URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 21 Ljubljana, petek 14. junija 1985 967. Na podlagi 3. točke prvega odstavka 321. člena ustave SR Slovenije, 13. točke III. poglavja resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v letu 1985 ter 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 4. junija 1985 sprejela ODLOK o najetju posojila pri Narodni banki Jugoslavije I SR Slovenija najame pri Narodni banki Jugoslavije — Vojaškem servisu posojilo v znesku 300,000.000 dinarjev za nabavo tehnične opreme za izvajanje obrambnih in samozaščitnih nalog iz 13. točke III. poglavja resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 40-1850/84), in sicer za dobo pet let in po obrestni meri 7 %> na leto (v nadaljnjem besedilu: posojilo). II SR Slovenija bo vrnila posojilo iz republiškega proračuna v petih enakih letnih obrokih v letih 1935 do 1989. III Pogodbo o najetju posojila sklene za SR Slovenijo komandant teritorialne obrambe SR .Slovenije. IV Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 440-60/85-6/1-8 Ljubljana, dne 4. junija 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner, 1. r. 968. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke prvega odstavka 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega razdelka 71. člena in tret-j«S* odstavka 254. Sana poslovnika Siru piči ne Socialistične republike Slovenije je Skupi čina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 4. junija 1985 sprejela O D 1. O K o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji mednarodnega sporazuma o juli in izdelkih iz jute, 1982 Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji mednarodnega sporazuma o juti in izdelkih iz jute, Cena 80 dinarjev Leto XLII im, ki ga je Skuptčint S» Slovenije poslal Zber republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije. St. ZS 311-4/85 Ljubljana, dne 4. junija 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Tinke Hafner L r. 969. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena, 143. člena, 175. člena in tretjega odstavka 254. člena ter 365. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora dne 3. junija 1985 in Zbora združenega dela ter Zbora občin dne 4. junija 1985 sprejela ODLOK o razrešitvi in izvolitvi ter imenovanju članov delovnih teles Skupščine Sit Slovenije 1. V Komisiji Skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose: se razreši: dr. Iztok W i n k 1 e r, dolžnosti člana komisije izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev; se imenuje: Rajko Kramberger, za člana komisije izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev. 2. V Komisiji Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu: se razreši: Gregor Miklič, dolžnosti člana komisije na predlog Gospodarske zbornice Slovenije; se izvoli: Rado Bohinc, za člana komisije na predlog Gospodarske zbornice Slovenije. St 0201-1/86 Ljubljana, dne 4. junija 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafuer L r. 970. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 63., 64. in 66. člena poslovnika Zbora združenega dela, je Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije na seji dne 4. junija 1985 sprejel ODLOK o razrešitvi in izvolitvi člana Odbora za agrarno politiko Zbora združenega dela Skupščine Sit Slovenije Razreši se: Martin Šetinc, dolžnosti člana Odbora izmed delegatov v Zboru združenega dela, izvoli se: Franc S i f r a r , za člana Odbora izmed delegatov v Zboru združenega dela. Št. 02005-1/85 Ljubljana,Kine 4. junija 1985. Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Martin Mlinar 1. r. 971. Na podlagi 26. alittee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 23. člena zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19/76 in 31/84) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora dne 3. junija 1985 in Zbora združenega dela ter Zbora občin dne 4. junija 1985 sprejela ODLOK o imenovanju namestnice javnega pravobranilca SR Slovenije Za namestnico javnega pravobranilca SR Slovenije se imenuje: Marija Krisper-Kramberger, strokovna sodelavka pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije. Št. 111-68/85 Ljubljana, dne 4. junija 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 972. Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 27. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora dne 3. junija 1985 in Zbora združenega dela ter Zbora občin dne 4. junija 1985 sprejela ODLOK o razrešitvi namestnika javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani Razreši se: Pavle Dolenc, dolžnosti namestnika javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani. št. 111-57/85 Ljubljena, dne 4. junija 1985. Sktipšena Socialistične republike Slovenije Predsednik 973. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnji , obsojencev ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo Hrovatu Zvonetu, rojenemu leta 1963 v Novem mestu, se iztečena kazen enega meseca zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v času enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. K a r p 1 j u k u Damirju, rojenemu leta 1962 v Zagrebu, s6 izrečena kazen enega meseca zapora spremeni v pogojno' obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v času enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Št. 25-1/85 Ljubljana, dne 7. junija 1985. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik France Popit 1. r. , 974. Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije . SOGLASJE k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Medicinske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 27. 2. 1985 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/1986. Daje se soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Medicinske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1985/1986 največ 200 rednih študentov in sicer za študij po vzgojnoizobraževalnem programu splošna medicina največ 150 rednih študentov in za 'študij po vzgojnoizobraževalnem programu stomatologija največ 50 rednih študentov. Medicinska fakulteta lahko poleg števila, ki je določen s tem sklepom, vpiše tudi kandidate iz SR Črne gore v skladu z dogovorom med socialističnimi republikami in socialističnima avtonomnima pokrajinama, da bd tako omogočili kandidatom iz te republike, kjer ni medicinske fakultete, študij medicine. Vendar mora tudi za te kandidate opraviti postopek izbire v skladu s sklepom o omejitvi vpisa, pri čemer naj pri kriterijih in merilih upošteva jezikovne razlike. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. Št. «10-04/82-1 Ljobljana, dne 8. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec 1. r. 975. Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Ekonomske fakultete Borisa Kidriča Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 6. 5. 1985 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/1986. Daje se soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Ekonomske fakultete Borisa Kidriča Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1985/1986 največ 850 rednih študentov. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/82-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec 1. r. 976. Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 11. 4. 1985 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/1986 za naslednje vzgoj-noizobraževalne programe oziroma smeri: — filozofija, A in enopredmetna študijska smer, — pedagogika, A študijska smer, — pihologija, enopredmetna študijska smer, / — zgodovina, A in enopredmetna študijska smer, — umetnostna zgodovina, A in enopredmetna študijska smer, —- arheologija, enopredmetna študijska smer, — etnologija, A študijska smer, — angleški jezik s književnostjo, A študijska smer, — nemški jezik s književnostjo, A študijska smer, — primerjalna književnost, A in enopredmetna študijska smer. Daje se soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1985'1986 v naslednje vzgojnoizobra-1 ževalne programe oziroma smeri: — filozofija, A in enopredmetna študijska smer, največ 40 rednih študentov, — pedagogika. A študijska smer, največ 50 rednih študentov, — psihologija, enopredmetna študijska smer, največ 40 rednih študentov in 15 študentov ob delu, — zgodovina, A in enopredmetna študijska smer, največ 60 rednih študentov, — umetnostna zgodovina. A in enopredmetna študijska smer, največ 60 rednih študentov, — arheologija, enopredmetna študijska smer, največ 10 rednih študentov7, — etnologija, A študijska smer, največ 10 rednih študentov, — angleški jezik s književnostjo, A študijska smer, največ 60 rednih študentov, — nemški jezik s književnostjo, A študijska smer, največ 40 rednih študentov, — primerjalna književnost, A in enopredmetna študijska smer, največ 15 rednih študentov. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/82-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec 1. r. 977. Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Fakultete za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja J Ljubljani z dne 21. 5. 1985 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/1986. Daje se soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Fakultete za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1985/1986 — v vzgojnoizobraževalni program VS-VIS računalništvo in informatika največ 150 rednih študentov, — v vzgojnoizobraževalni program VS-VIS elektrotehnika največ 500 rednih študentov. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/82-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec 1. r. 978. Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta visokošolske temeljne organizacije za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 17. 5. 1985 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/1986. Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1985/1986 — v vzgojnoizobraževalni program agronomija -— višješolski študij — največ 35 rednih študentov. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/82-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec 1. r. 979. Na podlagi drpgega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za biologijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 14. 5. 1985 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik v študijskem letu 1985/1986. Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za biologijo Biotehniške fakutete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1985/1986 — v vzgojnoizobraževalni program biologija največ 70 rednih študentov. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/82-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Bori« Frlec 1. r. 980. Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet. Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 12. 3. 1985 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/1986. Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v študijskem letu 1985/1986 — v vzgojnoizobraževalni program za gozdarstvo — višješolski študij — največ 20 rednih študentov, — v vzgojnoizobraževalni program za gozdarstvo — visokošolski študij — največ 40 rednih študentov. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/82-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec 1. r. 981. - Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 h* 6/83) daje Irrršni svet SkupAčin« SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za živilsko tehnologijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 15. 5. 1985 o ■ omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/1986. Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za živilsko tehnologijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1985/1986 — v vzgojnoizobraževalni program živilska tehnologija — visokošolski študij — največ 50 rednih študentov. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St 610-04/82-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec 1. r. 982. Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za veterinarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 26. 2. 1985 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/1986. Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za veterinarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpi"e v 1. letnik v študijskem letu 1985/1986 — v vzgojnoizobraževalni program za veterinarstvo — visokošolski študij — največ 60 rednih študentov. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/82-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec 1. r. 983. Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepa svetal Visokošolske temeljne organizacije farmacija Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 14. 5. 1985 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/1986. Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije farmacija Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerimi se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1985/1986 — v vzgojnoizobraževalni program farmacija — visokošolski študij — največ 80 rednih študentov. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/82-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec 1. r. 984. Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije arhitektura Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 18. 2. 1985 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/1986. Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije arhitektura Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o-omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše' v 1. letnik v študijskem letu 1985/1986 v vzgojnoizobraževalni program arhitektura največ 80 rednih študentov. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/82-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec 1. r. 985. Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije gradbeništvo in geodezija Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 15. 5. 1985 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/1986. Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije gradbeništvo in geodezija Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa Študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1985/1986 — v vzgojnoizobraževalni program gradbeništvo — VS-VIS — največ 150 rednih študentov, — v vzgojnoizobraževalni program geodezija — višješolski študij — največ 30 rednih študentov. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti Iz zamejstva In za študente, M se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/82-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec L r. 986, Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni'list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije tekstilna tehnologija Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 20. 3. 1985 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/1986. Daje se soglasje k sklepu Visokošolske temeljne organizacije tekstilna tehnologija Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim te določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1985/1986 — v vzgojnoizobraževalni program oblikovanje : e1.stili j in oblačil — višješolski študij — največ 40 rednih študentov. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/82-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boril Frlec L r. 987. Na podlagi drugega odstavka 167. Sena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Pedagoške akademije Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 22. 5. 1985 o ometitvl vpisa r 1. letnik študijskega leta 1985/1986 za naslednje vzgojnoizobra-ževalne programe oziroma smeri: — razredni pouk Koper, — MVO — domska vzgoja, — surdopedagogika — logopedija, — slovenski jezik — knjižničarstvo, — angleški jezik —, knjižničarstvo, — vzgojitelj predšolskih otrok. Daje se soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Pedagoške akademije Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1985/1986 v naslednje vzgojnoizo-braževalne programe oziroma smeri: — razredni pouk Koper največ 15 rednih študentov, — MVO — domska vzgoja največ 15 rednih študentov, — surdopedagogika — logopedija največ 15 rednih študentov, — slovenski jezik — knjižničarstvo največ 15 rednih študentov, — angleški jezik — knjižničarstvo največ 15 rednih študentov, — vzgojitelj predšolskih otrok največ 30 rednih študentov in največ 90 študentov ob delu. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/82-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec 1. r. 988. Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakofia o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Fakultete za telesno kulturo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 25. 4. 1985 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/1986. Daje se soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Fakultete za telesno kulturo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se "določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1985/1986 — v vzgojnoizobraževalni program telesna vzgoja — visokošolski študij — največ 90 rednih študentov. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/82-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. I»vr5ni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec L r. 989. Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Višje šole za zdravstvene delavce Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 24. 4. 1985 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/1986 v vzgojnoizobraževalne programe za: — zdravstveno nego, — fizioterapijo, — delovno terapijo, — radiologijo, — sanitarno delo, — stomatološko laboratorijsko protetiko. Daje se soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Višje šole za zdravstvene delavce Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v študijsko leto 1985/1986 v 1. letnik — VIP za zdravstveno nego največ 80 rednih študentov, " — VIP za fizioterapijo največ 30 rednih študentov, — VIP za delovno terapijo največ 30 rednih študentov, — VIP za radiologijo največ 30 rednih študentov, — VIP za sanitarno delo največ 30 rednih študentov, ' — VIP za stomatološko-laboratorijsko protetiko največ 15 študentov ob delu ali iz dela. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/82-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec 1. r. 990. Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Višje šole za socialne delavce Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 24. 5. 1985 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985 1936. Daje se soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Višje šole za socialne delavce Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1985/1986 — v vzgojnoizobraževalni program socialno delo — višješolski študij — največ 80 rednih študentov in največ 90 študentov ob delu. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejp v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/82-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec 1. r. 991. Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Visoke šole za organizacijo dela Kranj, Univerza v Mariboru, z dne 28. 5. 1985 o omejitvi vpisa v 1. letnik študijskega leta 1985/1986. Daje se soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Visoke šole za organizacijo dela Kranj, Univerza v Mariboru, o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1985 1986 — v vzgojnoizobraževalni program organizacija dela največ 120 rednih študentov . Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/82-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec 1. r. 992. Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 In 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Višje agronomske šole Univerze v Mariboru z dne 16. 2. 1585 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/1986. Daje se soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Višje agronomske šole Univerze v Mariboru o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v študijskem letu 1985/1986 — v vzgojnoizobraževalni program agronomija — višješolski študij — največ 80 rednih študentov. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/32-1 Ljubljana, dne 6. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec 1. r. 993. Na podlagi 272. člena zakona o .sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) ter v skladu s 83. členom zakona o socialnem skrbstvu (UraiJni list SRS, št. 35/79) izdaja Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo PBAVILNIK o pripravništvu in o strokovnem izpitu delavcev na pojročju socialnega skrbstva I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se urejajo potek in Voeking pripravništva, pogoji, ki jih mora izpolnjevati organizacija združenega dela, v kateri se opravlja pripravništvo, program strokovnega izpita, način preizkušanja znanja s strokovnim izpitom ter tehnična vprašanja, ki so s tem v zvezi. 2. člen Določbe tega pravilnika veljajo za socialne in druge strokovne delavce (pravniki, pedagogi, psihologi, sociologi, ipd.), ki delajo v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva in delavce, ki opravljajo strokovno socialno delo v organizacijah ali delovnih skupnostih, ki ne delujejo na področju socialnega skrbstva (npr. šole, zdravstvene organizacije, organizacije na področju gospodarstva). 3. člen Delavci, ki delajo na področju socialnega skrbstva opravijo po končanem šolanju pripravništvo, ki traja za delavce z višjo izobrazbo 9 mesecev, za delavce z visoko izobrazbo 12 mesecev. 4. člen Pripravnik lahko sklene delovno razmerje za nedoločen čas ali za določen čas. Pripravnik mora med pripravništvom delati poln delovni čas. Bolniški in porodniški dopusti, služenje vojaškega roka, vojaške vaje ter druge odsotnosti, razen letnega dopusta, se ne štejejo v pripravništvo; v takih primerih se pripravništvo ustrezno podaljša. Organizacija združenega dela, v kateri je pripravnik sklenil delovno razmerje, predpiše v skladu z zakonom v svojih samoupravnih splošnih aktih ukrepe, če pripravnik po svoji krivdi ne dela poln delovni čas, če poteka program pripravništva nepravilno ali če pripravnik ne gre opravljati strokovnega izpita najpozneje v roku enega leta po redno opravljenem pripravništvu. ■ 5. člen Pripravnik pridobi samostojnost pri delu po opravljenem strokovnem izpitu. Pripravnik ne more opravljati del in nalog, na katerih se zahteva usposobljenost za samostojno delo, lahko pa se mu med pripravništvom ter po redno opravljenem pripravništvu še pred opravljenim strokovnim izpitom zaupajo posamezna dela in naloge z delovnega področja, za katerega se usposablja, vendar ga mora pri tem neposredno strokovno nadzirali pooblaščeni delavec, ki opravlja strpkovna opravila. 6. člen Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: republiški komite) nad- žira, kako organizacije združenega dela skrbijo za pravilno izvajanje, pripravništva in drugih s tem povezanih nalog ter izvaja potrebne ukrepe. II. OPRAVLJANJE PRIPRAVNIŠTVA IN MENTORSTVO 7. člen Namen pripravništva je, da se pripravnik, po predpisanem programu seznani in usposobi za vsa dela in naloge iz delovnega področja, za katerega se glede na svojo strokovno izobrazbo usposablja ter da se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo. Pred začetkom pripravništva je treba pripravnika seznaniti s programom pripravništva in s programom strokovnega izpita. 8. člen Za dosego namena iz prejšnjega člena se pripravništvo opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom mentorjev. Mentor mora imeti najmanj takšno stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo ima pripravnik in najmanj pet let strokovnih izkušenj na področju, za katerega se pripravnik usposablja. , Mentor je dolžan sproti dopolnjevati svoje strokovno znanje z vsemi novimi dosežki na področju socialnega dela. Merila za nagrajevanje mentorjev določijo organizacije združenega dela, v,svojih samoupravnih splošnih aktih. 9. člen Mentor opravlja predvsem naslednje naloge: — skrbi, da se dosledno izvaja pripravništvo po predpisanem programu; — uvaja sam in po drugih strokovnih delavcih pripravnika v delo ter mu z navodili, nasveti in s praktičnim delom pomaga pri usposabljanju za samostojno delo; — skrbi, da pripravnik sodeluje na strokovnih posvetih in seminarjih; — dodeljuje pripravniku delo na strokovnih posvetih in seminarjih; — dodeljuje pripravniku delo oziroma posamezna opravila, ki jih mora pripravnik praktično obvladati po končanem pripravništvu; — obravnava s pripravnikom posamezna praktična vprašanja; — usmerja in pomaga pripravniku pri teoretičnem in praktičnem poglabljanju v določeno problematiko; — skrbi, da se pripravnik seznani z delom drugih delavcev, ki opravljajo storitve na področju, za katerega se usposablja; — skrbi, da se pripravnik spoznava z družbenoekonomskimi odnosi in samoupravno organiziranostjo na področju socialnega skrbstva, otroškega varstva in socialnega varstva; — skrbi, da se pripravnik usposobi za pravilno in popolno izpolnjevanje strokovne dokumentacije in evidence storitev; — opozarja pripravnika pri konkretnem delu na kodeks poklicne etike; — seznanja pripravnika z ekonomičnostjo strokovnih postopkov; — sproti preverja pripravnikovo znanje in oceni njegovo delo po poteku pripravniške dobe. 10. člen Ob začetku opravljanja pripravništva izda organizacija združenega dela pripravniku poseben obrazec o pripravništvu in o praktičnem usposabljanju, v katerega pripravnik vpisuje opravljanje del in nalog iz predpisanega programa ter udeležbe na seminarjih, kar potrjuje mentor. 11. člen Pripravništvo poteka po programu, ki ga določi organizacija združenega dela za vsakega pripravnika posebej. Program pripravništva mora ustrezati stopnji strokovne izobrazbe in smeri izobrazbe delavca, izpitnemu programu ter potrebam organizacije združenega dela, v kateri se pripravnik pripravlja za samostojno delo. Program pripravništva obsega: dela in naloge s področja, za katerega se pripravnik usposablja, spoznavanje vloge, dela in organizacije združenega dela, v kateri se opravlja pripravništvo, spoznavanje družbenoekonomskih odnosov in samoupravne organiziranosti na področju socialnega skrbstva, otroškega varstva in socialnega varstva, študij zakonov in drugih predpisov s teh področij, uporabo sodobnih metod dela, način spremljanja in nadziranja pripravnikovega dela ter druge določbe, ki so pomembne za uspešno pripravništvo. 12. člen Pripravništvo se opravlja v organizaciji združenega dela, v kateri je pripravnik sklenil delovno razmerje. Če se v organizaciji združenega dela iz prejšnjega odstavka pripravnik ne more seznaniti in usposobiti z vsemi opravili in strokovnimi postopki po programu pripravništva, mora opravljati pripravništvo deloma ali v celoti v organizaciji, ki ima zadostno število kadrov in strokovnih primerov za usposobitev pripravnikov za samostojno delo. III. STROKOVNNI IZPIT 13. člen Po končani pripravniški dobi opravlja pripravnik strokovni izpit pri republiškem komiteju. S strokovnim izpitom se ugotovi, ali je pripravnik sposoben pridobljeno znanje in izkušnje uporabljati pri samostojnem opravljanju del in nalog, za katere se 'je usposabljal. 14 člen Program strokovnega izpita obsega: 1. pisno nalogo s področja, za katerega se je delavec usposabljal in zagovor te naloge, 2. ustni izpit. 15. člen Temo naloge določi izpitna komisija. Kandidat ima za pripravo naloge na razpolago sedem dni. Nalogo oceni izpitna komisija s strokovnega vidika. 16 člen Po uspešno ocenjeni pisni nalogi z zagovorom opravlja kandidat ustni izpit. Ustni izpit obsega: poznavanje družbenoekonomske ureditve in osnov političnega sistema socialističnega samoupravljanja, organizacije in vsebine dela socialnega skrbstva, otroškega varstva in socialnega varstva, ter poznavanje predpisov in metod socialnega dela, tri jih delavec neposredno uporablja pri svojem delu. Vsebino in obseg gradiva za posamezna področja strokovnega izpita z določitvijo virov literature opredeli republiški komite. 17. člen • Kandidat opravlja zagovor pisne naloge in ustni izpit istega dne. 18. člen Pripravnik vloži prijavo za opravljanje strokovnega izpita v kadrovski službi organizacije združenega dela, pri kateri je v delovnem razmerju. Organizacija združenega dela pošlje prijavo republiškemu komiteju. 19. člen Prijavi za opravljanje strokovnega izpita je treba priložiti overjeno fotokopijo ali overjen prepis diplome, poročilo o poteku pripravništva in opisno oceno mentorja o opravljenem pripravništvu. Če kadrovska služba organizacije združenega dela oziroma republiški komite ob prijavi za opravljanje strokovnega izpita ugotovi nepravilnosti glede poteka pripravništva ali preizkušanja praktičnega znanja, odredi, da se nepravilnosti v določenem roku odpravijo. Pripravnik ne more opravljati strokovnega izpita, . dokler se ne odpravijo nepravilnosti. > 20. člen Kandidat mora biti obveščen o času in kraju strokovnega izpita najmanj 14 dni pred dnevom izpita. Če se kandidat brez upravičenega razloga ne zglasi določenega dne k strokovnemu izpitu, ali če odstopi od že začetega opravljanja izpita, se šteje, da izpita ni opravil. 21. člen Pripravnik opravlja strokovni izpit pred izpitno komisijo. Predsednik republiškega komiteja imenuje izpraševalce v izpitnih komisijah za opravljanje strokovnih izpitov. 22. člen Izpitno komisijo sestavljajo predsednik in dva člana, ki se imenujejo izmed izpraševalcev. Predsednik in člana izpitne komisije morajo imeti najmanj enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo ima pripravnik, in 5 let delovnih izkušenj na strokovnem področju, iz katerega se opravlja strokovni izpit. Predsednik in člana izpitne komisije morajo biti o času in kraju strokovnega izpita obveščeni najmanj 14 dni pred dnevom izpita. 23. člen O poteku strokovnega izpita se za vsakega kandidata vodi zapisnik na predpisanem obrazcu. Zapisnik podpišejo predsednik in člana izpitne komisije. 24. člen Komisija oceni celotni uspeh kandidata na podlagi ocen iz posameznih predmetov. Ocena uspeha kandidata je »opravil-" ali »ni opravil-". Kandidat ni opravil strokovnega izpita, če je negativno ocenjen iz pisne naloge z zagovorom ali če ni opravil izpita iz vseh treh predmetov ustnega dela. O oceni sklepa komisija z večino glasov. Predsednik izpitne komisije sporoči kandidatu Uspeh strokovnega izpita po končanem izpitu. 25. člen Kandidatu, ki je uspešno opravil strokovni izpit, republiški komite izda potrdilo o strokovnem izpitu na predpisanem obrazcu. Potrdilo o strokovnem izpitu podpišeta predsednik izpitne komisije in predsednik republiškega komi- teja. Potrdilo o strokovnem izpitu se vroči delavcu. 26. člen Kandidat, ki strokovnega izpita ni opravil, lahko izpit ponavlja. Čas med enim in drugim izpitom ne sme biti krajši od treh mesecev. Kandidat, ki ne opravi izpita iz enega ali dveh predmetov, lahko opravlja popravni izpit iz teh predmetov v roku, ki ga določi izpitna komisija; ta rok ne sme biti krajši kot en mesec. Rok popravnega izpita se sporoči kandidatu. Če kandidat iz neopravičenih razlogov ne pride k popravnemu izpitu v treh mesecih, se šteje, da strokovnega izpita ni opravil. Kandidat, ki ne opravi popravnega izpita, ponavlja celoten strokovni izpit. 27. člen Administrativno delo v zvezi s strokovnimi izpiti delavcev opravlja republiški komite, ki hrani tudi vse gradivo v zvezi z opravljanjem strokovnega izpita. 28. člen Stroške za delo izpitne komisije krije organizatiija združenega dela,.ki je kandidata prijavila na strokovni izpit. V primeru, da kancl-dat ni v delovnem razmerju, odloči o kritju stroškov predsednik republiškega komiteja. IV. POSEBNE DOLOČBE 29. člen Delavec na področju socialega skrbstva, ki pridobi v svoji stroki višjo .stopnjo strokovne izobrazbe, ne opravlja pripravništva, opravlja pa dopolnilni strokovni izpit. Dopolnilni strokovni izpit mora opraviti tudi delavec, ki začne prvič opravljati dela in naloge na področju socialnega skrbstva, pa je opravil strokovni izpit na področju dotedanjega dela. Obseg dopolnilnega strokovnega izpita določi predsednik republiškega komiteja; pri tem upošteva strokovno izobrazbo ter dela in naloge, h katerim je delavec razporejen. Predsednik republiškega komiteja lahko v primeru iz prvega odstavka oprosti kandidata opravljanja dopolnilnega strokovnega izpita na predlog organizacije združenega dela ali na njegovo- prošnjo, če kandidat s svojim delom opravičuje to oprostitev. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Obrazce iz 10., 23. in 25. člena tega pravilnika predpiše predsednik republiškega komiteja v roku enega meseca po uveljavitvi tega pravilnika. 31. člen Predsednik republiškega komiteja imenuje izpra-šelavce v izpitnih komisijah najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega pravilnika. 32. člen Republiški komite opredeli vsebino in obseg gradiva za posamezna področja strokovnega izpita z določitvijo virov literature najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika. 33. člen Pripravniki, ki so začeli opravljati pripravništvo pred uveljavitvijo tega pravilnika, so dolžni voditi dnevnik še en mesec po uveljavitvi tega pravilnika. 34. člen Ne glede na določbe 3. poglavja se strokovni izpiti opravljajo do 31. 12. 1985 po dosedanjih predpisih. Kandidati, ki bodo neuspešno opravili strokovni izpit do 31. 12. 1985, bodo ponavljali celotni izpit ali popravni izpit po dosedanjih predpisih. 35. člen Z dnem, ko prične veljati ta pravilnik preneha veljati pravilnik o pripravništvu in o strokovnih izpitih strokovnih delavcev, ki delajo na področju socialnega skrbstva (Uradni list SRS, št. 5/78). 36. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 132/D-1/85 Ljubljana, dne 30. maja 1985. Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo Predsednik Borut Miklavčič 1. r. 994. Na podlagi drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v zvezi s 96. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona davkih občanov (Uradni list SRS, št. 9/85) izdaja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora navodilo o načinu ugotavljanja porasta cen stanovanj pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj 1 Pri ugotavljanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj (v nadaljnjem besedilu: stanovanje) se nabavna oziroma gradbena vrednost stanovanja -valorizira glede na leto, v katerem je bilo stanovanje zgrajeno na podlagi količnika porasta cen stanovanj. Nabavna oziroma gradbena vrednost stanovanja se valorizira tako, da se cena stanovanja v letu, ko je bilo stanovanje zgrajeno pomnoži s pripadajočim količnikom porasta cen stanovanj in to: Leto, v katerem je stanovanje zgrajeno Količnik porasta cene stanovanja 1946 119,52 1947 119,52 1948 119,52 1949 118,28 Leto, v katerem je stanovanje zgrajeno Količnik porasta čepe stanovanja 1950 117,27 1951 114^6 1952 112,51 1953 109,34 1954 106,09 1955 102,06 1956 98,20 1957 93,57 1958 88,89 1959 84,04 1960 77,09 1961 65,34 1962 57,73 1963 52,98 1964 44,56 1965 37,17 1966 32,89 1967 30,99 1968 28,57 1969 25,00 1970 19,63 1971 15,83 1972 15,73 1973 11,88 1974 9,48 1975 8,05 1976 6,82 1977 5,94 1978 5,22 1979 4,28 1980 3,30 1981 2,43 1982 1,87 1983 1,43 1984 1,00 V količnikih iz prejšnjega odstavka je upoštevano zmanjšanje vrednosti stanovanja zaradi 100-letne amortizacije. 2 Ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o načinu ugotavljanja porasta cen stanovanj pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 18-939/84). 3 To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-19/77 Ljubljana, dne 13. maja 1985. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora Predsednik Jože Kavčič 1. r. 995. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj daVkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih Interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 (Uradni list, št. 8/85, 10/85, 13/85, 14/85, 15/85, 16/85, 17/85, 18/85, 19/85) I. V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 18 občina Kranj: — 'v 1,77 stolpcu 9 stopnja 1,64 nadomesti S stopnjo — v 5,16 stolpcu 11 stopnja 4,84 nadomesti s stopnjo — v 0,62 stolpcu 13 stopnja 0,58 nadomesti s stopnjo — v 0,63 stolpcu 14 stopnja 0,62 nadomesti s stopnjo — v 0,79 stolpcu 15 stopnja 0,75 nadomesti s stopnjo — v 11,27 stolpcu 18 stopnja 10,73 nadomesti s stopnjo — v 10,92. stolpcu 20 stopnja 10,38 nadomesti s stopnjo 2. Pri zaporedni številki 33 občina Mozirje: — v 1,09 stolpcu 9 stopnja 1,02 nadomesti s stopnjo — v 6,60 stolpcu 11 stopnja 6,55 nadomesti s stopnjo — v 0,40 stolpcu 13 stopnja 0,44 nadomesti s stopnjo — v 0,30 stolpcu 14 stopnja 0,31 nadomesti s stopnjo — v 1,10. stolpcu 15 stopnja 1,17 nadomesti s stopnjo 3. Pr bota: i zaporedni številki 34 občina Murska So- — v 1,76 stolpcu 9 stopnja 1,34 nadomesti s stopnjo — v 6,05 stolpcu 11 stopnja 5,41 nadomesti s stopnjo — v 11,95 stolpcu 18 stopnja 10,89 nadomesti s stopnjo — v 11,60. stolpcu 20 stopnja 10,54 nadomesti s stopnjo 4. Pri zaporedni številki 47 občina Slovenj Gradec: — V 1,36 stolpcu 9 stopnja 1,38 nadomesti s stopnjo — v 0,80 stolpcu 10 stopnja 0,63 nadomesti s stopnjo — v 5,80 stolpcu 11 stopnja 5,95 nadomesti s stopnjo — v 11,31 stolpcu 18 stopnja 11,48 nadomesti s stopnjo — v 14,84 stolpcu 19 stopnja 14,67 nadomesti s stopnjo — v 10,96. stolpcu 20 stopnja 11,13 nadomesti s stopnjo 5. Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin: — v stolpcu 9 stopnja 1,20 nadomesti s stopnjo 1,35 v — v stolpcu 11 stopnja 5,42 nadomesti s stopnjo 5,93 — v stolpcu 13 stopnja 0,64 nadomesti s stopnjo 0,71 — v stolpcu 14 stopnja 0,36 nadomesti s stopnjo 0,37 — v stolpcu 15 stopnja 1,58 nadomesti s stopnjo I, 67. II. V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 18 občina Kranj: — v stolpcu 3 stopnja 8,18 nadomesti s stopnjo 8,51 — v stolpcu 6 stopnja 11,11 nadomesti s stopnjo II, 44. 2. Pri zaporedni številki 33 občina Mozirje: — v stolpcu 3 stopnja 12,03 nadomesti s stopnjo 11,97 — v stolpcu 6 stopnja 14,97 nadomesti s stopnjo 14,91. 3. Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin: , — v stolpcu 3 stopnja 11,42 nadomesti s stopnjo 12,25 — v stolpcu 4 stopnja 0,21 nadomesti s stopnjo 0,24 — v stolpcu 6 stopnja 14,33 nadomesti s stopnjo 15,19. III. Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-13/84 Ljubljana, dne 7. junija 1985. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 996. Ustavno sodišče SR Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Sevnica na seji dne 30. 5. 1985 odločilo : Razveljavijo se odloki Skupščine občine Sevnica: 1) odlok o zazidalnem načrtu Šmarje za kare III in IV (Uradni list SRS, št. 28/78) 2) odlok o zazidalnem načrtu vzhodnega dela Šmarja — Sevnica kare V (Uradni list SRS, št. 16/81) 3) odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Šmarje — kare III in IV (Uradni list SRS, št. 20/79 in 25/80) 4) odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta vzhodnega dela Šmarja — Sevnica, kare V (Uradni list SRS, št. 24/82). Obrazložitev Na pobudo občanke je ustavno sodišče s sklepom št. U I 34/84 z dne 25. 4. 1985 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti odlokov, ki so navedeni v izreku te odločbe Občanka v vlogi meni, da odloki niso v skladu z ustavo in zakonom. Odloki spreminjajo kmetijska zemljišča v gradbene namene, kar po mnenju občanke ni v skladu z zagotavljanjem varstva okolja in kmetijskih obdelovalnih površin. Na podlagi zbranih podatkov je ustavno sodišče ugotovilo, da odloka o zazidalnem načrtu nista v skladu z zakonom o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), odloka o prenehanju lastninske pravice pa nista v skladu z zakonom o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76). Oba navedena zakona sta bila v veljavi v času sprejemanja odlokov. Ustava SR Slovenije v 102. ih 103. členu določa, da so zemljišča dobrine splošnega pomena pod poseb- nija varstvom in se uporabljajo pod pogoji in na način, kot to določa zakon. Vsako zemljišče je treba izkoriščati v skladu s/splošnimi, v zakonu določenimi pogoji, s katerimi se zagotavlja njihovo smotrno izkoriščanje in drugi splošni interesi. Po 8. členu zakona o urbanističnem planiranju je zazidalni načrt moral imeti programski in tehnični del. Zazidalni načrt se je izdelal za območja, ki so se izgrajevala ali rekonstruirala kot celota. Programski del zazidalnega načrta je moral imeti analizo urbanskih funkcij naselja ali dela naselja oziroma območja, določenega za poseben namen, ter osnove za ureditev in izrabo zemljišč ter za graditev objektov ali skupin objektov ter predračun komunalne ureditve. Tehnični del zazidalnega načrta je vseboval arhitektonsko dokumentacijo in dokumentacijo za realizacijo zazidalno zasnove, načrt parcelacije zemljišč, načrte komunalnih naprav, pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta in ekonomsko-tehnlčno poročilo. V 10, do 13. členu navedenega zakona je bil predpisan postopek sprejemanja zazidalnega načrta. Zazidalna načrta, ki sta bila sprejeta z odlokom, navedenima v 1. in 2. točki izreka te odločbe, nimata sestavnih- delov, ki so bili predpisani v navedenem 8. členu zakona. V zazidalnem načrtu za kare III in IV je navedena vsebina zazidalnega načrta in sicer: izjava o varstvu pred hrupom, poročilo, pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta, programski del (predvidena gostota števila prebivalcev, cestno omrežje), zazidalni predlog (arhitektonska rešitev, prometno požarna varnost, zaklonišče), elektroenergetsko napajanje Šmarja — del ter vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Poročilo in pravilnik 'se nanašata le na kare III. V zazidalnem načrtu, ki je bil sprejet z odlokom, navedenim pod 2. točko izreka te odločbe, je navedena vsebina in sicer v tekstualnem delu: izjava o varstvu pred hrupom, poročilo o zazidalnem načrtu Šmarje III, pravilnik o izvajanju zazidalnega načrta Šmarje III, popis lastnikov parcel, v grafičnem delu pa: arhitektonsko — zazidalna situacija, parcelacijski načrt, katastrski načrt — mapna kopija in posnetek obstoječega stanja terena, prikaz gravitacije prebivalstva k zaklanjanju, načrti cest s tehničnim 'poročilom, načrti vodovodnega in kanalizacijskega omrežja s tehničnim poročilom in aproksima-tivnim predračunom, načrt ulične razsvetljave ter. načrt električnih napajalnih kablov s tekstualnim delom. Z uveljavitvijo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) je prenehal veljati zakon o urbanističnem planiranju. Sprejem zazidalnih načrtov je po tem zakonu na novo urejen. Pri sprejemu prostorskih izvedbenih' aktov, kamor sodijo tudi zazidalni načrti, morajo biti upoštevane usmeritve iz dolgoročnega plana in odločitve o graditvi, sprejete v srednjeročnem družbenem planu občine (22. člen). Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82) je določil zemljišča, ki se z družbenim planom občine ne smejo nameniti za nekmetijsko rabo (3. člen). Skupščina občine Sevnica je na seji dne 26. 4. 1984 sprejela sklep o uskladitvi družbenega plana občine Sevnica za obdobje 1981—1.985. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je ob pregledu družbenega plana občine Sevnica ugotovil, da družbeni plan nima predpisanih prostorskih sestavin. Odloka o prenehanju lastninske pravice sta bila sprejeta na podlagi zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev. V tem zakonu je bilo predpisano, da na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, preneha lastninska pravica, na podlagi odloka skupščine občine, s katerim je v skladu z določbami 4. in 5. člena tega zakona določeno, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev (3. člen). Za potrebe stanovanjske in drugačne kompleksne graditve je skupščina občine lahko določila zemljišča v mestu ali naselju mestnega značaja oziroma na drugem območju, za katero je bil sprejet zazidalni načrt, ki je določal družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko ali drugačno kompleksno graditev (vzgojni in prosvetni objekti, zdravstveni objekti, kompleksna industrijska graditev in podobno) (4. člen). Osnutek odloka o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, je moral predložiti izvršni svet skupščine občine v razpravo zainteresiranim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim na območju mesta ali naselja mestnega značaja oziroma drugega območja, namenjenega za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev. V odloku je morala biti opisana meja zemljiškega obmpčja, namenjena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev ter navedeni zemljiškoknjižni in katastrski podatki o posameznih parcelah, ki so v njegovem sestavu (5. člen). Poleg tega, da odloka navedena pod 3. in 4. točko izreka te odločbe, nimata za podlago zazidalnih načrtov, ki bi bila v skladu z zakonom, je površina prenehanja lastninske pravice po obeh odlokih večja, kot je navedena v zazidalnih načrtih, odloka nimata opisane meje območja prenehanja lastninske pravice, območje prenehanja lastninske pravice ni zaokroženo v celoto, ampak so nekatere parcele znotraj območja izpuščene, vključene pa so parcele izven območja. Pri sprejemanju odlokov o prenehanju lastninske pravice ni bil opravljen postopek sprejemanja odlokov, ki je bil predpisan v 5. členu zakona. Za oba odloka o prenehanju lastninske pravice občina nima te gradnje opredeljene v družbenem planu kot družbeno usmerjeno gradnjo tako, kot je to določeno v 11. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81). Po navedenih ugotovitvah, je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in po 25. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnik, ki nadomešča predsednika Janko Cesnik in sodniki: dr. Mara Bešter, Tone Bole, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. St. U I 36/84-12 Ljubljana, dne 30. maja 1985. Sodnik, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Janko Cesnik 1. r. 997. Na podlagi 100. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 26/84) je predsedstvo skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije sprejelo UGOTOVITEV o sprejemu samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 26/84, 39/84 in 14/85) so sprejele že naslednje samoupravne interesne skupnosti na svojih skupščinah: Občinske skupnosti socialnega varstva: Metlika, Ormož, Šentjur pri Celju in Trbovlje. Občinske skupnosti otroškega varstva: Ilirska Bistrica, Maribor-Tezno, Ormož. Občinski skupnosti socialnega skrbstva: Kočevje in Ormož. Občinske skupnosti za zaposlovanje: Laško, Ribnica, Vrhnika. Občinska stanovanjska skupnost: Metlika. Občinska zdravstvena skupnost: Ptuj. v Občinske izobraževalne skupnosti: Ljubljana Mo-ste-Polje, Ormož in Tržič. Predsedstvo skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije bo objavilo v Uradnem listu SRS seznam preostalih udeleženk-podpisnic samoupravnega sporazuma, ko bo prejelo njihove pristopne izjave. St. 19-4/155-85/3 Ljubljana, dne 7. junija 1.985. Predsednik skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije Jože Božič 1. r. OBMOČNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 998. Na podlagi 2. alinee in zadnjega odstavka 21. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Ljubljana za obdobje 1981—1985 ter na podlagi 24. in 28. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ptt prometa Slovenije za obdobje 1981—1985 je skupščina Območne SIS na 10. (mandatnem) zasedanju dne 16. maja 1985 sprejela SKL8P o določitvi nove višine sorazmernega deleža vrednosti novega telefonskega priključka v letu 1985 1. Določi se, da znaša na območju OSIS za ptt promet Ljubljana v SR Sloveniji ugotovljena 30-od-stotna višina sorazmernega deleža vrednosti novega telefonskega priključka, ki jo zagotavljajo uporabniki ptt storitev zaradi zagotovitve predvsem hitrejšega razvoja krajevne telefonije oziroma izgradnje telefonskih priključkov 40.000 din. 2. Skupščina določa, da znaša nova višina sorazmernega deleža izgradnje novega telefonskega priključka kot povračilo enotno na območju OSIS za ptt promet Ljubljana in jo plačajo v skladu z merili sprejetimi na drugem zasedanju skupščine OSIS za ptt promet Ljubljana novi telefonski naročniki na območju OSIS za ptt promet Ljubljana samo enkrat. 3. Nova višina sorazmernega deleža velja osmi dan od objave sklepa v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1985. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 143/85-OSIS Ljubljana, dne 5. junija 1985. Predsednik skupščine OSIS za ptt promet Ljubljana Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 999. Na podlagi 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji in samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev vzajemnosti pri gradnji stanovanj, je bil na 12. redni seji skupščine SSS občine Celje dne 22. januarja 1985 sprejet PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti 1. člen Na koncu besedila 22. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve Iz združenih sredstev vzajemnosti (Uradni list SRS, št. 9/82) (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) se doda nov šesti odstavek: »Za nestandarno stanovanje v smislu prvega odstavka 22. člena pravilnika se šteje stanovanje, ki glede na naslednje število družinskih članov ne dosega sledeče stanovanjske površine: Število družinskih članov Stanovanjska površina v m' 1 2 3 4 22 35 48 60- Za vsakega nadaljnjega člana se lahko poveča stanovanjska površina za največ 10 m^. Ne glede na stanovanjsko površino pa se šteje zb standardno stanovanje v smislu prvega odstavka 22. člena pravilnika tudi stanovanje, ki ima glede na sledeče število družinskih članov najmanj naslednje število bivalnih prostorov: — samski delavec — dva člana — trije člani — štirje člani — pet članov garsonjera enosobno stanovanje dvosobno stanovanje dvoinpolsobno stanovanje trisobno stanovanje Za vsakega nadaljnega člana se prizna še največ pol sobe«. 2. člen Besedilo 25. člena pravilnika se črta in se nadomesti s sledečim besedilom: »Posojila se dodeljujejo na podlagi prednostne liste. Pri določanju prednostne liste se upoštevajo sledeče osnove in merila: — stanovanjske razmere, — socialni in materialni položaj, — skupna in posebna delovna doba, — zdravstveno stanje in — udeležba v NOV. Za ocenjevanje osnov in meril iz prejšnjega odstavka se uporablja sledeči sistem točkovanja: A. OCENA STANOVANJSKIH RAZMER 1. Stanovanjski status: točk a) nima stanovanja (stanuje v samskem domu ali pri starših oziroma sorodnikih kot uporabnik stanovanja, ki po stanovanjskih standardih zadošča le za potrebe staršev oziroma sorodnikov, ali je podstanovalec) 15 b) stanuje v prostorih, ki se po stanovanj- skih standardih ne štejejo za stanovanje (pro-vizorij, baraka, odpisano stanovanje ipd). 12 c) imetnik stanovanjske pravice na nestandardnem stanovanju 5 2. Pogoji bivanja (po tem kriteriju se ocenjujejo stanovanjske razmere v vseh primerih stanovanjskega statusa iz prejšnje točke): a) vlažno stanovanje 10 b) mračno stanovanje 8 c) stanovanjska površina, ki odpade na enega člana: — do 4 m2 8 — nad 4—6 m2 6 — nad 6—8 m2 4 — nad 8—10 m2 2 d) stanovanje je brez posameznih pritiklin ali z njihovo souporabo: — stanovanje je brez kuhinje ali kuhinjske niše 4 — souporaba kuhinje ali niše 2 — WC ni v stanovanju 3 — stanovanje je brez kopalnice 3 — souporaba kopalnice, če vsi uporabniki niso družinski člani 1 — v stanovanju ni vodovoda 4 e) utesnjenost v stanovanju: — dve družini v istem stanovanju 4 — tri ali več družin v istem stanovanju 6 f) funkcionalnost stanovanja: — visoki stropov! nad 3 m 1 — vhod v posamezen bivalni prostor je iz hodnika, ki je v souporabi 2 — vhod v posamezen bivalni prostor je z dvorišča 3 B. SOCIALNO IN MATERIALNO STANJE 1. Zdravstveno stanje delavca: — invalidnost (kategorizirani delovni invalid z nad 40 •/» invalidnostjo) 6 — druga težja trajna obolenja, na katera neposredno vpliva neprimerno stanovanje 4 2. Zdravstveno stanje družine: točk — telesna ali duševna prizadetost otrok (upoštevajo se bolezni iz 11. člena pravilnika o pogojih za dodelitev pravice do denarne pomoči, ki ga je sprejela Zveza skupnosti otroškega varstva SRS — Uradni list SRS, št. 1/79) 4 — trajanje ali ponavljajoče se težje bolezni dihal otrok 4 — ostala težja trajna ali ponavljajoča se obolenja otrok 2 — invalidnost odraslega člana družine (kategorizirani delovni ^invalid ali invalid z nad 40 °/o invalidnostjo) 5 — druga trajna obolenja, odraslih članov, na katera neposredno vpliva neprimerno stanovanje 3 3. Druge socialne razmere: — ločeno življenje zakoncev ali staršev in. otrok (ta kriterij se ocenjuje le, če zakonca zaradi stanovanjskih razmer ne moreta živeti skupaj ali, če starša zaradi istih razlogov ne moreta imeti otrok pri sebi) 3 — mlada družina (po tem kriteriju se oce- njuje le tiste mlade družine, ki imajo najmanj enega otroka, pri katerih je najmanj en zakonec zaposlen in pri katerih oba zakonca nista starejša od 30 let) 3 4. Skupni dohodki delavca in njegovega gospodinjstva: (po tem kriteriju se ocenjuje povprečni mesečni skupni dohodek na člana gospodinjstva v preteklem letu, izražen v odstotkih do povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu): — do 60 %> io — na9 60 %> do 90 % 8 — nad 90 °/o 6 C. DELOVNA DOBA IN UDELEŽBA V NOV 1. Delovna doba (tudi posebna delovna doba): — za vsako celo leto nad 5 let delovne dobe do izteka razpisnega roka pripada 0,5 točke, vendar skupaj največ io 2. Udeležba v NOV (če je delavcu priznana posebna delovna doba z dvojnim štetjem) 8 Pri enakem številu točk ima prednost pri dodelitvi stanovanjskega posojila delavec: — ki je dosegel največ točk po kriteriju stanovanjskih razmer, — ki ima najnižji povprečni skupni dohodek na člana gospodinjstva, — ki ima večje število nedoletnih otrok, — ki ima najdaljšo delovno dobo in — ki ima zgrajen objekt do višje gradbene faze«. D. Prosilec, ki hi dobil posojila na prejšnjem razpisu, čeprav je bil uvrščen na prednostno listo 5 točk « 3. člen Ta pravilnik sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje Franc Gabršek 1. r. IDRIJA 1000. Na podlagi 219. člena zakona v davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73, 1/82) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 29. maja 1985 in zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1984 1. člen Potrdi se zaključni račun občanov za leto 1984. 2. člen Zaključni račun izkazuje: Obremenitve — plačila — zaostanek 3. člen Zaključni račun obsega: — bruto bilanco — bilanco — pregled skupno doseženega prometa — pregled dolgov in preplačil zavezancev na dan 31. 12. 1984 — poročilo strokovne komisije o pregledu zaključnega računa. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 429-12/85 Idrija, dne 30. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanko Brelih 1. r. 1001. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83, 71/84 in 4/85) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 29. maja 1985 in zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 sprejela ODLOK o dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V tarifni št. 1 Tarife posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 6/83. 1/84 7/85), se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Davka po tei tarifni številki ne plača zavezanec — samostojni obrtnik, ki z namenom povečanja obsega svoje dejavnosti odtuji motorno vozilo, katero mu služi kot osnovno sredstvo, pa tudi ne tisti, ki tako vozilo odtuji zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti.« 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-2/82 Idrija, dne 30. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanko Brelih 1. r. KAMNIK 1002. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij In drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 243. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik, na seji dne 4. junija 1985 sprejel SKLEP o podaljšanju roka javne razgrnitve lokacijskega načrta povezovalne ulice v Kamniku 1 Sklep o javni razgrnitvi lokacijskega načrta povezovalne ulice v Kamniku (Uradni list SRS, št. 17/85) se spremeni tako,' da se 2. člen glasi: Lokacijski načrt za povezovalno, ulico v Kamniku z obrobjem zazidalnih obtnočij CO 7 in S 1 bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 In v skupnih prostorih krajevne skupnosti Kamnik, Cankarjeva 11, do vključno 30. junija 1985. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-37/85 Kamnik, dne 4. junija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, inž. 1. r. LITIJA 1003. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73, 17/83) in 205. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. junija 1985 sprejela ODLOK o uvedbi samoprispevka v občini Litija 1. člen Za območje občine Litija se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 2. junija 1985 uvede občinski samoprispevek v denarju za financiranje gradnje šolskih objektov in sofinanciranje posebnih pro- ti a vko v in prispevkov din 98,247.600 95,703.930 2,543.670 gramov v krajevnih skupnostih po programu iz sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Litija (Uradni list SRS, št. 17/85). 2. člen Občinski samoprispevek se uvede za obdobje pet let in sicer od 1. julija 1985 do 30. junija 1990. 3. člen Samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Litija v naslednji višini od naslednjih osnov: 1. 2',/o od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, 2. 2 °/o od drugih dohodkov občanov po zakonu o davkih občanov, razen od dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic. 3. 2 °/e od pokojnin. Samoprispevek, ki se plačuje od osnov iz prve in tretje točke prejšnjega odstavka obračunava in odteguje izplačevalec dohodka oziroma pokojnine, samoprispevek, ki se plačuje od osnov iz druge točke pa obračunava in odteguje občinska uprava za družbene prihodke Skupščine občine Litija. Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov, navedenih v prvem odstavku tega člena, plačujejo samoprispevek za vsak vir dohodkov posebej. 4. člen Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačujejo v določenem roku, se obveznost izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. 5. člen Občinski samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od invalidnine, od pokojnine z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Plačevanja občinskega samoprispevka so oproščeni delovni ljudje in občani, katerih mesečni prejemki, preračunani na družinskega člana ne presegajo 60 % povprečnega čistega osebnega dohodka delavca v SR Sloveniji v preteklem letu. Plačila so oproščeni tudi zavezanci davka od dohodka od kmetijstva, katerih katastrski dohodek ne presega 2.050 din. Ta znesek občinska skupščina letno valorizira v skladu z gospodarskimi gibanji v občini. Zavezanci za plačilo občinskega samoprispevka uveljavljajo oprostitve iz drugega odstavka tega člena pri Izobraževalni skupnosti Litija. Postopek preverjanja upravičenosti do oprostitve izvaja Center za socialno delo Litija. Postopek in način uveljavljanja oprostitve plačila samoprispevka iz drugega odstavka tega člena se določi s posebnim navodilom. 6. člen Zavezanec samoprispevka lahko zahteva, da se njegova obveznost ugotovi s posebno odločbo. Tako odločbo izda občinska uprava za družbene prihodke Skupščine občine Litija. Zavezanec ima pravico do pritožbe zoper odločbo iz prejšnjega odstavka v 15 dneh po prejemu odločbe. O pritožbi odloča posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. Komisija iz prejšnjega odstavka na predlog občinske uprave za družbene prihodke občinske skupščine Litija, odloča tudi o odpisu samoprispevka za tiste zavezance pri katerih bi izterjava samoprispevka ogrozila nujno preživljanje zavezancev in članov njihovih družin. 7. člen Samoprispevek za zavezance s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Litija — desni breg, krajevni skupnosti Litija — levi breg in krajevni skupnosti Dole pri Litiji v višini 2 °/o, za zavezance s stalnim prebivališčem v ostalih krajevnih skupnostih na območju občine Litija pa v višini 0,5 "/o od osnov iz 3. člena tega odloka, se nakazuje na poseben račun št. 50150-842-022-822 krajevni samoprispevek občine Litija. Samoprispevek v višini 1,5 % od osnov iz 3. člena tega odloka se nakazuje na žiro račun krajevne skupnosti in sicer: — za zavezance, ki imajo stalno prebivališče v KS Gabrovka na žiro račun št. 50150-8-12-022-300338 — za zavezance, ki imajo stalno prebivališče v KS Hotič na žiro račun št. 50150-842-022-400838 ■— za zavezance, ki imajo stalno prebivališče v KS Jablaniška dolina na žiro račun št 50150-842-022-500838 — za zavezance, ki imajo stalno prebivališče v KS Jevnica na žiro račun št. 50150-842-022-600838 — za zavezance, ki imajo stalno prebivališče v KS Velika Kostrevmica na žiro račun št. 50150-842-022-700838 — za zavezance, ki imajo stalno prebivališče v KS Kresnice na žiro račun št. 50150-842-022-800838 — za zavezance, ki imajo stalno prebivališče v KS Polšnik na žiro račun št. 50150-842-022-900838 — za zavezance, ki imajo stalno prebivališče v KS Primskovo na žiro račun št. 50150-842-022-100843 — za zavezance, ki imajo stalno prebivališče v KS Ribče na žiro račun št. 50150-842-022-200843 — za zavezance, ki imajo stalno prebivališče v KS Sava pri Litiji na žiro račun št. 50150-842-022-300843 — za zavezance, ki imajo stalno prebivališče v KS Šmartno pri Litiji na žiro račun št. 50150-842-022-400843 — za zavezance, ki imajo stalno prebivališče v KS Št. Poljane na žiro račun št. 50150-842-022-500843 — za zavezance, ki imajo stalno prebivališče v KS Vače na žiro račun št. 50150-842-022-600843 — za zavezance, ki imajo stalno prebivališče v KS Vintarjevec na žiro račun št. 50150-842-022-800843 — za zavezance, ki imajo stalne prebivaVšče v KS Velika Štanga na žiro račun št. 50150-842-022-700843. 8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebrtih dohodkov in pokojnin kontrolira SDK in občinsko uprava za družbene prihodke Skupščine občine Litija v okviru svojih pri-stojnosti. 9. člen Denarna sredstva, zbrana na podlagi samoprispevka so strogo namenska. S sredstvi iz prvega odstavka 7. člena tega odloka za financiranje gradnje šolskih objektov upravlja skupščina Izobraževalne skupnosti Litija, ki za ta namen imenuje poseben operativni organ. S sredstvi iz drugega odstavka 7. člena tega odloka upravljajo skupščine krajevnih skupnosti. 10. člen Občinska skupščina in njen izvršni svet sta odgovorna za izvajanje sprejetega referendumskega programa. 11. člen Občinska skupščina enkrat letno obravnava poročilo o uporabi sredstev samoprispevka. Po izteku samoprispevka občinska skupščina sprejme zaključni račun o uporabi sredstev samoprispevka. Po realizaciji programa iz sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Litija, se plačevanje samoprispevka ustavi. 12. člen Navodilo iz 5. člena tega odloka sprejme občinska skupščina v roku enega meseca po uveljavitvi tega odloka. 13. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/85 Litija, dne C. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 1004. Na podlagi 15. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in 3. člena odloka o določitvi in pooblastitvi organov, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Litija (Uradni list SRS, št. 17/85) izdaja komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Litija NAVODILO o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja 1. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev in delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem tekstu: zasebni obrtniki), so dolžni občinskemu komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj pošiljati obvestila o cenah za svoje proizvode oziroma storitve zaradi spremljanja in sicer najpozneje v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati. Obvestilo o cenah je treba pošiljati za naslednje proizvode in storitve: Pa- Sku- Pod- Naziv 1 2 3 4 PODROČJE 05 — GRADBE NISTVO 0501 05010 050100 Visoka gradnja — cena m2 stanovanja Pa- Boga Sku- pim* Pod- sku- pina Naziv l X 3 4 0503 05030 Industrijska in zaključna dela v gradbeništvu 050301 Napeljava, popravilo in vzdrževanje gradbenih instalacij — vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije 050302 Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu — slikanje prostorov PODROČJE 06 — PROMET IN ZVEZE 0605 06050 060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni prevozniki — prevoz blaga s tovornjaki in traktorji 060503 Storitve v cestnem prometu — storitve avtobusnih postaj 0606 06060 060602 Prevoz potnikov s taksi avtomobili PODROČJE 09 — OBRT IN OSEBNE STORITVE 0901 09012 Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov 090121 Popravilo in vzdrževanje osebnih avtomobilov, avtobusov in traktorjev 090124 Storitve kovinsko predelovalne obrti gospodinjstvom 090129 Druge storitve kovinsko predelovalne obrti 09013 Izdelava in popravilo električnih izdelkov 090131 Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov 090132 Popravilo in vzdrževanje radijskih in TV aparatov in naprav 09017 090172 Izdelava živilskih proizvodov Klanje živine in predelava mesa — sveže meso: junčje meso (stegno, prsi, pleče), svinjsko meso (kare in stegno) perut- ninsko meso (pitani piščanci — brojierji — hrenovke — kranjske klobase — suha slanina 0902 09020 090201 Osebne storitve in storitve gospodinjstvom Moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve: 090202 Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil Pa- noga Sku- pina Pod- sku- pina Naziv 1 2 3 4 PODROČJE 10 — STANO-VANJSKO-KOMUNALNE DEJAVNOSTI IN UREJANJE NASELJA IN PROSTORA Druge komunalne dejavnosti — parkiranje in javne garaže — dimnikarske storitve — pogrebne storitve Javna skladišča in tržnice — storitve tržnic na debelo in na drobno PODROČJE 12 — IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURA IN INFORMACIJE Izobraževanje Drugo izobraževanje — ura vožnje z motornimi vozili — strojepisje Časopisno založniška dejavnost — lokalni politično informativni časopisi PODROČJE 13 — ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok Dijaški in študentski domovi Socialno varstvo normalnih oseb 2 3 2. Organizacije združenega dela in zasebni obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere se predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začne uporabljati nove cene. 3. Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke: 1) ime proizvoda oziroma storitve 2) mersko enoto; 3) ceno proizvoda oziroma storitve: a) ceno na dan 31. decembra predhodnega leta; b) ceno, ki se je uporabljala do začetka uporabe nove cene; c) novo ceno; d) odstotek povečanja; 4) vrsta cene (za proizvode): a) proizvajalska b) veleprodajna c) drobnoprodajna 5) podatke o tem, kdo je sprejel sklep o povečanju cene: a) zbor delavcev 1003 10039 100390 1103 10030 110301 1201 12019 120190 1203 12031 120312 1302 13021 130211 130212 13023 130231 b) delavski svet c) poslovodni organ 6) datum sprejetja sklepa o povečanju cene; 7) datum začetka uporabe sklepa o povečanju cene. Točke 5., 6. in 7 se nanašajo samo na organizacije združenega dela. 4. Obvestilo o cenah zaradi spremljanja se pošlje občinskemu komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj v občini v enem izvodu . 5. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut 1. r. LJUBLJANA CENTER 1005. Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 7/84), 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82 in 18/85) je Skupščina občine Ljubljana Center na 35. seji zbora združenega dela dne 30. maja 1985 in na 35. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 sprejela ODLOK o spremembah odloka o občinskih upravnih taksah 1. člen V 1. členu odloka o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 39/74, 24/77 in 40/82) se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: -Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82 in 18/85) .-k 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. julija 1985. 8t. 423-02/74 Ljubljana, dne 30. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1006. Na podlagi 6. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 10/85) je določila statutarno-pravna komisija Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na seji dne 27. maja 1985 prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve obsega: odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24/77) in odloke o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 30/78, 7/80, 10/81, 11/82, 5/83, 42/83 in 10/85) v katerih je naveden dan uveljavitve in uporabe teh odlokov. • ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen Na območju občine Ljubljana Moste-Polje se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek). Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v p;ometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov (v nadaljnjem besedilu: zakon, o posebnem.republiškem prometnem davku), po tem odloku ter predpisih izdanih na tej podlagi. 2. člen Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so navedeni v' tarifi, ki je sestavni del tega odloka in ki so namenjeni z končno potrošnjo, razen od proizvodov za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov, ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z ie ibliškim zakonom ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa. 3. člen Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka. 4 5 6 4. člen Zasebnemu proizvajalcu se za potrebe članov gospodinjstva prizna 100 litrov vina in 10 litrov žganja na vsakega člana gospodinjstva starega nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna 6 % pri vinu in 2 "/o pri žganju. 5. člen Posebni obči ""ki prometni davek se plačuje po stopnjah določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 6. člen Družbene in zasebne pravne osebe ter občani, ki opravljajo storitve drugim zasebnim pravnim osebam ter občanom, plačujejo posebni občinski davek od plačil za storitve po stopnjah navedenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 7. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek. Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi uprava za družbene prihodke na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometnega davka v preteklem letu. 8. člen Kontrolo nad izvajanjem tega odloka opravlja uprava za družbene prihodke občine Ljubljana Moste-Polje. St. 010-3/85-01 Ljubljana, dne 3. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. TARIFA A. PROIZVODI Tar. št. 1 Od prodaje rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov, traktorjev ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm, ki jih prodajajo občani ali zasebno pravne osebe, se plačuje posebni občinski davek: — po stopnji 15%, če je vozilo prodano pred potekom enega leta od nabave, — po stopnji 10 %, če je vozilo prodano po poteku enega leta do dveh let od nabave. Opomba: Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles, če obseg škode presega 50 °/o vrednosti vozila. Zavezanec uveljavlja oprostitev s predložitvijo zapisnika pristojne zavarovalne skupnosti ali poročila sodno zapriseženega cenilca o višini nastale škode. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica trajne invalidnosti ali smrti lastnika vozila. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Ce kupnina ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost uprava za družbene prihodke. Zavezanec za davek je prodajalec vozila. Tar. št. 2 Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek po naslednjih stopnjah: — od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač 6 — od medice 15 — od piva 30 — od naravnega žganja in vinjaka 40 — od drugih alkoholnih pijač 60 Opomba: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače je: Stran 1208 URADNI UST SRS St. 21-------14.. VI. 1985 — za samostojne gostince — prodajna cena, od katere se obračunava davek po davčnih stopnjah v višini 30 %> od stopenj, predpisanih v tej tarifni številki, — za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom — prodajna cen^, ki ne vsebuje prometnega davka. 2. Z vinsko sadnimi pijačami so mišljene alkoholne pijače, proizvedene iz naravnega vina, naravnih sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode. 3. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od jabolčnika in medicinskih vin, če so ti-proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vretjem brez dodatka drugih snovi in primesi. Tar. št. 3 Od alkohola (etanola) — 1 dinar. Opomba: Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola. Tar. št. 4 Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov — 20 %>. B. STORITVE Tar. št. 5 I. Kovinska stroka v« 1. popravljanje strojev in naprav 15 2. popravljanje izdelkov precizne mehanike 10 3. popravljanje motornih vozil 10 4. popravljanje kovinskih izdelkov za široko potrošnjo, popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva 5 II. Elektro stroka: 5. popravljanje električnih strojev, aparatov in naprav, popravljanje transformatorjev, električnih peči, razdelilnih naprav in podobno 10 6. popravljanje električnih in drugih telekomunikacijskih naprav in delov 10 7. popravljanje drugih električnih aparatov in pribora ter ostale storitve te stroke 10 III. Ostale stroke ^ 8. protektiranje in popravljanje plaščev (vul- kaniziranje) 5 9. knjigovezništvo 5 10. gradbene in montažne storitve, ki jih opravljajo občani rn zasebne pravne osebe 10 11. osebne in druge obrtne storitve 10 Opomba: 1. Davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za storitve: krojačev, šivilij, klobučarjev, modistkinj, vezilj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovanje copat, brivcev in frizerjev, pedikiranje, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, uglaševanje glasbil, brušenje nožev in britvic, mlinarstvo, popravila in polnjenje akumulatorjev, vzdrževanje in popravljanje kmetijske mehanizacije, popravljanje medicinskih aparatov, kovačev od podkovan ja konj in živine, kolarjev, urarjev, popravil -dvokoles in otroških vozičkov, preoblačenje gumbov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in kemično čiščenje vseh vrst tkanin, polnjenja in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, plakatiranje, čiščenje, pranje ter likanje oblek in perila, čiščenje obutve, snažen je oken, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (garderobe), storitve postreščkov, žaganje drv, storitve fotografov ter nega obraza, in telesa. Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan. C. DRUGE STORITVE Tar. št. 6 Od vstopnic za zabavne prireditve se plačuje posebni občinski davek od plačil za storitve in sicer: — od vstopnic za diskoteke 10 — od vstopnic za druge zabavne prireditve 10 Opomba: 1. Davčni zavezanec je prireditelj zabavne prireditve, ki je dolžan plačati davek po tej tarifni številki. 2. Prireditelj, ki prireja zabavne prireditve v okviru samostojne dejavnosti, mora imeti vse vstopnice, ki jih za posamezne prireditve prodaja, žigosane od občinske uprave za družbene prihodke. Prireditelj, ki zabavno prireditev prireja občasno, mora najpozneje v 5 dneh pred prireditvijo predložiti občinski upravi za družbene prihodke vstopnice v žigosanje. 3. Prireditelj, ki prireja zabavne prireditve v okviru samostojne dejavnosti mora obračunati in plačati davek od Vstopnic najpozneje do 10. v mesecu za prireditve, ki so bile prirejene v preteklem mesecu. Prireditelj, ki zabavne prireditve prireja občasno, mora obračunati in plačati davek v 10 dneh po končani prireditvi. 4. Lastniki prostorov v katerih je prireditev so solidarno odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki. 5. Posebni občinski davek od plačil za storitve se ne plačuje od vstopnic kulturno-umetniške in te-lesno-vzgojne prireditve (športne in telovadne nastope). Ce nastane dvom, ali se določena prireditev šteje za zabavno, odloči o tem za kulturo pristojni občinski upravni organ. Posebni občinski davek od plačil za storitve se ne plačuje od kinematografskih vstopnic in od vstopnic za prireditve, katerih dohodek je namenjen za humanitarne namene. Posebni občinski davek od plačil za storitve se ne plačuje od obvezne konzumacije, ki se plača poleg vstopnic. Tar. št. 7 Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne slave, razen za igre na srečo In vloge za javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 Vo. Opomba: 1. Davčni zavezanec je prireditelj loterije, oziroma javne stave ali druge igre na srečo. 2. Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti upravi za družbene prihodke dan in kraj žrebanja. 3. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občini, v kateri je bila igra na srečo. Tar. št. 8 ' Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti, 10 Vo. Opomba: Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom. Tar. št. 9 Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve — 15 •/». Opomba: Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Če občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki. 1001. Na podlagi 193. Člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) in v skladu z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencem NOV (Uradni list SRS, št. 6/85) je Skupščina občine. Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. maja 1985 sprejela ODLOK o priznavalninah in drugih oblikah družbene pomoči udeležencem NOV in drugih vojn 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko dodelijo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim ni zagotovljena po zakonu in drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko dodeli samo osebam iz 1. člena, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Ljubljana Moste-Polje oziroma začasno bivališče v domovih upokojencev na območju občine Ljubljana Moste-Polje. 3 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta — borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnosvčbodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18 leto starosti in jim je po predpisih o po- kojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912/1918. 4. člen Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine: 1. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami; 2. udeležencem narodnosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju; 4. žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 %> invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 5. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. stalna priznavalnina 2. občasna priznavalnina 3. enkratna priznavalnina 4. pomoč za zdravljenje 5. tovariška pomoč 6. pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj. 6. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz L, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo vsakokratne najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina). Upravičenci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 •/• najnižje pokojnine. Na predlog komisije za zadeve borcev NOV se lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravica do stalne priznavalnine udeležencu NOV, Id je vstopil v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. 5. 1945 vštet v pokojnin- sko dobo dvojno, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer se upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek narodnoosvobodilni vojni. 7. člen Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 4. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz 6. člena 2. odstavka in če komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje. 8. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo. Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek ne upošteva. 9. člen Stalna priznavalnina za upravičence iz 1., 2., 3. točke 3. člena tega odloka znaša največ do 100 °/o zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do 80 %> zneska najnižje pokojnine. Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja. O višini stalne priznavalnine poda mnenje komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki ob tem upošteva premoženjske razmere upravičencev in oseb iz 6. člena tega odloka s katerim živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost. 10. člen Ce se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bila določena pravica in višina stalne priznavalnine, se priznavalnina zniža ali ukine. Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. V primeru, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialnoekonomskih razmer upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, jo le-ta izjemoma lahko zadrži v enakem ali zmanjšanem obsegu tudi vnaprej, če bi po mnenju komisije za zadeve borcev NOV Skupščine občine Ljubljaiia Moste-Polje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma okolju, v katerem živi. 11. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se ne glede na pogoje iz 6. člena tega odloka lahko v izjemnih primerih dodeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine. 12. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 6. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 11. člena tega odloka imajo tudi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) padlih ali umrlih borcev NOV iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. 13. člen O pravici do priznavalnine odloča upravni organ občine Ljubljana Moste-Polje pristojen za zadeve borcev NOV. O pravici do priznavalnine iz 4. točke 4. člena odloči upravni organ, ko v postopku ugotovi ali so izpolnjeni pogoji 8. člena zakona o civilnih invalidih vojne, in ko pridobi izvid in mnenje pristojne zdravniške komisije, iz katerega je razvidna najmanj 20 odstotna vojaška invalidnost, kot posledica fašističnega nasilja. 14. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši), imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 15. člen Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko- izjemoma dodeli upravičencem iz 3. člena tega odloka. 16. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912/1918, staršem in vdovam ' padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne se lahko dodeli denarna pomoč za 10-dnevno preventivo. V izjemnih primerih se lahko dodeli denarna pomoč za več kot 10-dnevno preventivo s pogojem, da se pred odločitvijo pridobi mnenje krajevne organizacije zveze borcev NOV. 17. člen Ce upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih upokojencev po poravnavi celotne domske oskrbe ne ostane od dohodka 25 odstotkov vsakokratne najnižje pokojnine, se lahko dodeli priznavalnina za osebne potrebe v višini razlike med 25 odstotkov najnižje pokojnine in ostankom dohodka. 18. člen Krajevnim organizacijam zveze borcev NOV se namensko dodeli denarna pomoč za organizacijo tovariške pomoči bolnim in osamelim borcem. 19. člen Komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje daje mnenje k priznanju pravice do uporabe družbenega stanovanja, ki je bilo namensko kupljeno za udeležence NOV iz proračunskih sredstev občine. 20. člen Pravice iz tega odloka se uveljavljajo na zahtevo upravičenca, na pobudo občinskega odbora ZB NOV občine Ljubljana Moste-Polje, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interes-■ nih skupnosti socialnega varstva ter zdravstva ter na predlog komisije za zadeve borcev NOV Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. V postopku za uveljavitev pravic po tem odloku se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku. Pred odločitvijo mora upravni organ pridobiti mnenje komisije za zadeve borcev NOV Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Pri odločitvah o pravicah iz 4. člena mora upravni organ pridobiti še mnenje krajevne organizacije ZB NOV. 21. člen O pritožbah zoper odločbe prve stopnje odloča Republiški komite za borce in vojaške invalide. 22. člen Sredstva za denarne pomoči iz tega odloka zagotavlja občinska skupščina v proračunu. 23. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 14/79). 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-5/85-01 Ljubljane, dne 3. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. 1003. Na podlagi 6., 15., 16. in 17. 'člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za leto 1985 1. člen S tem odlokom se določa stopnjo prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, ki ga plačujejo zavezanci za prispevek iz organizacij združenega dela, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti, predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi produkti, gozdno-gospodarske organizacije združenih kmetov, zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti ter drugi zainteresirani. 2. člen Zavezanci iz 1. člena odloka, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije za obdobje 1983—1985, plačujejo prispevek iz dohpdka po naslednjih stopnjah: •/. 1. HP Kolinska TOZD Tovarna hranil 0,35 2. Jata TOZD Reja 0,665 3. Jata TOZD Meso 0,35 4. Emona Merkur TOZD Maloprodaja 0,14 5. 2K Žito TOZD Pekarstvo in testeninar- */• stvo Ljubljana 0,35 6. ZK Žito TOZD Mlini Ljubljana 0,35 7. ZK Žito TOZD Tehnični obrati 0,35 8. ZK Žito TOZD Blagovni promet 0,14 9. ZK Žito TOZD Sumi Ljubljana 0,35 10. Emona blagovni center TOZD Prehrana 0,16 11. Koteks-Tobus TOZD Koprod 0,35 12. TOK Gozdarstvo Domžale 0,665 3. člen Osnova za izračun obveznosti prispevka za tekoče leto je dohodek dosežen v preteklem letu, ugotovljen z zaključnim računom. Zavezanci morajo prispevek plačati v štirih enakih obrokih (trimesečno) s tem, da zapade prvi obrok v plačilo v mesecu marcu, zadnji pa v decembru, kolikor zbrana sredstva na območju občine Ljubljana Moste-Polje prej ne dosežejo deleža v višini 16,6 V« od ovrednotenega programa skupnosti za leto 1985 po odbitku prispevka skladov za intervencije v kmetijstvu in kmetijski dejavnosti. Izpolnitev obveznosti ugotovi Samoupravna skupnost za obrambo pred točo osrednje Slovenije ter o tem obvesti zavezance in pristojno službo SDK. 4. člen Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek po stopnji 1,0 %> od katastrskega dohodka. 5. člen Zbrana sredstva so dohodek Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije in so namenjena za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta. 6. člen Prispevek iz 2. člena tega odloka se vplačuje na posebni vplačilni račun pri SDK. Prispevek iz 4. člena tega odloka pa odmerja občinski upravni organ pristojen za davčne zadeve po predpisih, ki veljajo za odmero in pobiranje davkov občanov. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1985. St. 010-9/83-01 Ljubljana, dne 3. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež L r. LJUBLJANA SISKA 1009. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Izvršni svet občine Ljubljana Šiška na svoji 181. seji dne 3. junija 1985 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Šiška I Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju, prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo iz območja občine sli preko državne meje, se določijo pristojbine: din a) 'Za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton 1.150,00 — za vsako nadaljnjo tono 115,00 b) Za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslih govedi od kom 137,00 — telet od kom 80,00 — prašičev in drobnice od kom 50 00 — žive perutnine za vsakih začetih 50 kom 25.00 — za vsako čebeljo družino 25,00 — za ostale neimenovane živali po režijski uri c) Za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0.50 — mesne izdelke od kg 0.50 — divjačino od kg 0 50 — perutninsko meso od kg 0.50 — drobovino od kg 0.50 — ribe, rake. polže od kg 0,50 — mast od kg 0,50 — mleko od litra 0,08 — mlečne Izdelke od kg 0.f>0 — jajca — cela od kom 0,06 — jajčni izdelki od kg t 0,50 — ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg 0,22 Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko sanitarne preglede pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja oziroma razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 1.150 din za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi stroške prevoza. II Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca — 0,02 din. Za veterinarsko-sanitarne preglede rib v ribogojnicah od vsake začete ure — 1.150 din. Za veterinarsko sanitarne preglede divjačine, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, pakirnicah in hladilnicah za vsako začeto uro porabljenega časa — 1.150 din. Poleg pristojbine se plačajo tudi stroški prevozov. III Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izddki za javno potrošnjo, oziroma podaljšanje veljavnosti dovoljenja plača proizvajalec oziroma pro- dajalec pristojbino za vsako kravo molznico — 350 din, za ovco in kozo pa — 85 din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnice ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še stroške za odvzem mleka, analiza in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. IV Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in izvršni svet občine. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine. V Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarne preglede se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 odstotkov. VI Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK številka 50104-840-027-3182 naj-rpanj enkrat mesečno. VII Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 39/84). VIII Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. junija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Dušan Brekič, dipl. oec. 1. r. LJUBLJANA VlC-RUDNIK 1010. Na podlagi 82. člena zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78). 19. in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS. št. 24/79 in 12/84) in 245. in 195. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rud-nik (Uradni list SRS. št. 2/72 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. maja 1985 sprejela ODLOK o spremembah In dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik St. 21 — 14. VI. 1935 URADNI UST SRS Stran 1213 1. člen V odloku o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 5/81) in odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 24/82) se prvi odstavek 5. člena dopolni tako, da se glasi: »V upravnem organu in strokovni službi se lahko opravljajo tudi določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti ali družbenopolitične oziroma družbene organizacije po sporazumu, ki ga sklene z njim upravni organ oziroma strokovna služba s soglasjem izvršnega sveta skupščine občine.-« 2. člen Dopolni se 16. člen tako, da se glasi: »Občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo opravlja zadeve, ki se nanašajo na sistem družbenega planiranja, ki so nujne za dogovarjanje o temeljih plana občine, na družbeni plan občine, na dolgoročni plan občine, na uresničevanje planov in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana, na ukrepanje v zvezi z neizvrševa-njem planov in sprejetih obveznosti na sodelovanje občine pri pripravi in uresničevanju družbenih pianov in drugih planskih aktov mesta Ljubljane in SR Slovenije, na spremljanje ter strokovno in organizacijsko pomoč nosilcem planiranja pri pripravi njihovih planskih aktov, na enotno metodologijo p’aniranja in na minimalne enotne kazalce, na tekoča gibanja na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, na skladnost teh gibanj, stanje in razmerja s planskimi usmeritvami, na vse oblike porabe, na statistična’ raziskovanja na področju občine, na stanje in razvoj drobnega gospodarstva s posebnim poudarkom na osebnem delu v občini, na začasne ukrepe družbenega varstva proti organizacijam združenega dela, v katerih so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih oziroma v katerih je bil huje oškodovan družbeni interes, na postopek za prenehanje organizacij združenega dela, na dajanje mnenj za dodelitev zemljišč v izvennatečajnem postopku za gospodarske dejavnosti in na spremljanje ter analiziranje izvajanja pomembnejših gospodarskih investicij v občini.« 3. člen Dopolni se 17. člen, tako da se glasi: »Občinski komite za družbene dejavnosti opravlja zadeve, ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje, na kulturo in telesno kulturo, raziskovalno dejavnost, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, pokojninsko-invalidsko zavarovanje, otroško varstvo, na sodelovanje pri pripravi družbenega plana občine s svojega področja dela, na oblikovanje skupne porabe ter na spremljanje izvajanja družbenega plana občine na tem področju, na spremljanje poslovanja organizacij združenega dela na področju družbenih dejavnosti teina potrebno pomoč, svetovanje oziroma predlaganje ukrepov za njihovo boljše poslovanje, na sodelovanje pri izvajanju večjih investicij s področja družbenih dejavnosti, na opravljanje nalog s področja varovanja naravne in kulturne dediščine, na sodelovanje z organi SIS družbenih dejavnosti pri pripravljanju poročil, informacij, predpisov, splošnih aktov in drugega gradiva za skupščino občine in izvršni svet, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so skupnega p imena za te skupnosti in organe družbenopolitične skupnosti, na opravljanje strokovnih del in nalog za samoupravne interesne skup- nosti s področja družbenih dejavnosti, katerih ustanovitelj je občinska skupščina, na varstvo borcev NOV, borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne, vojaških invalidov, civilnih invalidov vojne, borcev za severno mejo, slovenskih vojnih dobrovoljcev, družinskih članov, oseb v obveznosti vojaških služb in družin padlih borcev, na naloge v zvezi z urejanjem, vzdrževanjem in varstvom spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOV in na strokovna dela in naloge za komisijo za vzgojo, preventivo in varnost v cestnem prometu.« 4. člen Spremeni in dopolni se 18. člen, tako da se glasi: »Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja opravlja zadeve s področja priprave in uresničevanja prostorskih delov družbenega plana občine, spremljanja in usklajevanja priprave ter sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov, urbanističnih, gradbenih in premoženjsko pravnih zadev, zadev, ki se nanašajo na prostorsko in urbanistično urejanje ter na varovanje naravnega in ustvarjalnega človekovega okolja, posegov v prostor, ki so z vidika celovitega urejanja širšega družbenega pomena, smotrne izrabe prostora, urejanj naselij ter s področja varovanja naravnih virov, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter vodnega gospodarstva, energetike, prometa in zvez s področja prostora in sodelovanja s SIS, samoupravnimi in strokovnimi organizacijami s tega področja ter spremljanj oblikovanja in uresničevanja planskih dokumentov SIS na tem področju.« 5. člen Spremeni in dopolni se 19. člen, tako da se glasi: »Občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo opravlja zadeve, ki se nanašajo na kmetijstvo, na gozdarstvo, na lovstvo, na ribištvo in veterinarstvo in preskrbo, na kmetijska in gozdna zemljišča, zlasti na njihovo urejanje, varstvo in vzdrževanje s sodelovanjem kmetijske zemljiške skupnosti, na sodelovanje pri pripravi družbenega plana občine s svojega področja dela ter spremljanje njegovega izvajanja, na povezovanje družbenih in zasebnih proizvajalcev v kmetijstvu in gozdarstvu, na druge zadeve v zvezi z družbenoekonomskim položajem kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva, lovstva in ribištva ter na opravljanje strokovrio-tehničnih nalog za kmetijsko zemljiško skupnost v skladu z veljavnimi predpisi in v skladu s sklepom skupščine kmetijsko zemljiške skupnosti in na opravljanje strokovno-tehničnih nalog za občinsko samoupravno skupnost za razvoj kmetijstva.« 6. člen Dopolni se 23. člen, tako da se glasi: »Občinski sekretariat za občo upravo in proračun opravlja zadeve, ki se nanašajo na organizacijo dela občinskih upravnih organov in strokovnih služb, na izpolnjevanje in modernizacijo oblik in metod dela, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, na pripravo samoupravnih splošnih aktov za delovno skupnost s tega področja, na poslovanje s spisi in evidenco spisov, na izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov v upravnem postopku in nadzorstvo o pravilni uporabi predpisov v upravnem postopku, na organizacijo in nadzorovanje dajanja pravne pomoči delovnim ljudem in občanom ter drugim strankam in udeležencem v upravnem postopku, na nadzorstvo o uporabi predpisov o pisarniškem poslovanju. na finančno strokovna opravila za proračun, na sredstva za delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb in dohodek delovne skupnosti teh organov in služb, na opravljanje avtomatske obdelave podatkov za potrebe upravnih organov in strokovnih služb, na nudenje strokovne pomoči pri delu samoupravnih organov delovne skupnosti s svojega področja dela, na dela in naloge v zvezi z ekonomatom in tehničnimi službami ter na upravne zadeve, ki niso v pristojnosti drugih občinskih organov«. 7. člen Dopolni se 25. člen, tako da se glasi: »Občinska uprava za družbene prihodke opravlja zadeve, ki se nanašajo na davke, prispevke, takse in druge družbene obveznosti, ki so na podlagi predpisov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih splošnih aktov v njeni pristojnosti; na inšpekcijski in kontrolni nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti občanov in obveznosti občanov v zvezi z zagotavljanjem sredstev za skupne potrebe in interese, na spremljanje oziroma ugotavljanje pridobivanja in trošenja prihodkov občanov ter na ugotavljanje neupravičeno pridobljenega primoženja, na računovodske evidence vseh oblik družbenih prihodkov, ki jih pobira občinska uprava za družbene prihodke, na izvršilne postopke v zvezi z izpolnjevanjem družbenih obveznosti občanov, na vodenje upravno-kazenskega postopka za davčne prekrške iz pristojnosti občinske uprave za družbene prihodke, občinski upravi za družbene prihodke se poverijo naloge odmere in pobiranja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč«. 8. člen Dopolni se 2. odstavek 26. člena, tako da se glasi: »Strokovne službe so: sekretariat skupščine, sekretariat izvršnega sveta ter kadrovska služba«. 9. člen Doda se nov 26.a člen, ki se glasi: »Sekretariat skupščine je strokovna služba skupščine občine, ki opravlja strokovne, organizacijske in administrativno tehnične naloge za skupščino občine, njene zbore, delovna telesa skupščine, delegate in skupine delegatov, ki delegirajo delegate v skupščine drugih družbenopolitičnih skupnosti in za družbene svete skupščine občine. Sekretariat skupščine opravlja svoje delo v okviru delovnih programov ter na podlagi smernic, sklepov in stališč organov za katere opravlja delo. Sekretariat skupščine pripravlja strokovne podlage za program dela skupščine in njenih zborov in spremlja izvrševanje programov dela skupščine ter njenih zborov in pri tem sodeluje s predsednikom skupščine in predsedniki zborov, izvršnim svetom skupščine, občinskimi upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, strokovnimi službami občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, sekretariatom Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije in z drugimi predlagatelji gradiv; skrbi za pripravo sej skupščine, njenih zborov in delovnih teles; opravlja strokovne in druge zadeve za delegate, ki jih občinska skupščina in njeni zbori oziroma skupine delegatov delegirajo v Skupščino mesta Ljubljane in Skupščino SR Slovenije in pri tem zagotavlja pravočasno obravnavo gradiv v zborih občinske skupščine in njenih delovnih teles oziroma v izvršnem svetu in drugih organih občine ter posreduje sprejeta stališča in sklepe; skrbi za zagotavljanje in dajanje strokovnih mnenj in pojasnil v zvezi z delovnimi nalogami skupščine občine in njenih zborov ter opravlja strokovne in druge naloge za delovna telesa skupščine in njenih zborov; evidentira in spremlja delovanje delegatskega sistema v občini s sodelovanjem družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti ,in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter pripravlja skupaj s predsednikom skupščine in predsedniki zborov ustrezna poročila za zbore skupščine; vodi evidenco sklepov sprejetih na sejah skupščine in njenih teles, dokumentacijo o delu skupščine in njenih zborov in delovnih teles ter skrbi za objavo odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih sprejme skupščina in njeni zbori; zbira in vodi evidenco delegatskih vprašanj, skrbi, da prejmejo pristojni organi vprašanja pravočasno, skrbi za objavo oziroma dostavo dogovorov v skladu s poslovnikom skupščine; skrbi za pravočasno in ustrezno obveščanje delegacij, konferenc delegacij, skupin delegatov in članov delovnih teles o vprašanjih, ki jih obravnavajo in o katerih odločajo zbori občinske skupščine na način kot je določen s poslovnikom skupščine občine.« 10. člen Spremeni in dopolni se 27. člen, tako da se glasi: »Sekretariat izvršnega sveta opravlja strokovna, administrativna in druga opravila za izvršni svet in njegova delovna telesa, skrbi za pripravo sej izvršnega sveta, za zbiranje in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo izvršnega sveta, spremlja uresničevanje programov dela in sklepov sej izvršnega sveta, vodi dokumentacijo o delu izvršnega sveta, pomaga upravnim organom pri oblikovanju zahtevnejših pravnih predpisov, ki jih sprejema skupščina, izvršni svet ali upravni organi, nudi strokovno pomoč upravnim organom pri pregledu samoupravnih splošnih aktov OZD, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v zvezi z njihovo skladnostjo z ustavo, zakoni in drugimi predpisi, skrbi, da so predpisi in drugi splošni akti, ki se predlagajo izvršnemu svetu v sprejem oziroma obravnavo skladni z ustavo, zakoni in drugimi predpisi, na zahtevo upravnih organov daje zahtevna pravna tolmačenja in mnenja iz njihovega področja dela, pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov za potrebe delovne skupnosti ter nudi vso potrebno strokovno pomoč samoupravnim organom delovne skupnosti s pravnega področja, zbira in ureja informacije s področja pravnih virov sodne in upravne takse, opravlja tehnična opravila v zvezi z vožnjo in vzdrževanjem službenih avtomobilov.« 11. člen Dopolni se 28. člen, tako da se glasi: »Kadrovska služba opravlja zadeve, ki se nanašajo na spremljanje uresničevanja izvajanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, samoupravne sporazume o štipendiranju in vseh drugih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko, na strokovne naloge za skupščino, izvršni svet in njune organe, na druge strokovne naloge v zvezi z izvajanjem kadrovske politike, na sodelovanje z organizacijami združenega dela in zagotavljanje strokovne pomoči pri vsebinskem in organizacijskem uveljavljanju kadrovske funkcije, na strokovne naloge pri oblikovanju in delovanju kadrovsko--informacijskega sistema — vodenje evidence kadrov in skrb za ažurno spremljanje stanja, na sodelovanje z mestnimi, medobčinskimi in republiškimi organizacijami in organi pri oblikovanju kadrovskih predlogov za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij, na opravljanje strokovnih nalog in vodenje potrebne kadrovske evidence s področja sklepanja delovnih razme- rij, razporejanje delavcev, izobraževanje, pripravništvo, socialne problematike in družbenega standarda, prenehanje delovnega razmerja in ostale zadeve s področja delovnih razmerij delavcev delovne skupnosti občinskih upravnih organov in strokovnih služb ter na nudenje ustrezne strokovne pomoči za delovanje delegacij delovne skupnosti za delegiranje delegatov v skupščino DPS in SIS.-« 12. člen Dopolni se 2. odstavek 29. člena, tako da se glasi: • »Splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v upravnih organih in strokovnih službah sprejme Izvršni svet. Notranjo organizacijo in sistemizacijo upravnih organov in strokovnih služb predpišejo funkcionarji, ki vodijo upravne organe in strokovne službe po predhodnem mnenju delovne skupnosti. Z akti o organizaciji in delu ter o sistemizaciji del in nalog upravnih organov in strokovnih služb mora soglašati izvršni svet skupščine občine.'« 13. člen Spremeni se 35. člen, tako da se glasi: »Strokovne službe vodijo in predstavljajo: 1. sekretariat skupščine — sekretar skupščine, 2. sekretariat izvršnega sveta — sekretar izvršnega sveta, 3. kadrovsko službo — vodja službe.« 14. člen Doda se nov 35.a člen, ki se glasi: »35 .a člen Pooblastila in odgovornosti funkcionarjev iz 35. člena tega odloka pri vodenju strokovnih služb: 1. organiziranje in zagotavljanje zakonitega in učinkovitega opravljanja del strokovne službe, 2. odločanje o pravicah, dolžnostih in odgovornostih delavcev strokovne službe skladno z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti, 3. tekoče obveščanje o delu strokovne službe ter dajanje potrebnih obvestil in strokovnih predlogov za reševanje vprašanj iz delovnega področja upravnih organov, 4. druge pravice in dolžnosti, ki jih imajo funkcionarji, ki vodijo upravne organe v razmerju do delovne skupnosti upravnih organov.« 15. člen Spremeni se 39. člen, tako da se glasi: »Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so delavci, ki vodijo oddelke v občinskih upravnih organih in strokovnih službah, opravljajo tajniška opravila za zbore skupščine obične, opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo in druge oblike upravnega nadzora, izjemoma pa tudi delavci, ki opravljajo pomembnejše strokovne in upravne naloge. Delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi skladno s tem odlokom določa splošni akt o sistemizaciji del in nalog občinskih upravnih organov in strokovnih služb. Vodje oddelkov občinskih upravnih . organov in strokovnih služb imenuje in razrešuje izvršni svet skupščine občine na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ oz. strokovno službo, tajnike zborov skupščine občine imenuje in razrešuje sekretar skupščine občine s soglasjem zbora skupščine občine za katerega tajnik opravlja dela, ostale delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenuje in razrešuje funk- cionar, ki vodi upravni organ oziroma strokovno službo s soglasjem izvršnega sveta skupščine občine.« 16. člen Spremeni se 40. člen tako, da se glasi: »Vodilni delavci in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se imenujejo za 4 leta in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani.« 17. Sen Občinski upravni organi in strokovne službe morajo notranjo organizacijo dela in sistemizacijo dela in nalog uskladiti do 31. 12. 1985. 18. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o organizaciji in delovnem področju sekretariata Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79). 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-18/85 Ljubljana, dne 29. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1011, Na podlagi 45. člena zakona o'Varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na 141. seji dne 29. maja 1985 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen 1. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpremljajo iz območja občine in preko državne meje, se določijo pristojbine: din a) za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton ' 1.150,00 — za vsako nadaljnjo tono 115,00 b) za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslih goved od kom 137,80 — telet od kom 80,00 — prašičev, psov in drobnice od kom 50,00 — žive perutnine za vsakih začetih 50 kom 25,00 — za vsako čebeljo družino 25,00 — za mačke od kom * 25,00 c) za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0,50 — za mesne izdelke razen konzerv od kg 0,50 — za divjačino od kg 0,50 din — za perutninsko meso od kg 0,50 — z* drobovino od kg 0,50 — za ribe, rake, polže — žive od kg 0,50 — za mast od kg 0,50 — za mleko od litra 0,80 — za mlečne izdelke 0,50 — za jajca — cela od kom 0,06 — za jajčne izdelke od kg 0,50 — za neimenovane živalske proizvode, odpadke od kg 9,32 Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena na pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinar-sko-sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje tra-' jalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 1.130 din za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil plačati tudi prevozne stroške. 2. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina: din a) za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in mesa v Klavnici Velike Lašče v pavšalnem mesečnem znesku Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa po zakolu in pregled pošiljk pri nakladanju. b) za veterinarsko-sanitarni nadzor v mlekarni Velike Lašče v pavšalnem mesečnem znesku c) za veterinarsko-sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc; in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca č) za veterinarsko-sanitarne preglede rib v ribogojnicah od vsake začete ure d) za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzovanjem : za vsako začeto uro porabljenega časa e) za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, predelovalnicah, v pakirnicah, hladilnicah in zaklanih prašičev v gostinskih obratih: za vsako začeto uro porabljenega časa 85.000,00 45.200,00 0,017 1.130,00 1.130,00 1.130,00 trošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic (krav, ovc in koz) na tuberkulozo. 4. člen Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremlja v klavnico, ter za živali zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 340 din. 5. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določata in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Letni pavšali se mesečno akon-tirajo v višini ene dvanajstine. 6. člen V pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede niso všteti materialni stroški kot so: stroški prevoza, dnevnice, analize in podobno in se zaračunavajo posebej. 7. člen Za veterinarsko-sanitarni pregled izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled, se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 °/». 8. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na zbirni račun takse za kopitarje in par-klarje pri SDK, št. 50100-840-028-3182 najmanj enkrat mesečno. Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko-sanitarnih pregledov. 9. člen Z dnem, ko prične veljati ta odredba preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 37/84). Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Borut Mišica 1. r. LOGATEC Poleg pristojbin se plačajo tudi prevozni stroški ali ostali materialni stroški, ki nastanejo v zvezi s pregledom. 3. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 220 din, za ovce in koze pa 50 din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno po- 1013. Na podlagi 1., 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79 in 23/82) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82), je Skupščin^ občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. junija 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o občinskih upravnih faks ih na območju občine Logatec 1. člen V odloku o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 24/77 in 36/82) se prvi člen spremeni tako, da se glasi: »Na območju občine Logatec se za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih plačujejo občinske upravne takse Po tarifi, določeni z republiškim zakonom o upravnih taksah.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-14/77 Logatec, dne 6. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. 1013. Na podlagi 13. in 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5'82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. junija 1985 sprejela O D 1, O K o spremembi odloka o zagotavljanju sredstev za neškodljivo odstranjevanje živalskih kadavrov in odpadkov 1. člen S tem odlokom se spremeni odlok o zagotavljanju sredstev za neškodljivo odstranjevanje živalskih kadavrov in odpadkov (Uradni list SRS, št. 4/84). 2. člen V 2. členu odloka se spremenijo vse alinee tako, da se glasijo: »— za govedo in konje din 60 — za žrebeta in teleta 30 — za prašiče 15 — za odstreljeno in prodano parkljasto divjad 30 — za pse 120- 3. člen Drugi odstavek 5. člena odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Organi in organizacije iz 4. člena tega odloka so dolžni zbrana sredstva odvajati na žiro račun številka 50130-601-31322 pri SDK Grosuplje.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-13/83 Logatec, dne 6. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. 1014. Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76 in 57/83), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77, 30/78 in 27/82) in 145. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 2/78, 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. marca 1985 sprejela ODLOK o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih v občini Logatec I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja najkrajši delovni čas v organizacijah združenega dela in zasebnih obratovalnicah (dalje: obratih), ki opravljajo trgovsko, gostinsko in obrtno dejavnost. 2. člen Obrati so predvideni razpored poslovnega časa dolžni priglasiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za splošne gospodarske zadeve (dalje: upravni organ). Upravni organ izdaja soglasja k razporedom poslovnega časa obratov in k spremembam poslovnega časa zaradi dopusta in drugih razlogov. V izjemnih primerih lahko upravni organ dovoli, da se delovni čas obrata podaljša, skrajša oziroma da se obrat začasno zapre. 3. člen Razpored poslovnega časa mora biti pri vhodu v vsak obrat vidno izobešen. Ob začasni spremembi poslovnega časa obrata mora biti vidno izobešeno obvestilo, na katerem je naveden vzrok in čas spremembe ter spremenjeni razpored poslovnega časa. Ob začasnem zaprtju obrata mora biti naveden vzrok in čas zaprtja obrata. II. POSLOVNI ČAS 1. Trgovina , 4. člen Najkrajši poslovni čas za trgovine je naslednji: — z živili osnovne preskrbe: ob delavnikih non-stop od 7. do 19. ure; ob sobotah: od 7. do 14. ure vsaj ena trgovina v mestnem naselju Logatec: ob sobotah: od 14. do 19. ure. — ostale trgovine: ob delovnikih: od 7. do 12. ure in od 17. do 19. ure; ob sobotah od 7. do 12. ure. Trgovine z reprodukcijskim materialom in nekateri obrati v manjših krajih lahko na podlagi dovoljenja upravnega organa svoj poslovni čas prilagode krajevnim potrebam. Najkrajši poslovni čas za bencinske servise je naslednji: ob delovnikih: non-stop od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure. 5. Omm Kadar trajajo prazniki več kot 2 dni, mora biti v večjih krajih tretji dan odprta vsaj po ena trgovina z živili v času od 8. do 11. ure. O poslovnem času ob praznikih so trgovine posebej dolžne obvestiti potrošnike najmanj tri dni prej. Če je 31. decembra delovni dan, lahko trgovine prenehajo obratovati ob 16. uri. 2. Gostinstvo 6. člen Za gostinske obrate je določen najdaljši obratovalni čas od 6. do 23. ure, najkrajši obratovalni čas pa je 8 ur dnevno. Ob dnevih pred državnimi prazniki, na pustno nedeljo in na pustni torek smejo biti gostinski obrati odprti vso noč. Sprejemanje gostov na prenočevanje je časovno neomejeno. 7. člen Gostinski obrati so lahko zaprti največ dva dni v tednu. Upravni organ pri izdaji soglasij k razporedom poslovnega časa gostinskih obratov upošteva razporeditev prostih dni v posameznem kraju ali območju. Kadar prosti dan sovpada s praznikom, se ga lahko prenese na prvi naslednji dan. 3. Obrt ' 8. člen Obrtne delavnice morajo biti odprte najmanj 1 uro ob delavnikih, okvirni poslovni čas pa je med 6. in 20. uro. Dejanski razpored poslovnega časa bodo obratovalnice določale na podlagi poprejšnjega soglasja upravnega organa. Pri izdaji soglasja bo upravni organ upošteval predvsem vrsto in pogoje opravljanja ustrezne obrtne dejavnosti. Izjemoma so lahko obrtne delavnice, ki opravljajo montažna, servisna in njim podobna dela odprte določene dneve v tednu, najmanj pa 1 uro tedensko in na delovni dan. III. KAZENSKE DOLOČBE 9. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacijo združenega dela: 1. če ne 'priglasi razporeda poslovnega časa pristojnemu upravnemu organu, 2. če ne priglasi spremembe razporeda poslovnega časa ali zaprtja obrata, 3. če nima vidno objavljenega razporeda poslovnega časa, 4. če ne upošteva objavljenega razporeda poslovnega časa. Za prekrške iz 1. odstavka tega člena se kaznuje odgovorna oseba organizacije združenega dela z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 din. 10. člen Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje samostojni obrtnik, če stori prekršek iz 1. odstavka 9. člena tega odloka. IV. KONČNI DOLOČBI 11. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrt- nih obratih, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 24/73 in 41/82. 12. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-7/84 Logatec, dne 8. marca 1985. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. SEVNICA 1015. Volilna komisija krajevne skupnosti Zabukovje daje po 11. členu zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zabukovje, ki je bil dne 2. junija 1985 Referendum je razpisala krajevna skupnost Zabukovje s sklepom o razpisu referenduma (Uradni list SRS, št. 16/85) za modernizacijo ceste Zabukovje— Podvrh—Marof. Referendum je bil 2. junija 1985. Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovnih rezultatov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za uvedbo referenduma in sam referendum uveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi vplivale na izid glasovanja. Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 666 volilnih upravičencev glasovalo 583 volilnih upravičencev, da je glasovalo »ZA« 383 volilcev, »PROTI« 194 volilcev, neveljavnih je bilo 6 glasovnic, glasovanja pa se je vzdržalo 60 volilcev, 23 volilcev pa se ni moglo udeležiti glasovanja iz razlogov navedenih v prvem odstavku 21. člena citiranega zakona. Na podlagi navedenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima skupščina krajevne skupnosti Zabukovje v smislu 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka. Zabukovje, dne 3. junija 1985. Volilna komisija krajevne skupnosti Zabukovje Tajnik Predsednik Marija Špan 1. r. Jože Strajnar 1. r. Člani Martin Pajk 1. r. Drago Vrtačnik 1. r. SLOVENSKE KONJICE 1016. Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV (Uradni list SRS, št. 6/85) in 168. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) ha seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. utaja 1985 sprejela ODLOK o priznavalninah udeležencem NOV 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovolj-cem iz vojn 1912—1918, civilnim invalidom vojne ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih Predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene 'pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Slovenske Konjice. 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943, oziroma do 13. io. 1943 in, ki jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5: 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo, ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki s° vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944, in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v narodnosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18 leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v ča^u od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 'h jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15- maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. borci za severno mejo v letih 1918/19, slovenski Vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918. 4 4. člen Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine. 1. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalid-shem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami; 2. udeležencem NOV, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz p0';;ojninskega in invalidskega zavarovanja čas od od- hoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo; 3. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju; 4. žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20-od-stotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev upravičenca po zakonu o civilhih invalidih vojne; 5. udeležencem NOV, ki iz objektivnih razlogov niso uveljavljali statusa udeleženca ali sodelavca NOV. 5. člen Oblike priznavalnin so: 1. stalna, 2. občasna, 3. enkratna. 6. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena odloka, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem zavarovanju ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina). Upravičenci- iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 “/o najnižje pokojnine. Komisija iz 13. člena tega odloka lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopil V NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer se upošteva čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni. 7. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo. Za dohodke iz zaposlitve in pokojnin se upošteva povprečje prejemkov treh mesecev pred vložitvijo zahtevka za priznanje priznavalnine. Za dohodek Iz kmetijstva se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek ne upošteva. 8. člen Stalna priznavalnina za upravičence iz 2. in 3. točke 3. člena tega odloka znaša največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za vse ostale upravičence pa do 80 % zneska najnižje pokojnine. Medletna valorizacija priznavalnin se izvrši enkrat letno. Izjemoma je lahko stalna priznavalnina tudi višja. O višini stalne priznavalnine odloča komisija ob upoštevanju premoženjskih razmer upravičenca in nje^ govih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstvenega stanja upravičenca in njegovih družinskih članov, časa udeležbe in osebnega prispevka v NOV, socialnih, stanovanjskih in drugih razmer, pri samohranilcih pa tudi starost. 9. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 6. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca NOV in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nezmožni in če izpolnjujejo druge pogoje tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi enkratna ali občasna priznavalnina. 10. člen Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja Iz 4. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 6. člena in če pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje. 11. člen Ce se spremenijo pogoji na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine. Prejemki, ki vplivajo na odločitev o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Spremembe, ki vplivajo na višino priznavalnine, so dolžni uživalci med letom sporočiti pristojnemu upravnemu organu občine Slovenske Konjice, upoštevajo pa se od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastale. Izjemoma lahko zadrži upravičenec priznavalnino v enakem ali zmanjšanem obsegu tudi naprej, če so nastopile spremembe družbenega dogovora ali spremembe socialno-ekonomskih razmer upravičenca, pa bi bilo treba zaradi tega priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, večje znižanje ali ukinitev pa bi imelo negativne posledice pri uživanju oziroma v okolju, v katerem živi. 12. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih dodeli udeležencem narodnosvobodilne vojne in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nezgod ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine. Dodeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu na odvisno od pogojev iz 6. člena tega odloka. 13. člen O pravicah po določilih tega odloka odloča komisija za zadeve borcev in Invalidov NOV pri Skupščini občine Slovenske Konjice na predlog občinskega odbora ZZB NOV, krajevnih organizacij ZB NOV, DPO, KS, IS in poaaneeenikov z večino glasov. Komisija odteče ted* ne lastne pobude. Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Slovenske Konjice. O pravici do priznavalnine žrtvam tidtisUftnesa naselja z najmanj 28*/» invalidnostjo, Id ne Izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne, odloča komisija za zadeve borcev in invalidov NOV pri Skupščini občine Slovenske Konjice potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20-odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne. 14. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo pravico do zdravstvenega varstva po tem odloku v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varsta na drugi podlagi. 15. člen Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV ima pravico odločanja pri dodelitvi stanovanj, ki so bila kupljena namensko za udeležence NOV iz proračunskih sredstev občine Slovenske Konjice, razpolagalno pravico nad temi stanovanji pa ima občinski odbor ZZB NOV. ’ 16. člen Upravičencem do stalne priznavalnine iz 3. in 4. člena tega odloka, ki so oskrbovanci v domovih počitka in prejemajo sredstva za osebno rabo od skupnosti socialnega skrbstva, se lahko dodeli pomoč tako. da jim je za osebne rabo skupno zagotovljeno 20 % zneska najnižje pokojnine. 17. člen Krajevnim organizacijam ZZB NOV se namensko dodeli denarna pomoč za organizacijo tovariške — soseske pomoči bolnim in ostarelim borcem. 18. člen Zoper upravno odločbo, na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev in invalidov NOV, ki jo izda upravni organ skupščine, pristojen za zadeve borcev NOV občine Slovenske Konjice, je možna pritožba na Republiški komite za borce in vojaške invalide v SR Sloveniji. 19. člen Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku se zagotavljajo v proračunu občine Slovenske Konjice v okviru dovoljene porabe. 20. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljali odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn (Uradni list SRS, št. 22/77, 22/79 in 16/80). 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. St 59-18/86-1 Slovenske Konjice, dne 30. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. 1017. Skupščina občina Slovenske Konjice je po 93. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 sprejela ODLOK o ugotovitvi vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš. Počitniških hiš in poslovnih prostorov v občini Slovenske Konjice, ki so v lasti občanov 1. člen S tem odlokom se določajo merila za ugotovitev novih vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš, počitniških hiš in poslovnih prostorov v lasti občanov, ki jih uporabljajo njihovi lastniki ter način, kako se ugotavlja njihova nova vrednost. 2. člen Nova vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš, počitniških hiš in poslovnih prostorov se ugotovi po stanju na dan ocenitve in se dopolnjuje. 3. člen Pi i določanju vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš, počitniških hiš in poslovnih prostorov se upošteva: — kakovost konstrukcije glede na čas izgradnje objekta. — vrsta in kakovost stavbnega pohištva (okna, vrata), — vrsta in kakovost obdelave talnih in stenskih Površin, — vrsta in kakovost opremljenosti stanovanja z instalacijskimi napravami. — vrsta in možnost rabe skupnih prostorov stavbe, — kakovost toplotne in zvočne zaščite, — negativni vplivi na rabo stanovanja (kletno, Podstrešno, senca, vlaga, hrup, onesnaženi zrak in okolica ter druge motnje). 4. člen Vrednost stanovanja se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. člena tega odloka. Točkovanje se opravi v skladu s pravilnikom o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni Ust SRS, št. 25/81) pc tabeli za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni del tega odloka in je enotna za celo republiko. 5. člen Vrednost stanovanja se ugotovi z ovrednotenjem elementov iz 3. člena na podlagi točkovanja in uporabne tlorisne površine Za uporabno tlorisno površino po Prejšnjem odstavku se šteje čista tlorisna površina sob, kuhinje, sanitarij in predprostorov v stanovanju. Površine balkonov in loggii pa se računajo s — balkonov s 25 '/o — loggia s 3 strani 75 %>. 6 člen Občinski oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve kot pristojen upravni organ za stanovanjske zadeve vsako leto izenači vrednost točke z vrednostjo točke, ki velja za izračun vrednosti stanovanj v družbeni lastnini in jo izračuna samoupravna stanovanjska skupnost občine Slovenske Konjice, tako, da povprečno ceno kvadratnega metra novozgrajenih stanovanj v občini v prejšnjem letu deli s povprečnim številom točk novozgrajenih stanovanj. Za povprečno ceno kvadratnega metra stanovanj se šteje cena stanovanj v družbeni lastnini, zgrajenih v občini v okviru družbeno usmerjene gradnje. 7. člen Vrednost stanovanja in stanovanjske hiše, počitniške hiše in poslovnega prostora se ugotovi tako, da se seštejejo ugotovljene vrednosti vseh stanovanj, prostorov v stanovanjski hiši, počitniški hiši ter poslovnem prostoru. 8. člen Pri ugotavljanju vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš, počitniških hiš in poslovnih prostorov v lasti občanov se upošteva dejansko stanje na dan točkovanja. 9. člen Vrednost stanovanj, stanovanjskih hiš, počitniških hiš in poslovnih prostorov se ugotavlja s pomočjo ankete, ki jo izpolnijo lastniki stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov in s popisovalci, ki jih določi občinski upravni organ pristojen za stanovanjske zadeve. 10. člen Lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše, počitniške hiše, oz poslovnega prostora, mora omogočiti popisovalcem ogled prostorov za pridobitev oz. preverjanje ustreznih podatkov za točkovanje. Lastnik stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše in poslovnih prostorov', lahko da pripombe, ki jih mora popisovalec vključiti v zapisnik. Pripombe, ki niso v zvezi z ugotavljanjem vrednosti stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše in poslovnih prostorov se ne zapisujejo v zapisnik. 11. člen Lastnik stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše in poslovnega prostora, mora spremembe v stanovanju ali stanovanjski hiši javiti v 30 (tridesetih) dneh od nastanka spremembe pristojnemu občinskemu upravnemu organu za stanovanjske zadeve. 12. člen Sredstva za popis stanovanj in stanovanjskih hiš, po tem odloku se zagotavljajo v občinskem proračunu. 13. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj s priročnikom za ugotavljanje vrednosti (Uradni list SRS, št. 8-118/73 in 9-377/76). 14. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-10/84-1 Slov. Konjice, dne 30. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. 1018. Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, tš. 23/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe 1. člen V odloku o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Uradni list SRS, št. 29/79) se 9. člen spremeni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: »Stroški za organizacijo in delovanje veterinarsko-higienske službe in drugi stroški, ki nastajajo z odstranjevanjem živalskih trupel pri zasebnih rejcih, organizacijah združenega dela in na javnih površinah se plačujejo iz: — občinskega proračuna in — zbranih sredstev, ki jih plačujejo kot stroške posestniki živali in organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z živinorejsko proizvodnjo. Stroške odvoza živalskih odpadkov in konfiskatov, ki nastanejo pri obdelavi, predelavi in prometu živalskih proizvodov in surovin nosi lastnik obrata. Višino in način plačevanja stroškov iz prejšnjega odstavka določi vsako leto Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice. Sredstva se zbirajo na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Slovenske Konjice.« 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-46/78-2 Slov. Konjice, dne 30. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. 1019. Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 169. člena statuta občine Slovenske Konjice na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 sprejela ODLOK o sprejetju dopolnitve zazidalnega načrta nad Milenkovo cesto v Slovenskih Konjicah 1. člen Sprejme se dopolnitev zazidalnega načrta nad Milenkovo cesto v Slovenskih Konjicah, ki jo je iz- delal Zavod za urbanizem Titovo Velenje pod številko P-227/A v februarju 1984. 2. člen Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta nad Milenkovo cesto je bil razgrnjen na javni vpogled s sklepom Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 16/84). ' 3. člen Dopolnitev zazidalnega načrta obsega tehnično poročilo, situacijo obstoječega stanja, arhitektonsko zazidalno situacijo in grafične priloge. 4. člen Zazidalni načrt nad Milenkovo cesto je stalno na vpogled organizacijam in občanom pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem. 5 člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odioka opravlja občinski urbanistični inšpektor. 6. člen Ta odlok prične veljati osmi dan '■ ibjavi v Uradnem listu SRS. St. 351-5/79-1 Slovenske Konjice, dne 30. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 1029. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS. št. 19/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. maja 1985 sprejela ODLOK o komunalnih dejavnostih SKUPNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom je določeno: — uporaba in plačilo posameznih komunalnih storitev in proizvodov na območju občine Šentjur pri Celju, — pogoji in način opravljanja komunalnih dejavnosti v krajevnih skupnostih, — pogoji in način rabe komunalnih objektov in naprav skupne rabe (v nadaljnjem besedilu: komunalni red). 2. člen Za komunalne dejavnosti se poleg dejavnosti, naštetih v 3. členu zakona o komunalnih dejavnostih. Štejejo v občini Šentjur pri Celju tudi: — urejanje odlagališč za odpadke, — urejanje avtobusnih postajališč, — vzdrževanje semaforjev, — urejanje ulic in trgov v naselju Šentjur. Komunalni objekti in naprave, s katerimi se nudijo uporabnikom komunalne storitve iz prejšnjega odstavka tega člena, se štejejo kot komunalni objekti in naprave skupne rabe. UPORABA IN PLAČEVANJE KOMUNALNIH STORITEV IN PROIZVODOV 3. člen Na celotnem območju občine Šentjur pri Celju je v primerih, ki jih določa ta odlok za vse stanovanjske. Proizvodne in poslovne objekte obvezna: — priključitev na javni vodovod priključitev na kanalizacijo - odstranjevanje smeti in odpadkov. 4. člen Na območjih, za katera je zgrajen javni vodovod z ustrezno zmogljivostjo, je obvezna priključitev na ta vodovod za vse objekte iz prejšnjega člena, ki: — se na novo gradijo — nimajo lastnega vodovoda — imajo lasten vodovod, a ni možno zagotoviti zdravstveno neoporečno vodo. Obveznosti priključitve na javni vodovod po tem členu ugotovi na predlog upravljalca vodovoda ali sanitarnega inšpektorja upravni organ, pristojen za komunalne zadeve (v nadaljnjem besedilu: upravni organ) z odločbo. Objekti iz prejšnjega člena, ki stoje na območju, kjer je zgrajen javni vodovod, se morajo priključiti na ta vodovod ne glede na oddaljenost od primarnega voda. Za javni vodovod po tem odloku se šteje vodovod, ki je v upravljanju komunalne Organizacije ali v upravljanju krajevne skupnosti. 5 6 5. člen Objekti iz 3. člena morajo biti priključeni ne glede na oddaljenost na javno kanalizacijo, kadar je taka priključitev možna glede na konfiguracijo terena. Kot javna kanalizacija po tem odloku se šteje vsaka kanalizacija za odvajanje odpadnih voda, na katero je priključena, oziroma je možno priključiti več kot dva objekta. 6. člen V strnjenih naseljih občine Šentjur pri Celju je obvezen odvoz smeti in odpadkov. Meje območij, kjer je obvezen odvoz smeti in odpadkov, določi IS SO z odredbo, s katero tudi natančneje določi vrste odpadkov in zavezance, za katere velja ta odlok. T. Člen Na območjih, kjer ni obvezen odvoz smeti in odpadkov, je potrebno le-te odstraniti tako, da ne pride do onesnaženja okolja. Smeti in odpadke, ki se nahajajo izven za to urejenih mest, mora na zahtevo inšpekcije odstraniti tisti, ki jih je tja odvrgel; kolikor ni mogoče ugotoviti storilca, jih mora odstraniti lastnik zemljišča. 8. člen Za priključitev na javni vodovod in javno kanalizacijo mora lastnik oziroma uporabnik objekta, ki se priključuje, plačati prispevek v višini, ki ga določi samoupravna komunalna interesna skupnost (v nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost) in mora vsebovati ločeno ceno prispevka za razširjeno reprodukcijo oziroma prejšnja vlaganja in ceno izvedbe priključka. Izvedba priključka na javni vodovod in javno kanalizacijo se ne plača, če lastnik oziroma uporabnik objekta, ki se priključuje, v soglasju z uprav-Ijalcem vodovoda in kanalizacije, izvede priključitev v lastni režiji. Prispevek iz prvega odstavka tega člena mora plačati tudi lastnik oziroma uporabnik objekta, ki se je po tem odloku dolžan priključiti na javni vodovod in javno kanalizacijo, pa tega ne stori. Lastniki oziroma uporabniki objektov iz 4., 5. in 6. člena tega odloka morajo tudi plačati porabljeno vodo, kanalščino in odvoz smeti in odpadkov po cenah, ki se oblikujejo v skladu z določbami zakona o komunalnih dejavnostih oziroma s posebnimi predpisi. POGOJI IN NAČIN OPRAVLJANJA KOMUNALNIH DEJAVNOSTI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 9. člen Delovni ljudje in občani lahko zadovoljujejo svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti neposredno v krajevni skupnosti v skladu in pod pogoji, ki jih določata zakon o komunalnih dejavnostih in ta odlok. V primeru iz prejšnjega člena krajevne skupnosti skrbijo, da kakovost komunalnih storitev ne zaostaja za kakovostjo storitev, ki jih opravljajo komunalne organizacije v občini. 10. člen Komunalni objekti in naprave individualne rabe ter naprave in oprema komunalnih objektov skupne rabe so osnovno sredstvo krajevne skupnosti, ki upravlja s temi objekti in napravami. Krajevne skupnosti obračunavajo amortizacijo komunalnih objektov in naprav v . skladu s plani krajevne skupnosti in v skladu s predpisi o amortizaciji. Javne površine (nasadi, zelenice in pokopališča) krajevne skupnosti evidentirajo, ocenijo in knjižno izkazujejo" višino stroškov, ki so potrebni za njihovo vzdrževanje v določenem časovnem razdobju v skladu z navodilom republiškega upravnega organa, pristojnega za komunalno gospodarstvo. 11. člen Krajevna skupnost lahko prenese komunalni objekt ali napravo, ki jo je Sama Zgradila na kpmunalno organizacijo, ki je tak objekt ali napravo dolžna pre- vzeti, če je le-ta zgrajen v skladu s predpisi. Obenem z objektom mora krajevna skupnost prenesti na komunalno organizacijo tudi ustrezna sredstva amortizacije. Komunalna organizacija mora prevzeti od krajevne skupnosti tudi komunalni objekt ali napravo, Id ni zgrajen v skladu s predpisi ali pe za ta objekt niso zbrana ustrezna sredstva amortizacije. V tem primeru krajevna skupnost ali komunalna skupnost, v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, zagotovi potrebna sredstva za sanacijo prevzetega komunalnega objekta oziroma zagotovi manjkajoča sredstva amortizacije. O prenosu komunalnega objekta ali naprave sklenejo krajevna skupnost, komunalna organizacija in komunalna skupnost poseben sporazum, v katerem opredelijo pogoje o prevzemu tega objekta ali naprave. Določilo drugega odstavka tega člena ne velja za komunalne objekte in naprave, ki so bile zgrajene po uveljavitvi tega odloka. 12. člen Pri zadovoljevanju svojih potreb na področju komunalnih dejavnosti, neposredno v krajevni skupnosti, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, v skladu s statutom KS odločajo o: — združevanju in uporabi sredstev za zgraditev Jtomunalnih objektov in naprav — pogojih in načinu opravljanja komunalnih storitev — cenah posameznih storitev oziroma proizvodov — delu za opravljanje posameznih skupnih nalog. Pri urejanju zadev iz prejšnjega odstavka se morajo krajevne skupnosti ravnati v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in pravilnikih komunalne skupnosti, kolikor sami določenih zadev ne uredijo drugače. 13. člen Cene posameznih komunalnih storitev oziroma proizvodov morajo biti oblikovane v skladu z merili in na način, kot je določeno z zakonom o komunalnih dejavnostih oziroma kot to določajo posebni predpisi. 14. člen KS sprejmejo za javne vodovode, ki so v njihovem upravljanju, merila in kriterije za prednostno zadovoljevanje, kadar zaradi pomanjkanja pitne vode ni mogoče zadovoljiti vseh potreb po pitni vodi. Kriterijem in merilom iz prejšnjega odstavka daje soglasje IS SO Šentjur. . 15. člen Vzdrževanje, rekonstrukcijo in graditev komunalnih objektov in naprav financirajo KS s sredstvi: — samoprispevka — povračila za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe — sofinanciranje S4S — ceno posameznih komunalnih proizvodov in storitev — drugimi viri. KOMUNALNI RED 16. člen Krajevne skupnosti gospodarijo in vzdržujejo tiste komunalne objekte skupne rabe, ki jih imajo evidentirane v skladu z 9. členom tega odloka. S komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, ki niso osnovno sredstvo krajevne skupnosti, gospodari in jih vzdržuje komunalna organizacija. 17. člen Upravljalec komunalnega objekta skupne rabe je dolžan upravljati in vzdrževati objekt tako, da daje videz čistosti in urejenosti ter da je v takem stanju, da omogoča uporabnikom nemoteno rabo in da ne vpliva kvarno na okolico (zaraščenost nasadov in zelenic, neurejeno odvodnjavanje ipd.). 18. člen Uporabniki komunalnih objektov skupne rabe so dolžni uporabljati te objekte v skladu z namenom, za katerega so zgrajeni. Komunalne objekte skupne rabe uporabniki ne smejo poškodovati ali s svojo uporabo onemogočati ali ovirati drugih uporabnikov pri njihovi rabi. 19. člen Zelenice in nasadi, ki se štejejo kot funkcionalno zemljišče objektov delovnih in drugih organizacij ter družbenih stanovanjskih objektov se ne štejejo po tem odloku kot javne površine in so jih dolžne vzdrževati delovne in druge organizacije, ki imajo pravico uporabe na tem objektu oziroma stanovalci družbenih stanovanjskih objektov najmanj v enakem obsegu, kot je to določeno za javne nasade in zelenice. Ce zelenice in nasadi iz prejšnjega odstavka tega člena niso očiščene in urejene le-te uredi komunalna organizacija na stroške lastnika oziroma upravljalca objekta oziroma na stroške skupnosti stanovalcev, če pa te ni, na stroške samoupravne stanovanjske skupnosti, ki te stroške izterja od stanovalcev. 20. člen Uporabniki zelenic in nasadov ne smejo poškodovati ali uničevati cvetja, grmovnic, drevja in travnih površin, odmetavati smeti in odpadke po teh površinah in se morajo ravnati po navodilih oziroma opozorilnih napisih upravljalca zelenic in nasadov. 21. člen Uporabniki objektov in naprav javne razsvetljave in semaforjev s svojim ravnanjem ne smejo povzročati poškodb na teh objektih in napravah ter jih lahko uporabljajo samo za namen, za katerega so bili zgrajeni. Za koriščenje v druge namene (izobešanje transparentov ipd.) pa si mora uporabnik pridobiti soglasje upravnega organa pristojnega za komunalne zadeve. 22. člen Hidranti se lahko uporabljajo samo v primeru Požara, v drugih primerih pa samo v soglasju z uprav-‘ialeem vodovoda. Uporabniki komunalnih objektov skupne rabe ne smejo zasesti prostora, kjer je nameščen hidrant ali hidrant poškodovati. 23. člen Lastniki oziroma uporabniki, katerih objekti ali funkcionalni deli zemljišča mejijo na pločnik ali peš Pot so dolžni Zagotavljati varno in nemoteno rabo pločnikov oziroma peš poti s tem, da: — v zimskem času očistijo sneg s teh površin ozi-l'°tna jih v primeru poledice pravočasno posipavajo — preprečijo vsipavanje snega s streh — odstranjujejo ledene sveče z objektov — vzdržujejo fasade in strehe ter žlebove v takem stanju, da ni možno odpadanje materiala na te Površine, — skrbijo, da ne pride do odvajanja vode, gnojnice ali drugih tekočin na pločnik ali peš pot — ne odmetavajo snega iz drugih površin na pločnik ali peš pot. 24. člen Pri rabi ulic in trgov v naselju Šentjur so upo-fabniki dolžni le-te uporabljati tako, kot je to določeno za ceste s predpisi o cestah in so prepovedana vsa dejanja, ki so kot prepoved navedena v 57. členu Pravilnika o vzdrževanju in varstvu cest (Uradni list SRS, št. 17/82). 25. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja občinski inšpektorat. Pri opravljanju nadzorstva lahko delavci obč n-skega inšpektorata izrekajo tudi mandatne kazni v Primerih, ki so določeni s tem odlokom. KAZENSKE DOLOČBE 20. člen Z denarno kaznijo 10.000 do 00.000 din se kaznuje za prekršek pravno osebo, ki: — ne priključi objekta, na katerem ima pravico Uporabe na javno kanalizacijo (5. člen), — se ne ravna po kriterijih in merilih po prednostnem zadovoljevanju po pitni vodi v primeru po-uianjkanja pitne vode (14. člen). Z denarno kaznijo 5.000 din do 15.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. 27 člen Z denarno kaznijo 3.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: 1. ne odvrže smeti ali odpadke na mesto, ki ni za to določeno (7. člen) 2. ne odstrani smeti ali odpadkov v roku, ki ga določi inšpektor (7. člen) 3. če stori prekršek, ki se po odredbi IS šteje kot kršitev (6. člen) 4. ne uporablja komunalne objekte skupne rabe v skladu z namenom, za katerega so zgrajeni (18. člen) 5. poškoduje, onemogoča ali ovira uporabnike pri rabi komunalnih objektov skupne rabe (19. člen) 6. ne vzdržuje zelenic in nasadov na funkcionalnih zemljiščih objektov, na katerih imajo' pravico uporabe (19. člen) 7. trajno ali začasno zasedejo prostor tako, da onemogočijo ali ovirajo dostop do hidranta (22. člen) 8. poškodujejo hidrant, razen primerov gašenja požara (22. člen) 9. ne preprečijo vsipavanja snega s strehe (23. člen) 10. ne vzdržujejo fasade, strehe ali žlebov v takem stanjii, da ni možno odpadanje materiala na pločnike ali peš poti (23. člen) 11. ne preprečijo odvajanje vode, gnojnice ali drugih tekočin na pločnik ali peš pot (23. člen), 12. ne očistijo snega s pločnikov ih peš poti oziroma jih ne posujejo pravočasno v primeru poledice (23. člen) 13. ne odstranijo ledenih sveč z objektov (23. člen) 14. store dejanje, ki je s pravilnikom o vzdrževanju in varstvu cest prepovedano (24. člen) 15. stori dejanje, ki se po odredbi izvršnega sveta (6. člen) ali po pravilniku komunalne skupnosti oziroma krajevne skupnosti iz 30. člena tega odloka šteje kot prekršek. 28. člen Z denarno kaznijo 500 do 5.000 din se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z 20. členom tako, da: — poškoduje ali uniči cvetje, grmovnice, drevje ali travnate površine v javnih parkih in nasadih — odmetava smeti po teh površinah — ne upošteva navodil oziroma opozorilnih napisov upravljalen zelenic in nasadov. 29. člen Za prekrške, navedene v 2., 3., 4., 5., 7., 12., 13. in 14. točki 26. člena in prekrške navedene v 26. členu se lahko izreče tudi mandatna kazen v znesku 500 din. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen IS SO Šentjur pri Celju mora v roku enega meseca po uveljavitvi tega odloka izdati odredbo iz 6. člena. Zavezanci iz 6. člena so dolžni v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka skleniti pogodbo za odvoz smeti in odpadkov s komunalno organizacijo, ki opravlja to dejavnost na območju občine Šentjur pri Celju, kolikor nimajo že sklenjene take pogodbe po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega odloka. Kolikor zavezanci za obvezen odvoz smeti in odpadkov ne sklenejo pogodbe v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, odloči o tem z odločbo upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. 31. člen Komunalna skupnost mora v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka s pravilnikom določiti: — pogoje za priključitev na vodovodno in kanalizacijsko omrežje — pogoje in način opravljanja posameznih komunalnih storitev, kakor tudi pravice in obveznosti komunalne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev — kriterije in merila za prednostno zadovoljevanje potreb po pitni vodi v primeru pomanjkanja le-te. 32. člen Komunalna organizacija in KS so dolžne v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka izvršiti inventarizacijo vseh komunalnih objektov in naprav, ki jih imajo v upravljanju v skladu z 9. členom zakona o komunalnih dejavnostih. 33. člen Komunalna organizacija mora v 6 mesecih od uveljavitve tega odloka uskladiti svoje samoupravne akte z določbami tega odloka. 34. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: — odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 22/77), — odlok o upravljanju, obvezni uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 5/78), — odlok o obveznem odstranjevanju smeti in drugih odpadkov na območju občine Šentjur (Uradni list SRS, št. 1/80). 35. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-18/85-1 Šentjur pri Celju, dne 28. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. 1621. Na podlagi 8. člena zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16/74), 115. člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 30/83) ter 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1985 sprejela ODLOK o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih in o vizirnih linijah nad točkami temeljnih geodetskih mrež posebnega pomena v občini Šentjur pri Celju 1. člen ' Da bi bilo zagotovljeno nemoteno opravljanje geodetskih del, se s tem odlokom razglaša splošna prepoved gradnje ob izmeritvenih znamenjih trigo-nometrijske točke 1. reda št. 374 Javornik ter - v vizirnih linijah med točkami: s trigonometrijske točke 1. reda št. 374 na: št. 224 Orl jek, št. 373 Mrzlica, št. 215 Žigertov vrh, št. 214 Donačka gora, št. 514 Sljeme. Splošna prepoved graditje velja za nadzemne in podzemne objekte v razdalji 5 m okrog izmeritvenega znamenja in za nadzemne objekte 5 m od vizirne linije. 2. člen Območje prepovedi gradnje vseh nadzemnih in podzemnih objektov velja na delih naslednjih zemljiško katastrskih parcel v k. o. Golobinjek, parcela št. 383/33 k. o. Šentvid pri Planini, parcela št. 657/156. 3. člen Meja območja splošne prepovedi gradnje je vrisana in prikazana na skupnih kopijah temeljnih topografskih načrtov in preglednih katastrskih načrtov v merilu 1 :50000, ki so na vpogled pri Geodetski upravi občine Šentjur pri Celju. 4. člen Investitorji posameznih nadzemnih in podzemnih objektov pri točkah navedenih v 1. členu tega odloka morajo priložiti k lokacijski dokumentaciji tudi soglasje Republiške geodetske uprave Ljubljana. Zahtevek za izdajo soglasja vloži pri Geodetski upravi občine Šentjur pri Celju. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 45-2/85-1 Šentjur pri Celju, dne 28. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. 1022. Na podlagi 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovemje ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS. št. 24/79) in 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. maja 1985 ter na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. maja 1935 sprejela ODLOK 0r8anizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Šentjur pri Celju I. SPLOŠNE DOLOČBE ocenjujejo stanje na tem področju 'ter v zvezi s tem dajejo pobude, predlagajo ustrezne ukrepe in zagotavljajo izvajanje zakonov in drugih predpisov s tega področja, za izvrševanje katerih so odgovorni. 6. člen 1. člen Upravni organi, upravna organizacija in strokov-® službe občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem be-, 1 U: upravni organi) opravljajo na področjih, za ‘ era so ustanovljene upravne, strokovne in druge °ge iz pristojnosti občine v skladu z zakonom, sta-orh občine Šentjur pri Celju ter drugimi predpisi, Ujetimi na njihovi podlagi. 2. člen Upravni organi so odgovorni v okviru svojih pra-c in dolžnosti za stanje na področjih, za katera so stanovljeni, zlasti pa: za izvajanje sprejete politike, izvrševanja za- °v in drugih predpisov, , , " za sprotno spremljanje stanja in obveščanja cinske skupščine ter izvršnega sveta o stanju in °Javih na določenih področjih, , ~~ za ustrezno in pravočasno posredovanje pred- Bcv in ukrepov za reševanje vprašanj na svojih pod- ročjih, u, ~~ za ustavnost in zakonitost svojih aktov in tu i^P°V *er danih predlogov na teh področjih kot rih'-23 uoink°vitost ukrepov, ki jih izvajajo ali kate-•zvajanje predlagajo. 3. člen .Upravni organi so dolžni zagotovili strokovno po-Sl c delegatom in delegacijam občinske in republiške 'uPšfine in delegacijam za skupščine SIS, krajevnim Piostim in drugim samoupravnim skupnostim in 0rganizacijam. Upravni organi lahko opravljajo tudi vsa ali del s(. ;(ovbih opravil za samoupravne interesne skupno-kar*11 ZU u^*3enpP°*Uične organizacije v občini, za s skienejo po poprejšnjem soglasju z Izvršnim _5 6 om Skupščine občine Šentjur pri Celju poseben ^Porazum. 4. člen Upravni organi opravljajo zadeve na področju p3. Sl*e obrambe, ki so v njihovi pristojnosti, zlasti n izdelujejo in ažurirajo obrambni in varnostni rt za dejavnosti svojega področja, eh ~~ sodelujejo s krajevnimi skupnostmi, organiza-2aanii združenega dela in drugimi organi in organi-kov^301' Pr* obrambnih in varnostnih pripravah (stro-na pomoč, dajanje podatkov itd.), cii skrbijo za kadrovsko zasedbo vojno-organiza-6 strukture upravnih organov, t0v.~~ dajejo predloge in pobude za materialno zago-1 ev obrambnih priprav, skrbijo, da se vojne potrebe čimbolj vključujejo mirnodobno izgradnjo. 5. člen . benJJpravni organi skrbijo za uveljavljanje druž-samozaščite na svojem področju, spremljajo in Upravni organi opravljajo strokovne in admini-strativno-tehnične naloge za družbene svete. Naloge, ki jih mora upravni organ opravljati za posamezni družbeni svet, so določene z odlokom o družbenih svetih občine Šentjur. 7. člen Upravni organi morajo ustrezno modernizirati opravila v zvezi z izvrševanjem svojih nalog, skrbeti za napredek in nacionalizacijo njihove notranje organizacije ter za strokovno in drugo izobraževanje ter izpopolnjevanje in družbenopolitično izobraževanje njihovih delavcev. II. ORGANIZACIJSKE OBLIKE 8. člen Občinski uprhvni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi (v nadaljnjem besedilu: individualni upravni organi) in kot kolegijski upravni organi. 9. člen Individualni upravni organi so: — oddelek za občo upravo — oddelek za notranje zadeve — oddelek za ljudsko obrambo — uprava za družbene prihodke — občinski inšpektorat — geodetska uprava — zavod za urejanje naselij — strokovne službe SO, IS in UO 10. Člen Kolegijski upravni organ je: — Komite za družbeno planiranje in razvoj 11. člen Izvršni svet predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupino istovrstnih del in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih. III. DELOVNA PODROČJA 12. člen Oddelek za občo upravo: — odloča o upravnih stvareh s področja lokacijskih in gradbenih zadev ter uporabnih dovoljenj, — odmerja odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, — opravlja upravne in strokovne zadeve na področju prostorskega planiranja, — opravlja premoženjsko-pravne zadeve, — opravlja strokovno tehnična opravila za sklad stavbnih zemljišč, — odloča o upravnih stvareh s področja komunalnega, stanovanjskega in cestnega gospodarstva ter prometa, — odloča o upravnih stvareh s področja kmetijstva, gozdarstva ter živinoreje, — opravlja zadeve v zvezi z varstvom borcev NOV ter vojaških in civilnih invalidov vojne, — opravlja zadeve v zvezi z urejanjem, vzdrževanjem in varstvom grobov in grobišč borcev NOV, — skrbi za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in uredbe o pisarniškem poslovanju in daje pojasnila in strokovno pomoč v zadevah, ki se tičejo upravnega postopka, — vodi OMT službo, — opravlja upravne zadeve s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva ter raziskovalne dejavnosti, — opravlja vsa opravila v zvezi s sprejemanjem strank, poslovanja s spisi in vodi evidenco o vseh obravnavanih zadevah pri UO, — opravlja upravne zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih upravnih organov. 13. člen Oddelek za notranje zadeve: — opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja posesti in nošenja orožja, eksplozivnih snovi, prebivanja tujcev, združevanja občanov, javnih shodov in prireditev, prijave in odjave prebivališča, potnih Listin za prehode čez državno mejo, državljanstva, osebnih imen, osebnih izkaznic, matičnih knjig, zadev s področja varnosti cestnega prometa, ter drugih upravnih zadev, ki so dane v pristojnost občinskim upravnim organom za notranje zadeve, — v sistemu družbene samozaščite opravlja v skladu z zakonskimi pooblastili določene naloge, daje pobude, predloge in drugo strokovno pomoč pri organizaciji in izvajanju družbene samozaščite, — opravlja administrativno-tehnična opravila za svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 14. člen Oddelek za ljudsko obrambo: — v sodelovanju z drugimi občinskimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom civilne zaščite pripravlja gradivo za občinski obrambni načrt in pripravlja osnutke dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja po~ družbljanja ljudske obrambe, — nudi strokovno pomoč drugim upravnim organom v občini, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim Interesnim skupnostim v občini pri izdelavi in vodenju njihovih obrambnih načrtov ter načrtov civilne zaščite, — skrbi ra mebOtiscijske zedeve ha za prenos ukazov oziroma odredb a izvajanju ukrepov za pripravljenost ter mobilizacijo in za prenos Ukazov za izvajanje ukrepov in aktivnosti po varnostnih načrtih, — v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami pripravlja in izvaja nabor nabornikov ob- veznikov, napotitve v JLA, ter kadrovanje v vojaške šole in za vojaške poklice; — organizira pouk in obrambno vzgojo izven-šolske mladine ter delovnih ljudi in občanov za P°' trebe splošnega ljudskega odpora, — skrbi za kadrovsko popolnjevanje enot oboroženih sil in drugih struktur splošnega ljudskega odpora z vojaškimi obvezniki, — opravlja zadeve iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na pripravo vojnih vez, kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov civilnega sektorja ter skrbi za strokovno-tehnično vzgojo kadra na tem področju, — pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo „načrtn° in gospodarno opremljanje in strokovno usposablja' nje ter usmerja in skrbi za organiziranje, opremljanje in delovanje- drugih štabov in enot civilne za-ščite, — pripravlja organizacijo in delovanje službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, — izvaja nadzor nad uresničevanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe, — opravlja strokovno-tehnična opravila za svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter za občinski štab civilne zaščite, — izvršuje sklepe sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter občinskega štab-'1 civilne zaščite, — vrši nadzor nad projektiranjem, graditvijo, uporabo in vzdrževanjem zaklonišč ter drugih objektov pomembnih za ljudsko obrambo skupaj z upravnimi organi določenimi s splošnimi predpisi. 15. člen Uprava za družbene prihodke: — opravlja strokovne in upravne zadeve iz pristojnosti občine na področju davkov, taks in drugih družbenih obveznosti, — opravlja odmero, evidenco in izterjavo prispevkov iz osebnega dohodka in dohodka za samoupravne interesne in druge skupnosti na podlagi zakona ali po medsebojnih dogovorih za pogodbene in ostale prispevne zavezance, — opravlja strokovne in upravne zadeve iz pristojnosti občine na področju prispevkov, če so ji te naloge dane na podlagi predpisov oziroma izhajajo iz pogodbenih obveznosti, — odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, — proučuje in analizira davčno politiko v občini, predlaga usklajevanje in dopolnjevanje te politike in predlaga ustrezne predpise za njeno izvajanje, — opravlja naloge s področja davčne inšpekcije in kontrole, vodi postopke o davčnih prekrških, za katere je po zakonu pooblaščena, — opravlja druge naloge finančne in davčne narave na podlagi zakonov in drugih predpisov. 16. člen Občinski inšpektorat: opravlja vse zadeve inšpekcijskega nadzorstva s področja sanitarne inšpekcije, kmetijske inšpekcije, ^ ^rske inšpekcije, gozdarske inšpekcije, inšpekcije 61a’ cestne inšpekcije, gradbene inšpekcije, urbani-Jcne inšpekcije, elektroenergetske inšpekcije, vodno-°sPodarske inšpekcije, veterinarske inšpekcije, ribi-® inšpekcije, požarne inšpekcije in inšpekcije par- kotlov in s področja inšpekcij, ki ne spadajo v u2i upravni organ. S področja svoje dejavnosti oddelek pripravlja , lali2e in ocene stanja, predlaga ukrepe in stalno so-aeiuje z drugimi upravnimi organi, ter drugimi in-^Ucijanii v občini in izven občine. opravljanje zadev iz prvega in drugega od-' avka tega člena, lahko občinska skupščina, v dogo-'at'u z drugimi občinskimi skupščinami ustanovi z 'dlokorri medobčinski upravni organ v skladu z za- K°nom. 17. člen Geodetska uprava: " vodi in vzdržuje zemljiški kataster, temeljne ?e°detske izmere, zbirni kataster komunalnih naprav ln drugo dokumentacijo geodetske službe; ~ opravlja strokovno nadzorstvo nad geodetskimi e*' za potrebe v občini; — izdaja občanom, organom in organizacijam iz-•ečke in potrdila o podatkih, ki so evidentirani v načrtih, kartah, katastrih in evidencah; . — opravljajo zadeve, ki se nanašajo na imenovale in evidentiranje naselij, ulic in stavb; — opravlja' druge upravne in strokovne naloge z Pristojnosti upravnega organa. Za opravljanje zadev iz prejšnjega odstavka lahko ot3činska skupščina v dogovoru z drugimi občinskimi kuPščinami ustanovi ž. odlokom, medobčinski upravni 01 San v skladu z zakonom. 18. člen Komite za družbeno planiranje in razvoj: — izdeluje predloge dolgoročnega in srednjeroč-n"Sa plana občine ter letne planske dokumente, 'Premija uresničevanje plana in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah plana, er Predlaga ukrepe za njihovo izvrševanje; — spremlja gospodarska gibanja in izdeluje četrt-ethe, polletne in letne analize, — (ekoče spremlja in analizira problematiko na Področju gospodarstva, investicijske in izvozno-uvoz-ne dejavnosti, — spremlja in izvaja sprejele samoupravne in družbene dogovore, katerim je pristojna skupščina Cl*2čine in izvršni svet, — planira, spremlja in analizira vse oblike pora-be v občini, — opravlja naloge s porlročja družbene kontrole cen, — sodeluje in nudi pomoč krajevnim skupščinam !,a Področj-u planiranja, — odloča o upravnih stvareh s področja obrtništva, — vodi postopek iz delovnih razmerij, — opravlja naloge s področja statističnih razisko- Vani, — načrtuje ter spremlja programe del in finan-'Pfanje mladinskega prostovoljnega dela. — sodeluje s trgovskimi organizacijami pri načrtovanju preskrbe občanov, spremlja uresničevanje teh planov, ter po potrebi predlaga občinski skupščini oziroma izvršnemu svetu sprejem ustreznih ukrepov, — opravlja tudi druge naloge za potrebe skupščine občine, izvršnega sveta m družbenih svetov. 19. člen Komite za družbeno planiranje in razvoj sestavljajo predsednik in šest članov. Občinska skupščina določa na predlog izvršnega sveta s sklepom upravne organe, samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela ter druge samoupravne organe in organizacije, ki delegirajo svoje predstavnike v komite, izvršni svet pa imenuje tri člane komiteja. Strokovne naloge za komite za družbeno planiranje in razvoj opravlja delovna skupnost komiteja. 20. člen Zavod za urejanje naselij: — pripravlja strokovne osnove za odločitve glede rabe prostora, — sodeluje pri izdelavi oziroma izdeluje urbanistično dokumentacijo, , — vodi usklajevanje med uporabniki prostora, — izdeluje lokacijsko dokumentacijo, — zagotavlja in organizira celovit strokovni inženiring za objekte splošnega družbenega pomena in objekte, ki jih gradijo krajevne skupnosti ter mladinske delovne brigade, — pripravlja strokovna gradiva s področja stanovanjskega, cestnega in komunalnega gospodarstva, — opravlja strokovna dela, ki se nanašajo na komunalno urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, — opravlja druga dela v okviru svoje strokovne usposobljenosti za OZD, SIS in druge skupnosti ter občane v obsegu, ki ga določi IS SO, — izdeluje posnetke terenov za pripravo lokacijske dokumentacije in zakoiičbe objektov na osnovi lokacijske dokumentacije, — izdeluje izvršilne geodetske načrte komunalnih vodov. 21. člen Strokovna služba SO, IS in UO: — skrbi za pripravo sej skupščine in izvršnega sveta ter za zbiranje in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo skupščine in izvršnega sveta, — opravlja strokovne zadeve v zvezi z delovanjem delegatskega sistema, — opravlja vse strokovne naloge s področja kadrovske politike v občini za skupščino in izvršni svet, . — organizira in izvršuje vsa računska opravila za proračun občine, — izvršuje vse finančne posle za samoupravne organe, upravne organe in službe občinske skupščine in izvršnega sveta, — analizira in spremlja pojave na področju financ tako v pogledu zbiranja kakor tudi v pogledu porabe sredstev, — v dogovoru s krajevnimi skupnostmi lahko opravlja vsa ali del finančnih poslov tudi za krajevne skupnosti, — izdaja delovne knjižice za občane občine Šentjur, — vodi postopek v zvezi z najdenimi predmeti, — opravlja strokovne zadeve v zvezi z izobraževanjem delavcev v državni upravi ter kadrovske in personalne zadeve za vse upravne organe, — opravlja strokovne naloge za samoupravne in druge skupne organe delovnih skupnosti upravnih organov, — vzdržuje zgradbo in opremo upravnih organov, — opravlja strojepisna in razmnoževalna dela ter naloge v zvezi z ekonomatom in tehničnimi službami. IV. POLOŽAJ, POOBLASTILA IN ODGOVORNOST FUNKCIONARJEV, KI VODIJO UPRAVNE ORGANE 22. člen Upravne organe vodijo funkcionarji, ki jih imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta po predhodnem soglasju OK SZDL. Komite vodi predsednik, oddelek načelnik, upravo direktor, zavod vodja, strokovne službe pa sekretar IS. Pravice, obveznosti in odgovornosti funkcionarjev UO določa zakon. 23. člen Funkcionarji upravnih organov imajo lahko namestnika, ki ga imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta. Namestnik nadomešča funkcionarja, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi. Če namestnik ni imenovan, nadomešča funkcionar upravnega organa, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi drug funkcionar ali vodilni delavec, ki ga določi izvršni svet. V. POSEBNA DOLOČILA 24. člen O izločitvi uradne osebe upravnega organa odloča funkcionar upravnega organa. O izločitvi funkcionarja upravnega organa ter predsednika ali člana komiteja za družbeno planiranje odloča izvršni svet. VI. KONČNE DOLOČBE 25. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: — odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 4/80) . V — odlok o dopolnitvi odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 37/81) — odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 35/82). 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-1/85-1 Šentjur pri Celju, dne 28. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. 1023. Na podlagi četrtega odstavka 163. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5 82) ter 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. maja 1985 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1985 sprejela ODLOK o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Šentjur pri Celju 1. člen Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu, se v občini Šentjur pri Celju ustanovi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 2. člen Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opravlja zlasti naslednje naloge: — proučuje in obravnava problematiko na področju varnosti cestnega prometa občine Šentjur pr' Celju v zvezi s preventivo in vzgojo — pospešuje prometno vzgojo, izobrazbo in etiko udeležencev v cestnem prometu z razširjanjem prometno vzgojnih publikacij in po sredstvih javnega obveščanja — sodeluje pri delu organov in organizacij, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo in preventivno dejavnostjo v cestnem prometu — predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti. 3. člen Predsednika in člane sveta imenuje Skupščina občine Šentjur pri Celju. Člani sveta so organi in organizacije, katerih dejavnost je pomembna za preventivno in vzgojno delovanje v cestnem prometu tcr zainteresirani strokovnjak: s področja cestnega prometa. Mandatna doba sveta je štiri leta in se lahko ponovi. 4. člen Svet lahko za reševanje določenih vprašanj prometne preventive povabi k sodelovanju tudi zunanje strokovnjake s področja prometne preventive. 5. člen Strokovne naloge za svet opravlja tajnik sveta v okviru del in nalog referenta za promet pri oddelku za notranje zadeve; finančne zadeve pa služba proračuna občine. 6. člen Finančna sredstva za izvajanje nalog sveta določi občinska skupščina v vsakoletnem proračunu na podlagi programa sveta. 7. člen Delovanje sveta se natančneje predpiše s poslovnikom o delu sveta, ki ga sprejme svet, najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, St. 021-6/85-1 Šentjur pri Celju, dne 28. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1024. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 5. člena poslovnika o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah izdaja Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ODREDBO 0 Pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veteri-narsko.-sanitarne preglede 1. člen S to odredbo se določijo pristojbine za potrcjila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede iz 49- člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi. ki ogrožajo vso državp (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu šivali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). 2. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podalj- šanje njegove veljavnosti se plača za vsako kravo molznico pristojbina 450 din. S. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju veljajo naslednje pristojbine: din 1. Za kamionske in vagonske pošiljke 1.150,00 2. Za kosovne pošiljke — kopitarjev in odraslega goveda — za komad 145,00 — telet — za komad 88,37 — prašičev in drobnic — za komad 31,56 — žive perutnine za vsakih začetnih 5 komadov 25,25 — za meso kopitarjev, parklarjev in pe- rutnine, drobovine, mesnih izdelkov (razen konzerv), masti ter divjačine — za komad 0,95 — za ribe, rake in žive polže in ribje meso — za kilogram 0,95 — za 1 liter mleka — liter 0,57 — za jajca cela — za komad 0,95 — za mlečne in jajčne izdelke — za kg 0,51 — za vsako čebeljo družino 21,04 — za med, vosek, cvetni prah, matični mleček in satje — za kilogram 0,51 — za ostale neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke — za kilogram 0,51 Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena Zg pregled, lahko organ, kj opravlja veterinarsko-sani-tarni pregled, odredi plačilo zamudnine tistemu, ki je naročil pregled pošiljke, in sicer 1150 dinarjev za vsako začeto uro. Enako plačilo lahko isti organ odredi tudi v pri«, meru, ko nakladanje, prekladanje in razkladanje traja več kot eno uro. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi prevozne stroške organa, ki opravlja vete-rinarsko-sanitarni pregled. 4. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitami pregled: din 1. mleka in njegove obdelave in predelave v mlečne izdelke, za 1 liter obdelanega ali v mlečne izdelke predelanega mleka znaša 0,073 2. jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in njihovi predelavi v jajčne izdelke po komadu proizvedenega v jajčne izdelke predelanega jajca znaša 0,635 3. za vsako začeto uro pregleda v : — v ribogojnicah, sejmiščih, dogonskih mestih, tržnicah in skladiščih živil žjvalskega izvora — divjačine pred skladiščenjem ali v gostinskih obratih — pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih obratih in obrtnih predelovalnicah mesp se plača pristojbina za vsako začeto uro pregleda 1150 Poleg pristojbin iz prejšnjega odstavka tega Siena se plačajo tudi prevozni stroški organa, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede. 5. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunavata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Poleg pavšala iz prejšnjega odstavka mora organizacija združenega dela plačati prispevek v znesku 15 odstotkov od sporazumno določenega letnega pavšala, v korist posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna republike. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine. 6. člen Za veterinarsko-sanitarni pregled izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled se plača poleg pristojbine še zamudnina, povečana za 50 odstotkov. 7. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni občine Šmarje pri Jelšah pri SDK, št. 50700-840-53-3182, najmanj enkrat mesečno. Pristojbina za izdajo in podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača takoj ob izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja in se odvede na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni občine Šmarje, št. 50730-655-266 pri SDK. ' Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se lahko akontira pristojbina za mesec dni naprej, na podlagi obračuna pristojbin za pretekli mesec oziroma pavšala. Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Šmarje pri Jelšah in izvajalcem ter uporabniki vele-rinarsko-sanitarnih pregledov. 8 9 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede (Uradni list SRS, št. 19/84). 9. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 352-2/85-2 Šmarje pri Jelšah, dne 27. maja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Branko Pecelj, dipl. inž. I. r. VRHNIKA 1025. Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) ter na podlagi pozitivne odločitve delovnih ljudi in občanov, sprejete na referendumu, dne 26. 5. 1985 je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. maja 1985 sprejela ODLOK o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu, dne 26. maja 1985 se za' območje občine Vrhnika uvede obveznost plačevanja samoprispevka v denarju za financiranje sanacije vodooskrbe v občini Vrhnika. 2. člen Samoprispevek se uvede za obdobje petih (5) let in sicer za čas od 1. julija 1985 do 30. julija 1990. II. INVESTICIJSKI PROGRAM 3. člen Skupna predvidena vrednost programa II. etape sanacije preskrbe z vodo bo znašala 418,000.000 din, sredstva bodo porabljena za naslednje: . 1. zagotovitev gravitacijske oskrbe Borovnica, 2. zagotovitev pitne vode v visokih conah Vrhnike, Borovnice in Dragomerja, 3. izgradnjo cevovoda za oskrbo s tehnološko vodo velikih porabnikov na Vrhniki, * 4. priključevanje lokalnih vodovodov v Drenovem griču. Logu in v Dragomerju, 5. potrebne večje rekonstrukcije primarnega omrežja, , . 6. pričetek izgradnje čistilnih naprav, 7. izgradnjo novega vodnjaka, 8. ureditev dela lokalnih vodovodov, 9. zaščita vodnega vira. 4. člen Skupna investicijska vrednost objektov, navedenih v prejšnjem členu znaša 416,000.000 din. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 300,000.000 din, z dotacijo Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava 83,000.000 din, z delom amortizacije vodovoda 25.000. 000 din in s sredstvi razširjene reprodukcije 8.000. 000 din. 5. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala skladno z dotokom sredstev izključno za izvajanje programa, navedenega v 3. členu tega odloka in se bodo zbirala na posebnem računu. S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja Samoupravna komunalno-cestna skupnost — temeljna enota za individualno komunalno rabo. Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenuje občinska skupščina v soglasju s skupščino Samouprav-ri« komunalno-cestne skupnosti Vrhnika. HI. OBVEZNOST PLAČEVANJA SAMOPRISPEVKA 6. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju Vrhnike po stopnji 1,5 °/o od naslednjih osnov: 1. delavci, ki dosegajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih od čistega osebnega dohodka in nadomestila osebnega dohodka; 2. občani, ki imajo dohodek od pokojnin; 3. delovni ljudje, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali Poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku od osebnega dohodka, Zrnanjšanega za prispevke in davke ter od nadomesti-*a osebnega dohodka; 4. delovni ljudje, ki plačujejo davek po pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko aH poklicno dejavnost kot — glavni poklic, od osnove za odmero pravic iz Pokojninskega in invalidskega zavarovanja, — postranski poklic, od osnove, ki ustreza trikratnemu pavšalnemu davku, odmerjenemu iz dejavnosti v Istem letu; 5. delovni ljudje in občani od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku, zmanjšanih za davke in prispevke P° odbitku, ter pri dohodkih iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanih za normirane ali dejansko priznane materialne stroške. Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega člena Pa plačujejo samoprispevek po stopnji 5 Vo delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč. 7. čleh Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od invalidnine, od pokojnine 2 varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni prak-st’ od pokojnin, s katerimi se plačuje lastna oskrba v domovih upokojencev. Samoprispevka tudi ne plačujejo: 1. delavci in občani, ki imajo čiste osebne dohodke delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmer- i‘b in od pokojnin, ki ne presegajo višine najnižjega ''-deska OD, ki zagotavlja materialno in socialno var-n°st delavca, določenega z zakonom; 2. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne do-°clke od kmetijske dejavnosti in so pokojninsko in uvalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetij-^lva oz. so zavarovanci starostnega zavarovanja kme-°V’ če letni katastiski dohodek negozdnih zemljišč ne Presega 50.000 din na gospodarstvo. 3. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, katerih kmetije so uvrščene v IV. skupino katastrskih občin in so tudi oproščeni plačevanja davkov od dohodka iz kmetijstva. 1 8. člen Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila osebnega dohodka, ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 60 "/o najnižjega OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka. O zahtevkih občanov, ki izpolnjujejo pogoje iz 1. odstavka tega člena, bo odločala posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. Komisija pa lahko odloča o oprostitvi plačila samoprispevka tudi tiste zavezance, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 1. odstavka tega člena, če živijo v ogroženih socialnozdravstvenih razmerah, pri čemer upošteva mnenje Centra za socialno delo. Zoper odločitve komisije se lahko vloži ugovor v roku 15 dni po prejemu sklepa na isto komisijo, ki preizkusi svojo odločitev v roku 30 dni. IV. IZVAJANJE ODLOKA 9. člen Izplačevalec osebnega dohodka delavcev v združenem delu in delavcev pri zasebnih delodajalcih ter izplačevalec pokojnin je dolžan obračunati samoprispevek ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov oz. pokojnin in ga plačevati istočasno z drugimi prispevki. Izplačevalec obračuna in odvede samoprispevek tudi v drugih primerih, kadar izplača občanu osebni dohodek po odbitku, ki izvira iz kakršnega koli vira dohodka iz 6. člena tega odloka. 10. člen Občinska uprava za družbene prihodke obračuna samoprispevek, ki so ga dolžni plačevati občani, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost. Občinska uprava za družbene prihodke odmerja, evidentira in izterjuje samoprispevek po predpisih, ki veljajo za davke. 11. člen Služba družbenega knjigovodstva nadzoruje in kontrolira, kako organizacije združenega dela in druge organizacije oz. izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin obračunavajo in'plačujejo samoprispevek. 12. člen Občinska uprava za družbene prihodke je pooblaščena, da izdaja strokovna navodila in pojasnila za izvajanje tistih določb tega odloka, ki se nanašajo na obveznost plačevanja samoprispevka. 13. člen Ce se izplačilo osebnega dohodka po odbitku nanaša na račun, ki je bil evidentiran pri občinski upravi za družbene prihodke, se samoprispevek obračuna in plača po odredbi, ki je na računu. V. KONČNE DOLOČBE 14. člen Ta pdlpk začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 7. 1985 dalje St. 1/1-014-02/82 Vrhnika, dne 31. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 1026. Občinska volilna komisija Skupščine občine Vrhnika je po opravljenem referendumu v občini Vrhnika, dne 26. maja 1985 za uvedbo samoprispevka za financiranje II. faze preskrbe z vodo v občini Vrhnika sprejela naslednji SKLEP 1. Ugotovi se, da je od skupnega števila 13.272 v glasovalne imenike vpisanih upravičencev, zaradi služenja vojaškega roka in dela v tujini bilo odšteto 427 glasovalnih upravičencev, tako da je za ugotavljanje izida glasovanja na območju občine za referendum bilo upoštevano 12.745 glasovalnih upravičencev. 2. Od skupnega števila 12.745 upoštevanih glasovalnih upravičencev je glasovalo 11.101 ali 87,10 %>. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 7238 upravičencev ali 56,79 '/•; proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 3.689 upravičencev ali 28,95 °/i; neveljavnih glasovnic je bilo 174 ali 1,36 °/». Občinska volilna komisija predsednik — Albina Krašovec 1. r. tajnik — Marija Miklič-Ogrin 1. r. član — Marina Jereb 1. r. član — Cveta Kukec 1. r. Slan — Peter Gabriel 1. r. 1027. Na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v druž-žbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) ter na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni Ust SRS, št. 13/74), 2., 7., 8. In 8. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč ter odstotek sa določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče 1. člen Povprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti zmanjšane za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča in za vrednost zemljišča znaša na dan 31. 12. 1984 za območje občine Vrhnika 42.100 dinarjev. 2. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev na ha znašajo na dan 31. decembra 1984: — Stroški za komunalne objekte in naprave individualne rabe za m2 koristne stanovanjske površine 4.072 dinarjev, — stroški za komunalne objekte in naprave skupne rabe za m2 koristne stanovanjske površine 2.093 dinarjev. 3. člen Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene določene v prvem členu in znaša 0,9 %>. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odstotka za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Uradni list SRS, št. 19/84). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/7-010-04/76 Vrhnika, dne 31. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 1028. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 32/76) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine, Vrhnika na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 sprejela ODLOK o cenah za geodetske storitve , 1. člen S tem odlokom se določajo cene za geodetske storitve občanom, državnim organom, društvom in civilnopravnim osebam, OZD, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja občinska geodetska uprava, poleg redne upravne dejavnosti. 2. člen Za geodetske storitve, ki jih poleg svoje redne de-Vn°sti opravlja občinska geodetska uprava štejejo: ~~ parcelacija zemljišč prenos stanja na zemljišče iz načrtov in kata-S r°V' ki jih vzdržuje geodetska služba zakoličba stavb in objektov .. izdelava geodetskih načrtov za potrebe loka-ClJske dokumentacije ~~ izdelava geodetskih načrtov lege novozgraje-'n stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda. 3. člen Cene iz 2. člena tega odloka so: k Parcelacija ~~ navezava na geodetsko mrežo ~~~ parcelacija: Parcel velikosti do 0,3 ha na dva dela 2a vsak nadaljnji 0,3 ha za vsako dodatno novo parcelo ~~ parcelacija gozdnih parcel do 0,3 ha na dva dela za vsak nadaljnji 0,3 ha za vsako dodatno novo parcelo k Parcelacija na osnovi zazidalnih ozi-0tna ureditvenih načrtov navezava na geodetsko mrežo ~~ obodna parcelacija: za vsak lom meje oboda za vsako novo nastalo parcelo 3- Ekspropriacija dolžinskih objektov ~~ navezava na geodetsko mrežo 100 dolžinskih metrov ekspropriacije 7 , Prenos posestnih meja po podatkih 4ernljiškega katastra ~~ navezava na geodetsko mrežo ~~ določitev meje: za grafično izmero za dve mejni točki za vsako nadaljnjo mejno točko za numerično izmero za dve mejni točki za vsako nadaljnjo točko 5- Ugotovitev meje v mejnem ugotovitve-lem Postopku: ~~ navezava na geodetsko mrežo ~~ ugotovitev meje: za dve mejni točki za vsako nadaljnjo mejno točko 6' Posnetki za lokacijsko dokumentacijo — do 0,5 ha ~~ za vsak nadaljnji 0,25 ha 'k Zakoličbe stavb in objektov ra? ~~ individualna stanovanjska hiša ali ga--a fbrez gradbenih profilov) ,.a, ,7~ ‘ndustrijska zgradba po dejansko po-‘‘oljenem času Posnetek lege novozgrajenega objekta j 'industrijske zgradbe in ustanove po de-‘° Porabljenem času) sitošk V primerih. kjer ni mogoče obračunati UmL '°V po ceniku, se uporabljajo naslednje e Postavke: dtn 1.750 7.840 2.310 1.960 11.760 3.465 2.940 1.750 1 920 2.830 1.750 17.100 1.750 6 020 2.830 3.360 2.200 1.750 5.720 2.200 5.950 2.830 4,650 6.275 din/uro — terensko delo 610 — pisarniško delo 560 — risarsko delo 360 — figurantsko delo 290 10. Splošna določila za vsa dela od 1. do 9. točke: — za meritve v zimskem času se cena poveča za 20%, če se meritve v tem času izvajajo na zahtevo ali s soglasjem naročnika, — cenam storitev po tem odloku se dodajo povračila in dejanski materialni stroški: kilometrina, obrazci, amortizacija računalnika in instrumentarija, izde-lavnl material (mejniki) ter stroški figuranta. 4. člen Dohodki geodetskih storitev iz 3. člena tega odloka so prihodki proračuna občine Vrhnika in se namensko uporabljajo: — za obnovo in modernizacijo dela upravnih organov — za obnovo- zemljiškega katastra in prostorske dokumentacije. 5. člen Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 39/83). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 7/1-010-03/82 Vrhnika, dne 31. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 1029. Na podlagi 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79. 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah 1. člen V odloku o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, tš. 24/77, 32/82) se 3. člen spremeni in glasi: “Občinske upravne takse se plačujejo po taksni tarifi, določeni z republiškim zakonom o upravnih taksah.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 4/1-010-017/77 Vrhnika, dne 31. maja 1983. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. im. Na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1984 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1984, ki ga je pregledala strokovna komisija, imenovana od občinske skupščine. 2. člen Zaključni račun izkazuje: davki in prispevki: — predpis vseh davkov in prispevkov — predpis obresti in stroškov izterjave — plačila davkov in prispevkov — odpisi davkov in prispevkov 12,395.995,15 din 265,910.438,15 2.565.332.00 254,910.479,00 1.169.296.00 3. člen Zaključni račun obsega: — bruto bilanco — KD-6 — bilanco — ZR-1 — pregled dolgov in predplačil — ZR-3 4. Sen Sklep o potrditvi se mora predložiti Republiški opravi za družbene prihodke v Ljubljani. St 4/1-010-912/84 Vrtalka, 4. jaatja im. Predsednik Vrhnika • Andrej Vidovič 1. r. 1031. Na podlagi določil zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 234. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 30. maja 1885 sprejel ODREDBO o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živine in živil živalskega izvora ter pristojbinah za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini Vrhnika I Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se odpremi j a na javnih prevoznih sredstvih izven občine ali iz drugih občin, veljajo naslednje pristojbine: Mtt — za kamionske in vagonske pošiljke 1.150,01) — za kosovne pošiljke, za vsako veliko žival, za vsakih 5 telet ali drobnice za vsakih 50 kom perutnine 459,00 — za čebelje družine do 10 panjev 459,00 — za vsak naslednji panj 223,50 — za enodnevne piščance (do 5000 kom) 459,00 — za polže, rake, žabe in školjke za vsakih začetnih 100 kg 459,00 2. Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled na tržnicah, skladiščih in gostiščih velja pristojbina: — za pregled divjačine po kom. 204,00 — za pregled divjačine s trihonoskop. pregledi po kom. 350,00 — za pregled po litru mleka l,^ — za pregled mlečnih izdelkov po kg 0,56 — za pregled jajc po kom. 0,ll3 — za pregled prašičev in divjadi v gostiščih, LD in zasebnikih 1.130,00 3. Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk mesa, mesnih izdelkov, jajc in kon-zerv, ki se odpremljajo s prevoznimi sredstvi izven občine ali dospejo iz drugih občin, veljajo naslednje pristojbine: — od vseh vrst svežega in zmrznjenega mesa ed kg 1,33 — od zbranega mleka po litru 0,093 — od vseh vrst mesnih izdelkov po kg 1,27 — od vseh vrat mlečnih izdelkov po kg 0,057 — od jajc po kom. 0,15 4. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede P°' *ljk ttrttie, ttvtnorejsldh proizvodov tn odpadkov, ki so namenjeni za izvoz ali se uvozijo, velja P1-5' stojbina: — m kOTtiamrta ha ragooske poMJke do 10 to* — 1.382,06 din — za vsako nadaljnjo tono — 73,00 din i. Za Izdajo dovoljenja m promet z mlekom i” mlečnimi izdelki za Javno potrošnjo oziroma za P°' daljšanje veljavnosti dovoljenja, velja pristojbin^ — za gsako kravo molznico — 400,96 din Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ati "'lekarno, pač pa ga daje na drug način r javno Potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. 6. Za obvezne veterinarsko-sanitame preglede v Predelavi mesa KZ Vrhnika se določi pavšal — mesečno — 38.250 din. 7. Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled v "'lekarni mesečno 51.000 din. 8. Za obvezen veterinarsko-sanitarni pregled v skladišču jCoka.mesečno — .30.600 din. 9- Za preglede, ki meo všteti po redajaki »n — 1-130 . Za nočni pregled se šteje pregled, ki Je bil opravljen med 22. in 6. uro. ] Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled še po-‘eg Predpisane pristojbine zaračunavajo še nastali Potni stroški in zamudnine po ceniku pooblaščene ve-terinarske organizacije, ki je veterinarsko-sanitarni Pregled opravila. IV Pristojbino za opravljeni veterinarsko-sanitarni Pugled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju in razpadanju, pristojbino za veterinarsko-sanitame pre-=^ede živali in živil živalskega porekla in promet z "'tekom in mlečnimi izdelki plača organizacija zdru-/F'"ega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu °ziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbine se lahko "‘■računavajo tudi mesečno. V Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/3-512-01/83 Vrhnika, dne 30. maja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Herman Bole, inž. I. r. A. ŽALEC 1632. Skupščina občine Žalec je na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76, 8/1® in 57/83), 72. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni Ust SRS, št. 24/83), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 36/83) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/73, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1985 sprejela ODLOK • aprcoMMnM odšel* o oamfUM točeni* -jn_____iu —la-jt MMSttotma pijta« 1. člen V odloku o omejitvi točenja alkoholnih pijač (Uradni list SRS, št. 20/83) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: •Organizacije združenega dala, druge organizacije, Id opravljajo gostinske dejavnosti, ter samostojni gostinci ne smejo prodajati in točiti alkoholnih pijač v času med 4. in 7. uro.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 332-1/85-3 Žalec, dne 29. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek L r. 1033. Skupščina občine Žalec je na podlagi 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni Ust SRS, št. 24/7» to 12/866) ter 173. in 254. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. maja 1985 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o občinskih upravnih «rga«*h 1. člen V odloku o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 17/80 m 22/80) se v 22. členu za benedo skupščine doda besedilo: »in zadeve družbenega sistema informiranja«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po'objavi v Urad-listu SRS. t Št. 011-2/80-V2 Žalec, dne 29. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. 1634. Skupščina občine Žalec je na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št: 44/82), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) ter 174. in 198. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1985 sprejela SKLEP o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1984 I VSEBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE stran 967. Odlok o najetju posojila pri Narodni banki Jugosla- vije H85 968. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji mednarodnega sporazuma o juti in izdelkih iz jute, 1982 H89 969. Odlok o razrešitvi in izvolitvi ter imenovanju članov delovnih teles Skupščine SR Slovenije H89 970. Odlok o razrešitvi in izvolitvi člana Odbora za ag- rarno politiko Zbora združenega dela Skupščine SR ' . Slovenije l1 971. Odlok o imenovanju namestnice javnega pruvobra- . nilca SR Slovenije 119 972. Odlok o razrešitvi namestnika javnega tožilca Viš- ^ jega javnega tožilstva v Ljubljani 11 Skupščina občine Žalec potrjuje letni zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1984. PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 973. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb n#6 II Letni zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje: din — zaostanek 31. decembra 1933 — obremenitev po odmeri — plačila v tekočem letu — zaostanek 31. decembra 1984 9,673.175,10 540,735.014,40 537,421.381,50 12,986.808,00 III Letni zaključni račun davkov in prispevkov obsega naslednje listine: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev. Te listine so sestavni del tega sklepa. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-3/85-4/6 Žalec, dne 29. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. POPRAVEK V odloku’ o določitvi organa za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen Skupščine občine Kamnik, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 17-843,,85 z dne 17. V. 1985 se na koncu 3. člena odloka doda beseda »cene«. Uredništvo IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 974. Soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne orga- nizacije Medicinske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v . 1. letnik študijskega leta 1985-86 119 975. Soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne orga- nizacije Ekonomske fakultete Borisa Kidriča Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpi- . sa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/86 119 976. Soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne orga- nizacije Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/86 11 977. Soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne orga- nizacije Fakultete za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študen- . tov v 1. letnik študijskega leta 1385 86 11 978. Soglasje k sklepu sveta visokošolske temeljne orga- nizacije za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardeja v Ljubljani o omejitvi vpisa . študentov v 1. letnik študijskega leta igsS/SG 119 979. Soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za biologijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpi- sa študentov v 1. letnik v študijskem letu 1385 86 11 " 980. Soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne or- ganizacije za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpi- .,7 sa študentov v 1. letnik študijskega leta 1935-88 ^ 981. Soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne or- ganizacije za živilsko tehnologijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/86 l1’ 982. Soglasje k sklepu sveta Visokošolske, temeljne organizacije za veterinarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985 86 11 ' 983. Soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije farmacija Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani or omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega .3 leta 1985/86 119 984. Soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne or- ganizacije arhitektura Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubjani o omejitvi vpisa študentov v L letnik študijskega leta 1985'86 11 985. Soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne or- ganizacije gradbeništvo in geodezija Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa štu- g3 dentov v 1. letnik študijskega leta 1985/86 1 986. Soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne or- ganizacije tekstilna tehnologija Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omeiitvi vpisa študentov v !• .«,3 letnik študijskega leta 1985 86 1 987. Soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne orga- nizacije Pedagoške akademije Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa v 1. letnik 3 študijskega leta 1985 86 11 Stran Stran 88- Soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne orga-nizacije Fakultete za telesno kulturo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v 1, letnik študijskega leta 1985/86 J89« Soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Višje šole za zdravstvene delavce Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985'86 "t*- Soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije višje šole za socialne delavce Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/86 "E Sogasje k sklepu sveta visokošolske delovne orga-nizacije Visoke sole za organizacijo dela Kranj, Univerza v Mariboru o omejitvi vpisa v 1. letnik štu-dijskega leta 1983/86 "2* SogiaSje k sklepu SVeta visokošolske delovne orgd-nizacije Višje agronomske šole Univerze v Mariboru V omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega lcta 1985 86 1194 1194 1194 1195 1195 EEPUBLISKI upravni organi in zavodi pravilnik o pripravništvu In o strokovnem izpitu delavcev na področju socialnega skrbstva 1195 Navodil0 o načinu ugotavljanja porasta cen stano-vanj pri določanju davčnih osnov od prodaje sta-bovanjskih hiš in stanovanj 1198 * .sPreniembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov 12 osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz oseb-bega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za inanciranje splošnih družbenih potreb v drdžbeno-Po h ličnih skupnostih in samoupravnih interesnih kupnostib na področju družbenih dejavnosti za let<> 1985 H98 l*stavno sodisce sr Slovenije Odločba o razveljavitvi odlokov Skupščine občine evniea o sprejemu zazidalnih načrtov za kare m, in v ter odlokov o prenehanju lastninska pravice avedenih zazidalnih načrtov 1199 DEUGJ republiški organi in organizacije Ugotovitev o sprejemu samoupravnega sporazuma d^Sbičevanju socialnovarstvenih pravic v občin-K*h samoupravnih interesnih skupnostih 1201 OBMOČNE SAMOUPRAVNE INTERESNE skupnosti vr ° .določitvi nove viišne ‘sorazmernega deleža ednosti novega telefonskega priključka v letu 1985 tujubljana) 1201 organi in organizacije v občini 999. 1000. 1001. 1002. 1003. 1004. 1005. 1006. Q avilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika „ J^^ditiranju stanovanjske graditve iz združenih rcustev vzajemnosti (Celje) Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in spevkov občanov za lete 1984 (Idrija) 0 em davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Idrija) skieP ° poda.ljšanju roka javne razgrnitve lokacij-t-ga načrta povezovalne ulice v Kamniku 0