Steviika 51. TH31, v četrtek 20. februvarja 1908 Tečaj XXXIII __IZHAJA VSAKI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Fi>»amične številke se prodajajo po 3 nvd., (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trptu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, »L Petru, Sežani, Nabrežini, 8v. Luciji, Tolminu, AjdovSČini, Postojni, Pornbergu, Solkanu itd. 1FE OGLASOT se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke •i*/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotiuk ; /a osmrtnice, zahvale, poslan :oe, oglase denarnih zavodov .o '.0 etot. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, VBaka na-Ialjnu r-ta K 2. Mali oglasi i><> " stot. beseda, najmanj pa ;0 stui. o^'a-e »prej-ma „Inseratni oddelek uprave Sdinostl'. — Plačuje se izključno le up:.ivi Kdinosti". Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, »a naročbe brez dopoelane naročnine, se oprava ne ozira. Karočiiiiia na lelsljs&o iidaije .Edinosti' staat: celoletno K 5 20, pol lita 2*co Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi st; ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul Glor*Io U ft lat ti 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost '. — Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it 18. - Postno-hranllnični raeuu št. MlGo2. - - T«lefon atev. 1157 ---- - BRZOJAVNE VESTI. Močan potres na Dunaju. DUNA J 19. Ob 10. uri 11 minut ponoči je bilo čuti močan lokalni potres. Tresenje je bilo tako močno, da so odpaaia skoraj vsa pi-salct potresnih aparat v geodinamičnegi centralnega zavoda. Pogreb Plenarja. DUNAJ 19. Cesarja bo na pogrebu bi v sega ministra Jgaaciia pl. Plenarja zastopa! visi knnornik grof Gudenus. Vprašanje italijanskega vseučilišča, DUNAJ 19. Italijanski poslanci so pričeli danes z minister->kim predsednikom pogajanja glede vseučilišča. DUNAJ 19. rDeutsch-NationaIe Korresp." pije. da so radikah.i Nemci proti načrtu pre-inefečenja italijanske fakultete na Dunaj, so pa zato, da se fakulteta ubtanovi v Rove-retu. — Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 19. Poslanska zbornica je imela danes predpoludne sejo, na kateri je resila več peticij. Prihodnja seja jutri. Reforma poslanske ogrske zbornice. BUDIMPEŠTA 19. Minister za notranje stvari je sklical za dane3 predpoludne konfe reuco v stvari reforme poslovnika. Na konferenco je povabil deset poslancev, in sicer od neodvisne stranke, ustavne, ljudske stranke in di-identov. Deželnozborske volitve na Tirol, skem, INOMOST 19. Glasom dosedanjih poročil o dtželnozborskih volitvah v kmetskih volilnih okrajih Tirolske in Predarelske so bili t-krz nskozi izvoljeni krfičansko-socijalni in konservativni kandidatje. V italijanskih okrajih so biii izvoljeni: Mons. Dolugan, Parolari, De Carli, Donelli. župnik Panizza, dr. Zanoni, dr. Conci, dr. Lanzerrotto, dr. (Ventili in Ven za. Srbska skupščina. KE L IGRA D 19. Minister za notranje stvaii Petrovič je predložil zbornici zakoniki nsčrt o spremembi poslovnika. Prtdloga iz-preminja izlasti določba o razpravi interpelacij in bistveno cmejuje pravico poslancev stav-liati ministrom kratka vprašanja. — Skupščina je na to nadaljevala specijalno debato o proračunu. Potres. REGGIO Dl CALABRIA 19. Danes ob 7. uri 15 min. zjutraj je bilo čuti tukaj lahek valovit potres, ki jo trajal več sekund. Maroko. TANGER 19. Brezžična brzojavka iz Casablanke pravi, da se je polkovnik Taupin dne 10. in 17. t. m. bojeval z urojenci v Fdallah in jih porazi!. General D: Amade je v nedtljo zasedel Settat. kjer je prenočil s tvojimi četami pod milim nebom. V ponede ijek se je bojeval z rodom Ndakras. Podiob-nosti manjkaio. MADRID 19. Lieti priobčujejo brzojavko Tangerja, da je Mohamed el Torres ob veščen o zasedbi Mrrhike in da bo v imenu sultan«1, in magzena proti t^mu protestiral, ter da je bilo nakazano 30.000 pese:, da mahala sultana zopet zasede Marhico. PARIZ 19. Francoski konzul v Časa blanki ie odgovoril časnikarju Hovetu, ki je bil prišel k njemu v imenu suitaua Mulej Ha- PODLIS T E K. 12 KAZAK1. Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Vas Novomlinsk velja za rodDi kraj grebenskega kazaštva. Tukaj so se ohranile bolj nego po drugih vaseh šege Gre-bencev, in ženske te vasi so slovele od nekdaj zbog svoje lepote po vsem Kavkazu. Živi se kazak od pridelkov vinograda in vrta, od polja, kjer rasto melone in buče, koruza in proso, od rib, lova in vojnega plena. Vas Novomlinsk je od Tereka tri versti oddaljena in ločena od njega z gosto šumo. Na eni strani pota, ki pelje skoz vas, je torej reka. na drugi ležć zeleni vinogradi in vrtovi, in v daljavi se vidijo peščeni prodovi nogajske stepe. Vas je obdana z nasipom iz zemlje in trnjevo živo mejo. Iz vasi in v vas prideš skoz visoka, na koleh stoječa vrata z majhno, z ločkom krito streho; poleg vrat stoji na leseni lafeti top, — pokveka, ki sto let ni bila izstreljena in ki so jo nekoč kdaj uplenili kazaki. Kazak v uniformi, s sabljo fi-la, da je njegova jperočila prijuvil francoskemu poslaništvu v Tenorju, vendar da ne more ničesar odgovoriti. Vsekako zamore Ho-vet sporočiti Mulej Hatilu, da g a Francozi ne nameravajo napasti, ker ostane Francija v boju med njim in sultan' m nevtralna. Mulej Hafid je ravnal napačno, da je proglasil sveto vojno in da je poslal rodovom Sanja čete in tnpove. Hovet. ki je poročevalec „Matinaw, se je včeraj podal k Mulej Hafidu v Mekza Sair, kjikor je to brzojavil svojemu listu. Španska zbornioa. MADRID 19. Zbornica in senat sta razpravljala o razveljavljenju ustavnih garancij v Barceloni, ki so bile koncem meseca decembra dekretirane vsled neke eksplozijo bombe. V zbornici so členi manjšine radi te odredbe hudo napadali vlado. Govorniki so označali to odredbo kakor samovoljno in protuustavno ter zahtevali, da vlada isto umakne. Minister za notranje stvari je zagovarjal razveljavljenje ustavnih garancij v Barceloni. Niegova izvajanja so izzvala vihtran protest od strani manjšine. Minister je izjavil, da stori vlada vse možno, da vzpostavi normalne od-nošaje. Iz Portugalske LIZBONA 19. Kraljica-vdova Marija Pija je lahko obolela na jetrih. Vendar ni bolezen opasna. KIJ SIJ A. Duma. PETROGRAD 19. Pii overovljenju mandatov guberniie Minsk je duma v tami seji z 335 proti 25 glasom izjavila, da je volitev poslanca Schmidta protuzakonita in izključila ga iz listine poslancev. Rusija pomnožava vojsko na Kavkazu. LONDON 19, Brzojavke iz Odese poročajo baje iz zanesljivega vira, da s*1 vojska na Kavkazu od 100.000 pomnoži na 250.000 mož. Večinoma čet se vzame iz posadk južne in osrednje Ru>ije. Vojni minister namerava za vsak slučaj pomnožiti vojsko na Kavkazu na 300.000 mož. Govori se v vojaških krogih, da postane vrhni pvvelinik kavkftških čet general Kuro-patkin. Ruski vojni minister odstopi. PETROGRAD 19. „Rieč" je zvedela, da odstopi vojni minister Rodiger in da bo njegovim naslednikom imenovan kronstadski vojaški guverner Ivanov. Dementi PETROGRAD 19. „Novoje Vremja« de-mentuje danes kategorično svojo Ion.Ionsko ve it, da je Avstro-Ogr^ka zahtevala m.-no poteke koncesijo v Kosovskem ii S:binskera vilajetu. Avstrijska delegacija. Plenarna seja. DUNAJ 19. Delegacija je nadaljevala posvetovanje o vojnem proračunu. Del. Lu-kaszewicz je nagla&al potreba močne armade, ki bo imponovala, da ne bo država navezana na zveze, pri čemer imajo ie zavezniki korist. — Del. Nemec se jo pritoževal o prevelikem bremenu militarizma ter naglašal, da hočejo socijalni demokrati splošno ljudsko oborožbo. — Del. Hofmann pl. Wellenhot je zagovarjal celoskupnost armade tor se je izjavil proti euostrau3k:m dogovorom z Ogrsko preko glave i razširjenje telefonskega cmrežia. (Oba kredita avstrijskega ljudskega zastopstva. — Del. J izvirata iz prebitka upravne dobe 1906, Op. Stdckler je predložil več želj poljedelskega, ured.) je minister vsak čas pripravljen izro-prebivalstva, ki naj jih uvažuie vo'na uprava, čiti trgovinskemu minister*tvu na razpolago. — Del. Clam Martinic je iz"avil, da mma po- Kar se tiče časovnega avanciranja, ki ie višanje častniških plač ničesar opraviti s po- posamične uredniške kategorijo zahtevajo s iitiko, Govornika ni zadovoljil odgovor vojnega posebno nestrpnostjo, ie izjavil minister, da ministra na vprašanje, se ni li dalo Madja- on načelno ni prijatelj istega, da so pa bode rom še daljnih koncesij. Govorrik je omenil, za vsak slučaj to vprašanje natančno pretre-da je avstrijska delegacija označila svojedo- sovalo ob prihodnji regulaciji službene prag-bne sklepe ogr-kega odseka deveterih kakor roatike. najškrajneio mejo koncesij. Vprašal ie mini- j Gl^de zahteve 35-letnega službovanja 3e stra, v čem da so te koncesije obstojale, če strani državnih uslužb ncev. je minister mne-in kako so b;Je izvedene, in ako je resnična; nja. da uslužbenci na sploh ne stremijo po govorica, da se ie kakor protiusluga za to,' skrajšanju službene dobe. Prihodnja seja jutri. da so Mul;ari opustili svojo zahtevo po ogr sktm poveljfttvem jeziku, dovolilo koncesije v , pogleda polkuvnega jezika. — Del. Djbernig \ je konstatoval, da je vojna uprava vendar ščasoma ugodila željam in pritožbam, ki so se dolgf> vrsto let slišale v delegaciji. Zakonodaja in eksekutiva na vojaškam polju sta pričeli soglašati, k čemer je mnogo pripomoglo „ j lojalno vedenje vojnega ministra. Govornik se neil 184 8—49". V Članku je citati med ]tied Jtalijo in Avstrijo. Nedavno temu je prinesel milanski „Cor-riere della Sera" članek pod naslovom : „L" epi tolario deli aiutante di Carlo Alberto in puško stoji včasi pri vratih na straži, včasi ne; včasi prezentira pred kakim mimoidočim častnikom, včasi ne. Pod streho vrat je na beli deščici s črno barvo zapisano : 266 hiš, 897 oseb moškega spola, 1012 ženskega spola. Ivazaške hiše sloje vse na koleh, en aršin1) od tal in tudi več ; pokrite so lepo z ločkom in imajo visoka slemena. Vse so, če ne nove, vendar ravne in čedne, z raznoličnimi visokimi stopnicami: in ne tišče se skupaj, ampak so s širokimi ulicami in prehodi ločene druga od druge. Pred svetlimi, velikimi okni mnogih hiš se dvigajo za ograjami visoko nad strehe temnozeleni jagnedi in nežne akacije s svetlim perjem in belimi, duhtečimi cveti; tudi rastejo tukaj bahato bleščeče rumene solnčnice in se ovijajo buče in trte. Na širokem vaškem trgu vidiš tri štacune s krojnim blagom, s pečki buč in melon, rožiči in poprnjaki, in izza visoke zidane ograje in vrste starih jagnedov gleda dom polkovnega poveljnika; ta hiša je daljša in višja od vseh drugih in ima okna na dve krili. Ljudi je videti, posebno poleti, ob delavnikih vedno le malo zunaj po vasi. Kazaki so v službi: v kordonih in pohodih ;_stari na lovu, pri ribarenju ali "pa z Biizn triretrt metra. je bavil z vprašanjem razoroženja ter menil, da bi bila Avstrija, kakor država ležeča v osredju, najbolj poklicana, storiti korake, da prepreči pe^iedice evropejske vojne ter ga zastopa z večo ustrajnostjo -risel za razo-roženie nego li Rusija. Ko je govoril še del. Lindgin, je bila razprava prekinjena in odgodjena na jutri drugi m : „Dnevnik adjutanta Karla Alberta vsebuje težke obtožbe o činih krutosti in proti-nravnosti, ki so jih zagrešali Avstrijci. Mnogi častnik je izkoriščal svoje poznavanje italijanskega jezika, da je sovražnike varal s posnemanim klicem „Živela Italija Nič hudega sluteči so Italijani polagali orožje in Proračunski odsek poslanske zbornice. P08t,ali "jetniki. Nelepa zvijača, ki je bik v K strahopetna tembolj, ker se je v pvjeinontes- odstavek kem taboru z avstrijskimi ujetniki jako blngo Proračunski odsek je sprejel , T o b a k Tekom debate je vladni zastop- postopalo, a nasproti ranjencem in svOjC^m 'k glede predloženih želja in pritožb delav- j padlih naravnost vitežki.* sv in poduradnikov v tobačnih tovarnah dal jfa te obdoliitve < ni k cev odgovarja v ^Oester- zagotovilo, da bode monopolna uprava iste reichi3che Rundschau" neki „visoki oticir", blagohotno pretrcsovala. Glede zahtev tobač i«---1 —« ^.iif^,,,; nih trafikantov pa se je govornik izrekel proti povišanju provizije na 15 od sto, ker bi to involviralo za 14 mil. K, katere bi se vsled po- ] ^ bjt0 res, da se je s klicem ,.Ži., !a Tta- višanja prodajalcih cen zvalile na konsumente. jjja j« Bbusal;. varati, se človek mora le > uovišanjo tobačnih ceu pa bi imelo za cm(i,ati. ako t nie. da ki povdarja, da s takimi splošnimi trditvami brez konkretnih podatkov — in še celo po 60 letih — ni ničesar dokazano. A tudi če Tako povišanje posledieo le zvišanje konsuma, tako da bi za tem trpel ne le monopol, ampak tudi trati i smejati, ako čuje, da so že na tak klic ceh italijanski oddelki polagali orožje. Po tem takem bi si morali ustvariti jako čudno mne- kanti sami. To vprašanje se mora zato od- , nje 0 intelegenci ia hrabrosti naših sovražni-iožiti na buljše čase. Povišanje provizije pa ! k iz let 1848 —1849. niti potrebno ni, ker se tobačni monopol suče ! Judi ne bi bilo vredno — izvaia Član-od nekoliko let v izredno vspenjajoči so pro- > v pester. Rundschau14 dalje — odgo-gresii n sloni iz tega samo ob sebi povišanje ; varjati na take pripovedke, ako ne bi bi v dohodkov tobačnih trafikantov. Da se tobač- : pr;0bčevanju takih člankov v italijanskih listih n-m trafikantom za bhžjo pnhodnjost zagotovi j zjstcm> napeijen proti n*ši državi, ozirom ni dryginjo automiitično naraščanje j Xa to pa pripoveduje člankar i.astopno provizije, je neki finančni m ni ste r že odredil, e0i2C,i0 jz leta 1866 : da se tekom let 1908 in 1909 no ustanovi j ' " y Wumitz-Lerchenau je umrl dne 11. UL-vih tratik. i novembra 1907 neki Josip Springauf, ki se Pri razpravljanju o odstavku „f i n ančna'je v lovskem batalijonu št. udeležil bitke uprava" je omenil finančni minister dr. Ko-' pri Custozzi leta 1806. Padel je v ujetništvo rytowski oz:rom na brezkončno zahtevan;e Italijanov. A ker ni hotel avstrijskih razmer državnih funkci^onerjev, da niso poslane?, ki: izdati sovražnikom, so ti napravili kratek so veduo pripravljeni ustreči raznim željam, v; proces : dva tovariša ^pringa litem pogledu brez krivde. Govornik je mnenja, ; f o v a so obesili na neko drevo, da mnogo predloženih želja ni več vpravi-' n j e g a samega pa z glavo navzdol čenib. J v neki vodnjak! Na r-rečo pa so prihi- Kar se tiče sanacije razmer občin, je j teli Avstrijci še pravočasno, da so rešili omenil minister, da treba najprej počakati na Springaufa." uspeh ankete o deželnih tiuaneab, da Ee po- j Xa dogodek je dokazan v delu avstr^j-teui na podlagi istega razhodi tudi o vpra- , ^gga generalnega štaba ,.Oe9terreichs Kiimpte šanju sanacije občinskih financ. Glede kredita : jm Jahre 1866", katero delo ni bilo spisano 4 milijonov za uradniška stanovanja je mini- v nagiici jn razburjenju, ampak dve leti ster naznanil, da se doiični regulativ predloži j potem na podIagi dokumentaričnih dokazov, v kratkem sankciji in da ne kmalu začne z |0 grozodejstvo so zagrešili vojaki 13., 65. likvidacijo kreditov za gradnjo, ki se bode|in italijanskega polka. F M L John ie oddajala le stavbenim društvom, ne pa posa- j10bve3tii o tem šefa generalnega štaba itali-meznim stavbenikom. Kr- dit 6 milijonov za (janskega, generala La Marmora, in je ob ———————— ..... • enem zagrozil z represalijami. Italijanski ge- ženskarai pri delu v vrtovih in na polju.! neral ie. tudi nemudoma obljubil da uvede Le prav stari ljudje, otroci in bolni osta-1 najstrožjo preiskavo. Ali n kljub dejstvu, da iajo doma I 80 TodstTU »talijanske vojske doposlani s V i prisego potrjeni zapisniki o zaslišanju žrtev | samih in prič, je odgovoril La Marmora, da Bilje takšen poseben večer, kakor jih kraj vseh preiskav se ni moglo konstatirati, pozna samo Kavkaz. Solnce je zašlo za! da bi se bili italijanski vojaki res udeležili na gore, a bilo je še svetlo. Večerna zarja je; učenem dogodku. pokrivala tretjino neba in ostro so sej Xo je bilo torej tisto „nežno" postopa-odražale v njenem svitu motnobele grmade. nje Italijanov z avstrijskimi ujetniki*! A da §6r. Zrak je bil redek, negiben in zvočen, j s8 ja — pravi avktor — res dogodila opisanu >olga senca gor je ležala nekoliko verst krutost, za to je najbolji dokaz dejstvo, da daleč na stepi. Na stepi, za reko, na potih, ae italijanske strani do danes ni najmanje povsod je bilo samotno. oporekalo navedbam v delu avstrijskega ge- Ce se pokažejo redkokdaj tu in tam neralnpga štaba, jezdeci, gledajo že tudi kazaki iz kordona j Ayktor v 0e3ter. Rundschau* trdi, da in Cečenci iz aula začudeno m radovedno j se od av8k.ijske strani nikakor ne napada tja nanje in ugibljejo, kdo bi mogli biti ^ j Italije, marveč da se le odbijajo napadi. To sumljivi ljudje. ! da ie od avstrijske strani moralna dolžnost Cim se zmrači, se stisnejo ljudje iz. vzlic V8em p0 taje van jem merodajnih krogov, straha drug pred drugim v svoje domove; Mi ne oporekamo __ pravi dalje _ ako na in samo zver m ptica, ki se človeka ne; itaiijangki 6trani slave svoje junake in niti bojita, krožita svobodno po tej samoti. Iz-radi tega ge dgm0 razgrevaH da so 7 od. vrtov, kjer so pnvezavale trte, hite kaza-. p na pr0sla?0 Radetzkega hrupno in s kinje z veselim kramljanjem se pred ^ te ajl Auatria" slavili avstrijskega solnčnim zatonom domov. In po vrten po- dezerterja in napađaica Oberdanka. Zato se staja samotno, kakor tudi po vsej okolici: obrača avktQr na adresQ Italijanov 2 aDei0m, toda vas se ob tem večernem času posebno naj enkrat te 80vražtv0 ki ima svoje oživi. Od vseh strani se vračajo ljudje v začetke y dobah rimskih pohodov Mi vas, peš, jahaje in na šknpajocih vozovih.; ne odgovarjamo na t0 sovražtvo — s so- (Dalje.) Ivražtvom. A za sedaj. Ali moglo bi iJtran II »EDINOST« št. 51. V Trstu. dne 20. februvarja 1905 priti do tega, ako se bodo hujskanja nadaljevala. Italijanska vlada se sicer navidezno lojalno vede, ali vendar ne prepreča gotovih stvari, kakor so n. pr. : demonstracijo za Oberdanka. imenovanje vojannic po ljudeh, ki so kakor avstrijski oficirji dezertirali in potem konspirirali proti avstrijski državi. preplavljar.je s protiavstrijskimi pamfleti, ki kažejo ranjeno sovražtvo proti Avstriji. * * * Zakaj omenjamo te polemike med gori reč oh i m italijanskim listom in ..visokim ofi rirjem* v avstrijski reviji ?! Morda da bi opravičeval ali po ta je vali grozoto avstrijskih voi kor — če *.o se res dogajale — v onih bar ni h časih. Ne prihaja nam na misel. Barbarstvo je barbarstvo, naj jo že zagreša ta ali oni. Interesantne pa so navedbe „visokega oficirja" v toliko, v kolikor nara služijo v karakteristiko tiste neprestane italijanske sa mohvule, tiste bahariie se svojo kulturo, se svojim vitežlvom ! Prav po madjarsko ! izlasti jifi-ii avstrijski Italijani, ti neprestani slavite'!;! boje? Italije proti nam, si lahko podajo z Madjari roko : eni so vredni drugih v pogled« kulturo in vitežtva. Se v nekem pogledu jo odgovor „visokega oficirja" za nas važen za to, ker pri zn. -a to, kar mi vedno povdarjamo, da ima namreč antagonija med sosednjima državama korenike v zgodovinskih dogodkih, da je torej v tradiciji. Za nas ni toliko zanimiv dogodek, ki ga opisuje avktor, kolikor dejstvo, da se se danes, po šestdesetih letih prihaja s takimi rekriminaciji m5. Slednjič je vredno za beleženja priznanje, da avstrijski merodajni krogi potajnjo dejstva, da taje resnico ! konflikt ra
  • mo bili taki, za kakoršne nas opisuje kak Cof — smo bili us!užb:-ni pri socijalni demokraciji, kjer smo v scoii fsajivnosti. ali ne-1 umnosti — pomagali reševati na infcernacijo-I nalni podlagi — italijanstvo Trsta I Ko smo j?a postali pametnejši in ko smo uvideli, da je Slovenec v ul. Bischetto le stafaža italijanski Bocijalni demokraciji, smo si ustanovili svojo narodno organizacijo, ki prav lepo napreduje in v kateri se mi čutimo svoje med svojimi. Kakoršni intemacijonalci da so italijanski sodrugi v ulici Boschetto, je nam slovenskim delavcem predobro znano; a kdor jih še ne pozua, naj bi bil prišel na zadnji shod N. D. O. v „Narodni doma. Tam. med stotinami naših narodnih delavcev, so si upali ti — nesocijaliriti izjaviti, da je boljše biti Turki nego pa — ščavi! Prišli so z izrecnim namenom, da razbijejo naš shod in priveli so s seboj laško pomoč. Ker pa smo mi, kakor rečeno, že izvežbani lant e, smo s primernimi čutstvi čakali njih junaškega nastopa, ki se je izvršil s tem, da so rudeči vitezi — skoraj sami Italijani — pobrali šila in kopita. Da se vrnem k „velikemu" Cofu ! Ta možicelj, ali — velik otrok priporoča sodrugom, naj na lep način prepričajo naše narodne ia neumno delavce,- da se zapišejo v edino zveličavno socijalno demokracijo ! Mi pa mu odgovarjamo, da nas ne spravijo ne s prilizovanjem, in ne s terorizmom v svoje internacionalno.... italijanske roke. Dokler je človek brezpame-ten, gre na vaš led — ko pa je spregledal in spoznal vašo internacijonalo, kar s i o mi že zdavnaj storili — ko vas je spoznal, mu ni več mesta med vami! Kdor je Slovenec — Slovan, ne more biti z njimi, ki ga izkoriščajo v svoje namene, a v plačilo za to mu lučajo v obraz ščavo ! !! Se par besed na adreso celjske „Domovine". Pre]eli smo : Vi ste torej obračunali z „Domovino" radi načina kakor govori o uaši organizaciji v Trstu in niega okolici. Jaz pa bi rad še par b3se' spregovoril v označenje pristranskega in jednostran-skega manevriranja v „Domovini" na kljubaj sedanjemu vodstvu tržaških Slovencev. Mislim namreč na manevriranje s številkami. Vi fcte že pojasnili, kako nesmiselno je to, ako člankar v „Domovini" primerja število udov Marijine družbe s številom členov trgovskega društva. Nu, jaz bi nekaj vprašal gg. pri „Domovini". Če so navajali število udov Marijine družbe, zakaj niso navedli število členov : „Del. podpornega društva", „T rž. pod p. in bralnega društva** in „Narodne delavske organizacije" ?! Mari ti tisoči slovenskih delavcev ne štejejo in ne tehtajo in ne dokazujejo nič, ali pa vsaj ne toliko kolikor oni — Marijine družbe ? ! Zakaj ni navajal teh številk ? ! Pa ne da bi bil vzrok v tem, da se te organizacije ureduikom „Domovine" ne zde — klerikalne ? ! To se zdi sicer malce čudno pri tako silno liberalnih gospodov. Ali če se prav premisli, je stvar umevna in logična, da oni, ki hoče na vtiak način dokazovati klerikalne triumfe, ne bo navajal Številk, ki ne podkrepljajo njegovih namenov. Če bi bilo urednikom pri „Domovini" res do tega, da njihovi Čitatelii dobe pravo sliko, bi bili povedali, da se pripadniki takozvane k-erikalne struje v Trstu razdeljajo k većemu na pet šest organizacij, dočim se pripadnibi narodne stranke razdeljajo na več nego IOO organizacij ! Prav interesantno bi bilo še le, ako bi postavili skupno število proti skupnemu številu ! ! Nov parnik „Graz" spuščen v morje. Včeraj je bil v L'.oydovem urzenalu spuščen v morje nov parnik „Graz". Kakor delegat graškega mesta je prišel podžupan Magg. Navzoči so bili med drugimi predsednik pomorske oblastnije pl. Ebner, dvorni svetnik Deiles, kakor zastopnik trgovinskega ministarstva ter členi uprave Llcyda. Parnik ..Graz" je na najmoderneji način urejen za osebni in tovorni promet ter ima 4200 tonelat, a njegovi stroji 3000 konjskih moči, ladija vozi na uro 15 milj. Novi parnik nastopi svoje prvo potovanje bržkone meseca maja ter je določen za hitre vožje v Carigrad in za letne vožnje v Indijo, radi česar je opremljen 3 pripravami za tropične kraje. Sokolova maskarada. Ker bo vstop na tej predpustni zabavi dovoljen le proti va bilu, naznanja se, da kdor si hoče i-.tega preskrbeti, naj se oglasi pri vratarju „Narodnega domau ali pri g. Gorenjcu (knjigarna). Vabilo je dobiti tudi pri slehernemu odborniku „Tržaškega Sokoia". Za druga pojasnila se je obrniti do g. L. Mod'ci ul. Fontana št. 4. Reduta pustnega torka v ,Narodnem domac. Razkošno dobo pustno razposajenosti konča letos na slavnosten način v „Narod, domu". Lstošuji ljudski ples bode tom živahnejši in ljudskejši, ker je vsa režija v rokah N. D. O. Čhti dobiček plesa je namenjen podpornemu zakladu N. D. O. za obnemogle in brezposelne delavce. Opozarjamo človekoljube, ki hočejo pri spe^ati z darovi za srečo! o v, naj vpošljejo iste v urad N. D. O. Dežnik je nekdo pozabil v našjm uredništvu. Umrl je v Celovcu dne 16. t. m. v dobi 67 let g. Simon J a n e ž i č, bivši ravnatelj Družbe sv. Mohorja, c. in kr. nadporočnik v pokoju itd. Truplo prepeljejo iz Celovca v St. Jakob v Rožu. Oznanjevalci bližnje pomladi. Iz Po-virja nam javljajo : Due 13. t. m. sem šel iz Povirja čez Ovojnico v Lipico. Medpotoma sem videl nič manje nego sedem lepo rmenih metuljev, najbrže so bili to znani rumenjaki (Colias Rhammi) ter tudi enega rjavega, najbrže je bil veliki koprivar (Vanesaa PoIvchliTOs). Vsekakor je za naša kra;e ta pojav značilen. Res, da letajo prvoimenovaci metulji že marca, izjemoma februarja toda no pri nas. Tudi prvo vijolico sem utrgal že minoli teden. Vsekakor je to zelo /godaj : pa bom> morali nositi najbrže še v aprilu gorke suknje. Dalje nam jo doposlal g. Dragotiu Gobec iz Podgrada lepega metulja, ki ga je vjel dne 17. februarja na planem pred „Narodnim domom" v Podgradu. Tržaška mala kronika. Radi sestre. 18-letni sobar na parnikn „Petka", Nikolaj Sore, doma iz Splita, je bil predvčerajšnjim popoludno aretovan na zahtevo Hermana Gambela, ker je temu nevarno grozil. Ta notičica bi takaj-le lahko z vršila. Povedano je v njej, da je bil Nikolaj Sore aretovan, in povedano je tudi, zakaj da je bil aretovan. Ni pa še povedano, zakaj da je Sore grozil Gambelu. V poročilu, ki nam jo je da-a policija o tem aretovanju, ni riti omenjeno o vzroku tem grožnjam. A vzrok nam dovolj jasno pojasnuje areto»cnčevo ime samo : Nikolaj Sore. Torej brat one nesrečne Olge Sore, ki je bila pred dobrim tednom na tukajšnjem deželnem sodišču obsjj«n;t na uekaj tednov zapora, ker je grozila Gambelu, da mu mu zaluča kako razjedajoČo kislino v obraz. Olga Sore, približno 20-letna, je doma iz Splita. Lani je bivala v Z idru. 20 letni Herman Gambel je bil prišel v Zadar kakor trgovski potovalec. V Zadiu jo naletel na Oigo in jej začel dvoriti. Oiga se je resno zaljubila vanj. On jej je obl,ubljal, da je poroči, obljubljal jej je zlato graduve. Ona mu je dala svoje srce, svojo l;ubexen in svojo čast. Slednjič je on odšel iz Zadra ter jej obljubil, da jej bo pisal, naj pride v Trst za njim. Ona je dolgo čakala na njegovo pismo. Sicer je dobila nekaj pisem od njega, a v nobentm ni pisal, naj pride v Trst. Ko so pa n]egova pisma izostala docela, je ona — ki ni mogla več prenašati dvoma — prišla v Trst. On jo jo tu vaprejel precej hladno. Vendar jej je pa še pustil cado, da postane njegova žena. Tu je nadaljevalo njiju ljubezensko razmerje. A ko mu je ona nekoč javila, da se jej zdi, da je v blagoslovljenem stann, je on to razmerje pretrgal. — Ona ga je bila na to prijavila oblasti, da jo je silil, naj si provzroči splav in da jo je v to svrho celo pretepel. Da, pretepel da jo je celo z namenom, da jej s tem provzroči splav. — Policija se je tedaj bavila s to sb-at^o in Gambel j a bil celo neka j Časa v zaporu, A ker se je pozneje dokazalo, da Olga Sore ni bila v blagoslovljenem stanu, je odpadla ovadba proti Gambelu. Pozneje jo pa Gambel prijavil Olgo Sore, da ga povsodi čaka 111 da se je izrazila proti drugim ljudem, da rau hoče poškodovati obraz z vitrijolom. Državno pravdništvo je postopalo proti Olgi Sore in pred dobrim tednom je bila proti njej razprava na deželnem sodišču. Olga se je sicer na razpravi branila, da „preveč ljubi" Gambela, da bi mu m:g!a sploh storiti kaj ža-lega. A Gambel je dejal, d:i „se grozno boji" Olge, in Olga je bila obsojena na nekaj tednov zapora. In 18-letni Nikolaj Sore, Olgin brat, je bil predvčera.snjim aretovan, kt r je dejal Gambelu, da mu povrne vse, kar je on ža-lega storil njegovi sestri. Tatvina z ulomom o belem dnevu. Predvčerajšnjim ob 2. uri popoludne so neznani tatovi vlomili v mesnico gospoda Tomaža Zadnika na trgu sv. Ivana, torej v re-dini mesta. Odnesli so 20 kg me?a in pa 13 kron drolržd. Ob 3. uri in pol popoludno so pa redarji v svobodni luki in sic^r na pomolu št 2 areto vali 23-letr.ega Ivana G., ki stanu; o v ulici Pieleser. Aretovali so ga zato, k'T je imel pri srbi 2 kg mesa, o katere n ni vedel povedati, kje da je ij dobil. Sicer pa niso redarji tedaj še nič vedeli o tatvini pri mesarju Zadniku. Pozneje je mesar Z:td:.i!:, ko so mu pokazali aretovauemu zaplenjeno meso. izjavil, da je bilo meso, ki ga titovi vkradli iz njegove mesnice, ravco iste vrste. Sodi se Torej, da 3e je Ivan G. vdeležil tatvine pri Zadniku. Smeinlca. Zdravnik : No, kuko kaj pro speva vaša obrt / — Izdelovalec krat: Hvala go spod doktor! Odkar ste se vi naselili v naSem kraju — prav imenitno ! Koledar In vreme. Danes : Elevterij škof. — Jutri : Eleonora kraljica. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -j- S" Cels. — Vreme * Čeraj : lepo. — Vremenska napoved za Primorko : Oblačno s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Vreme spremenljivo in polagano boljšanje. Loterijske Številke izžrebane dne 19. februarja 1908 : Praga: 14 49 34 38 12 L v c v : 30 55 76 44 48 Društvene vesti. Na plesni zabavi „Narodnega pipčar-skega kluba"' v soboto dne 22. februarja 1.1. bo sodeloval iz prijaznosti tudi plesni odsek -Trgovskega izobraževalnega d:uUvau, ki bo v moravskih narodnih nošah proizvajal ».Moravsko besedo". Plesali se bodo tudi drugi V Tre tu, 20. februarja 1903 »EDINOST* štev. 51 Stran III najmodernejši plesi pod vodstvom g. Umeka. Letvorka se bo proizvajala s kotil;onora. i[ d nrimorom bomo slišali prvi krat ,.pipčar-sko himn )ut ki jo bo pelo pod vodstvom g. Lah a priljubljeno pevsko društvo r Ilirija'1. Prihitit'3 torej v Boboto ob 9. uri zvečer v plesno dvorano Trgovskega izobraževalnega društva" v ul. S. Francesco št. 2, I. nadstr., če st hočete v krogu svojih domačih nek -liko razveseliti. Sokolova maškarada' ki se bo vršila r.a pustno nedeljo dne 1. marea t. 1. v „Narodnem aomu" je po splošnem mnenju naj-i- pša prčdpustn* zabava v našem mestu. To se ho lahko konstatiralo tudi letos. Na zdar ! Klub „Merkur" naznanja, da v nedeljo i >, t. m. odpade običajni plesni venček, radi pi isB St. Jakobske -Čitalnice" ki se bo vrSil v soboto 22. t. m. v Sokolovi dvorani. Vabi s-; zato členo kluba in njih prijatelje, naj se p• :!nf številno vdeleže pL-sa St. Jakobske -.Čitalnice". Akad. tehn. društvo „Tabor* v Gradcu naznanja, da se bo vršil V. redni bčni zbor z običajnim vsporfdtjm v društvenih prostorih (Brandbofc. 12, I) 22. t. m. •ob pol 8. uri zvečer. „Klub dramatičnih diletantov14 na Prošeku vprizori pr'hcdnjo nedeljo 23. t. m. ob 4. ia pol „«S*d greha", dramo v Štirih d -janjih. Ker je ta drama novitrta, za katero s■ na? klub skrbno pripravlja te nadejamo, d ; ne zamudi nobeden te lepe prilike in da i- sni Je; o v nedeljo na Prošeku ljubitelji dramatične umetnosti v velikem Številu. Veselični odsek Trgovsko izobraž. društva vabi gg. plesalke in plesalce k plesnim vajam, ki se vrše danes v društveni ivorani, ul. S. Francescj št. 2. Začetek ob v uri zvečer. Slovensko akadem. društvo „Adrija" v Pragi priredi v petek dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani „hotela Graf" s prijazni:« sodelovanjem gospe T*rnovsker členiee iiiestacga gledališča na Kral. Vinogradih, avnostiii večer ob priliki Štiristoletnico Pri ::0ža Trubarja s sledečim vzporedom : cand. phil. Ivan L-h : Primož Trubar in Viovt nska reformacija ; ga M. Tarnovska : Recitacija Aškerčeve Slovanske legende'4 ter iz „Primoža Trubarja" ; teh. Kiavdij Kubeš : Primož Trubar— rlus (paralela, češko). Isto društvo priredi v čefrtek dne 20. m. ob fc. uri zvečer v kavarni „Union" .-»oj i V. redni občni zbor. Gostje, prijatelj dobrodošli ! ; O. kr. zasebni uslužbenci imajo dam s zvečer ob 7. ::i po! f-hod. Kt-r se razpravlja o zelo važnih stvareh, je želeti «bilne ude ležbe. Podpisana se zahvaljujeta slavni skupini državnih železničarjev za njima naklonjeno podporo. Prav srčnn hvala ! Rado Bizjak in Urban Pepevnik. S.'nGcije pred polno d. orano predaval g. Rjd^lf Sega o delavskih stanovanjih. Poročilo o tem velezanimivem predavanju prinesemo .utri. Naše gšedaiišče. V nedeljo popoludne 065. uri „BRAT MARTIN', ljudska igra v 5. slikah. Književnost in umetnost Sobotni koncert v „Narod. domu4. ^"spored koncerta, ki ga priredita slavna efika umetnika, kr. dvorni operni pevec Ju-h as Bochniče k-L a u be r in virtuoz na zoslik Jan B u c h t e 1 e je sledeči: 1. N i k. Paga ni n i : Koncert na goalih. D dur * svojo kadenco. J. Buchtele. 2. a) A. L. V v m e t a 1: „Te v sanjah videl sem". b) Kari No se da: „Le še en dan mi moraš dati". J. Bochnićek. 3 a) A. H. W i e n a w s k i: „Souvenu-d»i Norcotr\ b) D. A m b r o a i o : Introduction et riumore3quc. I. Buchtele. 4. C. Čajkovski: Duel-Arija iz op. .Eugea Oneginli. I. Bochniček. 5. Oh. G o u n o d-B r i q u e t: Velika rantazija za tenor, gosli in glasovir : a) Predigra I. akta z recitativom Fausta11. b) Motiv „Valentina". e) „Faustova" napitnica. d) Scena v cerkvi. e) „Paustov' recitativ III. scene. t) Varijacija in napitnica „Mefistofela". g) Duet iz vrtne scene. h) Valjčni tempo. i) Finale I. akta. I. Bochniček-I. Buchtele, Na ta program se še povrnemo. Nar. delav. organizacija Skupina državnih Železničarjev se zahvaljuje najpris»rčneje vaem članom in pri-afeljem ki so z mnogobrojnim posetom pri-pcmogli, da je ples skupine tako sijajno urpel, bodisi gmotno ali pa moralno. Se en-kt£t srčna hvala. Tovariši, agitirajte za ljud-ki ples na pustni torek, kt r je čisti dohodek namenjen podpornemu zakladu N. D. 0. Vesti iz Goriške. x Prodajalci tobaka v-tanovili so v nedeljo goriško podružnico društva avstrijskih trafikantov. Zborovanja se je udtbžilo 216 prodajalcev tobaka iz raznih krajev Goriško Gradiščanske. Govorilo se je iaško, &lo ensko in nemško, zadnje zato. ker je k ustanovitvi prišel urednik njih glasila „Die Tabak Tra-iik4, Wiirzinger. Predsednikom je izvoljen tobakarnar .Tusip ScLwarz, v šolski ulici šr. 2 ; podpredsednikom Jo^ip Sardagna. gosposka ulica št. 17 ; ta'nikom Fran Bajt, na pokopališč ni cesti in bagajnikom Peter Krebeij v kapucinski ulici št. 1. x Cigansko sleparsko druhal je v torek aret-ralu gorrška policija s pomočjo žendarmerije v Dolu pri Mirnu. Pred pol letom je namreč osiepariia neka ciganka poznano lahkoverno goriško go^po za 2000 kron, razno zlateniuo in erebrr.ino kakor tuci obleko s tem, da jej je prerokovala bodočnost. Te dni to se ciguni zopet vrniii v Go rico in preiretena vedežovalka ie takoj poiskala omenjeno baajeverko, ako bi se dalo še k«j izpuliti iz nv*4. N* srečo je pa gospa iuei ttm časom namenila stanovanje, ciganka ]c bila torej prisiljena poizvedovati. Mladenič, do katerega se je ob n-.ia, jej je tudi naznanil novo stanovanje, a je ob enem obvestil tudi poliejo. Cigani so morali kaj t-lutiti, ktr so jo bitro pobrigali iz Gcrice. Tolpa obstoji iz dveh žensk, lepega ciganskega tipusa, z enim otrokom in enega možkega. Na policiji je oškodovana gospa takoj spozoala svojo drago prerokovalko. Cigani so r.;du Marico-vičev. Človeška zver. Bivši pozlatar v gleda-liščni ulici Ludmico Tomsig je že dolgo zlo rabljal dečke v starosti od 10 do 16 let. pa sa mu ni moglo dokazati ; slednjič je policija vendar našla pet njegovih žrtev ter je satira aretirala v nedeljo popoludne, ko so je ravno namenil odpeljati v Italijo z raznim kontra-btndskiiu blagom. Tomsig je bil napravil na Verdijevem tekališču tudi kinematograf, a je vsa priprava še pred otvoritvijo pogorela, vsled česar je več oseb, ki so zanj garantirale, močno oškodovanih, ker sam nima nobenega premoženja. Leta 1891. je bil že obsojen na osemmesečno ječo radi istega zločina. — x Socijalističen pogreb. Minolo soboto je umrl za jetiko v goriški bolnišnici usmiljenih bratov 23-letni kovač Fran Ciubei iz Go-ice. V nedeljo popoludne je bil pogreb. Ko je duhovnik v mrtvašnici blagoslovil truplo, so sodrugi popadli krsto in jo nadeli na ramena in jo ponesli na cesto, k;er je čakal mrtvaški voz. Ali krsto niso položili na voz ampak, korakali naprej in za njimi precej dolga vrsta 60cijal tov. Krsta je bila navadna, bela in ne pregrnjftna ; za njo je šel mrt.aški voz brez duhovna. Pred njo so nosili rdeč venec z napisom : „I compugni fedeli alla vittima del capitalo". (Zvesti sodrugi žrtvi kapitalizma). Videči ta čudeu sprevod so se ljudje vstavljali po ulicah in se izpraševali, kaj to pomenja? V Gosposki ulici so pogrebci hoteli zapeti delavsko pe sem, kar so pa zabranili stražniki. Na Kata rinijevem trgu so položili krsto na voz, ki je vedno sledil sprevodu, ter jo peljali na pokopališče. OfHmmiti je, da je Ciubei umrl kot kristjan. Govori se, da se bo tudi sodnija bavila s tem dogodkom. Protokolirane slovenske tvrdke na Goriškem. Iz Renč nas opozarjajo, da je v seznamu, priobčenem v našem listu, izpuščena tamošnja tvrdka ,.Znideršic in brata Mozetič, društvena opekarna v R^nčah". Bralno društvo v Oseku na Gori Škem si je omislilo svojo društveno zastavo, ki je že izgotovljena ter je krasna. Društvo namerava spomladi prirediti veselico z razvitjem zastave. Ker se pa v naši občini ne VA BILO k občnemu zboru „Korisumn. društva" v Banah registr. zadruge z neomejenim poroštvom ki so bo vr?il v nedeljo 1. marca t. >. ob 1. uri pop. v zadružnih prostorih. D N E V N I K K D : 1. Poidrsv predse^ ni ta. Poročilo tajnik« S. „ blagajnika. Vrrlitev nadzorstva. ♦♦ ♦ ♦♦ Slovanska brivnica v Trstu. s s 09 B Slučajnosti. SaE3BEE53BBg2 Usojara si naznanjati slavnou.u občinstvu v mestu ia v okolici, da eem otvoril svojo higijeniČno urejeno .-.v. .'.*. SLOVANSKO /. BRIVNICO v ulici Saveržo Mercadanfe 1 3 3 (blizu slovenske knjigarne) gV B : V zalogi imam vsakovrstne parfime, vsakovrstna mazila za lase. ščetke za iase, zobe itd. Za najboljo in uajsoli Jnejo postrežbo jamčim V. GJURIN. brivec. a Ako hočete. da Vara lasje zrastejo in postanejo lepi, Ako hočete. da Vam Le bodo lasje Upadali, Ako hočete, odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito Chinioa c^sesTasaa j Salusj fia prodaj v parfimerijah mirodil- 5 nicah in brivnicah v buteljkah po 3 K 120 in K 180. 5 Paziti je na ponarejanja. Neštevilo spričeval dokazuje izbornost in vspeh. £©©QO© C?0©£)C3 TO Y Ali NA POHIŠTVA A8ek§and. I^evi Mlnzi Srsi ulica detla Sesa št. 46. Zaloge: Trajna zaloga pohištva: Piazza Rosarlo štov. i. u!ica della Sani'.A štev. i4. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon : 6-70 ; I6-5S. (Za informacije vprašati 6-70). vsakovrstnega pohištva - navadne dc n?jfinej8 vrsle pa najnižjih cenah. - eraj TRST. ulica Hincenso Bellini šiv. 13 ^ k tov vogal ulice av Katarina. j^eieg, kina- vino O/črrava/to Poalarda, raoe, purani, štajerske kokoši. Bacja mast. Slanine, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene j*ko zmerne. — Postrežba na dom. Trst, ulica Campanile št. 15. kUSERRiVAIiC zdi bo?ehne otroke in rekonvalescente. 9m Provzroča voljo do jedi utrjuje želodce in ojaeuje organizem. Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačlti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborili oku3. "VB M? Izborni okus. J, SERRAVALLO - TRST SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI friško prodajalnicu obuvala (Calzoteria parigina) lvs\ ul. S. ^nlonio št. 4 (hiša 7erni) kjer najdete vsaki dan nore dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste Stran I / > EDINOST c št v. 51 V Trstu, dne 2o. februvarija 190S m re dobiti zadostco Sterilo] ljudi za igre in jutje, je društvo prisiljeno pritegniti druge ju oči. Naprošena eo t jrej ona bratska društva, ki bi n^m hotela priskočiti na pomoč ter t:i ko [ o večati slavnost. naj nam naznanijo to, da se potem vse pravočasno ukrene potrebno. . Orožne vaje veliko breme. Prejeli iiuo : Še ko sem služil v vojakih, so je govo-ri-o, da tisti rezervniki, ki so služili po tri 1« ta pri diuzih polkih, ne bodo obvezani vde-b'ževati se orodnih vaj pri deželni brambi. Od tedaj je minolo že 10 let, ali glede reče-l.ih o ožnih vaj, ki trajajo celih 28 doi, se ni nič premenilo. To je hudo breme. Že to je velika ■z.itev, da mora mladenič izgubljati v voj kih tii najlepša svoja leta. Pozneje je moral — v mnogih slučajih kakor glavar družine — vsako drugo leto po 13 dni na vaje. Nu, to se je fce dalo prestajati. Ali 28 dni — to je prehudo in poseza globoko v rodbinske razmere in v — materijalni položaj. Re3 je b cer, da si more vsakdo izbrati letni čas, ali odsodnosti za 28 dnij občuti družina in nje gospodarstvo krvavo. A kako občutijo to fie le glavariji družin, ki ničesar ue posedujejo in 6e morajo boriti | od dneva do dneva, da preživljajo sebe in \ svojce !! Siromašni delavec mora zapuščati ženo in otročiče brez živeža in brez denarja j in sam mora prenašati napore ob najbujem ■ pomanjkanju. Pa to ni še vse in najhuje, j Najhuje je, da ubogi delavec niti ni gotov, j da bo mogel čez mesec dnij zopet na delo k dosedanjemu gospodarju. V mnogih slučajih je ta poslednji skoraj primoran najemati dru-zega delavca, ker res ne more izhajati tako dolgo brez delavca. Kam naj se obrne tak revež potem ? j Pravičnost in človekoljubje zahtevati da j se orožne vaje pri deželni brambi prevrede 1 primerno potrebam prebivalstva. Obračamo se torej do vseh poslancev s prošnjo, da se zavzamejo za nas siromake, ki se moramo dan na dan krvavo boriti za svojo ekzistenco. To bi bila najlepša proslava cesarjevega jubileja, Vesti iz Štajerske. Elektrarno so minolo nedeljo otvorili v Rogatcu. Trg je bil privikrat električno razsvetljen. Volitev v brežiški okrajni zastop. Občina Brežice se jo včeraj vzdržala volitve v okrajni zastop. Lep vspeh štajerskega Slovenca v Ameriki. Leopold Friedrkh iz Središča je postal ravnatelj „Nationalbank of Commerce" v New-Yorku, ki je druga naj veča banka v Ameriki. fesor Conn r to besedo preklical, nakar so . e zopet začela rt dna predavanja. Meuelik in papsž. V Rim sta dospela dva abesinska svečenika z lastnoročnim pismom regušu M«rnfc-lika, ki sta dovela seboj dva mlada leva za papfža Piia X. Gregorijanski koledar na Kitajskem. Iz Pekinga poročajo, da z letom 1909 namerava tudi Kitajska vlada uvesti zapadnoevropsko časoštfctje. Tako izpodrine vsaj v javnem življenju gregorijanski koledar kitajskega, ki ;(e bil v nebeškem cesarstvu v navadi že tisočletia. Metterniciiov ples na Dunaju je dal 55.000 kron čistega dobička v dobrodelce avrhe. • 11.000 snnbačev za eno dekle. Rekord v številu snubačev je brez dvom;i odnesla Mis Frajeru, ki je tekom nekoliko mesccey imela 11.000 snubačev. Mis Frajera je po mišljenju jury-]a najlepša ženska v Ameriki. W iVIALI OGLASI. I IfOrirtilf mferečno sobo na OpČinah U rđu It! II Ponudbe pod „KADO"1 na Inseratri oddelek Edinosti^. 226 Sadite sadno drevje! v,c^n„ društvo v Kibenii'trku, prt da tukoj mnogo tisce cep-Jjeuib jabo lk, eefenj in brepkev po nizki ceni. 2*29 Ho I/In za ^elo v VTtu £e tTlica Homsgna Ucr.iU Jt. 121. 254 1/r+iiiPO (Oartrose) za saditi ae iSčejo. Ponudbe ViII-UjU na RIna»ratni oddelek Eiinoni" od Stavbeni kredit intabnluciji na prvo mesto želi cL>biti »lovereka stranka (nekaj tinoč). Po-nudoe pod „Siguruoat 333J, Poatrestan'.e, Tr*'. Prnrlaifl CP obleke na obroke, pla- i ti U U G j J v C čii0 T^aki teden ali na mesec Via Casermst 12, I. nad. 122 UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez 5 vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. 3. Čer mak m 0. Juscher ulica della Caserma štev 13. II. nadst. ■ ■ ■ Knjigovodja in korespondent se išče za ,,Delniško družbo kranjskih opekaren'- v Trnovem pri 11. Bistric odnosno za njeno novo opekarno Kosezah. Ponudbe sprejemu pisarna, cžrja, X>. Majarona, odvetnika v LjuMjua 11. do 1. popol. S77 | Velika tvrdka v Trstu išče spretne agente kateri imajo poznanstvo v mestu in ca deželi. Osiguran je lep dobitek Ponudbe pod A. R. na „In-st-ratni oddelek Edinosti", ulica Giorgio GalalLi 18. Prodajalnica rokouic in krauaf fi. jCubmann Trst ~ CORSO št. 19 - Trst Ustanovljena 1865. Bokovica glaje I. vrate, 2 gumba od gld. 1 naprej Bokovice gla?e visoke od gld 2 naprej. BrOteovice Dante, ki se dajo prati, 3 gumbi, gl. 1'30 Bokovico z imitH-kože, 3 in već gumbov. Bokovi ce gls?? z dvojnim Sivom za dam*» in dečke Bokovica glaye z dvojnim iivom za gospode iu dečke Bckovice cd volne na izbero Boko vice za kcčijsže bolgar z dvojnim fiivom g'.d. 2, Velika izbera travat zadnje novosti. zdelovanje in popravljanje rokovic v 24. urah. Prah za gos e tvrdke KIELHADSER v Gradcu, grška Ciprija po 10 nvč. zavitek ; milo COCOŠ. Aggnciici za mm ::. Kupovanje In prodajo i flvarcev ia zemljišč vsa Arsenale 24(Piazza Verdi) Telefon 14 73 —— Tr3t. ulica Poste Nuove 9 £epne uro najboijilk tovaru Najnovejie steaske uro. Izbor ur za blrmj darila. Popravlja po zeio nizkih censh, Vesti iz Koroške. Ozkotirno železnico zgradijo na Ko-reškem od Špitala na Dravi v Savodie s postransko progo v MiLtat z električnim obratom. Gospodarstvo. Voznine za razne predmete na progah južne železnice znižane. Znižala se jo voznina za bakar, ki se poSiija iz Trsta v Ljubljano ; za les tarifne vrste št. 17 I. de), na progi Ljubljana-Trst in obratno ; za cement pri poSiljatvah iz Ljubljane ali iz Tržiča (v Furlaniji) v Gradec, Tržič in Gorico ter narobe ; nadalje za živila ter zavoje z vseh postaj progo Dunaj-Trst v Tržič in Gorico ter obratno in tako tudi iz Tržiča v Gorico in narobe. Financijelna kriza v Ameriki. „Frankf. Zeitung" poroča iz Ne\v Jorka. da so nekatere tvornice zopet pričele delati. Tako so pri treb velikih industrijalnih pod jetj:h na novo vsprejeli delavce. Vzlic temu je še vedno oko 40.00 tovornih vagonov izven porabe. _ Razne vest!. Grozna eksplozija na Reki. V nedeljo popoludne je pri Reki v tovarni kemičnih produktov »Union« nastala strašna eksplozija kotla. Strojnico je vso razneslo. Eksplozija je zahtevala tudi človeško žrtev. 25-letnega kurjača Nikolaja Brusiča iz Krka so potegnili vsega razmesarjenega izpod razvalin. Težko je ranjen strojnik Alojzij Kuk-reeht. dva druga delavca pa le lahko. K sreči se je eksplozija zgodila v nedeljo. Ako bi se bila kak delaven dan, bi bilo gotovo mrtvih mnego oseb, ker dela v tovarni 150 ljudi. aI«termalne škode je 400.000 K, ki je pa seveda še mnogo večia, ker bo vsled pokončane strojnice morala tovarna stati. Eksplozija je bila tako strašna, da so težka bruna z razdejanega poslopja letela 50 m daleč in da je bilo detonacijo čuti 10 km na okrog. Ivan pl. Zaje, slavni skladatelj in ravnatelj kraljevega deželnega glasbenega zavoda v Zagreba je umirovljen. Dobival bo na h to o400 kron pokojnine. Štrajk bogoelovcev. Na bogoslovni iakulteti dunajski so bogoslovci zapustili predavanje profesorja Comerja, ker je monakov-skega profesorja Scbnitzerja imenoval barbara. Akademičui senat je posredoval, da je pre- i lin Jcsfn Kram0 sinovi bb Delniška družba v Osjcku. bk*? Glavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo friclerik Schwarz, Trst ulica* ¥aldirivo št. 3 TELEFON 945 ljudska posojil, in hranilnica za tržaška občino V SV. Ivanu pri Trstu reqlst1 zadniga z neomejenim poroštvom. javlja, da se ja preselila v „DOM" „Obrtnega in konaumnega društva,, ===== štev BIO (pri cerkvi) sv. Ivan" ■■ Uradne ure: ?s?li dan od 11.-12. dop. in 5.-7. pol., ob nedeljaii 11.-12 on prazuUiH se ne nninie. Hranilne vloge obrestuje po 4»/,% I Na 60 dnevno odpoved po 4=///e Pri višjih vlogah ne po dogovoru tudi zvišajo obresti. — Rentni davek plačuje zavod Priporoča se domače hranilnice (Nabiralnike) Zavod daje posojila na osebni kredit in vknjižbo. NACEL-STVO. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi izvodencc TRST, Cario Goldonijev trg štev. I! Zastopnik tovarne koles in motokoles „Piicif Napeljava in aaiogi* t-!e\trlt!n:b iroiiikor, lu.' l ia fkku.U r ■■ raofonov, zonoluaov, in fouogrA'oT. Zulog i jri^rav za toniti j ^« La?tna delavnica za popraflj*nj«* lir. itr..j«r, k»le.;, motofcolo« it Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah TELEFON' što v. 1734. I^Ji VTČŠ priiuaa kakor onjl»olja in ueprekoalji-Va TTdta vafb gumijevih tugijenićn a predmetor in ribjih u»e! urjer dveletna garancija - M. Gal — Zrsf, Corso A. Po^iljatra po gH. A> ,5- ... Delalnlca "pasov. Iiilnlh pisov, eiaitie-nih nogavic, o&.ez, ravnodriai«w, ber-gelj in biđeL Irigatorji o4 g«. 120 napral. Toplomeri ja vročioo K 2. na*- K ~ so- SLilKAH - DEKORATER \h Fricescii! i. ul. Ugo Foscolo štev. 9 iavišujs -psakojako elikanjo sob različnem mcdersieirj ekladn ---Tapeciranje s papirjem. % DELO DOVBŠNJ^ C-EJCE XKEBIIX bivši urar v Seiani i ms nroj«> noro prodajalnico ur v TESTU *tiiof. Viureu/o Bellinl L,jupr