil®: »Objavili bomo vse vaše smešnice proti Trumanu, ako boste priobčili vse naše na račun Stalina®.
pl:i:-!“>illj!!
Siiiiiiillli&iPF 1^1	“1;
IB	“
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 16.30:
Koroške narodne pesmi. 17.00:
Popoldanski koncert. — Trst II.:
12.15: Pestra operna glasba. 22.00: Puccini: «Tosca», prvo dejanje. — Trst I.: 13.40: Slavne operete. 17.30: Orkester in zbor akademije Sv. Cecilije. 21.45: Slavne pevke. — Slovenija: 16.00: J. Jurčič: Deseti brat. 20.00: Puccini: La Boheme, opera v 4 dej.
Jugoslovanska delegacija pri O..N. od leve proti desni: Aleš Bebler, Milan Kardelj, Sava Kosanovič, Milovan DJilas.
Bartos, Edvard
(Foto OZN)
■Hi m ii
niiiaiiis
Triestina danes mora zmagati
Ako Lazi o ne pusti v Trstu dveh točk, jih bo tem man/ prihodnjo nedeljo Inter
po uveljavljenju mirovne pogodbe
TOKIO. 26. — Posebni Trumanov odposlanec Dean Rusk je dospel danes dopoldne na letališče v Kanadi. Z njim so prišli podtajnik obrambnega ministrstva Earl Johnson, general Ar-chelaus Hamblent in drugi častniki, ki imajo vsi nalogo proučevati povojna vprašanja Japonske In sestaviti upravno pogodbo z japonsko vlado.
Ruska in njegovo spremstvo so sprejeli na letališču general Ridgway, poslanik Sebald in notranji minister Katsuo Oka-saki. Okasaki bo načeloval japonski delegaciji pri pogajanjih z Američani.
Pogajanja se bodo pričela po-lutrišnjem. Skupno z japonsko vlado bodo ameriški diplomatski in vojaški zastopniki skušali določiti pogoje za nadaljnje bivanje ameriških čet na Japonskem po uveljavitvi mirovne pogodbe. Predvideva se, da bo ameriška misija ostala v Tokiu okrog mesec dni in da bodo pogajanja zelo težka. 'tkoče pri pogajanjih bodo v prvi vrsti nastale zaradi različnega stališča Američanov in Japoncev v pogledu statusa ameriških čet, ki bodo ostale na Japonskem. Vse kaže, da bi Američani želeli uveljaviti upravno pogodbo, po vzorcu one, ki so jo pred petimi leti podpisali s Filipinci. Toda Japonci se bodo temu bržkone upirali, ter zahtevali enake pravice kakor jih imajo evropske države, vključene v atlantski pakt, ker bi Američani s pogodbo po filipinskem vzorcu uživali še naprej enake pravice kakor med okupacijo.
Druga težava se pojavlja z
Objavljamo izvlečke iz predavanja ki ga je imel nekdanji član politbiroja CK KP Španije in komisar španske republikanske armade Je-sus Hernandez v partij. ski šoli CP KPJ Jezus Hernandez je v svojem predavanju zelo izčrpno i- t/melfito osvetlil odno» ZSSR do borbe španskega ljudstva.
Svoje predavanje je Hernan-lez začel z ugotovitvijo, da za-emj tema njegovega predavati* še neobljavljere, toda naj-iclj umazane strani, ki eo bi-e napisane med narodnoosvo-ndilno borbo španskega ljud-tva, strani o intervenciji jSKR v španski državljanski 'ojni.
»Ne bo vam težko razumeti aj ste tudi prešli skozi podo-»en proces, koliko osebnega »dpora je treba premagati, da »ridemo do zaključka, da je ned besedami in dejanji ljudi, :i odločajo o usodi Sovjetske veze, ogromen prepad, v k»-erem go zadušili osnovna na-ela socializma. Do tega za-rljučka ni mogoče priti meha-»Ično, čez noč. Zame je bil to »elik 'napor, v haitrem se le :aur*nje upirajo dejstvom. Ka. lar pa so me dejstva udarjala
vprašanjem skupne obramb«. Kakor se dozdeva, Imajo vojaški zastopniki Američanov namen zahtevati, naj Japonska pospeši uresničenje petletnega načrta in naj ga po možnosti realizira v treh letih. Le tako bi namreč lahko na Japonskem postavil ravnovesje nasproti 60 divizijam, ki jim Ima Sovjetska zveza v vzhodni Sibiriji.
Kompetentni opazovalci pa trdijo, da predstavlja ta pogodba, ki bi morala biti podpisana v teku februarja, le začasno rešitev in da bo dokončna rešitev bržkone najdena šele potem, ko bo stopila mirovna pogodba v veljavo in bo Japonska docela neodvisna država.
Japonski ministrski predsednik Jošida je danes pred parlamentom izjavil, da smatra vlado Cangkajška le kot vlado, ki ima oblast nad otokom Formozo in nad okoliškimi manjšimi o-toki. Odgovarjajoč enemu Izmed parlamentarcev, je Jošida Izjavi, da »je dokajšnja razlika med podpisom ene izmed pogodb z vlado Formoze in podpisom mirovne pogodbe reprezentativne vlade vse Kitajske®. Dodal je, da Japonska ne bo mogla skleniti s pekinško vlado niti takšne pogodbe, kakršno je sklenila z vlado Formoze »Vsekakor pa», je nadaljeval, »ne moremo tajiti tesnih zgodovinskih in zemljepisnih vezi, ki vežejo Japonsko s Kitajsko Prav gotovo si želimo izboljšati odnose s Kitajsko čimprej in pustiti na ta način vrata priprta, kar bi omogočilo razvoj medsebojnih trgovinskih vezi®.
s svojo neizprosno stvarnostjo, sem se skušal varati, da nisem toliko zgrajen, da bi mo-gel razumeti subtilnost sovjetske politike in Stalinovo modrost
ZSSR lr» Stalin osebno sta pomenila za španske komuniste nekaj, česar iti dovoljeno dotikati se, bila sta neke vrste »tabu®. Kdor ne bi razumel, da le bilo ivie delovanje fa~ nat.čno, toplo sprejeto in zelo vplivno, ne bi mogel razumeti n:č od tega, kar bomo prikazali. Naša norma, naš dokaz, da sme komunisti. )e Oho obramba do zadnjih meja ne le obstoja ZSSR, temveč tudi vsega, kar je cd tam prihajalo. Vedno srno bili pripravljeni dati naše življenje, življenje naših očetov in naših otrok za obstoj ZSSR in Štabna. Med vojno in pod krvavim Francovim pritiskom so naši ljudje odhajali na morišča in so padali, prerešetani od falanglstlč-nih krogel, z imenom Stalira in Sovjetske zveze na ustnicah.
Zaradi tega ni nič čudnega, če je KP Španije vso Mm)r. politiko podredila »vodilni vlogi® Moskve, nitt, če so ljudje, k' so »vodili® KP Španije, imeli v praksi več lastnosti držav-
Današnia Triestina bo zopet sprava». Moštvo bo nastopilo v postavi: Nuciari, Bellom', Zor-zin, Giannini, Mariuzza, Begni, Boscolo, Fetagna, Ispiro, Cicca-relli, De Vita Nobene spremembe torej. Ko{ smo že pisali je moštvo spočito in gleda z optimizmom na današnjo tekmo proti četrto plasiranemu moštvu italijanske lige — Lazi ti. Tekma je tglina, kot je vsaka domača, dokler se Triestina ne izrine iz nevarne cone, je Pa vsekakor lažja kot tekma prihodnje nedelje. Prot i Interju bo u-speh skrajno težko opravilo. Zaradi tega bi pač bilo skoraj nujno, da ostaneta obe današnji točki doma.
Lazio bo igral v. nekoliko spremenjeni postavi. Fuin je poškodovan, Pucdnelli je popolnoma izven forme, Furiass pa ne more zapustiti prestolnice zaradi kritičnega stanja njegove žene. Trener Bigogno bo postavil na igrišče naslednjo enajstorico. Sentimenti IV., An-tonazzi. Sentimenti V., Alzani, MaJacame, Mcntamarl, Sentimenti III., Larsen, Antoniotti. Logfren, Sukru.
Današnji nogomet ZDTV
Program nogometnih tekem osmega kola turnirja ZDTV: Giullana - Aurora, Igrišče »Prvi maj® oo 9. ari; Inter - Študenti, igrišče »Prvi maja ob 11.; Olimpija - Sv. Ana, igrišče »Prvi maj® ob 14.30; Zarja * Ilirija, igrišče na Opčinah ob 10.30. — Počiva Polet.
Rezultati včerajšnjih
tekem angleške lige
Arsenai . Manchester Ctty 2-2, Blackpooi - Derby 2-1, Bol. ton * BurnJey 1-4, Chelsea -Wolverhampton 0-1, Liverpool-Aston Villa 1-2, Manchester U-
nited - Tottenham 2 0, Middles-brough - Hudderstfield 2-1, New-castle Charlton 6-0, Portsmcuth -Sunderland 0-2. Stoke - Preste« 0.0, West Brarrmch - Ful-ham 0-2,
* * *
JOHANNESBURG, 26. r Jui-
noafrikanec Vic Towel je ohranil naslov boksarskega svetovnega prvaka petelinje kategorije z zrnato nad evropskim prvakom Škotom Petrom Ke-enar.nm. Premagal ga je na točke v 15 rundah.
Marchelli zmagala
v prvem doevu "Foemine”
ABETONE, 26. — Tekmoval, ke Švice .Francije in Italije so danes nastopile v smuku za tradicionalni pokal «Foemina» Pred mnogoštevilnim občinstvom je zavzela prvo mesto Maria Grazia Marchelli (Italija) s časom 2:03.8 Pred seroja-kinjo Giuliano Minuzzo 2:08.7. Tretja Francozinja Odile Au-blin v 2:12.8. 4. Suzanne Thi-pliere (Francija) 2:12.9, Celina Šegbi si dieli komaj šesto mesto, kar jt za italijansko tekmovalko št. 1 vsekakor neuspeh tn slab znak za bližnje olimpijske igre.
Jutri je na sporedu slalom.
* * >*
DUNAJ, 26. — 2. in 3. februarja bo na Dunaju sestanek zastopnikov nogometnih federacij, ki nameravajo sodelovati prj tekmovanju za «Srednjeev. ropski pokal® v nogometu.
Z vseh vetrov
O nNarodni športu nadaljuje s svojimi lestvicami najboljših nogometašev Jugoslav je v letu 1951. Na vrsti so desni branilci. Uvrščeni po kval teti: Branko Stankovič, Miroslav Brozovič, Ljubomir Ko-keza, Stjepan Kopilovič, Ce-domir Lazarevič, Sv emir Delič, Ljubiša Filipovič, Dimitrije Tadič, Drago Dubravčič, Svetozar Jurišič.
ZUERICH. 26. — Kolesarska dirka «Po Švici® bo od 14. do 21. junija. Dirka bo razdeljena na osem etap brez vmesnega počitka. Taka naglica izvira iz zelo enestavnega razloga: švicarska dirka je ravno med «Gi. ro d:Ttalja» in «Tour de France®. Ako si torej hočejo zagotoviti prireditelji količkaj dobre dirkače morajo krajšati in krčiti na vseh koncih in krajih.
Z1MSKOŠPOBTII TEPEM V GABMISCHtI
Haider zmagal v smuku
Mulej /.usedel peto nieMto - Si«o n»sto »ili Italijani Med ženskami osvojila prvo meNto Biichnerjeva
GARM1SCH - PARTENKIR-CHEN, 26. — Avstrijec Engel-bert Haider je zmagal v današnjem smuku e 3:38.6. Cas pred. stavlja nev rekord proge, prejšnjega je postavil lansko leto Nemec Karl Maurer s časom 3:47.1. Proga je bila dolga 4500 metrov z 900 metri višinske razlike. Rezultati: 1. Engelberi Haider (Avstrija) 3:38.6; 2. Ru-di Geiger 3:43.0; 3. Heini Bier-ling (Nemčjja) 3:43.5; 4. Karl Maurer (Nemčija) 3:43.5; 5. Tine Mulej (Jugoslavija) 3:45.0; 6. Beni Obermueller (Nemčija) 3:45.4; 7. Peppi Erben (Nemčija) 3:45-8; 8. Peppi Schwaiger (Nemčija) 8:46.7; 9. Hans Roth (Nemčija) 3:47.1; 10. Peppi Sal-venmoser (Avstrija) 3:47.4.
Nastopili so tekmovalci Avstrije, Nemčije, Španije, Jugoslavije, Švedske in ZDA,
V ženskem smuku je zmaga-
la Nemka Annamarie Buchner-Fischer, ki je prevozila 3800 metrov dolgo pirogo v času 3:43.2. Drugo mesto je zavzela dvajsetletna nemška prvakinja Lia Lejsmueller s časom 3:48.7.
BOKS
Saxton odpravil
Mmeilija s tehničnim k.o.
NEW YORK, 26. — Jchnny Saxton, dosedaj nef'» magani boksar welter kategorije, Je premagal Italijana Livija Mi-nellija v Madison Square Gar. členu. Sodnik je v sedmi rundi prekinil dvoboj zaradli Ameri-kančeve prevelike nadmoči. Italijan je po koncu boja izjavil, da ne čut; nobenih poškodb :n da. ga č^i sodnikova odločba. Stalno * likanje da je samo njegova taktika, ki nima zveze
s podrejenostjo. To bi odgovarjalo dejstvom: Saocton, kj je zn agal vsSh 25 ma-tchev svoje profesionalne kariere, je ves čas zasledovat Minellija, a je le redko prišel dio udarca.
Se vedno pogajanja za složen nastop
BERLIN, 26. — Olimpijski cdbor Vzhodne Nemčije je spo. ročil da je sprejel vabilo za sestanek z zastopniki zahodno-nemškega in mednarodnega '< limpijskega odbora. Na sestanku naj bi ae razpravljalo o skupnem nastopu Nemčije na olimpijskih igrah. Ako bi na prvem sestanku ne prišli do sloge, bi se o stvari ponovno razprav. Ijalo na generalni skupščini mednarodnega komiteja, ki bo 12. februarja v Oslu.
KINO
V TKŠTl
Rossetti. 14.30: »Nesrečna družina®, A. Fabrizi.
Excelsior. 14.30: «Pohujšanje zaradi bele obleke®, Grenvvaod. Nazlonale. 14.00: »Deklica z Donave®, M. ROkk.
Fenlce. 15.00:	»Osvajalka®, S.
Hayward.
Filodrammatico:	14.00: »Zadnji
pira:®, P. Henveid.
Arcobaleno. 14.00: »Bil je omela, da!», W. Chiarl.
Astra Rojan. 14.45: «Hčerka Neptuna®, E. Williams.
Alabarda. 14.30: «Poiujoči oblaki® V, Johnson J. Allyson. Armonia. 14.00: »Tarzan na bojnem pohodu®.
Arbton. 14,00: «47 - govori mrtvi* Anrora. 14.: «Rodoflo Valentino®. Garibaldi. 14.00: »Dakotski suli« čarjl®, Red Cameron.
Ideale. 14.30: »Strah napravi 90» S. Pampanini.
Impero. 14,45:	»I. Barklens z
Brodwaya», G. Rogers.
Italia. 14.00: »Pustolovščina gospe X», M. Oberon.
Kino ob morju. 14.00: «V tem našem življenju®, B. Davis. Moderno. 14.00: «Prinašalka kruha®, V. Glol, c. Nlnchl.
Savona. 14.00: »Bronasta koža®, M. 0’Hara.
Viale. 14.00: »Tolpa®, R. Mitchum Vittorio Veneto. 14.00:	«Okovi
preteklosti®, j. M. Donald. Azznrro. 14.00: «Strupen« puščice®, F. Tueker.
Belvedere. 14.00: »Generalni inšpektor®, D. Kay.
Marconi. 14.30: »Tako se je začela naša Mubezen® B. Grable. Massimo. 14.00: «Veliko izdajstvo® E. Taylor.
Novo Cine. 14.00: »Železna krona®, G. Cer vi in L. Ferida. Odeon. 14.00: «Ni miru v oljčnih nasadih®.
Radio. 14.30: »Lep plen®, Yvonne De Carlo.
Vittoria. 14.30: «CUj urrna®, E Flynn.
RADIO
•ICUOSLOVANNKK C! O A K I H Sl T A
NEDELJA, 27. januarja 1952
8.00, 13.30, 19.30 in 23.05 Poročila. 9.00 Mladinska oddaja: Zadnja štev. Cicibana. 9.30 Folklorna glasba. 13.45 Glasba po željah. 16.30 Koroške narodne pesmi. 17.00 Popoldanski koncert. 17.50 Reiportaža: Pozimi na Krasu. 18.00 Pesmi ob harmoniki. 18.15 Oddaja za Bujščino. 19.00 Koračnice, 19.15 Športne vesti. 23.10 do 23.30 Glasba za lahko noč.
1R»T II.
8.00 Jutranja glasba. 8.15 Poročila. 8.30 Lahke melodije. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Zabavrta glasba. 10.00 Prenos maše lz cerkve sv, Justa. 11.15 Komorna glasba. 11,30 Oddaja za najmlajše. 12.00 Veseli ritmi. 12.15 Pestra operna glasba. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Lahki orkestri. 15,00 Slavne u-verture In preludiji, 15.30 Klavirski tn simfonični jazz. 16.00 Koncert ruskih balalajk. 16.20 Razni solisti. 17.00 Priljubljen« melodije. 18.15 Glasba iz revij. 18.30 Koncert pianista Gabrijela Devetaka. 18.50 Glasbena medigra. 19.00 Iz filmskega sveta. 19.45 Poročila. 20.00 Slovenski motivi. 20.30 Športna kronika. 20.35 Porterjeve, Kreuderjeve in Kernove melodije. 21.00 Književnost In umetnost; nato vesela glasba. 22.00 Puccini: »Tosca®, prvo dejanje. 22.50 Večerni ples.
T K M T t.
8.45 Odlomki iz oper. 9.25 Veseli motivi. 11.40 Iz tedenskih sporedov. 13.40 Slavne operete. 15.00 Lahka glasba. 15.30 Prenos drugega polčasa nogometne tekme. 16.30 Sop pesmt. 17.00 »Siva pega®. Za radio priredil Angelo Merilni, 17.30 Orkester In zbor akademije Sv. Cecilije. 19.45 Poročilo o konjskih dirkah na Mon-tebelu. 20.50 Krajevni športni pregled. 20.30 Na dan z avtorjem! 20.45 »Oče- Žerjav®. Orkester vodi Glno Filippinl. 21.45 Slavne pevke.
SLOVENIJA
8.20 Za dobre voljo. 9.20 Da bi biva liepa ura... 10.00 Dopoldanski koncert slovenske orkestralne glasbe. 11.00 Od pravljice do pravljice Tomaž Tozon: Pravljica o izgubljeni slniičkl. 11.30 Želimo Vas razvedriti, 12.30 Poro-
čila. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Pogovor s poslušalci. 13.10 Želeli ste — poslušajte! 15.10 Zabavna glasba. 15.45 Vlado Golob: Jesen
16.00 Josip JurSč: Deseti brat. 17.15 Naše domače za ples in razvedrilo (plošče). 19.00 Poročila. 19.15 Zabavna glasba. 20.00 G. Puccini: La Boheme, opera v 4 dejanjih.
JUGOSLOVANSKE
CONE TRS TA
PONEDELJEK, 28. jan. 1952
7.00, 13.30, 19.30 in 23.05. Poročila. 13.45 Lahka glasba. 14.00 Predigre k Wagnerjevlm operam. 14.35 Poje sopranistka Otta On-dina. 18.00 Beethoven: Leonora, III - uvertura. 18.15 Jezikovni pogovori. 18.30 Hrvatske narodne pesmi. 19,00 Zabavna glasba.
21.00 Slušna igra: Moliere »Namišljeni rogonosec®, 22.00 Večerni koncert. 23.10 do 23.30 Glasba za lahko noč.
TRST II.
11.30 Lahki orkestri. 12.00 Sodobna Anglija. 12.10 Za vsakega nekaj. 78.06 Poročila. 13.00 Priljubljene melodije. 13.30 Debus-sy: Bergamska suita. 13.46 Klavirski jazz. 14.00 Poročila. 17.30 Plesna glasba. 18.15 4 Lisztove skladbe. 19.C0 Mamica pripoveduje. 19.15 Slavne skladbe za violino. 19.30 Slavni pevci. 19.45 Poročila. 20.10 Pestra glasba. 20.45 Veseli ritmi. 21.00 Puccini: «Tosca», 2. In 3. dejanje. 22.15 Lahke melodije.
N LOV K NI J A
12.00 Slovenski zbori iz samospevi. 12.30 Poročila. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Od melodije do melodije. 14.10 Arije iz popularnih oper (plošče). 15.90 Poročila. 15.10 Zabavna glasba. 15.30 Igra Vaški kvintet. 16.00 Popoldanski koncert slovenske solistične In komorne glasbe. 17.10 Glasbena medigra. 17.30 Lahka glasba. 18.10 Benjamin Ipavec: Serenada za godalni orkester. 18.40 Pojo češki zbori..
19.00 Zabavna glasba. 20.00 Dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 20.10 Simfonični koncert Radia Ljubljana. 22.00 Poročila.
RADIO
A PA R A T JE I
obnovljene, znamke: tlbinefovn Ph filiala ltlu%elll Gp/oAo Jvttšdiff’ edllocUio’
od 3.000 lir navzgor dobite
v T R S T t
UL. XX SBPTBUBRd ST. 15. |
NOVE SLOVENSKE KNJlO* Josip Jurčič: Deseti brat p*
platno lir 550; Ivan CanK*8 Jaz bratje pa vem za dot®*
vino polplatno 600; Jože F* hor: Pot desetega brata plah*
720; Slavno Kolar: Mi smo ** pravico polplatno 640;	8*
dyard Kipling:	Knjiga
džungli polplatno 870; Jo** Kerenčič:	Mati	Išče mojrtf
broširano 135.
DOBITE JIH V SLOVENS1 KNJIGARNAH V TRSTU GORICI!
enskhj!
5TU J"
Za strokovne ta prakt^J* nasvete o zavarovalnih v'J>r'L. njih sem na razpolago plačno ta brezobvezno. VoZJ£. Zavarujte se proti nezgodam civilno odgovornost P t ® tretjim za svoje vozilo. zato v vašem Interesu št. od 8. do 9. ta od 21. do 22. o*
%m/ioua JžcmieM
TRST
UL. ORIANI §f. 7
(Zraven Trga Garibald'0
ČUitlelji	in	n
Uprava »Primorskega dnevnika* Je sklenila darovati vsakomur:
a) ki postane nov naročnik pred 31.1.52, novo Izdajo Jurčičeve knjige: DESETI BRAT;
b) ki postane nov naročnik in poravna celoletno naročnino v znesku 3200 lir pred 31.1.52, Cankarjevo knji' go: JAZ, BRATJE, PA VEM ZA DOMOVINO;
c) starim naročnikom, ki poravnajo celoletno naročnino pred 31.1.52, Jurčičevo knjigo: JURIJ KOZJAK.
Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na STO tn * ITALIJI.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
TRGOVINA
/rej/A n/
Ul. O. V »m mrl 1°
OULEJTi: MI .VAŠI: IZLOŽBEt
JESUS HERNANDEZ O VLOGI ZSSR V ŠPANSKI DRŽAVLJANSKI VOJNI m
MAKJAVELISTIČNA POLITIKA ZSSR
Ijana ZSSR kot sinov španskega ljudstva. Zdi se absurdno in neverjetno, toda naša vzgoja pod sovjetskim varuštvom naš )e pripeljala do popolne denacionalizacije. Ta vzgoja nam je iztrgala narodni duh in ga zamenjala za «Interna-cionalizem®, katerega začetek in konec Je bil v kremeljskih stolpih.
Todp dialektika življenja
nas je pripeljala do popolne vse dokler se nismo prepričali o naših napakah- Mnoga dejstva so nas prisilila, da kvalitativno in v celoti ocenjujejo ta čudni pojav. In tako smo sčasoma prišli do spoznanja, da to, česar izol.rano nismo mogli ali nismo hoteli razumeti, nf bilo plod slučajnosti alf okoliščin, temveč izraz politike, ki ni •mela nič skupnega s teorijo markiisma ta leninizma
To so razlogi, zaradi katerih lahko danes prikazujemo stvari iz preteklosti in gledamo
nanje v njihovi pravi luči, z odkritim kriterijem za objektivno resnico in is pogledom, ki ga ne zastira sektaštvo.
Ce hočemo pravilno oceniti sovjetsko polit.ko med osvobodilno vojno v Španiji, je treba vsaj na kratko skicirati sliko političnega položaj* v Spa-ni ji leta 1936»,
Nato Je Hernandez pojasnil, kako Jc špansko ljudstvo leta 1931 do 1935 uporabilo in apliciralo vsa znan* sredstva socialne in politične boibe — od navadne stavke do oboroženega upora. Prikazal je, kako se je ves revolucionarni zagon ljudstva razplamtel na ulicah z namenom, da demokratično buržoazno revolucijo pripelje do njenih končn-h ciljev, in deloval v prvi vrsti proti reakcionarnim silam, ki so se odkrito pripravljale na napad-na demokratično republiko.
»Po vsej Španiji so »e spoprijemale sile revolucije in
protirevolucije, republikanska vlada, ki se je bala tako enih kot drugih, pa je stala, kot bi rekli v vojaškem slovarju, na nikogar zemlji. Tudi ko se je začel frankistlčni upor. Je bilo ljudstvo prisiljeno, samo spontano popravljati slabosti svoje vlade.
Mednarodni dogodki s° omogočali spoznanje napadalnosti fašističnih sil; opaziti J® bilo, kako se demokratične dežele umikajo in delajo stalng koncesije silam osi. V mednarodnem aspektu x je torej vojn* v Sp* ni ji začela v trenutku, ki je bil za branitelje demokra-t-čne republike zelo neugoden.
Katera sila na svetu je mogla jamčdi španskemu ljudstvu dejansko ta nezainteresirano solidarnost? Kot velesil* - • Sovjetska zveza. Tako smo ml verjeli. To je verjelo naše ljudstvo. Naše prepričanje, pre-pričanje komunistov, pa se je rodilo iz slepega prepričanja.
ki bi na* moglo prepeljati celo db zločina nad vsemi onimi, ki bj se o tem drznili] dvomiti. Bili smo torej povsem nesposobni razumeti, da je prva dežela na svetu, ki Jo je najbolj motil ju-naški sklep španskih antifašistov, da se do smrti borijo za svojo svobodo |n neodvisnost, bila prav Sovjetska zveza.
ZSSR je v tistih časih delila z buržoaznimi birokracijami strah pred fašističnimi silami in. vsa njena mednarodna politika je bila usmerjena v makja-velistfčno igro, ki je bila obsežena v njenih velikih načrtih, da se ne loči od demokratičnih sil, da fašisti ne bi prišli d« lahkega cilja in v koketiranju s fašisti, ki naj bi mu zagotovilo podporo dftnokracij. To je bila igra, ki je nekoliko let kas-neje dosegla vrhunec v nemško scvjetskem sporazumu.
Sistematično nespretna politika je pripeljala voditelje ZSSR
teko daieč, da so izgubili zaupanje v moč delavskega razreda in v revolucionarno in napredno gibanje v svetu, Cepra\ je seeknj kongres Kominterne poskušal » eno samo potezo po. Praviti vse grobe napake dol-Roletnega eektaštva, ki je v deželah kot Nemčija odstranilo vse ovire, ki so zapirale Hitler-ta Pot do oblasti, in ki je onemogočilo enotnost’ delavskega gibanja v vseh kontinentih, kaj. ti kdor ni bil komunist, je veljal za «social-faiista» ah «anar-ho-fašista».
Čeprav so, ponavljam, poskušali popravljati napake, je bilo ie prepozno. Reakcija in /asi-zem »ta csvojila važne pozicije v celi vrsti dežel. Napačna o-rientacija Kominterne, izraz politike ZSSR, je pripeljala So-vjetsko zvezo do nevarnega izoliranja od delavskega gibanja v
svetu, komunistične partije pa ne le do številčne oslabitve, temveč tudi do zmanjšanja nji. hcvega vpliva, tako da nit; v enem delu kapitalističnega sveta niso predstavljale odločilne sile. Čeprav je v Španiji in v Franciji politika ljudske fronte dosegla zavidanja vredne uspehe, se niti položaj ZSSR niti položaj delavskega gibanja sploh ni izboljšal do one mere, da bi megli govoriti o spremembi mednarodnega položaja. Zaradi tega se je vodilna ekipa ZSSR trmasto držala svojega napačnega stališča, da več zaupa svoji motni politični igri kot revolucionarnim in napred. nlm silam v svetu.
Takšen je bj mednarodni položaj 18. julija 1936, ko se jc začela osvobodilna vej na Špan-skega ljudstva.
Kako je v položaju, ko se je razptamtevala borba španskega ljudstva, kj je prijelo za orožje in se borilo po vsej Španiji, gledala ZSSR na fC vprašanje? Na oanovj naših izkušenj lahko lanea ugotovimo, da so v Krem-
lju stvari tolmačili tako: voP v Španiji nam lahko prin^
dvojno korist;
Prvič jo lahko bimo kot’ strašilo, ki K mo prikazovali fašističnim v lam in jih opozarjali, da ^ narodj pripravljeni prijetljfj orožje in se boriti za sveb^ in demokracijo — In s teta •'‘T segij določene koristi od f®* stav;
in drjiglč (kar se « Pn^ zveže v celoto — kri ga ljudstva kvotira na trU*^ sovjetskih inozemskih ker kaže preplašenim dem°?sf{ cijam, da je v rokah sredstvo, s katerim lahko Polaga ali pogasi razžareh rren v Španiji, katerega utegnejo povzročiti eksP' ^ arzenala svetovne vojne, W se je toliko tale.
To pomeni, da je krem^roj^ gospoda gledala na *Sp*n5tsi' primer® n® » socialističnega g, Ušča temveč hladno ta čunljivo. kot na zunanjel**,, no zadevo, ki ji m arijk8 lucionama vsebina.
(Nadaljevanje
Glavni urednik BRANKO BABIC - Odg urednik STANISLAV KLNKO - UHfcUNISTVO ULICA MONTECC In #4 638 - Postni predal 502 - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA št.20 - Telefonska St 73-38 - OGLAS 73-38 - Cene oglasov Za vsak mm višine v širini l stolpca trgovski 60. fmsnčno-uprsvni 100. osmrtnice 9
UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI št 8, III nad. - Telefon štev KJ-UJa OGLASI od 8 30	12 In oO 15	18	- Tel
90 lir - Za FI.HJ za vsak mn. širine 1
stolnra_ta vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tržalk tiskarski »svod Podruž Gorica Ul 8 Penico i-II, Tei II 33 Koper. Ul Batilstl 30l»-l Tel 70
NAROČNINA: Cona A: mtt.ečna 350 četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 lir Cona B: tzvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, mesečno 130 d1B* Poštni tekoči račun za STO	ZVU. Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega
Ljubljana TvrSeva 34 tel 20-09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-I-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. Tfl -