179. številka.
Ljubljana, v sredo 5. avgusta 1903.
XXXVI. leto.
.a. '
7
[shaja vsak dan zvečer, isimSi nedelje in praznike, ter veij» po pošti prejemat avstro-ogrske OeAele aa vseileto S» K, aa pol leta 13 K, zaf Četrt letal6 K BO h, za eden mesec S K BO h. Za LJubljano ■ pošiljanjem os dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K aa edec mesec S K Kdor hodi «am ponj, velja |za celo leto 83 K, zrn pol leta 11 K; za četrt leta B K BO h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja delala toliko već, kolikor ana£a poštnina. — Na naročbo brea istodobne vpo&iljatve naročnine ae ne ozira. - Za oananlla plačuje ae od peteroatopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. -— Dopisi naj ae izvole* frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo — Urednlfttvo ki upravnlitvo jo na Kongresnem trgu tt. 19. — Opravnifitvu naj SO blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacija, Oznanila
t. j. admiDiNtrativne stvari — Vbod v arednJfttvo )e si Vegove ulice Bt. S, vhod v npravnifltvo pa a Kongresnega trga fit. 12. a
„Slovenski Narod'1 telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna1' telefon fit. 85.
Habemus papam.
Rimska cerkev ima zopet svojega nezmotljivega poglavarja. Včeraj dopoldne je po šestih brezuspešnih volitvah končno dobil dvetretjinsko večino dosedanji beneški patrijarh kardinal Josip Sarto.
Novi papež ni doslej v katoliški cerkvi nikake posebne uloge igral in najbrž niti mislil ni, da bo kdaj poklican nositi papeško krono. Josip Sarto je bil izvoljen, ker izmed onih kardinalov, ki so hrepeneli po papeški kroni, ni nihče mogel dobiti potrebnega ila glasov. Ker niti Rampolla niti Vanutelli, niti Agliardi ni mogel prodreti, so se njihovi prijatelji zedinili na beneškega patrijarha.
Štiri dni so bili kardinali zbrani v konklavn, kamor je imel pristop samo bv. Duh. To kaže, kako naivno je misliti, da so kardinali pri volitvi papeža se ravnali po kaki inspiraciji. Vodilo jih je V3e prej : simpatije in antipatije, ČastihlepDOst in konkurenca. Sele v zadnji vrsti so prišli v poštev cerkveni principi.
Ljuti boj za papeško krono je končan, na papeškem prestolu sedi nov mož. O njem se prav za prav ne ve druzega, kakor da je sin preprostih starišev in da se je kot navaden duhovnik ubijal nekaj časa z dušnim pa-stirstvom, dokler ga niso valovi sreče dvignili na škofovsko mesto. Kakšni so njegovi politični, kakšni so njegovi verski nazori — tega nihče natančno ne ve.
Sicer je pa to popolnoma vseeno, ker cerkveni regiment ni odvisen od papeževe osebnosti. Kakor je bil v starih Benetkah dož le reprezentant republike, -consiglio dei dieci" pa pravi vladar, tako je tudi v rimski cerkvi. Papeževe naloge so postale zgol reprezentativne, in o novem papežu, ki je vendar sad kompromisa, že posebno ni misliti, da se bo znal dvigniti nad tiste kardinale, k nosijo zvonec. Papež bo delil bla-g >love, si bo pustil nogo poljubljati, bo sprejemal romarje in romance in podpisoval lepe enciklike — v ostalem pa bodo že kardinali skrbeli, da pojde
vse po stari tradiciji svojo pot, ker cerkveni sistem ni odvisen od oseb.
Prepričani smo lahko, da bo cerkev tudi pod novim papežem z vsemi silami delala za obnovitev posvetnega svojega gospodstva in nadaljevala boj proti načelom moderne civilizaeije. Prepričani smo pa tudi lahko, da je usoda teh načel sodobne civilizacije neodvisna od rimske cerkve. Katoliški narodi niso več nositelji in stebri moderne kulture. Med njimi more cerkev razmerno uplivu, ki si ga je ohranila pri teh narodih, naravni razvoj zadrževati še nekaj časa, in morda kak narod tudi duševno, kulturno in materijalno spraviti na nič, ali toka nove dobe, razvoja človeštva ne zaustavi, kajti za razvoj človeštva v celoti je volja rimskokatoliške cerkve postala popolnoma brezpomembna.
Zato pa ni izvolitev novega papeža nikogar spravila iz duševnega ravnotežja. To malo, kar se ve o novem papežu, ga dela simpatičnega; če je simpatij vreden, se izkaže Čez leta. V interesu vere, v kateri vidimo eminentno moralično sredstvo za vzgojo narodov, je želeti, da bi bil novi papež element spravljivosti, da bi uplival v smislu sprijaznenja cerkve z novodobnimi razmerami ; če to ne bo, tudi ne bo posebne škode, ker te moči nima, da bi ustavil svetovni proces, ki se vrši po zakonih narave.
Končno naj še omenimo, kar pravijo   prva poročila   o  novem papežu. Pij X. je jako izobražen mož. Izšel je iz revne rodo vine. Njegova mati, ki še živi, je navadna kmetica,   njegov brat je krčmar  v   Mantovi,   ena  sestra je šivilja, druga je žena necega krčmarja in prodajalca  tabaka. Vseh  bratov in sester je   osem.  Papež   ima izrazovit obraz, sicer pa je dobrohoten in vesel Človek. Govornik je slab, razen italijan ščine ne zna nobenega druzega jezika in še v italijanščino meša vedno bene ški dijalekt. V Benetkah je bil izredn« priljubljen, ker je preprosto živel, rad podpiral siromake  in  nikdar ni hotel svojega upliva zlorabljati za svoje so rodništvo. V Rimu je bil le redkokdaj
in se ni nikdar vtikal v politične spletke. To je tudi vzrok, da so se kardinali  najlaglje  na   njega zedinili.
V političnem oziru je Pij X. konservativec in se ni nikdar ogreval za krščanskosocijalno gibanje. Posebno značilno je, da je z italijanskim kraljem v najboljšem razmerju. Ko je svoj čas prišel kralj Umberto v Benetke je dobil sedanji papež iz Rima naročilo, naj zapusti Benetke, da ne pride v dotiko s kraljem. Ali Pij X. ni ubogal, nego je kralja obiskal in je od tedaj vedno v zvezi z vladarjem tiste države, ki je cerkev „oropala" za Rim. Kot posebno zaslugo novega papeža se navaja, da je v beneški škofiji uvedel med duhovščino strogo disciplino in napravil konec prejšnjim slabim razmeram. Sodi se tudi, da se papež ne bo tako izključno bavil s politiko kakor Leon XIII, nego da bo religijozen papež. Tako prva poročila, ki se *pa morajo s primerno previdnostjo vzeti na znanje.
Ogrske korupcije brez konca.
Afera Szapari • Dienes se vleče brez konca. Parlamentarna preiskovalna komisija je sklenila! imeti v tej zadevi vsak dan sejo.
Pri zadnjem zasliševanju so prišli med drugimi pričami na vrsto grof Pavel Szaparv, brat obtoženca ter ministrski predsednik grof Khuen-Hedervarv.
Grof P. Szaparv je prinesel seboj obširno pismeno izjavo ubeglega Dienesa. Ako je vse resnica, kar Di enes v svojem pismu očita poslancu Pappu, bi bil ta pač bolje storil, ako bi bil lepo molčal. Papp, ki hoče biti nekak rešitelj morale in časti svoje domovine, se opisuje v tem pismu kot navadni slepar. Dienes pripoveduje, da je Papp poneveril 1000 K, ki so mu bile izročene za Kussutbovo slavnobt. Takrat so Pappa hoteli njegovi lastni tovariši Sandar, Justb, Kubik in Toth ovaditi sodišču, le Dienes ga je rešil. Lansko leto sta bila Dienes in Papp na Dunaju,
kjer je neki konzul izročil Pappu par tisoč goldinarjev, da mu priskrbi red železne krone III. vrste. O tem ve tudi posl. Kossuth, katerega je Papp v zbornici prosil, naj izposluje za konzula pri ministrskem predsedniku Szelu imenovani red . Kossuth pa je prošnjo odklonil. Pozneje je Papp prosil Dienesa naj v svojem pismu dela na to, da dobi konzul tako odlikovanje, ker bi sicer Papp moral konzulu denar vrniti. Dienesu je Papp obljubil za posredovanje 5000 gold. Iz vsega tega je Dienes spoznal, da Papp prav rad »zasluži« denar, zato mu je izročil tudi svoto, ki jo je poslal Szaparv Dienesu. Ravno tak poštenjak je posl. Neasi, ki se je v tej aferi posebno zgražal. N8ssi je Dienesu, oziroma njegovemu listu poneveril 1000 K.
Papp kakor Nessi, ki sta bila med poslušalci, sta obupno protesti
rala proti obdoliitvam. Papp je rekel, da so to spletke magnatov.
Nato je bil se zaslišan krojač grofa Szaparvja, ki je povedal, da ga grof Szaparv nikoli redno ne plača. Znano mu je tudi, da grof celo fija-karjem ostane vozniuo dolžan, zato ne more verjeti, da bi imel Szaparv denar za podkupljenje.
Ministrski predsednik grof Khu-en-Hedervarv, čegar izjava seje pričakovala s toliko nestrpnostjo, je govoril zelo previdno. Prijatelja Szaparvja je skoraj popolnoma zatajil ter ga slikal kot konfuznega človeka, ki sam prav ne ve, kaj hoče. Khuen je rekel, da med njima ni bilo nikoli intimnega razmerja, v političnih vpra šanjih so šla njuna pota celo prav Često narazen. Grof Szaparv mu je pač pri vsaki priliki vsiljeval dobre svete, tako mu je n. pr. svetoval, naj si vlada pridobi vpliven list ter socialiste, ki so močan faktor. Khuen je nasvete pač poslušal, toda zdeli so se mu mistični in absurdni. Ko je prišlo do afere, izročil mu je Szaparv pismeno demisijo s pripombo, da si ne upa priti ministrskemu predsedniku pred oči. Khuen ga je sicer
v kazinu še potem enkrat obiskal, a to le iz usmiljenja, ker se mu je zdel Szaparv ves obupan. Končno je grof Khuen povdarjal s povzdignjenim glasom, da v celem svojem političnem delovanju ni nikdar posegel k sredstvom za dosego svojih ciljev, ki bi jih ne mogel opravičiti. »Skušal sem svojo stvar vselej in povsod doseči s poštenimi (?) sredstvi«. Zbornica je navidezno Khuenu vse verjela.
Potem so razni poslanci stavili ministrskemu predsedniku razna vprašanja, na katera je pa odgovarjal isto-tako spretno. Khuenove izjave so napravile najglobokejši utis v zbornici. Opozicijski poslanci so bili poparjeni, ker so s celo izjavo najbolj kompromitirali sami sebe.
Vatikan — monopol Lahov.
Mnogokrat se je že povdarjalo, da imajo Italijani Vatikan takorekoČ v zakupu. Ako se to trdi, so seveda naši katoličani silno razburjeni, ker po njih mnenja mora biti vse, kar se godi v Rimu in kar se počne v Vatikanu, dobro in prav. Radovedni smo, ako bodo ti ljudje napadli tudi kardinala Koppa, breslavskega škofa, ki je nedavno izrazil isto mnenje, kojega smo mi zgoraj zabeležili. Kardinal Kopp, ki je seve naroden Nemec, je rekel: »Papeštvo je mednarodna naprava; da je to res, se vidi iz tega, da je pred kratkem nemški cesar Viljem, ki je vendar protestant, podaril kongregaciji »de propaganda fide« v misijonske svrhe ll a milijona mark. Papestvo so torej ne sme dlje smatrati kot italijanski monopol. Naj bode bodoči papež že Italijan, ali državni tajnik in prefekt propagande bi vendarle moral pripadati kaki drugi narodnosti! Vsekakor je že čas, da se kaj zgodi, da ne bode ona množica Lahov, ki ima sedaj mastne službe v Vatikanu, več lenobe pasla in da se odstrani. Diplomacija, uradniki v kongregacijah, vse to je v rokah Ita-
LISTEK.
Boj pri Varcar-Vakufu.
Danes petindvajset let se je spoprijel naš sedemnajsti pehotni polk baron Kuhn prvikrat s turškimi vstaši.
Od Severnega morja do južne Italije, od transsil vanskih planin do Seine, na Francoskem in Ogrskem, na Nizozemskem in Češkem, ob Renu in v Šleziji se je bojeval naš sedemnajsti izredno hrabro, oblegal Toulon in Prago, Đeligrad in Be-sancon, Komarevo in Benetke, pomagal rešiti Dunaj (12. septembra 1683), branil Budimpešto in se odlikoval V dobi dvesto let v„več nego dvesto bitvah in bojih. Novih la vorik v venec svoje slave pa si je nabral v krvavih bitkah ob Rogelj-nem sedlu pri Varcar-Vakufu, pri Jezeru Jajcu in pred Livnom.
Povelje mobilizacije je dobil 4. julija 1878, se po železnici odpeljal 12. t. m. (in ne 8, kakor stoji v nekem vojaškem izpisku) iz Trsta v Ljubljano, in odtod, pomnožen z rezervisti, 14. julija (ne pa 12., kakor
stoji zopet tam) v Sisek. Odslej so morali fantje marširati. Uvrstili so jih v drugo gorsko brigado sedme pehotne divizije. Brigadi je zapove doval generalmajor nadvojvoda Ivan Salvator (poznejši Ivan Orth), diviziji pa fml. Viljem vojvoda WQrtemberg.
Bilo je megleno jutro, ponedeljek, 5. avgusta. »Turki so streljali na naše strelce in ulanoe!« Ta veat se je raznesla Že na vse zgodaj od stotnije do stotnije po taboru. Vsi so govorili o mogočih slučajnostih prve praske. Natančneje nego doslej so pre rledali častniki in naredniki puške in strelivo, preden je polk odkorakal proti Vacar Vakufu.
Kmalu so pustili prednje straže strelcev za sabo. Prvi je marširal varstveni oddelek, bataljon hrvaškega pehotnega polka Leopold št. 53. Za njim je major Kerozek vodil prvi bataljon Kuhnovcev, polkovnik Miroslav Prieger pa peto in šesto stot-nijo in ves tretji bataljon. Sedma in osma kompanija sta stali pri trenu zadaj. Tema dvema stotnijama je bila ves čas od prehoda čez Savo, od Stare Gradiške do Travnika in od Travnika do Šuice sitna in nehvaležna   naloga,   da   sta varovali
pratež. Šele pred Livnom so stopili fantje sedme stotnije v bojne vrste tovarišev, pa tudi tukaj niso našli nobene prilike, da bi se pokazali tako. kakor bi se bili radi.
Komaj so Kuhnovci marširali dobro uro, kar je pridirjala na raz penjenih konjih patrulja ulanoev petega polka s svotlomodrimi čapkami. Naši so se ustavili in nabili puške. Tam spredaj v megli so jeli pokati prvi turški streli. Stotnija za stotnijo, vrsta za vrsto je krenila na levo vkreber na brda in na močvirne travnike, poiete ječmenove njive in v visoko, mokro koruzo. V zatišju za holmom so čakali ulanoi. Zagrebški polk št. 53 in deseti strelski bataljon sta ostala v rezervi.
Gosta jutranja megla je skrivala sovražnika, da mu početkoma naši niso mogli prav do živega. Po de veti uri so predrli solnčni žarki ne-prozorni megleni zastor in pokazali vstaše na visoki ravnici. Na njenem robu so ae zagnezdili roji turških strelcev, sredi planice zgoraj pa je mrgolelo in se gnetilo vse živo temnih postav. Takoj ao jeli naši nanje streljati od desne in leve.
Tačas je z a grmel prvi avetrijski
top s kratkim ostrim pokom, obenem so zagrmele iz doline Činele, je za-donel boben in vojaška godba je za-svirala Cesarsko. Brigadir nadvojvoda Ivan je bil sam postavil topništvo in godbo in dal znamenje obema zaeno. Naši fantje so prav po domače ukali in vpili »Živio!« Tedaj so ulanci s sulicami naskočili levo sovražnikovo krilo,
Na ravnici medtem Turki niso odnehali niti za ped. Imeli so tudi nekoliko konjice in mnogo barjak-tarjev, ki so vihteli rdeče in zelene zastavice, kričali »Allah il Al lah!« in navduševali tovariše. Zlasti eden teh zastavonoš je bil cilj marsika teremu naših Janezov. Ponosno je sedel na malem belem konju, dvigal rdečo mohamedansko zastavo s polu-mesecem in konjskim repom ter oddajal povelja. Hladnokrvno je vztrajal, dasi je gorska baterija metala šrapnel za šrapnelom med njegove ljudi. Naenkrat pa se je vzpnel njegov belec na zadnje noge in izginil z jezdecem vred. Sovražnik se je jel zdaj umikati v veliki zmešnjavi.
Prva, druga in tretja kompanija je zasedla zelen grič, tretji bataljon pa sedlo. Vrzel med prvim in tretjim
bataljonom je kaj spretno zakril stotnik Drenik z deseto kompanijo in prišel sovražniku v bok. Tu so postreljali naši mnogo inBurgentov. Tedaj je zagledal infanterist knez Karlo Jablanovski enega od barjak tarjev pred sabo. Takoj je planil iz svojega roja, prebodel sovražnika z bajonetom, mu izpulil zastavo iz rok in jo odnesel h kompaniji. (Uplenjeni barjak krasi oficirsko obednico našega polka.) Infanterist knez Jablanovski je dobil pozneje srebrno medaljo prvega reda za hrabrost in postal iz prostaka vodnik. — Poddesetnik Prijatelj je sredi bojne vihre hladnokrvno nabiral streliva od ranjencev, tekel na levo krilo svoje (10.) stotnije in streljal od tam lepo mirno kakor doma na strelišču, med sovražnike. Njegov mirni pogum je znatno izpodbujal tovariše. Prijatelj je dobil malo srebrno medaljo.
Ob desetih so stali naši v prvotnih turških pozicijah. Bežeči vstaši so se na južni strani ustavili iznova. Tu je vodil polkovnik Prieger deveto, enajsto in dvanajsto stotnijo nadnje in obkolil sovražnikovo desno krilo. Naši so jih napadli z bajoneti
lijanov Ođ Hađrijana III. pa đo danes so bili vsi papeži sami Lahi. Kako pa se gospodari z vatikanskim denarjem? Kolikokrat se je že čitalo o tatvinah v Vatikanu, o pričetih preiskavah, kako pa so se te preiskave končale, o tem pa Še ni slišal nihče! Tudi sedaj so inozemski kardinali uvedli preiskavo, ker je izginilo več milijonov. Papež Pij IX. je zapustil 80 milijonov lir, sedaj se jih nahaja v blagajni samo 30. Kam je prešlo ostalih 50 milijonov? Ali bo to preiskava dognala ? Dvomimo, tembolj pa smo prepričani o potrebi, da že vendar enkrat prestane biti Vatikan — monopol samih Lahov. Za to je že zares skrajni čas!
Dogodki v Macedoniji.
Neki zelo odlični turški državnik je priobčil v »Local Anzeiger« izjavo o stanju v Macedoniji in o aspiracijah Bolgarske. Isti piše: »V Bjlgariji z vednostjo celo najvišjih oseb organizirane čete, ki vhajajo na turško zemljo, nimajo niti upanja, celokupno macedonsko prebivalstvo zapeljati k uporu proti deželnemu gospodarju, niti pripraviti katero evropsko velesilo za posredovanje. Zadnje je tem manj mogoče, ker je E vropa, posebno Rusija in Avstrija z uvedenimi in z bodočimi reformami zadovoljna. Vkljub opetovanim poskusom iz Bolgarije prihajajočih roparjev sta te velesili pripravljeni, počakati rezultat dela, ki bo najjasneje pokazalo, kako zelo je sultanu na tem, blagor kristi-janskega prebivalstva najodločneje pospeševati. Ako se bo tedaj Evropa, posebno velesile, izjavila z izvedbami zadovoljna bo Turški pač malo do tega, ako kažejo Bolgari svojo neza dovoljnost. Prav znana in priljubljena je bolgarska taktika in politika, za držati reforme, da bi imela povod za obrekovalno pritožbo do Evrope ter isto pridobiti za vmešavanje, s čemur bi se ugodilo le bolgarski pohlepnosti, da bi se polastila turške provincije Macedonije. Popolno uničenje bolgarskih čet se bo izvršilo, ako bo minila Turčijo potrpežljivost, ker jo vkljub njenega miroljubnega vedenja Bolgari in Bolgarska neprestano izzivajo, ki pošiljajo čete nobro oborožene k nam. Turška se bo morala odločiti, da bo iskala roparje v Sofiji, ne pa v macedonskih gorah«. — Kakor se vidi, so turški diplomatje zelo samozavestni, ker imajo toliko za-slombo pri neodločnih evropskih dr žavah.
Politične vesti.
— Novi vojaški kazenski pravdni red je dogotovljen. V bodoče budete le rve instanci: gar-nizijsko sodišče in najvišji vojaški sodni dvor. Obravnave bodo javne. Zagovarjali bodo avditorji, le izjemoma civilni odvetniki. Sedanji predsednik najvišjega vojaškega sodnega dvora fcm. vitez P i t r e i c h , brat voj •
in jih zapodili. Pri ti priliki se je odlikoval narednik enajste stotnije, Anton Gorše. Odposlali so ga na levo zaslanjat kompanijo. Splazil se je sovražniku za hrbet, ga pregnal e svojimi ljudmi in tako odpri pot tretjemu bataljonu Dobil je srebrno medaljo drugega reda.
Peta in šesta stotnija je medtem vzela sovražniku hišo na levem njegovem krilu. Ob pol ene popoldne 80 bežali Turki z vseh krajev.
Kot vodniki so se odlikovali z odločnostjo in spretnostjo oficirski namestnik Fran Schvveiger, narednik Detela, kot hrabri voditelji rojev pa vodnik Mihič in korporal Zalasnik, vsi štirje od četrte stotnije. Izredno srčno so se bojevali poddesetnik Fran Sušnik, infanterist Fran Jaklič, Jože Mlakar in Janez Zekol od tretje in infanterist Roječ od desete stotnije. Vseh de vet je prejelo srebrno medaljo dru gega reda za hrabrost.
Za knezom Jakovskim se je najbolj odlikoval enoletni prostovoljec Mirke Folsing, ki je nosil zastavo našega polka. Dasi težko ranjen ni dal  dragocenega   simbola   iz rok,
nega ministra, odatopi; na njegovo mesto pride baje fom. vitez P le nt z-ner pl. Soharneok.
— Eksminister dr. Rezek. Bivši državni poslanec Ud r žal prireja v svojem volilnem okraju shode za izvolitev dr. Rezeka. Volilci, ki so po večini agrarci, pa nočejo o tej kandidaturi ničesar slišati.
— lesar Viljem pride dne 18. avgust« na Dunaj, kjer bo stanoval dva dni na dvoru. Z Dunaja gre v Mohacs k nadvojvodi Frideriku.
— Afera Szapary-Dienes. Parlamentarna komisija je izvedela, da je pri zadnjih državnozborskih volitvah neodvisna stranka v Kan Stent Martonu kandidirala Dienesa. Izvoljen pa je bil Baghy. Volilci neodvisne stranke so vložili pri kraljevi kuriji protest ter ga poslali s pridejanimi 2000 K Dienesu. Baghy je obljubil Dienesu še 8000 K, ako se prošnja odkloni. Dienes je ponudbo sprejel ter dobil na ta način mesto mandata 10.000 K. Proti Bag-byju se je vsled tega začela inkom-patibilitetna tožba.
— Novi bosanski vojaki. Prihodnji teden se formira bosansko hercegovski lovBki bataljon ter pride na Dunaj. Lovci bodo imeli isto opravo kot bosanska pehota, le znaki bodo zeleni.
— Med trozveznimi državami se vrše pogajanja zaradi podaljšanja trgovinskih pogoieb na kratko dobo.
— Iz Srbije se poroča, da je žandarmerijski polkovnik N i k o 1 ić e ki je ustrelil Alavantića, vpokojen. — V Belgradu so zaprli nekega srbskega častnika, ki je izdal neki tuji državi mobilizacijske načrte.
— Cela občina je presto, p i 1 a v s ta r i k a t o 1 i c i z e m. Občina Guttet v Švici je prestopila iz katoliške cerkve k staremu katolicizmu zaradi prepirov s škofom.
— Nemiri v P e r z i j i. Prvotni vzrok nemirom je bilo podraženje kruha ter ruska in belgijska carina. Potem pa so duhovniki ljudstvo naščuvali zoper kristjane, posebno še zoper sekto babistov, ki žive v nekakem komunizmu in brntski ljubavi. Sedaj vre po celi deželi, a guverner je slabič, ki se da voditi.
Dopisi.
Iz Velike Loke. Videl sem dopisnico, pisano gospodu, kojega dolže, da je Vam, gospod urednik, poslal poročilo o požaru na Čatežu. Nekdo mu piše — to je prepisano od besede do besede: — »V srce in jezik njegov je hudo zadel — Ko-tarja »Slovenski Narod« z dne 24. ju-jija zaradi pogorišča na Čatežu.« — »Smuk bode sčasoma prišel ol svoje dostojanstvo« Pozdrav! — Čatež — (Vel. Loka) 27. julija 03 — Tako torej sodijo Čatežani o Kotar^u. Gospod Kotar, odgovorite vendar, če ste po krivem napadeni! Dalje tudi vem, da se je občinski odbor-
dokler ni omedlel in se ves krvav zgrudil na tla. Tudi on je dobil srebrno medaljo prvega reda za hra brost. Ranjenih je bilo trinajst. Mrtvih je padlo šest: prostaki Miha Ko zomirnik, Anton Ambrož, France Sirk, Jože Luk anec, Jakob Stru-celj in nadlajtnant Herman Doksat.
Najbolj je obžaloval vsakdo, bodi častnik, bodi infanterist, izgubo vsem priljubljenega nadporočnika Doksata iz Postojine. Iz peščene jame, samo dvajset korakov od njega, je prižvižgala sovražna kroglja s sekanim svincem in mu razdrobila daljnogled ob levi strani j stekleni kosi so mu razmeBarili drob. Od silnih muk je škripal z zobmi, ali z nobeno besedo ni omenil junaški slovenski častnik svojih strašnih bolečin. Težko, težko je umiral; vsem tovarišem okoli njega so prihajale solze v oči. Pokopali so ga na ka toliškem pokopališču v Varcar-Vakufu. Sivolasi polkovnik Prieger je žalostno in obenem srdito vzkliknil; »Vsa Bosna ni toliko vredna kakor ta oticirlo Rado Murnik.
nik in prvi svetovalec, oziroma podžupan čateŽki izrazil: »Vem, da bi morala biti volitev oerkvenih ključarjev, a sedaj ne odstopim, če prav je sklenjeno, da mora biti vsake tri leta nova volitev ključarjev, potem bi vaakdo vedel, da moram odstopiti. Goap. Kotar, — kot vodja liberalne stranke iz prejšnjih let: kličemo Vam samo to: Odstopili boste, a čakate, da bodete o času shoda »Velike Gospoj niče« za en večer zaslužili 20 kron. Recite, če ni to res, jedli in pili boste pa zastonj. — Za danes zadosti!
Velikoločan. Iz Središča. V popolniio dopisa iz Grab pri Središču blagovolite še sledeče sprejeti. Roka duhovnika ni povsod dobra, osobito ne tam, kjer je ni treba. Kaka konku renoa je med tukajšnjimi trgovci, katerih je pet na Številu (sedaj seveda eden manj,) ve vsak, ki količkaj opazuje židovsko impertinenco. Ni se tedaj čuditi, da je bil trgovec R. K, ki se je pred dvemi leti tukaj, oziroma na Grabah etabliral, vsled brezobzirnega, lahko rečeno nesramnega konkurenčnega postopanja, radi katerega je bil seveda v svoji trgovini škodovan, pred kratkim primoran napovedati konkurz. Bodi si pa kakor hoče, mi tega ne bodemo odgovarjali, pač pa nam je znano, da se ravno za otvoritev te trgovine nihče drugi ni tako potegoval, kakor naš gospod k t plan Koželj kot vodja kmetijske zadruge, čegar vabilu se je danes vsega obžalovanja vredni R. K. odzval v mnenju, da je vse res tako, kakor mu je slikal gospod vodja zabredle kmetijske zadruge. Prepričal se je prehitro, da temu ni tako in da gospod Koželj sam prerad veruje svojim ovČicam, ki so pa dosti bolj premetene, kakor on. V narodnem Središču so trgovino žal okupirali židje in proti temu ima samo ves narod moč. nikakor pa ne posamezen kaplan, kajti kaplanova volja ni ljudska volja, in to doka zala je bridka skušnja grablanskega trgovca. Up splava rad po vodi. Tako je b lo tudi v tem slučaju! Ziahteve ljudstva so pri nas tako mnogo stranske, da je primoran vsak trgovec zalagati se z toliko vrstnim bla gom, kakor malokje v večjem mestu. Pri toliki konkurenci je pač umevno, da nima dovolj odjemalcev in vsled tega pride polom podjetja, osobito ako so eelo tisti, na kojih zahtevo se podjetje osnuje, podjetniku malo naklonjeni. Ne briga nas veliko, imamo li trgovcev pet ali deset, pač pa nas briga, kako je mogel naš g. Koželj s svojo trmoglavostjo vsako prihodnjost nam slej, kakor prej ljubega R. K. na podlagi svojih neumnih fanatičnih nazorov vničiti! Go tovo si je mislil, da se pri trgovcu godi tako, kakor pri kaplanu; ako mu ne ugaja tu, pa gre drugam. Temu pa ni tako,  ker trgovski stan
Renegat.
Povest iz tržaškega življenja.
(Po resničnih dogodkih spisal I. B.) III.
Vohunstvo živi človeka dobro, je filozofiral Viktor Sanoin nekega dne, ko je bil prve svoje prihranke plodonosno naložil. Non olet! Denar ne diši, denarju se ne pozna, kako je bil pridobljen in za denar se dobi vse. Za denar se dobi slava, za denar se dobi čast, za denar se dobi prijateljstvo, in tudi ljubezen. Jaz imam o denarju dobro mnenje.
V tem modrovanju ga je motila mlada, jako elegantna dama, gospodična Karlotta Valentinis. Ta črnooka bujna furlanka, je svoj čas v modnih salonih delala klobuke, dokler je ni sprejel bogati Reinwelt med svoje prijateljice. Sedaj je bila tudi posredovalka med Sancinom in njenim prijateljem ter dvornim svetnikom Rinaldinijem.
— Nekaj zanimivega, nekaj ve-levažnega Vam imam sporočiti, je zaklicala Karlotta, stopivši v Sanei-novo sobo; nekaj, kar bo kaj izdalo.
je odvisen od več okolnosti, kakor kaplanski in to uči tudi skušnja grablanskega trgovca, kateri se prekasno kesa.
šuklje pred volilci.
ii.
Šuklje v Ribnici.
(Dalje.)
Ta država prepušča pridobitve ne beških blagrov raznim verskim družbam. Mej posvetnimi državami razločujemo take, ki imajo v prvi vrsti blagor posameznih vladarjev in njenih bližnjih sorodnikov ter pomočnikov, gmotno močnih stanov pred očmi, ali take, ki imajo smoter, da skrbijo za zemeljski blagor vseh državljanov. Individualistična država moči (Machtstaat) in socijalistični državni red, država delavskih mas, ali ljudska država dela. (Arbeitsstaat). Bistvo današnje individualistične kulturne države obstoji v tem, da so merodajne za drž. delovanje skoraj izključno individualne koristi mogočnežev. Ta država prepušča gospodarsko življenje državljanov po večjem prostemu izvrševanju v mejah, ki jih določuje privatno pravo, ki je pa udobno vladajočim. Tako se najložje v današnjih razmerah uresničijo gospodarske koristi vladajočih in bogatašev. Drž. delovanje gre na to, da imajo vladajoči vedno dobro armado ter da se mase učijo patriotizma. Drugo se potem že najde. Uprava civilnega in kazenskega prava in uprava drugih uradov, posebno finančnih, je tudi po tem kroju prirejena. Nekaj je v tej državi v novejšem času skrbi za široke plasti ljudstev, da se ložje brzdajo. Iz teh držav se hočejo razvijati socijalistične države. Individualne koristi velikih ljudskih mas imajo biti v teh soc. državah smoter vsega delovanja drž. organov. Občni blagor tedaj proti blagru posameznih. Zdajšnjo idividualistično državo moči predstavlja ta-le slika: v prvem nadstropju državnega poslopja stanuje plemstvo, duhovščina, vojaštvo in urad-ništvo; v drugem voditelji trgovine, industrije, kmetitjstva; v tretjem voditelji narodov, učenjaki in umetniki; velike mase delavskega ljudstva pa stanuje v podstrešnih prostorih. Tako pridejo nekateri liberalni in socialistično nadahnjeni učenjaki k pojmu zdajšnih držav. Ti pa tudi trdijo, da je vsaka tudi božja država Človeško delo, nastalo iz moči gospodarstva in drugih iz narave Človeka izhajajočih moči. Bog nima s tem, pišejo ti bornirani ljudje, nič opraviti. V velikem okviru drž. življenja se tedaj, pišejo ti liberalci in socijalisti, uresniči tudi socialistična država, ako je res država proizvod človeškega dela in življenja, človeških nagonov, pameti in narave zemlje, na kateri žive ljudje (Mili en).
Neka vrsta učenjakov, socijologi, išeejejo Činitelje družabnega življenja sploh, zakone združevanja in življenja ljudi. Ti ljudje najdejo, da so glavni činitelji, ki uplivajo na razvoj človeških družb: 1.) produktivne moči, t. j. ob-nebje, rodovitnost zemlje za organično življenje, bogastvo zemlje na rudah, kurilnih tvarinah, skratka vse, kar družbi uzmogoČi ali otežkoči, da pridobiva moči obdajajoče jo narave, katere zamore uporabljati za proizvajanje za življenje potrebnih in življenje vzdržujoČih stvari. 2.) socijalni nagoni. Glavni nagon človeka je, da se druži. (Tudi sebičnost vodi k druženju.) Nagon družitve je v naravi človeka. To so instinkti človeka, podedovana izkustva. Ti učinkujejo nehote. Nagoni niso zmotam podvrženi, učinkujejo kakor naravni zakoni. K tem socijalnim instink-
Razburjeno je stopicala po sobi semintja, med tem ko ji je Sancin smehljaje sledil z očmi. Bila sta si dobra tovariša od prvih dni, kar sta začela občevati.
— Kaj pa želite moja kruboda-jalua, častivredna kompanjona Rinal-dini in Reinwelt?
— Ničesar ne želita. Kar Vam mislim povedati, to sem slučajno izvedela, a morda se bo dalo kaj na praviti, kar nama pomore do lepe svotice. Ali hočete biti moj kompanjon ?
— Prav rad, najljubeznivejša in najlepša vseh tržaških lahkoživk, je rekel Sancin. Razložite mi svoje na črte,  a   če  Vas  je   volja,   dajte mi prej — poljub.
— Kako, je zaklicala Karlotta, Vi se drznete povzdigniti svoje oči do mene. Moje poljube mora gospod Reinweit drago plačevati, Vi pa jih hočete zastonj.
— Kompanjoni moraio drug drugemu časih tudi kako prijaznost izkazati. Ce naj delava skupno, morava drug drugega ohraniti pri dobri volji.
— Lejte  ga,  zapeljivca,  se je
tom prištevajo se tudi svojstva mage, antropologična svojstva narodov. Razvoj socijalnih mas se vrši dostikrat vsled teh nagonov in ne samo vsled prostovoljnega spoznavanja in pameti. Dostikrat kaže pamet ljudem nova boljša pota, a vendar krenejo vzlic temu po stari, že razvoženi poti.
Človeka  razločuje  od  živali dar govora.   Z govorom, jezikom ohranjuje in   izročuje  potomcem   svoje skušnje. Pamet Človeška stopi v sodelovanje z nagonom.   Včasih je to le posnemanje, ali najdenje, včasih  pa iznajdba. To je  tretja  tvoreča   moč  v družbenem življenju.   Ta vodi ljudi  iz primitivnih razmer v razvitejše in v  boljše, kakor se že hoče.   Najde ali iznajde  se kaj spretnejšega, kaj boljšega. To je delovanje idej. Bodisi da so nekatere ideje zmote, pišejo socijologi, ali  vendar *o večkrat odločilne  v  razvoju človeških družb.   Odvisno je od tega, koliko socijalne eneržije je  v kaki ideji. „\ versko  in  bogoslovno  naziranje sveta je bilo zmota, ali učinkovalo je mogočim na   socijalni   razvoj.   Kršč. družbeni ideal se nikdar ni izpolnil, piše brez božneš, in se ne bo izpolnil, ali vendar je bil mogočen činitelj modernega družabnega razvoja. Kusseau-ovi nazori o družbi so bili fikcija, ali učinkovali so sto let na postavodaje več držav. Te ideje svedočijo,   da se zamore človek povzdigniti čez meje razmer, ki ga obdajajo, da zamore človek ustvariti vsaj v svoji glavi nov svet po svoji volji in želji, da zamore hrepeneti   po zboljšanju razmer. Pamet sama pa brez nagonov ne bi mogla družb vstvarjati, nagoni sami bi jih težko v preglednem Času  naprej  spravili.    Za  kak ideal stavi   človek, stavijo generacije svoje življenje, za kak ideal   stopa hladnokrvno na guiljotino.   Tu se ne upo-vajo naravni nagoni, tu se stavijo velika dejstva, ki  omogočujejo socijalno napredovanje.   Take  so  na  pr. ideje svobode, bratstva,  enakosti, to je bila ideja  božjega kraljestva  na zemlji, t je zdaj delujoča ideja občnega bla«rra. pravice, miru. Zovemo jih včasih verske, včasih politične,   včasih gospodarske ideje. „ Človeške družbe so tedaj sest a, ljena, življenja polna jednotna bitja, ki dolgujejo  življenje naravnim nagonom k združevanju  in ki  so po pametnem razvoju njih   delavnosti   sposobne, privedejo  svoje  družabnike   do večje popolnosti v gmotnem in nravnem oziru. Socialni proces je na eni strani lizik lični proces, ki se vrši na telesih, akt oplemenitve,   seksualnega    izbora in vedno spreminjanje biti v morati, nio-ranja v biti. Objektivno je socialni proces   gospodarski   in  politični razvoj, subjektivno boj nagonov in idej. < veška  družba ni nikdar   bitje, ki da razumeti samo s pomočjo rizike ali biologije, pa  tudi  ne   bitje, izlika organizacija, ki prihaja kakor Pallas Atkene iz človeškega  duha,   bitjo, ki bi  le  sledilo  pameti.u   „Weder II noch Schale, alles sind sie mit einem male."
Če imajo torej ti  ljudje količkaj prav, je težavno najti pravo pot, po sebno pa še  na razpotju, na katerem se nahajam sedaj   jaz.   Kam   naj se obrnem, Če hočem delati  za narod, Če hočem zdaj kmeta   zastopati,   ko sem prej meščana, bil prej liberalec in sen: zdaj klerikalec.   Na Boga se zanašam, na molitev.   Imam  še  tudi s tem naukom   socijologov  opraviti,   da  dve ali več družb na isti zemlji ob istem ča» ne morejo skupaj delj časa]mirno živeti. Ako se gre za pridobitev kake   že po sedene zemlje, rediteljice ljudi, zamor, druga   družba   le   do   nje   priti, ak< prvotno posestnico   izžene.    V srditem
IL-*r  Oalie v onilorji-
sahla Karlotta. Hitro ste napredovali in smeli so Vaši načrti. Vi pač mislite, da Vam bo plesnivi Reinwelt vzdrževal najlepšo vseh tržaških ljubimk? In kako ta človek z menoj govori! Dajte mi poljub! Tako hitro ne gre, moj ljubi gospod. Najprej pokleknite, razodenite mi svojo ljubezen in potem bodite veseli, če do volim, da mi poljubite roko. Ali razumete?
Sanoin pa ni hotel razumeti: Potegnil je vitko dekle k sebi in jo vroče poljubljeval. In ona se ni branila čisto nič, nego mu vračala poljube. Hitro je minula urica ljubezni . . .
— No, stari grešnik, ki me je kupil, bi debelo gledal, če bi vedel, kaj se vse zgodi na mojih misijskih potih, je začela Karlotta. Mislim, da bi bilo najini politični karijeri hitro konec.
Karlotta se je sedaj vsedla San-cinu na kolena in mu začela tiho in previdno razlagati svoj načrt.
— Dne 25. aprila pride vojna eskadra v Trst. Z njo se pripelje tudi nadvojvoda Albreht. Moj paša — tako je  Karlotta  najraje imeno-
Priloga „Slovenskomu Narodu" št 179, dne 5. avgusta 1903,
t>jn na življenje   in smrt   se   tudi to joiraja-   Pa tudi tako  razmerje je ino-tee,   da   dve   družbi   zgodovinsko v aki državi  zaporedoma  nastanete, ne [a bi se  zapazil  kmalu   ta dualizem. Tako razmerje bilo  je na pr. v bojih aše cerkve proti rinisko-nemški državi srednjem   veku.    ..Slov. Narod" je izpravljal to vprašanje   v ..Katoliških norih*.   Cerkev je hotela vse vladati, »osvetu! vladarji pa tudi.   Tu sta stali Ive organizirani družbi v boju druga »roti drugi.   Duhovščina je živela po vejem   pravu,  imela  svoje v vojaštvo, vojo posest, država svoje.   Se v prej-njem stoletju so bili konkordati  in so e. po katerih se cerkvenega, duhov-kega življenja država ne sme dotak-:iti. Se danes si stojite te dve oblasti lasproti kakor dva sovražna si naroda, 'a boj se bije m se  bo  bil, dokler na teh družb,  cerkev ali država ne Hulleže. Kat. cerkev ni kak organ drž. družbe, kakor uraduištvo, armada, šolstvo.  Tega se cerkev varuje.   Ona je l/.ba zase. (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 5 avgusta.
— Šukljeju v spomin. Piše Iga nsm z Dolenjskega: Človeški nabori se vedno spreminjajo. To pro-vzrečajo nauki življenja, nauki napredujočega spoznanja sveta in iz-Ikusnje, ki jin kdo dobi v svo em jpoklicu. Ali do 40. leta dobi Človek vendar neko vodilo, saj se še Ttrolcu teh letih — gumb odpne. Krušne j skrbi morejo Človeka časih premakniti s stališča njegovih nazorov, ali nabiranja ne morejo izlahka preme niti. Krušne skrbi silijo dostikrat človeka, da zataji samega sebe. Revežu na duhu se to ne zameri, nikakor pa se to ne more odpustiti človeku, katerega v to ne silijo gmotne razmere. Kdor pripada kaki stranki iz prepričanja, da so njeni nameni dobri, je poštenjak, naj bo stranka ta ali ona. Nelep značaj pa ima tisti, ki je prepričan, da so cilji in nameni kake stranke dobri, kateremu vse njegovo mišljenje in čustvovanje, nje gova vzgoja in njegova preteklost velevajo, da hodi s to stranko — a Be vendar udinja nasprotni stranki iz osebnih nagibov. Poznamo Sukljeja, njegovo vzgojo in njegovo omiko. Niti enega akcenta nima ta mož, da ki zagovarjal rimski klerikalizem. Tudi fantazije nima in nikdar ne zna ubrati strun, ki bi poslušalcem raz grele kri. Suhoparna natura je. Zdaj pa to poveličevanje tega, kar mu je od nekdaj smrdelo. Taka karijera je žalostna! Iz pisma, ki ga je pisal Sukije v zadnjem letu, ko je bil kot libe ralec v deželnem zboru, posnemamo naslednji odstavek:  »Ljubi prijatelj!
...... Drago mi bode, razgovarjati
se s prijatelji na Dolenjskem o naj novejših političnih dogodkih. Našim klerikalcem sem se hudo zameril, spreg^vorivši v dež. zboru resno besedo o počenjanju, kateremu bi jaz za b?ojo osebo nikoli ne mogel pritrditi. Prijateljsko složno sodelovanje — da, — ali z ene strani slepa pokorščina, z druge neomejeno
gospodstvo, tega pa nikoli! če se nam boj usiljuje, mi ae ga ne plašimo. Srčni pozdrav! Tvoj stari — Suklja 1. r.« — Izmed več pisem tega nekdanjega liberalca izbrali smo za sedaj to, ker je tako kategorično. Nikoli se ne pokorimo klerikalcem, je Sukije pisal pred ne kaj leti prijatelju, in to prijatelju, ki je dosti storil zanj. Ni misliti, da je hotel Sukije svojega prijatelja varati. Šuklje je bil takrat res tak in ni mu bilo mogoče postopati drugače, kakor začeti boj s to žlahto, ki zahteva od vsega naroda pasjo pokornost. Nikoli je rekel Sukije pred nekaj leti, danes pa ga kandidirajo oni kleri-kale1, ki so se od časa, ko je bilo pisano navedeno pismo, izkazali kot najstrupenejši sovražniki slovenskih srednjih stanov. Sukije sprejme iz ta kih rok mandat in mora še simulirati neko katoliško prepričanje, da ga dobi. Naj kdo reče, kar hoče: Lepo in značajno to ni!
— Kako nizkotno! Kar počenja včasih BEdinost", je res tako, da prime človeka moralična mrzlica, in ko bi ne uvaževali velike važnosti slovenskega dnevnika v Trstu, velikega pomena „Edinostiu za narodno življenje ob južni periferiji, posvetili bi ji vse drugače, kakor je naša navada. »Edinost" ve, da nam narodni interesi velevajo imeti nanjo večje ozire, kakor na druge liste, in to krepko izkorišča. Dokaz tega je njena notica Kakor kaže," ki jo je priobčila v ponedeljek. To je čisto navadni jezuvitizem, s katerim si skuša pomagati „Edinost- iz zadrege, v katero se je sama spravila. Ves slovenski svet je bil prepričan, da stoji Edinost" na strani Ricmaujcev. Ko pa smo mi to konstatirali, je „Edinost" kakor razkačena hijena planila na nas, nas z ogorčenjem zavračala in slovesno razglasila, da samo zato ne more metati kamenje na Ric-manjce, ker sta nemška vlada in cerkvena oblast krivi ricmaujskik dogodkov. -Edinost" je s tem sama priznala, da se je krivo sodilo, ko se je mislilo, da je konsekventna svojemu narodnemu stališču, da se je krivo sodilo, ko se je iz njenega pisanja sklepalo, da stoji na strani Ricmanjcev. Ker pa je vendar vsak časnik svoboden in piše s tako tendenco, kakor hoče, je brez dvoma, da je „E d i n o s t" namenoma obujala mnenje, da stoji na strani Ricmanjcev, da je konsekventno narodna in da je narodnemu načelu žrtvovala klerikalizem. Kaj izhaja iz tega? da se je „Edinost" hlinila, ko je pisala tako, da je ves slovenski svet mislil, da stoji na strani Ricmanjcev. To stoji in tega ne izpodbije „Edinost", če še tako spretno sestavlja odlomke iz naših notic in izpusti, kar pojasnjuje zvez«' teh odlomkov. To stoji tembolj, ker šele sedaj razumemo, zakaj se je sicer tako gostobesedna „Edinost" tako skrbno ogibala vsake resne polemike s „Slovencem" zaradi Ricmanj. Če kdo, je   bila   „Edinost"   poklicana, braniti
Ricmanjce in zamašiti „Slovencu" usta. A kako je to storila? da se Bog usmili! Danes vemo, pri čem da smo. „Edinost" le n e more kamenja metati na Ricmanjce, kdo sme torej misliti, da bi branila Ricmaujce proti „Slovencu" !
— Trgovsko bolniško in podporno društvo. Postopanje g. L C. M*yrja smo označili že včeraj Zaradi popolnosti samo omenjamo, da g. Mayr tudi o predlogu gospoda Trčka, naj bo trgovski ples eno leto v »Narodnem domu«, eno leto pa v kazini, ni hotel ničesar slišati. Danes pa se moramo nekoliko pomuditi pri g. Baumgartnerju. Le tega gospoda smo doslej vedno smatrali za konci-lijantnega mož«, s katerim se da pa metno govoriti Sedaj smo se prepri Čali, da smo bili v zmoti. Že v zadnji seji trgovske in obrtne zbornice je g. Baumgartner nekoliko pokazal svojo barvo. Na občnem zboru trgovskega bolniškega in podpornega društva pa je to storil docela ta aedtj smo Čisto na jasnem, pri čem da smo ž njim. Kaj se je zgodilo? Trgovsko bolniško in podporno društvo ni ne nemška, ne slovenska naprava, nego humanitarna naprava. Nič druzega ni kakor so navadne bolniške blagajne, pri katerih imajo vsi člani enake pravice. Z ozirom na to vprašamo g. Baumgartnerja: Kako se je osmehl, da je slovenske člane zaradi tega, ker so se poslužili svoje pravice, nažgal z žaljivimi besedami? Slovenski člani tega društva so p o 1 n o p r a v n i člani; niso bili sprejeti v društvo po kak! milosti Nemcev, nego društvo jih je sprejelo, ker jih po zakonu mora sprejeti. Kako pride kak g. Baum gartner do tega, da jih žali, ker varujejo interese društva, ker delujejo na to, da se v društvu uvedejo razmere, ki so po njihovem prepričanju v korist članov. Ce je mogel gospod Luckmann mirno govoriti, bi bil to mogel storiti tudi g. Baumgartner. Da tega ni storil, je dokaz, da ga navdaja politično sovraštvo proti slovenskim članom. In to je, kar smo hoteli pribiti.
— Učiteljske vesti na Štajerskem. Nadučitelji so postali: Simon Bezjak pri Sv. Tomažu; Rudolf Kocmut od Se. Vida pri Ptuju na šoli pri Sv. Barbari v Halozah; Ivan Serbak iz Kostrivnice pri Sv. Martinu na Po herju in Matevž Dedič v Bočni pri Gornjem gradu. Stalni uiitelji ao postali: Ivan M o h o r k o od Št. Jurja pri Rogatcu v St. Jerneju nad Muto; Avgust Lah od Sv. Antona v Slovenskih goricah na novi 4razrednici v Ljubečuem pri Celju. Stalna učiteljica pa je postala Karolina Kranjc pri Sv. Barbari v Halozah (dosedaj v Selah).
— Poročil se je včeraj kontrolor deželne bolnice v Ljub'jani g. Henrik Lindtner z gospico M a r j a n i c o Laharnerjevo, hčt r ko umrlega realčnega profesorja g. Laharnerja. — Danes te poroči cb?. nl&gajnik v Samoboru na Hrvatskem
vala svojega prijatelja Reinwelta — mi je to tako mimogrede povedal, sicer je pa to še velika tajnost.
— A kako naj midva pri tem kaj zasluživa, se je čudil Sancin.
— O, kako ste moški kratke pameti, se je norčevala Karlotta. Kombinirati pa že prav nič ne znate. Komaj mi je moj paša povedal, da pride nadvojvoda v Trst, sem že tudi vedela, kaj morava storiti.
Sancinov obraz se je zresnil. Nekaj mu je šinilo v glavo, nekaj smelega, nad vse predrznega, nad vse hudobnega, kar pa bi se znalo dobro obnesti. Potisnil je Karlotto od sebe, jej globoko pogledal v oči in jo vprašal:
— Ali imate kako določno naročilo?
— Nikakor ne. Povedala sem Vam že, da sem le jaz sama prišla na misel, da bi lahko kaj zaslužila.
— In kakšen je Vaš načrt? Sancin je govoril tako resno, tako zapovedujoče, da je Karlotto obšel nekak strah. Zdelo se ji je, da Sancinu le ne sme prav zaupati. Vohun je po poklicu, je rekla sama sebi; tak človek je vedno nevaren.
— Povejte vendar svoj načrt, je silil Sancin nestrpno.
— Načrtov Vam jaz ne bcm delala, je zdaj odločno odgovorila Karlotta. Razumen človek zna iz okolnosti sklepati, kaj kdo misli. Če Vam ni dan dar kombinacije, petem z Vami  itak  ni ničesar storiti.
— Razumem, razumem, je mrmral Sancin in korakal nemirno po sobi gor in dol. Samo eno mi povejte: kake načrte pa ima Vaš paša ?
— Moj paša bi rad postal baron in Član gospodske zbornice, je zdaj rekla že nekoliko pomirjena Kar lotta, namestnik baron Depretis pa mu tega neče i z poslovati. Depretis ni potreben denarja in zato nima moj paša nič vpliva nanj.
— Tvoj paša bi torej kaj žrtvoval, če bi mogel Depretisa odstraniti ?
— Še prav lepo svoto bi žrtvoval, saj bi b tem postal pravi gospodar na Primorskem. Će gre De pretiš, postane Rinaldini njegov naslednik in ta bi delal tako, kakor bi želel moj paša. Toda naročila nimam
nikakega, vse je le moja kombinacija.
— Razumem, razumem dobro je dejal Sancin, in zopet začel hoditi po sobi semintja. Zamislil se je tako, da je kar pozabil na navzočnost lepe mlade Karlotto, ki pa mu tega ni zamerila, marveč z zadovolj stvom opazovala, kak boj da bije sam s seboj. Premetena ženska je dobro vedela, da je izgubljen, kdor se s kako mislijo le začne resno pečati.
Končno je Karlotta prekinila ta molk. Pripravila se je na odhod in podavši Sancinu roko, se tesno privila k njemu ter rekla:
— Ko bi Vas nekoliko rada ne imela, bi Vam gotovo ne bila ničesar rekla. Vi in jaz sva v podobnem položaju, oba želiva priti ven iz teb razmer, dobiti sredstev za novo Življenje in zato sva nakazana, da hodiva po posebnih potih.
In ker je Sancin molče zrl predse, se je nagnila k njegovi glavi in mu zašepetala na uho: Pogum, Vittorio; le kdor je pogumen, pride do cilja. Še hiter poljub in pohitela je iz ■obe.
g. Stjepan   Vukovi«'   z gospico Dragico  Gostiševo, hčerko g. Mihaela Gostiše,  veleposestnika in trgovca v Gorenjem Logatcu na No tranjskem. Čestitamo!
— Castitim sotrudnihom, ki nas zalagajo s prevodi beletristič-nih spisov, naznanjamo, da morajo že nekaj mesecev potrpeti, predno pridejo na vrsto. Sploh pa prosimo, naj se vzame v vednost, da ne utegnemo korespondirati zaradi takih zadev in da stoji na čelu lista na tisnjeno: Rokopisi se ne vračajo. Toliko v ravnanje. Pa brez zamere.
— Odbor II. skupine društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani vabi uljudno svoje p. t. člane k izvanrednemu zborovanju na dan 12 avgusta 1903 zvečer ob 8 uri v prostore hotela »Štrukelj« v Kolodvorskih ulicah.
— Stavba mestne hranil« niče. Vodstvo mestne hranilnice je air.oČi oddalo dela pri poslopju, ki se 'jradi v Prešernovih ulicah na nekdaj Šapevčevem svetu. Zidarska in tesarska dela so so oddala stavbeniku g. Filipu Zupančiču, kleparska dela kleparju L e n č k u, dobava traverz in drugo železnine pa firmi Schneider & Verovšek.
— Okupacija Bosne in Hercegovine. Piše se nam: Vaši notici »Ob petindvajsstletntci okupacije Bosno ii Hercegovine«« moram kot udeležnik nekaj pristaviti: 19. lovski bataljon, pri katerem so bili t ikr.^t sami kranjski fantje, se je v dotični notici popolnoma zamolčal. Omenim pa, da je bil 19. lovski bataljon že 16. junija 1878 1. mobili ziran in je isti že na Hercegovski meji za boj pripravljen stal, predno so v not ci omenjeni polki vedeli, da bodo mobilizirani. — Vsakemu svoje !
— Premeteni nasprotniki.
Užigalice družbe sv. Cirila in Metoda so nekaterim nemškim špekulantom na poti Zato so spravili v promet užigalice »Sla vi a«. Skatljica je v slovenskih barvah, ime je slovansko
— in tako vlečejo Nemci dobiček iz slovenske narodne zavednosti. Prav tako delajo Madjari. Hrvatje imajo užigalice svoje družbe sv. Cirila in Metoda za litro. Madjari pa so spravili v promet užigal ce »Piros Salon gvufa« — Stein es Rosen-strauss— Budapest, a so čez madjar-ski napis prilepili ii&tek, na katerem je tiskana znana hrvatska pesem: »Ja sam Hrvat dušom telom . . .a In ta-o razpečavajo ti izdelek kot hr vaiske narodne užigalice in delajo šivodo  Cird-Metodovi  družbi. Torej
— pozor!
— Iz Šmartna pri Litiji se nam piše: Dokaz, kako so tudi Šmar-čani vesele udeiežnikov skupščine družbe sv. Cirila in Metoda, je to da tekmujejo ondotna društva med seboj za dostojen in ljubeznjiv spre jem dragih gostov. Nudila se bo prilika ogledati si novo cerkev pred vsem pa lepo okolico. Sestanek bo v gostilni pri Robavsu, kjer nastopa polnoštevilno pevsko in tamburaško društvo »Zvon«. Na veselo svidenje torej v četrtek popoludue.
— Sokol v Idriji ima v so boto dne 8. avgusta t. 1. ob pol 9 uri zvečer izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je predlog o premeni pravil. Ker je potreba, da je polovica članov navzočih, vabi k polni ude-ležoi odbor.
— Semenj v Črnomlju. V četrtek dne 6 a*g. t. 1. bo v Crnom ljU veliki blagovni in živinski letni semenj.
— „Zveza slovenskih posojilnic" v Celju se bede preustrojila v smisla zakona z dne 9. aprila 1873 v — zadrugo. Gg. dr. Dečko, M. Vošnjak in Fr. Jošt so dotična pravila že sestavili, ki se predlože v odobrenje občnemu zboru v soboto, 8. t. m.
— Surovost župnikovega hlapca. Pred nekaj dnevi je pnsel v Križe pri Tržiču neki delavec z imenom Trdina. Da bi si kaj zaslužil je iskal dela in se napotil tudi v župnišče, da bi tamkaj povprašal župnika, ako bi morda imel zanj kakega posla. Prišedši na farovško dvorišče, zastavil mu je župnikov hlapec pot, češ, da tak »prokleti berače« nima ničesar opraviti v župni šČu. Delavec mu je mirno odgovoril, da ne berači, ampak išče poštenega dela in bi zbog tega rad govoril z župnikom. Hlapec je ostal gluh za vse delavčeve prošnje, da bi ga pu stil k župniku. Ker se Trdina le ni hotel na hlapčevo povelje odstraniti, zgrabil ga je hlapec in ga s silo ti ral do dvoriščnih vrat; ker se mu je Trdina nekoliko vstavljal, pograbil je vile in jel ž njimi posla takajočega delavca obdelava t i. Sunil ga je v prsa in ranil na rokah in bradi in kdo ve, kaj bi se bilo še zgodilo, ako bi se Trdina ne bil hitro odstranil! — To je pač skrajna podivjanost! In ni
čuda, da se gode take surovosti baš v okrilju žup-iiA';, saj naši duhovni gospodje storijo vse mogoče, da bi l|uda vo Čim bolj pridivjali in nahuj-skali. Sadovi njihovega »delovanj*« pa so potem taki!
— Slovenska meščanska Nola v Ljutomeru. V »Slovenski zadrugi« z dne 1. t m se nasvetuje, naj bi se sleherna slovenska posojilnica zavezala, vsako leto večjo svoto podariti »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Ta pa bi naj v najkrajšem času ustanovila na Štajerskem slovensko meščansko šolo, bi je nujno potrebna, kattre pa nemški deželni šol. svet neče Slovencem dovoliti. Predlaga se. da bi se taka šota ustanovila v Ljutomeru in sic^r iz tehtaih razlogov. V Ljutomeru obstoji že 40 let z ustanovo dr Gollwetsaa vzdrževan 1. razred privatne realke. Ta razred naj bi družba preTZ^la v svojo oskrb in mu še pridejala 2. in 3. razred, s tem bi bila meščanska šola popolna. To Be tem lažje zgodi, ker je »Posr jilnica« v Ljutomeru sklenila, da ustanovi slov. meščansko šolo in je zato že odločila letos in lani polovico čistega dobička, da že znaša sedaj ustanovni zaklad 5000 K. — Ta nasvet je res pameten in vreden v*-'j* uvaževanja!
— Izpred sodišča« Kazenske obravnave pri tukajšnjem dežel nem sodišču. 1.; Jakop WeS8Jak, pekovski pomočnik iz Gradiš pri Ptuju, je dne 17. mal. srpana na Suhi, Štefanu Romanu kamor je prišel prosjačit, iz sobe vzel 1 zlato žepno uro, 1 suknjo in hlače, kar vse sam pripoznava ; obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. J. Franc štrukelj,  strojarski pomočnik iz Stoj,
je due 2G. velk. travna zvečer v Kra-marjevi gostilni na Dolenjski cesti policijskega stražnika, ko ga jc opomnil, da naj zaradi pretečene policijske ure plača zapitek in zapusti gostilno, temu odgovaril, da mu to nič mar ne gre, da nima tu nič za opraviti, ter naj gleda, da vun pride. Na napovedano aretacijo je Štrukelj stražnika v prsa sunil, ga prijel za vrat in mu grozil da mora prej crkniti predno da ga bo spustil; obsojen je bil na 2 meseca težke ječe. 3.) Janez Debeljak, dalavru sin iz Podgore, je hotel brez potnega lista, skrivaj odpotovati v Ameriko da bi se odtegnil vojaški dolžnosti. Ta svoj namen je zaupal le svoji materi in kakor sam pred sodiščem izpove, nameraval je tam le kake o leta ostati, da bi si bil kaj prislužil. Sodišče ga je na is dni strogega zapora in na 10 kron denarne globe obsodilo. 4.) France Merhar, podobar v št. Vidu nad Ljubljano, je dne 2. rožnika v Rusovi gostilni v St, Vidu brez povoda napadel mizarskega pomočnika in ga 2 krat z odprtim nožem sunil v glavo; obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. 5.) France PetrovČič na Lesnem brdu je zvečer 5. svečana v svoji hiši grozil ženi da jo bo zadušil, in ko je na to zbežala na prosto, je njen mož npil za njo: „Oakaj hudič tc bom pa ustrelil;"* in res je na to dvakrat v hiši ustrelil z revolverjem. Jokaje je pravila žena Marija PetrovČič pri sosedovih celi dogodek, na kar sta mu Gregor Mariučič in Janez Plestenjak vzela revolver; to pa je obdolženca tako raztogotilo, da jima je rekel, da bo kupil drugi revolver, in da bo vspcega od Mariu čevib, kateri bode prišel v njegovo hišo, ustrelil. Petro veie se [zagovarja s pijanostjo; obsojen je bil na 10 tednov težke ječe.
— Sifonslta steklenica razpocila. Gostilničar »pri kolov-ratua Tcm*ž Gržil, Pred škofijo 15, postavil je včeraj popoludne sifon-sko steklenico na ognjišče, da bi si zagi'el sifon, katerega je hotel piti kot zdravilo. Ker se je bila steklenica preveč zagrela, postavil jo je v mrzlo vodo, na kar mu je steklenic ; v roki razpocila, da so s« kosci razleteli po kuhinji. Gržil je na levi roki zelo poškodovan in tudi na licu ima rano. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
— Pet prstov odtrgalo.
V delavnici kranjske stavbne družbe ponesrečil je včeraj popoludne delavec Lovrenc Jaklič, 42 let star, stanujoč na Karlovski cesti št. 20. Ko je s strojem strojil deske, prijel ga je stroj za levo roko in mu odtrgal vseh pet prstov. Ponesrečenca so prepeljali v deželno bolnico.
— Roko odtrgalo. Amaliji Žibrekovi, 36 let stari delavki iz Planine pri Sevnici, stanujoči v Zgornji Š ški št. 41, je danes dopoludne v opekarni kranjske stavbne družbe v Kosezah stroj odtrgal desno roko pri členku. Ponesrečenka je bila prepeljana v deželno bolnico.
— Nogo zlomila. Sluškinja Marija BjnaČeva iz Ljubljane je v nedeljo na Bledu padla z voza, ko so se splašiii konji, in si zlomila desno nogo.
— Žilo prerezal si je včeraj popoludne 4 letni deček Miroslav Haeufel na Opekarski cesti štev. 60. Ako bi ga ne bili takoj obvezali in ga odpeljali v deželno bolnico, bi mu odtekla kri.
— Tatvine« Natakarici Frančiški Brcgarjevi na Kadet/.koga cesti št. 16, je včeraj zvečer neki vojak ukradel v gostilni pet kron. — Na južnem kolodvoru so bile zasačene tri ženske, ki so že več let kradle premog iz skladišča. — Služkinji Mariji Gamsovi v AVolfovih ulicah št. 12 je neznan tat ukradel iz kovčega bankovec za 10 kron. — Delavcu Jožefu Košaku v Kladežnih ulicah št. 16 so bili včeraj ponoči iz bleva ukradeni trije domaČi zajci. — Hišni posestnici Gabrijeli Zupančičevi na Radetzkega cesti št. 9 je bila danes ponoči z Možtnovega dvorišča na Kadetzkega cesti ukradena vij ača.
— Ponesrečen sprevodnik. Pri uvozu brzovlaka na južni kolodvor je danes zjutraj sprevodnik Jožef Sacber še med vožnjo odprl ku-pejna vrata, ki so zadela ob progi stoječi voziček in loputnila s tako silo nazaj, da so vrgla sprevodnika Sacherja, ki je stal mej vrati, nazaj, da je padel in se na glavi poškodoval.
— Ustavljeno  sodno postopanje.   Pred kratkim smo po ročali, da je bil aretiran čevljarski mojster Simon Galin. Aretiran je bil na  ovadbo  svoje  lastne žene, katera ga je obdolžila, da ji je Galin ukradel hranilnično knjižico. Izkazalo se je, da ga je žena ovadila iz lju bosumnost', da je pa Galin ntdolžen, vsled česar se je tudi sodno posto panje proti njemu ustavilo.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 128 Hrvatov in 20 Slovencev.
— Iz Amerike se je vrnilo danes zjutraj 50 Slovencev.
— Izgubljeno. Na Vodnikovem irgu je izgubila danes zjutraj neka dema denarnco, v kateri je imela 18 K.
— Najdeno.   Črna jopica bila je najdena  pred tremi tedni na Da najski cebt .   Dotična dama, ki jo je izgubila   naj   se   oglasi   na Tržaški cesti št. 20.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes, 5. t m. ob S uri zvečer na  vrtu   g. Hafnerja sv. Petra cesta koncert. Vstopnina 40 vin., člani so vstopnine prosti.
' Najnovejše novice. Umrl j e bivši poslanik in glavni ravnatelj svoječaBne dunajske razstave, baron Sch\varz-Senborn. — 200 roparjev je vlomilo v poletno rezidenco kitajske cesarice. Roparji so odnesli vrednosti za 100 000 tselov. — Velik požar razsaja v petrolejskem rudniku v Bolesiavi. Neki delavski nadzornik je padel v gorečo jamo ter popolnoma zgorel.
— Za dedščino belgi|ske kraljice se je začel proces. Vabilo k razpravi je poslal bruseljski državni pravdnik tudi grofici Lonyay, a avstrijska diplomacija je vabilo po slala nazaj v Bruselj, ker je bil naslov »kraljeva visokost«.— Cesarjeva ustanova. V spomin, da nosi 60 let ime 11. dragonskega polka, je podaril cesar 36 000 K za ustanovo za podčastnike tega polka.
— Smrtonosni mušji pik. V Krakovu je pičil brencelj dragonskega ritmojstra barona Airoldija, ki je vsled oteklin umrl. — Pred sednik ameriškega trusta za jeklo, avstrijski državijan Sehvvab; je odstopil. — D r. J a n P o d 1 i p n y, bivši župan praški, je pestal Častnik   francoske akademije.
— Zaradi odklonjenega dopusta je neki vojak v Craiovi na Rumunskem ustrelil svojega narednika in stotnika. — Poštni debi t je odtegnilo ogrsko ministrstvo listoma »Narodni listi« v Zadru in »Naši Slogi« v Pulju. — Obtožen cem svete vaclavske posojilnice so se prečitale izjave ve-šČakov. čitanje je trajalo cela dva dneva. — Cerkvena reformacija na Ruskem-S carskim ukazom se je odtegnila armenski cerkvi uprava premičnega in nepremičnega premoženja ter se izročila državni upravi. — Žrtev hrvaških nemirov. Teolog Fran Škrinjar je bil obsojen zaradi razširjanja brošur o Khuenovi strahovladi v trimesečno ječo.
* „Prst božji". Usoda pred kratkim umrlega bivšega duhovnika in zaslužnega geologa, profesorja Alf. Renarda v Bruselju osvetljuje jasno temo »znanost in klerikalizem«. Prilično dva tedna pred smrtjo je prejel učenjak pismo, v katerem se mu je očitalo, da je njegovo neiz rečno trpljenje — Renard je umrl za rakom — pravična kazen božja za njegov odpad od katoliške cerkve. V pismu se tudi pravi: »En »Oče naš« in ena »Češčena Marija« sta v skušnjavah življenja vredna več nego vsa filozofična in znanstvena raziskavanja, zakaj samo ona dajeta Človeku moč in pogum, da vztraja na pravi peti«. Pisec tega pisma pa je bil — Čujte — »učenjak« G. Mansion, profesor matematike na vseučilišču  v Oentu in predsednik
pri rod oslov nega oddelka kraljeve akademije znanosti. In kaj je odgovoril umirajoči učenjak svojemu nekdanjemu prijatelju in dolgoletnemu tovarišu? Dne 2. julija, devet dni pred smrtjo je Uenard napisal Man sionu ta le list: »Ne morem nikakor priznati, da bi bila moja sedanja bolezen kazen za moj izstop iz cerkve in za mojo ženitev, pač pa smatram oboje n a j d o s t o j n e j š i m i n naj h v a 1 e v r e d n e j š i m dejanjem mojega življenja. Baš misel na to moje junaško dejanje me okrep-čuje in mi daje utehe v zadnjih tre-notkih zemeljskega žitja. To izpovedujem odkrito, da izpričam resnico« — Tako govori pravi učenjak ! —
* Justifakacija   na Kitajskem. Žurnalist v Pekingu, Sben Chien je sam priznal,  da je  1. 1900 uprizoril v Ilongkongu ustajo  z na menom, da vržejo vladujočo dinastijo. Cesarica si je sama izmislila in lastnoročno   opisala   način ,   kako je žurualista usmrtti. Na dvorišču ječe so obsojenca tepli s palicami od 4 do 6. ure popoludne.  Meso so s ce lega telesa revežu takorekoč skle stili.   Ker pa še ni bil popolnoma mrtev,  zadrgnili  so mu vrv okoli vratu ter ga pustili ležati.   Nad to grozovito muko se Evropejci v Pekingu zgražajo,  ki so  poznali ne srečnege žurnalista kot jako izobraženega moža.
* Slika iz bodočnosti. Denar je sveta vladar. To bo baje v bodoče še bolj kot danes. Neki list razvija tako sliko, kako bodo uradni listi v bodoče poročali: „Ameriški milijonar Vandergold so prišli te dni na svoji ladji v kneževino M. Blagovolili so ondotnega deželnega kneza povabiti na ladjo ter so se ž njim dalje časa prijazno in naklonjeno razgovarjali. Mr. (milijonar) Vandergold so se zelo blagohotno izrazili o kneževini M. in njeni izvrstni demokratični uredbi ter so kneza v popolni milosti odpustili."
* Proračun ameriškega milijonarja. Glasoviti ameriški bogataš William Kissam Vanderbildt se je dal ločiti od svoje prve žene in se je poročil v drugič. 0 priliki omenjene ločitve sestavil je Vanderbildt, ki ima nad 290 milijonov kron imetka, a letnih dohodkov nad 9 milijonov kron, sledeči proračun: a) 500.000 kron plača za vzdržavanje palače v Ne\v-Yorku; b) 1.300.000 kron potroši za svojo ladijo; c) 500.000 kron stanejo ga hlevi; d) 1.800.000 daje svoji hčeri vojvodkinji Malboroughski c) 900.000 dobiva njegov najstarejši sin i) 250.000 kron daje najmlajšemu sinu g) 1.150.000 kron dobiva njegova prva soproga h) ostanek potroši milijonar sam. Seveda se ta proračun zdi njegovi ženi premajhen. „Milijonarja ni vzela zato, da bi stra dala;u iz tega sledi, da bo treba proračun malo višje pomakniti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 5. avgusta. „Alldeut-sebe Correspondenz" javlja iz Hamburga, da je 2 00 nemških turnarjev iz Avstrije napravilo izlet v Fiiedrich ruhe, kjer je poslanec S tein pred Bis-marekovim mavzulejem imel velik političen govor. Proslavljajoč Bismarckovo delo za združenje vseh Nemcev, je rekel Stein: Vsenemški ideal, ki ga je neki avstrijski minister (Korber), sluteč njegovo uresničenje imenoval „ein Traum auf Sicht" je ravno sedaj uresničenju veliko bližji, kakor si more kdo misliti.
Trst 5. avgusta. „Piccolo" prijavlja članek, v katerem slika novega papeža kot odločnega nasprotnika slovanske liturgije „Piccolo" pravi, da je papež kot beneški patrijarh rad sprejemal italijanske deputacije iz Istre in Dalmacije in da jih je z vso vnemo podpiral v boju za latinščino. Ko je sinoda krške škcfije pod predsedstvom škofa dr. Mahniča sklenila uvesti glagolico v razne cerkve, so se prebivalci občine Osor pritožili v Rim in prosili beneškega patrijarha za podporo. Takratni patrijarh jim je to podporo tudi obljubil, kakor je razvideti iz jako ljubeznivega, v „Piccolu" natisnjenega pisma, ki ga je 19. maja 1902 pisal nekemu Linardiću, ki je bil na dotični prošnji prvi podpisan.
Rim 5. avgusta. Izvolitev Pija X. pomeni pred vsem poraz
kardinalaRampolle. Pri prvi volitvi v soboto zjutraj so dobili Ram poli a 24 glasov, Gotti 17, Vanutelli 4, Oreglia 2 glasa, nekaj pa je bilo razcepljenih. V soboto zvečer je dobil Ram polla že 27 glasov, Gotti je stopil povse v ozadje, konkurent Ram-pullov pa je postal Vanutelli. Med tem je, kakor poročajo listi, ki imajo najboljše zveze z Vatikanom, začel delati ameriški kardinal Gibbons, da bi bil izvoljen papežem nemški kardinal Kopp, zaupnik cesarja Viljema. To je bil pravi povod, da so italijanski, francoski in španski kardinali opustili misel na nadaljevanje bja in so začeli iskati kompromisnega kandidata V ponedeljek zjutraj je dob i Sarto že 27 glasov, Rampolla pa le še 24, včeraj zjutraj pa je Sarto zmagal. Dobil je 50 glasov, Rampolla 10, Gotti pa 2 glasa.
Rim 5. avgusta. Papeževo kro nanje bo dne 8 decembra.
R m 5 avgusta. Listi poročajo, da je novi papež imel v beneški škcfijt hude boje s krščanskimi socijalist*, da pa je s čudovito eneržijo znal streti pasivni odpor krščansko - socijalnih duhovnikov.
Rim 5. avgusta Papežev oče, ki je bil sodni sluga, je že pred 20 leti umrl, tudi papeževa mati je že umila
Benetke 5 avgusta Papež je imel tu tri svoje  sestre pri sebi, ki   so   vodile   vse gospednjstvo Včeraj  opoludne je  zap 1 telefon Rektor s menišča je sestram sporočil, da je njih  brat izvoljen pa pežem Ttsta, ki je bila pri te'ef nu, je zaklicala: „Kakšen papež? Be-ž ti se norca delat u Ko je potem izvedela, da je vest resnična, je od veselja padla v nezavest.
Budimpešta 5. avgust j. Reški žurna list Hegy, ki je Dieccsa s;re mil v Berolin,  se je povrnil sem Hegy   je debil  50.000 K, da yh izreči Dienesu, a dal mu je le po lovico, drugo polovico pa je pri nesel nazaj, da jo vrrie gre fu Sza parvju Vtled tega se misli, da se vrne tudi Dienes v Pešto.
Pariz 5. avg Vladni „Tempsa pravi, da pomeni izvolitev Pija X. poraz koalicije, ki sojo sklenili Avstrija, Nemčija, Argleška in Amerika.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prcbavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Molluvega Seidlitz-praSka", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež koče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po postnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (10 -11
l,£e Griffon*
najboljši cigaretni papir.
22      Dobiva »e pov»od. 705
nraHBHmr
Se dobiva povsod 1
neobhodno potrebna zobna Grame 21
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Ob priliki praznovanja 25Ietnice šišenske Čitalnice nabrale so pri veselici dne 2. avgusta na Koslerjevem vrtu gospice: Ivanka JanČigaj, Bibi Skrem, Marija Cerer_ in Marija Mesec v sparovčke 50 kron. — Živele ljubeznjive, neumorne nabiralke!
Heteorologično poročilo.
Viiins nad morjem 806*9. Srednji tračni tlak 786*0 mm
"5 j Čas §a opazovanja
Stanje barometra v mm.
as
Ve* rovi
Nebo
0. zv.
7. BJ.
2. pop.
737 7
739 9
738 7
186
143 252
al. vzhod
al. j vzhod er jzahoč
jasno
jasno del. oblaC.
Srednja včerajšnja temperatura 19 8°, aormale: 19 ti'. Mokrina v 24 urah: 2 5 mm
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
□radni kurzi donaj. borz9 4. avgusta 1903.
Halom beni papirji, f]
4*20/<. majeva renta   .  . . 12°/o srebrna renta .  . . l'J/o avstr. kronska renta . i°/0     „    zlata „ l'/o ogrska kronska ,, 4%     ,, zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske IViVo posojilo mesta Spljeta
lVt°/o bo8.-herc. žel. pos.,1902 l°/0 češka dež. banka k. o.
VI* » » v * i> ?• I7i0/« zast. pia.gal. d. hip. b.
IV/6 P®6*-- kom. k. o. z 10°/0 pr......
lV*°/o zast. pis. Innerst. hr.
IV/e >. .» ogr. centr. deželi e hranilnice
ll/a°/0 zast. pis. ogr. hip. b.
I**//, obl. ogr. lokalno železnice d. dr. .  . •
IVt*/i        češke ind. banke
4°/. prior. Trst-Poreč lok. žel.
[°U    h  dolenjskih železnic
rU    „   juž. žel. kup. Vi Vi
*7a7» av. po8. za zel. p. o.
Srečke«
Sročko od ieta 1854 .   . . h      »»   »»    18601/*  . • »«   it    1864 i • tizske......
zomlj. kred. I. emisije
»t n     1-1* »•
ogrske hip. banke . „    Brbske 3t fra. 100 —
h turske.....
Jaailika srečke Kreditne s ...
Inomofike „   .  . .
Krakovske ■   •  • •
(jjubljanske „        . .
Avstr. rud. križa   „ .
'-^g^' tt »t n •        • •
ftadolfove »   .  . .
Salcburske B Dunajske kom.    a .
Delnice.^
iužne železnice . . • Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avbtr. kreditne banke . . Ogrske » „ Zivnostenske „      . .
Premogokop v Mostn (Brux) AlpinBke montan . . . . Praske želez, ind. dr.   . .
3ima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. dražbe Ceske sladkorne dražbe .
Valut«?«
0. ki. cekin ......
20 franki.......
dO marke.......
Sovereigns......
Marke ........
Laski bankovci.....
zublji........
neoai
100-35 10090 100*65 12<> 86
99 — IVO 05
9975 100 —
100 — 10110
99 6'J 99 60
101 —
1C6 45
ior-
101 -10010
100-— 100 — 98 50 99f>0 304 — 100 60
170-183. 0 246-156 — 28rt — 277 -259-87-121 50 18 90 434 -83-82 -72 — 54 — 2fi6U 68 -80 — 458 -
80 50 668 25
660-729 251-640 -36150 1612 — 454-377 -352 -149-
1133 19C6 2348 23 92
117 41 95 2'
253-75
Biago
10075 101 10
100 85 121 (5 99:0 120 25 100 75
102 10 100 —
100 65 10175
107 46 102 —
102 —
101 —
101*— 101 —
99 75
305 75 101 HO
179 — 185 50 251-158 50 293- — 282 — 263 -89 -122 50 1990 438 60 87-84 — 75 50 55-— 27 60 72 -
es —
46 i —
81TO 669 25
661 — 730 —
252 -6E0 — 362 50
1620 — 456.-381 — 353 — 152 —
11-38 1909 2364 24 — 117 61 96 40
253 75
Žitne cene v Budimpešti.
	dne 4. avgusta 1903.		
	TTeer	min.	
6 j:.!ca	za oktober .	.   za 60 kg	K   7 38
n	„ april 1904	•    . 50 „	n     7 60
	., oktober	•    u  60 „	,    619
n	„ maj 1904	n BO „	h 6*41
voroza	n avgust .		_ 619
	„ sept.	•      n    5> n	.    6 20
»1	„ maj 1904	.    .,  50 „	n   4 92
	n oktober.		. 634
E teliti v.
5 vinarja višji.
o
s primerno šolsko izobrazbo se takoj Sprejme v manufakturni trgovini
J. Keber
v Ljubljani,  Stani ir»g  št. 9.
Odvetniškega
koncipijenta
20C9 1
sprejme takoj
D'. JOSip FUilan, odvetnik v Ljubljani.
Stanovanje
B 3 sobami in pritiklinami v III nad stropji se odda za november-termin v Židovskih ulicah št. f.
Itve se v isti hiši v I nadstr pju.
Istotam se odda** 2011-1
tudi za 1. november.
ILvdlaila., dobro upeljana
trgovina
katero lahko oskrbuje tudi ženska, se radi družinskih razmer takoj proda.
Natančneja pojasnila daje iz prijaznosti g. Anton Turk, knjigar in knjigovez na Dunajski cesti v Ljubljani. (2014—1)
V novozgrajeni hiši Sodnij-ske ulice št. 4 se odda
velika pisarna
za takoj ali za november-termin. (2012—1) Ve« pri kamnoseku Vodniku.
Obleke, koce, stare vojaške
PPVllP z dobrimi podplati na dehei. uuilju tudi proti šestmesečnemu plačil, nemu odlogu pri  Ij. rrrMMliur|;rr «v
Dunaj XX/1, tovarna l'ressburg 1
z 2 ali 3 sobami in pritiklinami, g« odda takoj ali pozneje na TriaBKi cesti št. 33.
Vpraša se tam.
(1991 2)
Izobražena
gospica
že nad 4 leta v notarski pisarni, izvežbana v vseh pisarniških stvareh, računstvu itd, i*če vsled smrti svojega Sefa primerne slu. žbe v Ljubljani, bodisi v odvetniški, notarski ali kaki drugi pisarni.
Ponudbe pod ,iiratliilmk na tiprav-nlštvo rSlov. Naroda-. (1976 j)
Prodajalka
se sprejme 2a filijalko z mešanim bUurom. Fil'jalka se odda tudi na račun. [HN ;
Ponudbe naj se pošljejo pod š fro: .Štajersko' na upravništvo JSL Nar.
pomočnice
in učence
sprejme takoj 19*14 kleparski mojster v Sp. Sifikl.
štiri sobe s pritiklinami in kopelj, ctlo prvo nadstropje, ae odda za av-grust , eventualno november-termin v Mayer-jevi vili, Levstikove ulice st. 2.
Vila je užitninskega davka pr( sla Pojasnila istotam. (20'J3 2
Prodajalka
spretna in vešča slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj
proti  dobri  plači   v trg>vini špecerijske tvrdke (2oo7)
Jakob Jffarta Janič
v Žalcu (Sachsenfeld) na Sp. Sta>rskr
■ v v
iscem.
V vsen pisarniških delih sem pop( noma izurjen, slovenščine in nemščine v govoru in pisavi popolnoma zmožea Vstopim, bodisi v posojilnico, občinsko pl- • samo, pri odvetniku, notarju ah sod-niji; imam od vseh teh večletna bnrrstni spričevala. Lahko tudi nastopim kot soli-citator. Znam na pisalni stroj pisati in urnem nemško stenografllo.
Ponudbe prosim na Itrnjrtitiii f.o-bee. občinski in posojilniski tajnik v Šml-helu pri Pliberku, Koroško. (1930—3)
V novi hiši v Kolodvorski ulici! v bližini državnega kolodvora) v Spodnji Šiški
se oddajo poceni s I. novembrom 1.1.
lepa, prijazna j
5tan©uanjaj
z vporabo kopalne sobe in vrta. Pojasnila  daje   lastnik Karol Gregorič v Celju ali pa ravnateljstvo  kranjske stavbene družbe v Ljubljani. (1957
,Burski
na Glincah.
Vsak dan, izvzemši nedelje in praznike
po$trt>i
priporoča (1969-3)1
ign. Korošic, gostilničar. ;
Zaloga puntigamske pive.
4
Učenca
za ključavničarsko obrt
sprejme takoj (1907—2)
Josip Rebolj, ključavničar
v Ljubljani, Hilšerjeve ulice 12.
gtoro nove, dobre in močne, od 620 do 650 litrov, proda po nizki ceni
Fran Gascio 1969 2
Angeljnovo milo
Jvtarzeljsko (belo) milo.
K znamko
(972-36)
sta najbolj koristni štedilni mili
za hišno rabo!        ■ ■       , gBBgggg
Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila )
Pavel Seemann
Ljubljana.
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt j z sunaujsujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
LAVIJA
vzaježejo.xxzavarovalna banka v Fragfl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 75,000.000JK.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
x vaeeliozl  Mlovan«iko - naradno opravo. (26—88)
Vsa pojasnil* daj«:
Generalni zaatop w Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne ]in občnokoristne namene.
Stepccn Vu^ovič Dragica VuJ^ovič roj. Gostiša
Samobor
j* poročena. ^ dne 5. vel. srpana t90j,
Mesto -posebnega obvestila.
Gor. Logatec
(2015
1111111
so
Naročajte izborno
(1384- 23)
St 5388
ljubljansko delniško pivo
iz pivovaren
v Žalcu in Laškem trgu.
—-       I Naročila sprejema | —
Centralna pisarna y Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4.
□
□
(1956 -3)
Magister farmacije.
V deželni boln šnici se bo ustanovila lekarna ter bo podpisani deželni dbor za njeno neposredno upravljanje nastavil 8 1. septembrom 1903
magistra farmacij e
proti obojestranski četrtletni odpovedi z letno plačo 2 400 K, s prostim tsnovanjem, s kurjavo in razsvetljavo.
Prosilci morajo biti  neoženjeni, imeti pravico  za samostojno uprav-anje lekarne  ter  zmožni  nemškega, slovenskega ali kakega druzega slovanskega jezika.
Prošnje s potrebnimi dokazili naj se vlože
do 15. avgusta 1903
m podpisanem deželnem odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 24. julija 1903.
Preselitev restavracije.
S tem uljudno naznanjam vsem svojim cenjenim dosedanjim gostom ter Častitemu občinstvu sploh, da se dne 5. avgusta 1903 preselim
iz Rimske eeste št. 24 („pri jagru")
na Rimsko cesto št.
y biišo restavracijo „pri Zajcu".
4
Zahvaljujem se tem potom častitim svojim dosedanjim gostom za av izkazano mi zaupanje in prosim, da me počaste tudi v novi restavraciji. Iv Istotako se priporočam slavnemu  občinstu,  da mi izkaže svoje
Vi cenjeno zaupanje v novi restavraciji. Točil bodem razna pristna L vina.  vedno  sveže Relnlnacliaiittovo pivo ter skrbel ft; za dobro kuhinjo, pošteno in točno postrežbo. j\ Za zaključena omizja,   društvene seje in klube bodo sobe na
■V razpolago.
IV Pivo se toči v lokalu po 11 kr., čez ulico lO kr.
Proseč za mnogobrojni obisk sem z odličnim spoštovanjem
Jožef Koman,
Dragotin Fuc
tapetar
zaloga pohištva mizarske zadruge v Št. Vidu
= pri Xj3-va."tol3ataai---
Ljubljana Gradišče M. 5.
Moderna, suha stanovanja
na dobrem zraku in  aolnčnem kraju, v pritličju, I, II. ali III. nadstropju, • 3, 4 ali 5 sobami, vsemi pritiklinami in vporabo vrti
se oddajo takoj ali za novembrov termin v novih Korsi-kovih hišah na Bleivveisovi cesti št. I.
Natančneje se izve pri lastniku istotam ali pa v cvetlični in semenski trgovini v Šelenburgovih ulicah št. 5. (1746—10)
Za takoj
ali november-termin odda ae
stanovanje
obstoječe iz 3 sob, predsobe in pri-tiklin, pripravno za pisarno.
Cigaletove ulice št. 3
tik deželnega sodišča. 2013-1
1000 kron
ako   je goljufija! Brezskrbno rodbinsko rsrečo jamči   knjiga o preebi-' lem blagosloru  otrok.    Z več' tisoč zahvalnimi pismi pošilja diskretno za  90 vin.  v avstr. mamicah gospa
A. H»u|i»
Berlin S. W. 220 Lin-
denstraBse 60. CO
CD
3
Istrsko vino
lastnega pridelka
teran I
se dobiva pri        (1783 - 9)
Antonu Ferlan di Giorgio
v Rovinju (Istra).
Vzorci in cene na zahtevanje,
lllllll
ušKatelj
Muhe so zopet sitne!
Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teb škodljivcev je amerikanski
Janglefoot".
En sam list jih vjame in obdrži do*.2000. Dobi se v vseh trgovinah po 10 vinarjev list. (11—176,
Glavna zaloga za Kranjsko :
Edmund Kavčič
v Ljubljani.
Triumph-stedilna ognjišča
ea gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorSni izpeljavi. Že 30 5et so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežn.ejSi izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. (862—38)
Tovarna za sledilna ognjišča „Triumph"
za trgovino z manufakturnim blagom
na Mestnem trgu štev. 25
se dajo s 1. novembrom t. 1.
v najem.
Natančneja pojasnila daje hišna lastnica istotam, I. nadstropje.
(1940-3)
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
IsTpd
veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Seizthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-ReifLing v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob h\ uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Seizthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reining v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lrpsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Seizthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce- ,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Seizthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, ParLs, čez Klein-Reining v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, MarijLae vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razrj, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Scševje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost C direktni vozovi I. in II. razreda*, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stejr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vozovi 1 in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthaia. Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Seizthal iz Inomosta, čez Klein-Reining iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1- julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, KoCevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Izubijano drž. kol. iz Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m ziutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. ari 10 m in ob 9. uri 65 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (1719;
Pivovarna Ivan Japl, Gradec.
Otvoritev
glavne zaloge za Kranjsko
V Cjubljani:
Hafner-jeva restavracija,
Sv. patra cesta St. 47.
Vsak dan sveže, dobro vležano marčno in izborno dvojno marčno pivo v sodcih in pasterizirano v steklenicah.
P. n. privatnim odjemalcem piva v steklenicah dostavlja se tudi led brezplačno na dom.
Zaloga piva Japl
I * «3 1' j G
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI112416
^red škofijo št. 20. znanja naročila se točno izvršujejo.
J9
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K 1,000.000
Kupuje  In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij,  srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in ekskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Vinkuluje in devinkuluje
Kakompt In In kn« no nnesil«
Daje predujme ea vrednostna papirje.
25abT7-3.2rciJ«»   srečke proti Ic-vajrzrjLi izgru/tol.
vojaške  ženitniriske kavcije.
Borana naročila. TfcJJ
Podružnica v SPLJETU.
C2Zž= Ucnanif vlojr«* Hprejenm «0
v tekočem računu ali na viotne  knjižice proti ugodnim obrestim.   Vlože m denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. (2976-102) Promet s čeki in nakaznicami.
Od tisočev zdravnikov tu-in Inozemstva priporučena
najboljša hrana za
zdrave in na želedcu bolne
O t p o M: 6
Dbbi se v lekarnah in drogerijah.
Jzredno se obnesla pri bljuvanju, črevesnem kataru, driski,močenju postelje Itd
O * r o c i
uspevajo izvrstno ob njej in ne trpe na
nepre Id avljivo s ti
lovama   dijef hrane.
bhe5&e9d°rrgf" R.K u f e k e dunaj.i
Ugodna prodaja'gostilne.
Gostilna „pri solncu" v trgu Rogatec na Štajerskem
naj ugodneja^ lega, na glavni cesti nasproti novemu 1 kolodvoru, ki se otvori v jeseni, se takoj proda, ker iste posestnik nijkičmar. Cena zmerna, Plačilni pogoji jako ugodni.
Vpraša se pri lastniku Hugo Schlehan-u, sedaj v Rogatcu ali pa pri Josipu Perhauz, Dunajska cesta^Št. 6, I. nadstr. (1846—6)
Iščem službe
hišnega oskrbnika
v Ljubljani.
Več pove upravništvo  SI Nar.1.
I Dr. Franjo Stor I
vljudno naznanja, da je preselil svojo
odvetniško pisarno
v Sodnijske ulice štev. 4,
v novo hišo gosp. Alojzija Vodnika,
I. nadstropje.
(1982—a)
enonadstropna, v najboljšem stanu, z velikim vrtom in velikim stavbišftem, stoječa  < h  državni  cesti  v najlepši legi v Spodnji Šiški
se iz proste roke proda.
Nas'ov pove fupravništvo »Slov. Naroda« ah pa g. Makso Lavrenčič, trgovec v Spodnji Š Ški. (1944—3)
S? &
m
Si &
Jtovo otvorjeno obrtovanje
v stavbenem in umetnem ključavničarstvu.
S tem vljudno naznanjam,  slavnemu občinstvu,  da otvorim dne tO. avgusta 10O3
v Hilšerjevi ulici št. 12 v Ljubljani
povsem na novo urejeno
ključavničarsko delavnico
kjer bodem izvrševal vsa v to stroko spadajoča dela vestno in solidno ter I»o zmernih ernah. Kobil bodeni le dober niaterijttt. Izvežban sem v tem obrtu popolnoma praktično in vsestransko. — Proseč zaupanja spoštovanega občinstva, priporočam se najbolje za mnogoštevilna naročila
z odličnim spoštovanjem
Josip Rebolj
(1966 - 2) stavbeni in umetni ključavničar*
v Ljubljani, Hilšerjeve ulice št. 12.
m
s* m
»t Si
Si
jf trn,   jjtT v. n,    n-jf »
*f WW W^ W<W w
©l©l©l©l©l©l©l©|©|©|©|©|©l®
@a delniška družba Is
združenih pivovarn Žalec in Laški trg
v Ljubljani
®
Kuhalnik na špiritov plin
„0EC0N0M"
Je iit*i»oscr«»il ji v za vsako
2 S£Oi-ilO«lillJ*tVO. 745-14
popolnoma nenavaren. Brez stenja! Se da regulirati! Štedljiva poraba! Trdno zliti kovinski deli. Izvedba za en plamen in za dva plamena, in sicer bronciran, niklast ali emajliran. Ceniki o knhalniku in likalniku brezplačno in franko.
Pristen samo pri
/T.
©
©
©
f naznanja, da se njena
centralna pisarna
r nahaja od 5. avgusta t. I. naprej v novi Alojzij Vod< nlRovi hiši
Sodniške ulice št. 4
pritlično.
®
®
®
©l@l(dl(dl(dl(dl®l@l©l(dl(dl(dl©l(d
(1986-2)
^^^^W^Wb^W^W^W^^^W^^^ ^^^^^
^^^■^^ ^^"^^ ^^-^^ ^^^^ ^^^^^ ^^"^^ ^^^^ J
Restavracija „pri črnem orlu".
P
E
C
>o
k
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel „Vorspernigovo" restavracijo
v Gosposki ulici štev. 3,
(1972—3)
katero bom nadalje vodil pod imenom
restavracija „pri črnem orlu".
Točil bodem izborno Steinfeldsko marčno pivo iz pivovarne bratov Reininghaus v Gradcu, dalje pristen cviček iz Gadove peči, Ljutom erčana, refoŠko, rizling i. t. d.
Postregel bom nadalje slavnemu občinstvu z izborno in eeno kuhinjo.
K mnogobrojnemu obisku vabita najvljudneje
Ana in Štefan Miholič.
4
CD
3
i
Restavracija „pri črnem orlu".
Ženitna ponudba.
Star sem čcy 43 let in se želim tem potom seznaniti 3 gospodično (vdove niso Q-vyetej radi jenilve — Jmam 3aslu3%a letnih pogodbenih 3000 kron, prosto stanovanje in neh^aj tisoč premoženja, istotako delej od čistega do-bič/ca.
2elim si drujabnice, \z ima veselje iti na dejfclo, /{i je mirnega jnačaja ter ima, a k. o mogoče, priličen imelek
Prosi se ponudbe, a%o mogoče s fotografijo, pod šifro „J}osna" na upravnistvo „Sl°-venskega Naroda'*. .1961—3) Tajnost se jamči.
Wilhelmov
zeliščni sok
mnogo let že priljubljeni
1 steklenica K 2-50 poštni eolli = 6 steklenic K 10*—
franko      a (2721—10 na vsako poštno postajo pošilja
Franc VVilhelm, lekarnar
c. kr dvorni zalagatelj v Neunkirchen, Spodnja Avstrijsko.
Kot znamenje pristnosti je na zavoju vtisnjen grb trga Neunkirchen (devet cerkva). Dobiva se v vseh lekarnah.
Kjer se ne dobi, se pošlje direktno.
V zadružnem domu „Kmetske posojilnice" na Dunajski cesti
cđ-ćla- se
7 stanovanj
po 3 in 4 sobe z vsemi pritiklinami
in 2 prodajalnici
za seiilni termin I« novembra t. I.
Po dogovoru zamorejo ge i&ta še preje ▼ najem oddati. Pojasnila v pisarni „Kmetske  posojilnice" med uradnim urami. (1943 -2
epe tiele roke so zanimiva krasota ženske, lepe bele roke so tudi mogočno priporočilo. Te la»kave lastnosti ženske lepote se lahko pridobijo z v darjjo uporabo M»«» f |-«» * «~f3T s» mila s Nežne ir.
mastne pene tega mila vplivajo zelo ugodno na kožno površje in dajejo k-1 baržunasto mehko nežnost in krasno barvo, brez katere tudi lepa roka ni lepa
Cena 1 komadu 1 0 vin.
lat ni zalo*;! v LJubljani: Anton Mri»per in Irho Petri rit-.
Generalna zaloga: A. *Iot*eh <*? to., JJimaJ, X. (765
Po^or!
Prostori
na kongresnem trgu št. 12 v Cjubljani
v kojih se sedaj nahaja „Narodna Tiskarna" (1996-21
oddajo se s 1. novembrom 1903, event. pozneje
"v najera.
Prostori se dajo porabiti deloma kot privatna stanovanja, loma pa so primerni za skladišča, kavarno ali restavracijo.
Jzredno ugodna tega!
Naznanilo.
Jfer som v 3V&i 3 i3borno in zmošno tvrdko, sem v položaju oddajati
dobro in po ceni [j
konfekcijsko blago 3a gospode m
in dame. n
«000-«)
Vabim s tem p. n. občinstvo k nakupu.
A
O. J^ernatović
v Ljubljani, IVJc^tni trg <rt. 5,
Naznanilo.
Podpisani si usojam slav. občinstvu uljudno javiti, da sem odstopd svojo krojaško obrt g.   Alojzij ti Barle.
Zahvaljujem se vsem svojim Častitim dosedanjim naročnikom za zaupanje in prosim, da isto zaupanje izkazujejo tudi mojemu nasledniku. w J
Fran Sturm.
■ 1111 n......
■
1*
■a.
■r >>" •
Priporočilo.
Podpisani si usojam slav. občinstvu uljudno naznaniti da sem s L avgustom t. I. prevzel več let obstoječo in dobro znano J
i«r krojaško obrt ssn
od g. Frana Šturma, krojaškega mojstra
v X-jnl>liaiii na, Bregu stv. 1^4.
ter se vsem njegovim dosedanjim cenjenim naročnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporočam.
Aloj
jzij Barle,
civilni in vojaški krojač, izvežban in Izprašan na obr. tehnologičnem
muzeju na Dunaju. (2O08—1)
Udajatclj in odgovorni arednik: Dr. Ivan Tavi ar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
8Q
AK
37