AKCIJA
Knjige so zamenjale
lastnike
■o
-r<">
im
■in
;©
■r-
str. 3
Se na Svetino vrača
življenje? str. 7-9
Zaupate nam že 69 let

Št. 22 / Leto 69 / Celje, 29. maj 2014 / Cena 2,50 EUR
Celjski rokometaši že »polnoletni« državni prvaki
Prav športno in nič nevoščljivo vzdušje v velenjski Rdeči dvorani. str. 2, 19
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
wVrTEDNm
VSAK ČETRTEK
Predano in s^
^llliCaiti
s Novim tednikom in Radiem Celji
Zaključna priredite« akcije
(S)hujšajmo z Novim tednikom In Radiem Celje
v torek, 17. junija, ob 18. uri v Citvcentru Ceije
NASA TEMA
Ne o hlodih. O preživetju v gozdovih!
str. 16-17
CELJE
Mobilne opreme za novo urgenco še ni
str. 6
RADEČE
Zapora glavne ceste pri Didlnovem grabnu?
str. 10
Ure na vlaku niso
izgubljene str. 37
SPODBUDNA ZGODBA'
Štorsko podjetje pohištva v novem
salonu str. 7
Foto: GrupA
OTOK BRAČ/SUPETAR B G RAD AC
Turistično naselje Velaris 3* ' Adriatiq Hotel Labineca 3*
in 4*	" 7X vse vključeno in letalski prevoz
7X polpenzion in letalski prevoz , 7.6.	399 € I
7.6. in 13.9.	309 €..13.9.	439 €
20. in 27.9.	299 « J ,0.9.	389 € !
J ' . "i i
TRPANJ, Adriatiq Hotel Faraon 3*
7X vse vključeno in letalski prevoz, 7.6.
399 €
MARIBOR: 02 48 03 900 • CELJE: 03 42 84 300 • VELENJE: 03 89 84 370
2
ŠPORT
UVODNIK
TATJANA CVIRN
Na preizkušnji
Če se ob koncu tedna kdaj odpravite na Celjsko kočo, se boste strinjali, da je vse skupaj podobno kakšni romarski poti. Dovolj nazorna je že množica jeklenih konjičkov na vseh mogočih in nemogočih parkirnih mestih ob vznožju. Temu sledijo - vsaj na najbolj oblegani poti - srečanja s skupinami in posamezniki, ki se že vračajo ali pa prehitevajo, ker so hitrejši. Pozdravljanje, kot da bi bili nekje v samoti visokogorja, je že tradicija. Pa ne le zaradi tega, veliko je med pohodniki tudi takšnih, ki so že stari znanci, saj jih lahko srečaš vsak teden, ne glede na letni čas. Kot pravi romarji so. Včasih je zato bolje izbrati katero od manj obleganih poti.
Za vse več ljudi v mestih, ki večino časa med tednom preživijo v službah in blokovskih stanovanjih, sta gibanje in takšen redni stik z naravo nuja. Eni ne morejo brez teka ali kolesarjenja, drugi so si umislili vrt, tretji pravijo, da so bolni in da jih vse boli, če ne opravijo rednega vsaj tedenskega vzpona na Celjsko kočo ali Miklavški hrib oziroma na Anski vrh nad parkom. V slednjih dveh, ki sta manj zahtevna za vzpon, so gozdarji v zadnjih letih tako dobro uredili pohodne poti, jih označili s smerokazi in vmes poskrbeli še za kakšno klopco, da skoraj nisem več prepoznala gozdov svoje mladosti, ko sem se po nekaj letih spet sprehodila po njih. V njih smo nabirali borovnice, kostanj, bezeg, spomladi prve zvončke, mačice in teloh ali pa smo si naredili gugalnico nad vratolomno strmino ter se po gozdni cesti pozimi spuščali s sanmi. Gozd je bil del nas, nenazadnje je bilo do njega le nekaj korakov, o kakšnih omejitvah pri nabiranju plodov, o katerih razmišljajo zadnje čase pri nas, se takrat še ni govorilo. Kako bi se današnja mladina znašla v njem, ni težko napovedati, razen če ne sodi med tabornike ali skavte, ki znajo kobilice spremeniti v okusen čips ali skuhati kaj manj problematičnega iz nabranih rastlin in plodov. Večina pa v gozd skoraj nikoli ne zaide, še posebej če jim starši niso za zgled, pa čeprav je za Celjane mestni gozd tako rekoč na dosegu roke, lahko dostopen in urejen. Skrb zanj je namreč eden najbolj pozitivnih projektov v Celju, ki ga sicer pestijo bremena dolgoletnega industrijskega onesnaževanja, zato je vsaka zelena površina še kako dragocena tako za boljšo kakovost zraka kot za prijetnejše splošne pogoje bivanja v mestu. Ste vedeli, da lahko eno drevo, ki poleti daje senco pred hišo, zaleže enako kot klimatska naprava za hlajenje petih sob? Če so že pri obnovi mestnega jedra »pozabili«, da bi lahko načrtovali več dreves in zelenja, pa je vsega tega vsaj na južnem robu mesta v izobilju.
Pozitivno naravnana je bila zagotovo tudi pravkar končana akcija Za knjigo, s katero smo pomagali pri širjenju slovenske besede, in to celo čez mejo. Tako kot za nekatere nista dovolj le vsakodnevna služba in delo doma ter nujno potrebujejo gibanje in sprostitev v naravi, velja podobno tudi za navezanost na knjigo. »Kruh je hrana za telo, knjiga pa za dušo,« pravi Erika Hartman, pobudnica Kluba modrosti, za katerega smo zbirali knjige. In veliko jih misli podobno kot ona. Ko mi je kolega pred časom zaupal, da se najraje druži s prijateljico, ki jo tudi jaz poznam, sem debelo pogledala in začela premlevati, katera za vraga bi to bila. Pa sem skoraj razočarana ugotovila, da je imel v mislih le knjigo...
V tem vedno bolj čudnem svetu so lahko sprehodi v naravo ali prebiranje knjig pomoč, da človek zdrži vse, kar mu prinaša življenje. Včasih pa tudi to ne pomaga. Ko se zgodi, kar se je pred tednom na Balkanu, se zdi, da ni učinkovitega načina, ki bi v takšnih primerih ljudem pomagal zdržati. Le nagon po preživetju je tisto, kar jih žene naprej. Toda kakšno življenje jih čaka, ko bo voda odtekla in se bo pokazala vsa beda njihovega okolja? Pomoč od vsepovsod lahko vliva kanček upanja, če vodna ujma le ne bo prehitro pozabljena. Težko je namreč ljudi vedno znova prepričevati o pomenu dobrodelnosti, ko tovrstne novice izginejo z naslovnic. Na srečo so med prostovoljci takšni, ki se s tem ne ukvarjajo šele od prejšnjega tedna, temveč so pomagali že prej, tako ljudem kot živalim, in bodo tudi v prihodnje. V takšnih razmerah ne bi smel biti nihče prepuščen samemu sebi. Na preizkušnji pa smo vsi, ki imamo svoje domove, toplo posteljo in poln hladilnik.
ČETRTEK	PETEK	SOROTA	NEDELJA
	si	gj	BI
	ME3MEJ		vmmn
PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK
			
EUES	dE	lil 23	IM 23
Po napovedih - Celje Pivovarna Laško!
Velenjčanom ne bodo prižigali sveč - Florijani in Šaleški graščaki privoščijo zmago Celjanom
Po zadnjem krogu končnice lige za prvaka so bili navijači v Rdeči dvorani, tako celjski kot velenjski, enotnega mnenja. Roko-metaši Celja so zasluženo osvojili že 18. naslov državnih prvakov. Ena lepših posebnosti lokalnega rokometnega derbija, ki je vsekakor tudi državni, je domala sožitje navijačev Gorenja in Celja Pivovarne Laško, Šaleških graščakov in Florijanov. Uro pred petkovim obračunom so se začeli zbirati pred Rdečo dvorano in čeprav je šlo za tekmo za biti ali ne biti, med navijači ni bilo niti najmanjšega nesporazuma, kaj šele, da bi zavrelo med njimi.
Zdelo se je obenem, da se je večina velenjskih občudovalcev rokometne igre skoraj že sprijaznila z nemočjo svojega moštva v boju za naslov. Šlo je za lastne napake, kamor štejemo velikodušno podelitev izpisnice Klemnu Cehtetu, in za prepočasno ali
premalo odločno reakcijo ob propadu beloruskega Minska (Dean Bombač je ostal neizkoriščen ...). Gorenje pa je zapustila tudi športna sreča. Poškodbe so se začele vrstiti - jasno, ozek kader je bil vse bolj obremenjen - in odpovedalo je koleno celo najboljšemu igralcu lige Sta-šu Skubetu.
Na drugi strani je vodstvo celjskega tabora nemudoma reagiralo in k sebi med sezono privabilo trio iz Minska, Boruta Mačkovška, Uroša Bundala in Davida Miklavčiča. Zdravja je bilo na pretek, zmage so vlivale dodatno samozavest, pika na i v zadnjem krogu pa je bila celo formalnost, kar smo napovedali. Delo je na celjski klopi začel Vladan Matic, ki se je pred začetkom zadnje sezone malce otepal vloge favorita za naslov državnega prvaka: »Dobro, sprejemam nehvaležno vlogo prvega kandidata za naslov, toda le zato, ker tako vi, novinarji, pravite!« Potem je prepričal
NE PREZRITE
Reportaža iz velenjske Rdeče dvorane
stran 19
klubsko vodstvo, da je pripeljalo Branka Tamšeta za trenerja celjskega mladinskega moštva ... Več o vsem pišemo v reportaži na strani 19, pred
vami pa je kratka anketa pristašev obeh moštev.
DEAN ŠUSTER ANJA KOVAČIČ Foto: GrupA
ANKETA
Navijači ocenjujejo
Toni Macuh, Celje: »Celjani so zagotovo zasluženo postali prvaki. Še posebej proti koncu sezone so igrali odlično. Pozabimo na začetek. Od Velenjčanov se ločijo po igri, stilu, kompaktnosti in enotnosti igre. Celotna ekipa je zaslužna za zmago, še posebej pa trener, ki jih je po dolgem času uigral. Zdaj bo moral na žalost spet začeti od začetka. Škoda.«
Stane Majhen, Velenje:
»Celjani so prikazali odlično igro. S svojo visoko kakovostjo in izbiro igralcev so prišli do naslova, Gorenje pa je bilo prikrajšano za Sku-beta. Borili so se, kolikor so se lahko, ampak so Celjani zasluženo zmagali.«
Sonja Kugler, Celje: »Danes so naši zagotovo igrali bolje. Tega ne morem trditi za vsako tekmo letošnje sezone, a današnja zmaga je bila vsekakor zaslužena in jim resnično pripada naslov prvaka. V drugem delu so igrali fenomenalno, v prvem pa bi lahko igrali tudi bolje.«
Matej Lahovnik, Velenje:
»Celjani so zasluženo zmagali, o tem ni dvoma. Že na začetku so pokazali, kdo bo gospodar na igrišču, in to prednost so ohranili do konca. Najlepši dogodek večera je bilo vsekakor vzdušje pred tekmo. Flo-rijani in Šaleški graščaki so se pred Rdečo dvorano družili, skupaj pili pivo, se zabavali, vse je minilo v zelo športnem vzdušju in mislim, da je celotna dvorana iskreno zaploskala ob zasluženem naslovu.«
Vanda Anžič, Velenje:
»Velenjčani so bili preslabi, ni šlo. Boljša igra Celjanov, nobene obrambe Velenjča-nov. Ampak mi ne bomo svojih pokopali, kot so Celjani svoje, in jim prižigali sveč.«
Gregor Šanca, Celje: »Letos je bila najboljša celjska igra, še posebej končnica. Pozna se, da smo bili malenkost močnejši. Končno smo spet to, kar moramo biti. Prvaki. K naslovu so pripomogli bolj izenačeni igralci in predvsem letošnja večja želja po naslovu.«
AKCIJA ZA KNJIGO
3
Knjige so zamenjale lastnike
Končala se je akcija Za knjigo - Bralci Novega tednika, novinarji in podporniki so skupaj zbrali kar 116 knjig - Police osvežili s svežimi izdajami
»Tako kot je kruh potreben za preživetje našega telesa, je knjiga potrebna za našo dušo,« je dejala predsednica Kluba modrosti Erika Hartman. V Novem tedniku, kjer vam v Bukvarni vsak teden predstavimo po eno prebrano knjigo po izboru naših novinarjev, se njenemu mnenju vsekakor pridružujemo.
Predsednica Kluba modrosti Erika Hartman je med deli, ki so jih podarili bralci in novi-
Prtljažnik smo napolnili s sto deli iz Grafike Gracer, obogatili pa smo ga še s 16 naslovi, ki so jih podarili naši bralci ter novinarji narji Novega tednika, takoj našla knjigo, ki naše medijske hiše.	je pritegnila njeno pozornost.
»Ni se nam še zgodilo, da bi nam kdo podaril toliko novih knjig, kot je to storilo podjetje Grafika Gracer. Člani našega kluba so sicer pobrskali po domačih knjižnih policah, ko so se odločili, da je čas, da njihove knjige v roke vzame še kdo drug. Predvsem starejši, ki se na jesen življenja preselijo v domove za starejše, so klubu podarili obsežnejše zbirke,« je povedala Erika Hartman.
Novi tednik se je oktobra lani z akcijo Za knjigo pridružil Klubu modrosti, ki je osnoval tri knjižnice s prostim pristopom. Da bi knjižne police obogatili s svežim branjem, smo k sodelovanju povabili novinarje naše medijske hiše in naše bralce. Za knjižnice Kluba modrosti smo skupaj zbrali 16 novejših naslovov. Z veseljem smo klubu predali še sto knjig, ki jih je za dober namen podaril Miran Gracer, lastnik in direktor podjetja Grafika Gracer.
V uredništvu Novega tednika pridno beremo že četrto leto. Vsak teden nekdo od novinarjev knjigo po lastni izbiri predstavi v rubriki Bukvarna. Doslej smo spoznali krepko več kot sto najrazličnejših knjižnih del. Zaradi nezavidljivega položaja slovenske knjige smo konec novembra 2013 začeli k branju in nakupu knjig spodbujati tudi bralce. Na posebni polici smo zbirali leposlovne knjige domačih in tujih avtorjev, ki so izšle od leta 2012, namenjene pa so bile za obogatitev knjižnic Kluba modrosti.
Odzvali so se tudi avtorji
Z bralci, ki so nam knjige prinesli, smo poklepetali in na straneh časopisa prestavili razmislek o prebranem delu, o njihovem odnosu do branja in poslanstvu podarjene knjige. Razveseljivo je, da so svoje knjige v branje drugim poleg naših bralcev podarili še nekateri avtorji proze in poezije s Celjskega, a tudi novinarji. Knjigo za obogatitev knjižne zbirke Kluba modrosti nam je zadnja v uredništvo prinesla Mira Kržišnik iz Žalca. Za sodelovanje si je prislužila oddih v Banji Vručici.
Knjige v roke bralcev!
Pregovor pravi: »Knjiga je orožje, vzemi jo v roke!« Da je bolje, če knjige pridejo do bralcev, kot da bi ostajale v skladišču podjetja, je o vzgibu, ki je botroval k darovanju knjig, ki še dišijo po tiskarski barvi, dejal Miran Gracer. Bralcem, ki obiščejo knjižnice Kluba modrosti, je namenil raznovrstno lite-
raturo. Takšno, povezano z medicino, nekaj leposlovja, nekaj tehničnih priročnikov, dela, povezana z zgodovino, bralke se bodo morda navdušile nad kakšno kuharsko knjigo. Voziček je naložil do vrha, saj je za tri knjižnice Kluba modrosti skupaj pripravil kar sto knjig. Za njegovo gesto se mu v uredništvu Novega tednika še posebej zahvaljujemo.
Znanje naj kroži
Gracer se za darovanje knjig tokrat ni odločil prvič. Pred časom je izdal obsežno knjigo o kirurgiji, pri nastanku katere je sodelovalo okoli sto avtorjev. Ker znanja, zbranega v knjigi, ne želi držati zase, je knjigo poklonil študentom medicine. »Če se bodo oni naučili česa novega, bomo ljudje bolj zdravi,« je prepričan. Poudaril je, da še posebej rad podari tudi druge strokovne knjige, kadar ve, da bodo romale v prave roke. Poleg tega se mu takšna gesta zdi dobrodošla tudi kot promocija slovenskih avtorjev.
Odpiranje platnic na dopustu
Člani Kluba modrosti so poleg knjižnice v prostorih
društva na Hudinji v Celju uredili še knjižnici v hotelih v Banji Vručici v Bosni in Hercegovini (BiH) in na Dugem otoku na Hrvaškem. Medtem ko po knjigah na policah v knjižnici na Hudinji posegajo predvsem domačini, sta knjižnici na Hrvaškem in v BiH namenjeni Slovencem, ki se tja odpravijo na morje ali v zdravilišče. Seveda po njih posežejo tudi domačini in drugi turisti.
Medkulturna izmenjava
»To je na nek način širjenje slovenske besede čez meje,
ne smemo pa se zavajati, da bodo ljudje, ki niso Slovenci, hlastali po slovenskih knjigah, pa če bo še tako turobno vreme, ko bodo na morju ali v zdravilišču,« pravi učiteljica in knjižničarka v pokoju Ana Novak, ki je prevzela nalogo snovanja knjižnic. A v isti sapi doda, da je dostopnost knjig v trenutku radovednosti morda prava kombinacija, da Hrvati ali Bosanci v roke vzamejo slovensko knjigo, kar po njenem mnenju prav gotovo predstavlja vez med dvema narodoma in dvema sorodnima jezikoma.
Knjižnica se bogati
Ponudba knjižnic s prostim pristopom že zdaj ni zanemarljiva. V Celju je vedoželjnim na voljo okoli 700 različnih naslovov, v Banji Vručici okoli 400, na Dugem otoku 250. Evidenca izposoje po besedah predsednice Kluba modrosti Erike Hartman kaže tudi na to, da so slovenska dela na Dugem otoku zanimiva tudi Čehom, najrazličnejše platnice pa so skomine po branju prebudile tudi pri Italijanih. Da bi se na oddihu lažje kratkočasili, jih je društvo zato pozvalo, da knjižni zbirki dodajo še nekaj knjig v svojem jeziku. Ponudba branja bo nedvomno še bolj vabljiva, ko se bodo med obstoječa dela uvrstile novosti iz naše akcije Za knjigo.
TINA VENGUST Foto: GrupA
Poslanstvo Kluba modrosti, ki je bil ustanovljen leta 2001, je skozi medgeneracijsko sodelovanje gojiti strpnost in spoštovanje med ljudmi, sprejemati drugačnost, s skupnimi močmi premagovati težave in na življenje gledati pozitivno. Z različnimi oblikami pomoči se člani odzovejo tudi na klic pomoči potrebnih. Predsednica kluba Erika Hartman poudarja, da lahko navdih, uteho, znanje ali dobro družbo ljudje poiščemo tudi v knjigi. »Tako kot je kruh potreben za preživetje našega telesa, je knjiga potrebna za našo dušo,« je dejala.
V knjižnicah s prostim pristopom ni članskih izkaznic. Knjigo si lahko izposodi vsak, ki to želi, le da nato poskrbi, da jo prinese nazaj. Če mu je neizmerno všeč, jo lahko obdrži in v zameno prinese drugo. Tudi tako, ki mu je morda manj pri srcu. Ker so bili gostitelji v obeh državah nad postavitvijo knjižnic navdušeni, so jima namenili svoje mesto in skupaj s Klubom modrosti tudi na ta način spodbujajo prijateljstvo med narodi. Slovenski kotiček s knjižnico pa ob obisku članov kluba tudi zaživi s krajšimi kulturnimi programi.
Z nami na konja
Samo za zveste bralce Novega tednika
V ježi konj se bodo lahko preizkusili naslednji bralci Novega tednika, ki smo jih izžrebali med prejetimi prijavnicami: Pia Jakop iz Šentjurja, Blanka Kračun iz Celja in Marjana Dob-nik iz Šmartnega ob Paki. Kdaj, kje in kako?
V sodelovanju s Centrom konjeniškega športa Celje, ki ima prostore na Lopati, smo se v Novem tedniku lotili skupne akcije Z nami na konja. Vse tri bralke naj se našim gostiteljem in celotni ekipi uredništva pridružijo v soboto, 7. junija 2014, ob
11. uri na prijetnem druženju in ježi v prostorih konjeniškega centra na Lopati 43 v Celju. Fotoreportažo o »skupnih vzponih« na konja si boste lahko prebrali v Novem tedniku 12. junija 2014.
UREDNIŠTVO
4
EVROPSKE VOLITVE
Rekordno nizka volilna udeležba
V vseh volilnih okrajih na Celjskem zmaga SDS, ki je največ glasov osvojila tudi v sedmih od osmih volilnih enot po državi
Volitve v Evropski parlament so v slovensko politiko vnesle kar nekaj sprememb. Tako je takoj po objavi volilnih rezultatov zaradi neuspeha pri volivcih odstopil predsednik parlamentarne stranke DL Gregor Virant, sledila sta mu še predsednika SD Igor Lukšič in Zaresa Pavle Gantar.
Volilnih utrinkov - kot je tale s predsedniških volitev leta 2012 - bo letos še nekaj. Kot je bilo namreč razbrati iz besed naših sogovornikov, državnozborskih poslancev s Celjskega, so po volitvah v Evropski parlament zdaj oči vseh uprte v bližnje domače predčasne volitve. Vsem je skupno, da si na njih želijo bolj množične volilne udeležbe.
Po uradnih, a še začasnih rezultatih in preštetih vseh glasovnicah, ki so bile oddane v skrinjice na voliščih, je v nedeljo na evropskih volitvah v Sloveniji največ glasov dobila SDS. V Evropski parlament pošilja tri poslance, in sicer Milana Zvera, Romano Tomc in Patricijo Šulin, z dvema poslancema, Lojzetom Peterletom in Francem Bogovičem, ji sledi skupna lista NSi in SLS, s po enim pa na tretjem mestu lista Verjamem z Igorjem Šoltesom, nato DeSUS z Ivom Vajglom in SD s Tanjo Fajon. Je pa te volitve zaznamovala rekordno nizka volilna udeležba v državi, na Celjskem pa je bila še slabša od državnega povprečja, ki ni doseglo niti četrtine volilnega telesa. In tudi odstopi predsednikov strank, ki so se na volitvah odrezale slabo.
V Sloveniji se je na volišča odpravilo skromnih 24,13 odstotka volivcev, še manj, le nekaj več kot 22 odstotkov jih je glasovalo na Celjskem. Tu so bili rekorderji v Šmarju pri Je-
lšah, kjer je na volišča odšlo le malo več kot 18 odstotkov ljudi, manj kot petino so jih prešteli tudi v Šentjurju, zato pa so s skoraj četrtinsko udeležbo v drugem žalskem volilnem okraju presegli celo državno povprečje. Manj volivcev kot v Sloveniji je na volišča odšlo le še na Češkem in Slovaškem, sicer pa je po drugih evropskih državah volilna udeležba v primerjavi s prejšnjimi volitvami povsod zrasla.
Prav vsem 11 volilnim okrajem na Celjskem je skupno, da so po številu podeljenih glasov volivci na prvo mesto postavili SDS. Njeni kandidati so več kot 30 odstotkov prejeli v Mozirju, enem od velenjskih volilnih okrajev ter v Šentjurju, zgolj dobrih 21 odstotkov podpore pa so jim namenili v Laškem.
V ospredju program ...
Sonja Ramšak (SDS) opozarja, da kljub odličnemu rezultatu na evropskih volitvah v stranki ne bodo držali križem rok. »Ljudi je treba prepričati s programom in mi ga imamo,«
pravi in dodaja, da ga znajo ljudem tudi predstaviti, saj so v preteklih tednih volivce nagovarjali skorajda dobesedno »od vrat do vrat«. Z njo, le da glede svoje stranke DeSUS, se strinja tudi Marija Plevčak. Izvolitev nosilca liste Iva Vajgla v Evropski parlament pojasnjuje z dejstvom, da povsod po Evropi prihaja v ospredje težnja po zmanjševanju standarda upokojencem. »Če v Sloveniji ne bi upoštevali glasa naše stranke, bi pokojnine gotovo že znižali,« pravi. Tudi zato so DeSUS podprli v Zvezi društev upokojencev Slovenije in Plevčakova dodaja, da se to že pozna in da si na državnozborskih volitvah želi čim več ljudi, saj je le to porok, da bodo v parlamentu tudi v bodoče zastopane socialno naravnane stranke. »Prevlade desnice si ne želim. Razprodaja državnega premoženja, ki so ga ustvarile generacije zdajšnjih upokojencev, ne vodi nikamor.« Ramšakova pa opozarja še na dejstvo, da tudi bolj množična volilna udeležba ne bo zagotavljala nujno potrebne politične stabilnosti v državi.
»Predčasne volitve se lahko ponavljajo vse dokler ne bomo spremenili volilnega sistema, za kar se v naši stranki zavzemamo že od leta 1996.«
... in programsko povezovanje
Za evropske volitve sta parlamentarni stranki NSi in SLS oblikovali skupno listo in čeprav so zlasti v NSi zaenkrat mnenja še deljena, je Jakob Presečnik (SLS) vesel uspeha skupne liste in tega, da ima SLS izvoljenega poslanca v Evropski parlament. »Sodelovanje je zastavljeno in se bo tudi v prihodnje nadaljevalo, v kakšni obliki pa je še prezgodaj napovedovati,« pravi in pojasnjuje, da se bosta stranki vsekakor
Rekreacija
Rubrika, v kateri že tretje leto predstavljamo različne rekreativne športne panoge in zanimive, množične športne prireditve.
dogovarjali o čim bolj usklajenem programu. Da bi že na domačih predčasnih volitvah ljudem ponudili skupno listo kandidatov, je praktično nemogoče. »V stranki upoštevamo pobude s terena in časa, da bi lahko to izvedli, je premalo, tudi če bi bile volitve šele septembra.« Pobude poslanskega kolega Ivana Vogrina, ki skuša zbrati podporo za tehnično vlado, namreč ne jemlje kot najbolj resno, zato temu manevru kot največji uspeh napoveduje le premik predčasnih volitev na začetek jeseni.
In če se je SLS znala povezati s sorodno stranko, se zdi, da je prav nepripravljenost za sodelovanje tisto, kar je volivce najbolj odvrnilo od SD. Kot
NE PREZRITE
strani 40-41
pravi Matjaž Han, je zdaj v Sloveniji na levi sredini preprosto preveč strank. Sam je sicer predstavnike sorodno mislečih strank že pred 14 dnevi pozval, da takoj po evropskih volitvah sedejo skupaj in se dogovorijo o sodelovanju. Upa, da bo do tega tudi dejansko prišlo, kajti »samo novi obrazi in nove obljube niso dovolj, kar so se lahko ljudje prepričali že ob Jankovicevi Pozitivni Sloveniji«. V stranki so z nedeljskim volilnim rezultatom nezadovoljni, zato se mu zdi logična odločitev Lukšičeva predaja vodenja SD podpredsedniku Dejanu Židanu, najkasneje pol leta po državnozborskih volitvah pa bodo v stranki izvedli redni kongres. Prepričan je, da je zdaj čas za dogovarjanje in čim bolj konkretno programsko povezovanje sorodnih strank. »Po volitvah pa se bo treba pogovarjati tudi z desnico. Razcepljenost na dva pola ne vodi nikamor.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (GrupA)
Tokrat:
Blatni in mokri gladiatorji napadli knežje mesto! Z »omako« proti stresu
informacije
www.szc.si www.fatburn.si
Redna vadba -
NordijskaMiafc
(torek in četrtek 17.00 - 18.30 Mestni park)
Kegjanjje
(torek in četrtek, 19.30 - 21.00, -petek 18.00 - 20.00 Kegljišče Golovec)
Samoobramba in funkcionalna vadba (torek in četrtek 18.30 - 20.00 dvorana Zlatorog)
	
J	f ** ^ Fundacija za šport wwtv.fu ndadjaza s po rLorg mu €MLJI
Ne spreglejte
(sobota, 31. maj, start ob 10. uri, Šmartinsko jezero)
Half Iron Triatlon Celje-Logarska dolina (sobota, 31. maj, start ob 9. uri, Šmartinsko jezero)
Pohod na Tolsti vrh čez Vipoto (nedelja, 1. junij, zbor ob 7.45 uri, Gasilski dom v Zagradu)
Bike festival Celje-Logarska dolina (nedelja, 1. junij, start ob 9. uri, Ingradova poslovna stavba na Lavi)
Za razliko od zdajšnjega sestava Evropskega parlamenta, ko Slovenijo med osmimi poslanci v Bruslju zastopata tudi Romana Jordan in Zofija Mazej Kukovič, prihodnjih pet let tam ne bo nikogar s Celjskega, čeprav se je na kandidatnih listah za naklonjenost volivcev potegovala 11 posameznikov oziroma desetina vseh kandidatov.
vce
GOSPODARSTVO
5
Ahac brez težav pri oskrbi
Medtem ko so v kamniški Eti že povedali, da bodo zaradi poplav na severu Bosne in Hercegovine, kjer imajo svoje dobavitelje, morda imeli težave pri oskrbi s svežo zelenjavo,
so jo v podjetju Ahac, ki v svojem obratu pri Mariboru proizvaja vlo-žnine in jih trži pod blagovno znamko Droga, dobro odnesli. »Zelenjavo večinoma kupujemo v Sloveniji, naši
srbski dobavitelji za gozdne sadeže pa so na srečo z območja, ki ga poplave niso prizadele,« je povedal direktor in lastnik podjetja Roman Moškotevc.
Podjetja še niso ocenila škode
Zlatarna pričakuje upad prometa, Gorenjeva tovarna v Srbiji za štiri dni ustavila proizvodnjo - Vsi takoj priskočili na pomoč
Poplave na Balkanu so povzročile škodo tudi nekaj podjetjem s širšega celjskega območja, ki imajo na teh trgih proizvodne obrate ali prodajalne. Številke še niso znane, v podjetjih pa raje kot o škodi govorijo o pomoči, ki so jo že ali jo še bodo poslali na poplavljena območja v Srbijo ter Bosno in Hercegovino.
Za zdaj v podjetjih pravijo, da škode še niso ocenili, a bo marsikje velika. Po sedanjih ocenah je bo največ imel celjski Tuš, ki ima na območju Bosne in Hercegovine kar 17 prodajaln. V Tušu pravijo, da bo škoda znana šele v prihodnjih tednih in bo vsekakor ogromna, saj je voda zalila kar nekaj njihovih trgovin. Kljub lastnim težavam so v teh krajih in tudi v Celju takoj začeli zbirati pomoč. Že v prvih dneh po katastrofi so poslali pakete na najbolj prizadeta območja, lokalni organizaciji Rdečega križa so ponudili vse svoje zmogljivosti za reševanje težav. Zbiranje pomoči in druge aktivnosti za pomoč
prizadetim območjem bodo nadaljevali tudi v prihodnje, saj bo odprava posledic trajala še zelo dolgo.
Pričakovan upad prometa
Skoraj dvakrat več prodajaln kot Tuš ima na prizadetih območjih Zlatarna Celje, vendar je v tokratni nesreči imela veliko srečo. Od 16 prodajaln, kolikor jih ima v Bosni in Hercegovini, je bila ogrožena le prodajalna zlatih izdelkov v Zenici, ki jo ima v prvem nadstropju enega od nakupovalnih središč. Voda je »na srečo« zalila le pritličje. V Srbiji, kjer ima s franšizami 17 prodajaln, so njene izdelke morali reševati le v Šabcu. »Zaposlenim je še pravočasno uspelo vse spraviti na varno, zato kakšne neposredne škode ni bilo. Bomo pa v obeh državah posledice poplave zagotovo čutili zelo dolgo, saj pričakujemo upad prometa,« je povedal predstavnik zlatarne Jure Cekuta. Tako Bosna in Hercegovina kot Srbija sta za celjsko zlatarno zelo pomembni. V Bosni in Her-
cegovini imajo na leto od 6 do 8 odstotkov prometa, v Srbiji pa od 15 do 20 odstotkov. Tudi v zlatarni želijo prebivalcem obeh držav pokazati, da nanje mislijo tudi v nesreči, zato jim bodo poskušali pomagati. Ali bo pomoč materialna ali finančna, se še niso odločili.
Unior in Gorenje na suhem
Denar in vodo so v preteklih dneh na prizadeta območja poslali tudi iz zreškega Uniorja, ki ima v Srbiji podjetja v Beogradu, Užicah in Kragujevcu. V teh krajih poplav ni bilo, zato tudi nimajo neposredne škode. Predvidevajo pa, da imajo kar nekaj škode njihovi kupci, zato pričakujejo, da bo to vplivalo na prodajo njihovih srbskih hčerinskih družb. Unior je v Srbijo in tudi v Bosno in Hercegovino poslal po 10 tisoč evrov in skoraj 10 tisoč litrov pitne vode. Pomoč so, pravijo v Zrečah, prispevala tudi njihova srbska podjetja.
Vodo in hrano je na prizadeta območja poslala tudi
Cinkarna Celje, ki ima sama v svojem proizvodnem obratu v Zenici nekaj škode. »Škoda bi lahko bila večja, vendar so zaposleni ponoči rešili večino materiala. Je pa žal trenutno prodaja popolnoma ohromljena, kar bo zagotovo povzročilo izpad dohodkov,« je povedal predsednik uprave cinkarne Tomaž Benčina. Kolikšna bo škoda, še ne more oceniti.
Čeprav je reka Kolubara prestopila bregove in poplavila del Valjeva, je Gore-njeva tovarna v tem mestu, v katerem izdelujejo hla-dilno-zamrzovalne aparate, ostala na suhem. Kljub temu so morali za štiri dni ustaviti proizvodnjo, saj so bile zaradi poplav vse poti v Valjevo zaprte. Tako kot tovarna so na suhem ostali tudi vsi prodajni saloni, ki jih ima Gorenje na prizadetih območjih. V Velenju so se odločili, da bodo ljudem na Balkanu pomagali s svojimi gospodinjskimi aparati, ki jih bodo podarili v sodelovanju z izbranimi humanitarnimi društvi.
JANJA INTIHAR
Mali delničarji nadzornikom
žugajo
Na torkovi seji je Peter Groznih odstopil z mesta predsednika nadzornega sveta, vendar ostaja njegov član. Nadzorni svet, ki naj bi se mu po skupščini 30. junija pridružil Janez Škru-bej iz DUTB, zdaj vodi Goran Brankovič.
Mali delničarji, zbrani pod okriljem Društva malih delničarjev Pivovarne Laško, so v začetku tedna v odprtem pismu nadzorni svet posvarili pred morebitno razprodajo Skupine Laško. Po njihovem mnenju bi bila razbitje skupine in njena prodaja po delih škodljiva.
Mali delničarji, ki imajo približno 5 odstotkov Pivovarne Laško, ocenjujejo, da je zdaj, ko je vodstvo pivovarne z bankami le doseglo sporazum o poravnavanju svojih obveznosti, več možnosti, da bodo nekoč svoje delnice vendarle lahko prodali za spodobno ceno. Zato se bojijo, da držijo govorice o razbitju skupine in ločeni prodaji obeh pivovarn. »To
bi pomenilo veliko škodo za delničarje, saj bi dobro zaslužili le tisti, ki bi podjetji poceni kupili. Če bi pivovarni prodajali skupaj, bi bila cena zanju že zaradi večjega tržnega deleža neprimerno višja,« je prepričan predsednik društva Dušan Siljan.
Razprodaja po kosih?
Ker govoric o tem, kaj vse naj bi se zgodilo s Skupino Pivovarne Laško, do zdaj ni
še nihče zanikal, društvo malih delničarjev poziva vse člane nadzornega sveta, naj se do njih javno opredelijo. To lahko storijo takoj, v vsakem primeru pa bo društvo na letošnji seji skupščine zahtevalo razpravo o delovanju nekaterih članov nadzornega sveta. Pri tem mislijo predvsem na predsednika Petra Groznika in člana Jožeta Bajuka, ki naj bi sama obiskala direktorja Pivovarne Laško Dušana Zorka in zahtevala njegov odstop,
razlogov za svojo zahtevo pa nista pojasnila.
Če govorice držijo in bo res prišlo do poskusov razprodaje skupine po kosih, bodo mali delničarji, kot navajajo, zahtevali osebno kazensko in odškodninsko odgovornost članov nadzornega sveta. »Enkrat bo treba tudi pri nas narediti poteze, ki bodo prekinile prakso neodgovornega ravnanja nadzornikov, ki jo poznamo tudi iz drugih podjetij,« še opozarja Siljan v imenu malih delničarjev. JI
NA KRATKO
Pohorec začenja, Polak nadaljuje
Ivan Pohorec bo naslednjih pet let vodil Premogovnik Velenje. Nadzorni svet je Pohorca, ki je bil na tem delovnem mestu začasno od letošnjega marca, imenoval soglasno, njegov polni mandat se bo začel 7. junija.
Nadzorni svet se je seznanil tudi z ukrepi finančnega prestrukturiranja, ki jih izvajajo v premogovniku in v okviru katerih si je uprava za 10 odstotkov znižala plače. Pohorec napoveduje, da je pred premogovnikom težko obdobje, zato pri sanaciji računa na podporo zaposlenih, sindikata in države kot večinskega lastnika.
Nov 5-letni mandat se bo kmalu začel tudi direktorju Regionalne gospodarske zbornice Celje Dragu Polaku. Upravni odbor zbornice, ki ga vodi direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, se je namreč odločil, da Polaku, ki je na tem delovne mestu že od leta 2009, podeli še en mandat.
Celjsko tržnico prevzema Simbio
Novi upravljavec celjske mestne tržnice bo predvidoma že junija občinsko podjetje Simbio. Na dražbi je za 1,2 milijona evrov kupilo 60-odstotni lastniški delež stavbne pravice. Tržnico sta leta 2009 v javno-zasebnem partnerstvu zgradila Mestna občina Celje in danes že propadlo podjetje CM Celje.
Tržnico je do zdaj upravljalo podjetje Derma. Gre za eno redkih še delujočih družb, povezanih s CM Celjem, ki pa je že pred časom zašla v velike finančne težave. Stečajna upravite-ljica CM Celja si je zato po uspešni dražbi močno oddahnila, saj se je bala, da bi se težave Derme lahko vsak hip začele odražati tudi pri delovanju tržnice. Sisingerjeva je zadovoljna tudi zaradi kupca. Ker je Simbio v občinski lasti, ne bo težav s prenosom koncesije, za kar mora soglasje dati občina.
Kupcev za Gradis še vedno ni
Stečajnemu upravitelju celjskega Gradisa Zlatku Hoh-njecu na nedavni, že peti dražbi spet ni uspelo prodati upravne zgradbe v Bukovžlaku. Izklicna cena za skoraj dva hektarja zemljišča, na katerem so upravna stavba z več kot tisoč kvadratnimi metri površin ter skladišče in dve delavnici, je bila 1,6 milijona evrov.
Stečajni upravitelj Gradisove prostore v Bukovžlaku neuspešno prodaja že vse od začetka stečajnega postopka v letu 2010. Kupca za kompleks je poskušal najti tudi z zbiranjem ponudb, vendar nobena ni ustrezala pričakovanju bank upnic. Tako je, navaja Hohnjec, doslej najugodnejšo ponudbo za to ključno nepremičnino v stečajnem postopku dobil leta 2012, znašala je milijon evrov. Vendar banke s takšno vsoto niso soglašale. Lani se je tudi pojavil kupec, ki je ponujal 1,6 milijona, a je postavljal preveč pogojev in kot se je izkazalo kmalu, z nakupom sploh ni mislil resno. Na zadnji neuspešni dražbi, ki je bila septembra lani, je bila izklicna cena 2 milijona evrov.
Da bi zaslužil vsaj nekaj denarja, Hohnjec posamezne dele stavbe oddaja v najem. Zdaj upa, da bi stavbo po delih in ne več kot celoto morda uspel prodati najemnikom.
Gostinstvo Celje v stečaj
Na seznam podjetij, ki so šla v stečaj, se je uvrstilo tudi Gostinstvo Celje, ki se je med drugim ukvarjalo z dostavo hrane, upravljalo je tudi samski dom na Grčarjevi ulici.
V podjetju se je junija lani začel postopek prisilne poravnave, ki pa je upniki pred dnevi niso potrdili. Za poravnavo je namreč glasovala le dobra polovica upnikov, kar je premalo za njeno potrditev. Sodišče je zato Gostinstvo Celje poslalo v stečaj, ki ga bo tako kot prisilno poravnavo upravljala Ermina Bajuk. Upniki so v prisilni poravnavi prijavili za približno milijon evrov terjatev. Največ, pol milijona evrov, je Gostinstvo Celje ostalo dolžno Vegradu, kar veliko dolgov ima zaradi neplačevanja prispevkov in davkov tudi do države. Po zadnjih dosegljivih podatkih je bilo v podjetju zaposlenih 13 ljudi.
JANJA INTIHAR
Zfliinfltpnflim žp 68 let
novi tednik
Objekt novega urgentnega centra, ki je zdaj še v »povojih«, naj bi bil končan do konca leta.
Časa ni več veliko ...
... medtem ko Celje urgentni center nujno potrebuje
Strokovni direktor SBC Franc Vindišar je z vztrajnostjo dosegel premike tudi na Ministrstvu RS za zdravje.
Še vedno celulozni filmi
Splošna bolnišnica Celje je ena zadnjih v Sloveniji, ki še nima uvedene digitalizacije.
To pomeni, da še vedno ni mogoča obdelava podatkov rentgenoloških preiskav na računalniških zaslonih, ampak na starih slikah, ki jih razvijajo iz celuloznih filmov. Ker projekt digitalizacije stoji, dnevno nastajajo stroški z razvijanjem slik, onemogočeni pa so tudi sodobni načini posvetovanja z zdravniki iz ostalih bolnišnic. V primeru takšne komunikacije bi jim lahko kar po računalniškem sistemu poslali posnetke radioloških izvidov in se posvetovali. Ministrstvo za zdravje se je zdaj tudi v tem primeru nekoliko zganilo in bo prav tako s poskusom pridobitve evropskega denarja poskušalo rešiti tudi to situacijo.
CELJE - Marca smo poročali o težavah, s katerimi se Splošna bolnišnica Celje sooča pri gradnji novega urgen-tnega centra. Glavni skrbi še vedno ostajata nabava mobilne medicinske opreme in digitalizacija centra. Če za to do konca gradnje ne bo poskrbljeno, center ne bo mogel delovati. To so besede, pri katerih strokovni direktor SBC Franc Vindišar vztraja že od začetka leta. Medtem ko je bila država za številna posredovanja vodstva celjske bolnišnice do marca gluha, se je zdaj začela odzivati. Ministrstvo RS za zdravje namreč zdaj išče možnosti, da bi za ti dve naložbi pridobili denar Evropske unije.
Gradnja objekta urgentnega centra napreduje v skladu z načrti, končana naj bi bila do konca leta, morda le z enomesečnim zamikom. V ta del spada tudi vgradnja nepremične medicinske opreme, medtem ko bo z nabavo mobilne (medicinski aparati, mize, monitorji ...) več kot očitno še kar nekaj težav. Pozitiven premik doslej je vsaj ta, da je vodstvo celjske bolnišnice trmasto vztrajalo pri opozarjanju in tako doseglo sestanke s predstavniki zdravstvenega ministrstva, zato so se pogovori po zatišju vendarle začeli. Ministrstvo se namreč do zdaj sploh ni odzivalo na pobude Celjanov in na noveliran investicijski načrt, ki so ga v Ljubljano iz Celja poslali že v začetku tega leta. Zanimivo pa je, da naj bi na ministrstvu zamenjali kar nekaj vodij, odgovornih za posamezne naložbe v zdravstvu, med drugim tudi pri projektu gradnje slovenskih urgentnih centrov. Menda tudi zaradi nekaterih napak, ki naj bi se
pri projektih dogajale, pravi Vindišar.
Rezervnega načrta ni
Najbolj ga skrbi to, ali bodo pri ureditvi urgentnega centra »ulovili« vse časovne roke. Vsa javna naročila namreč terjajo svoj čas. »Četudi
bi bil razpis za mobilno medicinsko opremo pripravljen dobro, se lahko zgodi kakšna revizija ali drug zaplet in opreme pravočasno ne bomo dobili.« Zato bo tudi s pripravo projekta, s katerim bodo poskušali dobiti evropski denar, treba pohiteti. Rezervnega načrta namreč celj-
ska bolnišnica nima. Mobilna medicinska oprema za urgentni center stane 1,4 milijona evrov. Za posodobitev trenutne obstoječe opreme celotne bolnišnice pa ima ta v letnem načrtu predvidenih 1,5 milijona evrov. Rezervna rešitev oziroma plan B ne obstaja. Ni namreč mogoče, da bi ta denar preusmerili v nabavo mobilne medicinske opreme za urgentni center, ker je to nesprejemljivo za vse ostale oddelke v bolnišnici, ki čakajo na letošnje naložbe. Znano je, da je morala bolnišnica že lani denarnico pri naložbah krepko zapreti.
Do junija 2015
Pridobitev evropskega denarja je torej luč na koncu tunela, ki pa je spet lahko negotova. Zakaj? Po zakonu morajo biti urgentni centri funkcionalno delujoči junija 2015. Če 30. junija naslednje leto opreme še ne bo, center ne bo deloval in država bo morebiti novo pridobljen evropski denar, torej za digitalizacijo, morala vrniti. In denar ni edina možna težava na vidiku. »Če se zgodi to, da bo država morala vračati denar, naša bolnišnica še vedno ne bo imela rešenega problema urgence. Namesto enega vstopnega mesta za bolnike jih bo še vedno osem, kot jih je danes. Nova urgenca namreč predstavlja organizacijsko popolnoma drugačen način oskrbe bolnikov, ki bi bi bili tam obravnavani v triaži in bi se jim že v 10 minuitah od prihoda določila stopnja nujnosti obravnave. To vse izgubimo, če stvari z urgentnim centrom ne bodo urejene,« še zaključuje Vindišar.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
NA KRATKO
Za šolski sklad od blizu in daleč
VITANJE - V nedeljo je bil v Ksevtu veliki dobrodelni koncert v korist šolskega sklada osnovne šole. S prodajo vstopnic in srečelovom so zbrali 1.800 evrov. Denar bodo namenili za ureditev bralnega kotička nad šolsko jedilnico, kjer bodo lahko otroci brali knjige in revije ter uporabljali svetovni splet. Šolska knjižnica je namreč utesnjena.
Na nedeljskem koncertu so nastopale skupine od blizu in daleč. Iz Vitanja so se predstavili šolska zbora in šolski naro-dnozabavni ansambel, učenci so pripravili tudi plesne točke. Poleg petih narodnozabavnih skupin iz Vitanja in širše okolice so nastopili Mešani pevski zbor Jurija Vodovnika iz Zreč, tam-buraši z Ljubečne in ansambel konjiških gimnazijcev. Letošnji koncert v korist šolskega sklada je bil že četrto leto. Z zbranim denarjem so v preteklih letih kupili sto garderobnih omaric za učence predmetne stopnje, klopi za šolske hodnike, kolesa za kolesarske izpite in sestavljive blazine za pouk športne vzgoje. Poleg tega so uredili učilnico na prostem, in sicer z mizami in s klopmi.
BJ
Guganje tudi za drugačne
VELENJE - Na centralnem otroškem igrišču v Velenju so predali namenu gugalnico za gibalno ovirane otroke.
Mestna občina Velenje se je kot ena izmed prvih občin pridružila projektu Nasmeh z gugalnice, ker želi tudi gibalno oviranim otrokom omogočiti aktivno preživljanje prostega časa, možnost igre, vključevanje v družbo, spoznavanje novih prijateljev ... Pomembno je, da se otroci tudi na otroških igriščih družijo z otroki s posebnimi potrebami in učijo strpnosti do drugačnih. Vrednost naložbe z vključenim davkom na dodano vrednost presega 3.652 evrov. V znesek so všteti vsi stroški nabave in montaže gugalnice ter blažilne podlage. Nasmeh z gugalnice je projekt Viste, zavoda za razvoj vrednot Murska Sobota, ki želi obogatiti otroška igrišča v Sloveniji z gugalnicami za gibalno ovirane otroke. Projekt, ki ga je potrdilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je skladen z vladnim Akcijskim programom za invalide 2014-2021.
US
Novost za turiste
VRANSKO - Zavod za kulturo, turizem in šport je prejšnji četrtek v prostorih Schwentnerjeve hiše odprl turistično informacijski center.
Zametki turistično informacijskega centra so povezani s projektom Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Pod njegovim okriljem so pred leti v Schwentnerjevi hiši uredili vstopno informacijsko točko kot dopolnitev ponudbe osrednjega muzeja. Takrat so nekdanje trgovinsko skladišče preuredili v prostor, namenjen koncertom, razstavam, predavanjem in delavnicam. Danes so v turistično informacijskem centru po novem na razpolago vse turistične informacije o znamenitostih v občini in širše v dolini. Prav tako je mogoče kupiti vstopnice za prireditve v domačem kraju kot tudi drugod po Sloveniji in izdelke domače obrti.
ŠO
Novo središče za generacije
ŠOŠTANJ - Minuli torek so v središču mesta, na Trgu bratov Mravljakov, odprli Medgeneracijsko središče.
Izvajalec programa javnih del bo Center za socialno Velenje, opremo in prostore je zagotovila Občina Šoštanj, ki je dala tudi pobudo za pričetek delovanja Medgeneracijskega središča. Za obnovo in opremo prostora je občina namenila 6.500 evrov. V Šoštanju pričakujejo, da se bodo v središču ob skrbno načrtovanem programu aktivnostih, ki jih bodo sooblikovali tudi udeleženci sami, srečevale vse generacije občanov, posebna pozornost pa bo namenjena medgenera-cijskemu povezovanju, druženju in aktivnemu sodelovanju na različnih področjih-
US
Lahko bodo gradili
VOJNIK - V občini so sprejeli podrobna prostorska načrta za del Nove Cerkve in manjši del občinskega središča.
V Novi Cerkvi je predvidena gradnja šestnajstih hiš na območju, ki je po občinskem prostorskem načrtu namenjeno individualni stanovanjski gradnji in obenem mirni poslovni dejavnosti. Gre za območje v bližini središča Nove Cerkve, kjer ima velike načrte zasebni investitor. V Vojniku ima načrte župnija, kjer naj bi dotrajano stavbo, kjer so veroučne učilnice, porušili in zgradili primernejšo.
BJ
Prilagajajo se razmeram
V Wood designu v Štorah, kjer izdelujejo pohištvo, so odprli nov salon
»Med pogovori z različnimi proizvajalci ugotavljamo, da se stanje v pohištveni panogi umirja,« pravi direktor podjetja Wood design Miran Križmančič. Število izdelovalcev pohištva se je med splošno krizo skrčilo, zato je konkurenca manj huda. Vseeno jim ni ravno lahko, saj je pri nas veliko tuje konkurence. Med uspešnimi slovenskimi izdelovalci je podjetje Wood design, ki ima proizvodne prostore v Štorah. Tam je v tem mesecu odprlo nov pohištveni salon.
In kako se je začelo? V Wood designu so si pred skoraj desetletjem in pol zamislili, da bodo izdelovali pohištvo po meri. Zaposlili so najboljše mizarje nekdanjega podjetja Pohištvo Celje, ki je v najboljših časih zaposlovalo približno sto ljudi in med
SPODBUDNA ZGODBA
»Svojo dejavnost in tržne aktivnosti smo sproti prilagajali razmeram na trgu,« pojasnjuje poslovanje v času krize direktor Wood designa Miran Križmančič.
drugim opremljalo Titove rezidence. Tako so začeli leta 2001 delati v najetih prostorih nekdanjega Ema Celje, v nekdanjih Emovih mizarskih delavnicah.
Prvo večjo pogodbo so sklenili s stranko, ki je naročila za svojo prestižno stavbo stilska sobna vrata. Začeli so izdelovati različne izdelke, od pisarniškega do stanovanjskega pohištva. »Nato smo začeli prejemati naročila od velikih sloven-
Sandra Feketija, učiteljica iz Osnovne šole Štore, na enem od nastopov
Učiteljica na Evroviziji
V Osnovni šoli Štore imajo učiteljico, ki je že štirikrat pela na odru Evrovizije. Sandra Feketija je na popevki Evrovizije kot spremljevalna pevka nastopala z Rebeko Dremelj, s kvartetom Quartissimo, z Majo Keuc in Evo Boto. V Štorah uči angleščino, prav tako je profesorica nemščine.
Rojena Celjanka je znana tudi po svojem udejstvovanju v zboru Perpetuum Jazzile. Glasbeno pot je začela v Osnovni šoli Franja Roša v Celju in na Gimnaziji Celje - Center. Danes je zaposlena v Štorah, kjer je bila v tem mesecu premiera mladinske komedije Psi, ljubezen in vneta bradavica. Dvanajst štorskih devetošolcev je komedijo pripravilo pod vodstvom učiteljice Sandre Feketija, ki je napisala tudi besedilo. V glavnih vlogah nastopata samozavestna devetošolca, ki se na koncu zaljubita. Do različnih komičnih pripetljajev prihaja v šolski učilnici, šolski zobozdravstveni ambulanti in na šolskem igrišču.
BJ
Foto: arhiv NT
skih gospodarskih družb, kar je pomenilo odskočno desko,« pravi direktor družinskega podjetja, ki mu pomagata starša, ustanovitelja podjetja.
Preselitev v Štore
V Celju niso bili dolgo, saj so imeli v družinski lasti zemljišče, kjer je štorska občina poskrbela za poslovno cono. Leta 2003 so se tako preselili v Štore. »V naslednjih letih smo poslovno stavbo zaključevali, kupili smo sodobno strojno opremo in utrjevali svoj položaj na trgu,« omenja direktor Križmančič.
Podjetje Wood design je tako med drugim celovito opremilo veliko prestižnih vil v Ljubljani in drugod po Sloveniji. S pohištvom po meri so opremljali tudi po več kot tisoč kvadratnih metrov velike vile za zelo zahtevne naročnike. Med stavbami, ki jih je opremil Wood design, so oprema za Mestni muzej Ljubljana, Univerzitetno knjižnico Maribor, ortopedski oddelek celjske bolnišnice, celjsko športno dvorano Zlatorog in številne druge. Največ dela imajo v Sloveniji, vendar je njihovo pohištvo celo v več hotelih v Londonu in drugod po Veliki Britaniji. Na Hrvaškem so opremljali zasebne apartmaje, lani so izdelovali kuhinje po meri za naročnike iz Avstrije.
Poslovna stavba podjetja Wood design ob glavni cesti med Štorami in Šentjurjem, pred njo direktor Miran Križmančič. V njo so se preselili leta 2003.
»Ko kreditov, ki smo jih najeli za gradnjo in nakup opreme, še nismo poplačali v celoti, so se začeli kazati prvi znaki krize. Najprej je bilo skoraj povsem prekinjeno povpraševanje po najbolj kakovostnih projektih,« pravi direktor Wood designa. Med drugim so morali zmanjšati število zaposlenih, delno z upokojevanjem in delno z odpuščanjem. Wood design se je uspel obdržati. Javno dostopne poslovne evidence kažejo, da podjetje kljub splošni krizi solidno posluje. V njem je pet zaposlenih, imajo tudi zunanje sodelavce monterje.
Idej ne manjka
V Wood designu so se lani posebej posvetili izdelovanju kuhinj in začeli urejati salon, kjer je predstavljena
njihova ponudba. Poleg kuhinj njihova ponudba obsega parkete, vrata, spalnice, dnevne in otroške sobe, kopalniško in predsobno pohištvo ... Podjetje prav tako opremlja gostinske lokale, opremili so nekatere zelo znane v različnih krajih Slovenije. »Idej ne manjka,« pravi direktor Wood designa
Miran Križmančič. Na prvem mestu ostaja izdelava pohištva, razmišljajo tudi o delu, ki je izven njihove sedanje dejavnosti. Tako med drugim resno razmišljajo o izdelovanju mobilnih hišic višjega kakovostnega razreda.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Slovesnost in priznanja
Prireditev v počastitev občinskega praznika Štor bo jutri, v petek, 30. maja. Za slovesnost, ki bo v kulturnem domu, pripravljajo bogat kulturni program.
S pesmijo in igro se bodo predstavili osnovnošolci, med nastopajočimi bo tudi pevka Rebeka Dremelj. Ob tej priložnosti bodo podelili občinska priznanja, župan Miran Jur-košek pa bo v nagovoru predstavil utrip občine od lanskega občinskega praznika. Začetek slovesnosti bo ob 18. uri.
BJ
WOOD ESIGN
celovita
rešitev
pohištva
mesecev
J O brez obresti
-M n
Kuhinje | Vgradne omare | Sobna vrata jjedilni koti Spalnice | Dnevne sobe | Otroške sobe | Kopalnice Bela tehnika | Oblazinjeno pohištvo
www.wood-design.si | Ob Dragi 9, Štore | 03 781 09 10
8
ŠTORE PRAZNUJEJO
V naročju gozdov. Svetina je bila v akciji Turistične zveze Slovenije kar dvakrat izbrana za najlepšo hribovsko vas Slovenije.	godbe, Ivana Ulago, smo presenetili med domačim delom.
Se na Svetino vrača življenje?
Svetinčani od odprtja Alminega doma veliko pričakujejo - Nekdanja šola je zaprta, nekdanja trgovina prav tako - Priznanje za kapelnika godbe
Na Svetini, v hribovski vasi visoko nad Štorami, je vedno kaj novega. V zadnjem obdobju si občina prizadeva, da bi turistični penzion Almin dom znova odprli, v kraju imajo po več kot dvesto letih znova stalno bivaj očega duhovnika. Tudi prejemnik enega od letošnjih občinskih priznanj je s Svetine, to je vodja upoštevane svetinske pihalne godbe.
Na Svetini ni zaprt samo Almin dom, samevata tudi stavba nekdanje podružnične šole in velika trgovina. Dolgo časa zaprt Almin dom je kupila za komaj dobrih tristo tisoč evrov Občina Štore, ki trenutno išče najemnika. »Za nas krajane je nepomembno, kdo je lastnik.
DOM
Upa
DOM LIPA d.o.o., Cesta Kozjanskega odreda 3 3220 Store
www.domlipa.si
DOM ZA STAREJŠE OBČANE
in
Pomembno je, da je dom odprt!« pravi predsednik Krajevne skupnosti Svetina Leopold Vrbovšek.
Na Svetini, ki je bila v akciji Turistične zveze Slovenije kar dvakrat izbrana za najlepšo hribovsko vas v državi, že dolgo nimajo niti enega turističnega prenočišča ali restavracije. Obiskovalcev od blizu in daleč ne manjka. »Almin dom bi lahko bil motor razvoja na Svetini,« poudarja predsednik KS. To po svoje dokazuje prvomajsko srečanje, ki je bilo letos pred občinskim Alminim domom, kjer se je zbralo zelo veliko ljudi. Veliko jih je spraševalo, kdaj bo dom spet odprt. »Ko sem bil prejšnjo nedeljo pred Alminim domom, sem tam opazil kar osem avtomobilov.
Ljudje so gledali, če je dom že odprt,« je opazil Vrbovšek.
Na Svetini je še en večji problem. Nekdanja podružnična šola tik ob znameniti romarski cerkvi že vrsto let sameva. Stavba, ki je v občinski lasti, propada, zaradi vlage odstopajo parketi, pojavili so se tudi nepovabljeni gostje. Za stavbo, kjer so tri učilnice in tri stanovanja, so v boljših časih načrtovali, da bi postala center obšolskih dejavnosti, vendar teh danes ne manjka. Zgodba zase je prazna velika svetinska trgovina, ki so jo skušali prodati na več licitacijah, vendar kupca zanjo še nimajo.
Romarski turizem
Za Svetino, kjer je znamenita cerkev Marije Snežne, je
INFORMACIJE
Vse informacije In pojasnila dobite na telefon: CENTRALA:	082009200
OSKRBOVANA STANOVANJA: 08 2009 214,041645 166 e-pošta:	info@domlipa.si
NOVO
v Domu Lipa Štore - začasna namestitev
V času dopusta ali vaše odsotnosti zagotovite svojim ostarelim staršem ali svojcem le najboljše - začasno namestitev v domu Lipa Štore.
pomemben tudi romarski turizem. Zadnji svetinski ključar župnije Branko Mlakar opaža približno deset avtobusov romarjev na leto, ki bi jih bilo v primeru, če bi bil odprt Almin dom, zagotovo še več. Veliko obiskovalcev prihaja z avtomobili.
Na Svetini imajo od lani prvič po več kot dveh stoletjih stalnega duhovnika, ki v kraju živi. To je dr. Vlado Zupančič, za katerega so žu-pljani poskrbeli za ureditev prostorov za bivanje v žu-pnišču, vendar so se pojavile govorice, da naj bi kraj zapustil. Na Svetini so v zadnjih sedmih letih v urejanje obeh cerkva in ureditev župnišča
Svetina je širše prepoznavna tudi po različnih poho-dniških poteh in prireditvah. Najbolj množična prireditev je Šentoščeva nedelja, na prvo nedeljo v avgustu, ko se za župnijski praznik zberejo ljudje od blizu in daleč. V kraju se na dogodek veliko pripravljajo, med drugim spletejo svetinske žene več deset metrov dolgo okrasno kito iz zelenja. Na Svetini je tudi zaključna prireditev Pohoda po Anzekovih poteh, na florijanovo je v zasebni cerkvi v Svetlem Dolu maša za gasilce okoliških društev. Turistično društvo Štore pripravlja prireditev Almini dnevi na Svetini v spomin na Almo Karlin, vendar je po mnenju nekaterih prireditev s svetovno popotnico premalo povezana.
vložili okoli 290 tisoč evrov, v kar niso vštete neštete ure prostovoljnega dela župlja-nov. Tako je Svetinčanom uspelo prenoviti celotno kritino ogromne cerkve Marije Snežne, celovito so prenovili še notranjost cerkvice sv. Križa, ki je v njeni bližini. Cerkvica je dolgo služila kot skladišče, lani so zanjo celo
kupili nove orgle. Tako so po novem v zimskem času obredi v cerkvi sv. Križa.
Mlade manj zanima
Občina Štore, kamor spada Svetina, se ravno ne koplje v denarju. Lani so najbolj poškodovane ceste
Vse za ogrevanje
Kotli na trdo gorivo frm^HUilffffi Kotli na sekance ' Kotli na pelete > Kotli na olje in/ali plin Kondenzacijski plinski kotli IMlHUUilflWi ' Hranilniki tolote • Solarni kolektorji 'Kamini	..«tino va<
ETIKS d.o.o., Ob dragi 3,3220 Štore, info@etiks.si
ŠTORE PRAZNUJEJO
9
Stavba nekdanje svetinske podružnične šole začenja propadati.	Almin dom na Svetini v pričakovanju najemnika
Oglarjenje v Javorniku na Svetini. Pri Jelenčevih občasno še zakurijo kopo.
večinoma zakrpali, ostala sta dva plazova. »V svetu krajevne skupnosti smo se pred nekaj dnevi z županom Miranom Jurkoškom dogovorili, da bosta plazova sanirana. Prav tako smo se dogovorili za običajno spomladansko krpanje lukenj na cestah, da se ne bodo večale,« omenja predsednik KS. Z zimsko službo so na hribovski Svetini večinoma
zadovoljni, težave so bile le med prvim sneženjem. In država? Glavna, državna cesta med Štorami in Svetino je bila lani v slabem stanju, vendar so jo pred zimo in po njej popravljali. Poleg tega, da so zakrpali luknje, je Svetina pridobila nekaj sto metrov nove asfaltne prevleke.
Za delo v svetu krajevne skupnosti ni dovolj zani-
manja, opažajo Svetinčani. V osemčlanskem svetu je polovica mlajših članov, vendar se mlajši posamezniki sej ne udeležujejo, kar povzroča nesklepčnost. »V Sloveniji so takšne razmere, da bodo morali ljudje za svoj kraj sami ustvarjati več kot doslej,« meni predsednik KS, ki vodi krajevno skupnost vse od leta 1990. »Problem je že ohranjanje obstoječega standarda, kaj šele razvoj,« opaža v kraju in veliko širše. In če morajo ljudje nekaj postoriti sami, tisto celo bolj cenijo.
Svetinska društva
Delajo tudi v svetinskih društvih. V kraju deluje okoli štirideset gasilcev, ki jih vodita predsednik Ludvik Pesjak in poveljnik Mirko Zupanc. Gasilci so si lani in letos urejali manjšo dvorano za svoje potrebe, ki je na doslej neizkoriščenem podstrešju.
V ustanavljanju je športno društvo z velikim načrti, na Svetini deluje tudi znamenita pihalna godba, ki nastopa daleč naokoli. Med obiskom smo v Svetlem Dolu srečali njenega kapelnika Ivana Ulago, ki je od nas izvedel svežo novico, da je med letošnjimi občinskimi nagrajenci. Svetinska godba, znameniti Anzekovi muzikanti, je stara več kot sto let. Pred
Specialist za strehe že 30 let!
lomu®
I/se za streho!
BRIGITA BUČAR s.p. Prožinska vas 57, 3220 Štore tomaz.bucarl@gmail.com
Strešni Ln fasadni panel „Sinus 18°
- pocinkana jeklena pločevina, ki je na voljo v več barvah ln v enem kosu od slemena do žleba.
Streha za več generacij! I www.streha-metalko.si Čestitamo ob občinskem prazniku!
Ivanom sta godbo vodila njegov oče Anzek, ki je bil med drugim kapelnik godbe XIV. divizije, pred tem je vodil godbo njegov ded. O Anze-ku pripoveduje celo knjiga, ki je delo Jureta Krašovca in Draga Medveda. Na Svetini zanimivih ljudi ne manjka, v Svetlem Dolu živi tudi avtorica več leposlovnih knjig Bet-ka Esih Vrbovšek. Nekdanja dolgoletna ravnateljica celjskega Vrtca Tončke Čečeve je že več kot desetletje urednica revije Vzgojiteljica.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Leopold Vrbovšek, predsednik KS Svetina
Prehrana Tuli, d. o. o. Cesta XIV. divizije 44 3220 ŠTORE
www.prehrana-tuli.si Tel.: 03 780 26 70
Tradicionalna slovenska kuhinja Catering
Pogostitve za piknike, prireditve in druge priložnosti za zaključene družbe Oskrbovanje malic za podjetja Dnevna ponudba malic jn kosil v domači restavraciji
v Štora h
Vedno sveže, vedno okusno, vedno domače
Pridite in se prepričajte!
Če pristojni tudi tokrat ne bodo prisluhnili občanom Radeč, bodo ti organizirali državljansko nepokorščino na odseku Didlnov graben. Po tej cesti vsak dan svoje otroke vozijo v šolo in iz nje ter na popoldanske aktivnosti. Čedalje bolj jih je strah sesti za volan, da med vožnjo ne bi naleteli na koga, ki bi »priletel« po njihovi strani cestišča, ali da bi zaradi spolzke ceste zdrsnili v jarek.
Bodo krajani zaprli glavno cesto pri Didlnovem grabnu?
Občina in policisti za omejitev hitrosti, Direkcija RS za ceste proti - Projekt sanacije zaradi pomanjkanja denarja obležal v predalu
RADEČE - Občina že več let opozarja Direkcijo Republike Slovenije za ceste o slabi prometni varnosti dvojnega ovinka Didlnov graben med Radečami in Boštanjem. Tam se na leto zgodi največ nesreč v občini. Zadnja, ki se je pripetila v nedeljo, 18. maja, je imela smrtni izid. Če bodo pristojni pobude lokalne skupnosti znova preslišali, so občani pripravljeni tudi na državljansko nepokorščino.
Na občini opozarjajo, da se na omenjenem odseku število prometnih nesreč iz leta v leto stopnjuje. Do sredine maja so bile posledice nesreč zgolj lažje telesne poškodbe in premoženjska škoda, pri zadnji prometni nesreči pa je v trčenju dveh osebnih vozil umrla 45-letna sopotnica v avtomobilu 20-letnega voznika. Po podatkih celjske policije naj bi bila vzrok za nesrečo najverjetneje neprilagojena hitrost.
Županja Rafaela Pintarič
pojasnjuje, da je cesta zaradi odluščene zgornje plasti na nekaterih mestih zelo gladka in ne nudi dovolj oprijema. Sploh kadar dežuje, je vožnja po njej zelo nevarna in spolzka.
Pozivajo k ukrepanju
Pintaričeva razume, da glede na trenutne razmere v državi celovita rekonstrukcija odseka med Radečami in Boštanjem najverjetneje ne bo mogoča, kljub temu da je direkcija pred časom že pripravila projekt za rekonstrukcijo teh dveh ovinkov. Nanju sicer opozarjajo nove table, ki jih je postavila direkcija, ni pa omejitve hitrosti, kar bi bila po oceni lokalne skupnosti ena od možnosti,
da na tem mestu ne bi bilo toliko zvite pločevine. »Strokovnjaki z direkcije morajo prevzeti odgovornost. Tabla za omejitev hitrosti je ena od možnosti. Ne verjamem, da je njena postavitev tako draga, da je ne bi mogli postaviti. V določenem časovnem obdobju pa bi lahko videli, če bi se število prometnih nesreč zmanjšalo,« pravi radeška županja. Direkcijo poziva še k preplastitvi zgornje plasti cestišča z asfaltom, ki bi imel ustrezen torni koeficient.
Glavni vzrok hitrost
Pomočnik komandirja Policijske postaje Laško Janez Kejžar je kot glavna vzroka za prometne nesreče na omenjenem odseku izpostavil
Na odseku Didlnov graben se je po podatkih Policijske uprave Celje med letoma 2011 in 2013 zgodilo skupaj 29 prometnih nesreč, od tega 18 s telesnimi poškodbami. 5 oseb je v tem obdobju utrpelo hude telesne poškodbe, 22 lažje telesne poškodbe, 28 ljudi pa ni bilo poškodovanih.
Didlnov graben je sredi maja terjal deveto smrtno žrtev na naših cestah. Na direkciji ne morejo napovedati, kdaj bo možno uresničiti načrtovano rekonstrukcijo krivin. Dodajajo še, da za izvedbo investicij, ki niso sofinancirane z evropskim denarjem, v proračunu za leti 2014 in 2015 ni več denarja.
neprilagojeno hitrost glede na stanje vozišča in nepravilno stran in smer vožnje. Dejal je, da je laška policijska postaja v zadnjem obdobju direkciji prav tako poslala več obvestil o nepravilnostih na cesti. Večjo varnost bi po prepričanju policistov zagotovili enaki ukrepi, kot jih predlaga občina - prepla-stitev ceste, predpisana nižja omejitev hitrosti in označevalne table, ki bi voznike opozarjale na nevarnost.
Kejžar je pojasnil, da je na omenjenem odseku glede na dva zaporedna ovinka zelo težko nadzirati cestni promet, zato policisti nadzor vršijo v bližini omenjenega odseka (v Hotemežu in Vrho-vem) in posledično umirjajo promet na omenjeni cesti.
Direkcija zavrača
smiselnost
omejitve
Direkcija je omenjen odsek med Radečami in Bošta-njem pred štirimi leti uvrstila na seznam mest z visoko stopnjo prometnih nesreč in zanj predvidela dodatne ukrepe. Pred dvema ovinkoma je namestila dodatne opozorilne table na fluro-scentni podlagi, s katerimi voznike opozarja, naj bodo posebej pozorni. Na krivine in spolzko vozišče voznike opozarjajo še nekateri drugi prometni znaki. V skladu s pravili stroke pa se hitrost na posameznem ovinku ne omejuje, pravijo na direkciji. Pojasnjujejo, da je zelo težko predvideti takšno omejitev hitrosti, ki bo zagotavljala varno vožnjo skozi krivino za vse voznike v vseh vremenskih razmerah in drugih okoliščinah. Kot še navajajo, šoferjem prilagoditev hitrosti in način vožnje voznim razmeram nalaga že Zakon o pravilih cestnega prometa.
TINA VENGUST Foto: PU Celje
NA KRATKO
Bojijo se parkirati
ŽALEC - Na določenih javnih površinah v središču Žalca je v začetku prejšnjega tedna začel veljati nov časovno omejen režim parkiranja. Parkirišča, na katerih veljala nova prometna ureditev, so označena z modro črto in s prometnim znakom.
Na označenih parkirnih mestih parkiranje ostaja še naprej brezplačno. Omejen je le čas parkiranja, in sicer na največ dve uri. V vozilo je treba nastaviti parkirno uro ali listek z označenim časom začetka parkiranja. Po njegovem izteku mora voznik vozilo odpeljati. Vodja oddelka za gospodarske javne službe na žalski občini Aleksander Žolnir pravi, da so presenečeni, ker so v teh nekaj dneh opazili, da vozniki niso vešči uporabe tovrstnih parkirišč. »Opazili smo nekaj kršitev, ki v teh prvih dneh niso tako pomembne. Bolj preseneča ugotovitev, da si ljudje enostavno ne upajo parkirati v modri coni in da ne preberejo, kaj piše na tablah. Tako kot ljudje vozijo na pamet, očitno tudi parkirajo tako.« Vozniki v središču Žalca namreč zdaj iščejo parkirišča, ki niso označena z modro črto, kljub temu da imajo namen parkirati zgolj za uro.	ŠO
Članstvo je treba plačati
ZREČE - Občina je določila višino članarine članov Lokalne turistične organizacije Rogla-Zreče za leto 2014. LTO ima na skrbi oblikovanje celovite turistične ponudbe, informiranje obiskovalcev turistične občine v turistično informacijskem centru in njeno promocijo.
Med finančnimi viri, ki omogočajo delovanje LTO, so sredstva turistične takse in članarina članov. Po odločitvi, ki so jo sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, bodo lastniki hotelov in gostišč letos plačali 200 evrov članarine, po sto evrov morajo plačati lastniki restavracij in gostiln ter tisti, ki oddajajo več kot dva apartmaja. Petdeset evrov članarine je predvidene za lastnike enega apartmaja ter druge ponudnike, med njimi za kavarne in wellness centre. Nadzorni odbor občine se z višino članarine strinja.	BJ
Zgornjesavinjski želodci brez zlata
REČICA OB SAVINJI - Združenje izdelovalcev zgornje-savinjskega želodca je minulo soboto na Rečici ob Savinji izvedlo 24. ocenjevanje te suhomesnate specialitete.
28 želodcev je komisija ocenjevala v dveh kategorijah, in sicer zgornjesavinjski želodec z geografsko označbo po uradni specifikaciji in domači želodec po lastni specifikaciji. Z manj kot 16 točkami je bilo ocenjenih šest želodcev, ki so prejeli priznanja za sodelovanje. Potrdilo o kakovosti je dobilo pet izdelovalcev, bronasta priznanja je osvojilo deset izdelovalcev, srebrna sedem, medtem ko zlatega priznanja komisija, ki jo je vodil dr. Stanko Renčelj, letos ni podelila.	HŽ
NE PREZRITE
Prireditve se je udeležila tudi ekipa Novega tednika in za »pokušino« pripravila reportažo.
Dobrodelno po tematskih poteh
GORNJI GRAD - Občina in turistično društvo sta organizirala že drugo odprtje tematskih poti po občini.
Številni udeleženci so se v sončnem nedeljskem jutru zbrali na gornjegrajskem športnem igrišču, od koder so se s kolesi podali na vodeno turo po Sončni poti, tisti, ki raje kot kolesarijo hodijo ali tečejo, pa na vodeno turo po Čebelarski poti. Sledila je družabna prireditev z degustacijami domačih izdelkov in družabnimi igrami. Druženje so sklenili z dobrodelno prireditvijo za družino Zavolovšek, ki je v nedavnem požaru izgubila streho nad glavo. Med drugim so nastopili ansambel Golte, Mika nas, Primož Zvir z orkestrom, Irena Vrčkovnik in številni drugi.	HŽ
Kamp s podeželskim pridihom
TABOR - Na Turistični kmetiji Weiss so letos maja odprli prvi avtokamp v taborski občini. Weissovi, ki so že do zdaj nudili prenočišča v obliki penzionov, so se odločili, da bodo kamp oblikovali po vzoru iz tujine, predvsem Francije.
Gre namreč za kamp, ki je tesno povezan s podeželjem in tovrstnim načinom življenja. Agrokampiranje, kot ga imenujejo v tujini, gostu ne ponuja le prenočitve in bivanja v neokrnjeni naravi, temveč tudi priložnost, da bolje spozna lokalne kulturne in naravne znamenitosti. Weissovi so prostor kampa uredili s terasami, z električnim priključkom, s sanitarnimi prostori, z otroškimi igrali in manjšim pokritim prostorom za druženje.	ŠO
AKTUALNO
11
Z denarjem, ki ga je pridobil na razpisu za povečanje gospodarske vrednosti gozdov sklada za razvoj podeželja, je Janez Jevšnik kupil sodoben traktor za delo v gozdu in med drugim zgradil ter obnovil skoraj 4 kilometre gozdnih vlak.
Večino lesa iz svojih gozdov, ki segajo v šentjursko, štorsko in celjsko občino, Adam Jecl predela na domači žagi, pripravlja pa tudi drva za kurjavo.
Dominik Oblak v delu svojega gozda izvaja prebiralno gospodarjenje. Vsako leto opravlja gozdnogojitvena in varstvena dela, zato ima odlično negovane sestoje smreke in jelke v razvojni fazi drogovnjaka. Izbrana kakovostna drevesa obvejuje, zato lahko pričakuje, da bo iz njih dobil kakovostno hlodovino.
Priznanja skrbnim gozdnim gospodarjem
Med 14 najbolj skrbnimi lastniki gozdov v državi kar trije s Celjskega
V Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) so konec tedna ob letošnjem Tednu gozdov pripravili osrednjo slovesnost v Šentrupertu na Dolenjskem. Na njej so podelili tudi priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov v državi, in sicer po enemu iz vsake od 14 območnih enot zavoda.
Namena izbora, ki so ga v zavodu letos opravili že pet-najstič, sta promocija dobrega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in priznanje skrbnemu delu lastnikov gozdov. V Sloveniji je namreč trenutno okrog tri četrtine površine vseh gozdov v zasebni lasti, skupno število lastnikov gozdov pa presega številko
300 tisoč oziroma skupaj s solastniki celo 460 tisoč. Razdrobljenost lastništva in majhne parcele predstavljajo tudi ene večjih težav pri gospodarjenju z gozdovi. Zato so prejemniki priznanj praviloma gospodarji večjih gozdov, ki s svojim delom izkazujejo tesno življenjsko povezanost z gozdom, skrbijo za strokovno ter varno delo v gozdu in nenehno lastno usposabljanje. Poleg tega pri izboru najbolj skrbnih lastnikov gozda v zavodu med drugim upoštevajo tudi to, kako vzdržujejo gozdne prometnice, gozdne poti in parcelne meje, kakšna je negovanost njihovega gozda, kako se lotevajo odprave
poškodb po ujmah v gozdu, koliko upoštevajo strokovna navodila in gozdni red ter kakšna je kakovost opravljenih del v gozdu. Kljub temu da so gozdovi s Celjskega razdeljeni med zavodovi območni enoti Celje in Nazarje, so tokrat med dobitniki priznanj kar trije z našega območja.
V Laško ...
Najbolj skrben lastnik gozda s celjskega gozdnogospodarskega območja je Adam Jecl iz Šentruperta nad Laškim, lastnik 35 hektarjev gozdov na hribovju med Resevno, Svetino in Celjsko kočo. Njegovi gozdovi so negovani, sam se je udeležil vseh izobraževanj,
ki so jih pripravili v ZGS, ob tem dodatna znanja išče še s področja gojenja gozdov in vzorno sodeluje s strokovno gozdarsko službo. Največji uporabnik lesa iz svojega gozda je kar sam, saj ga predela na domači žagi, prav tako pripravlja tudi drva za kurjavo.
... Mozirje ...
Z območja Zgornje Savinjske in Šaleške doline si je priznanje prislužil Dominik Oblak iz Lepe Njive pri Mozirju, gospodar 26 hektarjev raznolikih in mešanih gozdnih sestavov. Letošnji žled mu je v gozdu povzročil nekaj škode, vendar so negovani sestoji ujmo dobro prestali in je odprava posledic že skoraj končana. Svoj gozd odlično pozna in z njim vzorno gospodari. V gozdu, ki je dobro odprt z gozdnimi vlakami, letno poseka približno sto kubičnih metrov drevja, za delo v gozdu je tudi zelo dobro opremljen in usposobljen, opravljena pa ima tudi tečaja iz varnega dela z motorno žago in gozdarskim vitlom.
... in Šoštanj
Janez Jevšnik iz Podgorja pri Šoštanju gospodari na domači kmetiji Anžej, ob tem pa še s travniškimi po-
vršinami na dveh kmetijah v Gabrkah pri Šoštanju ter z gozdom na območju mestne občine Slovenj Gradec, kjer sodi med večje gozdne posestnike v občini. Njegova pot je zanimiva tudi zato, ker mu je spoštovanje do gozda in dela v njem že v otroških letih privzgojila mama Marica. Pogosto jo je spremljal pri delu v gozdu, saj je bila kot gojitvena delavka zaposlena v GG Slovenj Gradec. Mladi lastnik gozda ceni vrednote gozdnega prostora in vedno prisluhe priporočilom javne gozdarske službe, saj
se zaveda, da sta za delo v gozdu in ohranjanje njegovih večnamenskih bogastev potrebna znanje in strokovno delo. Poleg rednih sečenj je v gozdu izvedel številna gozdnogojitvena dela, sproti ureja po ujmah poškodovane gozdne površine in skrbi za vzdrževanje gozdnih prometnic, za kar si je kupil tudi manjši rovokopač. Na kmetiji ima manjšo žago, doslej pa je opravil tudi nacionalne kvalifikacije za vsa dela v gozdu.
IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv ZGS
Skupaj za gozd
NAZARJE - Zadnji teden v mesecu maju je že od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja posvečen slovenskemu gozdu in gozdarstvu. Imenujejo ga Teden gozdov.
Po obsežni naravni ujmi, ki je v začetku februarja prizadela slovenske gozdove, se bolj kot kdaj prej zavedamo pomena gozdov kot dela našega naravnega okolja in kot pomembnega gospodarskega vira v Sloveniji. Pri odpravi posledic žledoloma stopa v ospredje pomen sodelovanja, povezovanja in koordinacije aktivnosti pri sanaciji gozdov in zmanjševanju gospodarske škode. »Skupaj za gozd« je glavno sporočilo letošnjega Tedna gozdov, z njim pa želijo gozdarji opozoriti prav na pomen sodelovanja pri sanaciji gozdov. Podobno je tudi z gozdarji nazarske enote zavoda za gozdove, ki danes pripravljajo okroglo mizo o prednostih sodelovanja v gozdarstvu.
US
NA KRATKO
Zelena luč za odlok za Savinjo
LJUBNO OB SAVINJI - Na zadnji redni seji občinskega sveta so ljubenski svetniki v prvi obravnavi razpravljali o odloku o rabi in varovanju vstopno-izstopnih mest za športno plovbo po reki Savinji v občini Ljubno. Predlog odloka je občinskim svetnikom predstavil župan Občine Franjo Naraločnik.
Odlok natančno opredeljuje športno plovbo in plovila, s katerimi je dovoljena, zaščito naravnega okolja, režim parkiranja in označevanja mest, kjer je dovoljen dostop do vode. Katera je najnižja raven reke Savinje, ob katerem naj bo plovba še dovoljena, da ne ogroža življenja v vodi in ob njej, še ni določeno. Po besedah župana Naraločnika bo dodan kasneje, po izvedenih meritvah. Svetniki glede predloga odloka niso imeli večjih pripomb in so soglasno sprejeli sklep, da v prvi obravnavi odlok potrdijo.
HŽ
Festival gorskega lesa
SOLČAVA - Na Festivalu gorskega lesa, ki so ga že drugo leto zapored pripravili v Solčavi, so številni obiskovalci v treh dneh videli in spoznavali zanimivosti o lesu.
Že v petek so v Centru Rinka odprli razstavo lesenih izdelkov avtorja Jožeta Strmčnika - Šlangerja. Sobota je bila namenjena aktivnejšim obiskovalcem, ki so se lahko udeležili vodenih po-
VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.O.O._
Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba »a prijavo okvara Q3/ 42 5Q 31S
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
hodov po Naravoslovno etnografski poti po Logarski dolini, si ogledali znamenito solčavsko tiso ali se odpravili na pohod do najdebelejšega macesna v Sloveniji. V nedeljo je bila na prireditvenem prostoru v Solčavi predstavitev lesenih izdelkov in dela ter običajev, povezanih z lesom. Poleg kulturnega programa Les naš vsakdanji so v popoldanskih urah pripravili še zabavno tekmovanje z lesenimi igrami in kiparjenje z motorno žago.
HŽ
Lončarski praznik v Kokarjah
NAZARJE - Minuli konec tedna so ob prazniku Kokarij domačini pripravili Lončarski praznik, v okviru katerega so pripravili lončarski pohod in za tem še razstavo.
Sodelovali so pevci Lončarji, učenci OŠ Nazarje in Nastja Pečnik z ansamblom. Obiskovalci so se seznanili s projektom Zgodbe iz lonca, ki govorijo o kulturi in tradiciji dela na lončarskem vretenu, in se z njim spoznali tudi pri praktičnem prikazu. Učenki lončarske delavnice Vanja Hofbauer in Zvonka Zakrajšek sta pod vodstvom mentorja Igorja Bahorja prikazali del tega, kar sta se na delavnici naučili.	HŽ
12
INFORMACIJE
Nam milijoni lahko prinesejo srečo in brezskrbnost?
Na Celjskem se je v zadnjih dneh pogovor pogosto vrtel okrog vprašanj o novopečenem milijonarju, ki je dobitno kombinacijo vplačal na bencinski črpalki v Žalcu. Čeprav je verjetnost, da bomo zadeli na lotu, manjša, kot da nas bo zadela strela, je vsak izmed nas že kdaj razmišljal o tem, kako lepo bi bilo, če bi nam z neba kanil zajeten kupček denarja, in kaj vse bi si z njim privoščil. Pa bi nam milijoni res prinesli brezskrbnost in srečo? O tem bomo govorili v tokratni oddaji Odmev na Radiu Celje. Pogovarjali se bomo s finančnim svetovalcem in psihologom ter preverili, kako pogosto so bili glavni dobitki iger na srečo izplačani na Celjskem in koliko denarja se je iz tega naslova nateklo v občinske proračune.
Vabljeni k poslušanju v četrtek ob 12.15.
Sexes - osvežitev z naravnimi sestavinami
V hitrem tempu sodobnega načina življenja včasih potrebujemo osvežitev in dodatno spodbudo za premagovanje vsakodnevnega stresa. Poiščete jo lahko v edinstveni pijači Sexes, ki na okusen, nežen in zdrav način poživi vaše telo in izboljša razpoloženje, hkrati pa zagotavlja nov zagon, vitalnost in živahnost. Napitek ne vsebuje umetnih barvil in dodatkov, le naravne izvlečke su-perživil, kot sta maca in gvarana, ki ju odlično dopolnjujejo melisa in ginseng ter vitamin B in mineral cink. Izjemne sestavine zaokrožujeta mango in pomaranča, ki okus pijače Sexes povezujeta v mikavno celoto.
^kfcg-	VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 | 95.9 [ 100.3 | 90 S _ WWW.radlOCelje.CO
Odmev pogled nuejfl
Kiv Vransko je v stečaju od maja lani, isti mesec so delavci prejeli tudi odpovedi delovnega razmerja. Na arhivskem posnetek utrinek s stavke, ki je bila marca 2013.
Ovadbe zaradi nepravilnosti
Na udaru nekdanji vodilni v Kiv Vransko
CELJE, VRANSKO - Kriminalisti Policijske uprave Celje so zaradi kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev ovadili tri odgovorne osebe iz podjetja z Vranskega. Šlo naj bi za podjetje Kiv, ki je v stečaju. Ovadeni namreč od avgusta 2011 do lanskega aprila zavestno niso ravnali po določilih delovnopravne zakonodaje, so sporočili s celjske policije.
Skoraj sto zaposlenih je zaradi neizplačila plač, prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, akontacij dohodnine,
jubilejnih nagrad in odpravnin oškodovanih za okoli 1,4 milijona evrov. Ovadenim grozi zaporna kazen do enega leta. Sicer pa to ni edina kriminalistična preiskava, v kateri pre-
iskujejo poslovanje Kiv Vransko, saj so pod drobnogledom tudi domnevne nepravilnosti pri delovanju hčerinskih podjetij. Tudi tam preiskujejo kršitve delovnopravne zakonodaje in neplačila podizvajalcem del. Vendar zaradi interesa preiskave več podrobnosti na policiji o tem ne morejo razkriti.
Naj spomnimo, da so ovadbe proti odgovornim lani napovedovali tudi delovni in-
špektorji, ki so vodstvo takrat že denarno kaznovali zaradi kršitev. Marca in aprila lani smo pisali o stavki tamkajšnjih delavcev in o tem, da je vodstvo Kiv Vransko takrat trdilo, da je predlog za stečaj vložila angleška družba Bee Management oziroma da so to storili nekdanji zaposleni, ki so po začetku stavke dali odpoved in so očitno sodelovali s podjetjem tako, da so mu prodali svoje terjatve. V dejanju angleškega podjetja pa so videli poskus sovražnega prevzema. Pogovori o kapitalskem vstopu družbe Bee Management v podjetje Kiv so se začeli že lani januarja, ko so predstavniki družbe opravili skrbni pregled podjetja, a nato do sodelovanja z družbo ni prišlo, zato so se pogovori nadaljevali z drugimi potencialnimi partnerji.
SŠol, foto: arhiv NT (US)
Za Doboj še 40 tisočakov
CELJE - Za pomoč partnerskem mestu Doboj v Bosni in Hercegovini je mestna občina iz proračunske rezerve namenila 40 tisoč evrov. Celjani in Dobojčani so listino o prijateljstvu podpisali leta 1965 in jo pred leti spet potrdili, zato so v Celju ves minuli teden zbirali najnujnejše potrebščine prav za to mesto.
Župan Bojan Šrot je mestne svetnike seznanil z razmerami, s kakršnimi se po katastrofalni poplavi še vedno borijo v Doboju. Iz Celja so v to mesto odpeljali dva polna tovornjaka najnujnejše pomoči in se prepričali, da so razmere res hude. Voda ljudem ni zalila le domov, temveč vse stavbe v mestu, šole, vrtce, gostinske lokale in trgovine, med njimi tudi Tuše-vo blagovnico, ter podjetja. Pri čiščenju so pomagali gasilci iz Celja in Nove Cerkve, pridružila se jim je ekipa podjetja Voc z opremo za čiščenje cest in dodatnimi črpalkami za črpanje vode. Prav za to pomoč je bil najbolj hvaležen dobojski župan Obren Petrovič. Poudaril je, da tega ne bodo nikoli pozabili. A mesto bo potrebovalo še veliko pomoči, v Celju pa želijo pomagati pri obnovi ene od mestnih šol ali vrtcev.
IS
Razgrnjena načrta sosesk
ŠMARJE PRI JELŠAH - Do 3. junija bo v prostorih občine in na občinski spletni strani razgrnjen dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za stanovanjski soseski Dobrava in Poljana.
Postopek občina vodi po skrajšanem postopku, zato razgrnitev traja 15 dni. Med javno razgrnitvijo lahko zainete-resirani podajo pisne pripombe in predloge, do katerih bo občina zavzela stališče. Za dopolnjen osnutek lokacijskih načrtov obeh sosesk je bila v prostorih občine minulo sredo organizirana tudi javna obravnava.
TV
Za čistejše okolje
DOBJE - Da bodo občani lahko poskrbeli za gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav do leta 2017, kot predvideva zakonodaja, je občinski svet na zadnji seji sprejel pravilnik, ki jim bo omogočal subvencijo za gradnjo.
V proračunu je za ta namen letos zagotovljenih 20 tisoč evrov, občani pa se bodo za subvencije lahko potegovali na podlagi javnega razpisa, ki ga bo občina objavila v naslednjih mesecih. 800 evrov bodo lahko pridobili občani, ki plačujejo takso za obremenjevanje vode, njihova gospodinjstva pa so priključena na javni vodovod. Ostali bodo lahko pridobili 400 evrov. Subvencije bo občina podeljevala glede na vrstni red prijav. Gradnja centralne čistilne naprave v občini sicer ni predvidena, saj zaradi razgibanega terena vseh odpadnih voda ni možno speljati na eno mesto.
TV
Vstopnina za motorna vozila ostaja
SOLČAVA - Z novo sezono je ponovno treba plačati vstop v Logarsko dolino, zaradi česar je sicer občasno med obiskovalci mogoče slišati kar nekaj negodovanja.
Vstopnina je enaka kot lani. Za vožnjo po dolini z motorjem je treba odšteti pet evrov, z osebnim avtomobilom pa sedem. Osem evrov je vstopnina za kombi in 25 evrov za avtobus. Upravljavci krajinskega parka opozarjajo obiskovalce, da se za ves čas bivanja na Solčavskem vstopnina plača le enkrat. Vstop v Logarsko dolino s kolesi, peš ali z električnimi avtomobili je brezplačen. Letne nalepke za osebni avto lahko obiskovalci dobijo ob vstopu v dolino, v Ticu Logarska dolina ali Ticu Rinka v Solčavi.
US
T^limski OSIR
NA KRATKO
Po novem odbojka na mivki
PODČETRTEK - V Imenem pri Podčetrtku, kjer imajo športni park, so v soboto odprli igrišče za odbojko na mivki. Igrišče, ki je osvetljeno, bodo lahko uporabljali vsi krajani. Stalo je 40 tisoč evrov.
Pri urejanju so si pomagali z denarjem iz občinskega proračuna in iz Fundacije za šport. V športnem parku v Imenem, ki je zelo obiskan, imajo že asfaltirano odbojkarsko igrišče, teniški igrišči na travi, igrišče za mali nogomet na travi in košarkarsko igrišče. S športnimi napravami upravljata športno in gasilsko društvo. Na območju občine Podčetrtek so pred tem že imeli igrišče za odbojko na mivki v Pristavi pri Mestinju, ki je posebej priljubljeno.
BJ
Urejajo poslovilno stavbo
BISTRICA OB SOTLI - V kraju urejajo poslovilno stavbo na pokopališču, ki so jo bistveno razširili. Gradbena dela so se končala pred kratkim, trenutno nabavljajo notranjo opremo. Stavbo so razširili zaradi večje prometne varnosti udeležencev pogrebov.
Večina pogrebov je v spremstvu duhovnika, vendar morajo udeleženci hoditi do cerkve po nevarni regionalni cesti. Problem so rešili tako, da so poslovilno stavbo pokopališča toliko razširili, da bodo tam mogoče pogrebne maše. Dela so se začela v začetku jeseni, končana naj bi bila do poletja. Naložba v povečano poslovilno stavbo bo stala 180 tisoč evrov, pomagajo si z denarjem, ki pripada občini po Zakonu o financiranju občin. Po arhitekturni plati je za širitev poslovilne stavbe poskrbel bistriški rojak, arhitekt Jelko Valenčak iz Nove Gorice. Pri poslovilni stavbi nameravajo v prihodnjih letih urediti še spominski park, kjer se bodo posebej spomnili umrlih izgnancev in umrlih med drugo svetovno vojno ter po njej.
BJ
Nov vrtec premajhen
DOBRNA - Nov vrtec, ki je bil končan pred kratkim, je za otroke vedno bolj tesen. Ko so vrtec načrtovali, so bili namreč na Dobrni komaj trije oddelki otrok, a so ga vseeno zgradili za pet oddelkov.
V tem šolskem letu je v vrtcu šest oddelkov, v novem šolskem letu naj bi jih bilo predvidoma kar sedem. O ustanovitvi sedmega oddelka vrtca so odločili na zadnji seji občinskega sveta. Med vpisom, ki je bil marca, je bilo namreč vpisanih veliko otrok prvega starostnega obdobja. Po normativu za te oddelke pa je lahko v skupini največ deset otrok. V tem šolskem letu je v vrtcu 109 otrok, v prihodnjem šolskem letu naj bi jih bilo 112, vendar bo med njimi več najmlajših, za katere je potrebna povečana skrb. Zaradi prepolnega vrtca načrtujejo, da bodo otroke dveh oddelkov namestili v prostorih osnovne šole.
BJ
Medobčinsko mejo popravljajo
SLOVENSKE KONJICE - Konjiška občina ureja popravek občinske meje s sosednjo občino Slovenska Bistrica. Dogovor o ureditvi meje med obema občinama je bil dosežen že leta 2011, postopki še trajajo. Gre za ureditev meje med naselji Spodnje Grušovje ter Preloge in Prepuž.
Najprej se je pojavila težava zaradi urejanja ceste Prelo-ge-Grušovje-Petelinjek, ko so ugotovili, da je medobčinska meja na cestišču vijugasta. Na tem območju je bila namreč pred nekaj desetletji urejena cesta na novi trasi, ki ni bila nikoli odmerjena. V zemljiškem katastru je bila cesta evidentirana tako v katastrski občini Spodnje Grušovje (občina Slovenske Konjice) kot v katastrski občini Vrhole (občina Slovenska Bistrica). Po dogovoru med obema občinama je nova medobčinska meja po levem zunanjem robu ceste, ki je zdaj v celoti v konjiški občini. Gre za 1,6 kilometra dolg odsek ceste med avtocestnim viaduktom in križiščem za Ličenco.
BJ
VSAKO SOBOTO ob 12.15
I * *	*	- » ü <*
14
KULTURA
Barbara Celjska nagovarja obiskovalce knežjega mesta
Pokrajinski muzej Celje življenje slavne plemkinje predstavlja v celjskem mestnem središču
Letos mineva šeststo let, odkar so Barbaro Celjsko, eno najvplivnejših žensk poznega srednjega veka, okronali za nemško kraljico. Pokrajinski muzej Celje je leto 2014 tako posvetil tej znani članici visoke plemiške rodbine grofov Celjskih. V njeno čast bo vse leto pripravljal različne dogodke.
Potem ko je muzej v začetku leta predstavil ponatis in prevod knjige o tej znani Celjanki, je prejšnjo sredo sledila predstavitev še enega od osrednjih letošnjih projektov. Pred Narodnim domom v Celju je odprl zunanjo razstavo, ki na osemnajstih panojih predstavlja ključne mejnike v življenju Barbare Celjske, najuspešnejše članice plemiške rodbine grofov Celjskih.
Enakovredno se je kosala z moškimi
Kljub temu, da so tudi drugi segli visoko, predvsem Herman II. Celjski in Ulrik II. Celjski, Barbarinega slovesa ni presegel nihče. Že ob poroki
»Zunanjo razstavo smo pripravili z namenom, da obiskovalcem ni treba med muzejske zidove, ampak se lahko z življenjem Barbare Celjske seznanijo kar na prostem,« pravi avtorica razstave zgodovinarka Rolanda Fugger Germadnik.
s Sigismundom Luksembur-škim je bila leta 1405 okronana z madžarsko krono, sledili pa sta še leta 1414 nemška in leta 1437 češka. Avtorica razstave Rolanda Fugger Germadnik
pravi, da krone same po sebi niso tako zelo pomembne, lahko bi se celo našel kdo, ki bi rekel, da je bila okronana hkrati s svojim znamenitim možem Sigismundom Lu-ksemburškim. Zgovornejše je to, da zgodovinarji Barbaro Celjsko priznavajo kot eno najvplivnejših kraljic poznega srednjega veka. Uspelo se ji je namreč uveljaviti v izrazito moški družbi, saj je bila zelo uspešna na področjih, kot so
diplomacija, finance in gospodarstvo.
Po letu 1437, ko je njen mož umrl in je pri svojem zetu Albrehtu Habsburškemu padla v nemilost in izgubila vse premoženje, se je Barbari Celjski uspelo uveljaviti kot osebi z izrazito pozitivnimi osebnostnimi lastnostmi. Čehi so jo namreč sprejeli kot kraljico vdovo na enem od svojih gradov, kjer je nato tudi umrla z vsemi častmi, ki pripadajo kraljici. Temu primerno je bila tudi pokopana leta 1451 v katedrali sv. Vida v Pragi. Vse te ključne trenutke v življenju Barbare Celjske je Fugger Ger-madnikova uvrstila na panoje
Nedelja, 1. junij
10.00 MESTNA PLAŽA OTVORITEV NOVE SEZONE NA MESTNI PLAŽI.
Z EKIPO TOP DJ Z GLASBO ZA VSE OKUSE.
19.00 ATRIJ DOMA SV. JOŽEF CELJE KONCERT IZ SKLOPA VEČERI V ATRIJU: SKUPINA FREEFLIGHT
20.30 VODNI STOLP
FEEL THE PHIL COLLINS TRIBUTE
SHOW
Torek, 3. junij 18.00
MESTNA PLAŽA
USTVARJALNA
DELAVNICA
20.30
VODNI STOLP CELJANI CELJANOM: KONCERT PEVSKEGA DRUŠTVA KOMORNI MOŠKI ZBOR CELJE
www.celeia.info
FB V Celju smo face
Organizatorji si pridržujejo pravico do spremebe programa.
ZAVOD CEL£IACEUE
'll\TMHilltl\llll JI
C
O
Ekskluzivni pokrovitelj
v tiskanem medij'u:
Pokrovitelji:	banka cslj»
j Eg «s VZAJEMNA
EJtriglav StmfcHO
Poletje v CELJU, knežjem
mestu
in jih dopolnila z bogatim slikovnim gradivom.
Portreti Barbare Celjske krasili mesto
Odprtje razstave je prejšnjo sredo pospremil tudi zaključek projekta Mestne občine Celje, ki je tudi letos v sodelovanju s pokrajinskim muzejem pozvala mlade generacije, da za občinski praznik, 11. aprila, mesto okrasijo
s poslikavo oglasnih panojev. Osrednja tema poslikav je bila Barbara Celjska. Na povabilo so se odzvali vrtci, osnovne šole, srednje šole in društva. Njihova dela so mesto krasila od 1. do 15. aprila. Mestna občina in Pokrajinski muzej Celje sta se odločila, da v sklopu odprtja razstave nagradita najboljše avtorje izdelkov. Direktor muzeja Stane Rozman pravi, da so mladi ustvarili pestro bero
najrazličnejših portretov, zato je imela komisija precej težko nalogo. Priznanje za najboljši portret Barbare Celjske v kategoriji vrtci je prejel Vrtec Anice Černejeve - enota Hribček, v kategoriji osnovnih šol IV. OŠ Celje in v kategoriji srednjih šol I. gimnazija v Celju. Med društvi je priznanje prejelo Društvo otroci otrokom.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
NA KRATKO
Pa se sliš'
Pokrajinski muzej Celje je v počastitev šeststote obletnice kronanja Barbare Celjske za nemško kraljico odprl razstavo z naslovom Barbara Celjska (1392-1451). Tistim, ki jih tema zanima, tokrat ni treba med muzejske zidove, saj se je muzej odločil za zunanjo razstavo, ki bo pred Narodnim domom v Celju stala do konca junija. Levo avtorica razstave Rolanda Fugger Germadnik
MOZIRJE - Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Mozirje, je ob sodelovanju Kulturnega društva Jurij iz Mozirja v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma pripravil že 44. območno revijo odraslih pevskih zborov in malih vokalnih
skupin.
Na reviji so sodelovali moški pevski zbori iz Bočne, Mozirja in Ljubnega ob Savinji, ženski pevski zbori iz Radmirja in Bočne, mešani pevski zbori iz Nazarij, Mozirja in Ljubnega ob Savinji ter Družinski pevski zbor KD Jurij, kvartet Štiglic in Mozirski koledni-ki. Program sta povezovala Damijana Šuster in Tilen Repenšek. Strokovna spremljevalka Katja Gruber je nastopajočim svoje mnenje podala v individualnih razgovorih po reviji, rezultati ocenjevanja in končne uvrstitve nastopajočih bodo znani v prihodnjih dneh.
HŽ
Prav posebna razstava
KOZJE - Muzejsko društvo Kozje je v soboto v nekdanjem Kroflovem mlinu odprlo razstavo Trg Kozje in tržani. Razstava osvetljuje tržaško-uradniško obdobje v razvoju Kozjega.
Nanaša se na obdobje po marčni revoluciji leta 1848 do druge svetovne vojne oziroma nemške okupacije leta 1941. Kot je povedal predsednik Muzejskega društva Kozje prof. dr. Slavko Kremenšek, je to obdobje za Kozje še posebej pomembno, saj je ob okrajnem sodišču in drugih uradih v njem domovalo sorazmerno veliko število izobražencev in uradnikov. Razstava bo na ogled vsaj leto dni.
JP
Zapeli so na Gori Oljki
POLZELA - Kulturno-umetniško društvo je letos že 16. leto zapored pripravilo srečanje pevskih zborov in vokalnih skupin občine Polzela z naslovom Bomo eno zapeli.
V cerkvi sv. Križa na Gori Oljki so zapeli člani prav vseh občinskih glasbenih sestavov. Občinstvo so najprej navdušili pevci Cerkvenega otroškega pevskega zbora Cekinčki. V nadaljevanju programa so nastopili še Mešani pevski zbor Polzela, Mladinski pevski zbor OŠ Polzela, Vokalni kvintet Lastovka, Vokalno-inštrumentalna skupina Marpole, Župnijski mešani pevski zbor Polzela, Andraški oktet, Vokalno-instrumentalna skupina Margareta, Mešani pevski zbor Andraž, Moški pevski zbor Polzela, Cerkveni mešani pevski zbor Andraž, Mešani pevski zbor Oljka in Pihalni orkester Kulturno glasbenega društva Cecilija.
ŠO
Podoba občine na novih razglednicah
BRASLOVČE - Turistično društvo Bra-slovče je v začetku letošnje pomladi izdalo tri razglednice, za katere so fotografije prispevali domačini, mojstri fotografije in oblikovanja - Ivo Hanžič, Irena Skurnšek in Iztok Omladič.
Prva razglednica je razdeljena na štiri dele in vključuje občinski grb ter ime kraja.
V	skrajnem levem zgornjem kotu sta obzidje in obnovljen obrambni stolp gradu Žovnek.
V	zgornjem desnem kotu razglednice je prikaz povorke skozi trg Braslovče, ki opozarja na vsakoletno tradicionalno etnološko in kulinarično prireditev Dan hmeljarjev. V spodnjem delu je na prvi fotografiji pogled iz zraka na trg Braslovče in na drugi na Bra-slovško jezero. Druga razglednica je v prvi vrsti v znamenju gradu Žovnek, na tretji pa se za nasadi hmelja nahaja župnijska cerkev v središču Braslovč.
ŠO
Zaigrali so godbeniki
PREBOLD - Pihalni orkester Prebold pod vodstvom Marka Repnika je v petek zvečer na dvorišču Režajeve domačije nastopil na letnem koncertu.
Preboldčani so orkester ustanovili leta 1926.
V	vseh teh letih se je razvil v kakovosten glasbeni sestav, ki nastopa tako v domačih kot v sosednjih občinah, kot član Zveze godb Slovenije pa se redno udeležuje srečanj pihalnih orkestrov in tekmovanj v koncertnem igranju. Člani orkestra v domačem kraju vsako leto pripravijo dva tradicionalna koncerta, božič-no-novoletnega in letnega. Če prvi predstavlja vrhunec dela in je organizacijsko zelo zahteven, je letni koncert lahkotnejši in v prvi vrsti namenjen igranju na prostem.
ŠO
Pikapolonček v Lučah
LUČE - V prostorih lučke Osnovne šole Blaža Arniča so se v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Mozirje, minuli petek predstavili vrtčevski zborčki.
Na 6. območnem srečanju otroških pevskih zborov vrtcev Zgornje Savinjske doline so se zbrali zborčki iz Mozirja, Luč, Gornjega Grada, Nazarij, Ljubnega, Bočne in Rečice ob Savinji. Srečanje ni bilo tekmovalnega značaja, strokovni spremljevalec, ki je bil tokrat Matjaž Vehovec, je po končani reviji vsakemu zborovodji podal svoje mnenje, napotke in usmeritve za nadaljnje delo.
HŽ
KULTURA
15
V Dvorcu Novo Celje so prejšnji petek nekdanji dijaki in strokovni sodelavci likovne gimnazije odprli pregledno razstavo del, ki so jih ustvarili v zadnjem desetletju, in na ta način obeležili 10-letnico celjske umetniške gimnazije.
Umetniškega podmladka ne manjka
Desetletje likovne smeri na celjski umetniški gimnaziji obeležili s skupinsko razstavo v Dvorcu Novo Celje
Ob tej priložnosti so nekdanji dijaki in strokovni sodelavci pod strokovnim vodstvom umetnostne zgodovinarke Alenke Domjan v petek v Dvorcu Novo Celje odprli pregledno razstavo z naslovom Koraki ... za jutri in s tem obeležili desetletnico delovanja tega programa na Gimnaziji Celje - Center.
Razstava je posebna avtorska celota, ki pripoveduje zgodbo, vezano na dogajanja umetniškega programa v zadnjem desetletju, ko je iz te smeri skupaj maturira-lo že več kot 200 dijakov iz vse regije, med katerimi so mnogi za svojo študijsko in življenjsko pot izbrali likovno umetnost. Skupinska razstava Koraki ... za jutri je edinstvena medgeneracijska predstavitev ustvarjalcev, na kateri se prepletajo dela rednih in občasnih predavateljev ter 22 nekdanjih dijakov. Ravnatelja šole Gregorja Delejo veseli, da so se povabilu odzvali vidnejši predstavniki iz sveta
likovne umetnosti, stalni sodelavci umetniške gimnazije, kot so dr. Jožef Muhovič, dr. Črtomir Frelih, Franc Purg, Ratimir Pušelja, Gašper Domjan in Andreja Džakušič. Z razstavo se obenem poklanjajo tudi spominu na dve pokojni umetnici, sodelavki šole, akademsko slikarko Darinko Pavletič Lorenčak in pedagoginjo Vesno Tacer.
Postavili močne temelje, na katerih gradijo še danes
Celjska likovna gimnazija je ena od štirih tovrstnih izobraževalnih smeri v državi, od tega sta kar dve v Savinjski regiji. Kljub temu so po besedah ravnatelja celjski umetniški oddelki vedno polni. »Že vse od prvega vpisnega leta, to je leta 2004, je za naš program umetniške gimnazije veliko zanimanja, kar je na nek način dokaz tudi zelo dobrega dela osnovnih šol na tem področju. Premoremo dovolj kreativnega
»S programom umetniške gimnazije se skušamo prilagajati tako času kot prostoru. Ker vemo, da status umetnika v trenutnih razmerah ni ravno rožnat, se trudimo ustvarjati širok ustvarjalni poligon za mlade intelektualce, ki jim je pot od nas odprta tudi na druge smeri, ne samo umetniške. Približno polovica dijakov nadaljuje študij v umetniških vodah, preostali v drugih,« pravi ravnatelj GCC Gregor Deleja.
potenciala in ga obenem znamo tudi na pravi način vzgajati, da ti učenci napredujejo po vertikali,« je prepričan Deleja, ki obenem priznava, da prvi koraki umetniške gimnazije niso bili povsem enostavni, a so bili kljub temu nekoliko lažji, kot pri starejših likovnih izobraževalnih smereh. Še posebej sta se izkazala takratni ravnatelj Igor Majerle in profesor likovnega pouka Ratimir Pušelja. Skupaj z ostalo svetovalno službo jima je po besedah Deleje uspelo postaviti tako močne temelje, da se od takrat program le razvija, tako v smislu vpisa kot kakovosti.
Zanimanje za program ostaja
»Če se spomnim tistega prvega leta, imam občutek, da smo začeli nekoliko bolj plaho. Niti tisti, ki smo v program vstopili kot učitelji, nismo točno vedeli, kako bomo svoj načrt, ki smo ga sicer imeli, tudi uresničevali,« se spominja dolgoletna vodja programa, profesorica Darja Poglajen. Danes po desetih letih z veseljem ugotavlja, da so program zastavili dobro, na kar po njenih besedah kaže tudi vpis. Kljub temu da marsikje določene srednješolske programe ukinjajo zaradi premalo dijakov, na celjski umetniški gimnaziji z veseljem ugotavljajo, da zanimanje za njihov program ostaja. Za prihodnje šolsko leto je namreč predviden ponovno povsem poln oddelek.
ŠPELA OŽIR, foto: TT
Premierno predstavitev druge pesniške zbirke Mete Hojnik Verdev (druga z leve) so zasnovali v obliki literarnega performansa. Večer so popestrili hči Hojnik Verdevove z izraznim plesom (prva z leve), člani Celjskega literarnega društva z recitiranjem pesmi in Kristian Koželj z glasbenimi vložki.
Pogled ženske v ogledalu
Meta Hojnik Verdev premierno predstavila svojo drugo pesniško zbirko
Članica Celjskega literarnega društva Metka Hojnik Verdev je v začetku maja v Celjski kulturnici premierno predstavila svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Ženska v ogledalu. V njej so objavljene pesmi, ki jih je profesorica slovenščine napisala v zadnjih desetih letih, njihova osnovna tema pa je pogled ženske na družbeno dogajanje.
Pesniška zbirka je razdeljena na več sklopov, katerih rdeča nit je enačba. Hojnik Verdevova se v pesmih, objavljenih v zbirki, v prvi vrsti sprašuje, ali je moški svet enak ženskemu, ali ženske razmišljajo enako ali drugače kot moški in ali pripadnice nežnejšega spola družba sprejema enako kot njihove moške kolege. Zanimivo je, da je zbirka, ko jo bralec vzame v roko, že na prvi pogled nekoliko drugačna. Gre namreč za
drobno belo knjižico z vsebino, ki po besedah predsednika literarnega društva Ivana Janeza Domitroviča kaže velik pesniški razvoj. »Poezija Hojnik Verdevove, katere literarno ustvarjanje je v desetih letih pesniško dozorelo, je vpeta v intimne medčloveške odnose. Na drugi strani je vsebina njenih pesmi družbeno angažirana,« pravi. Zanimivo je, da je pesniška zbirka opremljena z izvirno kazalko, na kateri so fotografije treh žensk, Metine mame, Mete in njene hčere.
Literarno ustvarjanje jo spremlja od srednješolskih let
Meta Hojnik Verdev,
nekdanja predsednica Celjskega literarnega društva, je začela literarno ustvarjati v srednji šoli. Na nekdanji pedagoški gimnaziji, današnji
Gimnaziji Celje - Center, je sodelovala pri nastajanju literarnega glasila Utrip, katerega je med drugim soustvarjal tudi Vinko Mö-derndorfer. Svoje ustvarjenje je vzporedno nadgrajevala v celjskem klubu mladih literatov, v sklopu katerega je lahko objavljala v takratni literarni reviji Obrazi, ki je izhajala v okviru Osrednje knjižnice Celje. V različnih literarnih revijah je svoja dela objavljala tudi med študijem slovenščine. »Da bi že takrat izdala samostojno pesniško zbirko, se nisem mogla odločiti. Poleg tega so bili to časi, ko je književnik zelo težko dobil založnika,« pravi Hojnik Verdevova, ki je prvo pesniško zbirko Potovanja tako izdala pred desetimi leti na pobudo Kluba Prešernove Zdravljice.
ŠPELA OŽIR Foto: BV
MUSEUMS ON A SUMMER NIGHT
21. JUNIJ 2014
21st JUNE 2014
18.00-24.00
VSTOP PROST FREE ENTRANCE
16
NAŠA TEMA
Tržna vrednost gob presega vrednost lesa
Analiza, opravljena v sklopu projekta Možnosti in omejitve pri nabiranju gob v gozdovih in razvoj gomoljikarstva v Sloveniji, je pokazala, da potencialna tržna vrednost gob v povprečni letini celo presegla tržno vrednost rednega letnega poseka lesa. Potencialna tržna vrednost gob se giblje od 263 do 527 evrov na hektar gozda. Skupna tržna vrednost vseh tržnih vrst gliv znaša letno za celo Slovenijo v povprečju od 91,3 do 182,6 milijona evrov, doseže pa lahko tudi od 189,8 do 379,5 milijona evrov.
Čeprav se večina gobarjev najbolj razveseli jurč-kov, so ti po kakovosti šele na sedmem mestu.
Slovenski zakoni prijazni do obiskovalcev gozdov
Ne o hlo< O preživ
V tokratni naši temi izpuščamo že zimzeleno razpredanje poskusih oživitve lesno predelovalne industrije. Tudi o katastr že veliko pisali. In o tem, da so lubadarji že aktivni na terenu in le še narašča. Sprašujemo se, ali poznamo in spoštujemo goz živetja. Postavljamo se v vlogo nabiralcev gozdnih sadežev ir Bi poskusili pečene kobilice in kruh iz lubja?
Prost dostop samoumevna pravica?
Zadnji teden v maju je v Sloveniji že tradicionalno tudi Teden gozdov. Letošnje prireditve pod geslom Skupaj za gozd skušajo opozoriti na pomen sodelovanja pri trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdom. Teden gozdov je tudi priložnost, da se vprašamo, kaj vse nam gozd ponuja in ali sta pravici do prostega dostopa in brezplačnega nabiranja gob ter drugih gozdnih plodov res samoumevni.
Slovenija je po gozdnatosti v Evropski uniji na tretjem mestu, takoj za Švedsko in Finsko. Gozd pokriva več kot polovico površine države. Zakonodaja je do obiskovalcev
gozdov zaenkrat še precej prijazna. V skladu z njo morajo namreč lastniki gozdov omogočiti prost dostop in prosto nabiranje plodov in gob.
Na tujem gobarske dovolilnice
Nabiranje gob v Sloveniji je omejeno na dva kilograma dnevno. Kazen, ki nam jo predpiše gozdarski inšpektor, če nas »ulovi« s prekoračeno težo nabranih gob, znaša 208 evrov. V Avstriji se omejitve glede nabiranja gob razlikujejo po posameznih zveznih deželah. Na avstrijskem Koroškem je obvezna gobarska vinjeta, a je brezplačna. 45 evrov pa stane vinjeta na avstrijskem Štajerskem. Gobar-
ske dovolilnice so obvezne tudi v Italiji, kjer jo je mogoče dobiti šele po predhodnem izobraževanju, in na Hrvaškem v državnih gozdovih. Pri naših južnih sosedih je treba plačati tudi nadomestilo za pobiranje gozdnih sadežev. Kazen za kršitelje, ki nimajo potrebnih dovoljenj, se giblje med 130 do 920 evri.
V Sloveniji se po besedah predstavnikov interesov lastnikov gozdov obetajo spremembe. Prost dostop do gozda naj ne bi bil več samoumevna pravica, prav tako tudi ne prosto nabiranje gozdnih plodov in gob. Kot pravijo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, naj bi omenjeno problematiko rešili do leta
2016 s spremembo Zakona o gozdovih. Za nabiralce gob predlagajo uvedbo dovolilnic. Kdo jih bo izdajal, kakšna bo cena in kdo bo prejemnik teh sredstev še ni znano.
Obetajo se spremembe
Predsednik Mikološke zveze Slovenije Amadeo Dolenc je povedal, da člani podpirajo uvedbo gobarskih dovolilnic. V okviru projekta Možnosti in omejitve pri nabiranju gob v gozdovih in razvoj gomoljikar-stva v Sloveniji, ki se je končal lani, je bila izvedena anketa, v kateri je sodelovalo približno 1.500 anketirancev. Večina se je strinjala z uvedbo dovolilnic.
JERICA POTOČNIK
Primer dobre prakse
Odkup gozdov za zagotavljanje javnega interesa
Mestna občina Celje je leta 1997 na predlog Zavoda za gozdove Slovenije sprejela odlok o gozdovih s posebnim namenom, kjer je določila poseben status gozdov v okolici mesta zaradi njihovih ekoloških in socialnih funkcij.
Mag. Robert Hostnik, vodja celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je povedal, da je prost dostop do gozdov kulturna
pridobitev. »Seveda tu prihaja do nasprotja med interesi lastnikov gozdov in javnim interesom. Ravno usklajevanje teh interesov je ključno področje, na katerem se v zadnjem času dogajajo premiki,« je poudaril Hostnik. Kot primer dobre prakse je izpostavil Mestno občino Celje. »Celje je v Sloveniji edino mesto, ki načrtno odkupuje gozdove z namenom zagotavljanja javnega interesa,« je povedal.
Poznate vlažnice, uhljevke ir
Predsednica Gobarskega društva Kozjansko Marta Kunst pravi, da je treba gozd spoštovati. V gobarskem društvu se novi člani najprej naučijo pravil obnašanja, ki so zapisana v gobarskem kodeksu. »Naše društvo je izobrazilo že veliko ljudi. Gobe vedno nabiramo s košaro, da se istočasno tudi sejejo trosi,« je bila jasna. Kunstova pravi, da gobar postaneš šele po štiridesetem letu. »Do tega leta tega interesa ni. Potem se vse bolj zavedaš, da je tvoje zdravje v naravi. Razni stresi se namreč v gozdu izničijo,« je izpostavila.
Na vprašanje, kaj vse lahko najdemo v gozdu, je Kunstova odgovorila: »Mi smo gobarji in gremo v gozd predvsem po gobe.« Ob tem nas je poučila, da jurček ni najboljša goba, da je šele na sedmem mestu po kakovosti. So pa člani njenega društva poučeni tudi o »eksotičnih« gobah. Ob tem je izpostavila zdravilno moč bezgove uhljevke, ki naj bi jo uporabljali tudi proti raku. Med strokovnjaki so trenutno najbolj priljubljene gobe vlažnice, ki rastejo samo na Vetrniku na Kozjanskem. »Vlažnica je indikator
»Gobarji se vsak prvi dan v mesecu dobimo pred gobarsko kočo, kjer preučujemo nabrane gobe, užitne pa pripravimo za v lonec,« je povedala predsednica Gobarskega društva Kozjansko Marta Kunst.
»Gozd nam ponuja predvsem mir, sprostitev, pa če najdeš kaj ali ne. Sicer pa je tako, da se mora vsak zavedati, da v gozdu ni doma, da tu bivajo drugi prebivalci,« je povedala predsednica Gobarskega društva Kozjansko Marta Kunst.
NAŠA TEMA
17
Gozd ni trgovina s hrano na policah
Taborniki se v naravi ne borijo za preživetje - Čaj je najboljši, ko zanj sestavine nabereš sam
dih. *tju!
0	različnih, doslej neuspelih ofalnih posledicah žleda smo škoda v slovenskih gozdovih
zd dovolj tudi kot prostor pre-
1	se osveščamo kot taborniki.
UREDNIŠTVO
Mestna občina Celje je na območju Anskega vrha in Miklavškega hriba od leta 1997 do danes odkupila 60 hektarjev gozdov. »Nastal je nek zaključen zelen javni prostor, velik približno sto hektarjev. V teh gozdovih se načrtno razvija rekreacijska raba z novim omrežjem gozdnih poti, ki smo jih zgradili v sodelovanju med Mestno občino Celje in zavodom za gozdove. In tu je javni interes zagotovljen,« je pojasnil Hostnik. Z odkupom so zadovoljni tudi lastniki, ki so po besedah Hostnika za gozdove prodali po višji ceni kot sicer.
JP
i blagvo?
čistega okolja. In na Vetrniku sta dve rastišči vlažnic. Imamo nahajališča v evropskem merilu,« navdušeno razloži Kunsto-va. Vse bolj priljubljene so tudi golobice. »Vse golobice lahko poskusiš že v gozdu. Če peče, potem ni užitna,« nam je pojasnila. O nabiranju knežje mu-šnice, ki je zaščitena, je povedala: »Blagvo najdeš v skupini. Eno bi moral obvezno pustiti, zaradi trosov. Če jo najdeš, jo boš zagotovo pobral, ker je le kraljica vseh kraljic.«
Gobarji in zeliščarji vkup
Zastrupitve z gobami so precej pogoste. »Moja cela družina se je zastrupila z gobami. In še sosedova zraven. Vem, da smo jedli samo jurčke in lisičke,« je povedala. Na srečo niso zaužili strupenih gob, kot se je izkazalo, so se le prenajedli užitnih. Kunstova je razložila, da ljudje najpogosteje zamenjujejo užitne dežnike s strupenimi panterjevimi mušnicami. Takšna zamenjava je lahko pogubna, saj se znaki zastrupitve pokažejo šele po 48 urah.
Kunstova je še povedala, da se gobarji družijo s člani zeli-ščarskega društva. »Mi njim nudimo znanje iz gobarjenja, oni pa nam iz zeliščarstva,« je izpostavila in dodala, da nikoli nobena pot v gozd ni zastonj. Če ni gob, pa nabereš bezeg, šipek, čemaž ali materino dušico.
JERICA POTOČNIK Foto: JP
Življenje v naravi daje močan pečat taborništvu, a ker se mladi taborniki ne borijo za preživetje, se spoznavanja življenja v naravi lotevajo na malo »milejši« način. Zato imajo, ko gredo na taborjenje in v sklopu tega večina tudi na bivak, v nahrbtnikih vseeno zložene najosnovnejše potrebščine - čutarico vode, nekaj malega hrane in orodja, »šo-torko« in spalno vrečo. A prav vsi taborniki se v nekaj letih naučijo, kako bi se v naravi znašli tudi, če bi šlo zares.
»Prepričan sem, da bi že 8-, 9-letniki znali poskrbeti zase vsaj za kakšen dan ali dva,« pravi 19-letni Jan, ki je tabornik že deseto leto in zadnja leta tudi vodnik, ki letos skrbi za 10-letne otroke. Z njim se strinja tudi 20-letna Nuša, ki se je taborništvu zapisala pred 12 leti in letos v svojem vodu skrbi za 11- in 12-letnike. »Tudi če se v Sloveniji znajdeš sredi gozda, večinoma ne traja več kot dve uri, da prideš do prve domačije,« dodaja in pojasni, da se zato taborniki z osnovami preživetja v naravi le seznanijo, sicer pa dosledno spoštujejo okoljevarstvene in ostale predpise, ki veljajo za življenje v naravi. Taborniki torej ne »rabutajo«, temveč na kmetiji zaprosijo, ali lahko poberejo nekaj sadja. In kljub temu da se naučijo postavljati
pasti v gozdu, je vse meso, ki ga na taboru pojedo, iz bližnje mesnice. »Kupimo tudi ribe in krompir, kar potem zvečer pečemo nad ognjem,« pravi Nuša, Jan pa dodaja, da enaka pravila veljajo tudi za les. Tega sicer ne kupujejo, a za vse ognje - ob tabornem in ognjiščnem je zelo pomemben še večni ogenj, ki ne sme ugasniti vse do konca taborjenja - po gozdu nabirajo suhljad. »Vej z dreves otroci ne smejo lomiti,« pojasni Jan še glavni razlog, da si pri izdelavi zatočišča na bivaku pomagajo s »šotorko«, saj bi praprot otro-
kom nudila preslabo zaščito, za dovolj »trdno« zavetje pa bi potrebovali preveč smrekovih vej.
Dve večerji v gozdu
V Rodu 2. grupe odredov Celje je letos 142 tabornikov, njihova povprečna starost je 14,5 let, pri čemer ima najstarejši 33 let, najmlajša pa je pred kratkim dopolnila 5 let. Glede na svojo starost delujejo v vodih, od najmlajših murnčkov do najstarejših grč. Kot pravi načelnica
rodu Mia Zupančič, bo polovica vseh vodov tudi letos pred taborjenjem, ki ga bodo pripravili v začetku julija v Fučkovcih ob Kolpi, odšla na pohodni bivak. V treh dneh bodo morali prehoditi približno 20 kilometrov, si dvakrat postaviti zasilno bivališče, kjer bodo prespali, ter si skuhati dve večerji. »Otroci gredo prvič na pravi bivak, ko so stari 11 let, že pred tem pa med taborjenjem preživijo noč na bivaku v neposredni bližini tabornega prostora. Tako spoznavajo osnove življenja v naravi (ŽVN), to znanje pa potem
nadgrajujejo vso taborniško pot,« pravi in dodaja, da obstajajo tudi specializacije iz ŽVN, ki jih lahko opravijo 16 in več let stari taborniki, vendar v Celju takšnega specialista zaenkrat (še) nimajo. Tabornike ŽVN učijo vodniki, ki poznajo osnovna znanja, je pa res, da nekatere to zanima bolj in druge manj. Od tega je tudi odvisno, koliko veščin osvojijo, a tudi pri tabornikih je podobno. Ene narava bolj privlači, druge pa bolj mi-
kajo orientacija, lokostrelstvo, različne športne aktivnosti ...
Prileže se čaj iz zelišč
»Mlajši kot so otroci, lažje je,« Jan opisuje, da se življenja v naravi »učijo« že 6-letniki. Seveda le v igri, a zgodi se, da iz fantiča, ki med sprehodom po travniku prežveči svojo prvo kislico, zraste pravi strokovnjak. Tako zdaj 8-letni Ruben tudi vodnike poučuje o posameznih rastlinah, ki jih razvršča na užitne in neužitne, in ob tem mimogrede strese iz rokava še vrsto podatkov o posamezni zeli. Sicer pa Nuša pravi, da je za vse tabornike posebno doživetje večerno pitje čaja iz rastlinja, ki ga naberejo tisti dan. »Povsod po Sloveniji so bogata rastišča mete, zraven naberemo še listje in plodove ja-godičevja,« opiše osnovni recept in doda, da čaju pogosto dodajo borove iglice. »Te mu dajo svežino, skoraj kot da bi vanj oželi limono,« še pravi in opozori, da se takšen čaj po okusu seveda močno loči od tistega, ki bi ga pripravili v domačem čajniku z metinim čajem iz vrečice. »A je najboljši prav zato, ker sestavine zanj naberejo otroci sami,« jo dopolni Jan, ki še pravi, da gozd preprosto ni trgovina, kjer bi si s polic vzel hrano, ki jo tisti dan potrebuješ.
Pravila v naravi so drugačna
Prav zato ker se taborniki v naravi ne borijo za preživetje, je tudi njihov program spoznavanja osnov ŽVN temu zadnja leta močno prilagojen. Najbolj
pomembno je to, da se naučijo, kako se je v naravi treba znajti, poznavanje osnov orientacije vsakomur pride prav tudi kasneje v življenju, prav tako tudi to, če si znamo iz tistega, kar je na voljo v okolici, izdelati vsaj zasilno zatočišče.
»Ves čas pa skušamo otroke navaditi na to, da so v naravi drugačna pravila, kot veljajo doma,« pravi Jan in to razloži z opisom dnevnega jedilnika. Zgodi se namreč, da med potjo na bivak že za zajtrk pojedo hrano, ki bi se na vročini lahko najhitreje pokvarila, potem za kosilo le kos kruha in jabolko, večerjo pa si potem pripravijo nad improviziranim ognjiščem. »Pa pri tem spet ne komplici-ramo preveč, saj otroci ves čas taborjenja pomagajo pri kuhanju,« ga dopolni Nuša, ki se še spominja, da je bilo pred leti med bivakom »zaukazano« kuhanje golaža, a je ta še najbolj spominjal na plehko juho z nekaj plavajočimi koščki mesa, saj je za pripravo dobrega golaža potreben čas. Je pa sama med poletnim tridnevnim pohodom z Rogle na Mariborsko Pohorje z užitkom pozajtrkova-la gobovo juho, čeprav sicer juh ne mara. »V gozdu smo srečali gobarje, ki so imeli že polne košare in so nam ponudili nekaj krasnih jurčkov,« obuja spomine. Tudi sama je gobarka, zato je lani svoj vod peljala v gozdove v okolico Primoža pri Šentjurju. »Škoda, da sezona ni bila najboljša, a vseeno smo nekaj gob le spoznali.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: MATEJ KOREN
»Pečene kobilice malo spominjajo na cips. Za tabornike, ki premagajo začetne pomisleke in jih poskusijo, praviloma kasneje veljajo za pravo poslastico,« pravi tabornik Jan.
Rogača so si taborniki ogledali in ga spustili nazaj v naravo, kobilica pa velja za pravo poslastico ...
Med veščine, ki sodijo med osnovno poznavanje življenja v naravi, sodi tudi spretnost kurjenja.
Taborniki odpadke, ki nastanejo med taborjenjem, skrbno ločujejo.
NE PREZRITE
Ob tednu gozdov v Zgodbah s Celjskega
»Uporaba lesa odvisna od denarja, znanja in okusa«, pravi mizar in učitelj iz Buč pri Kozjem v klepetu z novinarko Tino Vengust. O celjskem mestnem gozdu pa je upokojeni gozdarski inženir marsikaj zapisal v zanimivi monografiji in povedal v pogovoru z novinarko Ivano Stamejčič.
strani 44-45
»Pred vsakim bivakom se držimo za glavo, češ, spet bomo imeli preveč kruha... A doslej nam ga je do konca poti še vedno zmanjkalo,« pravi Nuša.
H	Vil ■	■ V ■ I
Za večji in varnejši dom
Na novi lokaciji bodo nižji tudi obratovalni stroški
LJUBNO OB SAVINJI - Žledolom je članom Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Radmirje, ki so del javne gasilske službe občine Ljubno ob Savinji, povzročil za 7000 evrov materialne škode. Od zavarovalnice pričakujejo, da bo vrnila za tisoč evrov stroškov, ostalo po besedah zavarovalnice ni vključeno v zavarovalnino. Uničeno in okvarjeno opremo jim bodo sicer pomagali financirati lokalna skupnost in nekatera podjetja, a se zavedajo, da to ne bo dovolj.
Iz lastnih sredstev so že plačali projektanta, vso potrebno dokumentacijo, načrte in geometra. Nov gasilski dom so najprej načrtovali, da bo stal pravokotno na kulturni dom, po pregovarjanju z lastnikom sosednjega zemljišča pa ga bodo postavili vzporedno ob njem.
Načrtovana vrednost naložbe za gradnjo novega gasilskega doma je ocenjena na 160 tisoč evrov. 60 tisoč evrov naj bi dobili iz občinskega proračuna, od države zaenkrat ne pričakujejo ničesar, zato iščejo načine, da zberejo dovolj za prepotreben nov objekt. Čakajo na razpise za razvoj podeželja, poleg tega bodo nekaj denarja dobili tudi s prodajo obstoječega doma, za katerega že imajo kupca. Razliko bodo poskušali dopolniti s kulturnimi in športnimi prireditvami.
Prostora za opremo ni
Dom je za potrebe društva, ki se mora nenehno prilagajati predpisom Gasilske zveze Slovenije, premajhen. Opreme, ki jo morajo dokupiti ali obnoviti, nimajo kam pospraviti, saj v prostorih enostavno ni dovolj prostora. Poleg tega je dom blizu glavne ceste in so gasilske vaje z najmlajšimi prenevarne. Na novi lokaciji, ki je v njihovi lasti in le nekaj metrov od trenutne, bodo
Poleg poškodovane opreme bi morali obnoviti tudi osebno zaščitno opremo za vse člane društva, a je trenutno pomembnejša oprema, ki jo bodo morali pospraviti v premajhen gasilski dom, ki stoji za predsednikom PGD Radmirje Damijanom Neratom in poveljnikom PGD Radmirje Janezom Vratanarjem.
oddaljeni od nevarnega prometa. Prav tako bodo bliže kulturnemu domu, katerega lastnik so, in bodo ob združenih obratovalnih stroških lahko zmanjšali zneske na položnicah. Kar nekaj de-
narja pa gre tudi za dodatna izobraževanja na Igu, kjer je gneča in vsi ne pridejo na vrsto. Potrebovali so tri leta, da so mlade gasilce izobrazili za nosilce gasilnih aparatov, saj so nekateri za opravljanje
S prireditvami za varnejši dom
Radmirski gasilci bodo skušali del sredstev za nov gasilski dom zbrati tudi z različnimi prireditvami. Tako za 7. junij v tamkajšnjem kulturnem domu pripravljajo prvega v nizu koncertov. Tokrat bo nastopila klapa Intrade s To-mislavom Braličem. In ker gasilci pogosto pomagajo vsem nam, smo se tudi v uredništvu Novega tednika odločili, da z njihovo namero seznanimo bralce in jim tako skušamo pomagati do novega gasilskega doma.
UREDNIŠTVO
takšnih naporov že prestari. Te stroške so krili iz lastnih sredstev, zato jim zmanjkuje denarja tudi za nakup nove osebne zaščitne obleke.
ANJA KOVAČIČ Foto: GrupA
Pri razrešitvi ravnatelja se zapleta
Bistvene kršitve postopka za razrešitev Petra Žureja - Že dva obiska šolske inšpektorice
VOJNIK - Vlogo Sveta zavoda Osnovne šole Antona Bezenška na Frankolovem, ki je marca v Ljubljano naslovil vlogo za razrešitev ravnatelja, so tam zavrnili. »V inšpekcijskem postopku je bila ugotovljena bistvena kršitev predpisanega postopka razrešitve, zato je bil podan predlog, da se ta postopek ustavi,« so nam odgovorili iz republiškega inšpektorata za šolstvo in šport.
V inšpekcijskem postopku so ugotovili, da svet šole za razrešitev ravnatelja Petra Žureja ni pripravil obrazloženega predloga niti ni posredoval pisnega predloga lokalni skupnosti, svetu staršev in učitelj-
skemu zboru. Obrazloženega predloga prav tako ni posredoval ministru za izobraževanje, znanost in šport. Poleg tega svet šole ravnatelja z razlogi za njegovo razrešitev sploh ni pisno seznanil niti mu ni določil roka, da se o njih sam izjavi. Gre za kršitve po 59. členu Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja.
O razrešitvi ravnatelja imajo glavno besedo sveti zavodov, ki ravnatelje imenujejo ali razrešujejo. Občina, ki je ustanoviteljica šole, ima v svetu zavoda svoje predstavnike, ki lahko odločajo v imenu ustanovitelja. »Postopek bomo nadaljevali, saj se razmere v
šoli niso bistveno izboljšale, kar nam ne more biti všeč. Z otroki se tako ne more ravnati,« odgovarja župan Občine Vojnik Beno Podergajs.
Razmere rešujejo
Na Frankolovem imajo namreč v tem šolskem letu hude težave. V osnovni šoli določenih šolskih predmetov niso poučevali po več mesecev, pravega nadomeščanja odsotnih učiteljic večinoma ni bilo. In kdo je kriv?
Starši so na problem opozorili že v začetku jeseni, vendar je ravnatelj Žurej pojasnjeval, da je bila šolska vloga za nadomeščanje na ministrstvu zavrnjena. Za nadome-
ščanje manjkajočega učitelja, ki ga ni več kot 30 dni, je namreč treba pridobiti soglasje ministrstva za izobraževanje. Pravo nadomeščanje so nato uspeli pridobiti šele januarja. Zaradi odsotnosti učiteljev so ostajali učenci Osnovne šole Frankolovo v tem šolskem letu dlje brez pouka geografije, angleščine, naravoslovja, biologije, kemije in likovne vzgoje. V šoli so razmere začeli reševati tako, da so vse nadomeščali s poukom drugih predmetov. V republiškem inšpektoratu za šolstvo pripominjajo, da je to običajno tudi v drugih šolah, če so učitelji odsotni do dveh mesecev. »Ravnatelj šole je z
listinami dokazoval svoje aktivnosti za pridobitev nadomestnih učiteljev z vlogami na druge šole, ministrstvu in ustanovitelju,« odgovarjajo iz republiškega inšpektorata.
Obiska inšpektorice
Ravnatelj Žurej se ne čuti krivega. »Imel sem občutek, da bi lahko vodili takšen postopek proti še kateremu ravnatelju,« odgovarja. Pripominja, da se zaveda, da je problem neprijeten za vse strani. V šoli so od začetka marca končno v polni zasedbi, z izjemo krajših odsotnosti učiteljev. »Pri nekaterih predmetih je še manjša realizacija pouka. Po
navodilih inšpektorice bomo skušali do konca šolskega leta z dodatnimi ukrepi zagotoviti, da bo pri vseh predmetih dovolj ur,« je povedal ravnatelj po obisku šolske inšpektorice, ki je šolo obiskala v zadnjih tednih kar dvakrat. Ravnatelju je tako med drugim naročila revizijo realizacije ur pouka za vse predmete od 6. do 9. razreda. »Poskrbeti mora, da bodo učitelji predmetov z nizko realizacijo s spremenjenim in z učinkovitim načinom prilagodili obravnavo nove učne snovi ter ponavljanje in utrjevanje,« so nam v začetku tedna odgovorili iz šolskega inšpektorata.
BRANE JERANKO
Posebna akcija za bralce Novega | tednika in poslušalce Radia Celje
Hotel Atlantis
od 13. do 20. junija all inclusive
samo
493 €
redna cena 635 €

Cena vključuje: polet z najboljšim regionalnim letalskim prevoznikom v Evropi Maribor-Kos-Maribor, prevoz 20 kg prtljage, prigrizek na letalu, brezalkoholno pijačo, vino ali pivo ter kavo ali čaj, letališke pristojbine, asistenco na popolnoma novem letališču Edvarda Rusjana Maribor, slovenskega predstavnika na Kosu, avtobusni transfer od letališča do hotela in nazaj, all inclusive oz. vse vključeno v hotelu Atlantis 4*, ki leži tik ob plaži in obenem blizu središča dogajanja, turistično takso, enkratni obisk vodnega parka Lido, nezgodno zavarovanje zavarovalnice Triglav, zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco Coris, brezplačno parkiranje na leta išču Maribor, vse stroške organizacije in prodaje, tudi prijavnino in še brezplačne vstopnice za Veliki Aero miting 20. septembra.
Turistična agencija Intelekta, Kraljica Sredozemlja, že 25 let
02/536 19 60 www.intelekta.com
Rečiški gasilci spet odlični
REČICA OV SAVINJI - Na državnem gasilskem tekmovanju za memorial Matevža Haceta, ki je bilo v soboto v Ormožu, je enota članov B PGD Rečica ob Savinji za las zgrešila stopničke in pristala na odličnem 4. mestu. Obe enoti članic, A in B, sta osvojili 17. mesto.
Na tekmovanju se je pomerilo okoli 2.400 članic in članov, starejših gasilk in gasilcev, razvrščenih v 230 tekmovalnih enotah, tako da uspeh rečiških gasilcev ni nezanemarljiv. Vsa društva se zavedajo da so tekmovanja pomemben del operativnega dela gasilcev, so del njihovega strokovnega in praktičnega izobraževanja, najbolj pomembno pa je delo z mladimi. Tudi zato so se že prejšnji teden, prav tako v Ormožu, pomerile mladinske enote. Pionirji PGD Rečica ob Savinji so zasedli 22. mesto, enota mladink pa je osvojila 23. mesto. Gasilske enote si morajo vstopnico za udeležbo na državno gasilsko tekmovanje priboriti in prehoditi dolgo in naporno pot. Najprej so se enote preizkusile na tekmovanjih gasilskih zvez, prvaki iz tekmovanj gasilskih zvez pa so se zvrstili na regijska tekmovanja, ki so se zaključila v jesenskem času.
US
ŠPORT
19
Celjska penina na velenjskem parketu
V nabito polni Rdeči dvorani senzacije ni bilo - Tamšetu vzklikali navijači iz obeh taborov
Branko Tamše v zraku, lani in predlani na rokah velenjskih, letos celjskih rokometašev.
V petek so si celjski ro-kometaši po zaključku odločilne tekme v boju za naslov prvaka v Rdeči dvorani nadeli majice z napisom »Rekord majstri«. Njihovo osvajanje naslovov državnega prvaka je zdaj tako rekoč polnoletno. Po osamosvojitvi so namreč osemnajstič postali najboljši v Sloveniji. Po treh sušnih sezonah je kazalo, da bodo tudi letos ostali praznih rok, a jim je uspel velik, popoln preobrat na lestvici. Za Gorenjem je Celje Pivovarna Laško zaostajalo že za pet točk, zdaj pa ima dve točki več.
»Pivovarji« so bili pred 3.000 gledalci boljši od Gorenja s 36:27. Najbolj učinkovita sta bila Gašper Mar-guč z devetimi in Sebastian Skube s sedmimi goli. Za velenjsko moštvo je Marko Dujmovič prispeval osem, Senjamin Buric, Mario Šo-štarič in Nejc Cehte pa po
štiri zadetke.
Napeto pričakovanje
Pred derbijem se je poškodoval as Celja Borut Mačkovšek, a ni dvomil v zmago svojih soigralcev. Branko Tamše je v »svojo« dvorano stopil prvi, pred svojimi in nasprotnikovimi igralci. Načrt je imel davno pripravljen, toda moral se je v glavi soočiti s preteklostjo. In jo vsaj za dve uri potisniti na stran. Ni bilo lahko tudi Brigiti in Alojzu Skubetu, staršema Sebastiana in Sta-ša, ki sta stala na nasprotnih straneh. Po drugi strani je bilo očetu in mami najlažje; eden izmed sinov bo slavil ... Toda drugi bo domala žaloval. Večina navijačev je brezskrbno kramljala pred dvorano. Vsi, domači in gostujoči, so bili v rumenih dresih. Slednji so se zavedali moči svojih ljubljencev, preostali so se skoraj že sprijaznili z napovedmi in
dejstvom, da je njihova ekipa okrnjena v primerjavi z začetkom sezone. »Zmagali bodo Celjani,« je napovedal mladi Velenjčan David La-hovnik. Njegov oče Matej, bivši minister za gospodarstvo, je pojasnil izjavo svojega sina: »Trenira rokomet in že ve, zakaj gre ...«
Mešani občutki
In razpletlo se je tako, kot smo napovedali. Že remi bi bil senzacija. Po začetnih 0:5 je bilo že skoraj vse jasno. »Občutki niso prijetni, pa vendar smo se zavedali, da bo goste brez poškodovanega Staša skoraj nemogoče uloviti. Moji fantje si vseeno zaslužijo čestitke. Mnogi so bili še pred meseci anonimni, zdaj jih pozna rokometna Evropa. Zalomilo se nam je v končnici lige, še posebej po odhodu Klemna Cehteta. Ostaja grenak priokus, toda če bi nam kdo pred prvenstvom ponudil možnost, da se bomo v zadnjem krogu borili za prvaka, bi brez pomislekov sprejeli,« je hripa-vo razlagal trener Gorenja Ivan Vajdl.
Silno potrti
Derbi je bil osiromašen za mojstrovine najboljšega igralca lige Staša Skubeta: »To je bila moja najtežja tekma v karieri, čeprav nisem stopil na igrišče. Naše okostje ekipe bo ostalo nespremenjeno in verjamem, da se bomo naslednje leto veselili mi.« Na mestu organizatorja igre ga je skušal nadomestiti Janez Gams: »Bili smo absolutno nepripravljeni za odločilno bitko. Ne vem, kaj se je zgodilo z nami. Prišlo nas je gledat tri tisoč ljudi, mi pa smo igrali, kot da smo se včeraj zbrali. Razočaranje je ogromno, potem ko smo še pred kratkim imeli prvenstvo v svojih rokah. Celjani so bili boljši v vseh elementih rokometne igre. Srčno upam, da bo v nasle-
Luka Žvižej:»Nismo Paris St. Germaine. Mi smo prišli v Velenje zmagati in to smo tudi storili!«
dnji sezoni drugače. Okrepili se bomo, za leto dni bomo starejši in menim, da bo to dovolj, da bomo naslov vrnili v Velenje.«
Lepšega ni
Izmed štirih vratarjev obeh ekip se je najbolj izkazal Velenjčan Matevž Skok (Celje). Največ čestitk je prejel njegov someščan, Branko Tamše. Njegovo ime so vzklikali tako Florija-ni kot tudi Šaleški graščaki. »To je najlepše, kar se ti lahko zgodi v našem poslu. Na to sem resnično ponosen,« je začel trener Celja, ki je v prejšnjih dveh sezonah slavil z Gorenjem. »Bilo je vroče, soparno, vendar fantje so se držali dogovora in vztrajali v visokem ritmu. Obenem so bili potrpežljivi proti postavljeni obrambi. To je bil ključ do lahke, no, zanesljive zmage. Celje je razbilo urok Gorenja. Zmagali smo v Zlatorogu in Velenju.« Tamše nikoli ne pozabi omeniti, da je med sezono, ko ni imel kluba, v RK Celje prišel po priporočilu Vladana Matiča. Mladince je popeljal do 1. mesta, potem pa je nasledil Matiča pri članskem moštvu. »Naš strokovni štab zdaj čaka zelo težko delo. Ekipa se bo namreč precej spremenila. V Celju ni več toliko denarja, kot ga je bilo včasih. A rad imam izzive,« se je Tamše že ozrl proti naslednji sezoni.
Odpisani, zato slajše
V Rdeči dvorani so se prešerno veselili, divje rajali in
se s penino polivali celjski rokometaši, na čelu z Luko Žvižejem, ki si je dal duška tudi v izjavah: »Marsikaj smo poslušali dve leti in pol. Zdaj imamo dvojno krono, v zadnjih treh sezonah smo osvojili štiri lovorike. V Rdeči dvorani smo od prve do zadnje sekunde potrjevali odlično formo, ki nas je krasila v zadnjem obdobju. Najboljši smo, šam-pioni smo!« Na drugem, desnem krilu je znova in še zadnjič (preselil se bo v Veszprem) blestel tudi Gašper Marguč: »Med sezono nas je marsikdo že odpisal, zato je naslov toliko slajši. Imel bom lepe spomine na zadnjo sezono v celjskem dresu.«
Častni člani
Ob robu igrišča se je živčno prestopal direktor Celja Roman Pungartnik in gole, ki so že zagotavljali zmago, spremljal s kriki navdušenja. Izjemno navdušen je bil tudi predsednik celjskega kluba Bojan Cizej. Ni jima bilo lahko, saj je bilo njuno moštvo absolutni favorit. To pa je v športu dvorezen meč. Cizeja je skupščina kluba v ponedeljek potrdila za predsednika tudi v naslednjem štiriletnem mandatu. V avli dvorane Zla-torog je navijačem sporočil: »Častnemu predsedniku kluba Tonetu Turnšku in častnim članom Milanu Zupančiču, Andreju Šušteriču, Daniju Novaku, Vladu Priv-šku in Miru Požunu smo dodali častnega predsednika Dušana Zorka in častne člane Rada Petruja, Marka Jugovi-ča, Rada Panteliča in Bojana Šrota.« Za uspehe je vsem selekcijam čestital tudi Tone Turnšek. Med starejšimi ro-kometaši ni toliko polemik izzvalo imenovanje omenjenih ljudi kot vnovična pozaba zaslug tistih, ki jih resnično ne bi smeli spregledati .
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Potem ko se je Gorenje približalo na dva gola zaostanka, je Mate Lekai dosegel tri gole v nizu.
Sebastian Skube je navduševal s svojimi značilnimi meti.
Marko Dujmovič je izkoristil vse štiri sedemmetrovke Gorenja, še štirikrat pa je zadel z zunanjih položajev.
20
ŠPORT
Barbara Celjska spet zlata
Fidelovi prvo mesto in svetovni rekord
Barbara Fidel
Sobota je bila zadnji dan članskega svetovnega prvenstva v kegljanju na Češkem, ko se je bera slovenskih kolajn še povečala. Celjanka Barbara Fidel je postala svetovna prvakinja v kombinaciji z 868 podrtimi ke-glji, 651 posamezno in 217 v sprintu. Za njo je za devet kegljev zaostala Madžarka Anita Mehesz, tretja je bila Romunka Iona Vajdahazan.
Slovenija je bila druga v pokalu narodov, pred Nemčijo! Celjski trener Lado Gobec je še vedno uspešen selektor: »Bera tekmovalk našega kluba je bila lepa. Najprej je na svetovnem pokalu za kadetinje srebrno medaljo osvojila Patricija Bizjak. Nato sta na mladinskem svetovnem ekipnem prvenstvu Saša Črep in Anja Dobravec
pristali s slovensko reprezentanco na tretjem mestu, vse skupaj pa je v članski konkurenci začinila Barbara.« Gobec bo mesec dni počitka namenil svojim varovankam. Na SP so bile še Anja Kozmus, Rada in Nada Savič, Eva Sajko in Brigita Strelec.
Nenavadna napaka
Fidelova je v Brnu postavila svetovni rekord v kombinaciji: »Kegljišče mi je ustrezalo, imelo je tršo, hitro podlago. Keglji so >dobro delali< pri pravilnih izvedbah metov. Malce je bilo tudi napeto, kajti v zaključku posamične konkurence bi me lahko prehitele tri polfinalistke. Morala sem počakati do konca, resnici na ljubo pa je treba poudariti, da sem imela visoko prednost.«
V	čast Barbari Celjski je bila zaigrana državna himna, kot že na dveh prejšnjih prvenstvih. Vseeno pa je ostal grenak priokus, kajti Barbara je pač tekmovalka, ki želi vselej še več ali kar vse: »V posamični konkurenci na izločanje me je premagala Romunka Do-garu. Storila sem nedopustno napako.
V	predzadnjem metu pri čiščenju sem zgrešila kegelj in zapravila možnost poskusiti >na polno<, na vseh devet kegljev v zadnjem poskusu. Morala bi povesti z 2:1 v nizih ...« 28-letna Barbara ostaja svetovna rekorderka v posamični konkurenci (672 kegljev), ki ga je postavila pred petimi leti v nemškem Dettenheimu.
DEAN ŠUSTER Foto: arhiv KK Celje
Alenko Obrul nasledil Stevan Djordjevič
Po zaključku sezone zamenjava na vrhu NK Celje
Končano je državno nogometno prvenstvo. Prvak je Maribor, ki bo igral v kvalifikacijah za ligo prvakov. Za njim so se zvrstili Koper, Rudar in Gorica; to so klubi, ki bodo nastopili v kvalifikacijah za ligo Evropa. Celje je osmo. Krka bo igrala kvalifikacije za obstanek v 1. ligi, iz katere je izpadel Triglav. Novi prvoligaš je Dob, za 1. ligo se lahko poteguje Kal-cer iz Radomelj.
Celjani so desetkrat zmagali, sedemkrat igrali neodločeno in doživeli 19 porazov, kar devet na svojem štadionu. Tudi v zadnjem krogu so klonili pred svo-
jimi navijači (0:2) in tudi v četrtem poskusu niso uspeli doseči gola proti Gorici. Ve-lenjčani so izgubili na Boni-fiki, med vračanjem domov pa je Ivana Firerja v reprezentanco povabil selektor Srečko Katanec.
Poškodbe krojile bero
Še vsaj eno sezono je odločen odigrati kapetan Seba-stjan Gobec, ki je bil doslej na prvoligaških zelenicah že več kot 40 tisoč minut: »Nismo bili nevarni kot na prejšnjih tekmah, gostje pa so izkoristili dve od maloštevilnih priložnosti. Za nami je
posebna sezona. Imeli smo ogromno smole glede poškodb. Toda ko je bilo najbolj pomembno, smo zmagovali. Upam, da bomo zadržali okostje ekipe in nadgradili našo igro. Izpostavil bi še dejstvo, da smo poldrugo leto pravočasno prejemali plače. Vodstvo kluba se je potrudilo, opazna je bila pomoč Darka Klariča.«
Rožman bi ostal
Trener Simon Rožman je
izpolnil, kar so mu zastavili. Obdržal je moštvo med pr-voligaši, o nedeljski tekmi ni izgubljal besed: »Proti zelo kakovostni ekipi Gorice, pri
Miha Zajc (z žogo) ter Benjamin Verbič in Blaž Vrhovec so v Andori s slovensko mlado reprezentanco, ki bo jutri odigrala kvalifikacijsko tekmo za nastop na EP.
kateri so tudi rezervni igralci dokazali svojo moč, nismo imeli veliko možnosti. Glede moje prihodnosti pogovori še potekajo. Vsekakor ne bi imel nič proti, če bi ostal trener članov.« Gostujoči strateg, sloviti Luigi Apol-loni pa je dejal: »Dobro smo odgovorili na igro mladega in obetavnega celjskega moštva.«
Z odliko mimo čeri
V ponedeljek je na skupščini kluba odstopila predsednica Alenka Obrul: »Pred dobrima dvema letoma sem s ponosom in odgovornostjo prevzela vodenje kluba, ki je bil v finančni in organizacijski krizi. Naloge sem se lotila z veliko vnemo in menim, da sem jo opravila z odliko. Rezultati povedo svoje. Nasledniku želim veliko sreče. Prihaja na čelo urejenega in stabilnega kluba.« Izpostavila je čeri, ki jih je spretno obvozila: »Zniževali smo pogodbe, urejali anekse v njih, pogovarjali smo se z dobavitelji o odpisu terjatev, tri mesece smo se pogajali o dolgu z bivšim trenerjem Slavišo Stojano-vičem ... Ogromno smo postorili.« Bila je na nek način »železna lady«, odločna pri zniževanju stroškov. Zato je bilo precej tarnanja vpletenih. Pripravila je finančno ekspertizo, zaključeno s 23. majem. Začne se takole: »Nogometni klub ima dolgoročne obveznosti do BRAVO 1 v višini 476.713,00 evrov. Za zgoraj omenjene kredite pa so odprte tudi obveznosti iz naslova obresti, in sicer v višini 4.542,12 evrov, katerih pokritje je vezano na poplači-
Stevan Djordjevič je pred zaključkom skupščine izročil šopek rož svoji predhodnici Alenki Obrul.
lo kredita izključno s prodajo igralcev, ki so bili registrirani od 1. januarja 2013.«
Ostaja na klopi
Klub bo odslej vodil Ste-van Djordjevič, dolgoletni zdravnik celjskega moštva: »Brez kolektivnega dela si ne predstavljam prihodnosti. Dobil sem zagotovila, da mi bodo pomagali vsi v klubu. Računam predvsem na Ambroža Krajnca, Darka Klariča, Boruta Arliča in seveda župana Bojana Šrota.« Trenutno ima najdaljši »staž« v klubu. Sedemnajst let je skupaj z igralci, v slačilnici, bolnišnici, na klopi. Bo na slednji tudi odslej? »Predvsem sem zdravnik, iz svoje kože ne morem. Ne bo mi izpod časti, da bom ostal na klopi skupaj s trener-
ji in pomagal igralcem med tekmami.« Novi član upravnega odbora je Rafael Brance, odstopil je Marko Cvikl.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Lestvica 1. SNL
MARIBOR
LUKA KOPER
RUDAR
GORICA
ZAVRČ
DOMŽALE
OLIMPIJA
CELJE
KRKA
TRIGLAV
36 24 5 7 36 21 6 9 36 18 9 9 36 16 10 10 36 16 5 15 36 10 15 11 36 12 6 18
36 10 7	19
36 8 7	21 36 6 8 22
78:31 77 52:36 69 55:33 63 60:32 58 58:63 53 47-36 45 38-56 42 30^58 37 3164 31 34!74 26
Upajo na obstanek
V zadnjem krogu 2. slovenske nogometne lige je Šampion v Areni Petrol nepričakovano ugnal moštvo Aluminija.
Za zmago z 2:0 je oba gola dosegel Žiga Škoflek. Celjani so predzadnji, obsojeni na izpad v 3. ligo. Toda še vedno upajo, da bodo ostali drugoligaši. Trener Jani Žilnik in kapetan Šampi-ona Bojan Djuranovič sta prepričana, da bi v naslednji sezoni mlado moštvo lahko prikazalo bistveno več kot v minuli.
DŠ
ŠPORT
21
Tajfun in Elektra rešila prvoligaški status
Rizmanov preporod - Dramatično v Šentjurju
Tako šentjurski kot šo-štanjski košarkarji so v kvalifikacijah za obstanek v prvoligaški družbi zmagali. Oboji so si na dokaj enostaven način zagotovili novo sezono med najboljšimi moštvi v Sloveniji. Večjih težav z drugoligašema niso imeli. Tajfun je v zadnjem krogu doma premagal Lastovko s 87:68 (Ivan Držič 19 točk), Elektra pa prav tako pred domačimi gledalci Plamo Pur s 94:48 (Aldin Hasic 30).
Tako v Šoštanju kot v Šentjurju so med letošnjo sezono pošteno trepetali. Niso odigrali tako, kot so si želeli, in boj za obstanek v ligi je bil neizbežen. Elektri je v drugem delu sezone na pomoč
priskočil trener Vladimir Rizman, ki je bil najbolj zaslužen, da se je ekipa otresla repa lestvice in se obenem izognila, da bi iz 1. neposredno zdrsnila v 2. ligo. Pred koncem je imela celo priložnost, da se uvrsti v končnico državnega prvenstva. V kvalifikacijah ni imela težav in je obstala med najboljšimi, ki se jim bo v novi sezoni pridružil Šenčur, prvak 2. lige. Vanjo je zdrsnil Slovan. V Šoštanju si želijo, da bi bila nova ekipa bolj prepričljiva od sedanje in da bi preprečila nepredvidljivo sezono.
V Šentjurju so si oddahnili
Veliko bolj dramatično je bilo v Šentjurju, na trenutke
celo na pragu obupa. Kazalo je namreč, da bo prav zasedba Tajfuna po koncu lige za obstanek zasedla zadnje mesto na lestvici. Tekmovanje v nižji ligi bi bilo za Tajfun, ki se je v preteklih letih pod taktirko trenerja Damjana Novakoviča boril za uvrstitev v zgornji polovici lestvice, tragedija. Za klavrno vzdušje in stanje je poskrbel trener Ivan Stanišak, na stolček ga je nepričakovano postavila uprava šentjurskega kluba. Med sezono je po več zaporednih porazih za trenutek pomagal Živko Lju-bojevic, ki pa je tako hitro, kot je prišel, tudi odšel. Klub namreč z njim sploh ni podpisal pogodbe. To je storil z Edijem Dželalijo. Nihanj
je bilo še naprej ogromno, vodstvo kluba je poskrbelo za okrepitve. Pridružil se jim je tudi Uroš Veličkovic, ki je postal ključni igralec, liga za obstanek pa se je vse bolj bližala koncu, Tajfun pa je bil še vedno na zadnjem mestu. Ključna tekma je bila v zadnjem krogu v domači dvorani, ko so Šentjurčani ugnali Slovan, ga pahnili v 2. ligo, sami pa se skoraj dokončno rešili. Povsem jim je to uspelo v kvalifikacijah, kjer pa niso imeli zahtevnega dela. Na skupščini kluba si je KK Tajfun za cilj zastavil, da bo deloval v okviru svojih zmožnosti in si zagotovil obstanek v ligi.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Tokrat pri nakupih, vsaj pri Cameronu Hodgesu (z žogo), Šentjurčani niso imeli srečne roke.
Ujeli nov biser na jugu
Hrvaška mladinska re-prezentantka Ivana Dojkic je nova članica Ženskega košarkarskega kluba Athlete Celje. Podpisala je štiriletno pogodbo. Dojkiceva, doma iz Poreča, sodi med najbolj nadarjene branilke v Evropi.
Doslej je igrala za Novi Zagreb. Lani je bila z njim državna prvakinja, dvakrat pa je osvojila hrvaški pokal. Na neuradnem klubskem kadetskem evropskem prvenstvu v Sopronu je bila lani najboljša strelka in najkoristnejša igralka turnirja! Istranka je bila med najboljšimi posameznicami tudi na zadnjih dveh kadetskih evropskih prvenstvih A-divizije. Trener Athleta Damir Grgič jo pozna in spremlja že dlje časa: »Zagotovo gre za eno najbolj nadarjenih igralk letnika 1997 v Evropi. Vesel sem, da se je kljub bogatejšim ponudbam številnih evropskih klubov odločila za prihod v našo sredino. Ponudili ji bomo optimalne pogoje za njen nadaljnji košarkarski razvoj. Verjamem, da je Ivana sposobna slediti nekaterim
Ivana Dojkic in trener Damir Grgič
našim bivšim košarkaricam, ki danes uspešno igrajo v uglednih evropskih klubih.« Dojkičeva bo šele konec de-
Panorama
ROKOMET
1. SL, drugi del, zadnji krog: Gorenje - Celje Pivovarna Laško 27:36 (13:17); Duj-movič 8, N. Cehte, S. Burič, Šoštarič 4, Dobelšek, Gams 2, Papež, Bečiri, Medved 1; Marguč 9, Se. Skube 7, Sli-škovič 5, Lekai 4, Žvižej 3, Zelenovič, Bundalo 2, Pote-ko, Miklavčič, Žabič, Mlakar 1. Vrstni red: Celje 58, Gorenje 56, Maribor 48, Ribnica 33, Trimo 32, Sevnica 19.
NOGOMET
1.	SL, zadnji 36. krog: Celje
-	Gorica 0:2 (0:0); Mastriani (52), Coda (79), Koper - Rudar 3:1 (2:0); Štromajer (5, 15, 48); Podlogar (61), Maribor - Domžale 0:0, Krka
-	Triglav 3:0 (2:0), Olimpija
-	Zavrč 3:2 (3:0).
2.	SL, zadnji krog: Šenčur
-	Šmartno 1:1 (0:0); Jerkovič (80-ag), Šampion - Aluminij 2:0 (0:0); Škoflek (53, 58). Vrstni red: Dob 63, Radomlje 50, Aluminij, Veržej 47, Ankaran 41, Šmartno 37, Krško 36, Šenčur 31, Šampion 22, Bela krajina 6.
3. SL - vzhod, 24. krog: Dravinja - Odranci 1:1 (1:0); Čerenak (39), Šmarje - Tro-mejnik 5:0 (1:0); Asllanaj (45, 65, 77, 80), Deučman (53), Beltinci - Šentjur 3:1 (1:0). Vrstni red: Dravinja 60, Drava 48, Odranci 43, Rakičan 42, Šmarje 39, Ljutomer, Beltinci 37, Nafta 35, Tromejnik 29, Malečnik 27, Grad 21, Šentjur 19,_ Bistrica 16, Čarda 9.
Štajerska liga, 24. krog: Mons Claudius - Slovenj Gradec 5:1 (2:0); Zdovc (11, 87), Močnik (39), Krivec (47, 52), Marles hiše - Zreče 0:2 (0:2); Brdnik (9, 34), Šoštanj - Dravograd 2:3 (0:1); Radivojevič (52), Gegič (87). Vrstni red: Fužinar 59, Dravograd 49, Lenart 45, Radlje 43, Mons Claudius 32, Zreče 31, Marles hiše 29, Peca 28, Kovinar 27, Šoštanj 24, Pesnica 23, Pohorje 21, Slovenj Gradec 18.
MNZ MČL Celje, 18. krog: Radeče - Kozje 2:5 (1:2); Ga-beršek (45), Berger (57); Levstik (42, 78), Lojen (8, 52), Štus (68), Rogaška - Vojnik 3:1 (1:1); Tadina (45), Gro-šič (63), But (86); Sokolovski (23). Vrstni red: Rogaška 38, Mozirje 28, Krško B 27, Radeče, Vojnik 24, Kozje 8.
KOŠARKA
1. SL, za obstanek, zadnji, 6. krog: Elektra - Pla-ma Pur 94:48; Hasič 30, Rizman 22, U. Bukovič 15, Dimec 6, Brčina, Podvršnik 5, G. Bukovič, Lelič 4, Šlutej 3; Turk 15, Zalar 10, Tajfun - Lastovka 87:68; Držič 19, Zimič 17, Cuk 12, S. Sebič 11, Primorac 10, Petkovič 7, Milovac 6, Zadnik 4, Cehnar 1; Balažic 17, Korošec, Markus 15. Vrstni red: Tajfun, Elektra 11, Lastovka 8, Pla-ma Pur 6. (MiK)
Športni kodelar
Sobota, 31. 5.
NOGOMET
3. SL - vzhod, 25. krog: Šmarje - Ljutomer, Bistrica
-	Dravinja, Šentjur - Čarda (17.30).
Štajerska liga, 25. krog: Šoštanj - Lenart, Zreče - Kovinar Štore, Žalec - Mons Claudius (17.30).
MNZ MČL Celje, 19. krog: Mozirje - Radeče, Krško B
-	Rogaška, Vojnik - Kozje (17.30).
cembra dopolnila 17 let, visoka pa je 180 centimetrov.
DEAN ŠUSTER Foto: arhiv ŽKK Athlete
NA KRATKO
Zaradi poškodb še Nosan
Zreče: Pred slovensko rokometno reprezentanco sta dodatni kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu v Katarju. Priprave je začela včeraj v Zrečah. Selektor Boris Denič ne bo mogel računati na kaznovana Miho Žvižeja in Uroša Zormana ter poškodovane Nenada Bilbijo, Staša Skubeta in Matevža Skoka. Nato je ostal še brez Celjana Simona Razgorja, člana mariborskega Branika, pod vprašajem je tudi nastop Boruta Mačkovška, zato je na seznam naknadno uvrstil igralca Gorenja Mitjo Nosana.
Nov protest smučarjev
Ljubljana: Slovenski alpski smučarji so pred današnjim zasedanjem pristojnega zbora na Smučarski zvezi Slovenije opozorili na po njihovem nesprejemljive pogoje sofinanciranja treninga. Med štirinajstimi podpisanimi smučarji sta tudi Celjan Martin Čater in Šentjurčan Mišel Žerak. Alpinci zahtevajo, da zveza javna, sponzorska in donatorska sredstva usmeri v delovanje selekcij. (DŠ)
igre #14
31. maj
od 9. do 13. ure. Rezervacije in prijave na recepciji Top-Fita
AKTIVNO
ŠTUDENTSKI FITNES - SEM FIT ZA BOLJŠI ŠTUDIJ
i
s športom je življenje lepo
W -fit: 03
medijski pokrovitelj novi tednik in radio celje
22
KRONIKA
Lani je na območju Policijske uprave Celje samomor storilo 92 ljudi. Kot je pokazala policijska preiskava okoliščin samomorov, je bil v petnajstih primerih vzrok zanje alkoholizem, v štiridesetih bolezen, v osmih družinske razmere, v 26 pa drugi razlogi. V treh primerih policija ni ugotovila vzroka.
Pogrešali bodo svojega čevljarja
Pretekli teden so bile na območju Celja in okolice tri iskalne akcije pogrešanih oseb. V enem primeru se je izkazalo, da je pogrešani storil samomor, saj so njegovo truplo našli ob Šmar-tinskem jezeru. Tam so ga takoj zatem, ko so svojci prijavili njegovi izginotje, tudi pospešeno iskali.
Gre za 49-letnega V. V., ki je od doma v Gosposki ulici v Celju odšel v ponedeljek. Ker ga do srede niso našli, vmes pa je policija tudi na podlagi javnega poročanja o njegovem pogrešanju dobila verjetno nekaj podatkov, so iskalno akcijo usmerili v okolico Šmartinskega jezera. Vanjo so bili vključeni tudi potapljači, saj je obstajal sum, da je moški utonil. A so ga našli ob jezeru, kjer naj bi si sodil z
obešanjem. 49-letnik za seboj ni pustil nobenega sporočila ali poslovilnega pisma, iz katerega bi bilo razvidno, zakaj točno se je odločil končati svoje življenje.
»Iz nemogočega naredil mogoče«
Izginotje in kasneje vest, da naj bi si V. V., sicer doma iz Celja, vzel življenje, je presenetila tudi Laščane, kjer je imel 49-letnik zadnjih nekaj let svojo čevljarsko delavnico. Med ljudmi je zaokrožilo več ugibanj o vzrokih za njegovo smrt. Neuradno naj bi imel težave s plačevanjem obveznosti za svojo obrt, slišati pa je mogoče tudi, da naj bi dobil od zdravnikov pred časom slabe izvide o svojem zdravstvenem stanju. Kot pravijo nekateri domačini, bodo
pogrešali odprta vrata njegove delavnice, kjer jim je popravil marsikatere čevlje, torbice, pasove, harmonike in druge izdelke, ki bi sicer romali v koš. »Iz nemogočega je naredil mogoče. Poleg tega so bile njegove storitve ljudem cenovno dostopne,« nam je zaupal vir. So pa Laščani še dodali, da z njimi ni veliko razpravljal o osebnih stvareh, ampak so bili njegovi stiki z njimi bolj poslovne narave, saj se je rad držal zase.
Pogrešajo tudi Sergeja
Sredi preteklega tedna so iskali še enega Celjana, in sicer starega 69 let. Ko je odšel od doma, naj bi sicer pustil sporočilo svojcem, ki so njegovo izginotje takoj prijavili policiji. Ravno na podlagi obvestila
policije, ki so ga povzemali mediji, razširilo pa se je tudi po socialnih omrežjih, so moškega živega in zdravega našli še isti dan. Od nedelje zjutraj pogrešajo tudi 38-letnega Sergeja Čremošnika iz Čopove ulice 1 v Žalcu. Nazadnje so ga videli v nedeljo okoli 8. ure zjutraj, ko je odšel od doma. Čremošnik je visok okoli 190 centimetrov, je močnejše postave in ima rjave lase. Na obeh podlahteh rok ima tetovaži v obliki kroga. Ko je odšel od doma, je bil oblečen v črne pohodne hlače znamke MC Kinley, črno majico in svetlo siv brezrokavnik. Obut je bil v svetlejše športne copate. Vse informacije o pogrešanem policija zbira na številki 113.
SIMONA ŠOLINIČ TINA VENGUST
NA KRATKO
Zamaškojed za pomoč
LAŠKO - Društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju Vesele nogice je v teh dneh izbiralo naj za-maškojeda. Zamaškojed je poseben zabojnik, posoda, škatla ali vreča, kamor vrtci, šole, druge ustanove in posamezniki odlagajo zamaške.
Ideja o projektu je nastala v Vrtcu Vojnik, kjer so naredili prvega zamaškojeda, v društvu pa so k izdelavi nato pozvali še ostale vrtce in šole. Na njihovo pobudo se je odzvalo več kot 20 vrtcev, šol in celo ena knjižnica. Razglasitev desetih finalistov in podelitev nagrad bo prvo junijsko soboto. V tem šolskem letu so v Društvu Vesele nogice s pomočjo podpornikov zbrali skoraj 15 ton za-maškov. Z zbranimi zamaški društvo pomaga otrokom s posebnimi potrebami do večjega števila fizioterapij in nakupa pripomočkov za njihovo lažje nameščanje. Prav tako na takšen način vsi sodelujoči prispevajo k bolj čistemu okolju.
TV
Manj denarja in manj stroškov
RADEČE - Občina je zaradi manjšega zneska pričakovanih prihodkov za 10 do 15 odstotkov znižala delež sofinanciranja javnim zavodom, društva pa bodo letos prejela za 20 odstotkov manj denarja. V luči varčevanja je izposlovala tudi nižje materialne stroške.
Občina je vsem zavodom in društvom delež sofinanciranja glede na preteklo leto zmanjšala zaradi zaostrenih gospodarskih razmer. Je pa skupaj z vsemi javnimi zavodi pristopila do ponudnikov in izposlovala nižje cene za dobavo električne energije, plina in telefonskih storitev. Pri slednjih je dosegla od 30 do 40 odstotkov prihranka. Tako se po besedicah direktorice občinske uprave Brigite Stopar manj denarja za javne zavode ne bi smelo poznati pri njihovem delovanju.
TV
Zavetnik voda ponovno v parku
ROGAŠKA SLATINA - Občina in lions klub sta v Zdraviliškem parku v četrtek, 22. maja, postavila kopijo kipa sv. Nepomuka, ki je nekoč krasil Zdraviliški trg.
Kip sv. Janeza Nepomuka je bil izdelan leta 1732. Na prvotno lokacijo v Zdraviliškem parku v Rogaški Slatini so ga leta 1782 postavili dunajski lekarnarji v zahvalo za pridobitev koncesije za črpanje zdravilne vode. Kasneje so kip prestavili ob stopnišče pod kapelo sv. Ane, od koder so ga jeseni 2013 odpeljali v restavratorsko delavnico Gregorja Podkrižnika iz Laškega. Konzerviran original je odslej v Aninem dvoru, njegova kopija pa na prvotni lokaciji ob objektu Tempel v Zdraviliškem parku Rogaška Slatina. Stroški konzervacije in izdelava rekonstruirane kopije so znašali dobrih 15 tisoč evrov. Občina Rogaška Slatina je zagotovila polovico denarja, drugo polovico pa Lions klub Rogaška ob podpori donatorjev.
TV
V spomin Malgaju
ŠENTJUR - Letos mineva 120 let od rojstva slovenskega častnika, pesnika in borca za severno mejo Franja Malga-ja. Ob tem se bo v občini Šentjur zvrstilo več prireditev. Minuli četrtek je tamkajšnja ljudska univerza v Ipavčevi hiši pripravila odprtje razstave z naslovom Neustrašno srce.
Razstava, ki bo na ogled do 4. junija, združuje več vrst umetniškega izražanja in več različnih ustvarjalcev - gospodinje iz Zgodnjega trga, člane domačega društva likovnih ustvarjalcev Rifnik, občane, ki so se pridružili ustvarjalnemu krožku univerze za tretje življenjsko obdobje. Zgovorni sta tudi zbirka predmetov iz časa Franja Malgaja, ki je v lasti Martina Čatra, in Malgajeva sablja, ki jo hrani družina Virant iz Hruševca. Predsednica Domoljubnega društva Franja Malgaja Šentjur Darja Jan je pojasnila, da se osrednje dogajanje v spomin temu zavednemu Slovencu v šentjurski občini obeta novembra, ko je bil tudi rojen.	TV
Nov uspeh godbe
MOZIRJE - Zgornjesavinjski godbeniki, ki jih vodi dirigent Tomaž Podlesnik, so na 34. tekmovanju slovenskih godb v Prevaljah znova dokazali svoje znanje.
V svoji kategoriji, torej v 1. težavnostni stopnji, je Kulturno društvo Godba zgornjesavinjske doline za doseženih 92,41 odstotka točk osvojilo zlato medaljo s posebno pohvalo, ob tem pa tudi pa so zgornjesavinjski godbeniki osvojili absolutno prvo mesto. Dosežen uspeh je dokaz uspešnega in predanega dela, ki ga med godbeniki zagotovo ne manjka.
US
Vsevedni čebelarji
NAZARJE - Šest učencev čebelarskega krožka se je udeležilo 37. državnega srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev v Velikih Laščah.
Nazarski učenci so tekmovali v dveh starostnih skupinah. Četrtošolki Lana Hudolin Pirc in Hana Rozoničnik sta osvojili srebrno priznanje. V višji stopnji sta Branko in Helena Orel osvojila bron, Amadej Hudolin Pirc in Eva Horvat pa sta dosegla zlato priznanje. Mentorica Branka Nareks je bila seveda izjemno ponosna na svoje učence, ki so pokazali veliko znanja o čebelarjenju in poznavanju medovitih rastlin.
US
Tri pozitivna mnenja
ŠTORE - Za novega ravnatelja osnovne šole so na občini izrekli pozitivna mnenja kar trem kandidatom. Tako so odločili na zadnji seji občinskega sveta. Sedanji ravnatelj Franjo Rumpf namreč odhaja v pokoj, zato iščejo njegovega naslednika.
Na razpis za novega ravnatelja se je prijavilo pet kandidatov. Dvema, Aleksandri Lampret Senčič in Milošu Bevcu, niso dali pozitivnega mnenja, in sicer z obrazložitvijo, da s šolstvom nista tesno povezana. O treh preostalih kandidatkah so svetniki odločili na tajnem glasovanju, saj je ena od njih, to je Mojca Ro-žman, članica občinskega sveta. Na tajnem glasovanju je prejela največ glasov kandidatka Vlasta Prevolšek, ki ima dolgoletne izkušnje in poučuje v osnovni šoli v Celju. Le glas manj je prejela Rožmanova, ki je zaposlena v Osnovni šoli Štore. Pozitivno mnenje so izrekli tudi Ireni Kragelj, ki poučuje v srednji šoli. Vse tri kandidatke so občanke Štor.
BJ
Za podjetnike
ŠMARTNO OB PAKI - V prostorih Mladinskega centra so pripravili srečanje podjetnikov, ki delujejo v občini.
Župan Janko Kopušar je predstavil izvedene ukrepe za spodbujanje podjetništva v Šmartnem ob Paki in pozval podjetnike, da podajo svoje videnje in predloge za optimalen razvoj malega gospodarstva. Predsednica komisije za razvoj malega gospodarstva Martina Omladič je predstavila do sedaj pripravljene predloge letos ustanovljene komisije. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Branko Meh je nanizal uspešne projekte zbornice in podal razloge, zakaj vse njihove pobude niso bile uspešne. Podjetniki so se strinjali, da je potrebno s pričeto prakso povezovanja nadaljevati in vključiti vanj čim več podjetnikov.
US
Nova prijateljstva
LJUBNO - Predstavniki »flosarske« občine so se vrnili s svetovnega kongresa splavarstva, ki je bil tokrat v Latviji.
Gre za mednarodno srečanje Mednarodnega združenja za hlode-splavarji, ki je bilo v mestu Strenči v Latviji. Srečanja se je poleg župana Franja Naraločnika udeležil Robert Lih-teneger, predsednik ljubenskega flosarskega društva, oba pa sta poleg znamenitosti Ljubnega predstavila tudi organiziranost »flosarije« v tem zgornjesavinjskem kraju. Ena glavnih dejavnosti Mednarodnega združenja za hlode-splavarji je organizacija mednarodnih srečanj, na katerih tkejo nove in prijateljske stike s člani iz drugih krajev, tako ali drugače povezanih s splavarstvom.
US
S kolesom ob Sotli
ROGATEC - Minulo soboto so rekreativni kolesarji izkoristili za vožnjo po dolini Sotle in spoznavanje lepot Slovenije in Hrvaške. Na prijateljsko kolesarjenje jih je povabilo Športno društvo Osnovne šole Rogatec.
Kolesarji so glede na svojo fizično pripravljenost izbirali med 58-kilometrsko progo z več vzponi in med ravninsko progo, dolgo 17 kilometrov. Na pot so se podali pri železniški postaji v Rogatcu, na cilj pa so prispeli na hrvaški strani meje - v Humu na Sotli - kjer se jim je prilegla osvežitev. Predšolski otroci in učenci prvega razreda so se lahko preizkusili v vožnji na poligonu na štartnem prostoru.
TV
»Sprehod« po cestah
GORNJI GRAD - Svetniki so potrdili izvedbeni progam vzdrževanja občinskih cest za letošnje leto.
V občini Gornji Grad za 57 kilometrov lokalnih cest, približno 3 kilometre mestnih in krajevnih cest in 40 kilometrov javnih poti skrbi tamkajšnje komunalno podjetje. Na zadnji seji občinskega sveta so določili podrobnejša pravila igre in zastavili načrt zimske službe za prihodnjo sezono ter načrt pregledniškega in drugih del v okviru rednega letošnjega vzdrževanja cest. Po načrtu Komunale Gornji Grad bodo za vzdrževalna dela brez zimske službe letos namenili približno 80 tisoč evrov.
US
KRONIKA
23
Gasilci so nepogrešljivi tudi na kraju prometnih nesreč, ko je treba - kot v primeru simulacije nesreče na posnetku - ponesrečence potegniti iz zverižene pločevine.
Nesreče so se kar vrstile
Minuli konec tedna se je na Celjskem zgodilo več prometnih nesreč, v katerih se je huje poškodovalo pet oseb.
V	Črnovi sta v petek popoldne trčili osebno in tovorno vozilo, saj je 70-letni voznik avtomobila pri vključevanju na glavno cesto zaprl pot tovornjaku. 70-letnik se zaradi poškodb zdravi v celjski bolnišnici. S hudimi poškodbami se je v petek zvečer končala tudi nesreča na Dečkovi cesti v Celju, kjer je kolesar trčil v 73-letno peško, ki je nato padla v betonski jašek za odvodnjava-nje meteornih voda. Čeprav se je sprva ob ponesrečeni ustavil in ji nudil pomoč, jo je peška zavrnila. Šele dan kasneje, ko se je zaradi bolečin odpravila v bolnišnico, so ugotovili, da je huje poškodovana. Policisti zdaj iščejo kolesarja, da se javi na celjsko policijo zaradi razjasnitve okoliščin nesreče.
V	soboto se je v Lokovini pri Dobrni hudo poškodoval 73-letni motorist, ki je zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v 23-letnega voznika avtomobila. Na Mariborski cesti v Celju pa je voznik osebnega vozila izsilil prednost motoristu, pri čemer je ta padel in se hudo ranil. Nesreča s hudimi poškodbami se je zgodila še v križišču Smrekarjeve ulice in Ulice bratov Vošnjakov v Celju. Tam je 47-letni voznik avtomobila trčil v 66-letnega kolesarja.
Gasilec kar dvakrat Krad|i so na pregled
Še vedno ni rešitve težav glede zdravniških pregledov prostovoljnih gasilcev
Prostovoljni gasilci Savinj-sko-Šaleške regije so se pred dnevi srečali na delovnem posvetu v Žalcu, prisoten pa je bil tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek. Eno glavnih vprašanj, ki so jih izpostavili, problem pa že vrsto let ostaja nerešen, je način opravljanja zdravniških pregledov prostovoljnih gasilcev.
Vsak operativni prostovoljni gasilec mora namreč imeti opravljen zdravniški pregled. V gasilstvu so tako imenovane specialnosti, to so posebne naloge, ki jih izvajajo nosilci dihalnega aparata ali bolničarji. Gasilci so usposobljeni tudi za različna posredovanja, kot so ekološke nesreče in podobno. Zdravniški pregled je zato nujen in morajo ga opraviti na pet let, razen nosilcev dihalnega aparata, ki morajo na pregled enkrat v treh letih. Država predvsem za gasilce, ki opra-
vljajo določene specialnosti, denar za preglede povrne, za ostale ne. In to je v kot stisnilo marsikatero prostovoljno gasilsko društvo na Celjskem.
Zapleti s stroški
Lani smo že pisali, da zato ker denarja ni bilo, v neka-
kne. »Stroške zdravniških pregledov v rednih službah gasilcev plačujejo njihovi delodajalci, zdravniška spričevala so nato njihova last. In vprašanje je, ali se bodo strinjali s tem, da isti pregledi veljajo tudi za potrebe gasilstva. Zadeve niso tako enostavne, drugače bi jih
Na območju Savinjsko-Šaleške regije deluje 71 prostovoljnih gasilskih društev, v katerih je včlanjenih kar 12. 600 gasilcev.
terih društvih gasilci zdravniškega pregleda niso imeli opravljenega. Že vrsto let potekajo pogovori, da bi za prostovoljne gasilce v državi lahko upoštevali preglede, ki jih opravijo v svojih rednih službah, a tudi tu se zata-
že rešili, se pa trudimo, da stvari čim prej uredimo. Je pa res nesmiselno, da se za eno stvar pravzaprav plačuje dvakrat,« pravi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek. Gasilska zveza Slovenije sicer letno nameni za
Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek meni, da situacija v prostovoljnem gasilstvu ni neurejena, in omenja, da bi lahko bil položaj gasilca boljši.
zdravniške preglede svojih operativnih članov kar 700 tisoč evrov. Če bi veljali pregledi, ki jih gasilci opravijo v službah, bi ta denar lahko prihranili, še dodaja Petek.
SŠol, foto: SHERPA
Kriminalisti preiskujejo drzno tatvino, ki se je zgodila v petek v Velenju. V popoldanskih urah sta v zlatarno na Cankarjevi cesti v Velenju vstopila urejena moški in ženska in izbirala med različnimi zlatimi izdelki.
Medtem ko je prodajalka pripravljala račun, sta ukradla nekaj izdelkov, nato pa pod pretvezo, da bosta na bankomatu dvignila denar in račun poravnavala z gotovino, z ukradeno zlatnino odšla iz zlatarne. S tatvino sta povzročila za skoraj štiri tisoč evrov škode.
Na območju Levca so v minulem tednu prijavili vlom v stanovanjsko hišo. Lastniki pogrešajo več kosov zlatnine. Po prijavi so celjski policisti izsledili dva osumljenca in ju pridržali. Oba sta državljana Srbije, stara 27 in 32 let. Nato so v Ljubljani tamkajšnji policisti prijeli še tretjega storilca, prav tako srbskega državljana, starega 26 let. Vsi trije so ostali v pridržanju.
Policisti še vedno preiskujejo okoliščine tatvine iz novega objekta v Kocbekovi ulici na Ljubečni. Pred dnevi so namreč dobili prijavo, da so neznanci iz objekta pokradli več stanovanjske opreme. Gre za večji stanovanjski objekt, sicer v lasti podjetja v stečaju. Očitno pa v objektu dlje ni bilo nikogar od lastnikov, saj naj bi tatovi kazniva dejanja storili v obdobju zadnjih nekaj mesecev. Po do zdaj znanih podatkih naj bi neznanci vlomili skozi garažna vrata, s čimer so imeli prost vstop do vseh stanovanjskih enot. Iz stanovanj so odnesli nove plinske peči in več kopalniške keramike. Škode naj bi bilo po prvih podatkih za več kot 70 tisoč evrov. Policisti preiskujejo sum, da so tatvino storili člani organizirane združbe, vendar osumljencev zaenkrat še nimajo.
NE PREZRITE
Kukurukuku, paloma
V uredništvu vsak teden preberemo knjigo tudi za vas. Bukvarna Novega tednika že tretje leto ...
strani 46
INFO 113
Sodišče zalila voda
Kar nekaj težav je v soboto sodnikom in zaposlenim v prostorih Okrožnega sodišča v Celju povzročila voda.
Zaradi poškodbe cevi v toaletnih prostorih je namreč poplavilo hodnike in nekatere pisarne v drugem nadstropju sodišča. Kazenski spisi in ostale sodne dokumente so zaposleni pravočasno umaknili, nastalo pa je kar nekaj škode na pohištvu, talnih površinah in stenah. Okvaro so trenutno odpravili in s tem omogočili tudi nemoteno delo sodnikov in sodnega osebja. Koliko škode je nastalo, še ni znano, a kot pravijo na sodišču, bo visoka.
Stisnilo mu je prste
Pretekli teden sta se na Celjskem zgodili dve delovni nesreči. Prva v tovorni delavnici termoelektrarne na Cesti Lole Ribarja v Šoštanju.
Poškodoval se je delavec, ki mu je material stisnil prste na roki. Moškega so odpeljali v bolnišnico, vendar hudih poškodb naj ne bi imel. Druga nesreča se je zgodila v Dolenji vasi pri Preboldu. Tam je delavec padel z lestve na gradbišču. Pri reševanju so pomagali tamkajšnji prostovoljni gasilci, pri čemer tudi v tem primeru delavec na srečo ni dobil hudih poškodb.
orotoce
Obsojen zaradi klica o bombi
Na celjskem okrožnem sodišču so pretekli teden obsodili Marka Kovača iz Žalca. Tožilstvo mu je očitalo kaznivo dejanje zlorabe znamenj za pomoč. Kovač je dobil leto in štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let.
Sprva je trdil, da je nedolžen, a je zdaj krivdo priznal. 3. septembra 2012 je klical na Okrajno sodišče v Žalcu in sporočil, da so v sodnih prostorih podstavljene tri bombe. Nato naj bi o domnevno podstavljenih bombah na sodišču klical še na žalsko policijsko postajo in celjski operativno komunikacijski center. Kriminalisti in bombni tehniki so nato stavbo Okrajnega sodišča v Žalcu evakuirali, prostore je moralo zapustiti 35 zaposlenih.
24
INFORMACIJE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 29. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PETEK, 30. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih po-
slušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SOBOTA, 31. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje,
19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje)
Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Branko Tamše, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 1 junij ■ TOREK, 3. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Branko Tamše, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PONEDELJEK, 2. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Steto-skop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SREDA, 4. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-
mače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	Čuki: Mačka
2.	Ekart: Še eno rundo daj, točajka
3.	Vihar: Nocoj bom z drugim zaplesala
4.	Žvižg: Harmonija srca
5.	Skupina Iber: Zate, oče
Zaupate nam že
—69 let—
k
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	ADDICTED TO YOU - AVICII	(5)
2.	THE MAN - ALOE BLACC	(3)
3.	LAST NIGHT - THE VAMPS	(3)
4.	SING - ED SHEERAN	(4)
5.	SUMMER - CALVIN HARRIS	(1)
6.	ALL OF ME - JOHN LEGEND	(6)
7.	FEEL IT COMING BACK - SANTANA FEAT. DIEGO TORRES	(5)
8.	LOVE NEVER FELT SO GOOD - MICHAEL JACKSON & JUSTIN TIMBERLAKE	(1)
9.	RISE LIKE A PHOENIX -CONCHITA WURST	(2)
10.	NOT ALONE - ARAM	(2)
DOMAČA LESTVICA
1 DEJ POVEJ - ESKOBARS	(7)
2.	1000-E LUČI - BO!	(4)
3.	PARTY GENERACIJA -
MITJA PODLESNIK	(3)
4.	TI IN JAZ - KIM B	(6)
5.	GREVA TJA - SWEETSOLOGY (5)
6.	NISI SEBE DAL - MONIKA PUČELJ	(4)
7.	NJEJ - NIJE	(1)
8.	SENCE PLEŠEJO - MAMA REKLA	(2)
9.	SVOBODNA KAKOR PTICA -JASMINA BUČ	(2)
10.	NEZNANI SVET - 3SOMS	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
NOBODY TO LOVE - SIGMA I WILL NEVER LET YOU DOWN - RITA ORA
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
TAKO JE - LEA SIRK SEDE MI - CHALLE SALLE
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
tus
Tušev
Chef
COOKING SHOW
in degustacija pripravljenih jedi
Z ZMAGOVALCEM ŠOVA GOSTILNA IŠČE ŠEFA
TOMAŽEM ŠKVARČ LISJAKOM
Planet Tuš Celje
Sobota, 31.5. 2014, ob 10. uri

ww^.tus.si
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
YUGO 55 A, letnik 1987, prodam. Telefon 031 751-537.	1534
MOTORNO kolo Liberty 200, lepo ohranjeno in malo voženo, prodam. Telefon 041 511-304.	1559
C 3 bencin 1,4, letnik 2010, prevoženih 32.000 km, bele barve, odlično ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 335-909. 1566
KUPIM
OSEBNO vozilo, kakršno koli, od letnika 1990 naprej, kupim. Telefon 041 708497.	Š 113 POŠKODOVANO vozilo ali vozilo v okvari, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 040 325-128. p
STROJI
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
fi?
zagozen
Priznano slovensko podjetje
ZAGOŽEN, d. o. o.,
Cesta na Lavo 2a, 3310 ŽALEC, vabi v svoje vrste
samostojno, komunikativno, ciljno naravnano in ambiciozno osebo, za delo na delovnem mestu:
VODJA FINANC IN RAČUNOVODSTVA m/ž
Zahtevani pogoji:
•	izdelava obračunov poslovanja - bilance - mesečno za matično družbo in hčerinska podjetja in konsolidirane bilance za družbe v skupini;
priprava in izdelava letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila
izdelava predračunskih in obračunskih izkazov denarnih tokov
kontrola evidenc za obračun DDV in obračun DDV; knjigovodstvo osnovnih sredstev in materialnega poslovanja; obračun plač;
sodelovanje pri reviziji poslovnih rezultatov družb; vodenje oddelka računovodstva;
spremljanje zakonodaje na tem področju in ažuriranje internih predpisov in navodil;
poznavanje slovenskih in mednarodnih računovodskih standardov;
upravljanje denarnih sredstev matične in odvisnih družb; zagotavljanje tekoče likvidnosti; zagotavljanje ustreznih instrumentov zavarovanja; bonitetne ocene kupcev in dobaviteljev; urejanje kreditnega in garancijskega poslovanja; sodelovanje z bankami in drugimi finančnimi institucijami; pripravljanje internih in eksternih finančnih poročil za zunanje in notranje poročanje;
•	opravljanje drugih nalog po navodilih nadrejenih in iz opisa delovnega mesta.
Od kandidata pričakujemo:
•	VII. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri,
•	uporabo programov MS OFFICE
•	razvite pogajalske veščine,
•	podjetniško razmišljanje,
•	aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika,
•	izpit B-kategorije.
Ponujamo vam:
•	zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom
•	delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju,
•	redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo,
•	možnost osebnega in strokovnega razvoja ter napredovanja.
Če ustrezate zahtevanim pogojem, pošljite predstavitev z življenjepisom na e-naslov: viktorija.kricaj@zagozen.si ali po pošti na naslov: Zagožen, d. o. o., Cesta na Lavo 2a, 3310 ŽALEC,
v roku 8 dni od objave.
TRAKTOR TV 420, z nekaj priključki, prodam. Telefon 041 511-304. 1559 PAJEK Sip 350, gibljiva kolesa, prodam.
Telefon 031 397-583. 1560 KOSILNICO Batuje, širina 90 cm, prodam ali menjam za vrtno rotacijsko. Telefon 031 611-745.	15 5 6
KUPIM
TRAKTORSKO koso, dvojni rez ali motokul-tivator, kupim. Telefon 051 681-856.
Š
TRAKTOR, lahko Zetor, Imt, Deutz, Ursus, Štore, Univerzal ali Tomo Vinkovič kupim. Telefon 041 235-349. p
POSEST
PRODAM
PRODAM
PAJEK TKM RO-340, štiri vretena, prodam za 800 EUR. Telefon 041 324-989.
1542
PRIKOLICO za Gorenje Muta prodam za 150 EUR. Telefon 041 324 989.
1542
SEJALNICO Olt, dvoredno, mehansko, dvo-brazdni plug Slavonec, tračni obračalnik Sip, pajek na dve vreteni, krožne brane in puhalnik Tajfun, na traktorski pogon, prodam. Telefon 041 261-676.
1553
ŠENTJUGERT. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Šentjungert 23, 83,40 m2 neto tlorisne površine, z odprtim balkonom, kurilnico in garažo, zidanico s kletjo 16,60 m2 neto tlorisne površine, 973 m2 pozidanega in 19.296 m2 kmetijskega ter gozdnega zemljišča. V hiši obnovljeno ogrevanje na bioma-so. Priključki: elektrika, voda, telefon, internet. Prodajna cena: 77.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
ODDAM
OGRAJENO dvorišče, približno 1.000 m2 in 28 m2 poslovni prostor, cesta Ljubetna-Artlin, oddam. Telefon 041 262-063.	1561
STANOVANJE
MONOKOMEDIJA
ALFA SAMICA
ŠTIRI parcele po 430 m2, zazidljive za stanovanjsko gradnjo, na lokaciji Šentjur-Hruševec, parcele so na lepi lokaciji, proste bremen in z vso infrastrukturo, prodam za 20.000 EUR po parceli. Telefon 031 375-646. 1138 VIKEND za bivanje, na relaciji Celje-La-ško, Debro 56, prodam. Telefon 041 514-722 ali (03) 5488-081. 1392 ZAZIDLJIVO parcelo, 310 m2, Ljubeč-na-Šmiklavž, prodam. Telefon 031 317-714.	1462
ZAZIDLJIVO parcelo, voda, elektrika, klet, 2 km iz Štor, proti Svetini, prodam. Telefon 041 325-191.	1506 15 km iz Celja in dva km od ceste Ce-lje-Rogaška Slatina prodam bivalni vikend s centralnim ogrevanjem, z vinsko kletjo, 400 trsi, sadnim drevjem ter vso kletarsko opremo. Na sončni legi, z lepim razgledom. Telefon 041 560-539. 1530 FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodam objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 59.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd; 26.464 m2 za 13.000 EUR, prodam tudi stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema; 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, za 36.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
jTiTimiHM
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1.99 EUR oz. po ceniku vaiega operateija
CELJE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, skupaj za 5.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 109.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
NOVA Cerkev, Lemberg. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Lemberg pri Novi Cerkvi 9/b, 121,90 m2 neto tlorisne površine, s kletjo, odprtim balkonom, shrambo, kurilnico ter odprto teraso in pripadajoče zemljišče: travnik v izmeri 132 m2, travnik v izmeri 1.416 m2, travnik v izmeri 314 m2, pašnik v izmeri 111 m2, ogrevanje na kurilno olje ali trdo kurivo, priključki: elektrika, voda, telefon, za 68.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
PRODAM
DELNO obnovljeno stanovanje, 68 m2,8 m2 kleti, ki se nahaja blizu centra mesta Celje - Gaberje, bližina celjskega sejma, trgovskih središč Spar in Tuš, prodam za 25.000 EUR. Telefon 031 781-089.	1403
CELJE, Cesta na Dobrovo. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-sta-novanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n V ŠMARJU pri Jelšah prodam ali oddam opremljeno garsonjero. Menjam tudi za vikend. Telefon 051 813-731.
1546
VOJNIK. Mansardno stanovanje, 54 m2, stanovanje in stavba v celoti prenovljena 2006, ZK urejeno, zelo nizki stroški, prodam za 39.000 EUR. Telefon 070 561-473.	1568
ODDAM
CELJE, Nova vas. Oddamo prenovljeno garsonjero z balkonom, 30 m2, cena 250 EUR/mesec. Telefon 041 793-969.
149
GARSONJERO v Celju, na Lavi, opremljeno, obnovljeno in takoj vseljivo, oddam. Telefon 041 694-177, Urška. 1393
OTOK Vir. Oddam apartma do 6 oseb, 60 m2, z balkonom, TV, klimo, od morja oddaljen 70 m, blizu je trgovina. Informacije po telefonu 041 783-982.
1059
DVOINPOLSOBNO opremljeno stanovanje in garažo, blizu Zdravilišča Laško, možna uporaba dvigala, oddam. Telefon 041 943-056.	p
n
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
MEDICINSKE SESTRE
(posebej s končano višjo medicinsko šolo) ZA REDNO ZAPOSLiTEV V ŠViCi Pogoji:
- slovensko državljanstvo
- potrdilo o izobrazbi - znanje nemškega jezika ali pripravljenost narediti nemški tečaj
V Sloveniji bom med 6. in 8. junijem in se lahko osebno srečamo za več informacij. Zainteresirani se javite za termin, z osebnimi podatki in naslovom na:
javi.se@bluewin.ch Enako velja za dodatna vprašanja, na katera vam bom takoj odgovorila. Iris Stähli - Dečko, Švica, dipl. vodja doma (študij za menedžment v zdravstvu)
V	SAVUDRIJI oddamo za dopustovanje apartma za 3 do 4 in 4 do 5 oseb. Najem je možen od 15. maja do 15. septembra. Informacije po telefonu 041 424-086.	1259
ENOSOBNO stanovanje oddam v Celju. Telefon 031 687-043. 1528
V	PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
1537
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Veliko osamljenih moških čaka na vas.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold
STANOVANJE oddam v najem ženskam ali moškim. Prodam stanovanje. Telefon 070 254-623.	1533
APARTMAJE na otoku Vir pri Zadru oddam. APP so od morja oddaljeni 60 m, imajo pogled na morje, so klimatizirani. Telefon 031 501-418.	p
m mm
astrologinja jasnovidnost
]!
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
MAJHNO stanovanje v centru Celja, blizu parka, oddamo. Telefon 041 531-284.
1569
PRODAM
ZELO dobro ohranjen štedilnik Inoks, samostoječi, 3 plin, 1 elektrika in posteljni okvir, masivni les, prodam. Telefon 041 763-098. 1562
PRODAM
družba za upravljanje, d.o.o.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Na zalogi imamo tudi bele, težke piščance za dopitanje. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582119, 070 270-438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 150 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. r DVA bikca simentalca, stara 10 in 14 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 1494 KOKOŠI nesnice jarkice, tik pred nesno-stjo, rjave, črne in grahaste, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130979.	p PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Zbiramo tudi naročila za breje plemenske svinje. Telefon 031 311-476. p OVNA, starega eno leto, prodam. Telefon 031 656-947. 1510 ZAJCE, večje pasme, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 377-791.
1518
TELIČKO simentalko, težko 220 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 336-507.	1532
DVA simentalca, stara 3 tedne in limuzin, težek 125 kg, prodam. Telefon 070 250-441.	1541
TELIČKO limuzin, staro 14 dni, prodam.
Telefon 031 509-687. 1548 KOZLIČE, stare 8 tednov, prodam. Telefon 748-3076.	1551
TRI telice simentalke, težke 350, 220 in 180 kg, prodam. Telefon 031 709-823.
1555
TELICO sivko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 397-583. 1560
Trženje vzajemnih skladov i
za družbe za upravljanje
ALTA.
ALTA Skladi d.d.
* KD Skladi
		Infond
		vzajemni sldadl
Sprejemanje in posredovanje naročil za nakup in prodajo
vrednostnih papirjev za ALTA Invest d.d.
Atka Prima d.o.o.
v celjskem Tehnopolisu, na Kidričevi 24b Tel.: 03 49018 05 itka-prima.si
*. aDSJ ••: i il.i/,v :{•!
Tržno sporočilo. Družba ATKA- PRIMA d.o.o., Kidričeva ulica 24 B, 3000 Celje je v smislu 21. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov odvisni borznoposredniški zastopnik družbe ALTA Invest, d.d., Železna cesta 18, Ljubljana.
Nadzorni organ je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip G, Ljubljana, več informacij na
http://ujuuLU.alta.si/disclaimer.
PRAŠIČE, težke od 130 do 160 kg, cena 1.50 EUR/kg, možnost dostave, prodam. Telefon 041 655-528. 1564 DVA bikca križana z limuzinom, težka 140 kg in teličko simentalko, težko 160 kg, prodam. Telefon 041 318-144. 378 TELICO simentalko, težko 200 kg, prodam. Pokličite v četrtek ali petek, telefon 031 544-119.	1575
BIKCA, težkega 220 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-700.
1574
KUPIM
KRAVE in telice za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520. 1342 DEBELE krave in telice kupim za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 179-780. p
DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.
S 256
zvočne slike
kulture SHI
EH fm H	r
c LfSJgJGS 'G [i
vsak četrtek ob 14.10 in 19.15 radioceljc
www.radiocelje.com 95.11 95.9 1100.3 | 90.6 MHz
PRODAM
KOCKE, seno in otavo, 2,50 EUR, prodam.
Telefon 041 800-713. 1511 SENO v kockah, cena 2,5 EUR, prodam.
Štore, telefon 031 626-126. 1543 KORUZO, naravno sušeno, prodam. Telefon 041 892-601.	1544 JABOLČNIK, cena 0,50 EUR, prodam. Telefon 041 525-237. 1577
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
BUKOVA drva na paleti prodam. Cena 110 EUR, prevoz zastonj. Slovenski les. Telefon 041 242-405.	p DRVA v hlodih ali razžagana, z dostavo,
ugodno prodam. Telefon 040 211-346.
p
ZARADI obnove objekta zelo ugodno prodamo zračno suhe deske in plohe bukve, hruške, javorja, hrasta, parje-nega oreha in bukve ter deske lipe in češnje. Telefon 040 211-346. p PRIKOLICO Adria, z nadstreškom ali brez, š 5., d 7 in v 3 m, prodam. Telefon 041 710-193.	1515
DVA otroška motorja na akumulatorski pogon, sušilno havbo, žensko kolo (zelo malo rabljeno, ugodno prodam. Kličite po 20.30 uri, telefon 031 838-499, 031 890-183, (03) 5414-185. 1537 TEHTNICO Libela, 300 do 500 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 915982.	1554 NAPRAVO za izdelavo butar, fi 30 * 40, naprava je zelo praktična, prodam. Telefon 031 611-745. 15 5 6
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA NAROČILNICA I NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
\V
PODPIS:	~
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
-Zaupate nam že 69 let
novi tednik
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
Na nebu zvezdic je milijon, na travniku milijon cvetic,
a mati je le ena. In tam, kjer mami si sedaj, ne morem te objeti,
a misli nate ne morem se upreti.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu še vedno ne moremo dojeti, da nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babi, prababi, praprababi, svakinja in teta
TEREZIJA GAJŠEK
ali mama Gajšek iz Celja (17. 9. 1917 - 19. 5. 2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno in pisno sožalje, besede tolažbe, podarjeno cvetje in sveče ter številčni sprevod, s katerim ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala govornici Marijani za ganljive besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo ter glasbenicam za ubrano petje. Najlepša hvala dr. Marjanu Hruševarju, Domu ob Savinji ter patronaži Zdravstvenega doma Celje za dolgoletno strokovno pomoč. In hvala Ani, mamini srčni prijateljici!
Žalujoči: hči Aleksa in sin Ferdo z družinama
1583
V SPOMIN
MILANU JAZBINŠKU
Potiho in nenadoma je prišel dan, ko te je Bog prehitro poklical k sebi. Za dobre ljudi vedno obstaja mesto v nebesih.
Ti si sedaj angel, ki pazi na naju. Žalujoči: žena Damjana in hčerka Polona z Gregijem
JARKICE, rjave, na začetku nesnosti, enoletne kokoši za zakol ali nesnost (po naročilu tudi očiščene), dnevno sveža jajca ter vse vrste visoko kakovostne krme za kokoši in piščance prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 1540 DVA zmetalnika za seno, eden je majhen, za enofazni motor in burske kozliče, za rejo ali zakol, prodam. Telefon 031 442-443.	1558
MOTORKO Sola 650 in štiri gume na platiščih, 500 * 12 col, prodam. Telefon 041 763-689.	1539
KUPIM
KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, moto-kultivator, priključke in tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130.	1143
J®

RAD bi spoznal žensko za prijateljstvo. Moški, 54 let. Ples. Telefon 070 254623.	1533 STAREJŠI moški išče žensko za prijateljstvo in kasnejše skupno življenje. Preskrbljen in pošten. Telefon 031 600-620.
1557
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
Srce je odbilo in dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi ate
MILKO CIZEJ
z Ljubečne, Rožna ulica 1 (27. 10. 1928 - 12. 5. 2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se bolnišnicama Celje in Ptuj za vso oskrbo, govornikoma g. Ofentavšku in g. Mirniku ter Društvu upokojencev Ljubečna. Posebna zahvala gasilcem, ki ste častnega člana pospremili z dvaindvajsetimi prapori. Hvala gospodu župniku Kostajnšku in gospodu župniku Pergerju za opravljen cerkveni obred, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Raj iz Vojnika.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n KOŠNJA zelenic, obrezovanje žive meje, hišniške storitve ... Apretura, Kvedro-va 39, Šentjur, telefon 031 633-966.
1519
SEM upokojenka in iščem zanesljivo, iz-učeno frizerko za občasna friziranja na domu (striženje, barvanje). Telefon 040 773-929.	1567
Srce je odbilo in dih je zastal, bolečine hude več ne bo,
a kaj, ko bi vedela, kako nam je zdaj hudo. Tam Jezus krono ti bo dal, tvoj dragi mož pa roko ti podal.
ZAHVALA
Ob izgubi mame, tašče, stare mame, sestre in tete
VIDE KOŽEL
rojene Serdoner iz Škofje vasi 22
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste začutili našo bolečino, nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali za svete maše, cvetje in sveče ter jo v tako lepem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Iskrena hvala družinam Tržan, Fajs, Lakner in Božičko, Ivici Kos za lep govor, gospodoma Tonetu Pergerju in Srečku Hrenu za spoštljivo opravljen cerkveni obred, pevcem Idila za igranje in občuteno petje v cerkvi in na božji njivi ter trobentačema za odigrano pesem Polje, kdo bo tebe ljubil. Hvala pogrebni službi Raj za lepo organizacijo pokopa. Hvala Domu upokojencev Polzela, intenzivnemu oddelku bolnišnice Celje in intenzivnemu oddelku bolnišnice To-
polšica, kjer je tudi ugasnilo njeno življenje. Vsakemu in vsem še enkrat iskrena hvala. Če smo koga nenamerno pozabili, tudi hvala.
Žalujoči: sin Zdravko z ženo Slavico, vnuk Dani s Katarino, brat Ivan z družino, sestri Marija in Magda z družinama ter ostali sorodniki
Poroke
Celje
Poročili so se: Darja KRAMPERŠEK in Andrej POLENIK, oba iz Celja, Katja KRISTAN in Primož BO-ŽNIK, oba iz Klanca, Sara UŽMAH iz Dobriše vasi in Uroš LOJEN iz Celja.
Laško
Poročili so se: Nataša CA-RANOVIČ in Borko PEJIČ, oba iz Radeč, Janja KANI-ŽAR in Grega HACIN, oba iz Trbovelj, Nastja ŠMO-GOC iz Maribora in Prepa-rim BERISHA iz Šmiklavža na Dravskem polju, Tanja HIRŠENFELDER z Jesenic in Marjan HRASTNIK iz Pa-neč, Špela JELENC in Luka
KLANČIŠAR, oba iz Svete Planine, Danijela OSVALD iz Domžal in Jure MIČANOVIČ iz Ljubljane, Mateja ULAGA iz Žigona in Simon VUK iz Celja, Kristina POŠEBAL iz Trbovelj in Klemen KRESNIK iz Kleka, Teja KAPEL in Žiga FERLEŽ, oba iz Šentruper-ta.
Žalec
Poročili so se: Nina GRO-BLJAR in Vito VIDMAR, oba iz Trbovelj, Mitja KLINC iz Gotovelj in Monika RE-DNJAK iz Liboj, Ana CANKAR iz Kamnika in Andrej ŠOŠTARIČ iz Domžal, Alja TERGLAV in Samo TKAUC, oba iz Šempetra v Savinjski dolini, Darinka PINTER in Bogdan PLEVNIK, oba iz Pongraca.
Mozirje
Poročili so se: Tjaša RE-PNIK iz Loke pri Mengšu in Primož PETAČ iz Kamnika, Mateja DEMŠAR iz Rudnega in Tadej JELEN iz Črne na Koroškem, Mateja BAČOVNIK in Miran BAČOVNIK, oba iz Prihove, Mateja POLANŠEK
iz Konjskega Vrha in David OBOJNIK iz Planine.
Velenje
Poročila sta se: Nika KU-GLER iz Šmartnega ob Paki in Domen PUNCER iz Loke pri Mozirju.
Smrti
Celje
Umrli so: Roman KRAJNC iz Celja, 57 let, Terezija GAJŠEK iz Celja, 97 let, Ernesti-na KOS iz Celja, 71 let, Miroslava KRALJ iz Celja, 100 let, Neža PLANINŠEK iz Celja, 71 let.
Laško:
Umrli so: Rozalija KRAJNC iz Brstnika, 94 let, Alojzija BEZGOVŠEK iz Olešč, Milan JAZBINŠEK iz Lahomnega, 52 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Friderik FUCHS iz Vodruža, 73 let, Marija GRAČNAR iz Prapretnega, 81 let, Stanislav ŠPAN iz Planine pri Sevnici, 80 let, Anton BERGLEZ iz Srževice, 70 let.
V SPOMIN
KARLU WEBRU
iz Velikih Gorelc 17 Sveti Lenart nad Laškim
Kje si, dragi mož, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za me? Ko solza se mi posuši, v očeh se mir mi prebudi,
srečen boš spet postal in vedno mirno boš spal...
Žena Marija, sinovi in hčerka z družinami
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustila naša draga žena, mami, babi, prababica, tašča in sestra
SLAVKA KURENT
z Ljubljanske ceste 26 v Celju nazadnje je prebivala v Domu ob Savinji v Celju
Od nje smo se na njeno željo poslovili v najožjem družinskem krogu 23. maja 2014 na pokopališču v Žalcu. Vsem, ki jo imate v lepem spominu in vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrekli sožalje ter žalovali z nami, iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo vodstvu in osebju Doma ob Savinji za vso skrb, nego in razumevanje, pogrebni službi Morana in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec za pietetni pogreb ter pevcem za zapete pesmi slovesa. Za vedno bo ostala v naših mislih.
Vsi njeni
Ne bo več trpljenja, ne bolečine, življenje mamino je trudno končalo
svoj boj. Vsakega osrečiti je znala, a pred usodo kruto nemočna je ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre, tete in prijateljice
NEŽIKE PLANINŠEK
iz Zoisove ulice 3 v Celju (29. 12. 1943 - 15. 5. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala, ker ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala gospodu govorniku Andreju Kocmanu, gospodu kaplanu Lovru Slejku, hematološko onkološkemu oddelku bolnišnice Celje, pogrebni službi Veking ter
pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in ohranjate lep spomin nanjo.
Žalujoči: sin Darko z ženo Tatjano, vnuka Nejc in Rok, Viki, sestra Marija z družino
Žalec
Umrla sta: Marija SLOKAR s Polzele, 92 let, Ivan DEGEN iz Žalca, 68 let.
Mozirje
Umrli so: Marija PAVLIČ iz Nazarij, 76 let, Margareta FLUDERNIK z Ljubnega ob Savinji, 73 let, Frančiška KREBS iz Krnice, 88 let, Jožef PAVLIČ iz Robanovega Kota, 73 let.
Velenje
Umrli so: Jelka ZADRA-VEC VERTACNIK iz Celja, 81 let, Cirila MEH iz Šoštanja, 66 let, Anton JANŽOVNIK iz Velenja, 72 let, Ladislav ŠTOK iz Ljubljane, 89 let, Franc DROFELNIK iz Šmar-tnega ob Paki, 87 let, Franc ŽAGAR iz Luč, 59 let, Vida KOŽEL iz Celja, 84 let, Ivanka SOVIČ iz Florjana, 87 let.
n
581
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
ZELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; DELO ŽELEZOKRIVCA NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 5.6.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE
ŽELEZOKRIVEC - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; DELO ŽELEZOKRIVCA NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 15.6.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE UPRAVLJAVEC ZERJAVA
ŽERJAVIST - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; DELO NA VISOKEM ŽERJAVU, NEDOLOČEN ČAS, 5.6.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK TGM - M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO ZA NIZKE GRADNJE., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.6.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE TESAR
TESAR - M/Ž; TESARSKA IN POMOŽNA GRADBENA DELA NA TERENU (DELO NA VIŠINI), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.5.2014; ATT GRAD, SPLOŠNA GRADBENA IN KLJUČAVNIČARSKA DELA, D.O.O., STARA DEČKOVA CESTA 14, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA, GRADBENA IN POMOŽNA GRADBENA DELA NA TERENU (DELO NA TERENU), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.5.2014; ATT GRAD, SPLOŠNA GRADBENA IN KLJUČAVNIČARSKA DELA, D.O.O., STARA DEČKOVA CESTA 14, 3000 CELJE VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK - SERVISER WC KABIN - M/Ž; PREVAŽA RAZNE VRSTE PROIZVODOV, POLIZDELKE IN DRUG MATERIAL IZ PROGRAMA DRUŽBE ALI OD DOBAVITELJEV PO RS NA PODLAGI NALOGA, KI MU GA IZDA POOBLAŠČENA OSEBA, ČISTI IN VZDRŽUJE WC KABINE NA TERENU IN V SKLADIŠČU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.6.2014; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA VOZNIK TAKSIJA
VOZNIK TAXIJA - M/Ž; JAVNI PREVOZ POTNIKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.6.2014; DUHOVNI CENTER HANA, CENTER ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE IN POZITIVNO RAZMIŠLJANJE, D.O.O., PETELINŠKOVA ULICA 9, 3212 VOJNIK AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž; AVTOKLEPAR, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.6.2014; AVTOHIŠA ŠKORJANEC, D.O.O. MARIBORSKA 115, CELJE; AVTOHIŠA ŠKORJANEC, D.O.O. PE, GAJI 42 A, 3000 CELJE
DELAVEC ZA PREPROSTA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA NA TERENU (DELO NA VIŠINI), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.5.2014; ATT GRAD, SPLOŠNA GRADBENA IN KLJUČAVNIČARSKA DELA, D.O.O., STARA DEČKOVA CESTA 14, 3000 CELJE
DISPEČER PREVOZOV V CESTNEM PROMETU
DISPEČER - M/Ž; SPREJEMANJE IN ODDAJANJE POZIVOV V TAXI CENTRALI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.6.2014; DUHOVNI CENTER HANA, CENTER ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE IN POZITIVNO RAZMIŠLJANJE, D.O.O., PETELIN-ŠKOVA ULICA 9, 3212 VOJNIK KUHAR
KUHAR - DELOVNO MESTO V GOSTILNI RAJSKI VRT NA KIDRIČEVI CESTI 34, CELJE - M/Ž; KUHANJE RAZLIČNIH VRST JEDI, TER PEKA JEDI NA ŽARU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.5.2014; ČARKIČ TRANSPORT, PREVOZI IN GOSTINSTVO, D.O.O., GASILSKA CESTA 22, 3202 LJUBEČNA
KUHAR- PICOPEK - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA HRANE, PEČENJE PIC,, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2014; VZDRŽEVANJE PREZRAČEVALNIH NAPRAV, ELEKTROINSTA-LACIJE, BOŽIDAR GRABAR, S.P., PODVIN 211, 3310 ŽALEC NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE PO NAROČILU STRANK, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.5.2014; SPD SAVINJSKE PEKOVSKE DOBROTE D.O.O., PODLOG V SAVINJSKI DOLINI
59, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI REFERENT ZA HOMOLOGACIJO
KONTROLOR TEHNIČNIH PREGLEDOV, REFERENT ZA HOMOLOGACIJE - M/Ž; KONTROLA VOZIL NA TEHNIČNIH PREGLEDIH, IZVEDBA HOMOLOGACIJSKIH POSTOPKOV, NEDOLOČEN ČAS, 6.6.2014; ŽONTA, TRANSPORT, TEHNIČNI PREGLEDI IN SERVISNE STORITVE, D.O.O., GAJI 44, 3000 CELJE
REFERENT ZA REGISTRACIJO MOTORNIH VOZIL
REFERENT ZA REGISTRACIJO MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL - M/Ž; REGISTRACIJA VOZIL, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, NEDOLOČEN ČAS, 6.6.2014; ŽONTA, TRANSPORT, TEHNIČNI PREGLEDI IN SERVISNE STORITVE, D.O.O., GAJI 44, 3000 CELJE KOMERCIALIST NA TERENU
FARMACEVTSKI/KOZMETIČNI TEHNIK - M/ Ž; PRODAJA KOZMETIČNIH IZDELKOV NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.5.2014; MEDILIP, PODJETJE ZA PRODAJO FARMACEVTSKIH IZDELKOV, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., JENKOVA ULICA 36, 3000 CELJE TEHNIČNI RISAR ZA STROJNIŠTVO
PROJEKTANT KONSTRUKTER / TEHNIČNI RISAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.8.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS NEPREMIČNINSKI POSREDNIK
NEPREMIČNINSKI POSREDNIK - M/Ž; POSREDOVANJE PRI PRODAJI OZ. NAKUPU NEPREMIČNIN, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.6.2014; NEPREMIČNINSKA AGENCIJA AM, POSREDNIŠTVO V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI, D.O.O., CANKARJEVA ULICA 6, 3000 CELJE
IZDELOVALEC SPLETNIH STRANI
PROGRAMER ZA SPLET - M/Ž; SAMOSTOJNA IZDELAVA SPLETNIH STRANI SKUPAJ Z OBLIKOVANJEM, UREJANJE GOSTOVANJA, DRUGE Z RAČUNALNIŠTVOM POVEZANE NALOGE, IZDELOVALEC/IZDELOVALKA SPLETNIH STRANI, NEDOLOČEN ČAS, 3.6.2014; INTER-NET.SI, AGENCIJA ZA SPLETNI MARKETING, D.O.O., SLOVENSKI TRG 8, 4000 KRANJ TEHNIK ZA GRADBENIŠTVO
GRADBENI INŽENIR - M/Ž; VODENJE GRADBIŠČA IN UREJENJE DOKUMENTACIJE, OBRAČUNI V NEMŠČINI, NEDOLOČEN ČAS, 22.6.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE
UE LAŠKO
VARNOSTNIK
VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PREMOŽENJA IN OSEB, NADZOR NAD ZAPOSLENIMI, POSLOVNIMI STRANKAMI ... , VARNOSTNIK /VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.6.2014; VARNOST MARIBOR VAROVANJE PREMOŽENJA, TRGOVINA, STORITVE IN PROIZVODNJA D.D., KRALJEVIČA MARKA ULICA 5, 2000 MARIBOR
STROJNI VZDRZEVALEC
PROIZVODNJA, PROCESNI MEHANIK - M/Ž; PRIPRAVA, VPENJANJE, PREIZKUŠANJE IN DEMONTIRANJE ORODIJ NA STROJIH ZA PROIZVODNJO EMBALAŽE IN EPP IZDELKOV, REGULACIJA DELOVANJA STROJEV IN NAPRAV PO USTREZNIH TEHNOLOŠKIH PREDPISIH, VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV, OPRAVLJANJE STROJNO KLJUČAVNIČARSKIH DEL, OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH DEL V PROIZVODNEM PROCESU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.6.2014; FRAGMAT TIM, TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA D.D., SPODNJA REČICA 77, 3270 LAŠKO NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; DELO V STREŽBI, POMOČ V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.5.2014; GOSTILNA JANEZ KRIVEC, S.P., ZIDANI MOST 18, 1432 ZIDANI MOST DELOVODJA STROJNIŠTVA
STROJNI TEHNIK ALI INŽENIR STROJNIŠTVA - M/Ž; VODENJE OBJEKTOV STROJNIH INSTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.6.2014; GERČER, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., BREZNO 3 A, 3270 LAŠKO TEHNOLOG LESARSTVA
TEHNOLOG-RAZISKOVALEC - M/Ž; VODENJE, NAČRTOVANJE IN REALIZACIJA RAZISKOVALNIH PROJEKTOV, SOFINANCIRANIH S STRANI MINISTRSTVA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN
TEHNOLOGIJO, SPREMLJANJE, PREDPISOVANJE, ANALIZIRANJE IN IZBOLJŠAVA TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, IZBOLJŠEVANJE FAZ DELA, OSTALA DELA, ZA KATERE SE USPOSOBI, DOLOČEN ČAS 30.6.2015, 4.6.2014; PARON LESNA INDUSTRIJA D.O.O.., SPODNJA REČICA 100, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.6.2014; TEKSAS BAR NOVA ŠTIFTA SILVA POLJANŠEK S.P., ŠMIKLAVŽ 3, 3342 GORNJI GRAD
UE SLOVENSKE KONJICE
ORODJAR
ORODJAR - STRUŽENJE, REZKANJE, BRUŠENJE - M/Ž; STRUŽENJE, REZKANJE, BRUŠENJE, VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 4.6.2014; LIPUŠ THOMAS, S.P. ORODJARSTVO IN POPRAVILO GRADBENE MEHANIZACIJE "ILI" INTERNATIONAL LIPUŠ INDUSTRY, ŠKAL-CE 74, 3210 SLOVENSKE KONJICE VOZNIK TOVORNJAKA ZA PREVOZ LESA
VOZNIK - M/Ž; VOZNIK KAMIONA PO SLOVENIJI, PREVOZ HLODOVINE, UPRAVLJANJE DVIGALA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.6.2014; RAZREZ HLODOVINE ALOJZ CUGMAJSTER S.P., CESTA V ŽELEZNIK 8, 3215 LOČE FASADER
DELAVEC M/Ž ZA POMOČ PRI IZVEDBI FASAD - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI IZDELAVI FASAD TER PLESKANJU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2014; ZABUKOVŠEK IN PARTNERJI PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.N.O., ŽIČE 4, 3215 LOČE KUHAR
KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNO DELO V KU-HINJI-PRIPRAVA HRANE PO NAROČILU, PEKA PIC V KRUŠNI PEČI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.5.2014; OKUSNO IN SVEŽE GOSTINSKE STORITVE D.O.O., LIPTOVSKA ULICA 9, 3210 SLOVENSKE KONJICE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V PIZERIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.5.2014; OKUSNO IN SVEŽE GOSTINSKE STORITVE D.O.O., LIPTOVSKA ULICA 9, 3210 SLOVENSKE KONJICE
VODJA PROIZVODNJE POHIŠTVA
"VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; NAČRTOVANJE, ORGANIZACIJA IN VODENJE PROIZVODNEGA PROCESA; ORGANIZACIJA IN VODENJE MONTAŽE; POZNAVANJE PROGRAMOV AUTOCAD, MEGACAD, MEGATISCHLER; SPOSOBNOST UPRAVLJANJE CNC STROJA." DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.6.2014; SPLOŠNO MIZARSTVO DANIJEL TAJNIKAR S.P., PRELOGE PRI KONJICAH 1, 3210 SLOVENSKE
TEHNOLOG STROJNIŠTVA
RAZVOJNI TEHNOLOG - M/Ž; RAZVOJ NOVIH IZDELKOV NA PODROČJU PLASTIČNIH PROFILOV PRIDOBIVANJE IDEJ IN ODDAJANJE INICIATIV ZA NOVE PROJEKTE VPELJAVA NOVIH KONSTRUKCIJSKIH REŠITEV NA PODROČJU DODELAVE PROFILOV ISKANJE USTREZNIH PONUDB IN POGAJANJE Z DOBAVITELJI SODELOVANJE PRI OPERATIVNI VPELJAVI PROJEKTOV FINANČNO VREDNOTENJE PROJEKTOV, NEDOLOČEN ČAS, 5.6.2014; KO-PLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.O.O., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
INŽENIR elektrotehnike
"PROJEKTNI IN RAZVOJNI INŽENIR - M/Ž; IZDELAVA PROGRAMOV ZA AVTOMATIZACIJO. PROGRAMIRANJE SE NANAŠA PRETEŽNO NA OPREMO SIEMENS, KAR POMENI S5, S7, WINCC, ITD ...VODENJE, NADZOR IN ZAGON PROJEKTOV; OSTALA DELA V ODDELKU ELEKTRO INŽENIRING." DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.5.2014; ETRA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., SVETELKA 5, 3222 DRAMLJE
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
KUHAR
KUHAR- PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA JEDI PO NAROČILU, PRIPRAVA JEDI Z ŽAR IN PRIPRAVA PIC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.5.2014; HDO GOSTINSTVO D.O.O., MESTINJE 1 A, 3241 PODPLAT
TEHNIK ZA KEMIJO
IZDELOVALEC POLIZDELKOV - M/Ž; PRIPRAVA SUROVIN, SESTAVA KOZMETIČNIH POLIZDELKOV PO RECEPTURI, DELO NA MEŠALNIH KOTLIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2014; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA ULICA 54, 3250 ROGAŠKA SLATINA ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 21.6.2014; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE
PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
MIG/MAG-VARILEC
"VARILEC - DELO V AVSTRIJI. MIG/MAG-VA-RILEC - M/Ž; VARILEC CO2", NEDOLOČEN ČAS, 3.6.2014; VAREKS-PRO, POSLOVNE STORITVE, D.O.O., LOKOVICA 17 C, 3325 ŠOŠTANJ VARNOSTNIK
VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PREMOŽENJA IN OSEB, NADZOR NAD ZAPOSLENIMI, POSLOVNIMI STRANKAMI ... , VARNOSTNIK /VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.6.2014; VARNOST MARIBOR VAROVANJE PREMOŽENJA, TRGOVINA, STORITVE IN PROIZVODNJA D.D., KRALJEVIČA MARKA ULICA 5, 2000 MARIBOR GEODET
GEODET - M/Ž; VODENJE MEJNIH OBRAVNAV NA TERENU, DELO V PISARNI S PROGRAMOM GEOS, NEDOLOČEN ČAS, 30.5.2014; GEODETSKE STORITVE IN PRAVNO SVETOVANJE GEOVIN, VINKO STROPNIK S.P., TRG MLADOSTI 6, 3320 VELENJE PROGRAMER
PROGRAMER V VISUAL STUDIU, C# - MyŽ; PROGRAMER V VISUAL STUDIU, C#, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.6.2014; NORMA SOFT, RAČUNALNIŠKI INŽENIRING D.O.O. VELENJE, EFENKOVA 61, EFENKOVA CESTA 61, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK V MEDNARODNEM PROMERU - M/Ž; DELO SE OPRAVLJA NA OBMOČJU EU, RAZKLADANJE, NAKLADANJE PO NALOGAH NADREJENEGA, UREJANJE SPREMNE DOKUMENTACIJE, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 5.6.2014; AV-TOPREVOZNIŠTVO IN ORGANIZACIJA PREVOZOV, LESNIKA LJUDMILA S.P., CESTA V GAJ 25,3313 POLZELA
MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA
MONTER V AVSTRIJI - M/Ž; MONTAŽA OKEN, VRAT IN STEKLENIH FASAD, NEDOLOČEN ČAS, 4.6.2014; CELOTNE INFORMACIJSKE REŠITVE, PARKETARSTVO, ALEKSANDER LESJAK S.P., PONGRAC 101 C, 3302 GRIŽE MONTER KMETIJSKIH, INDUSTRIJSKIH IN DRUGIH STROJEV
SERVISER, MONTER - M/Ž; SERVISIRANJE IN MONTAŽA STROJEV V MESNI INDUSTRIJI, NEDOLOČEN ČAS, 9.6.2014; KROIS IN SINOVI, ZASTOPSTVA, TRGOVINA IN SERVIS, D.O.O., CELJSKA CESTA 8, 3310 ŽALEC ZIDAR
ZIDAR - GRADBENIK - M/Ž; ZIDANJE TER DRUGA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2014; POKER, IZDELOVANJE DELOVNIH ZAŠČITNIH OBLAČIL, SANJA KAJTNA S.P., DOLENJA VAS 170, 3312 PREBOLD RAČUNOVODJA
VODJA FINANC IN RAČUNOVODSTVA - M/Ž; PRIPRAVA IN IZDELAVA LETNEGA POROČILA IN KONSOLIDIRANEGA LETNEGA POROČILA, IZDELAVA OBRAČUNOV POSLOVANJA MESEČNO ZA MATIČNO DRUŽBO IN HČERINSKA PODJETJA TER IZDELAVA KONSOLIDIRANIH BILANC ZA DRUŽBE V SKUPINI, KONTROLA EVIDENC ZA OBRAČUN DDV IN OBRAČUN DDV, KNJIGOVODSTVO OSNOVNIH SREDSTEV IN MATERIALNEGA POSLOVANJA, OBRAČUN PLAČ, SODELOVANJE PRI REVIZIJI POSLOVNIH REZULTATOV DRUŽB, VODENJE ODDELKA RAČUNOVODSTVA, SPREMLJANJE ZAKONODAJE, AŽURIRANJE INTERNIH PRAVIL IN NAVODIL, UPRAVLJANJE DENARNIH SREDSTEV MATIČNE IN ODVISNIH DRUŽB, ZAGOTAVLJANJE TEKOČE LIKVIDNOSTI, ZAGOTAVLJANJE USTREZNIH INSTRUMENTOV ZAVAROVANJA, BONITETNE OCENE KUPCEV IN DOBAVITELJEV, UREJANJE KREDITNEGA IN GARANCIJSKEGA POSLOVANJA, SODELOVANJE Z BANKAMI IN DRUGIMIFINANČNIMI INSTITUCIJAMI, PRIPRAVLJANJE INTERNIH IN EKSTERNIH FINANČNIH POROČIL ZA ZUNANJE IN NOTRANJE POROČANJE, DRUGE NALOGE PO NAVODILIH NADREJENIH IZ OPISA DELOVNEGA MESTA, NEDOLOČEN ČAS, 3.6.2014; ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., CESTA NA LAVO 2 A, 3310 ŽALEC BIOLOGI, BOTANIKI, ZOOLOGI IPD.
MLADI RAZISKOVALEC PRI IZBRANEM MENTORJU -M/Ž - M/Ž; DOKTORSKI ŠTUDIJ NA PODROČJU BIOTEHNOLOGIJE, DOLOČEN ČAS, 42 MESECEV, 14.6.2014; INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE, CESTA ŽALSKEGA TABORA 2, 3310 ŽALEC
KINO
CINEPLE
Spored od 29. 5. do 4. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Godzila - akcijski, znanstvena fantastika, 3D od četrtka do srede: 18.20 Godzila - akcijski, znanstvena fantastika
od četrtka do srede: 17.30 petek, sobota: 17.30, 22.30 Grace Monaška - biografska drama
četrtek, petek: 16.05, 18.15 sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.05, 18.20 Hiša velikega čarodeja - animirana družinska pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 16.30 sobota, nedelja: 14.00, 15.00, 15.50, 16.30
Hiša velikega čarodeja - animirana družinska pustolovščina, 3D
četrtek: 15.10, 16.20
petek, ponedeljek, torek, sreda:
15.30, 16.20
sobota, nedelja: 13.50, 15.30, 16.20
Maščevanje v visokih petah
- komedija
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.40 petek, sobota: 20.40, 22.50 Možje X: Dnevi prihodnje preteklosti - domišljijska akcija, triler
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.00 petek, sobota: 18.00, 20.00, 22.35
Na robu jutrišnjega dne -znanstvenofantastični triler od četrtka do srede: 17.40, 21.00
Na robu jutrišnjega dne -znanstvenofantastični triler, 3D
od četrtka do srede: 15.40, 18.10, 20.30
Rio 2 - animirani, 3D sobota, nedelja: 14.10 Rio 2 - animirani sobota, nedelja: 14.20 Seks na eks - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.00 petek, sobota: 19.00, 22.20 Sosedi - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.05, 20.10 petek, sobota: 18.05, 20.10, 22.45
Tisti čudni občutek - komedija,
romantični
od četrtka do srede: 16.45 Trd oreh - animirana komična pustolovščina sobota, nedelja: 14.15 Zlohotnica - akcijska pustolovska drama, 3D četrtek: 16.55, 19.00 od petka do srede: 17.15, 19.15, 21.15
Zlohotnica - akcijska pustolovska drama
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 20.20 petek: 16.00, 20.20, 22.15 sobota: 13.40, 16.00, 20.20, 22.15
nedelja: 13.40, 16.00, 20.20

metropol
ČETRTEK, PETEK, SOBOTA in
NEDELJA
20.00 Poti - drama
SREDA
18.00 in 20.00 Otroci iz socialističnega bloka - predpremiera
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Sosedi - komedija 18.30 Oto nosorog - družinska animirana komedija, sinh. 20.15 Ničelni teorem - fantazijska ZF drama
20.30 Na robu jutrišnjega dne
- akcijski triler, 3D SOBOTA
18.00 Oto nosorog - družinska animirana komedija, sinh..
19.30 Sosedi - komedija 20.00 Ničelni teorem - fantazijska ZF drama
21.15 Na robu jutrišnjega dne
-	akcijski triler NEDELJA
16.00 Oto nosorog - družinska animirana komedija, sinh.. 18.00 Na robu jutrišnjega dne
-	akcijski triler, 3D
19.00 Ničelni teorem - fantazijska ZF drama 20.30 Sosedi - komedija PONEDELJEK
20.00 Jej, spi, umri - drama
PRIREDITVE
ČETRTEK, 29. 5.
17.00 Pokrajinski muzej Celje
Kulturnozgodovinska zbirka
javno vodstvo
17.00 Dom kulture Svoboda Griže
Vrtec Griže
odprtje likovne razstave s kulturnim programom 17.00 Športna dvorana Polzela Šola pleše in poje
17.00 Osrednja knjižnica Celje
Dušan Rutar: predavanje o filmski vzgoji
18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Absolventski nastop učencev zaključnih letnikov
18.00 Stara grofija, pod Celjskim stropom
35 let Celjskega okteta
koncert
18.30 Lapidarij Osrednje knjižnice Celje
Koncert Glasbene šole Celje ob 20. obletnici Univerze za tretje življenjsko obdobje
koncentrira Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje s solisti; gost: Oto Pestner
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Srednjesavinjsko narečje v Slovenskem lingvističnem atlasu (SLA)
predstavitev dr. Tjaše Jakop
19.00 Dom kulture Velenje
35 let Rudarskega okteta Velenje
koncert
19.00 Galerija Velenje_
Inventura
odprtje razstave dijakov Umetniške gimnazije Velenje - likovna smer
19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert dijakov
vzporednega
izobraževanja
20.00 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam
PETEK, 30. 5.
13.00 Razstavišče Gorenje
Peter Petrovič in Oskar Sovinc
odprtje razstave ob 70-letnici razstavljavcev in nekdanjih sodelavcev Gorenja 16.00 do 23.00 Osrednja knjižnica Celje
Rokoart - festival vseustvarjalnosti
brezplačne ustvarjalne delavnice in drugi družabni dogodki
18.00 Titov trg Velenje_
Dan prijateljskega mesta Split
nastopilo bo Kulturno-umetniško društvo Filipa Devica iz Splita
19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Nastop učencev harmonike
VODNIK
29
19.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Območna revija odraslih pevskih zborov
19.30 Občinsko dvorišče Laško
Laška pihalna godba z gosti - godbo iz Pliezhausna
spomladanski koncert
19.30 Narodni dom Celje
Mešani pevski zbor Cetisa Celje
letni koncert ob 35-letnici delovanja
20.00 Terasa Hotela Evropa Celje Glasbeni večer
Tanja Ravljen, vokal; Leon Firšt, kitara; Miha Strniša, akordeon; Miha Firšt, kontrabas
20.00 Drešinja vas
Pevski zbori KS Petrovče
združeni koncert
osrednja Knjižnica
Celje
oddelek Glasba-Film Četrtek, 29. maja, ob 17. uri
Dušan Rutar: predavanje o filmski vzgoji Vstop prost. Več info na tel. 03 426 17 05
lapidarij knjižnice Četrtek, 29. maja, ob 18.30
Letni koncert Glasbene šole Celje ob 20. obletnici Univerze za tretje življenjsko obdobje; Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje s solisti
V	primeru slabega vremena bo koncert v Narodnem domu. Vstop prost. Več info na tel. 03 426 17 61
Petek, 30. maja, od 16. do 23. ure in sobota, 31. maja, od 10. do 13. ure
FESTIVAL VSEUSTVARJALNOSTI - ROKOART (ustvarjalci iz različnih panog, brezplačne ustvarjalne delavnice in drugi družabni dogodki, množično spuščanje ladjic želja po reki in vročih balonov v zrak, bruhalci ognja, ulični umetniki, diskoteka na prostem ... V primeru slabega vremena dogodka odpadeta.
V	sodelovanju: Osrednja knjižnica Celje, Atelje Moč svetlobe, JZ Socio.
Vstop prost. Več info na tel. 03 426 17 61 ali 031 318 070
Knjižnica pri Mišku Knjižku Sreda, 4. junija, ob 17. uri
Gledališka predstava: RDEČA KAPICA
Vrtec Zarja - starši otrok enote Iskrica z Majdo Krpan in Ksenijo
Leskovšek
Vstop prost. Več info na tel. 03 426 17 66
kavarna
Sreda, 4. junija, ob 19. uri
Glasbena šola GVIDO iz Žalca se predstavi.
Program bo sestavljen iz skladb, ki so jih učenci predelali v
iztekajočem se šolskem letu.
Vstop prost. Več info na tel. 03 426 17 61
kavarna
Četrtek, 5. junija, ob 19. uri
Četrtkov kavarniški večer
Džez trio New Hopes (Ladislav Rebrek, Marko Petrušič, Enos Kuegler)
Program vsebuje dela najbolj znanih ustvarjalcev v zgodovini te glasbene zvrsti. Avtorji, kot so Duke Ellington, Miles Davis, Charlie Parker, Count Basie in Jobim so nepogrešljiv del vseh koncertov in festivalov v svetu džeza. Trio New Hopes izvaja njihova dela v svojih aranžmajih ali v popolnoma originalni izvedbi. Vstop prost. Več info na tel. 03 426 17 61
II. nadstropje knjižnice Od 5. do 30. junija
Razstava raziskovalnih nalog projekta Mladi za Celje 2014 V sodelovanju s Komisijo Mladi za Celje pri Mestni občini Celje Vstop prost. Več info na tel. 03 426 17 36
20.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje
Nastop APZ Rista Savina Žalec
20.00 Dom krajanov in gasilcev Sladka Gora
Literarni večer v spomin na Aloisa Hergoutha
20.00 Cerkev Lurd pri Rimskih Toplicah
Janja Brlec, citre in Peter Napret, violina
glasbeni večer
SOBOTA, 31. 5.
10.00 do 13.00 Osrednja knjižnica Celje Rokoart - festival vseustvarjalnosti
10.30 Občinsko dvorišče Laško
Laško z godbami
srečanje godb na mestnih ulicah
10.00 in 17.00 SLG Celje
Frane Milčinski Ježek: Zvezdica Zaspanka
abonmajček dopoldanski in popoldanski
19.30 Celjska kulturnica
S pesmijo od obale do Mure
letni koncert Celjskega pevskega društva
19.30 Osnovna šola Rečica ob Savinji
Recital samospevov in arij
Petra Turk Rupreht, sopran; Sergej Rupreht, tenor in Mateja Pleteršek, klavir
20.00 Dom kulture Velenje
Filip Gavranovič kvartet
koncert
21.00 Vodni stolp Celje_
Carpe Diem, Flapjack, Jackson
zaključni koncert meseca mladih
NEDELJA, 1. 6.
10.00 Mestna plaža Celje
Odprtje nove sezone na Mestni plaži
ekipa Top DJ z glasbo za vse okuse
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Skupina Freeflight
koncert iz sklopa Večeri v atriju
20.30 Vodni stolp Celje_
Feel the Phil Collins tribute show
koncert
PONEDELJEK, 2. 6.
16.30 in 18.00 Dom kulture Velenje
Podelitev predšolske bralne značke
17.00 Vila Bianca Velenje
Oskar Sovinc in Peter Petrovič
odprtje razstave
17.00 in 19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
2. in 3. absolventski nastop učencev zaključnih letnikov
TOREK, 3. 6.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
predstavitev obrtnika frizerja Avgusta Čatoriča
17.00 Celjski dom_
Pojmo, prijatelji
regijska revija upokojenskih zborov
17.00 in 19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
4. in 5. absolventski nastop učencev zaključnih letnikov
18.00 Mestna plaža Celje
Ustvarjalna delavnica
ustvarjanje z različnimi materiali ob pomoči animatorke
19.30 Glasbena šola Velenje
Večer tolkalcev
tradicionalni nastop oddelka za tolkala
20.30 Vodni stolp Celje_
Celjani Celjanom
koncert pevskega društva Komorni moški zbor Celje
SREDA, 4. 6.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Rdeča kapica
gledališka predstava; gostuje Vrtec Zarja
17.00 Narodni dom Celje
Pevski zbori OŠ Frana Krajnca Celje in vokalne skupine
letni koncert
17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Brina Gabrovec in Vanessa Vrečič
recital citrark
19.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje
Motoristov dnevnik
odprtje fotografske razstave Brigite Kokič
19.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Predstavitev Glasbene šole Gvido iz Žalca
19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Iza Štih
recital flavtistke
Društva vabijo
ČETRTEK, 29. 5.
17.00 Letno telovadišče
Športnega društva Gaberje
Celje_
Cicibanijada
tradicionalno srečanje predšolskih otrok v spretnostnem poligonu
PETEK, 30. 5.
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev
SOBOTA, 31. 5.
8.00 Ploščad centra Nova Velenje Kmečka tržnica
9.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
9.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo
knjižni sejem
9.00 do 15.00 Mestna knjižnica Velenje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
sejem rabljenih knjig
15.30 Vila Mojca Velenje Ta veseli dan
otroški živ žav; glasbeni gost, ustvarjalnice, menjava igrač
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev
NEDELJA, 1. 6.
10.00 do 18.00 Grad Podsreda Festival ekološke hrane - ekološka tržnica
13.30 Dom krajanov in gasilcev Sladka Gora
Šaljive kmečke igre na Sladki Gori
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje
Ptički in ptičje škatlice
ponirkove otroške delavnice
PONEDELJEK, 2. 6.
14.00 Mladinski center Velenje Inkubus
popoldanski mladinski center
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Ajurveda - starodavno znanje za boljše počutje sodobnega človeka
predava dr. Neena Jos
20.00 Narodni dom Celje Besede miru: Prem Rawat
video prireditev
TOREK, 3. 6.
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_
Ezoteričen pogled na trenutno situacijo v svetu
predava Aristid Havliček - Tili
Dobrodelne prireditve
PETEK, 30. 5.
20.30 Top fit Celje_
Dobrodelna športna modna revija znamke And by Andraž
zbrana sredstva bodo namenjena za nakup šolskih potrebščin za osnovnošolske otroke iz socialno ogroženih družin iz Celja
SOBOTA, 31. 5.
20.00 Dvorana Centra Nova Velenje
Dobrodelni koncert Leo kluba Velenje
nastop glasbenikov različnih žanrov iz Velenja in okolice
TOREK, 3. 6.
20.00 Mestni kino Metropol Alfa samica s Polono Požgan
monokomedija; izkupiček od prodaje kart je namenjen fundaciji Utrip humanosti
Razstave
razstava Branko, 70 let, 214 cm, do 16. 6.
Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12.
Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvorec: razstava Francija Černelča Friderik in Veronika, ujeti mit v steklu, do 30. 6.
Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje: mednarodna skupinska razstava Politics Within, do 8. 6.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 31. 5.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava Umetniki za Karitas - priložnost za postno žrtev, do 31. 5.
Osrednja knjižnica Celje: razstava fotografij zahodne Sahare: Barva peska, do 15. 6.
Galerija Plevnik - Kronko-wska Celje: fotografska razstava Fokus v prerezu, do 24. 5.
Galerija AQ Celje: razstava Jožeta Suhadolnika, do 11. 6.
Galerija Mercator centra Celje: razstava likovnih del članov celjskih likovnikov, sekcije Kulturno prosvetnega društva Svoboda Celje, do 11. 6.
Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica
Galerija Železarskega muzeja Teharje: pregledna razstava fotografij Fotografskega društva Celje, do 3. 6.
Galerija Kulturnega centra Laško: razstava likovnih del ljubiteljskih likovnikov iz Laškega, do 30. 6.
Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Tatjane Hren, do 30. 9^
Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generaliča in Zlatka Ko-lareka, Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica
Medobčinska splošna knjižnica Žalec: razstava fotografij Francija Horvata, Utrinki, do 31. 5.
Galerija Velenje: razstava Irene Romih, do 24. 5.
lje: razstava slik Fedorja Žigona Moja Ljubljana, do 3. 6.
Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava akademske slikarke Barbare Jurkovšek, do 2.6.;
Največ informacij s Celjskega
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
Preberite aktualno ponudbo!
■s
Obnova lesenih delov kuhinje -
Z nekaj preprostimi posegi, lahko poskrbite, da bo vaša kuhinja zasijala v Čisto drugačni barvi. Z zamenjavo ročajev ter barvanjem vrat kuhinjskih omaric lahko poskrbite za čisto nov, svež in mladosten videz vaše stare kuhinje.
vodni ali oljni osnovi ter kakšen je pravilen postopek nanašanja barve.
Vratca in sprednjih strani predalnikov ni priporočljivo barvati kar na omarah - če je le možno, jih s pomočjo izvijača odstranite, sicer pa poskrbite za dobro zaščito delov, ki jih ne želite barvati. Ko vratca snemate, si sproti zabeležite, od kod ste jih sneli - četudi imate več enakih omaric, vratca ne bodo pristajala na katero koli, saj so se z leti uporabe že nekoliko prilagodila točno določeni omarici.
Preden se lotite barvanja, se za delo dobro pripravite in o vsem pozanimajte. Vrata omarice s pomočjo izvijača snemite in odnesite s seboj v trgovino za mojstre, kjer se s svetovalci pogovorite o tem, s kakšnim materialom imate opravka in kaj potrebujete za barvanje. Zlasti pomembno se je posvetovati o tem, kakšno vrsto barve je najbolje uporabiti (akrilno ali drugo) v primeru, ko so vaše sedanje omarice temne, želite pa si svetlih - neprijetno bi biio, če bi se sledovi stare barve poznali skozi novo. Svetujejo naj vam glede tega, ali naj bo barva na
S finim smirkovim papirjem ročno ali s pomočjo brusilnika prebrusite vratca. Najbolje je, da to opravite na prostem, saj bo sicer kar nekaj prahu.
Preden se lotiti barvanja
Odstranite vse ročaje, nato vratca dobro očistite s sredstvom, ki odstranjuje umazanijo in maščobo.
Prepričajte se, da je barva dobro premešana, saj ne želite razlik v odtenkih ali trdnih koščkov. Najprej se lotite barvanja največjih vrat, saj se bodo ta dlje časa sušila, preden jih boste lahko obrnili in prebarvali še z druge strani oziroma nanesli drugi sloj barve. Najbolje je, da omarice prebarvate z dvema tankima slojema barve ali celo tremi.
Barva se mora popolnoma posušiti, kar lahko traja kar dolgo, zato poskrbite, da bo prostor dobro prezračen oziroma se barvanja lotite zunaj.
Ko je barva suha, omarice pravilno spet sestavite.
V kolikor vratc ne želite brusiti oziroma je barva izjemno trdovratna, uporabite sredstvo za odstranjevanje barve, ki bo iz stare barve odstranil zgornjo plast s sijajem in omogočil novi barvi, da se dobro prime.
Preden se lotite barvanja, preizkusite novo barvo na zadnji strani izbranih vratc - bolje se je vnaprej prepričati, ali je barva ustreznega odtenka in ali za seboj pušča sledi čopiča, ki se prehitro suši.
g® Če želite oglaševati
\	v rubriki
TaD) Vsi naši mojstri, JM pokličite:
-^031 692-860

v

Nega lesenega pohištva_
Lesenemu pohištvu lahko z malo previdnosti In nege podaljšate življenjsko dobo oziroma negovan videz.
Pazite, da lesenega pohištva ne postavite ob radiator in poskrbite, da ni izpostavljeno neposrednim sončnim žarkom. Tako boste preprečili bledenje barv.
Prostor, v katerem imate pohištvo, ne sme bit: prevlažen ali presuh, saj se les, podobno kot naša koža, razteza in širi, to pa lahko povzroči razpoke v laku, ki se sčasoma razširijo.
Leseno pohištvo čistite z nežnimi čistili in vodo. Z vlažno krpo obrišite prah, pred
čiščenjem pa na delčku lesa, ki ni viden očem, preverite, Če je čistilo preveč agresivno in škoduje lesu ali laku.
Če je madež zasušen, ga poskusite odstraniti z lepenko. Za odstranitev takih madežev je primerno tudi prevreto laneno olje, ki ga vtrete v madež.
Za čiščenje pohištva lahko uporabite tudi sestavine iz domače kuhinje. Mešanica olivnega olja in limoninega soka (v manjši količini) bo pohištvo očistila in zaščitila.

VSI NAŠI MOJSTRI
31
■ STIIJEPIISIIH
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
gsm:
041741094
uiimstrojepLastika.sL
ASFALT
Abfalt KOVAČ □.□.□.. Planina pri Sevnice 47 A.
3285 PLANINA PHI SEVNICI
+38 B 3 7491 031 +38 G 3 7481 033 A5FALT.K0 VAC@SiO L.N ET
r Specialist za strehe ž	e 30 let! ^
fflfTMKO JflK. IftP 7(1 tfTPfTf?1 GSM: (Ml Ml ?35	fc Strain Md ^B^M^ Metalko lux Jgk
flWGITABJCAALpL.PraJiutjv.iS7.3J3QSM.rt	
Te[:(mE23 385;esni:0513S4 391	
	
^w w w.str eh a - m eta 1 ko. s i	Streha več generacij^
FVe, alu in lesena okna, vhodna in dvižna garažna vrata, | zimski vrtovi, vse vrste senčil, notranja vrata, vodovod in ogrevanje, siikopieskarstvo, obnova dama, obnova kopalnic
-lo% otvoritveni popust na pvc okna
031 78 60 70 | 031 311 640 | info@harmonijadoma.si
tfü&l
^OPRALNI«
<U '
H		m	m	m	-'I
LJ		■5		_	J
zl/fstobe: imMiimm

SVHjg<J EER-VK gLjjCpA
Td- o? 1 m om j
Ui. M. (jrevcnjnrotih t Nm vas, WOO Celje
"OLJNI SERVIS TBcrntNlH IN USNJENIH OKLACIL
DELCVM ČAS: (Wv - eefr.: «tJU<r 1^.««, sob: od t. do-art

Anton Ravničan s.p.
TRŽNICA ZREČE, Cesta na Roglo 11 J, tel, 03 752 04 96 fax: 03 752 04 97, GSM, 041 856 575
<PTIKK
ESTRANKE V OPTIKI TEKAM VAM NUDIMO:
■	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
-	KVALITFTNA STEKLA fN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
■	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
-	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
■	SONČNA OČALA PRIZNANIH PFMIZVAJULCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013. 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00. Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od B.00-18.00, sobota Od 8.00-12,00 ^p
* 10% popust* Ob nakupu
* KoreKcijshifi in sončnih očal
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Ka lo b je-Sen tj u r-Cei j e Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64

PRI ÜREDin/l GßOßOI/, DELO BR£2PWCfl/0.'
DNSTALAOJEVERHOVŠEK
|gQanai
Z vami že 20 LET.
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
Lm. Piožlnska vas M/d, Štore, gsm: 041 GB2 9D7
Kupon za 25 ElffiOV
Pri naročilu itoritei/ nad 500 evrov
d o m o f i n a I
GSM: 041 756 668 ~ .............."
-tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK ^o
2 m strešnih cevi Mm PODARIMO
pri zamenjavi strešne kritine.
Prehransko dopolnilo
pomaga pri prehladih in obolenjih dihal, ima baktericidni učinek, ugodno vpliva na prebavo,.
FITSX d.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana ; www.centerzdravja.net; proctaja@centeridravja.riat; tel. 01/568 40 91
PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED
SERVIS VOZIL
POPRAVILO IN ZAMENJAVA IZPUŠNIH SISTEMOV
VULKANIZACIJA
K-
Bojan Kovač. s.p. Cesta v Debra 1 3270 Laško 040 22 30 95, 03/ 734 26 61
20 % POPUST
NA SERVIS VOZILA
OGRAJE KOCEVAR
www.ograje.com «080 23 02
Ograje Hočevar d,o.o. Tovarniška 11 c, 3312 Prebold +386 (0)51 624 207
Ji
i
Lepota varnosti. ^
i.

32
ZANIMIVOSTI
Nekoč štafeta mladosti, danes modrosti
Šaleški študenti s štafeto modrosti letos že osmič povezovali in širili solidarnost
Nekoč je 25. maj zaznamovala štafeta mladosti, s katero se je takratna mladina poklonila Titu, to je bil tudi dan za veselje in druženje. Slednjega nekaj desetletij kasneje ne manjka v Velenju, kjer so si zamislili štafeto modrosti.
Šaleški študentski klub vsako leto maja pripravi Dneve mladih in kulture, večtedenski sklop kul-turno-družabnega dogajanja, namenjenega mladim. Tudi letos, že sedmo leto zapored, so študenti iz Kumrovca v atrij Velenjskega gradu na predvečer dneva mladosti prinesli štafeto modrosti. Ideja sega v čas nekdanje Jugoslavije, ko so mladi na dan mladosti skozi večja mesta ponesli Titovo štafeto. Čeprav njena moderna različica nima političnega pridiha, so za začetek šaleški študenti vseeno izbrali Titov rojstni kraj Kumrovec, od koder so 5. maja 1957 mladi proti Beogradu ponesli prvo štafeto mladosti.
96 kilometrov preteklo 20 tekačev
Štafeta modrosti je danes simbol združevanja in solidarnosti, saj študenti želijo z njo povezovati mlade. To je članom Šaleškega študentskega kluba tudi letos uspelo, saj so se pri predaji štafete povezali s štirimi študentski-
mi klubi, katerih člani so pretekli vsak del poti. Velenjska študenta politologije Primož Pergovnik in agronomije Gal Oblišar sta s štafeto začela teči v Titovi rodni vasi, v Podčetrtku pa so jo prevzeli tekači Kluba študentov Šmarske regije in Obsotelja. Ti so jo v Šmarju pri Jelšah predali Študentskemu klubu mladih Šentjur, v središču Spodnje Savinjske doline so jo sprejeli tekači Študentskega kluba Žalec in v Šmartnem ob Paki Klub študentov šmarške fare. Člani Šaleškega študentskega kluba pravijo, da mladi premorejo dovolj modrosti, da znajo gledati kritično na stare čase in seveda prepoznati tudi nekatere vrednote tega časa. Od tod tudi izvira ime - štafeta modrosti.
Teme izbirajo racionalno
Kritično ost, uperjeno v aktualno družbeno dogajanje, šaleški študentje že vse od leta 1975 predstavljajo v literarni reviji Racionalno izbrane teme - RlT. Letošnjo številko so predstavili na večer pred dnevom mladosti, potem ko so v atrij Velenjskega gradu prinesli štafeto modrosti. Urednik Matevž Vogrinec, študent sociologije kulture, pravi, da je v tokratni številki pestra bera najrazličnejših
Na slabih sto kilometrov dolgi poti so šaleškim študentom pri prenašanju štafete letos pomagali štirje študentski klubi - Šmar-skega in Obsotelja, Šentjurja, Žalca in Šmartnega ob Paki, kjer je tudi nastala fotografija predaje. Pred leti je štafeto izdelal eden izmed članov Šaleškega študentskega kluba.
prispevkov. Študenti namreč pišejo o temah, ki jih najbolje poznajo, pa naj gre za njihove konjičke ali študij, v prvi vrsti pa prevladujejo družbeno angažirana besedila.
Šaleški študenti, ki sicer mesečno ustvarjajo tudi digitalno revijo Skovik, so se letos predvsem razpisali o vlogi volitev, volilni pravici in Evropski uniji. Članki med
drugim govorijo tudi o dogajanju v Ruandi, feminizmu in nenazadnje o perečem romskem vprašanju.
ŠPELA OŽIR Foto: ŠŠK
FOTO TEDNA
Hladnokrvni navijači
Foto: GrupA
Želodec, ki je kot dekle
stran 36
V poplavah nemočne živali
stran 51
PORTRET
Cvetličarkina zmaga na prazniku cvetja
Brigita Klinar slavila na mednarodnem tekmovanju floristov v Splitu
»Če pri delu uživaš, ga dobro opraviš. Na tekmovanjih ni časa, da bi razmišljal, si pripravil skico in se šele potem lotil dela. Je kot v cvetličarni, ko stranka pričakuje, da ji boš šopek izdelal čim prej. Najbolj pomembne so seveda priprave, ki morajo biti res temeljite.«
Za Brigito Klinar z Rečice ob Savinji so letošnji prvomajski prazniki minevali v znamenju priprav na 39. praznik cvetja v Splitu. Na priporočilo predsednika sekcije slovenskih cvetličarjev in mednarodnega sodnika na tekmovanjih floristov Simona Ogrizka iz Velenja so jo namreč povabili v družbo osmih že preizkušenih in uveljavljenih floristov s Hrvaške, iz Velike Britanije in Italije. Dneve priprav doma in zatem skupaj s pomočnico Tejo Prašnikar ter mentorico Ano Sotošek in somentorico Mojco Sodin v kletnih prostorih znamenite Dioklecijanove palače je na tekmovanju kot najmlajša, edina kot dijakinja, kronala z zmago.
Vse ekipe so morale izdelati po tri izdelke: poročni šopek, fantazijsko in namizno dekoracijo. In če so Celjani o izdelavi poročnega šopka in namizne dekoracije lahko razmišljali že doma in se na tekmovanje pripravili tako, da so s seboj v Split odpeljali tudi osnovne konstrukcije, so morali v okviru teme presenečenja vsi tekmovalci uporabiti povsem enak material. Kakšen bo, so videli šele, ko se je tekmovanje začelo. In prav pri tem je morda Brigi-ta najmočnejša, saj kot sama pravi, najraje izdeluje prav fantazijske dekoracije. »Zelo rada listam po različnih revijah, ideje iščem povsod,« pravi in dodaja, da pa zgolj ideje niso dovolj, ampak je treba tudi veliko znanja. Tudi zato namerava po maturi še študirati, že zdaj pa ve, da hoče življenje preživeti med rožami.
Cvetličarka bom. In pika.
Brigita je lani junija končala triletno šolanje za cvetličarko, od septembra pa ga nadaljuje po programu 3+2 za hortikul-turnega tehnika v Šoli za hor-tikulturo in vizualne umetnosti Celje. »Že v osnovni šoli sem rada ustvarjala, rada sem risala, blizu mi je umetnost,« se nasmeje, ko razlaga, da zato odločitev za poklic res ni bila težka. »Upam, da bom nekoč imela svojo cvetličarno,« pogleda v prihodnost in prav zažari, ko opisuje, kako prijetno je bilo lani, ko je pol leta preživela na delovni praksi v velenjski cvetličarni Cvet. »Šef
Takole je v šolski učilnici za praktičen pouk začel nastajati šopek presenečenja ...
... in takole je izgledal, tik preden je bila Brigita zadovoljna z njim.
mi je pokazal vse in mi dovolil, da sem lahko res vse tudi delala. Še zdaleč ni bilo tako, da bi bila dobra le za metlo in sme-tišnico,« pove, da jo še zdaj ob konicah v cvetličarskem poslu kdaj pokliče na pomoč.
Pomembna je sproščenost
Brigita med dijaki velja za eno tistih, ki je že takoj v prvem letniku presenetila z
izvirnimi idejami in pred 1. novembrom učitelje navdušila z nagrobno dekoracijo. »Osnovno idejo sem črpala iz adventnih venčkov, ki sem jih zelo rada izdelovala, kar še vedno zelo rada počnem,« pove in doda, da je že zelo zgodaj začela tudi tekmovati. Tako je že v drugem letniku, ko se je prvič udeležila šolskega predtekmovanja za sejem Flora, s sošolko zma-
je žal za las zgrešila članstvo v ekipi, a je zato vesela, da bo Slovenijo zastopala v Franciji prav nekdanja dijakinja celjske šole Simona Romih. Z rezultati nekoliko prenovljenega tekmovanja mladih floristov na sejmu Flora je bila spet lahko več kot zadovoljna letos, saj je med tekmovalci do 20 let osvojila prvo mesto, v kategoriji do 25 let pa je bila druga. Vmes je sodelovala še na nekaterih drugih tekmovanjih, med katerimi izpostavlja zlasti »domače« v mozirskem Savinjskem gaju in bližnjem Arboretumu Volčji Potok.
»Ob tem je v cvetličarnah tudi veliko čiščenja in pospravljanja,« se nasmeje Bri-gita, ki ob tem opozori, da je v cvetličarstvu trenutno zelo v ospredju uporaba čim več naravnih materialov. »Ob cvetju uporabljamo ogromno tistega, kar naberemo med sprehodom v naravi. Prav pridejo vsak kamen, veja, odmrle korenine ...«
Domača delitev dela
Brigitina roka se že nekaj let pozna tudi na domači kmetiji. Z užitkom ureja vrt, zlasti pa skrbi za dekoracijo
»Cvetličar ima vedno premajhen pult. Tudi če kar naprej pospravljaš, izgleda delovna površina razmetano. A tega, da si omejen s prostorom, se hitro navadiš.«
gala. »A potem sem na Flori >zmrznila<. Ni šlo, premagala me je trema, bila sem šele peta ali šesta,« opozori, da je treba biti na tekmovanjih čim bolj sproščen. Lani je na sejmu Flora osvojila drugo mesto, prva šesterica floristov pa se je uvrstila tudi v kvalifikacije za mednarodno srečanje Euro Skils, za katerega se je potem pripravljala vse leto. Na finalu v Ljubljani
Znanja ni nikoli dovolj
Brigita rada dela z vsem cvetjem in na vprašanje, ali ji je kakšna cvetlica še posebej pri srcu, odločno odkima. Je pa res, da se cvetje v šopku različno »obnaša«, da se nekaterih rož cvetličarji izogibajo, ker hitro ovenijo, in da je za šopek priporočljivo izbrati cvetlice z dolgimi in s tankimi stebli, saj jih lahko več povežeš med seboj. Veljajo tudi določena pravila glede razvrščanja cvetlic po oblikah in barvah cvetov, če naj cvetje v vazi dolgo vzdrži, pa je treba biti zelo natančen tudi pri čiščenju in pripravi stebel. Še vedno obstaja tudi seznam, kdaj so katere cvetlice na voljo, a izrazitih sezon v cvetličarstvu že nekaj časa ni več.
A cvetličarstvo ni zgolj izdelava šopkov, poskrbeti je treba tudi za lončnice, urejanje izložb in zavijanje daril. Kar precej dela je tudi z izdelavo različnih dekoracij in aranžmajev, slediti je treba novostim na področjih žalne in poročne floristike.
v hiši. Ob tipičnih prazničnih dekoracijah se pri Klinarjevih tako notranjost spreminja tudi ob neprazničnih dneh. »Vsak mesec je pri nas malo drugače. Prostor lahko spremeniš že s čisto majhnimi posegi,« pove, da ima ustvarjalno žilico po mami, mlajši brat, ki uživa v »šraufanju«, pa se je »vrgel« po očetu. A hkrati priznava, da bi se brez očetove pomoči na marsikaterem tekmovanju doslej slabše odrezala, kot se je. »Zamislim si konstrukcijo, jo izrišem ali le opišem, oče pa je potem tisti, ki jo zvari, izžaga ali navr-ta,« mu je hvaležna, čeprav se doma kdaj tudi pritožuje, ker oče ne naredi vsega po njenih navodilih. Še več, priznava, da so bile doslej prav zaradi njegovega tehničnega znanja vse konstrukcije - bodisi lesene, kovinske, iz stiropo-ra ali kombinacije različnih materialov - tudi stabilne. Kakšno lepotno pomanjkljivost pa je tako ali tako zakrilo cvetje ...
IVANA STAMEJCIC Foto: GrupA
34
INTERVJU
Bosna in Hercegovina bremena obnove ne bo zmogla sama
Ljudje upajo na pomoč tudi, ko novice o katastrofi ne bodo več aktualne
Policijski ataše v BiH Janko Goršek: »Še vedno imam slike prizadetih območjih pred očmi. Ko sem gledal te ljudi ob cesti in reševalce z maskami na obrazih ..., vsepovsod umazanija, prah, smrad ... Sama žalost. Te stvari me ne pustijo hladnega. Ta stik z ljudmi najbolj boli. Takrat krepko potegneš vzporednice s svojim življenjem.«
Slovenski policijski ataše v Bosni in Hercegovini, Celjan Janko Goršek je nedvomno med najbolj zaslužnimi, da je Slovenija tej državi, ki jo je prizadela huda naravna nesreča, pomagala med prvimi. Že v sredo pretekli teden so na slovenskem veleposlaništvu v Sarajevu na podlagi predvidevanj začeli razmišljati, kako bi naša država pomagala BiH v primeru, če bi naravna katastrofa dobila večje razsežnosti, kar se je kasneje tudi uresničilo. Vojaška in policijska helikopterska reševalna ekipa ter ekipe civilne zaščite so bile v tamkajšnji državi že v petek oziroma soboto. Goršek je od prvega dne vpet v dogajanje v BiH in je vseskozi v stiku s slovenskimi reševalci. Zanje pravi, da so pravi junaki. Veliko moči in volje pa v nadaljevanju čaka vse ljudi, ki so jih poplava in plazovi pregnali iz domov. Stanje je zelo resno, poudarja Goršek.
»Po naravi sem optimist, a tokrat odkrito priznam, da je vse, kar sem v zadnjem tednu doživel, pustilo v meni občutek, ko optimistično ne morem več razmišljati. To, kar Bosno in Hercegovino čaka v naslednjih tednih, mesecih in letih, ne vliva optimizma. V Slovenijo sem se vozil skozi Doboj in Maglaj, ki so ju poplava in plazovi najbolj prizadeli. To, kar sem videl, presega vso domišljijo. Doživel sem poplave v Celju in videl posledice plazov v Sloveniji. Ampak, da se lahko zgodi kaj takšnega kot v BiH, si nisem nikoli predstavljal.«
Narava je udarila po ljudeh, ki so že pred tem imeli malo ...
V ljudeh je čutiti žalost in strah. Tudi v tistih, ki jih nesreča ni neposredno prizadela. Njihov strah v sebi skriva pogled v negotovo prihodnost. Najprej so morali poskrbeti za reševanje človeških življenj in za osnovno pomoč, da lahko država vsaj delno deluje. Zdravstveno oskrbo in šolski sistem je bilo treba nekako vrniti v nekakšne normalne tirnice. Vendar je naravna nesreča ponekod uničila vse, šole, bolnišnice, zdravstvene domove, poslovne objekte, tovarne ter velik del cestne in železniške infrastrukture. Tega vsega ni mogoče obnoviti v kratkem. Na nekaterih prizadetih območjih je bila že pred nesrečo brezposelnost od 80- do 90-odsto-tna! To je še dodatna katastrofa. Veliko ljudi je svoje premoženje po vojni ustvarjalo z delom v tujini. V krizi so izgubili službe in se vrnili domov, kjer so zdaj spet izgubili vse. Ti ljudje preprosto nimajo možnosti, da bi stanje sanirali sami ali bi lahko živeli kot doslej.
Bo vsa pomoč, ki zdaj prihaja v njihovo državo zadoščala?
Pomoč prihaja iz celega sveta, ne samo iz Evropske unije ali držav v regiji. Bojim pa se, da bo pomoč prihajala, dokler bodo novice s poplavljenih območjih aktualne. Nato pa bodo ljudje prepuščeni sami sebi.
So to tudi besede ljudi, ki jih je v preteklosti že prizadela vojna?
Da. Veliko se pogovarjam z njimi. Situacijo ocenjujejo realno in
resnično imajo slabe izkušnje s pomočjo. Zavedajo se, da bo pomoč prihajala nekaj tednov, nato pa se bo ustavila in občutek imajo, da bodo takrat sami. To je najhuje. Več tisoč ljudi, ki so jih evakuirali s poplavljenih območij, se ta trenutek morda niti ne zaveda tega, da se na svoje domove ne bodo mogli več vrniti. Sprožilo se je namreč več tisoč tako obsežnih plazov, da so prizadeli celotna naselja. In tla se še vedno niso umirila. Ponekod obnova preprosto ne bo možna, saj so kraji popolnoma spremenjeni. Nikoli več ne bo enako.
Ima BiH sploh možnost, da poskrbi vsaj za te ljudi, ki so ostali brez vsega?
Ne. Glede na razmere, ki jih poznam kot policijski ataše - od sistema državne uprave, pomoči, zaščite in reševanja, do njihovega finančnega stanja - je nemogoče, da sama poskrbi za sanacijo posledic! Kaj šele za pomoč, ki bi lahko prišla do vsakega posameznika. Finančno stanje celotne države je klavrno že nekaj časa. Proračuni kantonov so izpraznjeni. Tisti denar, ki prihaja iz mednarodnega sklada, porabijo za plače v državni upravi in pokojnine, tako da za razvoj zdravstva, šolstva ali drugih temeljnih področij v državi, ne ostane ničesar. Država brez denarne pomoči že prej ne bi preživela, zdaj je to še dvakrat večji problem.
Vi verjamete, da vsa pomoč, ki jo zdaj države pošiljajo v BiH, pride in bo prišla tja, kamor mora?
Verjamem in upam, da bo večina pomoči prišla v prave roke.
Bolj verjamete ali bolj upate?
Če sem iskren ... bolj upam. V prvih dneh poplav so se res pojavile informacije o zlorabah, vendar se je izkazalo, da gre samo za govorice. Definitivno pa se bo zgodilo, da bodo posamezniki poskušali zlorabiti humanitarno pomoč ali nadaljnjo finančno pomoč državi. Sistem v Bosni in Hercegovini namreč ni tak, da bi stoodstotno preprečil možnost zlorabe. Predvidevam, da bi v primeru zaznav o zlorabi pomoči kmalu nadzor nad humanitarno in finančno pomočjo državi uvedli varnostni organi
Evropske unije in Združenih držav Amerike. Odgovor na to, koliko bo tak nadzor uspešen, bo znan že v naslednjih tednih.
Se bo v naslednjih tednih odpravila v BiH še kakšna slovenska ekipa na pomoč? Odpira se novo nevarno poglavje: mine.
Gre za področje dela, ki spada pod Ministrstvo RS za obrambo oziroma Upravo RS za zaščito in reševanje, vendar pa imamo tudi v policiji za to specializirane policiste, in sicer v okviru specialne enote. Takšno pomoč BiH lahko ponudimo, v kolikor bo zanjo zaprosila. Primerno bi bilo, da bi se v Sloveniji zdaj oblikovala posebna skupina teh strokovnjakov, ki bi bila do njihovega zaprosila v pripravljenosti. Toda, šele, ko se bo voda popolnoma umaknila, bodo vidne razsežnosti nevarnosti zaradi min. V Brčkem so prve mine že eksplodirale, a k sreči ni bilo posledic. Mine niso nevarne samo za ljudi, ki se bodo vračali na uničena območja, ampak tudi za tiste, ki bodo odpravljali posledice.
Torej so reševalci tvegali že zdaj.
Seveda. Ampak, tudi če bi danes poslali tja 100 bombnih tehnikov, nihče ne more zagotoviti popolne varnosti.
Kje in kako Slovenija še lahko pomaga?
Poleg pomoči pri iskanju in deak-tiviranju min smo razmišljali tudi, da bi na prizadeta območja poslali dodatno ekipo iz specialne enote policije, s katero bi iskali žrtve. Vem, sliši se kruto in upam, da za to ne bo bo potrebe. Toda nekatere enote se še vedno niso prebile na vsa območja, kjer so pustošili plazovi. Znano pa je, da nekateri starejši niso želeli zapustiti svojih domov. Upam tudi, da število mrtvih ne bo več raslo.
Ali ste tudi v stiku s slovenskimi humanitarnimi organizacijami?
Slovenska Rdeči križ in karitas sta neposredno povezana s tovrstnimi organizacijami v državi prejemnici pomoči, imajo pa možnost, da bi poklicali tudi mene, da. Vedno bom pripravljen preveriti, če je obstajal sum zlorabe te pomoči. Na veleposlaništvu smo se organizirali tako, da svetovalec za ekonomske zadeve ves čas pomaga pri posredovanju pomoči humanitarnih organizacij. Tudi name se še vedno dnevno obračajo z vprašanji o postopkih prevozov zbranih stvari preko carine. Ali pa z vprašanji o
varnih poteh. Včasih pač naredim »več«, kot je v moji pristojnosti, ker pač moraš ravnati kot človek in razmišljati širše. Na primer preveriš in obvestiš ljudi, jih nato pokličeš, če so varno prispeli domov. Za nekoga je to majhna stvar, nekomu pa lahko veliko pomeni.
Omenili ste carino. Bi lahko bila bolj »mehka« pri postopkih carinjenja humanitarne pomoči?
Če me vprašate za osebno mnenje: da, lahko bi bila v teh postopkih bolj popustljiva. Če pa odgovorim kot pooblaščena uradna oseba, moram upoštevati resnične razmere, torej tudi možnost morebitnih zlorab, ki jih carina z nadzorom preprečuje. Težave so bile zato, ker je bosanska carina pravila spremenila prek noči. Ko pa so ta pravila dorekli in jih poslali v vse države, ki so pošiljale pomoč, težav ni bilo več. Vsi so vedeli, kateri mejni prehodi so namenjeni določenim postopkom preverjanja.
Kaj pravzaprav zdaj čaka BiH v prihodnjih tednih?
Pričakujem analize o učinkovitosti koordinacije vseh nalog pomoči in reševanja. Po izkušnjah vem, da bo več kritik kot pa pohval. V državi bodo jeseni parlamentarne volitve, toda politični veljaki zaenkrat te naravne nesreče še niso izkoristili za nabiranje točk. Stanje v BiH je tudi zelo napeto, lahko se ponovijo socialni protesti. Če se jim pridružijo še ljudje, ki so v nesreči izgubili vse, pa ob tem morda še ne bodo dobili pravočasne pomoči, bi to za Bosno in Hercegovino pomenilo visoko oceno tveganja. Gre za predvidevanja, čas pa bo pokazal, kaj se bo zgodilo. To omenjam, ker je socialna stiska teh ljudi res velika. Mlade družine, upokojenci na ulicah prosijo za kos kruha ali liter mleka. Skratka, Bosna in Hercegovina v nobenem primeru tega bremena ne bo zmogla sama.
Kdo je zdaj na preizkušnji?
Vsa Evropska unija, vse države v regiji, ves svet. Lepo je, da pomagajo tudi medijske osebnosti. Ampak če bo ta pomoč samo zdaj, kasneje pa ne več, država ne bo mogla vzpostaviti normalnega načina življenja. Uničena so podjetja, njihovi prostori, transport je nemogoč. Gospodarstvo na prizadetih območjih stoji. Država se trudi, da bi sanirala glavne prometne povezave, da bi vsaj del gospodarstva zaživel, a to ni dovolj. BiH čaka težko obdobje, pomembno za razvoj vse države.
»Priložnost« za slovensko gospodarstvo?
Slovenija ima možnosti in ljudi za obujanje tamkajšnjega gospodarstva in upam, da bodo slovenski gospodarstveniki to pravočasno zaznali. Na slovenskem veleposlaništvu v Sarajevu že razmišljajo o možnem sodelovanju na tej ravni, ob tem upoštevajo tudi konkretne potrebe in informacije s terena. Kakorkoli se sliši, a to je izziv za poslovno sodelovanje z BiH. Toda kmalu bo zelo dolga vrsta interesentov. Vprašanje je le, katera država bo prva v vrsti in katera zadnja.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
»Člani posadk slovenske policije, vojske in civilne zaščite, ki so reševali, so za ljudi v Bosni in Hercegovini pravi junaki in heroji. Upam si trditi, da si je Slovenija povrnila zaupanje, ki smo ga v zadnjih letih izgubili zaradi dogajanja v slovenskih gradbenih podjetjih. Kredi-bilnost, ki smo si jo s tem zapravili, smo zdaj zaradi ljudi, ki so pomagali, dobili nazaj. Težko, da bi komurkoli iz politike to uspelo v nekaj letih.«
POTOPIS
35
Janez Vedenik - avtor potopisa, je danes upokojenec, pred tem je bil dolgoletni novinar, tudi v naši medijski hiši, aktiven tekač, v preboldski knjižnici še vedno povezuje debatne večere z znanimi Slovenci. V BiH se je odpravil z enim izmed tovornjakov, ki je na poplavljena območja odpeljal humanitarno pomoč.
Ulice, potem ko je voda že malce upadla.
Pred desetimi dnevi tu še ni bilo jezera.
Ko podivjana narava združi najhujše sovražnike
V poplavljeni Bosni in Hercegovini - Usode, ki jih ne znajo opisati niti filmski scenaristi
Katastrofalne poplave so poenotile Balkan. Administrativni ukrepi zavirajo učinkovitost pomoči. Samo v Bosni in Hercegovini je dom izgubilo milijon ljudi. Slovencem so hvaležni za vso pomoč. O tem in o Savi in Drini, ki sta prestopili bregove, da bi združevali sprte narode, ter o svojih usodah so nam pripovedovali v Brčkem in okolici ...
Katastrofalne poplave, ki so prizadeta območja. Zdaj bodo
prizadele Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Hrvaško, so nekaj tako grozljivega, da se jih z besedami skoraj ne da opisati. Po eni strani mi je po svoje žal, da sem marsikaj od tega tudi videl. Iz Slovenije prihaja redna pomoč na prizadeta območja. Med prevozniki je tudi podjetje Ferdinanda Ogradija Aku Fer Logistik iz Prebolda. Z voznikom tovornjaka Nihadom Suljanovičem sva v treh dneh videla vso apokalipso, ki je ne zmorejo na filmskih platnih pričarati niti najuspešnejši hollywoodski scenaristi. Grozljivo je bilo videti poplavljena področja okrog Brčkega, kamor je bila namenjena hrana, ki so jo zbrali člani bosanskega humanitarnega društva Merha-met iz Ljubljane. A ne mislite, da darilne pakete prinašajo le Bosanci, ki živijo v Sloveniji! Množično se jim pridružujejo tudi Slovenci. Tako zelo, da že primanjkuje skladišč. Eno so uredili tudi v prostorih avto-prevozniške družbe, tovornjaki pa so kar naprej na poti na
vozili tudi iz Švice in Avstrije, kjer je pripravljenost za pomoč tudi zelo velika.
Spregovorili so o svoji stiski
Do Bosanskega Broda sva prispela v petih urah, od tam pa je že bilo težje. Blato na cestah, ki jih na nekaterih odsekih vozniki lahko le slutijo, ne pa tudi vidijo, da po njih res vozijo, deroče, a tudi stoječe vode pred nami, levo in desno ob nas, do kamor nese oko, pa najedajo živce tovor-njakarjev, a večina težave hladnokrvno premaguje. Zastojev pravzaprav niti ni. Človeka iz tira bolj spravi nerazumljivo obnašanje carinskih organov. Voznik Nihad s sabo ni imel izjave ljubljanske humanitarne fundacije, kakšna je vrednost pomoči, ki jo je pripeljal. Ves dan je trajalo, da jim je to izjavo uspelo dobiti iz Ljubljane, med tem pa je bil tovornjak poln hrane, na katero so čakali ubogi domačini, kot v posmeh njihovim obupanim
Marsikje v skladiščih primanjkuje prostora, zato pomoč odlagajo tudi na manj primernih mestih.
očem in mislim. Še oblasti se jim ni ljubilo več kritizirati. So se pa nekateri razgovorili, ko so opisovali svojo stisko.
Mislim, da so si na nek način celo razbremenili dušo, ko so se lahko zaupali tujcu. Koža se mi je naježila, ko sem poslušal Safeta Bečiroviča. Dobrih štirideset let ima. Dolga leta je garal v tujini, nekaj let tudi v Sloveniji, da si je lahko potem v BiH zgradil hišo. Dom, ki ga danes nima več. Dobesedno zalilo mu ga je, ker je bila hiša pritlična. Niti dimnika ni več mogoče videti. In s hišo vred mu je voda vzela tudi vse, kar je imel v njej. Pred mano je stal le v trenirki in japonkah. Iztegnil je roke predse in mi izdavil, da je to vse, kar mu je še ostalo. No, še nekaj denarja je imel v hlačnih žepih. Ni edini s takšno usodo.
Zavitek čokolade in škatla napolitank
Milijon ljudi v BiH je zapustilo svoje domove. Milijon tragičnih zgodb bi lahko poslušali in milijone črnih misli bi lahko uboge ljudi še bolj spreletavalo, če v ozadju ne bi bilo vsaj malce optimizma, ki na žalost izvira še iz časov, ko je po nesrečni deželi divjala krvava vojna. Žalosten in mučen je bil prizor, ko je mati z otrokom v naročju stala pred našim tovornjakom in čakala na nekaj hrane, ki je zaradi okorele administracije še niso mogli raztovoriti. Mislim, da še nikomur v življenju nisem dal lepšega in dragocenejšega darila kot tokrat tej materi, čeprav so bili to le zavitka čokolade in škatla napolitank. Malokdaj lahko človek vidi oči s tako veliko hvaležnosti.
Katastrofa jih je povezala
Na severni strani Brčkega, komaj kakšnih tristo metrov onkraj reke, je mestece Gunja, ki je že na Hrvaškem. Gunje danes ni mogoče videti. Dobesedno vse hiše so se skrile
Komentar ni potreben. Med stvarmi, ki jih ljudje najbolj potrebujejo, so tudi gumijasti škornji in napihljivi čolni.
pod vodo. Večina prebivalcev tam je katolikov in po pomoč prihajajo v sosednje mesto, torej Brčko, kjer žive pretežno muslimani. Srčno radi jim pomagajo. Vremenska katastrofa je bila potrebna, da je združila različne narode in verstva, ki si medsebojno pomagajo. Še ne tako dolgo nazaj so med sabo prelivali kri in se sovražili. Nastal je svojevrsten paradoks. Politika, ki jo ustvarjajo ljudje, je zahtevala večje in bolj tragične žrtve kot katastrofa, ki jo je povzročila narava. Nekateri menijo, da so bile te poplave hujše kot vojna, drugi trdijo nasprotno. A to niti ni pomembno. Grozljivo in apokaliptično je bilo oboje. Žarek upanja na bolje zbuja ugotovitev marsikoga, da je Balkanu končno družno uspelo, da skupaj kljubuje besu narave.
Z Nihadom sva zapustila Brčko, kjer sva morala ves dan vonjati neznosen smrad, ki je vel iz bližnjega skladišča moke, sladkorja in soje. Vse je bilo seveda poplavljeno. Kako ogabno zaudarja šele zmočena soja, ni treba posebej poudarjati. Ljudje tam bodo morali
ta smrad še kar nekaj časa vonjati. In tudi vonj po fekalijah, ki so se razlile vsepovsod in vse bolj zaudarjajo tam, kjer voda že upada. Neznosno in nečloveško!
Divjanja narave še ni konec
Kdaj si bodo nesrečniki opomogli? Ni ga, ki bi znal odgovoriti na to vprašanje. Kaj najbolj potrebujejo zdaj, se sprašuje tudi mnogo dobrih ljudi in organizacij v Sloveniji. Zagotovo dezinfekcijska sredstva, zaščitne maske, sterilne naprave, gumijaste škornje, rokavice, lopate, zdravila, pitno vodo in hrano. Divjanja narave še ni konec. Vsako naslednje deževje bo sprožilo še
Pomagajmo
S prevozom potrebščin v Doboj in Obrenovac se je zaključila akcija zbiranja nujnih življenjskih potrebščin Mestne občine Celje in Javnega zavoda Socio. Še naprej pa ostaja odprt poseben transakcijski račun,
več plazov in povzročilo novo škodo, marsikje, tudi tam, kjer nihče ne pričakuje, lahko spet eksplodira še kakšna mina, saj so se minska polja zaradi gibanja naraslih voda prestavljala, razkrajajoče utopljene živali lahko povzročijo še drugačne težave in še marsikaj neljubega čaka nesrečne ljudi v tem delu Balkana. Ljudje so veseli, da jim je mednarodna skupnost priskočila na pomoč in jim bo še pomagala. Tudi Slovencem so hvaležni in nekaj jih je bilo, ki so me zaprosili, naj se jim v njihovem imenu zahvalim za vso pomoč. Safet mi je ob slovesu pomenljivo pripomnil, da duh Jugoslavije v pozitivnem pomenu besede še živi. To se je res pokazalo.
na katerem se je doslej za Doboj zbralo 2.395,00 EUR pomoči. Svoj prispevek lahko še vedno nakažete na poseben transakcijski račun: MOC - Pomoč poplava - občina Doboj, IBAN: SI56 0121 1600 0001 665, referenca SI 00 »poljubno«, swift koda/BIC banke: BSLJSI2X
36
REPORTAŽA
Zgornjesavinjski želodec je kot dekle
Na 24. ocenjevanju zgornjesavinjskega želodca med 28 izdelovalci tokrat ni bilo prejemnika zlatega priznanja
»Potlačena salama«
Želodci, ki jih prodajajo v trgovinah, so industrijski produkti in se ne morejo primerjati z domačimi. Njihovo drugo ime je »potlačena salama«, ki je industrijski zgornjesavinjski želodec, opozarja Orlovičeva. Zato med ponudniki izdelkov ne moremo izbirati na podlagi kakovosti, saj so vsi polni konzervansov. Najbolje ocenjeni zgornjesavinjski želodec pa se lahko popolnoma enakovredno primerja z najbolje ocenjenim kraškim pršutom.
Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca je v soboto na Rečici ob Savinji podelilo priznanja za sodelovanje ter potrdila in priznanja o kakovosti zgornjesavinjskih želodcev. Komisija je v dveh različnih kategorijah, zgornjesavinjski želodec z geografsko označbo po uradni specifikaciji in domači želodec po lastni specifikaciji, ocenjevala videz, teksturo in barvo prereza ter vonj in okus. Zlatega priznanja ni podelila, a po besedah predsednika ocenjevalne komisije dr. Stanislava Renčlja to ni nič slabega. Več kot je srebrnih in bronastih priznanj, bolj so izdelovalci izenačeni in na ta način se povprečje kakovostne izdelave želodca dviguje. To je pomembno za napredek in je hkrati spodbuda, da se do naslednjega leta napake odpravijo, je vlogo želodca v Zgornji Savinjski dolini pojasnila članica komisije Bernarda Brezovnik.
Zgornjesavinjski želodec je
izdelek, ki ga ni na policah trgovskih centrov. Je tradicija in geografsko zaščitena kulinarična prepoznavnost Zgornje Savinjske doline, ki se že več stoletij prepleta z njeno kulturno in naravno dediščino. »Kulinarika daje dušo tem hribom,« je prepričljiv predsednik ocenjevalne komisije Stanislav Renčelj, doktor živilske tehnologije. Domačini želodec prodajajo na tržnicah v dolini, na domu in v trgovini s kmečkimi proizvodi v Solčavi. Zastopanost v večjih nakupovalnih središčih je sicer dolgoročni cilj, a trenutno ne morejo zagotoviti tako velike proizvodnje, da bi mesnate izdelke lahko prodajali v večjih količinah ali jih celo izvažali v tujino. Želodec mora ohraniti svojo prepoznavnost, da ga bodo turisti ob vrnitvi prepoznali in poiskali, je odločen o velikem pomenu želodca za Zgornjo Savinjsko dolino.
Zaščiten slovenski izdelek
Da izdelek nima konkurence, je prepričan dr. Renčelj, ki dodaja, da pri izdelavi želodca ni nobenih trikov. Gre
ba (ZGO), pred tremi leti pa ga je potrdila še Evropska komisija, ki jih je pozvala k zmanjšanju prisotnosti slanine v rezini, da bodo dosegli zdrave vsebnosti maščob. Registracija proizvoda pri komisiji pomeni, da je ime na celotnem območju Evropske unije zaščiteno pred zlorabami, posnemanjem in drugim zavajanjem potrošnika. Pri Evropski komisiji je registriranih že 21 slovenskih proizvodov.
To ni tekmovanje!
Ocenjevanje postaja iz leta v leto zahtevnejše, s kriteriji in z upoštevanjem navodil komisije Združenja izdelo-
Želodec mora biti narezan na mesoreznici na rezine tanjše od 1,5 mm, zraven pa zaradi izrednega okusa sodita domač kruh in »toukec«. Nobene vložene kisle zelenjave kot so kisle kumarice in paprika, opozarja dr. Stanislav Renčelj. Prilog ne smemo položiti na rezine, zraven pa lahko postrežemo domače maline, gozdne jagode, ribez, češnje in domači mehki mladi sir.
»Hitremu sušenju v suhem vetrovnem vremenu se da izogniti. Zapreš okna in vrata, stisneš izdelke skupaj, da vlaga ostane v prostoru in ustavi prehitro sušenje. To so triki, ki jih ljudje želijo slišati,« dr. Stanislav Renčelj, predsednik ocenjevalne komisije zgornjesavinjskih želodcev, poudarja pomen izobraževanja.
za spoštovanje tehnologije, spretnost, znanje, tradicijo, prakso, izkušnje in zaupanje izdelovalca samega vase. Zaupajo pa jim lahko tudi potrošniki. Pred desetimi leti so namreč prejeli certifikat zaščitena geografska označ-
valcev zgornjesavinjskega želodca pa izdelovalci odpravijo napake, ki se pojavljajo, in s tem izboljšujejo kakovost izdelka. Poučno ocenjevanje je usmerjeno k odpravi napak v proizvodnji, na ustreznost želodca
Komisija med ocenjevanjem in okušanjem vzorcev nevtralizira okus z vodo, jabolki, sirom in kruhom. Dr. Stanislav Renčelj in Bernarda Brezovnik (na fotografiji) sta skupaj z Meto Zaluberšek letos podelila sedem srebrnih in deset bronastih priznanj, pet potrdil o kakovosti in šest priznanj za sodelovanje, ki so dodeljena tistim z najmanjšim številom točk.
za ocenjevanje pa vpliva več dejavnikov. Izjemno pomembne so tehnološke faze, poudarja dr. Renčelj. Udeleženci domov dobijo zapisnik, v katerem je zapisano, kaj je narobe, in lahko ob upoštevanju nasvetov popravijo napake. Dodajo manj soli, manj slanine, izberejo boljše in kakovostnejše meso, ustreznejši ovitek, pravilno količino in kombinacijo začimb, primernejšo tehniko sušenja. Po lanskih nasvetih letos ni odstopanj od ustrezne vrednosti česna, napredek poudarja predsednik komisije.
Brez izobraževanj ne gre
Želja po napredku je pri izdelovalcih ključnega pomena, zato večkrat letno prirejajo posebna izobraževanja, predavanja, delavnice, ocenjevanja, na katerih prisotni izmenjajo nasvete in znanje ter skupaj gradijo kakovost. Ljudje se med seboj poznajo, primerjajo, okušajo in izmenjujejo izdelke. Svoje znanje izboljšujejo, kljub temu da nekateri ne odstopajo od tradicije. Večinoma vsi uporabljajo kakovostno meso, ki mora biti po predpisih prve kategorije. Problem se pojavi pri zunanjih dejavnikih, na katere ljudje ne morejo vplivati, saj sušijo v naravnih sušilnicah, pojasnjuje Bernarda Brezovnik. Veliko izdelovalcev zato proces sušenja nadzoruje z meritvami vlage in temperature v prosto-
ru, tehtajo izdelke in pazijo, da se prehitro ne posušijo. Veliko je mladih proizvajalcev, ki potrebujejo znanje za certifikat, s katerim dobijo dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Z nasveti jih vodijo skozi celoten postopek nastajanja želodca, od zakola do končnega izdelka, pravi Brezovnikova.
Viden mora biti mozaik
Prašičje meso kot glavna sestavina mora izvirati iz Zgornje Savinjske doline. Najkvalitetnejše meso prve kategorije in suho slanino je treba narezati na koščke ustrezne debeline, da ob prerezu ostanejo lepo vidni. Tu gre za umetnost, poudarja dr. Renčelj. Zaželeno je, da so koščki lepo porazdeljeni, v prerezu mora nastati mozaik. Poleg vonja in okusa je torej zelo pomemben videz. Kot dodatki so dovoljeni samo piranska morska sol, česen in poper v zrnu, neupoštevanje navodil pa hitro pripelje do neustrezne barve in do grenkih, kovinskih priokusov. Ovitki so očiščeni in vzdrževani, napak izpred dvajsetih let ni več mogoče zaznati. Meta Zaluberšek, tretja članica ocenjevalne komisije, pripoveduje, da so včasih dobili tudi kakšen želodec, ki je imel okus po urinu, saj prašičji mehur ni
bil dovolj očiščen in spran, a takšnih spodrsljajev zaradi opozoril skoraj ni več mogoče opaziti.
Ustrezna cena za potrpljenje
Želodec mora imeti sprejemljiv okus tudi za uživalce izven regije. »Okusi so deli-katni, domačini pa so vajeni močnejšega okusa in lahko zato več prenesejo kot turisti. Za turiste, ki prihajajo v dolino, morajo imeti izdelki blažji, a še vedno začinjen okus. Imeti morajo ustrezno hranilno vrednost, zato delež slanine v rezini ne sme presegati 25 odstotkov,« pojasnjuje dr. Stanislav Renčelj, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za mesnine. In dodaja: »Pri salami in želodcu moraš biti tako kot pri dekletu vsak dan!«
Predsednica Združenja izdelovalcev zgornjesavinj-skega želodca Vida Orlovič pravi, da pri želodcu ne gre nič na hitro, ampak počasi, ustrezno postopku. Obdržati mora edinstven in specifičen okus, a ne sme odvračati. Ne vsebuje konzervansov, zato je prisotno dodatno tveganje, da se kaj pokvari, poleg tega pa je za izdelavo želodca potrebnega ogromno časa in potrpljenja, zato je temu primerna tudi cena, doda Brezovnikova.
ANJA KOVAČIČ Foto: GrupA
INTERVJU
37
Ure na vlaku niso izgubljene
»Pri Slovenskih železnicah se trudimo, da bi čim več ljudi spravili iz avtomobilov na vlake,« pravi najbolj znan celjski »železničar« Miloš Rovšnik
Prvo soboto v juniju bo muzejski vlak v Celje pripeljal približno dvesto družin iz Ljubljane in okolice. V mestu si bodo ogledali vse njegove najpomembnejše znamenitosti in preživeli prijazen ter koristen izletniški dan. Obisk Celja je eden od dogodkov ob skorajšnjih Dnevih Slovenskih železnic in če se bo dobro prijel, bo to začetek nove ponudbe, ki so jo na železnicah poimenovali Z vlakom v Celje. »Celje ima idealno lego, železniška postaja je v središču mesta, vse znamenitosti, tudi grad, so blizu,« pojasnjuje pomočnik direktorja za potniški promet pri Slovenskih železnicah Miloš Rovšnik in dodaja, da si na železnicah že nekaj časa prizadevajo potovanje z vlaki narediti privlačno za čim več ljudi.
Ob tem, da so v Sloveniji skoraj vsak konec tedna ceste nabite s pločevino, so takšne nove ponudbe vsekakor dobrodošle. Še zlasti ker v slovenski miselnosti že nekaj časa velja prepričanje, da je javni promet, predvsem železniški, nekaj preživelega. In da je naša država, če potuješ z javnim prevozom, vse bolj prometno odrezan otok. Miloš Rovšnik se s takšnimi ugotovitvami ne strinja. Pravi, da mednarodne povezave niso slabe in da je ponudba, ki jo pripravljajo v sodelovanju s sosednjimi državami, dokaj široka. Prepričan je, da bo mednarodni potniški promet po tirih v prihodnje doživljal pozitivne težnje.
Kam čez mejo lahko danes sploh potujemo iz Ljubljane ali Celja? Z večkratnim prestopanjem verjetno povsod po Evropi in še dlje, medtem ko neposrednih železniških povezav ni veliko.
Slovenija ima redne vsakodnevne povezave z Zagrebom, Beogradom, Budimpešto, Dunajem, Münchnom in Zürichom. Tudi v Celju so zelo dobre železniške povezave, saj vsako uro peljejo vlaki proti Ljubljani in Mariboru, direktne povezave so tudi do Zagreba, Gradca in Dunaja. Na železnicah se res trudimo, da bi se odprlo
Miloš Rovšnik je univerzitetni diplomirani ekonomist, pri Slovenskih železnicah je zaposlen že od leta 1984. Prvih deset let je delal v Celju, nato je odšel v Ljubljano. Trenutno je pomočnik direktorja v potniškem prometu za Slovenijo in tujino. Prosti čas namenja družini in športu, je namreč nekdanji aktivni igralec rokometa. Ima kvalifikacije za rokometnega trenerja in kar nekaj let je bil trener mladih rokometnih ekip v Rokometnem klubu Celje.
»Ljudje, ki potujejo po Evropi z vlakom, niso revni. To še zlasti velja za turiste iz Rusije.«
čim več povezav, tudi zaradi turizma kot pomembne gospodarske panoge, zato poskušamo čim bolje sodelovati z avstrijskimi, nemškimi, s hrvaškimi in z madžarskimi železnicami.
Kaj pa z italijanskimi? Skoraj neverjetno je, da že več let ni rednega vlaka v Trst.
Z Italijani imamo res majhne težave, trenutno vozijo naši vlaki le do Opčin. Z Italijo je namreč nekatere stvari težko doreči, ker o vsem odločajo v Rimu, Rim pa je daleč od Slovenije. A se vendarle nekaj premika, saj se z regionalnimi oblastmi v Udinah pogovarjamo, da bi se spet povezali.
Kako pa je z neposredno železniško povezavo med Koprom in Moskvo? So pogovori s predstavniki ruskih železnic, ki so trajali kar nekaj časa, končno uspeli?
Vse je dogovorjeno. Če ne bo kakšnih zapletov in za zdaj kaže, da jih ne bo, bo 28. junija proti Moskvi odpeljal prvi vlak. Vozil bo dvakrat na teden, in sicer do konca avgusta. To bo namreč sezonski vlak, ki bo imel postanek tudi v Celju. To pomeni, da si lahko Celje v prihodnje obeta več ruskih turistov, a tudi Celjani bodo lahko z vlakom potovali v Moskvo.
Vožnja bo najbrž kar dolga.
Od Celja do Moskve je predviden čas vožnje slabih 50 ur. Odhod bo v noči s petka na soboto in v ponedeljek zjutraj bodo potniki že v Moskvi. Pobudo za železniško povezavo med državama so dale turistične organizacije in ruska društva, ki delujejo pri nas. Ruski turisti namreč zelo radi potujejo z vlakom, njim razdalje in čas potovanja niso takšna ovira kot nam. Slovenija torej prihaja na zemljevid povezav, ki jih ima Rusija z mnogimi evropskimi mesti.
Koliko je sploh potnikov, ki jih Slovenske železnice prepeljete čez mejo?
Na leto imamo več kot 17 milijonov vseh potnikov. Od tega jih je v mednarodnem prometu le milijon, vendar nam ti potniki prinesejo kar četrtino prihodkov. V mednarodnem prometu se namreč cene oblikujejo na trgu, v notranjem pa jih narekuje vlada. Slovenske železnice torej večino potnikov prepeljemo v notranjem prometu, v katerem največji delež predstavljajo dnevni migranti, to so dijaki in študenti ter delavci. Zaradi številnih popustov je vse več tudi upokojencev, a tudi mladih in družin.
Potnikov bi najbrž bilo še več, če bi bil sicer cenejši železniški promet tudi časovno konkurenčen vožnji z avtomobilom.
Res je. Naša največja težava je, da imamo potniške vlake, ki lahko dosegajo hitrost 160 kilometrov na uro, a je večina tirov stara več
Kakšen vozni park sploh imate Slovenske železnice?
Pred dobrimi desetimi leti smo kupili več sodobnih primestnih vlakov, trenutno imamo 30 garnitur. Imamo tudi 3 garniture z nagibno tehniko, ki lahko dosežejo visoke hitrosti. Kljub tolikšnemu številu vlakov postaja gneča v prometnih konicah že zelo huda. V Celje na primer, ki je po prometu druga postaja v Sloveniji, zjutraj naenkrat pride do 3 tisoč ljudi, zlasti dijakov in študentov. Na vlakih bi radi zagotovili še več prostora, zato smo že pred časom pripravili projekt nakupa novih dvajsetih garnitur za medmestni promet in še nekaj vagonov za mednarodni promet. Vendar je vse to povezano z veliko denarja, zaradi varčevanja pa se vlaganja premikajo v prihodnost. Kriza je zamaknila kar nekaj načrtov.
Zakaj pri nas nikoli ne bodo vozili vlaki s hitrostjo 250 kilometrov na uro?
Uvedba hitrih vlakov s takšno hitrostjo samo za potovanje po državi ne bi bila smiselna in
»Mednarodni promet je za Slovenijo zelo pomemben, zato nenehno opozarjamo državo, naj se loti urejanja infrastrukture. Če je infrastruktura dobra, prevoznik lažje uresničujemo svoje projekte.«
kot 160 let. Imamo le malo odsekov, kjer lahko vlaki dosežejo to hitrost. Treba je torej urediti infrastrukturo. Nujno posodobitev na primer potrebuje proga od Zidanega Mosta proti Mariboru, da bi po njej lahko vozile tudi sodobne lokomotive. Marsikje bi bilo treba izboljšati osni pritisk, ki zdaj onemogoča, da bi povsod pri nas lahko vozili sodobni vlaki in bi lahko pripeljali tudi iz tujine. Če bi recimo vsaj malo uredili progo med Celjem in Ljubljano, bi se čas vožnje med mestoma lahko skrajšal na 50 minut. To pa je čisto spodoben čas, mar ne?
tudi ne možna na obstoječih progah. Smiselna pa je hitra proga čez Slovenijo. Že dolgo se govori o liniji Milano-Ljubljana-Budimpešta-Ki-jev, po kateri bi vozili vlaki s takšno hitrostjo. Vendar ima Slovenija poleg neustreznih prog še en problem, to je konfiguracijo, zaradi katere bi, če bi želeli vlake s takšno hitrostjo, morali zgraditi veliko predorov.
Čeprav število potnikov na vlakih že nekaj časa narašča, je število tistih, ki potujejo z avtomobili, še vedno nekajkrat višje. Velik del konkurenčnosti je železnicam očitno vzela avtocesta s trojanskim predorom.
»Pri nas smo vse vezali na avtomobil. Da lahko živiš in obvladuješ vse obveznosti, moraš imeti avto.«
Avtocesta nam je vsekakor vzela kar nekaj potnikov. Vendar če bi bil mestni promet v Ljubljani urejen bolje, bi se zagotovo marsikdo, ki zdaj potuje z avtom, odločil za vlak. Veliko ljudi se iz Celja vozi na delo v Ljubljano in če morajo na primer priti do Šmartinske ceste, zagotovo raje gredo z avtom, saj bi jim dodatna vožnja z mestnim avtobusom vzela preveč časa.
Že dvajset let se vozite z vlakom na delo v Ljubljano. To je vsekakor razumljivo, saj delate na železnici. A vendar, v čem vidite prednost takšnih vsakodnevnih voženj?
Ne samo jaz, tudi večina tistih, ki se vozi v službo z vlakom, ugotavlja, da lahko dodatne minute nadomesti z delom med vožnjo, vlak pa jih reši tudi prometnega stresa. Čas na vlaku se da res zelo dobro izkoristiti. Če se v službo voziš vsak dan, preživiš na vlaku približno dve uri. Veste, koliko ur je to v enem letu! V tem času se lahko naučiš vsaj enega tujega jezika! Mnogi si rečejo: »Danes grem z avtom, bom hitreje doma.« Nazadnje si morda res deset minut prej doma, vendar od časa, ki si ga porabil za vožnjo, nimaš nič.
Pri nas še vedno ni razvita miselnost, da je vlak bolj varen in da je tudi okolju in žepu bolj prijazen. Zakaj?
Očitno se evforija z avtomobili, ki se je začela po osamosvojitvi, še ni končala. O varovanju okolja žal vsi veliko govorimo, ukrepamo pa bolj malo. Vsem, ki se vozijo z avti, bi zato predlagal, naj vsaj dvakrat na mesec sedejo na vlak in naredijo nekaj dobrega za okolje. Ob miselnosti uporabnikov prometa pa se bo moralo marsikaj spremeniti tudi pri miselnosti političnega vrha. Kdaj ste nazadnje videli kakšnega pomembnega politika v javnem prevoznem sredstvu? Politiki bi se morali več voziti z javnim prometom in biti za zgled. Poleg tega bi tudi bolje razumeli težave prevoznikov. Kadar bi jih prosili za denar, bi vedeli, da to počnemo zaradi nuje in ne zaradi kakšnih kapric.
Kaj sicer menite o prometni politiki pri nas?
Saj prometne politike, ki bi bila natančno opredeljena, sploh še nimamo. In ker nimamo cilja, nimamo niti posameznih etap, ki vodijo k temu cilju. Zato se vsake toliko časa v nekaj zaženemo, pišemo programe, govorimo, kako je nekaj nujno potrebno, nato pa kar čez noč ugotovimo, da smo se zmotili. Pri nas je žal vse preveč odvisno od interesov različnih skupin. Dejstvo pa je, da je promet za Slovenijo zelo pomemben. Le z dobrimi povezavami se lahko greš turizem ali pripravljaš športne dogodke. Na področju turizma, zlasti individualnega, imamo v naši državi še velike rezerve. Zdaj smo navajeni, da turisti prihajajo z avtomobili ali avtobusi, pozabljamo pa, da vsako leto z letali pride v Evropo skoraj pol milijona turistov, ki se nato po stari celini izključno vozijo z vlaki.
In koliko od njih jih pride v Slovenijo?
Z veseljem ugotavljam, da vsako leto več. Pri Slovenskih železnicah se trudimo, da takšnim turistom ponudimo čim več informacij o izletih po Sloveniji in da jih popeljemo v čim več krajev. Tudi v Celje, ki ima res marsikaj za pokazati.
Še nekaj je, kar moti zlasti redne potnike na železnici. Prodaja vozovnic namreč še vedno poteka skoraj tako kot v času Avstro-Ogrske. Že pred nekaj leti je vodstvo železnic napovedalo, da bo prodajo vozovnic preusmerilo na splet, a nove prodajne poti še ne delujejo.
Prvi korak k spletni prodaji je načrtovan že za letošnjo jesen. Vsaj upam, da nam bo uspel. Dijaki in študenti, ki pomenijo kar 60 odstotkov naših uporabnikov, bodo lahko svoje abonentske vozovnice naložili na čip kartice kar z domačega računalnika. Drugi korak bo spletni nakup za vse imetnike kartic ugodnosti, zadnja, tretja faza pa bo splošna spletna prodaja. Pričakujem, da bomo projekt v celoti izpeljali v naslednjih treh letih.
JANJA INTIHAR, foto: GrupA
38
AKCIJA
mE sezona
■AKCIJE!
Šest finalistov se poteguje za končno zmago
V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že tretjič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tokrat bo naša medijska hiša v sodelovanju s Turistično agencija Palma vsakemu od zmagovalcev finalnega dela podarila bon v vrednosti 140 evrov. Naj maturantka in naj maturant ju bosta lahko porabila za kakšno potovanje ali počitnice po lastni izbiri.
Kar tri mesec je trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Januarja smo maturantske razrede povabili, naj izberejo svoja predstavnika, ki jih bosta zastopala v tekmovanju. Februarja smo začeli objavljati fotografije prvih kandidatov skupaj s kuponi za glasovanje. Akcija se je nadaljevala še marca in aprila in tako smo dobili šest finalistov.
Po tretjem tednu finalnega glasovanja imata največ glasov Tjaša Romih in Miha Verdnik, vendar so razlike v številu glasov majhne ...
Za končno zmago se potegujejo:
-	Monika Oset in Domen Preložnik z Gimnazije Lava (zmagovalca februarja)
-	Ajda Lesjak iz Ekonomske šole Celje in Miha Verdnik
iz 1. gimnazije v Celju (zmagovalca marca)
-	Tjaša Romih iz Srednje zdravstvene šole Celje in Matic Pinter iz Gimnazije Celje - Center (zmagovalca aprila)
Učitelji lahko pomagajo
Tudi v finalnem delu lahko kandidatom pomagajo učitelji. Izbranemu kandidatu lahko dodelijo dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Razredniki nam morajo to sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
Glasujem ZA naj maturantko /naj maturanta
pod zaporedno številko:
ime in priimek:
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in priimek ..................................................................................................
naslov ..........................................................................................................................
kontaktni telefon/e-pošta .....................................................................
K
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
Kupone za finalni del glasovanja bomo sprejemali do torka, 3. junija, do 12. ure!
ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE NAŠIH OBČIN
39
Prenova mestnega jedra Žalca
Prenova mestnega jedra Žalca se počasi končuje. Z njo bo Žalec dobil nov zagon, postal središče dogajanj, prostor raznovrstnih prireditev, kjer se bo povezoval sodobni utrip z bogato mestno zgodovino.
Dela, ki se bodo predvidoma končala 30. junija, zajemajo celovito ureditev mestnega jedra s Šlandrovim trgom, Celjsko cesto, del Savinjske ceste do križišča z Aškerčevo ulico. Območje zajema 15.400 kvadratnih metrov, kjer so zajeti zelene površine, zasaditev in urbana oprema, cestno omrežje, pohodne površine, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, NN-priključek, semaforizacija
in javna razsvetljava. Pogodbena vrednost del (AGM Nemec) znaša malo manj kot 2 milijona evrov brez DDV. Vrednost naložbe v celoti pa znaša skoraj 3 milijone evrov. Prenovljeno mestno jedro Žalca bodo slovesno odprli ob prazniku Občine Žalec, 6. septembra, s slavnostno sejo v domu II. slovenskega tabora, dan pa bodo popestrili s celodnevnim pestrim dogajanjem na trgu, z nastopi pihalnih godb, folklor, mažoret, s pestro ponudbo stojnic, z otroškimi delavnicami, s karavano starih VW ... Sledili bodo še Žalska noč in nastopi skupin Gadi, Kingston ter Nuše Derenda.
Turistično informacijski center na Vranskem je v Schwentnerjevi hiši.
Odprli Tic Vransko
Takole naj bi izgledalo prenovljeno mestno jedro Žalca.
Na Vranskem so v sklopu praznovanja občinskega praznika odprli turistično informacijski center. Je v Schwentnerjevi hiši, kjer je že vstopno-informacijska točka za Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu. Schwentnerjeva hiša je rojstna hiša La-voslava Schwentnerja, založnika slovenske moderne. V hiši sta prenovljena dva prostora, nekdanje skladišče je postalo razstavno-prireditveni prostor in poročna dvorana. Prenovljena je tudi nekdanja shramba, ki se nahaja med kuhinjo in jedilnico. Od leta
2012 je v njej spominska soba Lavoslava Schwentnerja z originalnimi knjigami, ki jih je založil. V ostalih prostorih je ohranjena originalna oprema.
S Ticem želijo na Vranskem turistom in domačinom ponuditi informacije o turistični ponudbi domače občine in tudi sosednjih. Prav tako bodo lahko ob obisku kupili spominek ali izdelek domače in umetnostne obrti. V Ticu vas pričakujejo vsak delavnik od 10. do 14. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure.
Mladim do 18 leta tudi letos na bazenu Prebold ne bo treba plačati vstopnine.
Prebold ponuja obilo užitkov
Za vse, ki si želijo bolj umirjene počitnice, je občina Prebold pravi kraj. Obkrožena je s sedmimi slikovitimi naselji: Šešče in Sv. Lovrenc na vzhodu, Kaplja vas na zahodu, Dolenja in Latkova vas na severu, na jugu pa so med hribovji Matke in Marija Reka. Večji del občine obsega hribovit svet, kjer so se razvili kmečki turizem, pohodništvo, kolesarjenje, plezanje in jadralno padalstvo. Zaradi pestre zgodovine nudijo kraji ljubiteljem kulture in zgodovinskih dogodkov obilo užitkov: oglede Muzejske zbirke Prebold skozi čas v Režajevi domačiji v Dolenji vasi, ruševin Liebenstein in keltskih grobišč, cerkva v Preboldu, Sv. Lovrencu, Marija Reki in na Homu ter rojstnih hiš Janka Kača in dr. Antona Schwaba. Razvite so tudi raznovrstne rekreativne dejavnosti: plavanje v Bazenu
Prebold v času poletne sezone, tenis, lokostrelstvo, golf, letenje z motornimi zmaji in ultralahkimi letali, družabni športi, dobro pa je poskrbljeno za tekače, sprehajalce in pohodnike, ki se lahko podajo na Hom, Golavo, Marija Reko, Mrzlico ...
V Preboldu se vse leto nekaj dogaja, kmečka tržnica vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, gledališke predstave, tematski pohodi, družabne prireditve, številne prireditve društev v knjižnici in dvorani ... Med tradicionalnimi prireditvami nas vabijo na simpozij o ljudski pesmi in zimski pohod PD v Marija Reko (januarja), na prireditev Športnik leta (februarja), Festival potic (teden pred veliko nočjo), Pohod po Grajskih poteh in Športno druženje mladine (maja), na Kolesarski vzpon v Marija Reko in pri-
reditev Pod Reško planino veselo živimo (tretji konec tedna v juniju) in na Tončev pohod v Marija Reko (četrta nedelja v juniju). Julija sta prireditvi Zmorem preplavati 100 m in Lovsko strelsko tekmovanje na Golavi, prvo nedeljo v avgustu je Tekma koscev, grabljic in štangarjev v Sv. Lovrencu, Žur pod Žvajgo pa četrto soboto v avgustu ter prireditev Naš kraj lep in urejen - novembra.
Nočitve lahko poiščete v kampih Dolina in Park ali Hotelu Prebold, za prazne želodce pa skrbi bogata kulinarična ponudba turističnih kmetij Potočnik in Uplaznik v Matkah ter piceriji Jajčka in Maestro - bazen Prebold, Gostišče in golf Zmet ter Gostilna Filijalka. Seveda lahko uživate tudi na Ribniku Druškovič.
Klaudija Kač iz TD Prebold, Tanja Goropevšek, predstavnica Tica Vransko, Borut Podlinšek, predsednik TD Prebold, Simona Brglez, voditeljica oddaje Pojdi z menoj, in župan Občine Žalec Janko Kos
oežeia ceusKa
MAVRICA DOŽIVETIJ!
40
REKREACIJA
Zavedajo se pomena rekreacije
Projekt Mesec športa v knežjem mestu, ki ponuja obiskovalcem 11 različnih brezplačnih vadb in številne rekreativno-tek-movalne dogodke, je po besedah koordinatorja projekta Hasana Ibrica zelo dobro obiskan. Od 9. maja, ko se je dogajanje začelo, so obeležili že 800 prijavljenih
na različne vadbe. Uspešen projekt bodo ob koncu 8. junija tudi analizirali in postavili izhodišča za naslednje leto.
Organizatorki Mestna občina Celje in Športna zveza Celje sta prepričani, da je nadpovprečno obiskan projekt posledica dobre organizacije in promocije. Že lan-
sko leto so na vseh dogodkih v okviru Meseca športa v knežjem mestu našteli 17 tisoč obiskov, letos pa bo število verjetno preseglo 24 tisoč, je prepričan koordinator projekta Hasan Ibric. Najbolj obiskani programi so šola teka, nordijska hoja, odbojka in ples, vendar število obiskovalcev prav
na vseh vadbah presega povprečje, zato so razpisali še nekaj dodatnih terminov in trenerjev. Mesec športa v knežjem mestu tako vsako leto presega svoje okvire in razširja program. Letošnja novost je bil Urbani gladiator, kjer so se obiskovalci spopadali s številnimi izzivi in ovirami na progi prežive-
tja. Udeležilo se ga je skoraj 600 obiskovalcev in tako je resnično presegel vsa pričakovanja. Med udeleženci je bila tudi naša novinarka Anja Kovačič. Kako je gladiatorstvo občutila na svoji koži, si lahko preberete v nadaljevanju ...
JJ
Prvo soočenje z vodo je predstavljalo prečkanje reke Voglajne. Prijetno smo se ohladili in se veselili naslednjih ovir, brez vedenja, da se bomo v reki namakali še štirikrat. S preostalimi skupinami smo iskali Pelikanovo pot in malo zašli, tako da smo naredili še dodaten kilometer na poti na Stari grad. Na vrhu so nas poleg hrvaških turistov čakali spust po drsalnici, plezanje po obzidju, metanje sulic, prenašanje kock za gradnjo zidu, plazenje po blatu pod ovirami in prenašanje gum pod Friderikovim stolpom.
Ko smo se vrnili s Starega gradu, blatni in mokri, smo se najprej razveselili ponovnega soočenja z vodo. A se nismo zavedali, da lahko ima nedolžna Savinja v središču mesta takšno moč, zato smo si morali ob prečkanju reke pomagati, v nasprotnem primeru bi me lahko odneslo proti Laškemu. Z vrečami peska smo se podali po kapucinarskem stopnišču, si ob vzpenjanju po blatnem drsečem hribu ob Heraklejevem svetišču nudili oporo, da komu ni spodrsnilo, zraven pa prepevali in se zabavali ob premagovanju blatnih ovir.
Blatni in mokri gladiatorji napadli knežje mesto
Čez ovire mimo zgodovinskih znamenitosti Celja
Urbani gladiator je eden od športnih vzdržljivostnih ekipnih dogodkov, podoben sicer bolj znanemu oviratlonu. Je prava paša za oči in odličen način, kako lahko s skupinskim duhom lažje premagujemo ovire, ki si jih morda sami ne bi upali. V tujini je že dobro znan, v Sloveniji pa je bil prejšnjo nedeljo prvič prav v Celju. Privabil je več kot
500 gladiatorjev iz vse Slovenije, ki so skupaj sestavili več kot 130 ekip. Največ, kar deset, je bilo desetčlanskih, najštevilčnejši pa so bili seveda Celjani.
Kljub temu da so dan prej ovire premagovali najmlajši na Otroškem urbanem gladiatorju, se je v nedeljo opogumil najmlajši dvanajstletni gladiator in se v gladiatorski boj podal skupaj s preostali-
mi udeleženci, med katerimi so bili tudi starejši od 50 let. Hujših poškodb ni bilo, so pa nastale praske, odrgnine, modrice, ki so sestavni del gladiatorskega življenja.
Po poteh starih Rimljanov
Skrivnosten tek skozi arheološko klet Knežjega dvorca in kamnite labirinte antične Celeie, rimska cesta,
Pelikanova pot, Stari grad, Heraklejevo svetišče, kapu-cinarsko stopnišče, mestni park, zapuščen in razpadajoč Petriček, strelišče, viseči most, deroča Savinja in nekoliko mirnejša Voglajna - kulturnozgodovinske točke knežjega mesta, ki smo si jih ogledali med premagovanjem zanimivih in zabavnih ovir s petčlansko ekipo, katere edina pripadnica nežnej-
šega spola sem bila ravno jaz. A mi ni bilo težko. Nino Cokan, predsednik Športnega društva Slovenc, je pripravil tri različno dolge proge, mi smo se odločili za najdaljšo. Na tako imenovani PRO Urbani gladiator progi, dolgi dobrih 15 km, smo premagali približno 40 ovir. Nekaj težjih, nekaj lažjih, veliko je bilo blatnih in mokrih. A s sodelovanjem, prijateljsko
Pri premagovanju ovir, usmerjanju gladiatorjev in dajanju navodil za opravljanje nalog je sodelovalo več kot 50 vojakov Slovenske vojske, 30 gasilcev in več kot 20 prostovoljcev.
pomočjo in spodbudnimi besedami smo premostili vse in skupaj pritekli na cilj. Tja, kjer smo začeli. V lapidariju pri Osrednji knjižnici Celje.
ANJA KOVACIC Foto: GrupA
»Gladiatorji so se v starih časih ravnali po zvezdah in z orientacijo prišli do cilja. Tako je bilo tudi pri nas, je pa res, da je na progi nekaj označb na ključnih točkah manjkalo oziroma je bilo v gozdu za tiste, ki so bili prvič v Celju, bolj slabo označeno. Je pa to narava in na vsako drevo označb niti drugo leto ne bomo dajali,« je ekipe, ki so se na poti izgubile in zašle, na realna tla postavil Nino Cokan.
Mimo strelišča smo pritekli na Petriček, kjer smo se po igrišču vozili v zabojnikih za smeti, in nato stekli navzdol proti visečemu mostu. Na poti skozi gozd smo preplezali zid in se plazili po blatni grapi. Ponovno nas je čakalo prečkanje Savinje, po otoku smo prenašali lesene deske, skakali po kamnitih koritih in nosili, no, ja, ne vsi, betonske stebre. Na Špici smo se z zračnicami spustili po reki in skupaj premočeni in blatni, a zadovoljni zmagoslavno ob enih pritekli na cilj.
Na Otroškem urbanem gladiatorčku je v soboto svoje spretnosti in moč preizkušalo več kot 30 udeležencev, ki so premagovali različno dolge proge glede na starost. Plezali so čez gume, se plazili pod mrežami, preskakovali ovire, metali sulice v tarčo in uživali ob urjenju v gladiatorskih igrah. Foto: arhiv Športno društvo Slovenc
REKREACIJA
41
Osnovni korak salse mambo je sestavljen iz skupine treh izmenjajočih se korakov, ki jim sledi premor, nato sledi druga skupina treh izmenjajočih se korakov, ki jim zopet sledi premor. Pri plesanju mambo koraka v paru, plešeta plesalec in plesalka zrcalno sliko korakov glede na soplesalca, torej ko plesalka stopi z desno nogo nazaj, plesalec stopi z levo nogo naprej in obratno iz pokrčene na stegnjeno nogo.
Koraki v salsi so redko poimenovani, saj je niso izumili profesionalni plesalci. Tako so izrazi za posamezne korake lahko različni. Nekateri koraki so bili izvzeti iz tradicionalnega plesa, drugi so bili preoblikovani iz drugih zvrsti plesa, nekateri pa so bili na novo izumljeni. Še danes se salsa razvija in posledično se pojavljajo vedno novi koraki. Branko Podergajs pa opozarja na zapeljivo bočno gibanje, ki je pri salsi ves čas prisotno.
Sombrero (kar v španščini pomeni klobuk) je tako poimenovan zaradi poteka plesalčevih rok nad ple-salkino glavo. Plesalca sta obrnjena v isto smer, plesalka je lahko na desni ali na levi strani plesalca (desni in levi sombrero). Obe roki sta na hrbtu prekrižani in počivata na ramenih plesalcev. Plesalka se mora povsem prepustiti plesalcu, plesalec pa mora dobro voditi.
DIP-figura v salsi izhaja iz objema in jo uporabljamo, kadar želimo narediti vtis na plesišču. Ponavadi jo odplešemo na koncu glasbe in tako predstavlja zelo eleganten zaključek plesa. Poznamo več različic figure, od osnovne do bolj zahtevnih izvedb, zato jo lahko izvajajo tako začetniki kot tudi izkušeni plesalci.
Z »omako« proti stresu
Na tečaju salse je bilo vroče
V maju so se lahko v Celju dobro razgibali, in to celo brezplačno. Pestro športno dogajanje sta pripravili Mestna občina Celje in Športna zveza Celje, in sicer v mesecu športa, ki se je začel 9. maja in se bo končal 8. junija. Ena brezplačnih vadb je začetni tečaj salse, ki ga nudi Plesna šola Flamenco).
Trenutno je salsa eden najbolj priljubljenih plesov, saj med drugim predstavlja sprostitev, zabavo in druženje. Drzne ritme salse tako
velikokrat slišimo v barih, kjer se v sproščenem okolju zabavajo ljubitelji temperamentnega plesa. Tako kot je pikantna omaka salsa, tako so lahko tudi ritmi salse začinjeni, zato ne preseneča, da salsa v prevodu pomeni »omako«.
Ravno druženje je posebnost salse, ki osvoji še tako zadržanega plesalca, je prepričan direktor Plesne šole Flamenco Branko Podergajs. Po njegovem mnenju je ples antistresna terapija. Pravi plesalci živijo v skladu z vodilom
»s plesom proti stresom«, doda Podergajs.
Kubanski pridih
Salsa izvira s karibskega otoka Kuba. Priljubljeni in nalezljivi ritmi so rezultat številnih kulturnih vplivov in glasbenih kombinacij. V času revolucije pod vodstvom Fidela Castra se je nekaj pevcev, skladateljev in glasbenikov odločilo ostati na Kubi, veliko pa jih odšlo tudi v New York, kjer se je kubanska glasba prepletla s portoriško
različico in z ameriškim džezom. Vpliv newyorške kulture je močno zaznamoval salso. V Sloveniji se je dinamičen in strasten ples pojavil med letoma 1996 in 1998.
Prvi učitelj salse pri nas je bil Elder Sanchez, ki je organiziral seminarje za manjše skupine ljudi. Nekaj njegovih učenk je nato prevzelo njegovo delo in so v klubu Stari Glej poučevale temperamenten ples s tradicionalnimi salsa zabavami po končanih tečajih. Tudi celjski obiskovalci tečaja salse so se
Učitelj salse Branko Podergajs je že na prvih urah plesa strasti, kot mnogi salso imenujejo, povedal, da sta pri salsi v paru pomembna predanost in popolno zaupanje plesalke svojemu plesalcu.
kaj kmalu zlili z glasbo in se predali lahkotnemu užitku ob plesnih ritmih.
JASMINA JAKOPIČ Foto: GrupA
ANKETA
Sprostitev, rekreacija
O plesu in mesecu športa smo poklepetali z nekaterimi Celjani, ki so se prepustili ritmom salse.
Nevenka Melik, Celje
»Za brezplačne vadbe sem izvedela iz medijev, v okviru programov meseca športa v knežjem mestu sem se prijavila zgolj na sal-so. V kolikor bom uspela, se bom udeležila tudi kegljanja. Poznani so mi različni brezplačni programi, ki so organizirani ta mesec, vendar mi čas ne dopušča, da bi se udeležila ostalih vadb. Rekreacija mi veliko pomeni, poleg kondicije tudi sprostitev in druženje. Uživam v tem in to tudi širim naprej, če je možno. Rada plešem, se udeležujem pohodov, redno hodim v fitnes, treniram body pump, zumbo.«
Ljubica Jovič, Celje »Te vrste organizacije so dobrodošle. Ljudje bi se morali bolj masovno prijavljati na vadbe, saj gre pri tem tudi za druženje različnih starostnih skupin in spoznavanje. Lani sva se z možem udeležila šole teka in plesnega tečaja. Letos zaradi obveznosti nimava časa za druge vadbe poleg tečaja salse. Že lansko leto nama je bilo super, veliko sva se naučila. Ugotovila sva, da pri teku velikokrat mislimo, da dobro tečemo, a to ni res, saj je možno veliko tehnik izpopolniti. Rekreacija se mi zdi zelo pomembna. Tudi v prostem času se veliko ukvarjam s športom.«
Marko Zupanc, Celje
»Že lansko leto sva se v okviru meseca športa z ženo udeležila brezplačnih vadb, zato so naju letos zopet obvestili o brezplačnih vadbah po elektronski pošti. Všeč mi je, saj se dobro razgibamo. Lansko leto sva se udeležila brezplačnega plesnega tečaja, vendar so bili predstavljeni drugi plesi (fokstrot, angleški valček). Letos predstavljajo salse, tako da je zanimivo. Z ženo pa obiskujeva še drug tečaj salse, saj rada ple-ševa.«
Živa Jereb, Celje
»Na tečaju salse mi je všeč. S fantom sva se že udeležila plesnega tečaja vseh standardnih plesov. Zdaj pa želiva nadaljevati tudi v ritmih salse. Veliko je treba misliti pri izvedbi pravilnih korakov, saj je salsa precej hiter ples. Zaenkrat se mi zdi kar težko, ampak upam, da bo po nekajurnem tečaju lažje. Drugih brezplačnih vadb se nisem udeležila, ker mi čas ne dopušča. Želela sem vaditi nordijsko hojo, vendar je ura vadbe prezgodnja, morebiti bo priložnost naslednje leto.«
Roman Krajnc, Celje
»Plesni dogodek je dobrodošel, saj s soprogo vrsto let pleše-va. Zame predstavlja duševno in telesno sprostitev. Telesna sprostitev pa krepi človeka. Danes je v tem tempu življenja rekreacija vsekakor pomembna. Nenazadnje z leti življenja človek spozna svoje telo v smislu zahtev in potrebe po sprostitvi. Rekreacija je metoda sproščanja. Poleg plesa se rekreativno ukvarjam še s kolesarjenjem, z nordijsko hojo in s pohodništvom.«
42
NA KOLESIH
Mlad, a varen kolesar
Kolesarska izkaznica še ne pomeni popolnega znanja
Lani se je na območju Policijske uprave Celje zgodilo 174 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji. To je sicer 12 odstotkov manj kot leto prej, a je kljub temu številka previsoka. Kolesarji so namreč najbolj ranljivi udeleženci v prometu, o čemer smo do zdaj že večkrat pisali. 127 teh nesreč se je končalo z lažjimi poškodbami kolesarjev, medtem ko sta dva celo umrla. Skrb vzbujajoč podatek je, da so bili v 12 nesrečah udeleženi otroci, stari do 14 let, v 13 nesrečah pa mladi med 14. in 18. letom.
Kolo v družbi predstavlja rekreacijsko ali prevozno sredstvo, ki ga priporočajo zaradi zmanjševanja onesnaževanja okolja z motornimi vozili. A je tudi zelo nevarno »vozilo«, v kolikor se kolesarji, predvsem mladi, ne držijo varnostnih in prometnih predpisov. Glede na Zakon RS o voznikih sme otrok do 6. leta voziti kolo le na pešpoti ali območju za pe-
šce. Na območje umirjenega prometa lahko prikolesari edino v spremstvu polnoletne osebe. Do 14. leta lahko nato sede na kolo prav tako v spremstvu polnoletne osebe, če še ni pridobil kolesarske izkaznice. Če pa je že opravil kolesarski izpit, sme samostojno sodelovati v prometu.
Čelade so problem
Slovenska prometna zakonodaja za neupoštevanje teh zapisanih pravil ne predvideva glob, čeprav policisti redno nadzorujejo kolesarje, še posebej v prvih mesecih novega šolskega leta. A bolj kot kršitve otrok policisti opažajo kršitve staršev. Ti se pogosto ne držijo pravil, da lahko ena odrasla oseba spremlja največ dva mlada kolesarja, ki še nista stara 14 let. Najpogostejše kršitve so povezane z neuporabo varnostne čelade. Ta je namreč nujna za vse kolesarje do 14. leta. Četudi kolesarijo v spremstvu staršev, pogosto ne nosijo čelad. Statistika kršitev ali opozoril na
Usposabljanje za vožnjo kolesa naj bi se začelo v obdobju od prvega do tretjega razreda osnovne šole s teoretičnim usposabljanjem in pridobivanjem znanja o prometnih znakih, pravilih in ustreznem varnem ravnanju v prometu. V četrtem razredu devetletne osnovne šole sledi utrjevanje in ponavljanje teoretičnega dela, ki ga zaključijo s preverjanjem znanja o poznavanju cestnoprometnih predpisov, pomembnih za kolesarje. Praktično usposabljanje za vožnjo s kolesom naj bi sledilo v petem razredu devetletne osnovne šole.Po končanem usposabljanju sledi še praktični del izpita oziroma izpitna vožnja v prometu.
našem območju kaže tudi, da starši ne upoštevajo vseh pravil o prevozu otrok na kolesih. Na kolesu je namreč dovoljeno prevažati otroka, mlajšega od 8 let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalkami za noge, ki morajo biti prilagojene velikosti otroka. Na kolesih staršev včasih ni o posebnih sedežih ne duha ne sluha, a če so, so morda neustrezni.
So starši slab zgled?
Otroci pridobijo prve spretnosti s kolesom v povprečju že pri 4 ali 5 letih. Kolesarski izpit pa je nasploh prvi izpit, ki ga lahko opravi otrok. Gre tudi za prvi pravi dokument, ki otroku daje določeno samostojnost ali pravico, da gre sam na cesto, ter hkrati odgovornost za varno sodelovanje v prometu. Osnovne šole ob pomoči staršev in občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter policije organizirajo pripravo učencev za samostojno vožnjo kolesa v prometu ter preverjanje znanja in sposobnosti za vožnjo. V Sloveniji velja poseben program usposabljanja za vožnjo kolesa, ki ga je izdalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Ta natančno opredeljuje cilje, vsebine, metode in oblike dela v osnovnih šolah, ki izvajajo izpite za kolesarje. In vožnje s kolesom v prometu učence prav tako ne more uči-
Vedno več otrok in družin kolesari
V nedeljo, 25. maja, se je več kot 500 kolesarjev podala na kolesarsko druženje Na kolo. Tokrat je bilo že deveto zapored, pripravile pa so ga občine Celje, Vojnik, Slovenske Konjice, Šentjur, Štore in Žalec v sodelovanju z agencijo Prima komunikacije.
Po sedmih različno dolgih progah se je peljalo več kot 500 kolesarjev, ki so pot začeli in končali pred Citycentrom Celje. Skoraj 130 otrok se je odpravilo na 15-kilometrsko »junior« progo.
Kot so zapisali v podjetju Prima komunikacije, je bilo letos med kolesarji največ družin doslej. Kot je povedala organizatorica in direk-
torica podjetja Snežana Delakorda, so se otroci preizkusili na kolesarskem poligonu, spoznali pa so tudi mlade hokejiste Hokejskega kluba Celje. Družinsko rekreativno kolesarsko druženje so podprle številne organizacije in ustanove celjske regije. Darja Lesjak, direktorica Citycentra Celje, ki je bil tudi letos generalni pokrovitelj te prireditve, ki bo prihodnje leto zabeležila okroglo, deseto leto, je poudarila, da so veseli dobrega odziva udeležencev in sodelovanja z lokalno skupnostjo. Tudi s takšnimi prireditvami namreč lahko prispevajo k bolj kakovostnemu življenju ljudi.
PR, foto: GREGOR KATIČ
ti kdorkoli. Program namreč lahko izvaja samo učitelj, ki se pred tem udeleži posebnega seminarja. Otrok najprej pridobi teoretično znanje, iz katerega mora na koncu tudi opraviti izpit. Nato sledi spre-tnostna vožnja s kolesom po
poligonu in za piko na i še praktična vožnja v prometu. S slednjo otrok izpit tudi opravi. Ali pa ne. Kot kažejo podatki iz šol na našem območju, namreč vsi izpita ne opravijo vedno v prvem poskusu. Včasih celo ponavljajo. Ravno zato polici-
Čepin d.o.o.
Celjska cesta 49, 3212 Vojnik
PRODAJA VOZiL iN CENTER ZA POSLOVNE UPORABNiKE:
m.. - x
Teja Cvahte
T: 03 828 01 53 M: 051 247 888 E: teja.cvahte@cepin.si
SERViS: Robert Dobnik
T: 03 828 01 50 M: 070 533 500 E: robert.dobnik@cepin.si
Tomaž Mramor
T: 03 828 01 54 M: 051 247 8 88 E: tomaz.mramor@cepin.si
Blaž Čepin
T: 03 828 01 50 M: 051 323 999 E: blaz@cepin.si
ODPIRALNIČAS:
ponedeljek-petek: 08.00-17.00 sobota:08.00-12.00

ČEPIN - vaš Fordov trgovec v Savinjski regiji
sti svetujejo staršem, naj dosledno upoštevajo vsa pravila pri vožnji s kolesom, saj so ravno otroci tisti, ki te zglede hitro opazijo in jih ponotranjijo. Na drugi strani se z znanjem o vožnji s kolesom otroci ne srečajo prvič pri opravljanju kolesarskega izpita. Nekaj teoretičnih osnov o prometnih predpisih namreč že dobijo v rednem izobraževanju pri predmetih, kot sta spoznavanje okolja in naravoslovje in tehnika.
Goljufati se ne da
Na celjski policiji opozarjajo tudi na to, da se pridobivanje znanja z opravljenim kolesarskim izpitom ne konča, ampak se pravo usposabljanje v praksi šele začne, zato otroci še vedno potrebujejo nadzor in pomoč odraslih. Resničen promet se namreč razlikuje od vožnje po poligonu, zato je mogoče pričakovati tudi situacije, v katerih se otroci ne znajdejo takoj. Včasih je potreben le trenutek do hude prometne nesreče. Ravno kolesarji, ker jih ogrodje vozila, kot je to pri avtomobilih, ne ščiti, dobijo pri tem hude poškodbe glave ali trupa. Po uspešno opravljenem programu usposabljanja za vožnjo kolesa otrok dobi kolesarsko izkaznico kot poseben predpisan obrazec, ki jo podpišejo tako v šoli kot tudi starši. Izkaznico mora imeti vedno s seboj, ker jo policisti med nadzorom prometa tudi preverjajo. Prenos kolesarske izkaznice ni mogoč, saj so na njej vsi podatki in tudi fotografija tistega, ki je izpit opravil. Zato je s kolesarskimi izkaznicami nemogoče goljufati.
SIMONA ŠOLINIČ
PODLISTKA
43
ZGODBE IZ KAMRE
AUkamra
www.kamra.si
Stavbna dediščina mozirskega trga (6)
Tokat predstavljamo še tri stare stavbe iz središča Mozirja
Štulerjeva hiša v Mozirju
Štulerjeva hiša
Hiša je iz 18. stoletja. Prvotni lastniki, Štulerji, so se preselili v Gradec, v prvi polovici 20. stoletja pa jo je kupil trgovec Rudolf Pevec iz Celja, ki je bil poročen z eno od Turnškovih hčera iz Nazarij. Danes je hiša večstanovanjski objekt.
Grabnerjeva hiša v Mozirju
Osnova hiše je iz 18. stoletja, kasneje pa je bila predelana. Do druge svetovne vojne jo je imela v najemu družina Breznik. Po vojni je v njej začela delovati krojaška delavnica Elkroj, katere ustanovitelj in prvi direktor je bil Vlado Matko iz Mozir-
Viri: Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mozirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu; Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985; Mozirje. Mozirje: Občina, 2008.
Grabnerjeva hiša v Mozirju
ja. Danes je to poslovno-sta-novanjski objet.
Gospodarsko poslopje Grabnerjeve hiše
Prvotno je to bilo gospodarsko poslopje Grabnerjeve hiše. Današnja stavba je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. V prvem nadstropju je imela leta 1908 sedež Kmečka hranilnica in posojilnica. Tam je bila lesena skulptura, ki jo je napravil rezbar Cesar. Podoba danes visi v novem prodajnem centru ZKZ nasproti Deželne banke Slovenije. Hiša je danes poslovno-stanovanjski objekt. V pritličju je optika.
ROMAN MEŽNAR Knjižnica Mozirje
Gospodarsko poslopje Grabnerjeve hiše
Romanja Celjskih grofov - knezov (3)
Ne smemo prezreti, da se je skoraj istočasno, v letu 1430, odpravil na božjo pot v Rim Ulrikov oče, grof Friderik II. Kot je omenjeno v Celjski kroniki, ga je med potjo ujel mejni grof Ferrare. Iz ujetništva ga je odkupil njegov svak Henrik Goriški. Verjetno se je Friderikovo spremstvo, ki je bilo najbrž številno, neprimerno vedlo. Grof Ferrarski je bil do Celjanov sovražen zaradi njihovega vmešavanja v italijanske razmere. Potovanje do Rima je stalo precej manj kot Ulrikovo v Španijo, vendar je tudi za to romanje in pozneje še za odkupnino iz ujetništva Friderik porabil kar precej denarja.
Da Frideriku ni manjkalo denarnih sredstev, dokazuje podatek, da je po vrnitvi z romanja dal na novo zgraditi grad Bela peč na Gorenjskem in obnoviti Friedrichstein pri Kočevju. Po vrnitvi s tega romanja je dal Friderik II. postaviti v ptujski cerkvi skupino Marijinega oznanjenja (danes v ptuj skem pokrajinskem muzeju), ki spada med naše najkvalitetnejše kamnite plastike druge četrtine 15. stoletja.
Strpni do drugih religij
Friderik II. je s svojim obnašanjem preprečil očetu Hermanu, da bi prodrl na obale Jadranskega morja. Vendar ta kljub temu ni miroval. Ker je izgubil upanje, da bi dobil krono v Bosni, je leta 1433 oženil svojega vnuka Ulrika s Katarino, hčerjo srbskega
despota Durda Brankoviča. Kljub pomiritvi s sinom je Herman II. doživel pred smrtjo veliko hudega. Sin Friderik in vnuk Ulrik sta se mu spomladi 1435 uprla, da bi mu odvzela zagorsko grofijo. Herman je iskal podporo pri Sigismundu v Bratislavi, tam pa ga je novembra 1435 doletela smrt. Kar se ni posrečilo Hermanu, sta dosegla Friderik in Ulrik. Sigismund ju je kot rimsko-nemški cesar povzdignil v državna kneza. S tem aktom je dosegel boj Celjskih za izenačenje s Habsbur-žani svoj višek.
Celjski grofi so bili zelo tolerantni do drugih religij in verskih gibanj (na primer hu-sitizma, pravoslavja). Herman II. je pri izvajanju celjske dina-stične politike šel preko cerkvenih in verskih pojmovanj takratne dobe. Kljub temu se je Herman II. izkazal za posebno velikega dobrotnika Cerkve in duhovščine. Mnogo pobožnih ustanov je vzpostavil pri avguštincih v Ljubljani, kartuzijanih v Bistri in Žičah, ustanovil je novi samostanski naselbini v Pleterjah (kartu-zijani) in Lepoglavi (pavlinci) na Hrvaškem.
Čemeren Friderik
Grof Friderik se je v starosti vedno bolj odtegoval javnemu delu. Vse politične zadeve je prepustil sinu Ulriku II., ki je stopil na čelo rodu. Friderik II. se je bolj usmeril v zasebno in gospodarsko življenje. Lotili sta se ga neka nejevolja in čemernost. Zadnja leta
Kapela Žalostne Matere božje v celjski cerkvi sv. Danijela je ena najlepših gotskih arhitektur pri nas, ki je nastala po zaslugi Celjskih grofov. (Foto: GrupA)
življenja je skušal z dobrimi deli popraviti prejšnje razuzdanosti. Leta 1450, ko se je praznovalo sveto leto, se je šestinosemdesetletni starec v sijajnem spremstvu desetih konjenikov odpravil v Rim, da bi dobil odpuščanje za svoje
ka. Za pokoj svoje duše je ustanovil pobožno ustanovo, dominikanski samostan Novi klošter v Savinjski dolini.
Darežljivi do Cerkve
Ali so bili Celjani res negativne osebnosti in ali so se res kopali v pregrehah, kot jih prikazuje humanist Enej Silvij Piccolomini, poznejši papež Pij II.? Ali so bili v tem smislu drugačni od fevdalcev in dinastov v tedanji Evropi? Kakšna sta bila njihovo versko življenje in njihova morala? O tem vemo le malo. A vendar so opravili nekaj odmevnih romanj, ustanavljali verske ustanove, bili naklonjeni Cerkvi. Na umetnostno prizadevnost in mecenstvo pri Celjanih ne smemo gledati samo kot na nasledek njihove kulturne volje. V mnogočem je ta dejavnost povezana s političnim ozadjem, s tekmovanjem z drugimi velikaši, tudi s habsburškim dvorom. Pri cerkveni umetnosti je odločala tudi želja, da bi se z njo odkupili za grehe pri Bogu in da bi si pridobili naklonjenost Cerkve. Do nje niso bili skopi. Mnoge cerkvene stavbe so zaznamovane s celjskim grbom: ladja in prezbiterij celjske opatijske cerkve svetega Daniela, celj-
ska Marijina kapela je celo ena najlepših gotskih arhitektur, kristalno čist gotski prostor predstavlja stara cerkev v Ple-terjah, baldahinasti oltar na Ptujski Gori pa je s kiparskimi detajli ena največjih dragocenosti te cerkve.
Od kod Celjskim takšna finančna moč? V letih 1429 in 1430 naj bi izplačali v gotovini 75 tisoč do 80 tisoč duka-tov za dve romanji in posojilo Sigismundu (28 tisoč). To je ogromna vsota denarja, ob kateri se je treba zamisliti. Vojno najemništvo in kon-dotjerstvo je bilo prvi temelj njihove politične dejavnosti in pomemben finančni vir. Pri Celjanih pa opazimo tudi smotrno gospodarsko politiko. Za svoje politične podvige so črpali potrebne vsote denarja najprej z judovskimi posojili, pozneje pa zlasti z mitninami. Posest Celjskih je predstavljala pomembno prehodno ozemlje, čez katerega je tekla trgovina z juga v srednjo Evropo in srednje Podo-navje. Tranzitna trgovina jim je prinašala velike mitninske dohodke.
Uboj Ulrika II. v beograjski trdnjavi leta 1456 je pomenil, da so knezi celjski z največje višine zdrknili v smrt in konec rodu.
grehe. Toda zdi se, da je šel na romanje bolj zaradi gizdavosti kot zaradi pobožnosti in kesa-nja. Cerkev pa je bila obilno deležna njegovi milosti, zlasti mu je bil pri srcu Jurjevski samostan, kjer je imela zadnje počivališče njegova Veroni-
Tri zgodbe iz knjige prof. dr. Ignacija Vojeta Od Osma-nov do Celjanov - Utrinki preteklosti (Celjska Mohorjeva družba, 2014), ki se navezujejo na naše območje, objavljamo v obliki podlistka. Prihodnji teden bomo objavili prvi del zgodbe o Antonu Šebatu, Vojetovem starem stricu, duhovniku iz Žusma, ki je bil zaslužen za razvoj kraja.
44
INTERVJU
Med barvami in vzorci lesa
Uporaba lesa odvisna od denarja, znanja in okusa - Kljub gozdnatosti je les skoraj težje dostopen kot so zidaki
Janez Čepin se tudi sam ukvarja z izdelavo unikatnih izdelkov iz lesa. Zanje si želi pridobiti certifikat domače in umetnostne obrti.
Človek se je še nedolgo tega z lesom srečeval že ob rojstvu, ko so ga položili v nečke in kasneje v zibelko. Les je za nekatere tudi spremljevalec, ko odhajajo na svojo zadnjo pot. V različnih obdobjih naše zgodovine so bili bivališča, posode, orodje, igrače, pohištvo in druge dobrine, povezane z našim vsakdanom, narejeni iz lesa. Da je ta material zelo cenjen še danes, ko mu konkurenco delajo steklo, keramika, kovine in umetne mase, je prepričan Janez Čepin iz Zeč pri Bučah v občini Kozje.
Njegov oče je bil mizar, mama je bila učiteljica, Janez pa je povezal znanja iz mizarske delavnice in veselje do poučevanja. Postal je učitelj strokovno teoretičnih predmetov in praktičnega pouka - mizar v Šolskem centru Krško-Sevnica in učitelj tehnike in računalništva v Osnovni šoli Lesično. Medtem ko Slovenci les po njegovem mnenju zelo cenimo, se morda premalo zavedamo možnosti uporabe enega najpomembnejših naravnih bogastev v svoji državi. »To je povezano z denarjem in znanjem. Umetne mase so ljudem cenovno bolj dostopne kot naravni materiali. Slednji zahtevajo predznanje, a tudi nadaljnjo obdelavo,« pojasni. Raznolikost drevesnih vrst pri nas po njegovih besedah nudi pestro paleto prednosti in široko možnost uporabe. »Je material, ki je zahteven za obdelavo, po drugi strani pa je tudi bolj hvaležen. Je obnovljiv vir. Poleg tega so znani podatki, koliko ogljikovega dioksida skladišči en kubični meter lesa med rastjo. Ko opravi svojo vlogo, je možna še njegova nadaljnja uporaba.«
Koliko je les danes še prisoten v gospodinjstvu?
Včasih so ljudje uporabljali lesen pribor in orodje, vzhodnjaške kulture še danes ta material uporabljajo pri uživanju hrane, pri Slovencih pa to ni več v navadi. Sicer nam je lesena posoda na voljo, vendar je v rabi bolj izjema kot pravilo. Za izdelavo skled uporabljamo predvsem drevesne vrste, kot so akacija, češnja ali lipa. Posode premažemo z naravnimi olji, zaradi česar jih lahko uporabljamo za pripravo solat, minešter ali nasploh kot krožnike za uživanje hrane. Vendar se izdelovalci takšnih posod od tega težko preživljajo, to ostaja njihova ljubiteljska dejavnost. Je pa pri nas, ko govorimo o gospodinjskih pripomočkih in orodju, uveljavljena suha roba.
Nekdaj je bilo stavbno pohištvo večinoma leseno. Zakaj les danes ni več prva izbira?
Pri tem najverjetneje prevlada ekonomski vidik. Plastična okna in vrata so cenejša kot lesena. Drugi razlog predstavljata ozaveščenost in pripravljenost ljudi za uporabo lesenih materialov ali pa pri drugih materialih vidijo prednosti, ki jih pri lesu ne. Zagotovo je ob lesenem stavbnem pohištvu počutje prijetnejše, les je paroprepusten, diha z okoljem. Če v starejših hišah lesena okna zamenjamo s plastičnimi, se začneta v prostoru nabirati vlaga in plesen. Zato se tudi pri oknih iz umetnih mas uveljavljajo mehanizmi, ki prepuščajo zrak.
So za višjo ceno lesenih oken in vrat odločilni zahtevnejša obdelava, dražji materiali ali stroji?
Profilov za plastična okna in vrata ne izdelujejo pri nas, ampak jih kot polizdelek uvozijo. Glede na potrebe stranke jih nato narežejo. Strojne zahteve so torej majhne, saj izdelovalci potrebujejo le stroj za dolžinski razrez, kotni razrez in za spajanje. Za lesena okna je postroj primerjalno dražji za mnogo več kot sto odstotkov. Nujno je tudi poznavanje lesa, saj je za točno določen izdelek potrebna točno določena vlažnost. Nasploh je proizvodnja dražja, saj so višji že osnovni stroški.
Imajo ljudje pri odločitvah v mislih tudi to, da bo treba les sčasoma pobrusiti, ga ponovno zaščititi?
Zagotovo pri lesenih izdelkih potrebujemo nekaj premisleka že pri načrtovanju njihove uporabe. Govorim o konstrukcijski zaščiti, kar pomeni, da mora biti lesen izdelek, ki bo izpostavljen naravi, zasnovan tako, da voda ne bo zastajala na lesu, da se bo lahko sušil. Gre za vprašanje same oblike, nato pa les vsakih
nekaj let potrebuje tudi pravilno vzdrževanje, ustrezne premaze ... Umetne mase imajo sicer daljšo življenjsko dobo, a se na njih prav tako pozna zob časa. Pravzaprav lahko lesu lažje ponovno vdihnemo življenje kot plastiki.
Na prvi pogled je bukev tista, ki prevladuje v naših gozdovih. Kako jo lahko uporabljamo?
Bukev je mati naših gozdov, kot je na primer čebula kraljica kuhinje. Je zelo hvaležna vrsta, njen les je kompakten in trden. Včasih smo ta les uporabljali predvsem za drva in za posebne namenske izdelke. Danes je strojna obdelava bukve zelo razvita in zato je to drevo primerno tudi za izdelke, ki jih nekoč nismo pridobivali iz njega. Iz bukovega lesa lahko izdelujemo iverne in vezane plošče ... Bukev je najbolj optimalen les za krivljenje. Ta postopek je po letu 1800 izumil avstrijski mizar Michael Thonet, ki je najbolj znan po izdelavi kavarniških stolov z obroči. Najbolj znan je stol št. 14. To obliko poznamo še danes, le da so obroči danes kovinski, nekoč pa so bili leseni. Bukev sicer nima velike naravne odpornosti, za notranje pohištvo pa je izvrstna. V primerjavi z javorjem in s hrastom je njen videz bolj pust, dolgočasen, vendar lahko z luženjem dosežemo imitacijo češnje. Kdor ni poznavalec, težko opazi razliko. Za končnega kupca pa je zelo dobrodošla razlika pri ceni.
In druge vrste lesa?
Smreka je večinoma namenjena kot konstrukcijski les, na primer za ostrešja, ograje ... Uporabna je tudi za pohištvo. Z različnimi tehnikami obdelave dobiva lastnosti, ki jih druge vrste lesa ne omogočajo. Pri nas sta značilna še gaber in javor. Na Primorskem uporabljajo veliko bora. Tudi hrasta je precej. Benetke na primer stojijo na hrastovih pilotih iz Krasa. Sekali so ga predvsem v začetku 20. stoletja. Imamo pa tudi vrste, značilne za vsako območje. Na Kozjanskem je taka drevesna grmovna vrsta dren. V Prekmurju uspevata topol in robinija. Slednjo odlikuje zelo močna odpornost, tudi po nekaj desetletjih brez vzdrževanja ohrani isto trdnost. Za notranje pohištvo je zelo cenjena jelša, ki rase ob potokih in po poseku oksidira, pridobi rdečo barvo. Če bi jo uporabili za pilote, ki so pod vodo, bi imela daljšo življenjsko dobo kot hrast, če bi jo pustili na
prostem, pa bi strohnela v nekaj letih.
Zakaj so v tako gozdnati deželi, kot je Slovenija, lesene bivalne hiše v manjšini v primerjavi z zidanimi?
V preteklosti so les bolj razširjeno uporabljali za bivanje. Že kozolci nam razkrijejo zakonitosti takratne gradnje. Pri stiku z zemljo je bil najprej kamen, na katerega so namestili smrekov steber. Taka gradnja je zdržala sto let. Kamen je preprečeval, da bi les stal v vodi, dajal je trdnost. Tudi pri hišah je bil spodnji del iz kamna, bivalni del pa iz lesa. Prednosti lesene gradnje so predvsem zračnost, toplina prostora, drugačen odboj zvoka. Že nekdaj so lesu daljšali življenjsko dobo z raznimi premazi, luknje so zapolnili z glino, apnom ... Menim, da smo se Slovenci zadnja leta za klasično gradnjo odločali, ker je zidana hiša na nek način ustrezala želji, da bi zgradili čim bolj trden dom in da bi ta obstal večno. Na svoj dom smo zelo navezani, medtem ko prodaja domače hiše in selitev na drug konec države za nekatere druge kulture nista nič nenavadnega. Vendar se tudi pri nas v zadnjem času ljudje znova odločajo za gradnjo lesenih hiš.
Pa je les za gradnjo dostopen?
Pri nas je les skoraj težje dobiti kot zidake. Vedeti moraš, kje ga boš kupil, kako ga boš prepeljal do žage, kako ti ga bodo razžagali, kje ga boš skladiščil. Pozabljamo, da je v Sloveniji nedavno propadlo ogromno pomembnih žag - v bližnji okolici na primer žaga v Straži pri Novem mestu, žaga v Mestinju pri Rogaški Slatini. Na Kozjanskem je zelo malo obratov, ki bi lahko zadostili potrebam večjih naročil.
Je tudi pomanjkanje žag eden od razlogov, da hlodovino izvažamo in obdelan les uvažamo?
Razlogov je več. Trg naših ogromnih lesarskih podjetij je bil usmerjen v Jugoslavijo, v 90. letih pa je šlo vse navzdol. Pri nas je lesna industrija počasi odmirala zadnjih 20 let. Gozdarji in žagarji morajo preživeti. Razumljivo je, da les prodajo tistim, ki so zanj pripravljeni plačati več. Če bi okrogel les, hlod, vsaj razžagali na deske, plohe, bi mu že s tem dodali nekaj odstotkov vrednosti. Vendar nimamo kapacitet, ki bi to zmogle. Žalostno je, kje je danes naša lesnopredelovalna industrija in kaj je ostalo od Svee, Novolesa, Lika Savinje, a nikoli ni prepo-
»Dober mizar je tisti, ki dobro izpolni naročilo. Še boljši mizar pa je zame tisti, ki ima svoje zamisli. Govorim o razliki med delom za druge in med razvijanjem novih postopkov izdelave. Kljub dolgoletni tradiciji mizarstva pri nas menim, da glede tehnike obdelave lesa še zdaleč nismo rekli zadnje besede,« pravi Janez Čepin.
zno, da se razmere ne bi uredile.
Vi ste dnevno v stiku s prihodnjimi generacijami mizarjev. Kakšen vložek jih čaka, če se bodo odločili za svojo pot, preden se bodo sploh lahko pohvalili s prvim izdelkom?
Če primerjamo mizarja z drugimi poklici, je začetni vložek zelo velik. Če kupuje sušen les, potrebuje stroje za primarni razrez ter obdelavo - poravnalko, skobeljnik, krožno žago, debelinko, vse ostale stroje, da ne govorimo o prostoru in orodju. Nato šele pridejo na vrsto inovativnost, nove ideje in vztrajanje. Vajencem poskušam vcepiti miselnost, da ob prvem porazu ne smejo obupati. Menim, da so lahko zelo hvaležni tudi za to, ker jih ima veliko možnost opravljanja prakse v Stillesu. Tam spoznajo različne postopke, od rezbarjenja, tapetništva, intarziranja in izdelave pohištva. Les tam lažje začutijo in ga vzljubijo.
Koliko vaših dijakov se sploh odloči za to, da si bodo kruh rezali z mizarstvom?
Zelo različno. Četrtina se jih v program vpiše zato, ker potrebujejo poklic in si službo poiščejo v različnih panogah, ki niso povezane z njihovo izobrazbo. Dobra polovica se jih zaposli v lesni industriji, nekaj jih nadaljuje šolanje. Položaj obrtnikov je težek, zato mlade težko zadržijo. Zagotovo je eden pomembnejših dejavnikov pri odločitvi, s čim se bodo preživljali, denar. Če dobijo v trgovini na mesec nekaj evrov več, bodo seveda šli za boljšo priložnostjo. Enako verjetno razmišljajo tudi ljudje v drugih poklicih. Želja, kdo bi zares rad postal mizar, se najbolj vidi pri zaključnih izdelkih dijakov. Nekateri se te naloge lotijo po liniji najmanjšega odpora, drugi si zadajo cilj, se mu posvetijo in v les vdahnejo dušo. Tudi to je izkušnja, ki jim lahko nato pomaga pri gradnji kariere. Da mladim idej na manjka, dokazujejo leseni okvirji za očala, leseni umivalniki in še marsikaj zanimivega.
Poleg osnovnih mizarskih znanj želite mladim približati tudi celostno rabo lesa. Za kaj gre?
Ko mizar deblo razreže za deske, ostanejo deli lesa, ki jih lahko zavržemo ali pa jim damo nov namen. V Šolskem centru Krško-Sevnica mladi iz teh delov lesa izdelujejo igračke, sestavljanke, stružijo krožnike in druge uporabne predmete. Z njimi se predstavijo na tržnicah in s prodajo zbirajo denar za ekskurzijo ali za nakup kakšne stvari, ki jo potrebujemo v šoli. Gre torej za to, da lahko damo novo vrednost malemu kosu lesa, ki bi bil sicer odpadek.
Kateri so po vašem mnenju poglavitni izzivi lesnopredelovalne industrije?
Da bi bila lesnopredelovalna industrija znova močna gospodarska panoga, kot je bila nekoč, bi se morali zagotovo posvetiti primarni obdelavi lesa. Les bi tako postal dostopen, kot je dostopna opeka. Poleg primarnega razreza bi morali skrbeti za tehnični les, suh les, ki ima v primerjavi s svežim bistveno višjo ceno. Seveda tudi stroški sušenja niso zanemarljivi, vendar se da z biomaso, ki nastaja pri razrezu, ogrevati prostore in tako nastaja sklenjen krog. Pogrešam pa tudi podjetja, ki bi znala svetovnemu trgu ponuditi naše izdelke.
TINA VENGUST Foto: TV
PORTRET
45
Moda se v gozdarstvu ciklično ponavlja
Celjski mestni gozd v Pečovniku praznuje 530-letnico prvega vpisa v sodno knjigo - Upokojeni gozdarski inženir Dušan Košutnik mu je za jubilej poklonil monografijo
»O tem, kako zelo pomemben je mestni gozd, sem začel razmišljati že, ko so nas skupino slovenskih gozdarjev v 60. letih povabili na ogled švicarskih obmestnih gozdov. Takrat sem imel ves čas pred očmipečovniški gozd.«
Med lanskim majem in avgustom je Dušan Košutnik zelo velikokrat obiskal mestni gozd v Pečovniku. Na fotografiji ob mogočnih duglazijah je v družbi mag. Roberta Hostnika (desno), ki je uredil monografijo Celjski gozd v Pečovniku.
»Na splošno sem imel besedilo za monografijo pripravljeno že ob upokojitvi na prelomu tisočletja. A je čakalo na računalniku, saj ni bilo nikogar, ki bi ga izdal. Potem je bilo treba lani čistopis pripraviti v štirih mesecih. Kar stresno je bilo, zato je zdaj čas, da se malo spočijem.«
Nov
podlistek
Celjski mestni gozd bomo julija približali tudi bralcem Novega tednika, saj bo v štirih številkah časopisa objavljen izbor nekaterih najzanimivejših besedil iz monografije.
»Če kaj, potem si res želim, da bi mestni gozd v Pečovniku ostal celota. Da 200 hektarjev gozdnega kompleksa ne bi nikoli drobili, da bi imel enega lastnika in da bi ta z njim umno gospodaril,« pravi 79-letni Dušan Košutnik, avtor monografije Celjski gozd v Pečovniku. Gradivo za knjižno delo, ki je luč sveta ugledalo ob 20-letnici Zavoda za gozdove Slovenije in za katerega so si celjski gozdarji kar nekaj let prizadevali zbrati denar, da so ga lahko izdali, je zbiral vso svojo štiri desetletja dolgo poklicno pot. K temu sta veliko pripomogla izrazit čut za zgodovino, ki ga je podedoval po očetu, in njegova zagrizenost, saj se je zato, da bi lahko prebiral ohranjeno arhivsko gradivo, naučil celo gotice.
Ko je leta 1963 službeno stopil v celjske gozdove, se o mestnem gozdu ni ne govorilo ne razmišljalo. Kot diplomirani inženir gozdarstva je kljub temu da je bil celjski štipendist, prvo službo leta 1961 dobil v Šentjurju, bil je šesta generacija diplomantov z ljubljanske univerze, saj je bil prej študij gozdarstva mo-
goč le v Zagrebu. Na srečo je v začetku 60. let že minilo obdobje, ko se je tudi po obmestnih gozdovih veliko sekalo, saj je bilo za gospodarsko obnovo dežele potrebno tudi veliko lesa. A kot se spominja Košutnik, mu je že ob prihodu v Pečovnik eden od starejših gozdarjev dejal, naj ta gozd posebej skrbno čuva. Da so ga tudi dotlej obravnavali malo drugače in da je v njem padlo manj dreves, kot bi jih glede na prirast lahko. Vloga tega gozda se je v 530 letih, kolikor letos mineva od prvega vpisa mestnega lastništva v sodno knjigo, zelo močno spremenila. Če je prva stoletja Celjanom omogočal preživetje in jim dajal les za kurjavo pozimi ter obnovo hiš, je zadnja desetletja
v vlogi zelenih pljuč mesta, meščani pa ga poznajo zlasti kot priljubljeno rekreacijsko območje.
Kompromis med biologijo in hribi
Kot se zdaj spominja Ko-šutnik, je bila njegova odločitev za študij gozdarstva kompromis med dvema ljubeznima. Imel je odličnega profesorja biologije, ki ga je navdušil za ta predmet, hkrati pa je bil v mladih letih aktiven planinec, ki je tudi na smučeh prehodil oziroma pretekel velik del območja okrog Celjske koče in je tamkajšnje gozdove dobro poznal. Sicer je tudi že kot 11-letnik s skupino sošolcev pomagal pri pogozdovanju na tem obmo-
čju, vendar pravi, da to na njegovo odločitev za študij ni vplivalo. »Gozdarstvo je bilo torej nekje vmes med biologijo in hribi, pravzaprav idealna kombinacija za tiste čase, saj nas je gozdarje po končanem študiju čakala služba,« pravi in prizna, da se je malo spogledoval tudi z zgodovino, a se za ta študij ni odločil, ker je bila takrat zgodovina na Slovenskem pač preveč zožena le na zadnja vojna leta. Mu je pa čut za preteklost veliko pomagal kasneje pri raziskovanju več-stoletnega razvoja mestnega gozda v Pečovniku, enako kot tudi odlično znanje nemščine. Fantič je namreč v osnovnošolske klopi sedel v Nemčiji, kamor je bila družina izseljena med vojno.
Od tata do čuvaja!
Mestna občina Celje ima zdaj v lasti približno 300 hektarjev mestnega gozda, na območju Pečovnika približno 200 hektarjev, a to je premalo, da bi z njim samostojno gospodarila in v ta namen zaposlila gozdarja. Zato ima za upravljanje sklenjeno pogodbo s celjsko krajevno enoto Zavoda za gozdove Slovenije. Razloge za to, da v Sloveniji mestni gozdovi še vedno nimajo prave veljave, Košutnik vidi tudi v veljavnem Zakonu o gozdovih, ki teh gozdov ne obravnava posebej. »A z nji-
mi se je ukvarjala že avstro-ogrska zakonodaja in tudi še v času stare Jugoslavije so morali spoštovati dokaj stroge predpise, ki so veljali za kategorijo mestnih gozdov,« pravi in dodaja, da je Celje na primer imelo poklicnega gozdnega čuvaja že od leta 1860. Kot se spominja, je bil to nekdanji lastnik kmetije
na Celjski koči, ki se je »razvil« od tatiča, ki je po okoliških gozdovih kradel les, do sprva nepoklicnega, kasneje pa prvega poklicnega čuvaja gozda, ki je za svoje dobro delo dobil celo državno odlikovanje. Ob njem je za red v gozdu moral skrbeti tudi mestni gozdar, ki je vodil strokovno delo, pri čemer so si v Celju v tistem obdobju pomagali s strokovnjaki iz avstrijske gozdarske službe.
Moda v gozdarstvu
»Celjski mestni gozd v Pečovniku je bil leta 1860 povsem drugačen kot leta 1940,« pravi Košutnik in pojasnjuje, da so to območje v 19. stoletju še skoraj v celoti prekrivali listavci, v 20. stoletju pa so sekali samo še iglavce. Takšna sprememba podobe mestnega gozda je bila posledica modne muhe, delno pogojene tudi z ekonomsko računico. »Dokler še niso poznali impregnacije in različnih premazov, ki ohranjajo les, je namreč bukev veljala za manjvreden les,« pravi in našteva njene »slabe« lastnosti, ki so se kazale v tem, da ni bila plovna na vodi niti dovolj trdna za izdelavo na primer železniških pragov, kot je bil hrastov les, zato so jo uporabljali pretežno le za drva. To so bili glavni razlogi, da je bilo treba napraviti čim več prostora za smreke, ki so obetale boljši zaslužek.
»Ko so začeli impregnirati bukov les in ko je bila tudi skozi naše kraje zgrajena železnica, je cena bukovemu lesu spet zrasla,« opozori, da je treba v gozdarstvu misliti več desetletij naprej. Pri tem se prikloni spominu na tiste gozdarje, ki so že leta 1892 na gozdarskem kongresu precej kritizirali množično
podiranje bukev in pogozdovanje s smrekami. Kasneje so se namreč te kritike pokazale za še kako upravičene, saj danes vemo, da enovit smrekov sestav zakisa zemljo, hkrati pa je tudi pravo gojišče lubadarja in drugih podlubnikov.
In smo spet pri modi ... Košutnik opozarja, da tudi množična sečnja enovitih sestavov iglavcev zdaj ne bi bila dobra rešitev. Hitre odločitve namreč nikoli niso dobre. Gozdarska stroka sicer zdaj, kot se spominja Košutnik, pa že vse od leta 1965, v smrekovem gozdu ne pozna več umetnega pomlajevanja, temveč obnovo gozda prepušča naravnemu pomlajevanju. Enako velja tudi za duglazije, le da v teh gozdnih sestojih divjad zelo ogroža mlada drevesa, ki jih je treba pred njo zaščititi.
Ne iščimo izgovorov, sami smo krivi
Ko Dušan Košutnik danes govori o pomenu gozda in posledično lesa, se kar malo razjezi. Ne sliši rad pritoževanj, češ, kako nam Avstrijci delajo škodo s tem, ko uvažajo naš les. »Nenazadnje smo zdaj evropski sodržavljani,« se spomni, da so ga o tem, kako padajo meje, pred desetletjem ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo podučili celo naključni francoski sopotniki na turističnem križarjenju. Pravi, da smo krivi sami in da zgodba o tem, kako lesa ne znamo oplemenititi in mu dodati večje vrednosti, sega desetletja nazaj. V Sloveniji sta bila nekoč izjemno razvita mizarstvo in drobna žagarska industrija. »V službo sem prišel ravno tisti čas, ko so množično zapirali te manjše žage, in na celjskem območju so morda preživele le tri ali štiri,« pravi. Neuspešno so jih nasledili lesnoindustrijski kombinati in spomnimo se, da je prav celjski Lik Savinja konec 80. let doživel stečaj že v času Jugoslavije. »Ne verjamem, da naši mizarji ne bi bili konkurenčni, če bi se razvijali. Zato se ne smemo pritoževati in krivde valiti na druge, temveč se moramo vprašati, zakaj Avstrijci zmorejo, mi pa ne.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: ROBERT HEDL
»Službo v Celju sem nastopil prav v času velike reorganizacije gozdarstva, ko so združevali zasebni in državni sektor. V tem času je bil pravi >džumbus<, vendar so imeli gozdarji in tudi okoliški prebivalci do mestnega gozda ves čas nek prav posebej spoštljiv odnos.«
Monografijo Celjski gozd v Pečovniku je zavod za gozdove izdal v nakladi 500 izvodov lani v okviru mednarodnega projekta Sylvamed. Besedilo je avtor Dušan Košutnik razdelil na več poglavij in po predstavitvi skupnih značilnosti mestnega gozda, ki vključujejo tako njegovo lego, geološko podlago, zemljepisno-rastlinsko umestitev v prostor ter poselitev, se v zaključenih celotah posveča razvoju gozdarstva v posameznih zgodovinskih obdobjih. Strokovno podprto, a iskrivo napisano in zato lepo berljivo pisanje zaključi v letu 1990, nekaj let zatem pa gozdno območje v Pečovniku po izvedenem postopku denacionalizacije spet preide nazaj v last mestne občine. Avtor je za monografijo prispeval tudi vse fotografije razen dveh, ki sta delo Iztoka Skoka.
46
BUKVARNA / PODLISTEK
Miha Mazzini: Paloma negra
Kukurukuku, paloma!
Eno zadnjih Mazzinijevih del, roman Paloma negra, ima za uvod verz iz pesmi Emmylou Harris: »Si na koncu trpel? / Se boš koga spominjal? / Si pregnal stare duhove / s pogoji svoje vdaje?« Dogajanje v romanu je namreč postavljeno v nekdanjo Jugoslavijo v leta po drugi svetovni vojni, ko polkovnik David, vajen nasilja, nenadoma ne more več podpisovati smrtnih obsodb in s tem podpiše svojo.
Za kazen ga general, ki mu je bil ves čas pred vojno in med njo mentor in drugi oče, z otoka, kjer vodi taborišče povojnih obsojencev, pošlje na vojaško akcijo v odročno slovensko vas. Tam naj bi odstranil vaškega voditelja Mihaela, ki je organiziral obsežno mrežo tihotapstva in postal premočan in prenevaren. Toda David, ki se znajde v novem okolju, svoje naloge ne more opraviti, saj ga preganjajo duhovi iz preteklosti, tudi tisti v
povezavi z njegovo družino. Spomini na zgodnje otroštvo v Trstu namreč slikajo podobo urejene družine z očetom Slovencem, na videz spoštovanim računovodjem v tovarni barv, in mamo Italijanko. Kasneje se ta slika pokvari, saj se David spomni lastnika tovarne, ki je hodil k mami na obisk in tiste dneve sta z očetom hodila v kino ali na streho gledat zvezde. Tudi sicer se razkrije, da odnos očeta in matere ni bil nikoli pristen. David je že pred vojno postal komunist in je razočaral predvsem mater, ki se mu je odpovedala. Šele kasneje se mu je v celoti razkril čuden odnos staršev, ko je kot odrasel v svoji kartoteki prebral, da je sin tovarnarja in slovenske tajnice, ki je delala v tovarni ...
Ob tem se večkrat spomni tudi svojega sina, s katerim po smrti žene ne najde stika, general pa želi prav z izsiljevanjem, povezanim z njegovo usodo, doseči, da bi David
O avtorju:
Miha Mazzini je avtor 17 knjig (med drugim so znani romani Drobtinice, Telesni čuvaj, Kralj ropotajočih duhov, Trenutki spoznanja, Nemška loterija ...), več priročnikov za računalniške navdušence in scenarijev. Za Drobtinice, ki so jih podali v neverjetni nakladi več kot 50 tisoč izvodov, je dobil nagrado za roman leta, leta 1988 je dobil zlato ptico, leta 1992 pa še nagrado circom za najboljši evropski TV-film Operacija Cartier, ki je bil posnet po romanu. V javnosti se pojavlja tudi kot avtor kolumn o aktualnih pojavih v družbi.
ubil Mihaela. Tudi slednji ima sina, na katerega je prav zaradi njegove motenosti zelo navezan. Vse ostalo se Mihaelu zdi nepomembno, še posebej po tistem, ko bi skoraj umrl pod streli kozakov, pa ga je sin Ivan izkopal iz groba in je tako preživel.
V odročni hribovski vasi se tako odvija zgodba zapletenih medsebojnih odnosov. David odkrije, da si vendarle še želi živeti, zlasti potem, ko spozna Marijo, ki pa pripada Mihaelu. Razmere dodatno zaplete pojav mehiških filmov. Okrog leta 1950, potem ko se je Tito sprl s Stalinom, ruski filmi namreč niso bili več primerni, zahodni še manj, torej so ostali le mehiški, ki jih želi gledati tudi mladina iz romana. Po zgledu filmov sestavijo svoj orkester in pripravijo nastop, toda Mihael in njegovi imajo drugačne načrte, ki jih David ne more več preprečiti ... Bliža se čas končnega obračuna.
Pripoved v romanu je napeta, v duhu dobrih zapletov in obratov. Temelji predvsem na pogovorih glavnih akterjev in Davidovih spominih ter razmišljanjih. Mazzini je mojster pisane besede, toda osebno so mi bolj všeč njegovi zgodnejši romani, ki se dogajajo v pristnem okolju njegovih rojstnih Jesenic, kjer je pripoved prežeta s spomini, humorjem, z nenavadnimi liki ... To pa seveda ne pomeni, da človek ne bi z zanimanjem prebral tudi vsega, kar je novejšega datuma.
TC
Karl Vengust (1896-1959)
Kot vojak Avstro-Ogrske se je Karl Vengust (stoji na skrajni levi) bojeval najprej v Galiciji in nato na soški fronti. Razglednico je poslal domačim na Teharje v aprilu leta 1917.
Prispeval: Franc Vengust, Vojnik
Po lanskem izrednem odmevu bralcev, ki ste nam poslali zanimive potopise s potovanj po Sloveniji in tujini, tudi letos nadaljujemo akcijo Navdušite nas s potopisom. Kako in do kdaj lahko sodelujete, vam pojasnjujemo v nadaljevanju.
Navdušite nas s potopisom!
Samo še nekaj dni, do vključno 31. maja 2014, nam lahko pošljete potopis z izletov po Sloveniji ali o potovanjih iz kateregakoli kotička sveta. Prejeli smo že potopise iz Argentine, z Grenlandije, s Kitajske, iz Italije ... Čakamo le še na vas!
Prebirali jih boste lahko julija in avgusta, septembra pa kot bralci Novega tednika glasovali za najboljšega med objavljenimi.
Lov na najboljši potopis po izboru bralcev je odprt!
Svojo fotografijo s kratko predstavitvijo in potopis (besedilo in ločeno priložene fotografije v čim večjem formatu) nam že lahko pošljete na e-naslov tednik@nt-rc.si.
Objavljati jih bomo začeli 4. julija. Seveda po minimalnem vstopnem pragu, kar pomeni, da morajo zadostiti zapisanim pogojem, temeljnim zakonitostim potopisa in slovenskega jezika. In ne spreglejte še enega pogoja za sodelovanje: pišete lahko vsi, ki živite v kateri od 33 občin na Celjskem, ki jih »pokriva« Novi tednik.
Potopise bomo oštevilčili, ob vsakem objavili še vašo fotografijo in kratko predstavitev, kdo ste in kaj počnete. Bralci Novega tednika bodo glasovali in izbrali najboljši potopis.
Glasovanje bo trajalo od 4. do vključno 22. septembra 2014. Zmagovalca po izboru bralcev bomo razglasili 25. septembra 2014.
Najboljši avtor bo prejel nagrado s potovalnim pridihom. Med bralci, ki boste pridno glasovali, pa bomo prav tako izžrebali nekoga, ki mu bomo polepšali življenje.
LfJäSKI UIRIP 'AKCIJE
UtVnilSITF H4S S PflTnPftDM
Agonija v Slovenski smeri na Trialavu
Dežela riža, čaja in prijaznih ljudi
.. j.....r mM
rjj bi!

Le kavbojci in Indijanci?
AKCIJA
47
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA
Mira Vajncerl skrbi za hčer Klavdijo in vnukinjo Nuško. Ob pogledu na dva polna vozička so ji od veselja solze polzele po obrazu. Poleg hrane bi nujno potrebovale tudi obnovo hiše.
Letošnjo sezono končali dobrodelno
Voziček, vreden 300 evrov, za družino Vajncerl iz Zabukovice
V sredo, 14. maja, ob 12.15 smo se na Radiu Celje oglasili iz Supermarketa Planeta Tuš Celje. Poslušalci, vajeni, da ob tej uri brezplačno nakupujemo v akciji Do polnega vozička brez mošnjička, so morda malo obstali, prisluhnili, če so tokrat prav oni med izžrebanimi, a so kaj kmalu ugotovili, da čakajo zaman. Letošnjo sezono akcije Do polnega vozička brez mošnjička smo namreč v uredništvu Novega tednika in Radia Celje sklenili z dobrodelnostjo in voziček, zvrhan dobrot, podarili družini v hudi stiski.
Letošnja sezona tekanja nekajkrat je telefon zvonil v med nakupovalnimi polica- prazno. Dragica iz Šentjurja mi je bila izjemno pestra. Kar je ravno urejala rože in hkrati
poslušala zaplet, ko se je zveza s prvoizžrebanim Francem naenkrat prekinila. Sreča je potrkala na njena vrata in njen voziček je bil zvrhano poln dobrot kar za 236 evrov, kar je bil najboljši nakup sezone.
ki ju v Tušu zaenkrat še ne premorejo. Kar je treba omeniti, je to, da je Marija večino izdelkov preprosto podarila naključnim Tuševim obiskovalcem in tako polepšala velikonočne praznike številnim Tuševim nakupovalcem.
Anja Marjetič, predstavnica za odnose z javnostmi v Skupini Tuš, je ob predaji vozička dejala, da je akcija že vrsto let zelo uspešna in da poslušalci Radia Celje in obenem Tuševi kupci že zelo dobro poznajo razporeditev trgovine. Sploh del z mesnimi dobrotami. Ob predaji dodatne vrečke presenečenja pa so se tudi njej orosile oči.
denarja so z brezplačnimi nakupi prihranili.
Babica skrbi za hčer in vnukinjo
Zadnji nakup je bil tradicionalno dobrodelen. Podarili smo ga družini Vajncerl, ki živi nad Zabukovico blizu Griž, v občini Žalec. V Planetu Tuš se nam je pridružila babica Mira. Solze so tekle že od prvih telefonskih klicev. Mira prihaja iz velike družine, saj jih je bilo doma deset, sama pa je povila dve hčeri, ki sta žal obe zboleli. Mira zdaj živi s hčerjo Klavdijo in z vnukinjo Nuško. Klavdija je po Nuškinem rojstvu zbolela za obliko mišične distrofije. »Po porodu se je začelo bole-hanje, mislili so, da bo bolje, a gre vedno na slabše,« pravi babica Mira, ki tako zdaj skrbi za hčer in vnukinjo, ki je
bila v času naše akcije v vrtcu v Zabukovici. 3. junija bo praznovala peti rojstni dan, a tudi brez tega podatka so v Planetu Tuš vedeli, da morajo v voziček dati tudi torto, pa ne le zaradi Nuške, ampak tudi zaradi babice Mire, ki je 59. rojstni dan praznovala minulo soboto. »Ne vem, nimam besed,« je ob pogledu na poln voziček dobrot med solzami dejala Mira. V tokratnem vozičku, pravzaprav dveh, ki so ju tokrat kar sami napolnili v Planetu Tuš v vrednosti 300 evrov, so živilom dodali še pralni prašek, mehčalec in darila za Nuško. Nekaj igrač, trenirko, čevlje ...
Skromen dom je potreben obnove
Družina Vajncerl živi zelo skromno v hiši, ki nujno potrebuje obnovo. Potrebovali bi koga s pridnimi rokami, pravi Mira. »Tla so slaba, pohištvo razpada, električne vode bi bilo treba obnoviti, omet odpada ... Za položnice in hrano nekako spravimo skupaj, vrtec imamo zastonj, ker so moji in hčerini dohodki premalo ... Za kaj več pa ni. Če Nuška zboli, jo je treba peljati k zdravniku, a nihče ne vpraša, če imaš ali nimaš, in je treba s taksijem.« Vsekakor mora biti babica Mira velika umetnica, da zna obrniti vsak cent. Kako se je razveselila cvetače v vozičku. »Cvetačo ima Nuška tako zelo rada. Pripravim jo s smetano. Nuška ni nič izbirčna. Pojemo vse, kar je.« Mira tudi pravi, da lahko Nuško vzame s sabo v trgovino in ne bo dala nič v voziček, saj se zaveda stiske, v kateri so. »Pridna deklica je. Zelo rada tudi pleše. Zgoščenke ima in risanke, a jih ne more gledati, ker nima miške za računalnik, ki ga je dobila od dobrih ljudi, a verjamem, da ji bo tudi to kdo podaril.« Tudi v uredništvu Novega tednika in Radia Celje smo pripravili darilce za Miro, Klavdijo in Nuško. Je kapljica v morje. A daje upanje, da so še dobri ljudje in da kljub stiski nismo sami.
NP, SB Foto: SHERPA
Anja Marjetič, predstavnica za odnose z javnostmi v Skupini Tuš, verjame, da bo po vseh uspešnih letih akcije Do polnega vozička brez mošnjička brezplačno nakupovanje tudi prihodnje leto. Na sliki ob predaji darila Miri Vajncerl.
Od veselja so grablje letele v zrak
Izžrebance smo ujeli v službi, sredi šolske ure, ujeli smo jih na travniku in grablje so dobesedno letele v zrak, ko je Marija iz Primoža izvedela, kdo je na drugi strani. Marija iz Rifnika pri Šentjurju se je tik pred veliko nočjo nakupa lotila sistematično in povsem izropala vitrino z mesom in s suhomesnimi dobrotami, domislila pa se je tudi rafaelo sira in redarske klobase,
Nika iz Lokavca je bila prava nakupovalna »mašina«, ki je po končanem kosilu na radiu zaslišala svoje ime in nato nakupovala kot za stavo. Marija, ki je zadnja nakupovala v letošnji sezoni, pa je nakupovanje »čutila na vodi«. Na travnik je s sabo odnesla tako mobilni kot hišni telefon, nato pa našo Simono Brglez kar fino sprehajala med Tuševimi policami. Vedno znova je bilo ob pogledu na poln voziček veselo, še bolj pa smo vriskali, ko smo nagrajencem povedali, koliko
Tomaž Mirnik, Nena Lužar in Mitja Tatarevič so imeli vsak teden akcije težko delo, ko so morali izžrebati srečnega nakupovalca med številnimi kuponi.
48
BRALCI POROČEVALCI
Izobraževanje in srečanje
Območno združenje slovenskih častnikov Velenje je v Lajšah pri Šoštanju organiziralo in izvedlo izobraževanje in srečanje častnikov s pripadniki Slovenske vojske - 20. PEHPOL iz Celja. Program je bil razdeljen na tri tematska področja: prikazano manevrsko vajo, predavanje o Afganistanu in delovanju ISAF ter SV v njem in družabno srečanje. Pripadnike polka, udeležence in visoke goste je pozdravil župan Občine Šoštanj in član ZSČ Darko Menih.
Na prikazani vaji je izvi-dniška enota 20. PEHPOL prikazala, kako deluje elitna enota, ki kot predhodnica premikajoče se kolone
pade v postavljeno zasedo. Delovanje zapornega ognja, dimnih zaves, streljanja z avtomatskega orožja, težkih mitraljezov z oklepnikov in topovskih udarov je delovalo kot v resničnem spopadu. Štabni vodnik Boštjan Janež, trikratni udeleženec misij SV v Afganistanu, je udeležencem usposabljanja izjemno kvalitetno z zgodovinskega vidika z materialnimi in video sredstvi predstavil delovanje pripadnikov SV v sistemu ISAF v Afganistanu. Prisotni so dobili odlično predstavo nastanka konfliktov v Afganistanu, kakšni problemi so prisotni in kako jih v zapletenih razmerah rešujejo.
Pri »terenskem« delu je sledilo še streljanje z MK-pišto-lo, pomembno zaradi tega,
ker so ravno v Lajšah leta 2002 izvedli prvi memorial Ervina Jožeta Prislana, prav
vsem svetu. Približno 155 milijonov jih je zaprtih v kletkah, kjer jih čakajo trpljenje, hude bolečine in nazadnje smrt. Menimo, da
obstajajo drugačne metode preizkušanja raznih snovi, kot so poskusi na njih. To obsojamo! Vsako sekundo na svetu umre 22 nedolžnih
dušic.
Ljudi smo obveščali o beli listi, na kateri si lahko preberejo, kateri izdelki niso testirani na živalih in je na njihovi embalaži v dokaz naslikan bel zajček. Lahko so tudi podpisali peticijo proti takšnemu ravnanju.
Ob tem dnevu so otroci I. osnovne šole Celje poslikali vhodna vrata pisarne društva DPMŽ, otroci III. osnovne šole Celje pa so izdelali prekrasen plakat, ki smo ga imeli izobešenega ob stojnici. Ta je bila dobro obiskana in veseli smo, da ljudem v Celju ni vseeno, da živali trpijo in v mukah umrejo. Seveda bomo takšno stojnico spet postavili prihodnje leto, da skupaj še v večjem številu rečemo stop mučenju živali.
VERICA ŠTANTE DUŠAN VENGUST
tako v streljanju s pištolo. Ob partizanskem golažu so udeleženci izobraževanja
izmenjali še svoje izkušnje s tega področja.
AP
Premagali vse vrstnike
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru je 13. maja pripravila tradicionalno državno tekmovanje z mobilnimi roboti. Na njem so se v več kategorijah pomerili osnovnošolci, dijaki in študentje. Ekipa Triple-J (Jernej Klaric, 4. e, Janez Turnšek, 2. a, Jan Časl, 2. e) Gimnazije Lava s Šolskega centra Celje je premagala vse vrstnike s slovenskih srednjih šol in na državnem tekmovanju osvojila prvo mesto.
Tekmovanja se je pod mentorstvom Tomislava Viherja in Karmen Kotnik udeležilo tudi pet ekip dijakov Gimnazije Lava s Šolskega centra Celje. Vse so nastopile v kategoriji RoboCupJunior Reševanje A, v konkurenci 37 ekip iz Slovenije, Slovaške in sosednje Hrvaške.
V prvo tretjino tekmovalcev so se uvrstili še: na 5. mesto GLaDOS - Rok Krumpak, Andrej Simončič, Domen Kosem in Vid Kok, vsi iz 2. e; na 10. mesto Megabiti - Luka Četina, Žiga Volavšek in Žiga Volk, vsi iz 1. e.
Naši tekmovalci so pokazali veliko znanja, iznajdljivosti in pridnosti v času priprav, predvsem pa izreden kolektivni duh in prijateljsko sodelovanje.
MZ
Proslavili dan veteranov
Dan veteranov osamosvojitvene vojne za Slovenijo praznujemo veterani v naši državi 17. maja. Ideja za praznovanje tega pomembnega praznika veteranov občine Štore se mi je porodila 20. februarja letos.
Na ta dan sem bil na povabilo vojaškega atašeja Ruske federacije gost na sprejemu ob dnevu braniteljev domovine v Ruskem centru za znanost in kulturo v Ljubljani. Tam so bili prisotni tudi vojaški ataše ZDA in nekateri drugi. Želim samo poudariti, kako v teh državah spoštujejo veterane. Mi v Štorah smo ta pomemben praznični dan izkoristili tako, da smo organizirali letni občni zbor in povabili nekaj gostov sosednjih stanovskih društev. Tako smo izkoristili naš praznik med drugim tudi za društvene obveznosti. Ponosni smo bili, da se nam je pridružil tudi naš župan Miran Jurkošek, ki nas vedno vsestransko podpira.
SREČKO KRIŽANEC
< ■ ■	v v	■
Stojnica za osvesčanje
Letos je imelo društvo proti mučenju živali v Celju skupaj z društvom Veles stojnico ob 24. aprilu, svetovnem dnevu laboratorijskih živali.
Mimoidoče smo osvešča- nih živali v raziskovalne li o tem problemu trpinče- in znanstvene namene po
BRALCI POROČEVALCI
49
Odprli
svoja
vrata
Na dnevih odprtih vrat Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Dobrna, od 21. do 22. maja, so se v delovnih enotah centra v Dobrni, Vojniku in Celju predstavili tako otroci, mladostniki kot tudi odrasli z motnjo v duševnem razvoju, zaposleni ter prijatelji iz lokalne skupnosti. Gre za eno od številnih večjih prireditev, ki jih v okviru obeleževanja 40. obletnice letos organizira CUDV Dobrna.
Organizatorje je vodila ideja predstaviti delo lokalnemu okolju ter širši javnosti. Gostom so ponudili voden ogled centra, njegovih enot ter predstavitev njihovega poslanstva, programov in obravnav, ki jih nudijo uporabnikom. Poleg tega, da jim zagotavljajo socialno varstvene storitve in zdravstveno varstvo, so le-ti vključeni v procese vzgoje in izobraževanja, zdravstvene nege in medicinske rehabilitacije ter procese varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji, z možnostjo bivanja.
Za obiskovalce so pripravili številne prireditve in delavnice v vseh treh krajih, kjer deluje center. V
Zaposleni in uporabniki Dnevnega centra Celje, enote CUDV Dobrna
Dnevnem centru Celje so obiskovalce presenetili s kratko predstavo na temo V deželi domišljije. V VDC Vojnik so pripravili ustvarjalne delavnice in ponudili ogled delovnih prostorov. V matičnem centru na Dobrni pa so za obiskovalce odpr-
li Kavarno Center, kjer so se lahko sproščeno okrepčali in posladkali ter poklepetali ob klavirski spremljavi. Nekateri so se skupaj z učenci pomerili v streljanju, v sodelovanju s Strelskim društvom Dobrna. V eni od delavnic je še posebej zadišalo
po slovenskih dobrotah, ki so jih skupaj z uporabniki pripravile članice aktiva kmečkih žena Dobrna. Člani Planinskega društva Dobrna so za najbolj zagrete obiskovalce in uporabnike pripravili pohod, spet drugi so lahko ob prijetnem druže-
nju prepevali z ljudskimi pevkami z Dobrne. Z vsem omenjenim so organizatorji v plodnem sodelovanju z lokalnimi društvi polepšali dan številnim ljudem dobre volje.
TINE KOVAČIČ Foto: URŠKA MAJCEN
Setveni koledar ^
Čas za presajanje je od 30. maja ob 6. uri do 13. junija ob 7. uri.	
29. če	korenina
30. pe	korenina do 15. ure, od 16. ure cvet
31. so	korenina do 13. ure, od 14. ure cvet
1. ne	cvet
2. po	list
3. To	cvet do 10. ure, od 11. do 17. ure list, od 18. ure plod
4. sr	plod do 16. ure
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
Dobri kolesarji
Na letošnji kolesarski dirki okoli slovenije Dos Ras Extreme 2014, v dolžini 1.205 km, so se dobro odrezali tudi naši regijski kolesarji.
Med moškimi posamezno je 11. mesto dosegel Tomaž Perčič, dobro pa so se odrezale tudi dvojice. Dvočlanska ekipa BeBrave v sestavi Grega Slapšek in Jernej Oblak, oba iz Laškega, je bila druga, ekipa Biciklus team, Tomaž Novak iz Mozirja in Zoran Dimitrijevič iz Celja, je bila deveta, ekipa Želvak team, Leon Jager iz Celja in Nejc Peterlin iz Ribnice, pa osma.
Kot pravi Tomaž Novak, so bili z doseženim več kot zadovoljni in so dobili spodbudo za prihodnje tekme. Na začetku sta s kolegom želela dirko le izpeljati do konca, vmes jih je namreč kar nekaj odstopilo, potem pa sta začela »garati« za rezultat. Sam je začel kolesariti pred tremi leti, odločitev, da gresta s kolegom na DOS, pa je padla novembra. Potem so sledili meseci treningov, tako skupinskih kot posamičnih, tako da sta bila kondicijsko in psihično dobro pripravljena. Z nasveti jima je dosti pomagal že legendarni Erik Rosenstein, odlična pa je bila tudi njuna ekipa. Spodbujali so ju tudi številni Laščani. Letos se bo udeležil še maratonov Franja in Alpe ter vzpona na Vršič. Že zdaj pa ekipa obljublja, da bo prihodnje leto še boljša.
ZP
Brez dobre spremljevalne ekipe ne gre. Prvi z leve vodja ekipe David But, tekmovalca Zoran Dimitrijevič in Tomaž Novak ter Janez Ažman in Katja Jurjovec.
Na Kozjanski domačiji
Mlatenje po starem na Kozjanski domačiji
V sklopu dogodkov tedna vseživljenjske-ga učenja smo se na oblačen in vetroven četrtek iz Ljudske univerze Šentjur odpeljali na Kozjansko domačijo v Dobje. Tam nas je pozdravil gospodar Bojan Guček.
Po kratkem uvodnem klepetu je vajeti v roke prevzela Ivanka Kovačevic iz Čebelarstva Medokošt, ki je pripravila kratko predavanje o slovenski tradicionalni dejavnosti - čebelarstvu. Predstavila je apiterapijo, vedo o uporabi čebeljih pridelkov za izboljšanje počutja in zdravja ljudi, preprečevanje bolezni ter za zdravljenje in okrevanje po bolezni. Za konec zanimivega predavanja smo poskusili različne vrste medov, cvetni prah in propolis.
Nedaleč od Kozjanske domačije stoji apite-rapevtski čebelnjak, kjer lahko posameznik izboljša ali ohranja zdravje in ima možnost z vsemi čutili spoznati čebelo, čebelarjenje in čebelje pridelke. Ob njem je na ogled star kozolec, kjer lahko obiskovalci na star način
mlatijo. V preteklost pa lahko stopijo tudi skozi vrata obnovljene hiše, v kateri si obiskovalci pogledajo, kako so živeli včasih. Za izboljšanje počutja je na Kozjanski domačiji na voljo tudi knajpov zeliščni vrt, ki nam ga je predstavila šentjurska literatka Anica Hvalec.
Za prijeten glasbeni vložek je poskrbel če-trtošolec Anej iz OŠ Dobje, ki je zaigral na harmoniko. Za konec smo poslušali poljudnoznanstveno razpravo Nine Pap, ki nam je pobližje predstavila posledice gensko spremenjene hrane, pasti fitofarmacevtskih korporacij in pomembnost domačih, nespremenjenih in avtohtonih semen ter biološke raznovrstnosti. Po koncu predavanja smo v zagreti debati ugotovili, kako pomembno je, da ohranimo domača semena in ozaveščamo ljudi o tej pereči problematiki. Preživeli smo čudovit, čeprav hladen dan in odnesli s seboj bolj polno malho znanja.
VB
50
MLADI ZA MLADE
Branje z mačkom Murijem
V osnovni šoli Frana Kranjca smo že četrto leto zapored pod vodstvom mentoric Klavdije Krbavac in Anje Kunej priredili Noč branja. Letošnja tema je bil Maček Muri. Tako smo končali mednarodni projekt iEARN - Beremo z Mačkom Murijem.
Z učenci drugih in tretjih vščine vodila in usmerjala otroci prinesti svojo najljub-razredov smo se zbrali 9. maček Muri in njegov prijatelj šo knjigo. Vse pa se ni vrtelo maja v Mačjem mestu. Otro- maček Mav. Za vstop na noč- samo okoli knjig. Najprej so ke sta skozi mačje dogodi- no pustolovščino so morali otroci ustvarjali v delavnicah.
Po napornem delu jih je čakala prava mačja večerja v mačji restavraciji, po njej pa razburljivo iskanje skritega zaklada. Ker so mladi raziskovalci uspešno rešili vse naloge, jih je pot pripeljala do mačjega gledališča, kjer jih je čakal skriti zaklad - lutkovna predstava Hop v pra-
vljico, ki so jo odigrali člani prostovoljnega lutkovnega društva Smeško iz Celja. Po predstavi so jih v mačji krčmi čakale čajanka in sladke dobrote. Ta večer smo izbirali tudi naj knjigo in težko pričakovali skupno spanje ter branje z naglavnimi svetilkami v mačjem hotelu.
V soboto zjutraj smo se po jutranji telovadbi in obilnem zajtrku spet zbrali v mačji krčmi, kjer sta otrokom za pridno sodelovanje in ustvarjanje maček Muri in maček Mav podelila priznanja, ki jih je pripravil sam župan mačjega mesta.
KK, AK
Učenje in sprostitev ob morju
V OŠ Vransko-Tabor smo bili aprila v šoli v naravi v Žusterni. Takole so vtise strnili otroci.
V bazenu
Bivali smo v hotelu Žusterna pri Kopru, kjer smo vsak dan plavali v bazenu z morsko vodo. Plavali smo v štirih skupinah z vaditelji Simono Jan, Majo Jerman, Žanom Ocvirkom in Jasno Mlinar. Učili smo se žabico, kravl, hrbtno plavanje in skoke v vodo. V sredo in četrtek je bilo zelo naporno, saj smo plavali dopoldne in popoldne. Spuščali smo se tudi po vodnem toboganu in se greli v masažnem bazenu. V vodi smo se igrali različne igre. Imeli smo pet-minutno malico. Z užitkom smo pojedli sadje.
Ko smo nehali trenirati, smo poskušali potunkati vaditelja Žana, potem pa nas je on metal v vodo. Bilo je super! Nato smo se stuširali, se oblekli in si posušili lase.
Jan Dobnik in Martin Semprimožnik, Maja Adamič in Lucija Klemen, 4.a Vita Kovče, Petra Kreča in Neža Zupančič, 4.b

Izlet z ladjo
V torek, 8. aprila, smo se po zajtrku odpravili na pomol v Žusterni in se vkrcali na turistično ladjo z imenom Jež. S kapitanom Željkom smo odpluli s sveže prelakirano belo-modro ladjo v Piran. Med plovbo smo imeli veliko časa za klepetanje in smeh. Plovba je bila prijetna in mirna. Nenadoma smo zagledali eno od meduz, potem deset in več in še več. Naenkrat je okoli nas plavalo na tisoče meduz.
S palube ladje smo občudovali kopno. Videli smo lepa primorska mesta. V Simonovem zalivu nas je kapetan zapeljal k školjčišču. Po uri plovbe je bil pred nami prelep Piran, obsijan s soncem. Med zelenim in rdečim svetilnikom smo zapluli v pristanišče. Ladjo so privezali k pomolu in izkrcali smo se.
Julija Weiss in Ema Mešič, Leon Gojzdnikar, 4.b Kristjan Aleš, Nives Podbregar, Saša Semprimožnik, Jana Semprimožnik, Eva Dobrovnik, Marjaž Zupan, Jaka Turk, Samo Paulič, 4.a

Pouk v šoli v naravi
V šoli v naravi imamo tudi pouk. Naša učilnica sta bila hotelski hodnik in terasa. Z učiteljico Darjo Savinek smo utrjevali računske operacije, reševali morsko križanko, spoznavali morske živali in značilnosti Primorske, brali pesmi Šola v naravi, Pinka Plava in Delfin ter knjigo z eko vsebino Flupi in voda, napisali razglednico svojim domačim, reševali uganke in angleške učne liste, slikali z barvnimi kredami morske motive ...
Z učiteljico Simono smo vsak dan, da smo se prebudili, imeli jutranjo telovadbo ali tek na obali.
Na poučnih sprehodih smo spoznavali živali ob obali in iskali školjke, pristanišče Koper, največje ladje, zakaj podmornica potone, ladje pa ne, značilnosti primorskih mest.
Klara Kaluža in Vesna Kralj, 4.b
«H (■(■■■
ŽIVALSKI SVET
51
Najprej so bili na vrsti ljudje, zdaj so tudi živali
Številni prostovoljci pomagajo zbirati pomoč za zapuščene živali na poplavnih območjih - Društva, ki so že prej pomagala, so zdaj še okrepila prizadevanja
Ljudje so ob narasli vodi v Srbiji, BiH in na Hrvaškem minule dni reševali svoja življenja, za živali običajno ni bilo ne časa ne možnosti, da bi jim pomagali. Fotografije preživelih mokrih kosmatincev, ki so zakrožile po spletu, so bile zato pretresljive, prav tako zapisi o tem, kako je končalo življenje na tisoče domačih živali, privezanih v hlevih ali zaprtih na farmah. Da bo v prihodnjih dneh problem množice brezdomnih psov in mačk še večji, kot je že sicer v teh krajih, se zavedajo tudi številni slovenski prostovoljci, zato so se društva za zaščito živali marsikje povezala in se skupaj lotila zbiranja pomoči. Na našem območju jo zbirajo tudi v številnih trgovinah za živali. Odziv ljudi je dober, prostovoljci pa se trudijo, da bi pomoč prišla tja, kjer jo najbolj potrebujejo.
Že v prvih dneh zbiranja pomoči za ljudi so se nekateri spomnili tudi na živali in prinesli konzerve s hrano. Tako so na primer v PGD Žalec pred tednom zbrali več kot 60 palet pomoči za ljudi in tudi dve za živali. Humanitarne organizacije ne zbirajo pomoči za živali, če pa jo že dobijo, jo pošljejo na poplavljena območja, so povedali v Adri in OZ RK Celje, ki so mu ljudje podarili približno sto kilogramov hrane, kar so poslali v Doboj minuli konec tedna skupaj z ostalo pomočjo.
Ogromno živali je na območjih, kamor dostop ni dovoljen zaradi nevarnosti širjenja kužnih boleznih, ali na območjih, kamor dostop še ni mogoč. Te živali prostovoljci hranijo. Darovana hrana in potrebščine so namenjene vsem - živalim na ulici, v zavetiščih in živalim, ki imajo lastnike, a ti trenutno zanje ne morejo skrbeti. Prostovoljci in veterinarji se trudijo, da bi našli lastnike čipiranim in kako drugače označenim živalim, ostalim iščejo nove lastnike.
Povezani z zavetiščem
Zato je še bolj pomembna pomoč prostovoljcev in društev za pomoč živalim. Ti so se večinoma organizirali tako, da njihovi člani sami poskrbijo za zbiranje, prevoz in predajo pomoč tistim, za katere so že v preteklosti ugotovili, da so pravi naslov za to. Katja Novak iz
V poplavah ne trpijo samo ljudje, temveč tudi živali, ki so jih marsikje uspeli rešiti. Vprašanje pa je, kakšno življenje jih čaka. (Foto: svetovni splet, društvo Animal Angels)
Špela Špajzar: »Darovalci morajo biti pozorni na to, da hrana nima pretečenega roka uporabe in da embalaža ni odprta ali poškodovana. Vsa embalaža in paketi morajo biti označeni s črko H, ampak ni nujno, da to storijo darovalci, saj ob sprejemu vse stvari pregledamo, popišemo in označimo.«
društva Glas živali iz Žalca, ki sicer skrbi za to, da bi čim več zavrženim živalim našli nov dom, že od lani sodeluje z zavetiščem v Banjaluki. Zbrano pomoč za približno 400 psov so že doslej večkrat odpeljali v zavetišče in poskrbeli, da so z njo nahranili zapuščene pse. Razmere so zdaj po poplavi še težje in zato je vesela, da so se številni odzvali, tako med drugim za te živali zbirajo v trgovinah Premium Pet v Celju in Žalcu. Računa, da bo okrog 400 kilogramov hrane konec tedna spet potovalo v zavetišče. 15 psom iz BiH so lani že
DELOVNI ČAS
pon.-pet.7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si
našli posvojitelje, upa, da bo v prihodnje tega še več.
Stvari, ki jih potrebujejo za živali: poleg hrane, odej in povodcev tudi maske za obraz, rokavice, sredstva proti notranjim in zunanjim zajedavcem, razkužila, mleko in steklenice za hranjenje pasjih mladičev, posode za vodo in hrano, pomirjevalna sredstva, antibiotike, povodce, kapljice za oči in ušesa ...
Enkrat brez zapletov, drugič žal ne
Da želijo ljudje v teh dneh pogosteje posvojiti pse s poplavljenih območij in jim tako zagotoviti stalen dom, govori-
jo tudi izkušnje Nuše Levičar iz Društva pasjih brezdomcev. Društvo se je pri zbiranju pomoči povezalo z društvi Animal Angels, Zadnje upanje in z manjšimi društvi proti mučenju živali. V petek so tako prostovoljci pod okriljem društva Animal Angels v Sarajevo odpeljali prvo tono hrane. Na meji niso imeli težav, hrano so prevzeli tamkajšnji prostovoljci, s katerimi so sodelovali že prej. Tako se izognejo morebitni preprodaji hrane in vedo, da bodo res nahranili zavržene živali.
Več težav je imel drugi kombi, pravi Nuša Levičar. Policija ga je zadržala na mejnem prehodu Velika Kladuša in se je moral preusmeriti na Bihač. Tam so jih cariniki sicer želeli spustiti mimo, težave so jim povzročali policisti. »Vsak dan
spreminjajo seznam potrebnih dokazil,« pravi. »Prej sta bila dovolj popis hrane in potrdilo društva ali organizacije, ki hrano predaja, zdaj potrebujejo še dokazilo in potrdilo azila, da bodo hrano res prejeli. To je najtežje urediti za prostovoljce,
ki sami vozijo hrano in jo delijo živalim na ulici.« Zgodi se tudi, da jih tisti, ki bi lahko pomagali, izsiljujejo in zahtevajo zase določene ugodnosti.
Jutri bodo peljali v BiH že četrto tono hrane. Prostovoljci, ki jo razdelijo, vse fotografirajo in fotografije sproti pošiljajo v Slovenijo. Najbolj zanesljivo je, da ljudje darujejo društvom, ki so že pred poplavami skrbela za živali na Balkanu, saj bodo tako štiri-nožci res dobili svoj obrok.
Kinološka zveza Slovenije je s svojimi društvi v dveh dneh zbrala več kot tono hrane, ki jo sproti dostavlja v PGD Barje, od koder je organiziran prevoz v okviru humanitarnih organizacij.
Bodoči veterinarji niso ostali križem rok
Med večjimi društvi, ki prevzemajo darovano pomoč iz trgovin in ambulant in jo bodo odpeljala na poplavljena območja, je tudi Mednarodno društvo študentov veterine (IVSA) Slovenije. Špela Špajzar pravi, da so se organizirale tri študentke na osnovi prošnje kolegice iz Srbije. Društvo je prošnje naslovilo na trgovine, klinike in ambulante za male živali ter oblikovalo stran na Facebooku. »Odziv je bil neverjeten,« pravi Špajzarjeva. Nekatere trgovine nudijo tudi popuste pri nakupu stvari za akcijo. Nekateri posamezniki, ki sami zbirajo stvari, pa jim jih bodo nato dostavili. Fakulteta jim je posodila prostore, kamor shranjujejo vse stvari, pomagala pa bo tudi pri prevozu. Stvari bodo čez mejo peljali sami in v sodelovanju s študenti veterine iz Beograda in Sarajeva poskrbeli za razdelitev. Tamkajšnji bodoči veterinarji namreč sami pomagajo živalim in ljudem in vedo, kdo jo najbolj potrebuje. V Beogradu sestavljajo tudi natančen seznam, kam gre kakšna stvar, podobno naj bi dosegli tudi v BiH, ampak tam so stvari na žalost precej manj organizirane, pravi Špaj-zarjeva.
ANJA KOVAČIČ TATJANA CVIRN
Kje lahko darujete za živali?
Darujte lahko neposredno društvom, kot so Društvo pasjih brezdomcev, Animal Angels, Lajka, Glas živali, Zadnje upanje, IVSA, ki jih najdete na spletu. Pomoč zbira tudi Društvo za zaščito konj v svojem centru Petra v Orovi vasi. Društvi za zaščito živali Celje in Veles pa bosta danes, v četrtek, stojnico postavili v trgovini Tuš v Vojniku. Pomoč lahko oddate tudi na sedežu društev v Gosposki ulici 6 v Celju po predhodni najavi na številki 070 715 854 ali 041 610 409.
Pomoč zbirajo tudi v trgovinah Premium Pet v Celju in Žalcu, Zootic v Celju, Slovenskih Konjicah in Velenju, Mr. Pet v Celju in Velenju ter v Vrtnem centru Kalia.
52
ZA ZDRAVJE
Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
Kri postane tvoja
Janja Pajk, dr. med., specialistka transfuziologije in predstojnica Centra za transfuzijo v Splošni bolnišnici Celje: »Krvodajalci so ljudje z dobrim srcem, so altruistični. Občudujemo jih, saj se - tudi ko slišijo, da so organizirane krvodajalske akcije za nujne potrebe krvi - odzovejo takoj. Tudi v tridesetih minutah! Zavedanje o pomoči je na našem območju res izjemno.«
Kdo mi je rešil življenje?
Prejemnik krvi ne more izvedeti, čigavo kri je dobil s transfuzijo. Kot so nam povedali v celjski bolnišnici, je bilo včasih poskusov takšnega poizvedovanja več, vendar teh podatkov bolnišnica ne daje.
Za hrambo krvi veljajo v centru za transfuzijo točno določeni pogoji. Temu so namenjeni posebni hladilniki s točno določeno temperaturo in posebne naprave.
In ti reši življenje
V Splošni bolnišnici Celje letno opravijo okoli 10 tisoč odvzemov krvi. To pomeni kar 4.400.000 mililitrov krvi! Vsa ta kri nekomu pomaga. Pri darovanju krvi v bolnišnici strogo upoštevajo kriterije, ki veljajo tudi za varnost krvodajalcev. Kri lahko daruje vsak, ki je star od 18 do 65 let in tehta vsaj 50 kilogramov, pri čemer mora biti zdrav. Omejitve so tudi glede spola. Ženska lahko kri daruje vsake štiri, moški pa vsake tri mesece.
Ti pogoji so nujni zaradi pomena delovanja človeškega telesa. Produkcija in vsebnost življenjsko pomembnih snovi v krvi sta ravno v predpisanem starostnem obdobju najboljši. Odvzamejo 450 mililitrov (+/-10 odstotkov) krvi, kar je največ 13 odstotkov celotnega volumna krvi, kar je za krvodajalca neškodljivo.
»Krvodajalec mora namreč z odvzema krvi oditi domov zdrav in dobrega počutja. V primeru, da se mu na poti domov zgodi prometna nesreča, v kateri doživi krvavitve, ima še vedno dovolj krvi v sebi, da to ne predstavlja življenjske nevarnosti. Obdobje treh oziroma štirih mesecev po zadnjem odvzemu pa je pomembno zato, ker se v tem času telo regenerira in procesi v telesu in v krvi nadomestijo izgubo krvi,« razloži Janja Pajk, dr. med., specialistka transfuzijske medicine in predstojnica Transfuzijskega centra v Splošni bolnišnici Celje. Po odvzemu krvi se malo zmanjšajo vrednosti hemoglobina (rdeče barvilo v krvi) in hematokrita (volumenski delež rdečih krvničk), beljakovin in elektrolitov.
Vedno več slabokrvnosti
Medtem ko so še pred kratkim največ krvi na Celjskem
potrebovali za poškodovane v nesrečah in na kirurških oddelkih bolnišnice, je v zadnjem letu porabe krvi več v internističnih oddelkih. »Vedno več je starejših ljudi s slabokrvnostjo, krvavečimi ulkusi, varicami požiralnika, bolnikov s cirozo jeter in he-matoonkoloških bolnikov, ki nujno potrebujejo kri. Prav tako so se v zadnjem času izboljšale kirurške tehnike in operacije, ki jih zdravniki izvajajo na sodoben način, potrebujejo manj krvi. Tudi poškodovani v nesrečah so že na kraju zelo dobro oskrbljeni,« razlaga Pajkova o razlogih, zakaj je prišlo do spremembe. Slabokrvnosti pomeni
znižano število eritrocitov v krvi, nižja sta hemoglobin in hematokrit, bolnik je bled, utrujen, zaspan. »Včasih pridejo v bolnišnico ljudje, ki imajo zelo nizko vsebnost hemoglobina in je stanje že zelo hudo. Takrat je nadomestek krvi nujen. Ko oseba kri dobi, se počutje izboljša v kratkem času, bledica pa izgine,« dodaja Pajkova.
Tveganja so, a majhna
Čeprav je možnost tveganja za zaplete po transfuziji krvi majhna, pa vseeno obstaja in zdravniki morajo o tem prav tako poučiti vse paciente, ki kri prejmejo. Bolniki se morajo z zdravljenjem strinjati in
okužbo sploh ne bi vedel. V tem kratkem obdobju z nobenimi metodami še ni mogoče ugotoviti prisotnost nekaterih virusov oziroma protiteles. Ampak takšni zapleti tako zelo redki, sodobna tehnologija pa hitro napreduje, da je skrb pravzaprav odveč. Kriteriji pri izboru krvodajalcev so tudi zelo visoki. Ti morajo ob vsakem odvzemu odgovoriti o preteklih boleznih, tveganih spolnih stikih, predvsem pa o morebitnih okužbah s hepa-titisi, sifilisom ali z virusom HIV. Če obstaja kanček dvoma, da krvodajalec ni zdrav, ga odklonijo. Kot pravi Pajko-va, računajo tudi na njihovo poštenost, ki se je do zdaj pokazala vedno za eno najlepših vrednot krvodajalcev. Do zdaj se še nikoli ni zgodilo, da bi bil katerikoli krvodajalec neiskren ali da bi zamolčal kakšno okužbo.
In če telo zavrne tujo kri?
Bolnikovo telo, ki prejme tujo kri, lahko razvije določena protitelesa proti antigenom, ki so na eritrocitih krvodajalca. Zdravniki ta proces imenujejo senzibilizacija. Po domače rečeno se telo odzove na tujo kri, četudi gre za skupino, ki po vseh kriterijih prejemnikovi krvi ustreza. Takrat morajo opravljati dodatne analize in ugotovijo, kakšna protitelesa je prejemnikovo telo razvilo, da na podlagi rezultatov lahko poiščejo kri, ki mu popolnoma ustreza. Če bolnik še kdaj kasneje potrebuje kri, imajo v bolnišnici že zabeleženo, da je pri transfuziji prišlo do senzi-bilizacije, zato takrat zapletov ni več. V takšnih situacijah za kri zaprosijo tudi ostale transfuzijske centre po Sloveniji ali ljudi pozovejo h krvodajalski akciji. Tudi takšnih reakcij na kri je v Celju malo, a če so, se največkrat pojavijo pri onkoloških bolnikih. Redka je tudi volumenska preobremenitev.
Nekdo ima morda oslabelo srce in telo tudi v tem primeru potrebuje čas, da se navadi, da je v njem večja količina krvi, ki jo mora oslabelo srce prečrpati.
Brez skrbi!
Zgoraj našteta morebitna tveganja ob transfuziji nikakor ne pomenijo dodatne skrbi za vse, ki jo potrebujejo. V Celju se namreč vseskozi izobražujejo in uporabljajo
najsodobnejše metode, s katerimi zaplete uspešno preprečujejo. »Krvni pripravki še nikoli niso bili tako kakovostni in varni kot so zdaj. Z natančnimi testiranji vsake epruvetke krvi zmanjšamo tveganje za reakcije na minimum. Gre za visoko stopnjo strokovnosti na naši strani in visoko mero zaupanja,« še zaključuje Pajkova.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Kri lahko tudi zavrneš
Bolnik se lahko odloči, da ne bo sprejel tuje krvi, četudi jo nujno potrebuje zaradi slabega zdravstvenega stanja. Takšne odločitve ponavadi temeljijo na verskih ali drugih osebnih prepričanjih. Gre za svobodno odločitev posameznika.
Znanje za zdravje
Prihodnji ponedeljek se bo začel teden Znanje za zdravje, ki je namenjen vsem, ki želijo odkriti ali podrobneje spoznati tehnike in znanja, ki spodbujajo samozdravilne sposobnosti človekovega telesa. V okviru tega bodo številne delavnice, del teh tudi v Avrora centru v Ulici franko-lovskih žrtev 17a v Celju. Del sredstev, ki jih bodo zbrali, bodo namenili društvu Dan, društvu za pomoč otrokom z avtizmom.
Promocijsko besedilo
AKCIJA
53
Vse najboljše
ZELENE DOLINE
m@m tednik
city/center
16 .....
NIJZ
Nacionalni inštitut za Javno zdravje
(S)hujsajmo
z Novim tednikom in Radiem Celje
Drago Tacol je člane skupine opozoril, da se s pomočjo čuječnosti pri hranjenju lahko naučimo razlikovati med občutki lakote in občutki, ki so jim podobni. Ko smo pod stresom, namreč pogosto posežemo po hrani, ker nas k temu vodi nek občutek, čustvo, vznemirjenost ali telesno dogajanje, čeprav v bistvu nismo lačni.
»Ljudje pogosto pravijo, da je življenje danes bolj stresno kot nekoč. Pa je ob vseh preizkušnjah, ki so jih ljudje morali preživeti v zgodovini, res tako? Za vsakogar je življenje, ki ga živi, lahko vir veselja ali pa vir stresa,« pravi Drago Tacol.
Globok vdih namesto koščka čokolade
»Hujšarji« spoznavali tehnike sproščanja - Se tudi vi redite, ko vas kaj »žre«?
Prisluhnimo svojim občutkom
Po besedah sogovornika je nasploh zelo pomembno, da svojih občutkov ne potlačimo, ampak se z njimi soočamo. S prepoznavanjem čustev smo že na poti umirjanja in imamo več možnosti, da razmislimo o tem, kaj lahko naredimo za to, da situacijo razrešimo in da vključimo svoje spodobnosti odzivanja. Poglejmo primer. Izguba službe nas sicer lahko potolče, po drugi strani pa nam lahko ponudi izziv, da zase poiščemo delo, ki ga sicer ne bi upali iskati.
Vdihnimo globoko!
Načinov sproščanja, ki pomirijo telesne odzive na stres, s tem pa tudi psihološko napetost, je več. Od sprehoda v naravi, tople kopeli, opazovanja oblakov, poslušanja glasbe,
klepeta s prijatelji ... Ena izmed možnosti, ki je preprosta in se jo lahko naučimo vsi, je globoko dihanje s trebušno prepono. Tako vdihnemo iz globin naših pljuč, kar smo sicer že znali ob rojstvu, pa smo med odraščanjem pozabili. Pri gibanju močno prekrvavljene trebušne prepone čutimo ugodje, notranjo sprostitev, hkrati pa telesu zagotovimo kisik. In kot poudarja Drago Tacol, je prav dihanje središče našega življenja. »Ko smo v stiku s svojim dihanjem, smo vedno tudi v stiku s svojim sedanjim trenutkom. To je še posebej dobrodošlo v današnjem svetu, ko smo usmerjeni ali v svojo preteklost ali v svojo prihodnost. Manj polno, kot bi bilo koristno za obvladovanje stresa, pa živimo dani trenutek.«
TINA VENGUST Foto: GrupA
Kljub na videz preprostemu vprašanju, kako se ob stresu izogniti odpiranju vrat hladilnika, je odgovor po besedah Tacola dokaj zapleten. Vsak človek, ki se zateka k hrani v želji, da bi se umiril, lahko ima zato svoj vzrok. Medtem ko si nekdo s koščkom čokolade pomiri trenutno nezadovoljstvo, je lahko pri kom drugem težava bistveno bolj globoka. »Problema se moramo tedaj lotiti bolj podrobno,« je dejal predavatelj. Zato bi si v delavnicah zdravega hujšanja želel bolj celovit pristop k psihološkim vidikom nezdravega odnosa do hrane, kot je na primer celostno obvladovanje stresa. To uči ljudi prožnosti pri odzivanju na stres.
Do zaključka akcije (S)hujšajmo z Novim Tednikom in Radiem Celje nas ločijo le še trije tedni. Skupina je doslej izgubila več kot 140 kilogramov, poleg manjših konfekcijskih številk pa so člani skupine z vsako novo delavnico pridobili dodatna znanja o zdravem načinu življenja. Sem sodijo tudi načini za uspešno spoprijemanje s stresom.
Drago Tacol, univ. dipl. psih., specialist klinične psihologije, je pojasnil, da je lahko prenajedanje ali kakšna druga nezdrava oblika hranjenja v te-
sni povezavi s stresom. S hrano namreč, kot pravi Tacol, pogosto pomirjamo svoja negativna čustva, blažimo svojo žalost, tesnobo, občutja osamljenosti in podobno. Gre za način manj uspešnega odzivanja na vsakdanje preizkušnje, obremenitve, pritiske in vse tisto, kar nas v življenju dela nezadovoljne. Lahko pa za pomoč pri reševanju težkih življenjskih situacij izberemo kakšne druge, bolj zdrave načine.
Zavedajmo se sebe
Ljudje se na stres večinoma odzovemo avtomatično
- z razburjenostjo, vzburjenostjo ali jezo, te občutke pa nekateri pomirimo z grižljaji hrane. Sodobnejši pristop, poimenovan čuječnost, človeku po psihološki poti pomaga k temu, da je bolj odporen in da sprejema sleherna svoja doživetja, tudi negativna čustva. »Gre za to, da se učimo polnosti zavedanja lastnega doživljanja in zavestne prisotnosti v danem trenutku. Tako se zavedamo potreb in ovir, ki jih doživljamo v svojem življenju. Tudi vsega tistega, kar pojmujemo z izrazom stres,« razlaga Tacol.
Zaključna prireditev akcije
(S)hujšajmo z Novim tednikom Ln Radiem Celje
G ts
Ljudje jemo prehitro, avtomatsko, imamo celo delovna kosila, torej ob tem, ko jemo, delamo kaj drugega. Naše hranjenje bo, kot pravi Drago Tacol, bolj polno in doživeto, če bomo hrani posvetili namerno pozornost. Gre za to, da o hrani razmišljamo, kojo pripravljamo, da jo gledamo, vonjamo, okušamo. Med tem ko jemo, torej tudi doživljamo. Tudi Tatjana Škornik Tovornik iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje je večkrat poudarila, da si moramo za svoj obrok vzeti čas.
IVI 117 Nac'ona'n' inštitut
IM IIb za javno zdravje
city/center
Vse najboljše
TOP HT
54
RAZVEDRILO
ANEKDOTE m
Sanje treh živali
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Nadomestek
Stala je v kuhinji in pripravljala najin običajen zajtrk, mehko kuhana jajčka in popečen kruhek. Na sebi je imela samo majico, v kateri sicer spi. Ko sem vstopil, se je obrnila in nežno rekla: »Takoj moraš seksati z mano!« Oči so mi zažarele in pomislil sem: »Ali še vedno sanjam ali pa je to moj srečen dan?« Nisem izgubljal časa. Potem je rekla hvala in se spet obrnila k štedilniku. Srečen, vendar rahlo zmeden sem jo vprašal: »Zakaj se zahvaljuješ?« Razložila mi je: »Ura za kuhanje jajčk je pokvarjena ...«
Idealni
Kako dobiš idealnega moškega?
Z genetskim inženiringom. Križaš vibrator z bankomatom.
Deset resnic o delu
1.	Lenoba je pol zdravja.
2.	Kar lahko storiš danes, preloži na pojutrišnjem; ostal ti bo en prost dan!
3.	Če drugi delajo, še ne pomeni, da moraš ti tudi!
4.	Zadeva, ki se v desetih dneh ne reši sama, si ne zasluži tvoje pozornosti.
5.	Nikdar ne išči svoje izgubljene volje do dela!
6.	Kdor nič ne dela, ničesar ne pokvari, zato si zasluži pohvalo.
7.	Za delo poprimi tako, da bo še dovolj za druge.
8.	Če te slabo plačajo, ne moreš dobro delati.
9.	Delovno mesto ni bife, zato se tam ne zadržuj cel dan.
10.	Dela se nikdar ne boj - poleg njega lahko brez skrbi ležiš, delo ne grize.
Podaljšana pogodba
Sin profesionalnega nogometaša se je zadnji dan pouka vrnil domov. Oče ga je vprašal: »No, kako je kaj s tvojim spričevalom?«
Sin: »Odlično! Vsi morajo zamenjati razred, le meni so podaljšali pogodbo.«
Spraševali smo vas, koliko finalistov se poteguje za končni naslov naj maturantke in naj maturanta. Pravilen odgovor se glasi: šest. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Marija Gračner, Šlandrov trg 2, Žalec.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kako smo končali letošnjo akcijo Do polnega vozička brez mošnjička?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Glavno, da razume
Zanimivo, kakšne težave imajo nekatere naše nove sodelavke. Anja Kovačič je na primer po pogovoru s sogovornikom iz BiH ugotovila: »Ne znam ga prevesti, razumem pa .« Z majhno pomočjo sodelavk ji je tudi to uspelo.
Gospod in gospa
V zapisniku zadnje seje občinskega sveta Dobrne je bila zapisana cela vrsta prisotnih. Vsi so bili navedeni z imenom in s priimkom, le pri dveh je bila izjema: direktorica občinske uprave je bila tudi gospa in novinar Brane Jeranko tudi gospod. Ne vemo, po kakšnem kriteriju so izbrali ravno njiju, če pa je to poseben znak spoštovanja do našega dela, pa nimamo nič proti.
Tehnika nam pomaga
Ivana Stamejčič je ponosna lastnica novega telefona. Ugotovila je, da ni »butast« (aparat namreč) in da že pozna vse njegove funkcije. Oziroma skoraj vse. Po enem od pogovorov je namreč ugotovila, da vmesno piskanje pomeni, da je dobila sporočila. Obogatena z novim znanjem je za nasvet zaprosila še kolegico Jerico Potočnik, ki ima isto znamko telefona. Nazadnje ji bo uspelo. Res ni »butast« tale njen telefon!
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 3. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
				4	8			2
					9			5
8	9	1					4	
			3		2			
	5						9	8
4		7						
	8			1		6		
2	1				3	8		
				6	4	1		
Max Planck (1858-1947), nemški fizik, je bil zelo mlad, ko so ga imenovali za profesorja na berlinski univerzi. Ker ni vedel, v kateri predavalnici ima predavanje, je potrkal na prva vrata in vprašal starejšega profesorja: »Oprostite, ali veste, v kateri učilnici bo danes predaval Max Planck?« Profesor ga je potrepljal po rami in rekel: »Mladenič, nikar ne hodite tja, premladi ste za predavanje profesorja Plancka!«
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV
# 0 • —
Ko potrebuješ akcijo
S pojavom prvih močnejših sončnih žarkov nekoliko toplejša zimsko-spomladanska oblačila postanejo povsem odveč. Dolge rokave in volnene pulijezamenjajo nekoliko tanj-še bluze, tople škornje sandali in žametne hlače lanena krila. Ko se v prvih dneh poletnih temperatur vračam iz službe, ponavadi še vedno oblečena kot medved, v mislih preštevam poletne kose oblačil, ki so mi ostali od prejšnje sezone. Po kakšnem tednu premlevanja, da bi zimsko garderobo le bilo vredno zamenjati za nekoliko lahkotnejšo, si zaviham rokave. Pletene jopice in zimske jakne po hitrem postopku pospravim v nekoliko manj priročno omaro.
Na policah se naenkrat znajde ogromno prostora za poletno opravo. A glej ga, zlomka. Kje so vse tiste majčke s kratkimi rokavi in hlače, ki sem jih nosila prejšnjo sezono in nad katerimi sem bila tako navdušena? Prva izmed njih ima razparan ovratnik, druga je zaradi madeža na sprednji strani povsem neuporabna in spet tretja povsem nemoderna. »Le kaj sem nosila prejšnje poletje?« si vsako leto znova belim glavo. Po nekaj dnevih jutranje kombinatorike in iskanja zasilnih kombinacij oblačil, s katerimi bi v teh vročih popoldnevih le lahko preživela, mi ne preostane drugega, kot da se odpravim v trgovsko središče.
»Kje so časi, ko so v trgovinah prodajali oblačila, ki so mi bila dejansko všeč?« mi je švigalo v mislih, ko sem se sprehajala med prodajnimi policami. Ob pogledu na oblačila kričečih barv, od živo roza pajkic do fluorescenčno zelenih mikic, sem za hip celo pomislila, če so v skladišče pomotoma pozabili spraviti
REŠITEV SUDOKU 102
i	2	3	5	4	6	9	7	8
6	7	8	9	2	1	4	5	3
5	4	9	7	3	8	6	1	2
4	1	6	2	5	9	3	8	7
3	9	5	6	8	7	2	4	1
2	8	7	3	1	4	5	6	9
7	5	4	8	9	3	1	2	6
8	3	1	4	6	2	7	9	5
9	6	2	1	7	5	8	3	4
pustne kostume. Nekako sem se sprijaznila, da očitno gre v teh primerih za moderne kose oblačil, zato sem tu in tam pogledala tudi kakšno etiketo, kar pa očitno ni bilo najpametnejše. Ne le, da se mi je zableščalo od vseh vpadlji-vih odtenkov, celo zvrtelo se mi je ob pogledu na trimestne številke cen.
Ko sem že ugotovila, da bodo še najprimernejša lanskoletna oblačila, je moj pogled pritegnila ena izmed trgovin. Veliki plakati, ki jih ne bi spregledali še tako slabovidni obiskovalci trgovskega središča, so me tako kot ducat drugih pripadnic nežnejšega spola zvabili v prodajalno. Kljub temu, da dejansko nisem potrebovala nobenega kosa oblačil, ki so bila na razpolago, so me napisi, kot je na primer »do minus 50 odstotkov ceneje«, prepričali v nasprotno. »Tako ugodne ponudbe res ne smem zamuditi. Ceneje takšnih hlač vsekakor ne bi bilo nikjer,« sem si rekla in jih kupila. Še preden sem se odpravila domov, sem zavila v trgovino s čevlji. Morda tudi zaradi napisa - plačaš dva, tretji par dobiš zastonj. Na vse pretege sem se trudila sestaviti kar se da optimalno kombinacijo. »Črne sandale dejansko potrebujem. Tudi beli bi prišle prav, rdeče športne copate pa bi izbrala kot tretji, najcenejši par, ki ga prejmem torej brezplačno. Mogoče pa bi vseeno raje izbrala...« semrazmišlja-la na glas. Po uri in pol mi je, vsaj tako sem mislila, uspelo sestaviti najboljšo kombinacijo.
Čez nekaj dni sem doma čisto po naključju brskala po reklamah. Naenkrat sem na eni izmed naslovnic zagledala povsem identične hlače, ki sem jih pred časom kupila. S pogledom na ceno je zadovoljstvo glede sklenjene kupčije kmalu izginilo. Za hlače, za katere sem bila prepričana, da sem jih kupila kar se da ugodno, se je konec tedna napovedovalo dodatno znižanje. Vsa jezna sem raje kar zaprla reklamo, da me ne bi doletel še kakšen hladen tuš. Da ne govorim o dveh dodatnih parih čevljev, ki sem jih kupila, ker sem tretjega prejela brezplačno...
MARELA
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za hrano v piceriji Zanzibar v Šentjurju
2.	nagrada: bon za hrano v piceriji Zanzibar v Šentjurju
3.	nagrada: bon za storitve šiviljskega servisa Flikca v Celju
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 3. junija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 21
Vodoravno: TRADEMARK, REKREATOR, OZON, TOGO, BI, ALEMAN, DOMAČE, ITI, NAJEM, NACEK, SPARTAK, ETIN, CA, MAGELLAN, BINGO, ER, ZOO, IMAM, OČAK, TISA, GAZA, OGLEDI, AZILIEN, TAROK, MN, NAVOD, TRIS,
LAGOS, ARA, IOWA, UZO, DNK, NE ZNAŠ BRATI, RMAN, KEN, PEK, LAKS, ETIKA, OKO, NATAKAR, KF, ČN, LENDAVA, AJDA, ŽENIN, NEON, URARI. Geslo: dan biotske raznovrstnosti
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za hrano v piceriji Zanzibar v Šentjurju, prejme: Tomas Švab, Pod lipami 8, Polzela.
2.	nagrado, bon za gostilno in pivnico Stari pisker v Celju, prejme: Ljubica Krajnc, Štihova 3, Ljubljana.
3.	nagrado, bon za storitve šiviljskega servisa Flikca v Celju, prejme: Elica Vrhovšek, Kompole 12, Štore.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
Ona: Zaradi prijetnega presenečenja na ljubezenskem področju se vam bodo trenutni načrti postavili dobesedno na glavo. Toda kaj hitro se boste znašli in uživali kot že dolgo ne.
On: Bolj se boste morali potruditi, če želite, da vas bodo drugi upoštevali. Vse preveč ste pohlevni, zato so sodelavci prepričani, da lahko počno z vami, kar hočejo. Nikar ne dovolite, da vam drugi upravljajo življenje.
Ona: Prišel je čas, da se do popolnosti posvetite svojemu poslovnemu življenju, saj je pred vami obdobje, ko vam bo šlo vse kot po maslu. Nekdo vas bo prosil za pomoč, zato ga nikar ne zavrnite.
On: Zakaj ste tako sramežljivi? Če se boste preveč obotavljali, se lahko vsi vaši načrti kaj hitro popolnoma porušijo, kasneje pa si boste očitali. Torej le pogumno naprej, z malce sreče vam bo uspelo realizirati zastavljeni načrt.
DVOJČKA ^
Ona: Pričakujete lahko precej dvoumno ljubezensko povabilo, ki vas bo spravilo kar nekako iz tira. Najprej boste presenečeni, a boste že takoj naslednji trenutek zgrabili priložnost. Videli boste - ne bo vam dolgčas.
On: Delo vas že vse predolgo odteguje od družine, zato se lahko nadejate neljubih scen tako partnerke kot tudi prijateljev. Izprezite iz jarma vsakdanjih skrbi in se posvetite svojim najbližjim.
Ona: S partnerjem se boste zapletli v precej nevaren pogovor, ki se bo končal na veliko lepši način. Obeta se vam prijeten in romantičen konec tedna, ki se bo najverjetneje končal na način, kot si ga želite.
On: Pripravljeni ste na marsikaj, vendar bodo dogodki tega tedna docela presegli vaša pričakovanja. Toda kar brez panike, saj se vam obeta le dobro. Še posebej bodite pozorni na ljubezenske premike...
Ona: Zapletli se boste v manjši prepir s partnerjem, vendar se boste na koncu vendarle povsem pobotali. Vse, kar bo potrebno, je le to, da bosta vsak s svoje strani malce popustila in uspeh bo tu.
On: Živi se od hrane, ne od dela. Zaradi pretirane marljivosti ni še nihče postal narodni heroj in tudi spomenika mu niso postavili. Glavna umetnost je v tem, da ste vedno na pravem mestu in se družite s pravimi ljudmi.
DEVICA
Ona: Dajte duška svoji razposajenosti in se lotite zadeve, ki se vam je do zdaj dozdevala vse premalo resna za človeka vašega kova. Včasih je treba narediti tudi kaj za svojo dušo, zato se nikar ne držite nazaj.
On: S poslovnimi parterji se boste dogovorili o podrobnostih nekega posla, ki vam lahko prinese precejšnje dobičke. Bodite previdni, saj boste le tako uspeli zagotoviti takšne pogoje, kot jih pričakujete.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Ne obnašajte se preveč neprizadeto do osebe, ki vas ima rada, saj se lahko njen odnos kaj hitro spremeni. Vse je odvisno le od trenutne situacije, ki pa je zdaj kar preveč labilna. Počakajte raje malo .
On: Prizadevnost na poslovnem področju bo začela kazati konkretne sadove, kar se bo v največji meri poznalo predvsem pri vaših finančnih zadevah. Toda nikar ne začnite kar takoj zapravljati.
eheme
Ona: Vaše trenutno življenjsko obdobje je vse prej kot dolgočasno, zato je najbolje, da ga dodobra izkoristite za zabavo in prijetno druženje z ljudmi, ki so vam pri srcu. Obeta se vam ljubezenska avantura.
On: Vse okoli vas se bo odvijalo presenetljivo v vašo korist, kljub temu da se zadnje čase niste prav veliko naprezali. Očitno ste prišli v obdobje, ko vam bodo uspevale tudi tiste zadeve, ki ste se jih nekoč celo izogibali.
STRELEC
Ona: Če vam je denar pomembnejši od čustvene vezi s partnerjem, potem nadaljujte svoj način življenja. Toda nikar se kasneje ne pritožujte, da ste bili zapeljani, saj sami dobro veste, da ni tako.
On: Včasih se vam zdi, da nosite na ramenih vsa bremena tega sveta in to predvsem zato, ker je preteklo že toliko časa od vaše zadnje zabave. Odidite v družbo in se sprostite. Kmalu boste opazili, da imate kar precej oboževalcev...
KOZOROG jf^
Ona: Partner zelo pogreša vašo nekdanjo pozornost. Če boste tako nadaljevali, se vam lahko zgodi, da boste dobili rogove. Zato se mu čimbolj posvetite in se skušajte odkrito pogovoriti o nastalih problemih, saj vam lahko to le koristi.
On: Izkoristili boste dobljeno informacijo in si ustvarili priložnost za napredovanje, ki si ga že dolgo želite. Finančni učinki bodo sicer prišli nekoliko kasneje, vendar si nikar ne delajte skrbi: to bo veliko hitreje, kot si mislite.
l'M.|.'H:»,.l
Ona: Kmalu boste srečali nekoga, ki ga ne boste mogli hitro pozabiti. Toda po neprespani noči se vam bo nasmehnila nepričakovana sreča, ki vam bo dodobra spremenila sedanji potek življenja. Potrudite se in ne bo vam žal.
On: Nikar naj vam trenutni majhni uspehi ne stopijo v glavo, saj lahko takšno napako v bližnji prihodnosti še zelo drago poplačate. Treba je vedeti, da vas lahko majhni uspehi privedejo do veliko večjih.
Ona: Imate povsem dovolj izkušenj, da boste trenuten spor s partnerjem zgladili tako, da bosta na koncu zadovoljna oba. Konec koncev se bosta iz te situacije tudi precej naučila, kar vama bo prišlo v prihodnje še kako prav.
On: Ta teden vam bo šlo vse kot po maslu, kar bo predvsem posledica vaših temeljitih načrtov iz preteklosti. Privoščili si boste malce praznovanja in se odpravili na potep po mestu. Seveda v družbi dobrih prijateljev.
56
RUMENA STRAN
Celjski valvasorji
Stanovsko Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke za leto 2013 med slovenskimi muzealci je zasluženo prejela skupina iz Pokrajinskega muzeja Celje. Za projekt Revitalizacije in umestitve muzejskih vsebin v celjski Knežji dvor so morali muzealci pri postavitvi razstav Celeia - mesto pod mestom in Grofje Celjski ob strokovnem znanju uporabiti tudi dobršno mero domišljije. Posledica tega pa je verjetno tudi »oprema« nagrajencev na fotografiji. In če je za direktorja Staneta Rozmana (prvi z leve) nekako samoumevno, da je vselej na konju, potem nam ni čisto jasno, od kod sicer prijazni in dobrodušni Rolandi Fugger Germadnik toliko bojevitosti, da je posegla po meču. Je v zadnjem času, ko so v Celju spet naleteli na bogate ostaline preteklosti, že veliko bolj samoumevna zaščitna oprema obeh arheologov, Jureta Krajška in Darje Pirkmajer ...
IS, foto: arhiv PMC
»Hujšarji« predani športu
V družbi z Barbaro
Na tribuno je, ko je zaključil številne intervjuje, pohitel celjski zvezdnik Gašper Marguč. Ponosno sta ga objela oče Matjaž in dedek Ernest. Odslej se bosta na njegove tekme morala voziti v Veszprem, pa tudi v Kiel, Barcelono ...
Celjani zlahka do plena
Čeprav so rokometaši Celja Pivovarne Laško s svojo odlično igro povsem izničili negotovost glede zmagovalca derbija z Velenjčani, pa so se ob zaključnem zvoku sirene podali drug drugemu v objem, potem pa še dolgo slavili. Bilo je zanimivo tudi na tribunah. Navkljub televizijskemu prenosu se je v Rdeči dvorani zbrala vsa slovenska rokometna smetana. Bila je prikrajšana za užitke, ki jih prinašajo bolj izenačeni obračuni. Obenem pa je premlevala, kdaj bo zaključena sanacija velenjskega kluba in koliko dolgov se je nabralo lani in letos v celjskem klubu.
MSH, foto: GrupA
Naša letošnja akcija hujšanja se bliža koncu. Udeleženci pridno izgubljajo kilograme, pa ne samo tako, da hodijo gledat športne prireditve, pač pa so tudi sicer aktivni. Se pa tudi s strastnim navijanjem topijo kalorije, pravi naša »hujšarka« Saša Gunzek (desno). Morda je prav to recept, da si lahko znova nadene oblačila, ki jih je do nedavnega le še opazovala v omari.
TV, foto: GrupA
Celjski kulturni delavec in amaterski igralec v KUD Zarja Trnovlje Živko Beškovnik je tudi »zvezda stalnica« v kulturnih oddajah TV Celje. Povsod ga je polno, zato s snemalcem Brankom Pušnikom nista manjkal niti na otvoritvi razstave o Barbari Celjski, vplivni in pametni ženski, ki je uspela v izrazito moški družbi srednjega veka. Ali takšne ženske pogrešata tudi v teh časih, nista povedala.
NC, foto: GrupA
Resnično si lahko Branko Tamše v čast šteje dejstvo, da so njegovo imevzklikali tako gostujoči kot tudi domači navijači. Po zaključku obračuna so trenerja Celja medse zvabili Šaleški graščaki, ki jih je Branko razveselil lani in predlani, ko je bil prvak z Gorenjem.
Znani glasbenik Dejan Tamše je šest let starejši brat Branka Tamšeta. Skupaj s svojo ženo Urško je, odkar pomni, navijal za Gorenje. Tokrat pa .