Poitataa pUt Gmmm C*.— flr m *M. pon. L gr. DEMOKRACIJA Urednižtvo: Trit. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-73 Uprav«: Trst, ulica S. Anastatio 1-c - tel. 3-S0-3* Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piaziutta It. IS. CENA: posamezna Itevilk« L 26. — Naročnina. mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo, mesečno L 170. letno L. 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223, Leto X. - Štev. 5 Trst - Gorica 3. februarja 1956 Izhaja vsak petek Predsednikov nauk' Na itin mesiu smo ze nekajur-i■. Ua Sta ZUUoVOIjSlVO 111 tiM v vseii, poseuno- pa ne v ouai:-ijiV.it. uuintjnin poaručjm. odvisni ml zavesa m ouculkov prebival-s Iva. Ce prebivalstvo ve, inui o-Iftaviti z državno upravo, ki se o-pira na dobre zakone in jih tudi i-Skreno .zvaja, ce se obojestranskt •bveznosti in dolžnosti, točno do-točene v besedi in na delu, spoštujejo, potem se ni česa bati. Kjer prihaja v poštev tudi nc/rodna manjšina, tam je seveda še posebej potrebno zaupanje manjšine do ve-iine. Le-ta mora pritegniti manjšino k akiivnemu sodelovanju na vseh področjih javnega življenja tn to, čeprav bi jo s svojo nadšte-vilčnostjo lahko povsod gladko pretegovala. ter izrinila. Samo tako se *,pletejo tiste neštevilne in trdne vezi, ki ustvarjajo iz sicer ruvrod-Mostno mešanih področij dejanski celovite socialne skupnosti. Tega do danes na Tržaškem, pa tudi na uoristcem ni. Slovencev brez vsake potrebe ne upoštevan, čutijo se zapostavljene. Vzemitv. i samo primer zadnje obnovitve vodstva tržaške Trgovinske zbornice. Po svečano podpisanih dogovori,i ki predpisujejo sorazmerno sodelovanje Slovencev v javnih službah in ustanovah, smo upravičeno pri iakovali, da bo vsaj za zastopnika kmetijstva imenovan Slovenec. Med poljedelci tržaške okolice in tud predmestij so vendar Slovenci v večini. Tudi italijanstvo Trgovinska nbornice ne bi zaradi tega prav nič trpelo. Nasprotno. Gospodarski in upravni krogi bi dokazali široke-grud nost, ki je znak samozavesti Toda tudi ob tej priložnosti smo o-ttali razočarani. Slovenci so še en-krut ostali potisnjeni ob stran. Da podobni postopki ne rodi j c pozitivnih sadov, je pred nepolnimi štirinajstimi dnevi v samem Trstu pogumno priznal nekdanji politični svetovalec pri ZVU, prof. Diego De Oastro, ko je predaval o dobrem ir? slabem upravljanju obmejnih področij. Tudi on je postavil zadovoljstvo prizadetih manjšin, pa naj imajo narodnostno, versko ali to cfcMno obeležje, za glavno meriln ]fo katerem se lahko sodi, ali je v-pravljanje doseglo svoj namen, ati ji dobro ali je slabo. Vsa njegov i mzlaga je izzvenela v neprikrito ugotovitev, da zadevno upravljanje V vzhodnih obmejnih področjih Italije ni dorastlo tej zahtevni nalogi. So temu krivi zakoni ali ljudje? Bes je v veljavi še precej fašističnih zakonov, ki niso v skladu z italijansko ustavo. De Castro je obenem tudi predlagal sestavo novega instrumenta, v katerem bi bile v teh narodnostno mešanih krajih točno določene pravice in obvezno-at i manjšine na eni, a tudi večine in države na drugi strani. Jasne pogodbe, dobri prijatelj' Naj bo resnica še tako trda, vedno je boljša kot vljudno potvarjanje in besedr" sladkoba, ki končno na vse strani arimo razočarata. Toda vkljub trenutnemu pomanjkanju zadovoljivih podrobnih zakonov za vse posamezne primere bi go vendarle lahko rekli, da za sejanje stanje ni pripisati glavne krivde zakonom, pač pa ljudem. Posebno velja to glede osnovnega italijanskega zakona, ki mu pravi-ijto ustava. Ta je tako sodobna, tako svobodoljubna ter socialno na-Vdahnjena, da si primernejše skaro iti mogoče predstavljati. Vkljub te 1*u pa so se n. pr. našli ljudje, ki jp sestavili zakonski osnutek za slo-•genske šole, v katerem so se vsaj toakrat temeljito pregrešili proti o-Hiovnim ustavnim določilom. Ali va ifekaj drugega, kar ne Zadeva samo 1tas: Ustava predvideva ustanovitev deželnih samouparv. Do danes % še ni uresničeno. Ustavno sodi-Me je bilo imenovano, oziroma iz goljeno komaj po osmih letih. Ki-f* odgovoren za vse to: zakon al' Hud je? Mislimo, da je odgovor lah-bo samo eden. Isto velja tudi glede fašističnih zakonov, ki so še vedno 4 veljavi, čeprav so v navzkrižnem tiasprotiu z ustavnimi določili, ki to nad njimi. In tu je treba z zadoščenjem u-fotoniti, da. je to uvidel in se za to tavzel tudi prvi državljan Repub’i-tce, katererja naloga je, da bdi nad tfva an^em ustave in usodo države Predsednik Gronchi je že nekajkrat jasno napovedal, da se bo z mo energiio in možnostmi, ki mn jih daje niegov visoki položaj, z metno, 'niti zapeljivo, da izzovejo vojno, dokler niso popolnoma pripravljeni. Izbrali so opreznejše stališče, taktiko popuščan!a in čaka-n'a. Pri -teh popustljivostih pa 'o bili kaj skromni. Se več. vsi ti n';-hovi koraki odkrivajo znake začasnosti. Najprej so povzročali napetosti, da pretehtajo nasprotne sile. Kakor hitro so to dosegli, jim je postalo jasno, da je vsako madalj-nie- nategovanje odveč in nevarno, pa so zato popuščali. Pri tem so e-nergično branili- svoj umik, da bi umik ne pomenil kapitulacije. To Iliada o Franciji le potrjena Upravičeno se je bilo bati, da bo Francija, po nedavnih volitvah, dolgo in i muko iskala novo vlad j. Nobena stranka ni namreč na mj ih dobila izrazite moči, veliko sta pridobili le skrajna desnica in levica .n sploh smo že kar nekam navi-jeni, da trajajo irancoske vladne krize zelo dolgo. Toda tokTat je bi-,o diruga-če: lrancoska zbornica je potrdila novo vlado, ki jo je sestavil prvi ma-ndatar, socialist Guy Mollet. Tako je Guy Mollet prvi francoski socialistični ministrski predsednik, vse tja od leta 1947, ko se je moral s tega položaja umakniti Ra-madier. Ta je -tak-rat izključil iz vladne koalicije komuniste in tudi v sedanji Molletovi vladi ni komj nistov. Vkljub temu pa je značlnc •da so pri glasovanju o zaupnici vladi komunisti podprli Molleta, in :o vkljub -njegovi jasni napovedi, da bo vodil "rancijo po poti evropskega zedinjenje in da bo ostal zves* zahodnemu zavezništvu. Od tod tudi velika večina, s katero je bila Molletovi vladi izrečena zaupnic--;: zanjo je- glasovalo 420 poslancev, proti 71, vzdržalo pa se jih je 33. e potrditev bi zadostovali že glasovi republikanske fronte, demokri- stjanov, desničarske sredine -bivšega ministrskega predsednika. Fau reje in seveda socialistov. Komunisti so torej hoteli s svojo podpe--ljubni sve-t želi, da bi nova vlada krepko prijela za vajeti in uredila vsa vprašanja, ki pretresajo Francijo. Smerlka ne zaupa Poveljstvo ameriškega strateškega letalstva sporoča, da bodo začeti v aprilu zamenjavati bombnike- B -36 z desetmotornimi reakcijskimi bombniki B-52. Obojni bombniki lahko prenašajo atomske in vodikove -bombe, vendar bodo novi bombniki lahko dosegli hitrost -tisoč km na uro. Štiri sto novih bombnikov je že pripravljenih za za m.' nja-vo, celoten zamenjevalni program bodo pa izvedli do leta 1958. Dogotovljeni so tudi načrti za popolno modernizacijo ameriške protiletalske obrambe, kar bo stalo 1.500 milijard lir. Vso obrambo bo- Proletariata kmalu ne bo več 2 a. Zdi se mi, da poseduje jpoleg vsega tega Amerika »e dva velika mehanizma za odstranitev madeža »proletariat* nemaničev«. 1) Prvi mehanizem je nova ameriška oblika za zidavo hiš na odplačila. Kdorkoli si želi zgraditi dom in sam takoj prispeva z zneskom 500 dolarjev, prejme državno jamstvo za ostanek vseh nadaljnjih gradbenih stroškov. Federal Hou-sing Administration (FHA) zavaruje rizike proti premiji, ki znaša pol odstotkov celotne vrednosti. Na ta način se bo Amerika, že kmalu pre-bmzila v narod hišnih posestnikov proti neznatnim obročinim posojilom, ki so nižja od današnjih najemnin. Danes je že 60 odstotkov delavcev hišnih posestnikov, pred petdesetimi leti jih je bilo komaj 10 odstotkov. 2) Modemi ustroj predplačil spremila veliko množico »proletarskih pripadnikov« v lastnike avtomobilov, radijskih aparatov, pralnih strojev, hladilnikov, televizorjev in številnih drugih pripomočkov in prijetnosti človeškega obstoja. 3) K temu prištejmo še orjaške pridobitve življenjske prostosti in ž vljenjskth užitkov. Ka,j pomeni netdnevni teden (štiride-seturni tedenski delovni čas)? Pomeni neslu-t‘vio spremembo v življenju posa-m"znika in občutek popolne svoV-de za znaten del tedna,. 4) Najbolj pa onemogoča »razredno tvorbo« dejstvo, da uživajo vsi otro"i do sedemnajstega ali osem-na,!s-tej in bo lahko preletela 9.000 kilometrov in torej dosegla vsako točko na zemlji. Eksplozivna sila naboja odgovarja- več milijonom ton običajnega razstreliva, en sam izstrelek bo lahko uničil največje mesto s svojo vročino in eksplozivom. Paketa bo letela s -hitrostjo 25.000 kir. na uro ter bo .stala en milijon Vilarjev ali 630 milijonov lir. Pravijo, da jo bodo začeli izdelovati v serijah čez kakih pet let. Kubiček ustaličen 31. januarja so v Braziliji slove: no ustoličili novega predsednika republike Kubička, ki se je pravkar vrnil s svojega krožnega potovania po Severni Ameriki in Evropi, kjer je med drugim obiskal tudi Rim Predsednik Gronchi in ministrski predsednik Segni sta novemu brazilskemu predsedniku poslala pj zdravni poslanici, v katerih sta poudarila tradicionalno prijateljstvo, ki od nekdaj veže obe državi in naroda. Vkljub prvotnemu velikemu nasprotovanju Ku-bičkovi izvolitvi, >e-ko, da je- bila za .zagotovitev spoštovanja narodne volje potrebna c=- lo prava vojaška vstaja, ni slovesnosti motil noben- incident. Novoizvoljeni brazilski ministrski predsednik je napredno in socialno -i-smerjen ter namerava izboljšati gospodarska položaj v deželi predvsem s povečanjem produktivnosti in pospeševanjem industrializacije. Osnova ‘njegovega programa je podve-jtev produkcije jekla in potrojitev pridelave žita, povečanje proizvodnje električnega toka in pridobivanje aluminija. HruStev vabi socialiste Da smo sredi obnovljenega obdobja stremljenj po obnovitvi ljudskih front kaže sovjetsko dobrikanje raznim socialističnim strankam Tako je Hruščev povabil britansko laburistično vodstvo, naj pošlje v Sovjetsko zvezo posebno odposlan stvo. Podobno vabilo je prejela tudi francoska socialistična strank*. Laburisti so sklenili, da -bodo da- li odgovor na- vabilo osebno Hru-ščevu, ko bo ta na pom’ad prišel na obisk v London. O prijateljskih stikah, ki bi ji-h sovjetska komunistična partija rada navezala s so-rial stičnimi strankami sploh, p<> tx>do sklepali na kongTesu Socialistične internacionale, ki bo v začetku marca v Zuerichu. ne samo zato, da si oh-ranjo obraa, pač pa zato, da ne prestrašijo svo-j.h priprežnic. Znauno število sovjetskih pristašev v Aziji gotovo ni navdušenih nad komunizmom, pač pa gredo vse njihove skrbi za tem, da se pr- -morebitnem bodočem oDmeunavi-nju znajde.o na strani zmagovalca. Do sedaj je usoda sovjetskih nasprotnikov azijskim narodom- pogosto postregla s pesimizmom. Severna Koreja., delitev Vietnima in Vietnama, razvoj dogodkov v Indoneziji -in Severni Afriki, težke izkušnje srednjeevropskih dežel, vse to gotovo ne veča zaupanja v končno zmago nad Sovjeti. Kaj pomeni v tej vrsti dejstev Dullesova izjava-? Pomeni, da ZDA ne iščejo vojne, ampak da tud*, od nje ne bežijo, če bi jih dogodki v to prisilili. Stališče Amerika nasproti Sovjetiji kaže zato prec°j stičnih točk s s-ta-liščem zahodnih sil nasprgti Hitlerjevi Nemčiji neposredno pred drugo svetovno vos-no. Hitler je v resnici v tem časa stal pred stalno naraščajočo odločnostjo zahodnih sil — in večkrat je moral tudi popuščati. To pa ni pomenilo, da se zadeve odreka, pač pa samo, da jo je odgodil. isto velja tudi za področje *ov-jetske politike. Vrsta člankov, ki jih prinaša pariški dnevnik »Le Monde« izpod peresa Roberta Gui> laina pod naslovom »Kitajska v sovjetskem vijaku«, prikazuje jasno sliko, kako se je Sovjetom posrečilo, da Kitajsko privežejo nase in jo pritiskajo v pojpolno odvisnost od sovjetskega industrijskega obr>-ča. Slika je naravnost pretresljivi. V njej se kristalizirajo sovjetski pohlepi na eni strani čez Osrednjo Azijo proti Perzijskemu zalivu, ns drugi strani pa čez Indijo proti A-rabiji in Severni Afriki. Ti sovjetski pohlepi, čeprav so nenasitljivi, nas ne smejo zbega* i Evropska preteklost je že doživet dva -taka zavojevalna pohlepa, Napoleonovega in Hitlerjevega. Prv: in drugi sta razpolagala s silann celotnega kontinenta, ki se ni mogel otresti pošasti totalitarizma. Ce- lo veleumi, kakor Goethe in Johan-nes M-ueller za časa Napoleona i* mnogi za časa Hitlerja, niso bili neba. V sedanji hladni vojni ie * pregovor tolažljiv, ker tega ne črtimo samo mi, pač pa, če že ne v enaki meri, se gotovo podzavestne tega zavedajo-tudi sovjetski ljudU. Prav zato se trudijo, da si zagotovijo tvarno nadoblast v -upanju, d« bo ta prevladala nad moralnimi »4r lami. To pa je vse zaman. Sovjsameznika ali socialne skupine, naroda ali države v sožitju z drugimi državami. Nadalje je predsednik republiko poudaril potrebo, da se ustava v vsakem oziru spoštuje in uveljavlja, kajti »ustavo se mora, ali spremeniti ali pa uveljaviti. Krajevne avtonomije, ki jih ustava predvideva, pa. se morajo uveljaviti in natančno označiti v okviru novega državnega ustroja. Menim tudi — je nadaljeval predsednik Gronchi — da utegne provinca zadostiti se n%a/rsikateri nalogi. Avtonomija, k' zaradi prisotnosti jezikovnih manjšin za.vn.emtL v .obsegu beneških provinc širši pojem, pa tvori P>'i-mer, ki nos opozarja, da se nekatere naloge ne morejo zaupati dp-želnm ustanovam (Regioni), in težko bi bilo prepustiti jih šibkim ob-linskim močem.« Vzvišene, pametne besede tak-> žkofa mons. Muccina, kakor predsednika republike, Gronchija, mora z veseljem pozdraviti vsak pošten državljan, Se posebno veseliti se jih pa vsak pripadnik slovenske manjšine v Italiji. .Neštetokrat je naš list že prine-£e4„Yzyišene besede italijanskih cer ■ kvenih in državnih osebiiosti, ko kličejo po vladi stroge pravičnosti, ob spoštovanju pravic posameznikov, skupin in tudi vseh državljanov skupaj. Danes priobčujemo zopet besede predstavnika Cerkve m oajviijega perdstavnika Republike, kateri z vso silo. srca kliče k stvarnemu uveljavljanju ustavnih določi in opozarja, da se ta določila morajo tako ali spremeniti ali pa u-veljaviti. Predsednik republike nekaj vendar ve, ko tako govori, 'n nam se nehote poraja sum, da je ■mislil ko je tako govoril, na določene sile, ki uveljavljenje ustavnin dotočil bržkone namenoma zadržujejo. Ni rečeno, da jih ne zadržuje- jo prav zaradi tistih krajevnih avtonomij, ki jih ustava predvideva skupinam jezikovnih manjšin, kot se to doigaja prav pri mas, kjer so zle sile preprečile uveljavitev deželne avtonomije samo zato, da bi r.am Slovencem v Italiji škodovale. Predsednikov glas ne sme ostati mrtva črka Toda predsednik republike je visoko dvignil svoj glas ljubezni do vseh državljanov, katerim vlada: do posameznikov, do skupin in, ao celotnega naroda in države. Morda ima predsednik republike prav, ko trdi, da se -nekatere nalo ge morajo prepustiti le provinci :n ne deželi (Regione), kajti provinca, kot politično-upravna enota, je v bolj tesnem stiku z vlado, kate.a vlada mora nadzirati pravično ravnanje krajevnih oblasti z vsem državljani, tudi s posamezniki in e skupinami, tudi s člani jezikovn.h manjšin. Vlada naj torej prevzarne g’avno odgovornost za to, da se v državi spoštuje pravica vseh in d* se nobenemu ne godi krivica! V tem se ta pojem ujema z od'o-čitvijo Slovenske demokratske zveze, ko je zahtevala od vlade, naj se slovensko manjšino v Italiji izda poseben zaščitni zakon izven deželnega statuta (katerega bodo po doživelih izkušnjah verjetno vodilc-Slcvencom sovražne sile!). Deželni statut naj samo spoštuje pravico manjšine, ki jih posebni zakon predvideva! Upamo, da predsednikov glas ne ostane mrtva beseda, kako n. pr., da redijo na ohišnicah na vsakem hektarju površine 1,3 glav ijoveje živine, medtem ko pride v kmetijskem gospodarstvu na isto površino komaj 0,46 glav goveje živine! To se pravi, da ma 10 hektarjih površine redijo samostojni kmetje — tako pač lahko imenujemo kmečke delavce, ko delajo na »vojih ohišnicah — 13 glav goveje živine. Isti delavci, ko so pa vprežen! v socialistični jarem na kmetijskem gospodarstvu, pa redijo n<-isti in enaki površini v zadrugah (kmetijskem gospodarstvu) le 4 in pol glav goveje živine. To so uradni jx>datki, katere je prinašala »Ljudska pravica« 10. jan t. 1. To nam delno tudi pojasnjuje, zakaj mora Jugoslavija danes uvažati toliko žita in drugih kmečkih pridelkov. Vsak povprečen človek bi lahko našel temeljito sredstvo, ki bi popolnoma ozdravilo jugoslovansko gospodarstvo, le Titovi »so cialist,ični« gospodarski strokovnjaki tega- ne bodo zmogli nikdar, k»r zagovarjajo in podpirajo sistem, ki pelje kmečko proizvodnjo vedn-> niže navzdol. Je to prava tekma navzdol, ki mora nujno končati s polomom! Kot edini »pravilen« ukrep, ki naj uredi razmere v kmetijskem posestvu Jarenina. so oblasti sprejele sklep, da takoj zmanjšajo o-hišnice na tako mero, da na njih delavci ne bodo mogli več zaslužni toliko ali pa še več kot zaslužijo na gospodarskem posestvu. Nujna1 posledica tega ukrepa pa bo še večji uvoz kmečkih pridelkov iz tujine Pa saj to ni važno: važno je, da prodre tudi na vas.socialistična misel (to je komunistična), ki si uti ra pot samo skozi revščino in pr* manjkanje. KOKOSEREJA Zadnji dve leti se je kokošereia v Jugoslaviji zelo razvila. Sorazmerno s tem je porastel tudi izvoz jajc in perutnine. Leta 1952 so 'z-vozili 3800 ton jajc in perutnine, lani pa že 18.000 ton. Povečali so tudi boj proti kokošji kugi, ki je lani in predlanskim povzročila za 10 milijard din škode. Uvedli so skoro obvezno cepljenje, tako da je sedaj kuga skoro popolnoma izginila v vsej Jugoslaviji. Okuženih je samo še sedem okrajev. Šimo pravično besedo prvakov ita-lija.ask.ega naroda, ki so resnica: p.odstavmki nove, demokratično prerojene Italije in se ne boje govoriti .resnico in odgovorne pristojne organe klicati k spoštovanju zu vlado miru in ljubezni med držav-l.ani in tudi med narodi. Do danes pa se Slovenci v Ital=ji moramo v giavnem samo up.rui iuam raznarodovan.a, ki se često .zva.a tudi pod krmko lažidemokra eije in iažikršeanstva. Prav zaradi tega moramo poskr-oeti, da pride n-š g.as -vselej tudi do tistih odličnih predstavnikov i-talijanskega naroda, ki odločno sto-,ijo na strani demokracije in pravice! —.j -bivalcev bo veljal pa samo proporcionalni sistem. i Volitve se bodo. vršile ali 27. ma- 'ja ali pa 3. Junica. Toda v občin-*«, kjer so se zadnje volitve vršile je-,seni 1952, med katere, spade tud-Gorica, se bodo volitve vršile prihodnjo jesen. V Gorici se bodo spomladi vrši*.? samo volitve za pokrajinski svet. Frsbiaolstva Sorice v letu 1355 Goriška občina je na dan 31. decembra 1955 štela 41.981 stalnih prc-bivaV ev. To pa samo za,‘.o, ker se je semkaj n-seiilo oOGO-4uoO istrskih izseljencev (esuli). •Porok je lansko leto bilo 261, od teh 4 civilne; medtem ko je leta 1954 bilo sklenjenih 235 porok- od teh 6 civilnih. Rojenih pa je lani bilo 634 otrok, leta 1954 pa 624. Umrlo pa je lani 525 oseb, leta 1934 pa 496. Vsega skupaj je število prebivalcev padlo za 103 enote. Potres v Sloveniji V Gorici smo v torek zjutraj ob 3,25 čutili dva, močna potreba šunka. AJtoojg prebivalci so planili' i,z jx>stelj i-fi v nekaterih stanovanjih je bil pravi jsoplah. Škode pa ni .bilo. * V noči od ponedeljka na torek, or kiog treh in poi, smo čutili v Trst': inekaj močnih potresnih sunkov. Pravzaprav sta Tržačane zbudila samo dva, od katerih je bil najmočnejši drugi. Kar dobro smo se zazibali, toda škode ni bilo veliko. Pravdo, da je bilo poškodovanih nekaj kandelabrov, tu in tam je odletel omet, nekaj več po,, je bilo strahu: •tako se je neka gospa poškodovalo, ko je v naglici skočila s postelje, ir dva novs. zeml:es)a sta aekam •prehitro zagledala luč sveta. Tržaška potresna opazovalnica ,e takoj ugotovila, da je moralo bit: središče potresa zelo blizu. Naslednje jutro se je že razvedelo, da ga je tireba iskati nekje v Reški dolini.. Popoldne so iz Jugoslavije prišla poročila, da je najbolj trpela I-lir-ska Bistrica, v kateri so bolj ali manj poškodovane skoro vse javne in zasebne zgradbe. V stenah so nastale tudi po 10-15 cm široke raz- Kmetsko delavska zveza bruarja- 1956, z začetkom ob 4 iz Doberdoba priredi v nedeljo 5. fe-uri popoldne, v občinski dvorani PUSTNO VESELICO Na sporedu so: LAZI • ZDRAVNIK in pevske točke, jih bo izvajal tržaški »Metuljček« s spremstvom g. M. Sancina. Prireditelji se priporočajo za obilno udeležbo! — poke, slemena streh so se ponekod nevarno upognila, in zrušil se je ‘u-;di vrh nekega cerkvenega zvonika. Oblasti so takoj organizirale prvo pomoč za prebivalstvo, ki je nujna, kajti predvidevajo, da bo še večje število ljudi moralo zapustili stavbe, za katere je nevarno, da se zrušijo. Poleg tega je nevarnost burje in snežnih zametov. Moč-n so tipele tudi vasi Trnovo, Topole, Jasen in Kosere. Središče p>otre-o je bilo prav nekje med Ilirsko Bistrico in Trnovim. Pravo katastrofo za nesrečno prebivalstvo pa povzroča burja, ki dirja že dva dni. Po zadnjih vesteh je škoda znatno večja kakor pa so j* na prvi pogled ocenjevale komisije.. km iiultinjn s Šteusrjanu Pretekli teden smo iz italijanskik listov povzeli vest, da so se v Ste-verjanu baje pojavile nevednosti pri šolski kuhinji, zato da so kuhinjo začasno ukinili. ^Teiskava p« je dokazala, da so se »nerednosd* v toliko vršile, v kolikor se voditelji kuhinje niso zanjo brigali, in ne da bi šlo za kak primanjkljaj. Zdaj je izvoljen novi odbor m vodstvo kuhinje in .tudi kuhinja re zopet redno posluje. Krivično raonanle z optanti Italija in Jugoslavija sta se 23. decembra 1950 končno dogovorili o vpiasanju optantov. Dogovor je seveda izven mirovne pogodbe in zato krivičen, ker besedila mirovne pogodbe ne more spremenjati ni i ena, niti ne dve sami pogodbeni::. Proti temu smo s tega mesta že neštetokrat pisali. Vso krivido pa nosi v glavnem Titova diplomacija, ki je dala iz rok svojo izključno in >e-ugovorljivo oblast pri reševanju opcijskih izjav in s tem naložila stotinam naših ljudi pravi križev pit s posledico nadaljnjega preganjanja in raznarodovanja Slovencev v Italiji. Dvesto opcij Po omenjenem dogoy»>ru od 23 decembra 1950 se je Jugoslavija ,a-vezelo ugodno rešiti vse opcijske izjave, razen 20Q. Na drugi strani pa je priznala Italiji pravico ospo-ravanja opcijskih odlokov tudi v meji 200. Dogovor pravi, da smeta ena in draga država zadržati odnosno <>■ sporavati vsaka do največ 200 op-iejskih izjav odnosno odlokov sprejetih opcij, in sicer le tistim, ki .-e izkaže,, da njso. imeli pravice >'lr r%ti. nejasnejšem. besedilu dogo vora si človek ta stavek tolmači tako, da gre za tiste, ki so op tirali, ne da bi kdaj bili italijanski državljani, kajti o jezikovnem občevanju ne najdemo v dogovoru ne duha. ne sluha. Nasprotno lahko smatramo, da so prav z dogovorom od 23. decembra 1950 pogoj jezikovnega občevanja, ki ga 19. člen mirovie pogodbe predvideva, dokončno odpravili, saj sta si državi prisvojili pravico .zadržati vsaka po največ do 200 opcij, in v odlokih, s katerimi je Jugoslavija po 23. decembru 1950 opcije sprejela in rešila, ni več govora o jezikovnem občevanju strank. To pomeni, da niti ena, niti druga pogodbenica nist več upravičeni opcijske izjave zadrževati ~’u-nosno opcijskih odlokov ne priznati in potrditi zaradi jezika optantov. Kajti, če se ogromni večini P-tantov vprašanje jezika prezre d-nosno ne upošteva, se ga more prezreti odnosno ne upoštevati tudi manjšemu številu optantov samih. Vse kaže, da gre za tajen dogovor med pogodbenicama (med Italijo in Jugoslavijo), da bosta namreč obe zadržali odnosno ne potrdili do.200 opcijskih izjav odn<\sn) odlokov. Pri presoji posameznih slučajev pa, da bosta, ravnali po oolitičnem kriteriju. Tako vsaj vidimo, da obe državi tako ravna‘d in je pri italijanskih.oblasteh vprašanje jezika samo površen izgovor, kajti tisočim slovenskih beguncev, ki svojega slovenskega materinega jezika, ne skrivajo in tajijo, so jugoslovanske oblasti opcijo sprejele. italijanske pa tozadevni odlok potrdile! Iz tega sledi, da sta pogodbenici določilo mirovne pogodbe v tem pogledu samovoljno spremenili :n svojo politično jezo spravili vs^.ks na 200 glav optantov, ki jih v Ita- liji najdemo v glavnem med slovenskimi intelektualci in tudi med izkušenimi trgovci, ki še znajo držati, hrbtenico pokonci: v Ju-gosle viji pa med poštenimi odklanjale: komunističnega režima! ■Na vsak način je pri stvari prva kriva ie Titova diplomacija, ki išče in sklepa z Italijo take dogovore, ki škodujejo zamejskim Slovence n. Optanti in državljanstvo Italijanske oblasti pa dogovor od 23. decembra 1950 vrh vsega še v toliko kršijo, v kolikor sporočajo strankam, katerim opcijskega odi >-ka nočejo priznati in potrditi, "it jih smatrajo za jugoslovanske državljane in jim silijo v roke »fo-glio di soggiorno per stranieri m Ilalia« (to je dovoljenje za bivanje tujcev v Italiji), ne da bi počakale na končno razpravo obeh strank pred italijansko-jugoslovansko komisijo v zadevi 200 zadržanih op cijskih izjav odnosno opcijskih od lokov, kakor besedilo dogovora, .jeka C), izrecno to predvideva in zahteva! Na drugi strani pa se optanti, katerim je Jugoslavija opcijo že sprejela in izdala, zadev,ni odlok z iz Srepnim j»u4Mč kpkorkjoli ^trpeli k.al^o Škofjo na telesu, no' imetju, na poklicu itd da vložijo prošnjo za odškodnin.), •tudi če gori navedeni zakon nc predvideva točno vsakega, posameznega slučaja. Računamo namreč, da se bo vlada odločila za odškodovanje vseh vrst žrtev fašizma, ko bo imela na mizi veliko število zahtev. Rok za vlaganje prošenj zapode nepreklicno na dan 10. aprila t. 1 Tega dne bo namreč prošnja morala že biti na pristojnem mestu v Rimu. Nasloviti pa jo je na: Mini-stero del Tesorro - Direzione generale delle pensioni di guerra — ROMA. Posamezniki naj v prošnji čim bolj jasno opišejo svoj slučaj in navedejo škodo, ki so jo utrpeli ter stavijo svojo, ravno tako jasno zahtevo, po odškodnini. Ce imaio kake dokazilne listine, naj jih priložijo v prepisu, po možnosti notarskem. Tudi izpričevalna listina (Atto notorio) ima svoj pomen. t dr. Alfonz Serjun Pretekli teden je umiri v Gorici ugledni in čislani zdravnik g. dr. Alfonz Serjun, ki je nekoč izvrševal svoj poklic ji Tolminu. Pokopali so ga v putek 27. januarja ob številni udeležbi gori-ških zdravnikov, kar je pokazalo, da so ga visoko cenili in spoštovali Njegova gospa je umrla pred nekaj leti in v Italiji ni imel drugih sorodnikov. U šokh bodo razlagali fašistično nssp&čo V italijanskem tisku so se vsi povojna leta vztrajno vrstile pritožbe, da so šolski programi in posebno še šolske knjige v marsikaterem jx>gledu ostale takšne, kot so bile pod fašizmom. Kako naj se torej pričakuje, da bo mladina odporna proti strupu, ki ga skušajo še vedno razširjati razni neutolažljivi od-jokovalci. proslulega režima? Temu bodo zdaj končno odpomogii. Senat je žc odobril osnutek zakona za se stavo besedila, šolskih knjig, ki nuj prikažejo protidemokratično fašistično delovanje. Za osnutek so glasovali krščanski demokrati, so cialisti. socialni demokrati, republikanci. liberalci in komunisti. Bostovanje soliston ljubljanske Opere Dne 28. in 29. januarja so gostovali v Gorici solisti ljubljanske 0-pere: Vilma Bukovčeva, Miro Brajnik in Ladko Korošec s pianistk« Dano Hubadovo. Nastopili so pred številnim in zbranim občinstvom, ki je pevce« z navdušenjem sledilo in ploskalo S posebnim umetniškim čutom in redko fineso so ti zapeli razne slovenske narodne ter klasične motive velikih svetovnih skladateljev ob izraziti spremljavi pianistke Hubadove. Njihov nastop lahko Me jemo med zadnje pomembnejše kulturne d*j-godke v našem mestu. Vsem nast -pajočim gre torej visoko, priznanjL in iskrena pohvala, ker so nam res nudili izredno umetniški užitek. Pr' tem pa moramo z veseljem poudi--?jati, da. si je Vilma Bukovčeva s svojim nežnim in ljubkim glasom ter z občutno dinamiko največ prisvojila srca poslušalcev. Predsednikov nauk (Nadaljevanje s 1. strani) Gronchi je pripomnil, da velja to tako za notranje, kako - za mednarodne razmere. Vsak drugačen pj-stopek pomeni nazadovanje. Prt sprejemu na Provinci pa je predsednik Gronchi govoril o potrebi deželnih in sploh krajevnih avtonomij, ki jih italijanska ustava predvideva. Poudaril je, da se ton zavzel, da se to določilo, ki ima zn Benečijo, v kateri žive narodne-manjšine, še poseben pomen, tudi uresniči. Njegovo trdno prepričr-nje je, da je treba mstavo ali izpre ■ meniti ali izvesti«. Ce upoštevamo, da je komaj iest dni pred tem De Castro v Trstu dejal, da v rimskih vladnih krogih ne mislijo na uresničenje posebne deželne avtonomije za Furlanijo i n Julijsko Benečijo, če se spomnimo da so tri slovenske demokratične organizacije iz Trsta in Gorice komaj dober teden pred tem poslale med drugim tudi predsedniku Grem chiju pismo, v katerem so ga opozorile na krivična določila osnutk'1 šolskega zakona za slovenske šole, potem moramo načelne in tehtne izjave predsednika Republike v središču ene izmed benečanskih provinc samo pozdraviti. * * * DOBRC) BLAGO NAJNIŽJE CENE DROGERIJA ANTON PODPORNIK ~i tm ii i—umin L. u_hj—— —■———n rmrmin— ■——— | GORICA - Trg. De Amicis 12, na Kornu - Tel. 3009 BlMOiBiAClU Straai K Pogled na Jugoslavijo ~ z Posebni balkanski dopisnik švicarskega, tednika, »Schtvei-zer Wochen Zeitungs je svojemu, listu poslal pri&pevex pod gornjim naslovom, ki prikazuje opazovanja nevtraIne-nega tujca, ki potuje pc Tito- vi Jugoslaviji. V zgoščeni obliki bi radi seznanili s to sodbo tudi naše čitatelje. Velika m mala mesta imajo svo je nadloge za parkiranje vozli — nikjer pa nisem imel toliko težav -kakor v Skoplju. Kamorkoli sem svoje vozilo tudi postavil, se je pojavil miličnik, ki mi je zatrjeval, da sem na napačnem mestu. Tu je prostor rezerviran samo za vladna vozila, tam za avtobuse in na oni strani za kamione. Dve cesti dalje, levo za vogalom, bi vozilo lahko pustil za eno uro časa. Ta strogi red se je kaj slabo ujemal s praznimi cestami, na katerih je tu pa mm osliček vlekel neznaten voziček. Ampak čemu toliko izpraševanja, smo na Vzhodu, tu velja več oblastniški obraz kot vse drugo. Med Zahodom in Vzhodom Ljubljana in Reka nudita prve vtise, ki jih zajame večina izletnikov — nepotvorjena- Srednja Evropa. Nato si izletnik ali poslovn' človek ogleda kos Hrvaške in Dalmacije in morda se mu posreči še »kok do Beograda. Zatem se vrne »a Zahod; nekdo z zmajevanjem z glavo, drugi navdušen, 'in mnogi z zmajevanjem in navdušenjem v i-sti sapi. Kdor pa bi želel Titovo Jugoslavijo bolje zupopasti, bi dobro storil, če bi izbral izhodišče .ing, preko 'Soluna. Tako bi razumel, od kod izvirajo kulturni tokovi, ki oblikujejo državo, in prepričal bi se, kako daleč IM kako globoko segajo bizantinski •n, muslimanski vplivi, v tej deželi, katere prestolnica je -bila še pred sto leti turška garnizija. Prav iz -orientalskega duha si je mogoče razlagati bohotnosti sijaja državnega poglavarja z lastno telesno st-ra-io, lastnim dvornim življenjem lastnimi, jahtami, lastnimi gradovi in z lastnim zasebnim otokom. Tako si je tudi mogoče razložiti oblast-aosti in razkošja visoke partijske EDUARDO DE FILIPPO: »GLASOVI YEST1“ Po zelo kratkem premoru je SIp-Nsenskso narodno gledališče predstavilo Tržačanom novo dramsko delo »Glasovi vesti«, ki zelo privlačno kaže neapeljsko okolje. Delo sarro po sebi gotovo ne pomeni velike u-mgfcaine, nikakor ga ne moremo pr imerjati z dovršeno dramo »Filume-*a Marturano« istega pisatelja. Je pa vseskozi duhovita in po svojerp zaključnem moralnem tonu globoka stvaritev. Do izraza pridejo vsi karakteristični južnjaški' tipi, d modernega ciničnega fantalina preko njegove postavne matere - vede-Sfvalke pa vse do na videz trdega, skoro surovega Alberta, ki mu njegove sanje odprb oči, kako podel ra hinavski je svet. V predstavi je nastopal skoro celoten gledališki ansambel. Ugajal ja predvsem Modest Sancin, pa tudi Ema Starčeva je bila zelo dobra y. svoji vlogi. 'Omenili pa bi radi, da je marsikdo od občinstva opazil kar čudno nedoživeto igro Stanete Starešiniča. Anton Marti, ki je igro režiral igot gost, je svojo nalogo prav dobro -rešil in bil deježen ob kopcu predstave prisrčnega in zasluženega priznanja. in, državne hierarhije in brezbrižnost, s katero ljudstvo vse to sprejema — in si dopušča etiketirati kot komunizem. Pogrcšene tovarne na pogrešenih krajih Na vseh koncih in krajih, od Slovenije do Ohridskega jezera, so zrasle iz zemlje elektrarne in industrijski obrati. Titova Jugoslavija hoče svo.a naravna -bogastva, 'es ■fca.uxit, baker, tobak, sama predelovati, kljub nagli industrializaciji (ali morda prav zato?) je življenjska raven ostala izre-dno nizka. Strokovni delavec, ki zasluži mesečno po 12.000 dinarjev, se lahko prišteva med srečneže. Titova Jugoslavija deli usodo mnogih nerazvitih dežel, ki bi hotele čimprej navzgor; Induabr-ije nastajajo kar po tekočem traku, ali zelo pogostokrat, so to popolnoma pogrešene -tovarne na pogrešenih krajih. Castihleoe rež:ma tudi ni take vrste, da bi mislilo gospodarsko in imelo smisel za pravo mero. Na avtomobilski cesti Beograd -Zagreb, ki je baharija države, sem srečal med peturno vožnjo dva ducata mc-tornih vozil, polovico od ler je -bito vo.aških vozil. Motorizacija tiči zakopana v blatu deželnih cest Njihova izgradnja bi bila verjetno koristnejša. 'Nedaleč od .črnogorskega, mestp■ ca Bar so na delu silni bagerji, ki sipljejo kamenje in zemljo v morje. Tu je v gradnji trgovsko pristanišče, ki naj bi bilo — po prerokovanjih uradnih ljudi — večje od tržaške- luke. Prav tu na popolnoma zapuščenem obalnem pasu, ki ga neusmiljeno bičajo viharji, medtem ko je da-lje proti severu na .-to in sto zalivov in fjordov, ki nudijo ladjam naravno zaščito. Seveda je morala tudi tu vlada naliti nekaj vode v svoje vi.no-Gmdnjo pristanišča so čez noč u-stavi-li. Nujnejša vprašanja je bi'o -treba reševati. N. pr. vprašanje, z1-kaj Titova Jugoslavija, dežela, ki je bila nekoč vežen izvoznik pšen -ce, trosi danes dragocene devize za uvoz žitaric. Oblastnik iz Beograda, ki preživlja v obalnem hotelu zelo nekomunistične počitnice, mi je najmanj desetkrat prisegel, da funkcionira samouprava delavcev po -tovarnsh izvrs-tno. Na to lastno zelje je u-radna 'Titova Jugoslavija posebne-ponosna. V Ameriki in v Sovjetij' vlada pravi državni kapitalizem, vendar mi jugoslovanski komu-nist' smo resnično tekmovanje med resnično samostojnimi podjetji zone* uveljavili, sem zopet in zopet poslušal. Torej neke vrste Kolumbovo jajce, gospodarska prostost brez zasebnega profitarstva? Kdo pa od leča pri morebitnih sporih med, ravnateljstvom in delavstvom, sem poizvedoval pri Beograjčanu. Pri drugi steklenici črnega- da-lmajinca se je končno izkazalo, da ima partija v vseh obratnih odborih, svoje zaupnike, odkrite in zakrinkane, ki po višjih direktivah skrbijo za to, ,da samouprava ne zraste visoko.... Sredstva za večje nabave ali investicije mora tako in tako dovoljevati oblast. Teko vlada vsako samovoljnost pravočasno -lahko odvrne. Ognja in vode tudi v Titovi Jugoslaviji ni mogoče mešati. Šteje pa -tako in tako samo bahanje. Kdo si upa govoriti? 1 Jugoslovanski diktator bi se lahko pohvalil, da je med komunističnimi oblastniki ostalih »dik.ta-tur proletariata« še najbolj človeški Odkloni od partijske linije, ki se v Sovjetiji in njenih kolonijah končajo. s strelom v tilnik, pomenijo tu izgubo položaja in čaščenje in ue-kaj mesecev zapora. Vsekakor pa niso v' Titovi Jugoslaviji politični zaporniki nobena redkost, kakor mi je to izjavil predsednik sodišča v manjšem hrvatskem mes-tu, kateremu je slivovka razvozljala jezik Kljub temu, da je cerkvena ura pravkar odbila polnoč in ni -bilo na prostornem -trgu -nobenega človeka, je znižal glas in si položil kazalec na ustnice: o teh zadevah se ne sme govoriti! Upokojeni ravnatelj pa zmerja v prenapolnjeni kavarni kot vrabec na strehi partijsko in državno hierarhijo in njeno zapravi.anje in dodaja številne pikantne podrobnosti. Meni se ne more nič zgoditi, odgovarja na. moje opozorilo, naj bo previden. Tako odkritosrčnost sreča -tujec -tu pa -tam po "'itovi Jugoslaviji — pri ljudeh, ki nimajo- česa izgubiti. Kdor pa je na položaju čuva jezik in tehta svoje besede, da bi pri predstojnikih in oblasteh ne imel težav. Tržačani najboUSi Naš tržaški rojak nam je poslal iz Melbourna izrezek iz tamkajšnjega dnevnika »The Herald«, v katerem je govora zlasti o evrorj-skih emigrantih. Mnenia smo, d<. bo članek zanimal tudi naše r.i-tatelje, zato priobčujemo nekai podrobnosti. Avstralija privlačuje evropske e-nverante zadnje čase- v veliko večji meri kot pa jih -je nekoč Kanada ali Združene države. Mr. Arthur Driver, ki se je vrnil po ve.č ko štirih le-tiih načelovanja emigrantske organizacije v Evropi, pripoveduje o svojih vtisih: Mr. Driver je mnenja, da je »Odbor za dobro sosedstvo« s svojo po-močjo novodošlim priseljencem napravil -mnogo dobrega. »Le kaj bom zdaj tu počel?« se je vpraševal marsikateri izmed priseljencev. Res so bili emigranti- že -takoj od vsega ,-a-četka preskrbljeni s precej visokimi plačami in s primernimi službami, vendar pa so potrebovali tu eh pomoči, kako bi se čimprej vživeli v nove razm-e-re in se vključiLi v avstralsko skupnost. In prav v tej pomoči j-e- bilo bistvo naloge »Odbora za dobro sosedstvo«. Mr. Driver pa je med drugim *u-di zbral poročila iz raznih držav o izseljevanju. Skandinavija: Avstraliji -tu niso dovolili, da bi eventualne emigrante obvestila o svojem programu Vendar pa vlada ni preprečila odhoda nekaterih posameznikov, \i so za ta program izvedeli, pa so se želeli z njim okoristiti. Holandska: Ugled Avstralije v tej deželi je izvrsten, vlada odobva va izseljevanje. Italija: Iz te dežele je Avstralija dobila mnogo dobrih priseljencev. Najboljši med njimi pa so iz Tržaškega ozemlja, kjer so v ljudeh združene jugoslovanske, italijanske in avstrijske vrline. Mr. Driver pa seveda tudi pripornima, da je našel v Evropi še mnogo starega nacionalističnega duha medsebojnih -mrženj in nasprotstev. ŠPORTNI DROBIŽ Utrinki iz olimpijskih iger, ki te te dni v Cortini d'Ampezzo bližajo koncu: Kdor se zadnji, se najlepše smeje. Lj-udski pregovor velja tokrat za Norvežane. Doživeli so v prvih dneh popolne poraze v teku na 30 kilometrov, v ženskem teku na 10 kilometrov in v hitrostnem drsanju. Ko so nad njimi vsi obupali, so nenadoma osvojili zlato kolajno v teku na 15 kilometrov (Brenden) in v klasični kombinaciji (Stene r-son). Finci, Rusi in Švedi bodo tudi za naprej morali računati no stare norveške tekmovalce. P-rezg > daj so. jih pokopali. * * * Tragičen -in obenem ganljiv j: bil napor smučarjev Irana, Bolivi j-e, Libanona, Španije 'n podobnih dežel. Na napornih progah alpskih disciplin (smuk, slalom in veleslalom) so s svojim znanjem -boljših nedeljskih smučarjev -tako padali in podirali zastavice, da se nehote zastavi vprašanje, zakaj ne naredijo pred olimpijskim smukom sprejemnega izpita. Na pro-go naj pu-sti-'o samo tekmovalca, ki ji je dorasel. * * * Tudi četvorica iz Liechtensteina spada med take nesrečneže. Posebnost tega moštva pa ie v visokem odstotku modre krvi. Med četvori-co sta bila tudi vojvoda Maks von Hohenlohe ter baron Edvard von Falz-Fein. Moš-tvo Liechtensteina ie svoje največje lavorike poželo zvečer v hotelih med boljšo družbo. * * * Slovenci niso imeli preveč uspeha na teh ig-rah, kar je povsem ra- zumljivo. Današnje smučanje, predvsem alpsko, zahteva- milijone. Celoletni trening, finančno go-ipvout tekmovalcev, dolge vzpenjače, pu,-moe znanstvenikov. Pred dvajsetimi leti so se dodajale ganljive zgodbice da je neznanec iz male dežele lahko zasedel visoko mesto. Danes 'je to praktično nemogoče. Colliar-dova se sicer proglaša za študent-iko, vendar je v treh ali štirih letih opravila dva izpita. Tudi ure, ai jih je zadnje čase Sa-iler (po poklicu »mizar«) preživel ob obliču, ni lahko zelo hitro sešteli. Na Gorenjskem je malo snega, malo vzpenjač, oprema ni najboljša. Plasma nekje v sredini lestvice je -torej zadovoljiv. * • • Prireditelji niso zadovoljni s številom gledalcev. Pred štirinajstimi dnevi je celodnevna oskrba s sobo veljala nad 6.000 lir v krajih, oddaljenih dvajset kilometrov od Cartš-ne. Zdaj pa visijo na hišah sredi mesta table, iz katerih je razvidno, da se že za 3.000 lir lahko spi in je,-sami Cortini. Precenili so naval tujcev. V pričakovanju močne devize so odvzeli pogum domačemu ,gledalcu, ki bi sicer ob zmernih ce nah rade volje šel na olimpijske i-gre. flačrti o austrijshi mornarici V drugi polovici lanskega le4a sklenjeni italijansko-avstrijski sp— razum o uporabi tržaškega pristanišča vsebuje tudi določilo, po katerem lahko Avstrija- uporablja Trs4 kot registrsko (matično) luko za svoje trgovsko ladjevje. Ln, Avstrijci se pripravljajo, da to pravico ,u-di izkoristijo. Vprašanja se je pred kratkim dotaknil d-unaiski časeois »Die Wirt-schaft«. V svojem članku ugotavlja, da gradijo zadnja leta trgovske mornarice tudi rajne celinske dišave-, ki nimajo lastnega morja. Tega ne delajo iz prestižnih razlogov, temveč iz čisto gospodarskih računov. Posebno znana ste primera Švice in Češkoslovaške. Pa tudi Madžarska .in vrsta drugih držav ima lastno trgovsko ladjevje. Clankar v »Die Wi-rtsehaft« k-ni, da bi morala tudi Avstrija izdelati točen program za izgradnjo svoje trgovske mornarice. Ta mornarica naj bi najprej z majhnim-in STednjimi, nato pa tudi z velikimi lad;ami skrbela predvsem za trgovinski promet z Bližnjim in Srednjim vzhodom. -Zanimiv je gospodarski načr. gradnje teh ladij. »Die Wirtschaft« meni, da bi jih lahko gradili iz avstrijskega gradiva v Linču. Posamezne sestavne dele pa bi Avstrijci pošiljali v Trst, kjer bi jih nat--montirali v naših ladjedelnicah. Nobenega dvoma ni, da se Trst veseli vsakega povečanja promeia skozi svoje pristanišče, prav tako je gotovo, da bo Trst samo vesel, če bo v -njegovih pomorskih registrih vpisanih čim več ladij, toda da bi bile tržaške ladjedelnice ravno navdušene nad tem, da se spre- mene v navadne montažne delavnice, pa upravičeno sumimo. Avstrijci gledajo sevnda svojo korist' in i-majo s svojega stališča morda prav. toda prav tako so tudi Tržačani u-pravičeno ponosni na svoje ladjedelnice in se čutijo prizadete, ko berejo o takšnih namerah. Tito in televizija Iz »Klica Triglava« posnemamo, da je Britanska radijska družba prikazala 10. decembra v svojem televizijskem programu prvo dejanje igre »Anabeline dogodivščine«, Glavna oseba -tega dejanja je nesi Anglež, katerega mati je Srbkinja Mož živi v Franciji, kjer se zavzema za zrušenje- jugoslovanskega komunističnega režima in za vzpostavitev posebne srbske države. Igra prikazuje sestanek zarotnikov, ki ga otvori eden izmed njih z besed i-mi: »Sklical sem ta sestanek, ker sem prejel izredno važne novice. Nameravani obisk velezločinca Tita v Užicah se bo. vršil dva tedna pred napovedanim dnem. Naše načrte, da ga ob tej priliki ubijem-' moramo ternu primemo spremeniti.« Ko so 17. decembra ne televiziji igro ponovili — piše »Klic Trig’a-va« — so omenjene besede odpadle. Vimes je poseglo jugoslovansk poslaništvo v Londonu, ki je protestiralo pri BBC-ju, češ da bi gledalci mogli to »napačno razumeti«.... Upoštevajoč vsaj formalno odlične jugoslovansko - britanske diplomatske odnošaje je zanimivo, da je takšna igra. sploh lahko bila -uvrščena v program Britanske radijske družbe. Peliki dobrodelni ples Veliki ples SDD je postal že tradicionalna prireditev tržaških Slovencev, ki je bila vedno izredne dobro obiskana. Saj je bil vedno pr- vi namen te prireditve: dobrodelnost. Obenem pa hoče SDD nuditi svojim oodornikom vs-aj delno od-dbJŽitftv Zja, ■n-jjjj,. požrtvovalno pr moč v korist slovenskih šolskih o-trok, ne glede na idejno opredele-nje staršev. Vzvišeni namen tega pl sa je povzdignil prireditev samo nad navadne pustne plese in zabave in s tem postal reprezentativen večer vseh -naših ljudi. Prav s to prireditvijo nam je dana priložnost, da pokažemo svojim sosedom in svetu, da tudi v družabnem življenju ne zaostajamo zu drugimi. Zato je dolžnost nas vseh da -• take reprezentativne prireditve polnoštevilno udeležimo. Dokažimo, da znamo ob takih redkih prilikah cdjožiti malenkostne predsodke in malodušne pomisleke! Zavedajmo se vtisa, ki ga taka viso-kodruža-bna prireditev vzbuja med našimi someščani! K napredku našega družabnega življenja je vsak naš človek po svojih močeh prispevati dolžan! In končno bo nudil 8. februar vsem prisotnim zdravo razvedri'o v prijateljski družbi. Slov. gospodarsko udruže-nje vljudno vabi na Družabni večer s plesom v soboto 4. februarja v dvorani na stadionu »Prvi maj« Vrdelska 7. Igral bo znani orkester »Glinščica«, za ljubitelje narodnih valčkov -ter poljk pa Vaški kvartet. Poslovala bosta dobro za'o-žena bar in buffet. Poskrbljeno bo za smeh in zabavo. Predprodaja vstopnic in rezerviranje miz na sedežu S. G. U. v Trstu, ul. Filzi št. 8 tel. 37-808. Proletariata kmalu ne bo ueč! (Konec s 1. strani) Ce bo vse -to postalo stvarnos-če bo negotovost zaposlenja skrčena na nepomembnost, ali ne bo vse to rodilo dalekosežne posledice za narodno gospodarstvo in naš socialni obstoj? O tem samo dvoje pripomb: 1) našo življenjsko dobo je skozi iin skozi spa-emljala grožnja, da izgubimo službo, istočasno pa nevarnost, da izgubimo doseženo višino namestitve. Pri vsaki visoki konjunkturi -te grožnje slabijo; pri polni zaposlitvi pa skoro že izginjajo. Prva posledica tega stanja bo še -močnejši gospodarski u-trip in težnja nadomestiti človeško silo s še popolnejšimi stroji, To "->• vaja v strah pred »popolno avto matizacijo«. Druga posledica, bo nc-slutena razširitev premijskega u-stroja mezd v-sg-h vrst. Tako se bodo še bolj kot danes uveljavljale visoko kvalificirane moči. Ta razvoj bo dovedel do strukture mezd in plač, ki bo izkazovala mnogi večje diferenciacije med na-j nižji.n i-n najvišjim nameščenjem. Ce se bodo te perspektive tudi •+-.resni&le. sem globoko prepričan, da se bodo razširile tudi po vssi svobodni Evropi, Odločilno, geaio ne bo več stremljenje po največji'* uspehih (opportunity), kakršno je veljalo nekdaj, pač pa vedno več a opportuni-ty za. vedno več delovn h ljudi v gospodarstvu prav s pomoč jo povečane eksistenčne varnost:. Takrat proletariata ne bo več. iiiRiiKtinn POD ČRTO Mirko in njegova slika Nekje v Afriki je padel. Nekaj -dni po sporočilu o smrti je prejeta njegovo prtljago: zobno ščetko, ne .kaj bankovcev, -umazan robec, -nje-ao sliko, sliko hčerke in poročni prstan. Najprej kar ni mogla verjeti. Zakaj prav on ... ? Prstan pa je govoril trdo resnico: »Ana in l|irko, 7. V. 1934« je bilo vklesane-. Njegovo -sliko je dala- v okvir, ■ifdnjfc posnetek pred smrtjo.. Pa «*u je govorila in mu pripovedovala o vsem, kakor da -bi bil še živ. »Ne vem, kako -bi naredila plašč -j* Ma-jdo. Kaj misliš, če -bi razdrla kostum-, veš, tistega zelenega-. . . Ba, na Bledu sem ge imela, na najinem prvem izletu.« Slika je nemo po-kimala. Ana je zardela. »Da, da, tako bpm naredila,. Saj imam še Tjavega. tp komu naj bi lahko še ugajala?« Slika se je prijazno nasmehnila. Nekega dne pa se slika ni več unehljala, pač pa se je držala kar jsjzno. Pogled je umaknila od nje Danes že ne bo govorila z, njo. Sli -kja pa jo je trmasto zasledovala, in ko si je sezuvala nogavice, je usti fltodoželjtnp našobila. »To bi moral ti razumeti, Mirko. -tr-i leta sem sama. Četudi se vsak vječer prigovarjam- s teboj, to vendar ni še vse.« Ali Mjrko ni poslušal, pač pa j»-i«mo zaničljivo pogledal. Slekla si je -bluzo, in Mirko jo je še bolj mračno ogledoval. -»Nočem, da me gledaš, slišiš! Tudi jaz nisem spraševala, kaj se je dogajalo, ko te mesece ni bilo. Marsikaj se je takrat govorilo. Danes nisem več tako neumna kot takrat, ko sva se poročila, da veš!« Mirko jo je samo pogledoval. »Ne jezi me ... Ce ne . . .« Obrnila je fotografijo z licem j-vzdol na nočni omarici. »Tako, sedaj bo končno mir!« 'Pogladila se je pxi rokah tn prsih, zlezla piod o-dejo in ugasnila lu* Vendar ni mogla zaspati. Ne da oi ZhPe-t prlključilai, luč, je obrnile sliko in jo pristavila na običajno mesto, »Ne bodi no jezen, Mirko . . . Majdi so danes spnročili uspehe prvega tromesečja. Pomisli, najboljša je v razredu. In- zrasla je tudi. Ti bi je niti ne spnznal.« V temi se je smehljal mrtvi vojak, ,in končno je t-udi Ana zaspala. Zjutraj pa jo !e že snet tako čudno pogledoval. Pa ga je zopet položila na trebuh in -tako je os-ta-l ves dan. Le psonoči je Mirko lahko stal pokonci, -kajti v temi je bil čisto drugačen, dober 'n pxiln razumevanja. * Ko je prišla Majda s spričevalom domov, fotografiji tudi čez dan- ni bilo treba ležati več na- trebuhu. »Veš, premislila sem vse . . . Majda je tako pridna v šoli, da bi ,<) lahko poslala prihodnje le-to v sred njo šolo. Naj Bi j-i bilo v življenju -lažje kot nama. Ona je še edini spomin, ki nama je ostal. Bom že kako naredila. Seveda bi bilo lažje, če bi bil še ti tu. Ne samo zaradi denarja, anvpak ob osamelo žensko se vsak spx>takne. Ce se človek mora pieha-ti. px> uradih, se čuti tako izgubljenega. Morala- bi tvojo sliko s-talno nositi s seboj. Pa si predstavljaj, da bi š-la v kavarno in predse postavila tvojo sliko. Ljudje bi dejali, da sem znorela . . .« Oblekla- si je nočno srajco. »Le poglej! Ni več -tista. Ali se spiomi-njaš tiste s čipkami? Kot angel iz-gledaš, si mi pravil. Sedanja je vsi-piokrpana. In iz tiste bele iz švicav skega batista sem Majdi, se šila dve bluzi . . . Lahko noč, '*irko!« Krep ko je zehala in izklopila luč. »S "m tako trudna, v tovarni ničesar nt darujejo.« * Ana je -mrmrala neko px>pevko, ko je pospravljala posteljo, Govorile je s sliko, pa je ni gledale. »Veš, Mirko, precej težko je z menoj. Ves dan sem v tovarni. Ne bo šlo. Majdo bom dala v zavod, tam bo pxxl nadzorstvom.« Tvegala je pogled v fotografiji. Mirko je prestrašeno gledal. Ampak teko hitro je ne bo pretenta'. »Srednja šola ni za dekleta. Naj se gre učit kake obrti ali pa -tud’ na delo v tovarno. Naj gleda, da se postavi na lastne noge.« Mirko je namršil obrvi, tako je bil osupel. »Kdo mi je tako svetoval? Nobeden! Tako sem premislila. Tudi midva sva si morala sama pomaga*.;. Jaz pa se tudi ne mladim. Ena. dve, pa bo življenja -konec . . .« Ana je zaslutila, da ji Mirko ne zaupa. »Veš, Mirko, kupija sem si novo obleko in tl jo moram poki-zati.« Odhitela je k omari in si nadela obleko- Vrtela se je pred fotografijo kot na vrtiljaku. »Ti jc. všeč, Mirko? . Tudi čevlje sem si kupila in plašč, ki ga pa še nisen-plačala.« Slika se je pošteno namrdnila. »2e pet let si nisem ničesar -kupila .. . Vse samo za Majdo .. . Sedaj pa sem bila že prava, beračica. No, da, tistih nekaj starih cunj, ki jih še imam? Tega ni dpsti, saj veš, kako je bilo težko!« Mirko se je držal jezno, sedaj o» •je stisnil ustnice kot dojenček pre-dno prične z jokom. »Saj vem, ti nisi toliko zaslužil: saj tj ne očitam. Ampak nekaj tudi jaz enkrat nekaj rabim. Zakaj? Mi * Bog. saj vendar še dobro izgledair. in še ugajam.« Slika se je zaničljivo posmehnila, in pos-mehov Ana nikoli ni trpela. »O, celo v starih cunjah sem vzbujala dopadenje-! Ampak to seveda tebi ni všeč. Si mi nevoščljiv, ma-ri? Pa to mi je. sedaj vseeno . . .« Odhitela je k psihi. . . »Le poglej, puder sem si -tudi -kupila in rdečilo za ustnice ... In kolonjsko vodo . . .« Njen glas -je- postajal kar hripav iz same razžaljenos-ti, da on tega ne uvideva. »In -nočno srajco tudi . . .« Izčrpana se je sesedla na rob postelje. Slika se je zarežala. »N.očrjo s-rajco s čipkami, lepšo od tiste, ki sem jo imela takrat. Sedaj sem zrela ženska, in tudi zrela ženska ima pravico na življenje Končno hočem živeti . . .« Zadnjo besedo je kar zakričala. Mirko p1.-vsega tega noče razumeti, je resen in poln očitkov. »In ti bi vse to rad preprečil' Kdo pa si? Ničla ugasla, razumeš ... Ti me tudi ne boš več pogledal, obžaloval, tiraniziral . . .« 'Slika se je z ropotom prekucnila na tla. Sipa se je razdrobila. Ro pot in stekleni drobci so Ano spravili nekoliko k pameti; sklonila se je in zamrmrala: »Tega- nisem hotela, Mirko, ti si na sliki -tako resničen. Majda ti je -tako podobna, ima iste oči in isti pogled . . .« Sl!-kc je postavila na nočno omarico. »Ampak sedaj mora Majda -iz hiš’. Tonin je ne- mera. Je ljubosumen na njo. Zmeraj pravi, da ga spominja nate. V tem ima tudi prav. In če je ljubosumen, me ima rad Tako je močan in živ. Mirko, s te-boi sem bila poročena enajst let Nobenega nisem pogledala, tudi potem, ko te ini bilo štiri leta. Prise-žem ti. Ra-ie bi dobila takega, ki bi tudi Maido imel rad. Ti misliš, ia sem slaba ženska, ampak Majdi ne bo nič hudega. V zavetišče bo šla in jaz bom plačevala. Tonin me hoče poročiti. Sedaj veš vse, Mirko, sedai mi je laže. Odkar se je šipa razbila, imaš popolnoma drugačen obraz. Skoraj fak kot prei, ko sein ■ti pravila, da ne morem izhajati z dena-riem za gospodinjstvo, Prtiela je -sliko in si jo pritisnila na prsa. »In sedaj, Mirko, te bom lepo za vila v svilen papir, kajti tako te ne morem puščati brez šipe. Po prvem pa dobiš novo šipo.« • Mirko je odšel v predal, Majda v zavetišče, Tonin pa v zakonska posteljo. Prešli so tedni in, meseci. Tri dni pred Božičem je Ana vzela sliko iz predala. Sipe še ni ime. la. Obložil#, jo je s smrečjem. »To prinaša srečo, Mirko. . . Majdi. Men) ne več. Jutri grem po Majdo v zavetišče.« Obrisala je sliko polno prahu. »Kaj sem ti že povedala; da nosim zopet star plašč, saj ni -treba,, da še komu ugajam. Novega sem odnesla v zastavljalnico. Kako lepo diši smrečje po Božiču!« Solze so se ji razlile po licih »Pred teboj se mi pa- res ni treba sramovati. In tvoj poročni prstan ...« Zajecljala je: »Tonin ga nosi v ustih, mostiček. To ni bilo lepo od njega ... Od mene pa tudi ne.« »Smrečje ne stoji prav na desni strani. Pa- to bo že uredila Majda, ne jaz . . . Jaz tega nisem več vredna.« Nato se je Ana usedla na rob postelje in si slekla nogavice. Nadela si je nočno srajco iti nekaj jo je streslo. »Mirko, ne bi me smel puščati sa-me. Potem -bi še vedno imela plašč, ti svoj prstan ... In slika M tudi imela šipo.«, Kristina Schreitel VESTI s TRŽAŠKEG Ali bo lfidali »izbral soobodo“? V Rimu, v ulici Mračnih krami-arij, kjer stoiuje italijanska podružnica kremeljskih oolastnikov, v.a da v zadnjem času splošen poplah. CasniKarska agencija »Continenta-le* poroča namreč, da so bili vsi mapori najbolj goreče .in oblastniške trojke KPI: Secchia, Longi, ficoccimaro, zaman, da bi si ta.nik tržaške KP, Vittorio Vidali, po vseh napovedih kremeljskega komunističnega obredntka pred samim Titom stresel spokorniški pepel na golo glavo, in v znak očiščenja raztrgal še tisto edino srajco, o kateri je pred leti na volilnih shodih zatrjeval, da je edina njegova zaseb-aa lastnina. Vittorio Vidali je bil glavni pobudnik in režiser protititovske gc »je, ki jo je Kremelj sprožil le;a 1948 in je trajala vse do Stalinov: amrti. Vidali osebno sovraži Tita z no tisto jezo, skrajnostjo in d Čednostjo, ki je značilna za total-ato sovraštvo zgrajenega praktičnega komunista. Z razliko od ostalin vrhunskih komunisitčnih oblastnikov pa je Vidali povrhu še- totalno trmast; seveda na tej strani želez-*e zavese, na oni strani — kakor anano — likvidirajo trmoglavosti s kratkimi procesi. Prav zato kaže Vidali rogove rimskim komunisti-V-*im navijačem,- ki mu skušajo skr. ■ Viti hrbet pred gospodarjem belih dvorov na Dedinjah v Beogradu. Nerodna pa je -za Vidalija okoli-a ina, da so se že vse vesoljne komunistične partije sveta upogniie kremeljskemu ukazu n nekdanjega Izobčenca zopet postavile na komu *i«tični oltar, kakor sta to zapovedala očitna spokornike Hruščev in Butganin. Seveda je moral pred č.i-eom tudi Vidali skozi komunistični očiščevalni stroj. Opravil je res samokritiko, se pokesal svojih grehov in obljubil, da se bo poboljšal. -Sovraštva proti Titu pa ni zmetal is sebe. Nasprotno, ostal je še t-gtTejši protititovec, kakršen je bil kdajkoli. Oblastniki *CPI bi na eni strani radi preprečili očitno preziranje kremeljskih ukazov, na drugi sirarni pa jih- javna obsodba Vidalt;a, ki bi porazno vplivala na ugled partije, spravlja v mučno zagato. Tako se Vidaliju verjetno obetu tretja rešitev — premestitev. Nekateri komunistični oblastniki v Rimu so za to, da ga pokličejo v aentralo, v Rim, drugi mislijo, da ■bi g* vrnili v Mehiko ali nekam v Južno Ameriko. Agencija Continentale, ki prine-ša vsa ta ugibanja, pripoveduje na dalje, da- je bilo zadnje potovanje Vidalija v Milan v prijetni družbi tov. Lavre Weiss v tesni zvezi s spravljanjem precejšnjih fondov na varno v šv-irerske banke. Ta zlata rezerva bi Vidaliju, tako zatrjuje omenjena agencija, zagotovila tvar »o bodočnost, ker da so dnevi njegovega tajnikovanja pri tržaški K. P. in v svetovnem komunizmu so iteti. Dobro obveščeni krogi smatra,o. da hi prav s povabilom Vidali.a v Moskvo Kremelj želel definitivne zaključiti »slučaj Vidali«. To tud naj bi bil razlog, da poskuša Vidali z »numeriranim računom« v Sv.ci zaključiti svojo kariero mtdnarol-nega revoluc.io.iarja in si »izber-svo-bodo«. Na drugi strani pa so v tržaški RP še tudi druga vprašanja na dnevnem redu, ki begajo komunistične vrste. Tržaška KP, ki je dejansko zgolj privesek KPI, je po likvidaciji STO čedalje očitneje poudarjala svoj izrazito večinski narodnostni značaj. Slovenske sopotnike so dejanski voditelji čeda.lje bolj odrivali od slehernega političnega vpliva in jih porivali na slepi tir »kulturnega izživljanja«. Nekaj krajevnih društev, nekaj prireditev, to naj bi zadostovalo za potrebe partijcev slovenske narodnosti. Enemu ali drugemu slovenskemu komunistu, ki ni še popolnoma otopel v partijski disciplini, pa to odrivanje ni bilo všeč; posebno še zato, ker je postalo jasno, da tudi v »mednarodni organizaciji«, kakršna je KP, velja nekaj le tisti, ki ni preobremenjen z dvojezičnostjo Tudi italijanski komunisti so namreč najprej Italijani, potem dolgo nič, nato pa tudi še komunisti. Stane Bidovec, ki je pogostokrat postavljal vso težo dela na zaščito slovenskih koristi, je bil postavljen na hladno. Tiha likvidacija! O -tem niso seveda poročali komunistični javni trobentači slovenskim komunističnim pripadnikom, ker niso hoteli, niti mogli povedati, da so ga zavrgli zaradi »nacionaTstičnega odklona«. Ce bi jim namreč to povedali, bi se razkrinkali in Slovenci bi že vedeli, kaj jim je storiti. Tako se -tudi tržaška KP strogo drži vsedržavne linije. Pravijo, da so enega Slovenca pognali, da pa jo bodo zato drugi kar sami pobrali. V sredo 8. febr. ob 21. uri priredi Slovensko dobrodelno društvo J. vdihi dobrodelni ples v Hotelu Excelsior Palače. Vstop izključno z vabilom, ki ge lahko dobite na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11. - tel. 36275 in v tiskarni Adria v ul. S. Anastasio 1-c -tel. 23039. Sprejema se tudi prenotaci-ja rezerviranja miz. Mrmranja uslužbencev HP Nekdanji Titovi dojenčki in kasnejši njegovi največji ne-hvaležne-ži, ki načeloma drvijo pod zastale močnejših ba.aijonov in bolj rejenih denarnic, zopet srečno caplia-.o za Titovim bobnam. Pri prvi šte-v-.lni procesiji so bili kričavi na vse pretege, pri drugi, protiti-tovski, so se drli kot istrski jesiharj-i, pri tretji, sedanji, pa samo še mrmrajo kot stare ženice na pogrebih. Mrmrati pa. morajo že zaradi tega, la ■bi ljudje ne mislili, da so šli rakom žvižgat in bi jih gospodarji ne poslali kosom pet. In tako so partijski zaslužkarji spet zamrmrali. Drobovje jim razganja dr. Agne-lettov »antikomunizem«, ki se očit no izraža v tem da zastopnik demokratičnih Slovencev smatra ob činski svet za demokratično upravno ustanovo, katere edina skrb je smotrno in umno upravljanje občine kot gospx>darske enote, ki je last vseh občanov, ker jo oni sami vzdr-žui-e*'o s svojimi davčnimi obveznostmi. Opozicijo pa si razlagajo 'ako, kakor psa. ki laja v luno zgolj zaradi dolgočasja. SDZ in SKS sta prvi dvignili svoj glas proti nameravani kršitvi ustave in določil o človečamsk h pravicah pri uzakonjevanju sloven ske šole. Svoj glas sta dvignili na najviš:a in edino kompetentna mesta. Protestirali sta pri predsedn1- E a dji „San Giorgio“ in „Rosandra“ Kot strela z jasnega je udarila prejšnji teden vest, da sta bili v Trstu odnosno Tržiču zgrajeni trgovski ladji »Rosandra« in »S. Gior-gio«, ki ju je bila rimska vlada za s-ialno že obljubila, da bosta izročeni Trstu za prekooceansko plovbo, naenkrat in nepričakovano do deljena Genovi. Ves Trst je bil pokonci. Trgovinska obrtna in kmetijska zbornica, razne druge organizacije, tržaška občina so pošiljale nešteto brzojavov v Rim, na vse mogoče naslove in župan Bartoli je tekel v Cortino dlAmpezzo, da protestira pri samem predsedniku republike, Gronchiju, zaradi vpijočo krivice, ki se je storila Trstu. Občinska seja 27. januarja se je bav-ila skoro izključno s tem vprašanjem. Podžupan inž. Visintin v odsotnosti župana je prebral vse brzojave, ki jih 'e občina odposlala, in odgovore, ki so iz Rima ter od drugih jadranskih mest poslali v protest proti pošiljanju ladij v Genovo. Zadnj-i trenutek pred občinsko sejo je dospel brzojav ministra za trgovinsko mornarico, Cassiam-ja, kjer je sporočil, da ladja »Rosandra« ostane v Trstu. To je le deloma pomirilo obč. svetovalce, ki so v svojih govorih povedali marsikatero trpko besedo na račun Ri ma in Genove. Govoril je tudi obč. svet. dr. J. Agneletto, ki je naglasil, da- je od nekdaj glavna vladarska dolžnost: držati in spoštovati dane besede in obljube; in t še posebej velja za demokratične viadavine. Ker že govore Rim in Genova o nacionalnih, to je državnih interesih, ki naj bi jih Trst zapostavljal za lastnimi koristmi, je treba, da pridejo odločujoči faktorji v italijanskem gospodarstvu do spoznanja, da ne zahteva Trst izpopolnitev svoje mornarice .zato, da bo konkuriral Genov! ali drugim italijanskim pristaniščem, ampak da to zahteva, da lahko konkurira inozemskim lukam ki trošijo ogromne kapitale zato, da odvrnejo srednjeevropski in preki-morski promet od Trsta stran. Za to so zahteve Trsta po močnejši mornarici izraz ne kakega tržaškega egoizma, ampak v popolnem soglasju z državnimi interesi in s splošnim italijanskim gospodarstvom. To morajo enkrat pomniti odgovorni faktorji. Zato, ko re je rešila ena ladja, »Rosandra«, moramo nadaljevati borbo, da rešimo še drugo. Zato se je izreke! tudi dr. Agneletto za sklicanje občinske komisije za mornarico, ki naj vodi akcijo do končne zmage. ' * - Za naft mltharice Dr. Josip Agneletto je na občinski seji postavil naslednjo intervencijo: Pred tedni sem interveniral v kc-rist -zboljašnja metode pri nadzor- VESTI IZ NABREŽINE RAZPRAVE V OBC. SVETU (Nadaljevanje preteklega tedna) Volilni urad drži vedno v redu e-videnco vseh volivcev. 20. jan. t. 1. je bilo vpisanih 3623 volilnih tigra vičence v naprsna 3317 v maju leta 1952. Seznam se je pomnožil za 308 oseb. Ta pomnožitev se je p« izvršila n« sledeči podlagi: V času Kaj 1952 do 20. jan. 1.1. so se izvršile sledeče spremembe: Nanovo vpisanih zaradi priselitve 536 oseb, ■»novo vpisanih, ker so stopili v 21. leto 326 oseb, skupno nanovo vpisanih 862 oseb. V tem razdobju je bilo črtanih zaradi izselitve, smrti j* obsodbe 556 oseb, razlika je torej 306 oseb več. Leta 1952 je -bilo 7 volilnih sekcij, letos imamo pa e-■» več. Občinski davki za letošnje leto •o dosegli vsoto 5,005.370 lir napram lanskim 3,834.600 lir. Občinska u-žitnina je v lanskem letu prinesla 33,154.692 lir napram 18,648.342 v letu 1954. Glavni povišek ni bila večja potrošnja, ampak povišek u-ži/tnine nekaterih predmetov za 25 odstotkov ter zvišana užitnina -d električno razsvetljavo. Glavni dohodki užitnine so vino (skoraj Id Milijonov), meso (3,8 milijon.) in električna luč (2,6 milij.). Slednjič je govoril še o delovanju Kraškega vodovoda, ki je bil v Mčetku leta 1950 v obupnem »"i-t*ju, a se sedaj vidno boljša. Naj »ledi nekaj primerov: V letu 195(1 .j« ACEGAT dobavila 263 tisoč k-ub. Metrov vode, a oddanih je bilo le 41 tisoč kub. metrov. Vode se je izgubilo kar 84 odstotkov. V lanskem letu, ko je bil Kraški vodovod ž? precej popravljen, je ACEGAT dobavila 84 tisoč kub. m vode, a od galo se je kar 68 tisoč kub. metrov flfcfube je bilo le 19 odst., kar je skoro normaLno. Ker je bilo sedaj od višjih oblasti odobrenih še 3,8 milijonov lir za nadaljnjo pjopravo vodovoda, se smatra, da bo po teh delih vodovod že normalno deloval. Potrošnikov je do konec decembra bilo 463. Predvideva se, da se bo v letošnjem letu poraba vode še povečala. Po županovem poročilu se je vne ■ la daljša razprava, v katero so pobegli svetovalci Colja, dr. Skerk in drugi. Zupan je dal vsem potrebna pojasnila. Prešlo se je nato na razpravo o prosti coni v Trstu, nakar je občinski svet soglasno odobril, da se pošlje tozadevna resolucija. Posebna komisija, ki je sestavila (o resolucijo, je px> nalogu občinske?* sveta sestavila še drugo, in sicer v obrambo slovenskega šolstva z ozirom na alarmantne vesti, ki se širijo v zvezi s predlogom za nov šolski zakon za slovenske šole. Končno je odbornik Floridan px> ročal o tretji točki dnevnega reda in sicer o vprašanju spremembe dvoletnih strokovnih tečajev v triletne strokovne šole. V ponedeljek, dne 30. p. m. je občinski svet v Nabrežini nadaljeval s svojim zasedanjem. Po preči-tanju zapisnika je župan poročal o delu komisije, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno za postavitev spomenika domačemu pesniku Igu Grudnu, ki naj bi- se postavil na glavnem trgu v Nabrežini. Drugi spomenik v spomin vsem padlim v zadnji vojni pa naj bi se postav'-na trgu pred občinsko hišo. V razpravo so piosegll svetovalci Floridan, Drago Legiša, dr. Skerk, Col v in Albin Škrk. Slednjič se je skie nilo, da bo komisija nadaljevala s svojim delom, pritegnila k sodeVi-vanju le razne izvedence v sličnih zadevah, se spjorazumela z domačim kipia-rjem Celo Pertotom, ki naj pripravi potrebne osnutke in proračune, nakar bo o vsem tem razpravljal in odobril občinski svet. Nato je občinski svet potrdi! prejšnje revizorje občinskih računov tudi za leto 1955, in sicer Šibili imenovani Jože Kralj, Viktor Skof in Josip Mari-zza. Na predlog odbornika Floridana je obč. svet potrdil mnenje tozadevne komisi ie ter imenovat v »talno službo učiteljici otroških vrtcev Zoro Gruden iz Mavhimj in Mirello Biasi za otn-ški vrtec v Devinu. Občinski svet je nato dal ugodno mnenje za> prodajo jusarskega zem lhšča v Sesljanu nekemu Alfonz J Albertiju iz Trsta za 1106 kv. m oo ceni 1000 lir za kv. meter. Zemljišče leži tik novega hotela »Pa-radi-so«. Dalje je odobril prodajo 215 kv. metrov zemljišča Antonu Opat-t i ju iz Nabrežine. To zemljišče leži zraven njegove hiše ter so miu določiti ceno 350 lir za kv. meter. Učiteljici otroškega vrtca Dirči Pecikar, ki je odšla v Avstralijo, 'e ji dovoli dopust do 30. jun. 1956, nakar odpadejo vse obveznosti ob-č;ne napram tej učiteljici. Svetovalci so nato odobrili predlog odbora, da se vpraša Tržaško hranilnico za predujem 4 milijonov lir za kritje rednih izdatkov, in to dokler se ne sprejme državneg-i prisoevka za kritje občinskega proračuna. Na koncu le svetovalec dr. Skerk vpraša! žurana, kako napreduie re-gulacHskt mačrt. ki je že ra-r let v delu pri arh. Meneu iz Trsta. Za ran in odbornik Floridan s-ta mu odgovorila, da ie še orecel tera dela pripravljenega, vendar še ni kon čnno. Prhodnhč enkrat bo žurao dal natančneje podatke o tem d"-lu. S tem je župan sejo zaključil. stvu -mieka, ki ga prinašajo mlekarice- v Trst. Primoian sem oonovui svojo intervencijo ze tudi zato, Ker se sodna ooiast pri kaznovanju prestopkov ne zadovoljuje z uredDarru o nadzorstvu m higieni mleku v smisiu kr. dekr. št. 994 od 9. 5. 1929 in zdravstvenimi zakoni s kaznijo 2-5000 lir, pač pa smatra, da so prestopki kaznivi po kazenskem zakonu zaradi goljufije, za katere so predvidene kazni do dveh let zap.i-ra in 20.000 lir globe z objavo v časopisju, kar poveča Stroške še za 30 tisoč lir. To pomeni za revno mlekarico pravo gospodarsko katastrofo. Mlekarice ne prodajajo v največ slučajih samo -lastnega mleka, pač jpa tudi mleko svojih sosedov. Pred od hodom v mesto mešajo mleko v skupne posode ter v največ »lučajih prodajajo mleko v dobri veri. Trenutno so mlekarice v poiož.i-ju, ki jim ne dovoljuje nobene o-brambe. Nadzorni organi vzemaju po dva vzorca, od katerih ostaja e-den deponiran pri občini in je na razpolago mlekarici; drugega odpošljejo na analizo. Zato prosim župana in kompetentnega asesorja, da bi- se mlekaricam takoj izročali njihovi vzorci, zapečateni in numerirani. Na interpelacijo dr. Agneletta je odgovoril odbornik za zdravstvo. Njegova izjava je izredne važnosti, ker je rekel, da morajo kontrolni organi izročiti takoj, ko vzamejo vzorec mleka, enega od treh vzorcev mlekarici. Ali da naše mlekarice take vzorce odklanjajo, in to tudi v zapisnik izjavljajo. To je zelo škodljivo na mlekarice. Ako je ona v jx>sesti enega vzorca, ne samo, de lahko da mleko sama analizirati in se tako prepriča, >li je mleko imelo dovolj maščobe, to je 3 odstotke, im težino od 1,015 d > 1,032 kg, ampak ima tudi večjo sigurnost, da vzorec z njenim mlekom slučajno ne zamenja. Mlekarica -brez vzorca mleka, je brez vsake obrambne moči pred sodnijo. In ko se sedaj delijo tako široke kazni, je treba, da se naše mlekarice bolj pobrigajo za to, da dokažejo svojo nekrivdo. Zato prva dolžnost mlekaric pri odvzemi vzroreev je, da zahtevajo en vzorec zapečaten mleka za sebe. Mlekarice naj se potemtakem dosledno držijo pravice, da sprejemajo vzorce, ki jim bodo služili za morebitni protidokaz! ku republike, predsedniku vlade in pri prosvetnem ministru polnih 48 -ur prej kakor sta v tržaškem mestnem svetu vsak svoj pon-ticni lonček pristavila Be-metičeva in Dekleva, -bolj zaradi nerodne zam-ujc-nosti in propagandnih, kakor r.a narodnostnih nagibov, pri »Delu«; dr. Agneletto ni sarr-i prvi dvignil svojega glasu proti vnebo vpij oči krivici, pač pa sta listala dva svetova-Ua samo z zamudo posnemala njegov glas na ne pravem mestu! Morda ne b.i g-rešil. če bi smatral, da je predsednik republike, Gronchi, v svojem govoru v Bellunu črpat svoje misli o usta- vi in pravicah narodnih manjšin prav iz pisma SDZ in SKS, ki ga je prejel nekaj dni pred -tem. V resnici pa -bi o slovenski šoli po svečano podpisanih pogodbah lahko razpravljali v Trstu, ce b. komunistični svetova-lci držali besedo, ki so jo prisega-li ob volitvah in jo po volitvah enostavno požrli. Ne samo titovski v mestu in na podeželju, tudi kremljevci, ki so leta 1945 za vsako pasjo figo naganja'i svoje pristaše na ulice, v odločilnem -trenutku pa stisnili rep med noge. Ta- zgodovinska dejstva neizpodbitno pričajo, kdo je bil komu zaveznik. S-ovenski demokrati smo krav. o kupčijo lojalno vzeli na znanje ir lojalno in odločno branimo slovenske narodne pravice jpo lastni narodni dolžnosti -in ne iz propagandno taktičnih partijskih potreb in po vsakokratnem naročilu iz Moskve ali Lj-ubljane, kakor to počenjajo komunistični uslužbenci. Sicer pa v zadnjih časih rimski parlament, ki ni občinski svet, pač pa politični forum, zgovorno priča, kdo je komu zaveznik prav v teh dneh. Tako sodimo pristaši SDZ, in ko munisti so zadnji, ki -bi nas s svojini intrigantnimi zavajanji lahko pretentali. Komunistične pridige naj si kar rezervirajo za tista teleta, ki sa-ma drvijo v klavnico; med nami ni rekrutarskih telebanov. Glede protikomunizma pa eno samo pripombo. Praktični komunizem je najstrahotnejša diktatura svetovne zgodovine. Svobodni ljudje pa ljubijo svobodo nad vse in se zanjo -borijo. Je že tako, da se Titovi dojenčk,, kadar koli iztegnejo jezik, ugriznejo v lastni rep. Taka je pač dialektika — škorpijonov. Pika. Pristaš SDZ t UCitB jica Mila Spraizer O o polnosievilni udeležoi ucitelj-sIva, solskih oolasti in šol. nameščencev smo v torek 31. t. m. spremili k večnemu počitku učiteljico gospo Milo Spraizer. Težka in trnjeva je bila njent življenjska pot. V zadnji vojni je zgubila moža, nato še sina. Z lanskim oktobrom je izgubila še službo s tem, da je niso več namestit v oddelku za prodajo šolskih knjig kjer je vestno in točno opravljale, službo več let. Skrb za bodočnost, osamljenost In še drugi težki udarci so izpodke-