SLOVENSKE NARODNE PODPORNEJEDNO
msifiis
	gjs
¡lili	
rcSwaäLvÆütLÆr ùvrSÆ'	
LETO—YEAR V.
CHICAGO, ILL., 16. FEBRUARJA (FEBRUARY) 1912.
Štev.—number 4.
Nasilni sSučajji smili v Zdr. Državah.
Urad za ljudsko štetje v Washington!! je pravkar izdal uradno poročilo, ki se peča s smrtnimi slučaji in vzrokih smrti.
Poročilo je posebno zanimivo, kjer gre za nasilno smrt, ker so povedani tudi vzroki smrti.
Xe glede na samomore, katerih smo v letu 1910 imeli 8590, je vseedno po uradnem poročilu še umrlo 48.606 ljudi nasilne smrti. To je 90.3 med sto tisoč prebivalci. V letu 1909 je umrlo le 43.627 ljudi nasilne smrti, ali 85.8 med sto tisoč prebivalci.
Nasilni smrtni slučaji izvzem,-ši samomore se v letu 1910 delijb tako le:	Radi umora in vboja
smo imeli 3190 slučajev. Za opeklinami, katere niso- zadobili pri požarih, je umrlo 4182 ljudi; vto-nilo je 4818 oseb, vsled padca je izgubilo S305 ljudi svoje življenje, vsled zadobljenih poškodb v rudnikih iji kamnolomih je umrlo 2484 oseb: v obratu je umrlo nasilne smrti 7877 ljudi, ulične železnice so umerile 1949 ljudi, avtomobili 980, vozovi in kočije pa 1940 oseb.
Po razpredeljenem gradivu v ljudsko števnem poročilu je težko iznajdeti. kako veliko število smrtnih slučajev odpade na delavstvo, vsled njih obrti. V poročilu najdemo 1384 smrtnih slučajev vsled zastrupi jen ja. med katerimi je gotovo precejšnje število nastalo pri delu. 745 slučajev je zakrivil požar. Katastrofa v 'Triangle tvornici dokazuje jasno, da so med temi slučaji tudi všteti delavci. Med onimi, ki so umrli za opeklinami, je gotovo največ delavcev, ki so zadobili težke opekline pri zviševanju svojega poklica. Tudi med vtopljenci je mnogo delavcev, ki so našli smrt pri svojem delu. Isto velja tudi za vdihanje strupenih plinov.
Seveda so to le hipoteze Iz poročila je dobiti težko jasno in določno sliko, koliko je bilo umorjenih delavcev.
Ako vpoštevamo slučaje, ki se odnašajo na delavce, tedaj dobimo naslednjo sliko: V letu 1910 je bilo umorjenih vsled padca 8305. v rudnikih in kamnolomih 2484. pri strojnem delu 1299. na železnicah 7877 in z elektriko 478 oseh. Torej, dvajset tisoč ljudi je našlo smrt v enem letu pri zvrše-vanju svojega poklica.
Pa še ta številka je prenizka. Mnogo delavcev se je tudi vto-pilo, zastrupilo ali zgorelo pri zvrševanju svojega dela.
Sploh je pa števno poročilo pomanjkljivo. V ameriški republiki še nismo tako daleč, da bi iz vseh krajev dobili popolnoma zanesljiva poročila o vzrokih smrti. Zanesljivo poročilo imamo le iz 21. držav in pa 43. mest, ki spadajo v 16 raznih drugih držav. Komaj iz polovice ameriške republike so poročila zanesljiva.
Poleg pa odločuje še nekaj1 druzega. Mnogo nasilnih smrtnih slučajev, če gre za delavce, ki soi našli smrt pri delu, se sploh ne poroča.
Delavci, ki so izdahnili na železnicah pridejo v seznam nasilno vbitih oseb. ako se tekom 24 ur po zadobljenih poškodbah umrli. V nasprotnem slučaju jih smatrajo le za ranjence. Še hujše je v druzih obratih. Pri gradnji Oaskill predora v New Yorku je bilo po poročilu le trccat delavcev vbitih, dasi je najmanj dva tu-
cata delavcev umrlo nasilne smrti v tunelu. Kdorkoli je le malce dihal, ko so ga nesli iz predora, je bil štet med ranjence, če je ma-gari takoj umrl, ko so ga prinesli iz predora.
Iz navedenega je razvideti, da statistični podatki v ljudsko števnem poročilu niso mnogo vredni za delavce, ker se ne da dognati natančno, koliko delavcev je v ene niletu moralo umreti nasilne smrti zavoljo profita.
Večje vrednosti je poročilo za podporne organizacije ali jednote vobče. Iz poročila je posneti, da je Amerika prava dežela katastrof. da v nji zgubi več ljudi življenje v enem letu iz nasilnih vzrokov, kot pade vojakov v najbolj krvavi vojni. Seveda je temu največ kriv lov za dolarjem, ki napravlja ljudi slepe in gluhe za vse varnostne naprave, da drvijo v nasilno smrt. Tudi zakonodajne zbornice se ne brigajo mnogo, da bi z dobrimi zakoni omejile katastrofe, ki se vsako leto druga za drugo pojavljajo v vseh državah ameriške republike. Nikjer bi ne bilo tako lahko omejiti nezgode kot na železnicah in v rudnikih, .ako bi se vporabljaile varnostne naprave, ki jih je iz-umel človeški um. Ali varnostne naprave krčijo profit, raditega jih podjetniki nočejo uvesti in se jih hranijo povsod. Vzlictemu, da sodišča obsodijo podjetnike včasi na visoko odškodnino, je človeško življenje v Ameriki še vedno ceneje kot varnostne naprave. Z visokimi odškodninami tudi sodišča ne bodo prišla nikdar do živega grabežljivim podjetnikom. Kdor hoče spreobračati trmoglave in profitalačne podjetnike, že mora v,porabiti druga sredstva,' da podjetniki zavoljo profita nehajo moriti ljudi. Zelo priporočljivo sredstvo bi bila ječa za one ljudi, katerim je več za eden dolar kot pa za človeško življenje.
Vsled vedno ponavljajočih nezgod trpijo silno tudi vse bratske in sesterske podporne organizacije. Podjetnikom ni zadosti, da z nečloveškim priganjaštvom, izže-majo iz članov podpornih organizacij vse živi jenske sile, da prič-no hirati prerano, marveč z zanemarjenjem varnostnih naprav .provzročajo prerano smrt elanov podpornih organizacij, kar naklada zopet davek živim članom. Podjetniki v Ameriki so tabo grabežki. da ne skrbijo niti za žrtve svoje profitaželjnosti, temveč prepuščajo to skrb drugim ljudem. V Ameriki še danes nimamo zakona za zavarovanje za slučaj nezgode, ki je danes v veljavi skoraj v vsaki evropejski državi. Ameriški podjetniki so znali vsak poskus v zakonodajnih zbornicah takoj po svojih zastopnikih vdušiti v kali. še predno je prišlo do resne razprave. Koliko' časa ho amoriško ljudstvo še gledalo to igro z njegovimi interesi v zakonodajnih zbornicah? Menda ne dolgo! Dani se skoraj že povsod!
* Štirideset tisoč malih trgovcev so tekom zadnjih deset let spravi le na boben velike tvrdke, ki tržijo s pomočjo pošte ali sprejemajc naročila po pošti (Mail orders houses). Pa tudi druge tisoče malih trgovcev bodo kmalu vničile iste tvrdke.
Ta neizpohiten fakt govori jasno, da kapitalistični sistem vnieu-je trgovino v malem, kot spreminja delavce v sužnje, da jih izsesavajo kapitalisti poljubno.
Dvanajst dolarjev na
teden.
ZA DRUŽINO, KI SESTOJI IZ DVANAJSTIH GLAV.
Neki profesionalni pisač v službi kapitalističnih časnikov, je našel v Chicagi družinskega očeta, ki zasluži dvanajst dolarjev na teden in s temi dolarčki “preživi" svojih-deset otrok. Profesionalni pisač, ki ima o življenju toliko pojma, kot zajec o bobnanju, je našel v John Pastkui, vliva-ču svoj ideal. Navdušeno piše, da je -John Pastka rešil zagonetko preživeti z dvanajstimi dolarji na teden dvanajst ljudi v družini. Da je slika popolnejša je pa dodal še naslednji račun o izdatkih. John Pastka potroši na teden $5.70 za grocerijske produkte, $1.50 za kurjavo, $2.00 za stanovanje, $1.00 za obleko, 30 centov za mleko in $1.50 za splošne potrebe. Povest, ki nam pripoveduje, kako John Pastka potroši denar, popolnoma molči, 'koliko vrednosti John producira vsaki teden za dvanajst dolarjev in za človeško družbo.
Kot livar vstvarja vrednosti. On spreminja rudo in sirovo železo v rabno železo, iz katerega zopet delajo drugi delavci orodje in stroje, ki izdelujejo obleko, za katero sme on potrošiti le eden dolhr na teden, dasi njegova družina sestoji iz dvanajstih glav, stroje, ki so potrebni pri proizvajanju jestvin in drugih za življenje neobhodno potrebnih reči. Železo, katero izdeluje, se rabi pri stavbah, na lokomotivah in parnikih. John Pastka je torej zelo koristen elan človeške družbe, za kar dobiva le dvanajst dolarjev na teden.
Slučaj Pastka je najhujša obtožba proti današnji človeški družbi. On dela, izdeluje vrednosti, zasluži pa toliko, da lahko kupi šest pintov mleka na teden, katerega mora vsaki dan razdeliti med deset otrok. Za vsakega člana v družini ne pride niti 50 centov v tednu za brano.
Ali John Pastka ni edini slučaj ! Takih slučajev imamo tisoče v današnji družbi. Marljivi in pridni delavci ne zaslužijo toliko, da bi se njih družina vsaki dan najedla do sitega.
Mejtem, ko pridni delavci, d.a-si. delajo, počasi s svojimi družinami umirajo gladu, je pa stoti-soče delavcev brez dela, ker ni nikogar, ki bi kupil njih delavno moč. Ti brezposelni delavci bi lahko toliko proizvedli, da bi bilo kruha, sploh vseh jestvin za vse. še preveč.
V današnji družbi je pa to nemogoče. Lastnik tvornice dovoli Vati delavcem, dokler mu njih delo nosi profit. Konkurenca njegovih sovrstnikov ga sili do tega. Današnji družabni sistem je napačen. In spremeniti ga bo treba. ako hočemo, da bo dela in kruha za vse! 1
* Gospod Elbridge Gary, glava trusta za jeklo in železo, je gotovo v soboto preveč pil dobrega vina na banketu. V svojem govoru je svaril svoje tovariše — multi-milionarje, naj nikar preveč neiz-žemajo delavcev, ker drugače bo do v kratki dobi doživeli veliko razočaranje. To svarjenje ima toliko vrednosti, kakor če bi kdo t-ozla nostavil v zelnik in ga z lepimi besedami svaril, naj nikar ne je zelja, ker drugače bo pela palica.
Ameriške vesti.
* Njujorški governer Dix zahteva, da bi priseljence ob prihodu strožje preiskali, če so prinesli zdravo pamet v deželo vsega-mogočnega dolarja. Governer pač meni. da je največ inozemeev v državnih zavodih za umobolne.
Neumnost ! Inozemci, ki prihajajo v Ameriko niso. blazneži. Ali tukaj pa postane marsikdo blazen. ker mu ljuti boj za obstanek razje zdrav razum, da končno pride v blaznico.
* American Woolen Company” v Lawrence, Mass1., katere delavci so sedaj na štrajku je izplačala leta 1902 lepo vsoto — $1,400,-000 svojim delničarjem čistega dobička. Kapital družbe je takrat znašal $49,501.100.
Leta 1911 je znašal kapital —• mi ne vemo, koliko je bilo zvo-denenih delnic — $60.000.000, cisti dobiček pa $2.800.000. V sedmih letih je narastel kapital le za 20 odstotkov, čisti dobiček se je pa pomnožil za 100 odstotkov.
Delavci, ki vstvarjajo in množijo kapital in čisti dobiček delničarjem, poleg pa še skrbijo za visoke plače ravnateljev in višjih uradnikov pa dobivajo pet dolarjev in trideset centov pla-čp na teden.
Naivni ljudje pa vzlic temu dejstvu vprašujejo, zakaj delavci štrajkajo!
*	“Building Trades Employers Association” (Zveza stavbinskih podjetnikov) že zopet napoveduje delavcem vojno. Benjamin D. Treitel. predsednik te zveze, je dejal na letnem banketu zveze, če bo katera stavbinska delavska stroka zaštrajkala, da bodo stav-bin-ski podjetniki izprli vse svoje delavce. Modri in bojeviti mož je dejal dobesedno: “Delavci potrebujejo dve ali tri lekcije te vrste”.
Velikim stavbinskim podjetnikom prihaja zopet apetit. Požrli bi radi svoje majhne tovariše.
Bojeviti Treitel sam ne verjame, da bi z izprtjem ugnal organizirane stavbinske delavce. Torej izprtje ne more imeti draze-ga namena kot uničiti male podjetnike, kar se je še pri vsakem izprtju izkazalo.
*	Senatni komite za penzije vojakov je sprejel zakonsko predlogo. po kateri pojde vsako leto 22 milionov dolarjev za vojaške penzije.
Naši senatorji so' zelo radodarni ljudje, ako gre za stare vojake. Za delavce, katerim se ima država zahvaliti za vse bogatstvo, pa nimajo centa.
* Justičen umor? Skoraj po petdesetih letih se hode izpričalo, da je bila Mary Stuart, katero so obesili v družbi treh druzih južnih rebelov. ker so umorili predsednika Lincolna, nedolžna in ni zvršila hudodelstva, radi katerega je morala umreti na vislicah. Ben Pitman, ki je strokovnjak v stenografiji in je prisotstvoval sodni obravnavi kot stenograf, je izrekel v listu, katerega je spisal pred smrtjo, da je bila ženska popolnoma nedolžna.
V svojem spisu pravi, da je akte obravnave, pri katerih so sodili morilce Lincolna, kasneje prepisal — sestavil zapisnik o obravnavi. Slišal je izpovedbe prič, ki so v začetku obravnave lagale in
tudi te izpovedbe zapisal. Po njegovem mnenju je Mary Stuart' nedolžna.
Tudi v tem slučaju bo treba, da nepristranski zgodovinar pregleda akte. Ako so Mary Stuart v resnici obesili po nedolžnem, tedaj naj jo vsaj rehabilitirajo, ker življenja ji itak ne morejo dati.
* Državni pravdnimi, ki zastopajo obtožbo proti mesarskim kraljem, izjavljajo, da jim bo mogoče tekom treh tednov pozvati pred sodišče vse obtoževalne priče. Zagovorniki mesarskih kraljev bodo po zaslišanju obto-ževalnih prič takoj stavili predlog. da se obtožnica zavrže. Advokati sploh trdijo, da se mesarskim kraljem do danes ni dokazalo nobenega kaznivega, dejanja. Nasprotno pa trdijo državni pravd-niki, da so dokazali jasno, da je obstala med mesarskimi kralji tajna pogodba, da so po dogovoru določali cene mesu, kar je kaznivo po zakonu. -
* Kot pravi junak dela se je izkazal 50 let stari strojevodja Viljem Weletej. ki je v nedeljo' zjutraj vodil osebni vlak iz Chi-cage do slapov Niagare. Komaj je vlak dospel do 55 ceste je zletela parna zaklopka v zrak. Na-krat je bil mali prostor napolnjen s paro. Strojevodju ni preostaja-lo druzega: skočiti z lokomotive ali pa vstaviti vlak in opariti se do smrti. Odločil se je za zadnje. Vstavil je vlak, pa se oparil tako opasno, da je že na potu v bolnico umrl. Vrli strojevodja zapušča v Battle Creek, Mich. vdovo in več nepreskrbljenih otrok.
*	V Chicagi so vslužbenci na uličnih železnicah izvojevali veliko zmago, ne da bi jim bilo treba zaštrajkati. Neki Hogarth, glavni poslovodja, je pričel odpuščati vslužbenee, ki*so dosegli najvišjo plačo — trideset centov na uro. Ali Hogarth se ni zadovoljil le s tem. Upeljal je razne nove šikane, in ponižanja za vslužbenee.
Vslužbenci so uvideli, ako pojde tako naprej, da bo šel vsakdo na cesto, ko doseže naj višji plačilu ' razred. Ker so vslužbenci vsi or ganizirani so sklicali shode, na ka terih so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo ,da družba Hogar tha odslovi in odpuščene vslužben-ce zopet sprejme v službo, v nasprotnem slučaju pa proglasijo splošen štrajk.
Ravnatelji so sprejeli zahteve vslužbencev in še tekom tega tedna pride najbrž do popolnega sporazuma. Hogarth bo šel!
Očividen dokaz ,kolike vrednosti je strokovna organizacija za delavce!
*	Alfreda Houcha, rodom Švicarja, je neki brezvestni agent za posredovanje dela pregovoril s krivimi obljubami ,da je šel delati v delavnico Illinois Central železniške družbe v Paducah, Ky. A-gent ga je nalagal, da ni štrajka v omenjenem mestu. Ko je mlad Švicar prišel do Paducah, je takoj zaznal, da so delavci na štrajku Obrnil se je in vrnil v Louisville Ky., peš. Prehodil je 227 milj v največjem mrazu. Riskiral je raj-še svoje življenje ,kakor, da bi mn katerikrat kak delavec lahko zalučal v obraz: skeb.
* Velik škandal iz milionarskih krogov se bo razkril pred njujor-škira sodiščem, ako je le polovica res, kar pbročajo časniki. Nek:
Folkes E. Brandt, nekdanji sluga multimilionarja Schiffa, je bil pred petimi leti obsojen na trideset let težke ječe radi roparskega uloma. Sluga se je na prigovor lastnega zagovornika priznal kri vim, ker so mu obljubili, da bo dobil le eno leto ječe. Sluga je to svršil, da bi varoval čast neke ženske. Ko je bila sodba izrečena, sc mu obljubili, da bo kmalu pomi-loščen. Sluga je čakal pet let in spoznal, da so ga vsi potegnili za nos, ki so obljubali pomiloščenje. Zdaj je pričel govoriti, ko je uvidel, da se proletarcu lahko obljubi vse in se tako reši milionarja škandala, ne da bi treba spolniti danih obljub.
V svojem obupu je Brandt pi sal list guvernerju, na kar je guverner odredil novo sodnijsko pre iskavo. Ako je resnica, kar poro čajo časniki, potem zaslužijo vsi ki so sodelovali pri tej zločinsk' zaroti in spravili vbozega delavca v ječo, da se jih kaznije najhujše, ne glede kakšna mesta zavzema jo v javnih službah in v družhi.
* Prirodni zakladi Alaske.—Vi
sokoleteče upanje na razvitek Ala ske in sosednjih kanadskih pokra jin po odkritju zlatu v Klondykv se doslej še ni uresničilo. Vzlic neugodnemu podnebju se dežela v gospodarskom pogledu pray čvr sto razvija. Leta 1911. je znašal1 iz kupiček rudarstva 20 milionov in pol dol., torej za 3.5 mil. več kot prejšnje leto. Večji del te svo-te odpada na dobivanje zlata, sko-ro 14.02 milionov. Poleg zlata je baker najdragocenejša kovina v Alaski. V zadnjem letu je znesla produkcija bakra 23 milionov funtov čistega bakra v vrednosti 2.7 milionov dol. V povojih je še dobivanje srebra, ki se ga je v lanskem letu pridelalo za 200 tisoč dol. Po navedbi geološke preiskovalne komisije je dala Alaska od
1.	1880. za 200 milionov dol. kovin, od te svote odpada komaj 10 milionov na ostale kovine, vse drugo je vrgla produkcija zlata.
* Ameriško žveplo. — Znamenito in v marsikaterem oziru pomembna žveplena industrija otoka Sicilije je imela še pred desetletjem tako odločujoč vpliv na svetovne'm trgu, da se je lahko govorilo o monopolu. Kar so pridobili žvepla na Francoskem, Japonskem in drugih državah, je komaj prišlo v poštev. Nazadova nje pa je moralo nastopiti že vsled tega, ker je razvoj kemične industrije omogočil, da se naprav' žveplena kislina brez žvepla. Raz-entega se je pojavil tudi na svetovnem trgu nevaren nasprotnik sicilijskemu žveplu, namreč v Združenih državah, katerih pri-rodne zaklade so v zadnjem času odkrili v navadni množini. Preč 10 leti so pridobili v Združenih državah povprečno 1600 ton žve pla na leto; za leto 1910 pa je pridobivanje poskočilo že na 256.000 ton in je s teni doseglo polovico italijanske žveplene produkcije. Prodajna vrednost ameriškeg: žvepla znaša na leto že 5 milionov dol. Izvozijo pa vsako leto žveplr za 500 tisoč dol.Pri pridobivanju žvepla so doklej udeležene sam' štiri države Unije, namreč Louisiana, Nevada, Utah in Wyoming. Prav lahko pa bi pričeli s prido bivanjem žvepla tudi po drusrih krajih. Združene države ameriške se torej niso samo osvobodile uvoza siciljskega žvepla, ampak mu tudi napravljajo občutno konku renco na svetovnem trgu.
Zatiava kraljev.
Angleški kralj Jurij je prinesel s seboj iz Indije množino tigrovih kož, kot dokaz, da je pogumen in izkušen lovec. Ali fotografiene slike, ki so jih razposlali o kraljevem lovu v nepalski džungli na tigre, dokazujejo, da ni treba mnogo poguma za lov na tigre. Tigre so streljali iz jeklenih stolpičev, ki so jih nosili sloni. Lovci so bili popolnoma na varnem in niso vagali svojega: življenja. Bilo1 je navadno morjenje, ako brzojav poroča, da je kralj iz varnega mesta z izborno puško repetirko postrelil štiri in dvajset tigrov.
Ali angleški kralj ne strelja le tigre. Tudi ma druzih lovih rad pokaiže, da je izurjen v morilnem orožju. Nekoč je nastreljal na posestvu Cumberland- tekom treh dni 3,500 divjih rac. Brzojavka sicer ne pove, ali so bile race privezane ali pa v kurnikih.
Tako se je zabaval kralj še z osmimi drugimi postopači, ko so angleški delavci proglasili splošen štrajk, ker jim ni bilo živeti vsled sramotno nizkih plač.
Človek z normalnimi možgani še razume lovca, ki nastreli toliko divjačine, kot jo potrebuje z& hrano. 3500 rac pa ne prenese tudi devet postopaških želodcev tako hitro, če vprav so kraljevski in drugi modrokrvni postopači priznani minogožeri.
Človek, ki mori radi veselja, je zgrešil svoj poklic, če tudi je kralj, ako ni postal mesar. Pa še mesar ne kolje živali radi veselja, marveč radi potrebe. Za angleškega kralja bi bilo najboljše, da bi se zglasil v eikaških klavnicah za klavca. Tako bi se vsaj malo približal svojemu pravemu poklicu in za človeško družbo bi pa opra-ljal koristno delo. Ne škodilo bi mu prav nič!
—	Strahovit plaz. V Perinaldu na Italijanskem je nenadoma prihrumel strahovit kamenit plaz,-širok 500 metrov in dolg 1500 metrov. Prebivalci so komaj ub e gnili smrti, njih hiše, vinograde, oljčne nasade in kostanje pa jim je plaz popolnoma uničil. Na hiše se je bila vsula z višine več sto metirov strašna toča kamenja in jih razrušila do tal. Pet sto ljudi je brez strehe in nimajo ničesar jesti.
* %
—	Preproga m 156.000 dolarjev. Nekateri ameriški milionarji ki so z izžemanjem ameriških delavcev nakopičili ogromna bo-gatstva, imajo svoje palače , tudi v vropi. Zlasti na Angleškem in v. pariški okolici so si dali urediti kapitalisti razkošna začasna bivališča. Eden izmed njih bo napravil zdaj s svojo vilo celo dobro kupčijo; njegova, vila je namreč v pasu pariških utrdb, v La Me-cettu, kjer grade nove ceste in mora občina pokupiti razna zemljišča, Občina je plačala ameriškemu milijonarju za njegovo posest nič manj kakor 2,500.000 dol. m-edtem ko je njega veljal nakup obenem z ureditvijo jn prenov-Ijenjem 1,400.000 dol., tedaj zasluži milionarski izkoriščevalec pri tej kupčiji malenkostno vsotico 1,100.000 dol. Miljonar je imel v vili preprogo, vredno 156,-000 dolarjev. Preproga je jako dragoceno delo iz 18. stoletja in je razgrnjena v dvorani, kjer nikdar ne stopi nanjo človeška noga. Na eni strani razkošno bogastvo; na drugi strašna revščina — tak je blagoslov današnje kapitalistične družbe.
GLASILO
SlavciMe Narodne Podporne Jedrne
Uhaja tedensko.
LASTNINA SLOVENSKE NAKOLlNE PODI’OKNE 1EDNOTE
Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, 111.
Velja ra vse leto $1.00.
O R O A N or THX
JLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, 111.
Subscription, $1.00 per year.
Entered' as second-class matter J an-eary 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
^ ^ 5 ~PRTn?^ ^
rTHAP^^°^]COUNCuTa) 31
DOPISI.
La Salle, 111.
Knit a in nemila smrt je ugrabila enega najbolj delavnih bratov S N P J. Brat Valentin Poti-sek je mrtev! Po kratki, komaj osem tednov trajajoči in mučni bolezni je dne 6. feibr. ob treh zjutraj zaspal za vedno. Ranjki je bil član društva “Sokol”, štev 98. S N P J, vstanovitelj društva štev. 53 S P Z, član angleškega podpornega društva “Moose” in član jugoslovanskega socialistic nega kluba, štev. 4. Doma je bil iz Polšnika pri Litiji, preživel je pa. svojo mladosti v Trbovljah Star ie bil 36 let, V Nemčiji za pušča enega brata, v Ameriki pai žalujočo soprogo in enega polbrata.	,
Dne 8. februarja smo ga spre mili k zadnjemu počitku. Popoldne so se pričela zbirati društva pred hišo žalosti, da se udeležijo pogrebne slavnosti. Prihitela soi naslednja društva: “Sokol”, št. 98 S N P J, “Jutranja Zora štev. 103 S N P J, samostojno društvo ‘1 Edinost ’	jugoslovan-
ski socialistični klub štev. 4, socialistični klubi angleške in družili narodnosti in samostojno angleško podporno društvo “Moose”. Iz Oglesby je prihitelo društvo “Mladi Slovence”, društvoi “Lilija”, štev. 95 in še mnogo druziih društev. Bila je dolga povorka, moški in žene, starčki in mladeniči. Povsod so hiteli ljudje na ulico gledat nenavaden sprevod.
Pri odprtem grobu je prvi go voril br. Bratkovič v slovenskem jeziku. Za njim so sledili drugi govorniki v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Po končanih govorih se je bilo treba ločiti od nepozabnega rajnega. Prvi venec je položil na 'krstu brat Math Strohen. Venec je poslala slovenska sekcija jugoslovanske socialistične zveze iz Chicage. Za tem vencem je položil drugi venec v imenu njegove soproge Tretji venec je položil hr. M Novlan v imenu društva “Sokol1 šetv. 98, četrtega je položila sestra, Mary Virant v imenu društva “Jutranja Zora”. Za njo je položil sodrug John Puček venec v imenu jugoslovanskega socialističnega kluba, štev. 4. Tajniki društva “Sokol” je položil ve nec, ki ga je poklonil Anton Pleskovič svojemu nepozabnemu prijati ju. Za temi venci so položili na krsto vence pivovarne “Star Union”, iz Johnstona, angleškega podp. diruštva “Moose”, poleg pa še mnogo družili vencev in šopkov iz svežih cvetlic. Težka je bila ločitev od rajnega !
Valentin Potisek je bil po po klicu rudar. Zadnjih šest let se je pa pečal z gostilniško obrtjo.
Delegatom laselske konvencije S N P J je brat Valentin Potisek dobro poznat. Na konvenciji- je zastopal društvo “Triglav”, štev. 2 S N P J. Njegov o-rganizatorič-ni talent in njegovo neumorno1 delo za probujo slovenskega naroda v Ameriki, pa najbolj poznajo Slovenci v La Salle in bližnjih slovenskih naselbinah. Kar je brat Potisek storil za Slov. nar. podp. jednoto, druge napredne organizacije in socialistično stranko se prvi trenoteki ne more oceniti popolnoma. Slov. nar. podp. jednota je bila še v povojih, ko se ji je pridružil. Smelo lahko trdimo, da je njegovo delo pripomoglo mnogo, da so se pričele množiti podružnice naše jednote v Tja Sall^in okolici. Seveda je poleg njega delalo še mnogo družili bratov, vendar pa to delo ne more znižati zaslug Potiska za probujo slovenskih
tripnov, ker je bil v svojem delo-! krogu vedno duša — gonilna si- ; la vsega gibanja.
Brat Valentin Potisek je pre-minol, ni ga več med nami. Ali s svojim delom si .je vstvaril večen spomin med nami. Bojeval se je za ljudstvo, za njegove pravice, pa vnemal in spodbujal vedno druge, ki so opešali na trnjevi poti življenja. Bil je učitelj in agitator, ki je razumel tajnost agitacije, da je s svojim mirnim nastopom1 urnel pridobiti tudi najhujše nasprotnike za našo stvar. Nam, ki živimo, pa bodi rajni brat vzor agitator! Posnemajmo ga v delu in agitaciji. Učimo- in bodrimo slovenske trpine! Oznanujmo jim resnico! S tem bodemo najbolj častili spomin rajnega. Nadaljevali bodemo de, lo. kateremu je on posvetil vse svoje življenske sile. Njegovo delo je bilo posvečeno osvoboditvi ljudstva iz duševnih in gospodarskih spon in okov. Mi pa ne moremo zvršiti druzega kot ob njegovi smrti izreči: “Brat! Nadaljevali bodemo s tvojim delom. Skrbeli bodemo, da obrodii dober sad, kar si sejal. Tvoj duh naj nas pa spremlja pri našem delu!”
Vsem društvom, kakor tudi drugemu občinstvu pa izrekam *’ imenu društva “So-kol”, štev. 98 S N P J najtoplejšo zahvalo za solidarnost, ki so jo izkazali s svojo udeležbo pri sprevodu na šega nepozabnega brata Valenti na Potiska, kakor tudi za vence, ki so jis potožili rajnemu na lir sto.
Ostalim bratom in sestram S N P J pa izrekam pozdrav tu-ge in žalosti. Društvo “Sokol” je zgubilo svojega najbolj delavnega brata.
Martin Novlan.
Butte, Mont
Tukaj živi lepo število Slovencev in Hrvatov, ki iščemo dela zaman na -zemlji, 'katero je narava obdarila bogato. Približno že štiri mesece iščem dela, pa bom najbrž moral odpotovati, ne da bi ga dobil. Pred vsakim rudni kom čaka od sto do dvesto delavcev na delo.
Ali časi se boljšajo tudi tukaj. Mi upamo, da še letos pričnemo delati s polno paro. Tukaj je osemurni delavnik v veljavi, plača pa je $3.50 za osemurno delo. Vsa kdelavec mora biti član unije (strokovnega društva), ako hoče dobiti delo.
Imamo tudi slovenska in hrvat-sfca podporna društva, le pod okriljem S X P J ni nobenega. Vstanov-il bi bil že društvo, da nimam preveč nasprotnikov.
Vreme imamo krasno. Minolo ,je že dva tedna, odkar je izginil sneg. Podnebje se mi še najbolj dopade, kar sem ga do sedaj skusi! v Ameriki.
Pozdrav vsem čitat.eljem in či-1 atel jieam 1 ‘ Glasila ’ ’!
Peter Barich.
Red Lodge, Mont.
Delavske razmere so tukaj bolj slabe. Delamo le tri do štiri dni v tednu. Pa še takrat nam primanjkuje voz za premog. Zaslužek je radi tega bolj majhen in zadostuje, komaj za hrano. Zato ne svetnem rojakom sem hodit za delom. Saj imamo tukaj veliko število brezposelnih delavcev.
Z ozirom na podporno organizacijo smo pa dobro preskrbljeni. Dasiravno je malo Slovencev, imamo tri slovenska podporna društva. Vsak Slovenec ima torej priliko zavarovati se za slučaj bolezni, nezgode ali smrti.
Vse brate društva “Solnce”, štev. 81. S N P J pa opozarjam, da naj redno prihajajo na društ-veen seje. Dne 3. marca1 bo zelo važna seja. 'Potreba je. da pridejo vsi bratje na sejo, ker se bo razpravljalo o važni stvari za dobrobit društva. Seja- se vrši v “Union” dvorani ob dveh popoldne.
Z bratskim pozdravom.
Alojzij Jeller, predsednik.
Presto, Pa.
Delavski položaj se je obrnil malo na bolje, ker so z delom zopet pričeli v enem rovu. Vposle-nih je preko 300 rudarjev. Ali nihče naj si ne domišlja, da je družba iz usmiljenja do rudarjev pričela z delom v tem rovu. Kaj še ! Družba ima posebne vzroke zato, da je sredi zime odkrila svoje usmiljeno srce do brezposelnih rudarjev. Spomladi poteče pogodba med delodajalci in organiziranimi rudarji. To dejstvo dela predgla-vico 'premogarskim baronom. Da bi v slučaju štrajka imeli še večji profit — v dobi štrajka se draži premog — napravljajo zdaj veliko zaloge premoga.
Premogarska konvencija je končala, ne d'a- bi se dosegel sporazum glede plačilne lestvice. Sedaj ima zadevo v rokah posebni
odbor, ki se snide v kratkem z zastopniki premogarskih družb v I lot Springs, Arkansas. V slučaju, da tudi tam končajo pogajanja brezvspešno, bo s prvim aprilom proglašen splošen štrajk, katerega se rudarji ne strašimo, da le dosežemo svoje zahteve.
Naše društvo “Slap Peričnik”, štev. 166 nemore vprav sedaj zaznamovati napredka. Vzrok je iskati v slabem delavskem položaju. Ljudje so šli iskat dela v različne kraje, sedaj pa prihajajo zopet nazaj. Mogoče 'bo v bodoče bolše. za sedaj se pa moramo zadovoljiti s tem, kar imamo.
Frank Smolej, tajnik.
Milwaukee, Wis.
Vspešno in dobro se gibljemo v podporni organizaciji, kot na gospodarskem in političnem polju.
Naše društvo “Sloga”, štev. 16 raste vidno od dne do dne. V mi-nolem letu smo skoraj napravili rekord v naraščanju, ker smo pridobili blizo 50 novih bratov in sester za naše društtvo in s tem tudi za našo jednoto. Bili smo res živahni v agitaciji za naše društvo, izrabili smo vsako priliko, da smo zdramili one, ki še niso bili elani nobene podporne organizacije in niso poznali koristi iste za delavce v Ameriki. Z dobro smot-reno agitacijo smo torej dosegli vspehe v minulem letu. Ali ti vspe-hi nas niso omamili, da bi sedaj držali križem roke, marveč so nas vspodbudili, da moramo v letošnjem letu še z večjo silo na agitacijo. Odnehati ne smemo za tre-notek. Z isto vnemo in prevdar-kom moramo tudi leto® skrbeti za naraščaj našega društva, da bodemo lahko koncem tega leta re kli: “ Pridobili smo sto ali pa še več bratov in sester za Slov. nar podp. jednoto.”
Seja društva “Sloga”, štev. 16 ki se je vršila dne 4. tega meseca je bila: dobro obiskana. Z veseljem so vsi bratje pozdravili zaključek gl. odbora, da je tudi naše mesto — Milwaukee —, ki je dañes zna no po vsej širni Ameriki, dal terno pri splošnem glasovanjn za peto konvencijo S X P J. Nočem delati nobene reklame za naše me -to. ker se večinoma zavedamo v našem društvu, da je določitev mesta za prihodnjo konvencijo odvisna od večine članov in članic, ki naj glasujejo -po svoji vesti in prepričanju. Omeniti hočem, da želim konvenciji največji vspeh za našo jednoto, pa naj se že vrši pri nas ali kje drugod. S N P J je mnogo storila za probujo slovenskega trpina v Ameriki do sedaj. Zategadelj je upati, da bo prihodnja konvencija tudi s tega stališča dala bodočemu gl. odboru Se popolnejšo in jasnejšo direkt tivo, da bo spopolnila, kar so že zaključile druge konvencije, da bo laglje tudi s te strani vršiti agitacijo med ameriškimi Slovenci.
Z bratskim pozdravom.
John Resel,* tajnik.
Indianapolis, Ind.
V “Glasilu” je bilo že poroča no. da je iz naše srede nemilai smrt ugrabila br. Štefana Skabla Ranjki je umrl dne 21. januarja 1912 in je bil elan društva Fraince Prešern, štev. 34 S N P J, ki mu' je priredilo krasen pogreb, katerega so se člani udeležili v polnem številu. Štefan Skabl je bil^obče •¡ljubljen med tukajšnjim člani štvo je izgubilo zvestega čla-njegova rodbina pa dobrega ’ Bodi mu lahka tuja gruda! egovi rodbini pa izrekam v društva globoko sožalje. Vse člane društva “France Pre opozarjam, da se naj v vtseb društvenih zadevah obrnejo na leče nove društvene uradnike: mrncij Bizjak, predsednik 743 Ave., Josip Bruder, taj-712 Warman Ave., Frank var 701 Holmes Ave.
,sclll bratom toplo priporočam, bi bili letos bolj delavni v agi-za naše 'društvo. Vsak brat pridobi vsaj enega; novega pa bodemo zopet kmalu eno {močnejših društev. Dolžnost ' članov je, da redno plačujejo prispevke in obiskujejo društvene »seje. S člani, lu bodo zanemarjali svoje dolžnosti. o društvo ravnalo po pravilih. Bratski pozdrav vsem!
Lovrenci j Bizjak, predsednik.
Barberton, Ohio.
Tudi pri nas nam je zima prinesla nepričakovan mraz, ki množi izdatke v gospodinjstvu. Delavske gospodinje najbolj občutijo nezaželjen davek, ki ga jim naklada ostra zima. Treba je tople obleke za. deeo, porabi se več kurjave, poleg pa potrebuje človeško telo tudi več dobre in tečne hrane v hudem mrazu, kot ob času zmerne temperature. Vse to množi izdatke v gospodinjstvu in marsikatera delavska gospodinja ?i beli glavo, kje ho dobila potrebni denar za pokritje izvan-
pi' „	.
Društvo na
očeta. Nje imenu
šern
sledeče Lovi Warman nik Mer Vsem da ta< naj člana, na vseh mesečne
taciji
rednih troskov, ko je plača njenega soproga vedno enaka v mrazu in vročini. Naobratno se pa lahko žene prepričamo, da onim, za katere delajo naši možje, ne škodi mraz, da jim je vseeno, če brije mrzla burja ali pa sije spomladansko solnce. Iz nadvred-nosti, ki so jo proizvedli naši; možje in ki se steka v podobi profita v njih žepe. so zgradili palače, kupili kurjavo, jelo, toplo* obleko, sploh vse udobnosti, katere vživajo v razkošni meri. Naša deca trepeta mraza, njih deca se pa vozi v avtomobilih v šolo. ali jo pa privatni učitelj kar doma podučuje v toplo zakurjeni sobi, da se ji ni treba seznaniti z do kosti prepihajočo ledeno burjo. Žene, ki z bistrim okom opazujejo to protinaravno nesoglasje v človeški družbi, gotovo soglašajo s svojimi možmi, ki se borijo za odstranitev razmer v današnji človeški družbi. Žena, ki spozna krivičnost družabnega reda, bo vedno ob strani svojega moža, ga bo spodbujala v svetem boju za osvoboditev delavcev iz kapitalistične tlake. Padla je srednjeveška tlaka, pa pasti mora. tudi kapitalistična.
Naše društvo “Slovenke v boj za narod”, štev. 150 S N P J prav dobro napreduje. Vedno pristopajo nove članice, ker se med našimi ženami in dekleti čimdalje bolj širi naziranje, da mora tudi ženska biti zavarovana za slučaj bolezni, nezgode in smrti. Pa kljub temu je v Barbertonu še mnogo Slovenk, ki niso članice podporne organizacije.
Sestre! Te moramo zdramiti! RazobloSiti jim moramo, kako. hudo je v družini, če zboli mati. V delavski družini je vse narobe, ker mora mož na delo, da zasluži potrebni denar za življenje. Otroci so prepuščeni samim sebi. ker ni denarja, da bi se za dobo bolezni najela služkinja. Bolna mati pa leži navadno' zapuščena, odvisna je le od svojih prijateljic, ki so večinoma tudi delavske žene in imajo doma dela čez glavo, zategadelj jim ne preostaja časa, da bi stregle svoji bolni prijateljici.
Dne 25. februarja bo zopet redno mesečno zborovanje na Van St. štev. 507. Sestre, udeležite se seje v polnem številu, s seboj naj pa vsaka prijetje še eno kandidatinjo za naše društvo. Sestre na agitacijo! S tem vršite hvalevredno delo. ker širite misel socialnega. zavarovanja med ženami, z delom samim pa omiljujete bedo v delavskih družinah za slučaje bolezni, nezgode ali smrti.
Sesterski pozdrav vsem sestram in bratom S N P J!
M. Merzlikar, tajnica.
Rock Springs, Wyo.
Delavske razmere niso prav ugodne in tudi nikdar ne moremo dati o tem pravega poročila. Ko bi na tem mestu opisal, kako se dela v rovih, in predno bi bil dopis priobčen, bi se položaj že kolikor toliko spremenil. Položaj se večkrat spremeni, vendar u-godnih časov za na-s delavce še ni. Delo se tndi težko dobi, ker je tudi tukaj preveč delavske sile. Slovenci se ne naseljujejo mnogo k nam iz druzih krajev, ker so jim tukajšue razmere znane in sicer po uplivu našega delavskega časopisja. Naseljujejo se pa k nam preveč Grki. Mogoče bodo čez čas hoteli nam pojesti kruli, za katerega smo se že pred leti borili. Čudno! Zgodovina pripoveduje, da so Grki bili nekdaj zelo kulturen narod na svetu — danes pa tako nazadnjaški, da najrajše delajo nam in sebi v pogubo.
'Sedaj pa poglejmo na tulcajšno društveno polje. Vsa društva lepo napredujejo: podporna, kakor tudi druga zabavna društva imajo lepe vspehe in tudi tukajšno narodno podporno društvo “Trdnjava”, štev. 10. S N P J lepo napreduje. Vedno imamo kaj novih članov in članic, m tudi najlepša sloga vlada pri tem društvu. Zato imamo vedno več novih prijateljev v naši sredini. Saimo nekaj1 bi še svetoval: da bi se še malo bolj zanimali za društvene seje in redno plačevali assesmente. To je dolžnost vsakega člana in pri vsaki seji pride na dnevni red ena ali druga važna stvar. Take stvari je pa mogoče ugodno rešiti, če je večina članov navzočih.
Poleg goriomenjenega ‘napredka’ vendar ne moremo še vsega tega smatrati za. popolni narodni napredek, ker še nimamo svojega Doma”, pač pa se moramo potikati po druzih dvoranah, lctere niso last društev ne naroda, marveč so zasebna last privatnih oseb. Najslabše je v takih dvoranah našim društvom prirejati veselice, ker se jim preveč računa za prostor (samo za večer veselice od 40 do 60 dolarjev), potem pa pride še pijača in drugo, kar se porabi, tako, da nazadnje ko pride račun, je dobro, če ostane
iv korist blagajne “glih”. “Slovenski dom” pa gotovo pride. O tem smo sigurni.
Dne 26. jan. t. 1. smo vstanovili društvo “Slovenski dom”. Namen društvu je zgraditi in vzdrževati dom v korist društev in vseli tukajšnih Slovencev sploh. Odbor je bil izvoljen, bteri ima nalogo rešiti razna važna vprašanja, ktera utegnejo sčasoma priti, sestavljati pravila, preskrbeti za zemljo in drugo, kar nam ima služiti za splošno korist. Ker se niso vsa bratska društva združila v eno, je sedaj od vsakega društva voljen en zastopnik. Naloga teli zastopnikov je zastopati svoje društvo pri društvu “Slovenski dom” in delovati nato, da bo vsako društvo imelo prednost stopiti v tesnejšo zvezo z “Slovenskim domom.” Kakor se čuje se namerava v kratkem sklicati skupno sejo na kteri hoda predložena pravila in načrti. Moje mnenje je, da če se vstanovi “Slovenski dom”, mora biti vseskozi slovenski, to je last naroda — Slovencev v Rock Springs, Woy. Nikdar bi ne smel pasti v last zasebnih rok. Stvar je za nas velikega pomena. Zato moramo dobro premisliti, kaj bomo sprejeli in potrdili na skupni seji.
Če bode “Dom” ustanovljen na pravi napredni podlagi, 'bode služil v korist nam in našim naslednikom leta in leta. Opustimo vsako sebičnost, ktera bi zamo-gla jemati ugled nam in še našim naslednikom. Ne imejmo to-raj pri tem nikakega osebnega nasprotstva. Opustimo vse malenkostno strankarstvo in delujmo za naš skupni cilj.
Jos. Piši jur.
Alix, Ark.
Delavski položaj je srednje ugoden. Zaslužek je bolj slab, pa tudi brezposelnih delavcev imamo precej. Vzroki so naslednji:	V
rov štev. 3 je udrla voda in ga je skoraj popolnoma poplavila. Odslovili so približno Î75 delavcev. Dne 6. februarja je v rovu štev. 2 Dening Ark. pogorel “dipel”. Delalo je 328 mož, po nezgodi so pa odslovili lepo število delavcev. Ker .so razmere v resnici slabe, smo na zadnji seji zaključili, da vstopnino znižamo za en dolar za dobo treh mesecev. Vsak novi kandidat bo prihranil eden dolar.
Bratje delavci! Ta zaključek vam omogočuje, da lahko z majhnimi t.roški postanete člani našega društva, torej naše jednote.
Razprava v “Glasilu” o rezervnem fondu dokazuje, da se bo naša jednota kmalu postavila na tako trdno gospodarsko podlago, da bo lahko tekmovala z vsako drugo jednoto. Kar se tiče rezervnega sklada, bode naše društvo prepustilo najbrž celo akcijo glavnemu odboru, kakor tudi vsem drugim mlajšim in starejšim društvom naše podporne organizacije.
Z bratskim pozdravom.
John Prudieh.
Piney Fork, O.
Ko sem preko leto dni štrajkal v Glencoe, O., so se množili moji dolgovi in moje finančne razmere so se zasukale tako slabo, da, sem bil v jeseni primoran odpotovati in iskati dela čez zimo v drugih krajih. Odpovedala mi je obleka, čevlji so se vprli. sploh je nemogoče opisati bedo, ki jo pretrpi vbogi štrajkar, ki preko leto dni vzdrži v štrajk n.
V mesecu novembru sem dospel v Pinev Fork, kjer sem naletel dobro, ako sodim z delavskega stališča. Tukaj sem se seznanil z mnogimi člani S N P J. Kmalu sem se prepričal, da med vsemi le eden dobiva “Glasilo”. Seveda je bila temu največ kriva zanemarjenost članov, le malokateri slučaj je šel na rovaš tajni lca. Člani plačujejo “Glasilo”, to rej je v njih interesu, da se toliko pobrigajo, da ga tudi redno dobivajo. Kdor je član in ne do biva “Glasila”, naj se prvič obr ne na tajnika. Ako pa še to ne pomaga, naj pa piše direktno uredništvu. Vsakdo ima pravico za svoja vplačila zahtevati, kar mu gre. Kdor tega nasveta ne vpošteva, je sam kriv, če trpi krivico.
Komaj sem bil malo časa v tej naselbini, sem uvidel, da je nekaj mladih fantov, kj še niso elani nobene podporne organizacije, da je torej nujna- potreba, da ustanovimo slovensko podporno'društvo.
Na dan novega leta sem dobil 13 Slovencev, ki so bili pri volji vstanoviti novo društvo. Ali račun mi je prekrižal zdravnik, ki je zvrgel osem kandidatov. Take natančne preiskave še nisem doživel. Ako bi vsi zdravniki postopali tako, bi bilo tudi boljše za našo jednoto. Ali marsikateri prime kandidata le malce za roko, pa je “ali right”. Po končani
zdravniški preiskavi, sem moral zopet na agitacijo. Pridobil sem sedem novih kandidatov, da smo društvo ustanovili z 11 novimi člani in eno članico.
Novo društvo se bo menda imenovalo “Novo Leto”, ker smo pričeli z ustanovitvijo na novega leta. Posebnega napredka ni pričakovati pri tem društvu, ker je malo Slovencev v tej naselbini. Ali obstanek mu je zagotovljen, ker bivajo tu Slovenci, ki se ne bod»o selili, če bodemo prav imeli spomladi štrajk.
Z bratskim pozdravom
Math Tušek.
Kje bo prihodnja konvencija?
Virden, Ul.
Moje mnenje je, da bi se vršila prihodnja konvencija v Jolietu, d asi nisem nasprotnik mestoma Milwaukee in Springfield. Tako* močni organizaciji kot je naša, se ni treba bati nasprotnikov. Boljše bo za jednoto in za društvo, če se vi ši konvencija v Jolietu.
Bil sem ob zibelki našega društva “Grozd”, štev. 74. S N P J. Tudi nam ni bilo postlano na rožicah in marsikateri bridko je bilo treba slišati, predno je društvo prišlo do onega ugleda, ki ga ima danes. Zategadelj upam, da bo tudi konvencija v Jolietu obrodila dober sad za jednoto in ondot-no društvo.
Bratski pozdrav vsem!
Anton Mrovlje.
Cleveland, Ohio.
('ital sem razne dopise, kje se naj vrši prihodnja konvencija. Moje mnenje je, da na se vrši tam. kjer je zaključila, zadnja redna konvencija, to je v Jolietu.
Bil sem že trikrat ali štirikrat v Jolietu, a vselej so mi dobro postregli, dasiravno sem druzega mišljenja., kot je večina v Jolietu. Strinjam se popolnoma z bratom dopisnikom iz Midway, z bratom F. Stoiničem' dn društvom Sloga, štev. 14. v Waukegan. Ul. Konvencija naj se vrši v Jolietu! Društvo “Primož Trubar” štev. 126 se je soglasno izreklo za Joliet. Najbrž bodo tudi druga dru*-štva v Clevelandu, kakor tudi drugod glasovala za Jolliet.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam S N P J!
Ivan Marolt, član društva ‘Primož Trubar” štev. 126.
prilika, se raditega ni treba no'-benemu strašiti priti v Joliet.. Povsod so izobraženi in sirovi ljudje. Povsod imamo ljudi, katerim čaša pive toliko segreje možgane, da ne vedo kaj delajo in-drugim po nepotrebnem zabavljajo. Taki ljudje pa v nobeni naselbini ne štejejo nič.
član Francisca Ferrera, ki jena vedel toliko razlogov proti Jo-lietu. bi se bil pa lahko podpisal z imenom. Nepotrebno j^e, da se-v navadni polemiki, ki ima opraviti z našo jednoto, prikrivajo imena.
Z bratskim pozdravom,
Frank Mallv.
Naznanila in vabila.
Muddy, Ul.
Društvo “Kras”, štev. 156 je zaključilo, d aplača vsakdo eden dolar prispevka v društveno blagajno, kdor se ne udeleži treh rednih mesečnih sej zapored.
Fred. Zelene.
Calumet, Mich.
Društvo “Narodne Slovenke-”, štev. 128 S N P J se zahvaljuje najtoplejšo vsem bratom društva “Bratska Sloga”, štev. 62 in “Brod na Kolpi”, štev. 141 S N P J za poset na naši veselici.
Zahvalimo se tudi godbi za izvrstne koračnice, polke in valčke, posebno pa: bratom Frank Scheringerju, John Graheku, Jos. Weissu, John Brušiču in Leo Jun-kotu, ker so svirali brezplačno. Pa tudi natakarjem in vratarjem Frank Lesarju, Ant. Schweigef-ju, John Scheringerju, Fr. Benčiču in Josipu Klemencu gre naše priznanje, ker so vse delo zvr-šili brezplačno in s 'tern pripomogli veselici do vspeha.
Kedarkoli bode katero vaših društev potrebovalo naše pomoči, bodemo tudi me prihitele pomagat.
Sesterski pozdrav vsem članom (ieam) S N P J!
Društvo “Narodne Slovenke” štev. 128. •
Barberton, Ohio.
Nekoliko be-esdi o prihodnji konvenciji. Danes še nihče ne ve, kaj nam bo prineslo splošno glasovanje. Pod razmerami kot so danes, bi ne bilo treba dati zadeve na splošno glasovanje, ker se glasuje po društvih in ne po članih. Seveda je to v naših pravilih. zategadelj tudi ne moremo glasovati drugače. Ali tako glasovanje prinese to le: Pri vsakem društvu stavi nekdo predlog in ga zagovarja. Navadno je predlog sprejet, ker je prvi, pa magari, če je le en glas nad polovico. Ako bi glasovanje bilo po elanih, da bi se šteli glasovi članov in ne društev, bi splošno glasovanje veasi prineslo popolnoma drug rezultat. Prihodnja konvencija bo mogoče odstranila tudi ta ne-dostatek.
Pri zdajšnem splošnem glasovanju bo pa vsakdo, ki dobro premisli, glasoval za Joliet, ker drugače bi desavoiral delegate zadnje konvencije. Po mojem -mnenju je najboljše, da se konvencija vrši v Jolietu.
Z bratskim pozdravom
Frank Poe, član društva “Triglav”, štev. 48.
Joliet, 111.
Ne vrši se samo pri nas v Jolietu, da stari člani odpadajo in novi pristopajo. Enako je menda pri vseh društvih. Tega pa niso kriva društva, marveč fluktuaci-ja. Naš narod je v Ameriki podvržen selitvi iz kraja v kraj. Ako poneha delo, ali če delavec zgubi delo in ga ne more dobiti v dotič-nem mestu, je primoran, da se seli drugam, 'kjer so delavske raz mere ugodnejše zanj. Ta selitev pa provzroča, da društva rastejo ali se pa krčijo. Ako ima ta selitev vpliv vobče na vse naselbine, vpliva toliko bolj na one naselbine, kjer imajo društva še iz dru-ih vzrokov težak boj za svoj obstanek.
Taka društva je pa treba podpirati. Da se taka društva ohranijo, oživijo, vzraste.jo, je pa tre-, ba podpore vseh bratov. Zategadelj je umestno, da bi se konven-eia vršila v Jolietu, ker bi tudi oni uvideli, ki nam še danes nasprotujejo, da je skrajni čas. da postanejo člani jednote, ki zastopa najprednejše cilje in načela med Slovenci v Ameriki.
Ako se je nekemu bratu pred šestimi leti dogodila majhna ne-
Chicago, 111.
članom društva “Slavija”, štev. L S N P J na znanje! Na zadnji seji je društvo v svrho društvenega napredka zaključilo sledeče:
Po pravilih je vsak član, ki privede novega člana v društvo, deležen do enega dolarja nagrade. Ker imajo nekateri več vspehai pri agitaciji, tudi zaslužijo nekaj za svoje delo. Odkar društvo obstoji, je pri njem še vedno vrsta marljivih in požrtovalnih bratov, ki so začrtali pot, po kateri se razvija S N P J.
Res je, da je društvo nekdaj štelo v-eč članov, kot jih šteje danbS. Temu so bili krivi razni notranji boji. Društvo je vsled tega nazadovalo. Stari člani so odhajali, novi so se pa društva ogibali. Še le danes zopet vlada v društvu sporazum. Društvo zopet napreduje z vsako sejo. Da bodo člani še z večjo vnemo delali za procvit društva, smo zaključili na zadnji seji, da bode društvo uročilo onemu bratu, 'ki pridobi v mesecih marc, april in maj t. 1. največ članov, posebno nagrado, ali odlikovanje. Odlikovanje ne bo podobno vojaškemu odlikovanju, marveč bo priznanje za neumorno agitatorično delo.
čitatelj! Ako še nisi elan S N P J, tedaj pristopi k nji. Ako prideš v Chicago vzemi prestopni list k društvu “Slavija”, štev. 1. Če pa živiš v Chicagu in hočeš postati elan dobre organizacije, pa pridi na sejo, ki se vrši vsako driigo nedeljo v “Narodni dvorani”, vogal Center Ave. in 18. ulica.
Na svidenje!
John Žvanut, zapisnikar.
Indianapolis, Ind.
Vsem bratom društva “Studenček”, štev. 105 S N P J naznanjam, da se bode društvena seja vršila dne 25. februarja t. 1. v navadnih prostorih. Na tej seji imamo voliti predsednika in zapisnikarja.
Oba zgoraj omenjena sedanja odbornika odstopita, ne da bi navajala vzroke za svoj odstop.
Bratski pozdrav!
Frank Medveš.
Cleveland, Ohio.
Društvo “Vodnikov Venec”, štev. 147 S N P J se v smislu svojega zaključka udeleži slavnostnega razvitja zastave društva “Primož Trubar”, štev. 126 S N P J dne 18. februarja v prostorih pri “Novem Svetu”. Zbiramo se točno ob eni popoldne pri bratu Matija Glaviču, odkoder odkorakamo skupno na slavnost. Ne pozabite si pripeti društvenega traka!
Z bratskim pozdravom.
Frank S. Krže, tajnik.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila 1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik : Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik : J akob Miklavčič, Lock Box 3, Willock.Pa Tajnik : Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik : Pr. Korce; 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Cajnkar, 2007 Menard St., St. Louis, Mo.
Frank Cerné, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, 111.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Cumberland, Wyo.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
«		
« !» »	IZ GLAVNEGA URADA	55
«		«
SPREMEMBE
pri krajevnih društvih meseca januarja 1912.
Slavija, št. 1. Prvi mesec suspendovani: Al. Baškovič, c. 4762, Ant. Erjavec, c. 5358, Ant. Pen-gal, c. 3866, Ant. Dogan, c. 11429, Izobčen: Ant. Štern, o. 3833.
Triglav, št. 2. Novo pristopli: John Jerič, c. 12545, Jo®. Mesojedec, c. 12546.
Adrija, št. 3. Drugi mesec suspendovan : G. Malekij, c. 4624.
Bratstvo, št. 4. Zopet sprejeti: Jul. Kalankovski, c. 2623, Anton Ritzinski, c. 4431, John Kalankor-ski, c. 5687, Vlad. Rogozinski, c. 5861, Konst. Tyska, c. 8834, Jos. Gerzeti, c. 9179. Prvi mesec sm spendovani: Ant. Skuzinski, c. BBSS, Jos. Sajer, c. 8838, Bronislav Oliševski, c. 8975, Jos. Grikowski, c. 11095, Jos. Figas, c. 12234, Fx. Raekowski, c.' (???) Fr. Rataizak, c. 141, Mary Bogajevski, c. 3081, John Srama, c. 4308, Mike Gerlic-ki, c. 4427, Ang. Arčiševski, c. 48-48, Stan. Pitlik, c. 5261, Fr. Koči, c. 5431, Gotlieb Rilla, c. 6208, Jos. Matuška, c. 6907, Jos. Lamper-gar, e. 7827, John Korček c. 8832. Driugi mesec suspendovani: Val. Podlaščak. c. 4432, Pet. Demski, c. (???) Izobčen: And. Po jed, c. 10042. Novo pristopli: Fritz Jen-drzenski, c. 12547, John Mauri, c. 12548.
Naprej, št. 5. Zopet sprejeti: Aug. Kužnik, c. 414, And. Semič, c. 502, (pomotoma suspendiran meseca decembra), Fr. Pečjak, o. 3376, Fr. Kolenc, c. 9836, John Nose, c. 11902, Mike Baškovič, c. 7294, Ant. Kaušek, c. 9831. Prvi mesec suispendovani: Fr. Hribar, c. 446, Fr. Dolar, e. 2628, Al. Semič, c. 2801. Jos. Novak, c. 3380, Fr. Vesel, o 5439, Jos. Gorjup, c. 7554, Jos. Česnik, c. 8848, Matt. Korošec, c. 10694, John Pozarelli, c. 11097, Jos. Tratar, e. 11107, Al. Pirc. c. 11103, Mike Završnik, c. 11439, Gasp. Urbančič, c. 11903. Drugi mesec suspendovani: John Zamljen, c. 4065. Mike Kopale, e. 7832, Št. Perše, c. 9395. Izobčen: Leo Debevc, c. 10501. Novo pristopli: John Zalar, c. 12549, Fr. Debenjak, c. 12550, Fr. Jurak, c. 12551, Fr. Kraker, c. 12552, Fr. Zakrajšek, c. 12553, Lov. Sajovec, e. 12554.
Bratoljuib, št. 7. Claridge, Pa. Drugi mesec suspendovani: John Močnik, c. 587, Karol Močnik, c. 1772.
Delavec, št. 8. Prvi mesec suspendovan : John Žirovnik, c. 98-48. Novo pristopil : John Malenšek, c. 12555.
Bratstvo Naprej, št. 9. Zopet sprejet:	Jurij Bogataj, c. 4845.
Prvi mesec suspendovani: BI. Bogataj, c. 269. John Pročko, c. 69-48, Ant. Kotnik, c. 8770. Odstopil': Vin. Šum, c. 6582. Novo pristopil : Ant. Šuštaršič, c. 12556.
Trdjava, št. 10. Prvi mesec suspendovan : Martin Stalile, c. 59-85. Drugi mesec suspendovan: Matt Stalik, c. 10307. Izobčeni: Mar. Bogataj, c. 300, M. Škoda, c. 304, Ant. Novak, c. 5921. Novo pristopil: Fr. Aubelj, c. 12557.
Sokol, št. 11. Prvi mesec suspen-dovan: Jovo Jaraskovič, c. 4855. Izobčen: Val. 'Kostič, c. 6287. Novo pristopli: G. Bujan, c. 12558, Mary Gasparac, c. 12559.
Edinost, št. 12. Zopet sprejeti: Jos. Galiot, c. 5459, John Straus, c. 7313, John Perušek, c. 9200, M.
Periček, c, 7562. Novo pristopli: Fr. Ogrin, e. 12560.
Edinost, št. 13. Prvi mesec suspendovani : Fr. Primožič, c. 8997, Dem. Trebovec. c. 11581, Št. Stefanie, c. 12066.
Sloga, št. 14. Izobčen: John Gostiša, c. 9010. Novo pristopli: Jos. Selan, c. 12561, Fr. Telban, c. 12-562, Matt Slana, c. 12563.
Sloga, št, 16. Zopet sprejeti: J. Gorjup, c. 7773 .Mart. Staniša, c. 57, Joe Hrovat, c. 9076, J. Magister, e. 7714, Elizabeta Magister, c. 7715, J. Sklander, c. 11735. Prvi mesec suspendovani: J. Jankovič, c. 11739, Jos. Cetelj,, c. 5714, Jac. Valant, c. 11760. Novo pristopli:
J.	Jaklič, e. 12564, Jos. Dolenšek, c. 12565, Louis Zupančič, c. 12566, Mary Šetina, c. 12567, Louisa Ku-sljan, c. 12568, Matt Stancar, c. 12569, Mary Švigel. c. 12570, Marn- Blatnik, e. 12571. Helena Paternoster. c. 12572. Alois Parkel, c. 12573.
Bled, št. 17. Prvi mesec suspen-dovan: Fr. Ciglar, c. 9021. Izobčen: Thom. Držaj, c. 11743.
Orel, št. 19. Prvi mesec suspendovani : John Hrovat, c. 672, And. Hrovat, c. 673, Joe Lustik, c. 16-92, Fr. Golle, c. 1737, Jurij Judič, c. 2516. Izobčen: Joe Levišek, c. 4537.
Sokol, št. 20. Prvi mesec suspendovani: Ant. Jenko, e. 6513, John 'Knap, c. 6981, Thom. Šega, c. 6855. Izobčeni: John Anžich, c. 9420, Fr. Traven, e. 10317. Novo pristopil: Fr. Novak, c 12574.
Orel, št. 21. Izobčen: Jos. Novak, c, 9868. Novo pristopil: Ant. Slavec, c. 12575.
Danica, št. 22. Prvi mesec suspendovani : Geo. Bukovec, e. 69-70. Drugi mesec suispendovani: Pet. Ramšek, c. 7853, Jos. Jerman e. 5932. Odstopil: Fr. Urmas, c. 7856. Novo pristopli: Fr. Žitnik, c. 12576, Jos. Paver, c. 12577.
Šmarnica, št. 24. Prvi mesec suspendovani : Ant. Hribar, c. 8411, Matt Močnik, c. 7390. Drugi mesec suspendovan: John Logaj, c. 4136.
Celje, št. 27. Zopet sprejeti: J. Leskovšek, e. 7191, M. Romichj c.
11326.	Prvi mesec suspendovani: Jos. Jerman, c. 8220. And. Bratnz, c. 7405, J. Mraz, c. 3208. Drugi mesec suspendovani: Fr. Kus, c.
11327,	A. Jenko, c. 11330.
'Novi Dom, št. 28. Novo pristopil: Matt Gasparac, e. 12578.
Domovina, št. 29. Novo pristopil: Fr. Kaferle, c. 12579.
Popotnik, št. 30. Novo pristopil : Louis Brečko, c. 12590.
Slovenski Dom, št, 31. Novo pristopli: Jos. Kalin, e. 12581, K. Kolegar, c. 12582.
Sava, št. 32. Zopet sprejet: Jos. Brezovec, c. 8673.
France Prešeren, št. 34. Zopet sprejet: Jos. Pušnar, c. 1630. Prvi mesec suspendovan: Ant. Rutar, c. 5937. Izobčeni: Ant. Lipičar, c. 5476, Mary Gulič, c. 9683.
Zveza, št. 36. Zopet sprejet: Fr. Tomasevski. c. 10098^ Prvi mesec suspendovani: John Šregel, c. 41-62, J. Primožič, c. 5632. Drugi mesec suspendovan: Fred. Šregel, c. 4572. Črtan decembra: Lov. Trebeč. c. 11608.
Proletarec, št. 37. Zopet sprejeti: Al. Simčič, c. 3936, Matt Sušek c. 8227, Prvi mesec suspendovan: Geo. Kuzman, c. (???), Peter Jelič, e. 10535.
Ilirija1, št. 38. Drugi mesec suispendovani: Ant. Raunih, c. 9688, Frances Raunih, e. 5483. Novo pristopil: John Malj, c. 12583.
Narodni Vitezi, št. 39. Zopet sprejeti: Mike Knapič, c. 6978, Martin Škvarč, c. 7589. Prvi mesec suispendovani: Ant. Marn, c. 1909, Fr. Penca, c. 1911, Mary
Marn, c. 2553, Silv. Rešek, c. 2908 Peter Porenta, c. 3051, Fr. Čeh, c. 3238, Geo. Volcanšek, c. 8421. Drugi mesec suspendovani:	Fr.
Bahovec, c. 1910, Fr. Marvlja, c. 1920, Jera Bahovec, c. 2554, Ant, Filipčič, e. 9690.
Slovenija, št. 41. Zopet sprejet : John Kandrola, c. 7738.
Večernica,, št. 43- Zopet spre-jet : John Selan, c. 5260. Izobčen : Štef. Blagotinšek, e. 4595.
Aurora, št. 43. Zopet sprejeti: Fr. Filanoviič, c. 8896, Lov. Ko-stelc, c. 8030, Ant. Pašič, c. 6733. Prvi mesec suspendovani: Frank France!, c. 4012, Al. Kogoj, c. 87-25, Jos. Kolenc, c. 8726. Novo pristopil: John Kralj, c. 12584.
Illinois, št, 47. Zopet sprejet: Steve Mihelčič, c. 8245. Prvi mesec suspendovan: Wil. Trohoc, c. 8031. Novo pristopli: John Podlesnik, c. 12585, Jos. Golob, c. 12-586, Ant, Aubelj, c. 12587. John Ovca. c. 12588.
Triglav, št. 48. Prvi mesec suspendovan: Jo,s. Mravlja, c. 10938. Novo pristopi! :	Adolf Arko, c.
12589.
Ljubljana, št. 49. Zopet sprejet : Ant, Žitnik, c. 2435. Novo pristopil: John Savor, c. 12590.
Skala, štev. 50. Izobčena : Mary Potisek, c. 11133.
Narodini Dom, št, 51. Drugi mesec suspendovan : Ant. Mlakar, c. 6991.
V Boj,, št. 53. Novo pristopli: Ant. Prinčič, c. 12591, Jos. Ravnikar, c. 12592.
Jutranja Zora, št. 54. Zopet sprejeti: John Jamžovc, c. 8592, K. Pavšič, c. 5879. Prvi mesec suspendovan: Jos. Benkovič, c. 8592
Planinar, št. 57. Prvi mesec su-soendovan:	Fr. Štiglic, c. 2176.
Drugi mesec suspendovan : Fr. Cerar, c, 9455.
Litija, št. 58. Prvi mesec suspendovan : Jos. Smuk, c. 11944.
Zavednost, št. 59. Izobčen: Fr. Butkovec, c, 6278. Novo pristopli: Jac. Vozel, c. 12593. Fr, Pohar. c. 12594, Lov. Lavrin, c. 12595, Pet. Banich, c. 12596, Ant. Horžen, c. 12597.
Sparta, št. 61. Prvi mesec suspendovan: John Slapar, c. 9070. Izobčeni : Jos. Siberia, c. 8045, Rok Tičer, c. 7894. Novo pristopil : Alex Križaj, c. 12598.
Bratska Sloga, št. 62, Zopet sprejet: Ant. Schweiger, c. 9073. Prvi mesec suspendovan : J. Kren c. 5330. Drugi mesec suspendovani: Pet. Miljevič, c. 11350, J. Me-doš, c. 9249. Novo pristopli : Lazo Vraneš, c. 12599, Mile Orlič, c. 12-600, Peter Lalič, c. 12601.
Bistrica, št, 63. Drugi mesec suspendovan: Jos. Hren, c. 9724.
Slovenska Zastava, št, 64. Zopet sprejet : Paul Serjan, c. 9810. Prvi mesec suspendovan : Fr. Lončar, c. 9800. Izobčen: Jos. Pinoza, c. 9917. Novo pristopil : Ant. Moeil-nikar, c. 12602.
Prvi Maj, št. 65. Prvi mesec suspendovani: Fr. Božič, c. 5755, A. Kunšek, c. 7688, Vid Podbelšek, c. 3396, Leo Urabič, c. 3143. Izobčen : Sim. ITdovč, e. 5415. Novo pristopli: Pet. Polutnik, c. 12603, Louis Hostar, c. 12604, Ant. Kral, e. 12605.
Dolenec, št, 67. Prvi mesec suspendovan: Matt Plovanič, c. 10-140.
Spoznanje, št. 72. Zopet sprejet : Al. Vozel, c. 4284. Prvi mesec suspendovan : John Selak, c. 8060.
Slovenec, št, 75. Odstopil': Ant. Razpotnik, c. 10954.
Bratstvo, št. 77. Izobčen : Peter Stefanie, c. 10955. Novo pristopila: Neža Žakelj, c. 12606.
Dobrodošli, št. 79. Prvi mesec suspendovan: Tony Turkovieh, c. 9928. Novo pristopli: Bilcho An-geloff, e. 12607, Caz. Ožbolt, e. 12-608, Fr. Podbevšek, c. 12609, Štev. Gruibešič, c. 12610, Nick Trbovich, c. 12611, John Butorac, c. 12612, Rud. Jazbec, c. 12613, G. Stefanie c. 12614, John Mataja, e. 12615, Jac. Gudelj, c. 12616. Costadin Kristoff, c. 12617.
Svoboda, št. 80. Zopet sprejeti: Jos. Poščič, c. 7362, Jurij Čebular, c. 5184, Ant. Spotar, c. 5188, Gasp. Taldej, c. 7018. Prvi mesec suspendovani: Mike Frankovski, e. 10-385, Sim. Mihelčič, c. 10386, Mart. Migda, c. 10387, Jos. Prinz, c. 67-71. Drugi mesec suspendovani: Jurij Radosevič, e. 6749, Stipa Ra-dosevič, c. 6750.
Solnce, št. 81. Novo pristopil: Fr. Pajdakovich, c. 12618.
Triglav, št. 82. Novo pristopil: And. Šuštaršič, c. 12619.
Planina, št. 83. Prvi mesec suspendovan : John Žužek, c. 10161. Novo pristopli: Mart. Tesack, c. 12620, Frances Prijatelj, c. 12621.
Slovenski Dom, št. 86. Prvi mesec suspendovani : Jac. Grile, c. 11168, Fr. Aubelj, c. 5784, Frank Škedelj, c. 10156, Ant. Eržen, c. 7501.
Prostomisleci, št. 87. Prvi mesec suspendovani : Al. Mihevc, o. 6898, John.Sappek, c. 1853. Drugi mesec suspendovan: Fr. Sotošek. c.- 11506. Izobčen: Fr. Mikuš, c. 7227. Novo pristopli : Jos. Doble-
kar, c. 12622, Ant. Pastrnak, c. 12623.
Dobri Bratje, št. 88. Drugi mesec suspendovan:	K. Telban, c.
6100. Odstopil: Flor. Zelengar, c. 6666. Novo pristoli: Jos. Petrič, c. 12624, Matt Tillingar, c. 12625.
Glas Naroda, št. 89. Zopet sprejet : Fort. Maček, e. 12131. Drugi mesec suspendovan: Mike Bokolič, c. 6040. Novo pristopli: Fr. Sire, e. 12626, Val. Kos. c. 12627.
Rdeči Prapor, št. 90. Prvi mesec suspendovan: Fr. Eržen, e. 7631. Novo pristopila : Marija Stanovič, c. 12628.
Rožna Dolina, št. 92. Prvi mesec suspendovani: John Zingel, c. 690. Fr. Trebalski, c. 6250. Novo pristopli: Hrin Bečuh, c. 12629, Jos. Režen, c. 12630.
Triglav, št. 94. Novo pristopil: Jacob Pašich, c. 12631.
Lilija, št. 95. Prvi mesec suspendovan : Jos. Jurkas, c. 9094. Drugi mesec suispendovani: Ant. Men-čak, c. 6353, Fr. Zagozan, c. 9453. Izobčeni: Jos. Krnc, c. 8923, Fr. Strukel. e. 6345. Novo pristopli: Louis Jerin, c. 12632, John Zupančič, e. 12633, Fr. Alauf, c. 12634.
Krim, št. 97. Zopet sprejet: J. Cigale, c. 1709.
Sokol, št. 98. Zopet sprejet: J. Šušteršič, e. 103. Prvi mesec suspendovani : John Kovač, c. 109-82. Drugi mesec suspendovan: K. Skornog, c. 11508. Novo pristopil: John Martinčič, c. 12635.
Nada, št. 102. Zopet sprejeta: Mary ovak, c. 10182. Prvi meseč suspend o vane: Mary Bartoncelj, c. 11386, Mary Čeh, c. 6801. Drugi mesec suspendovana: Josefa Čeh, c. 6812.
Jutranja Zora, št. 103. Prvi mesec suspendovana: Jožefa Krulc, c. 10795.
Zavedne Slovenke, št. 104. Novo pristople: Mary Mramor, c. 12636, Frances Rojec, c. 12637.
Studenček, št. 105. Prvi mesec suspendovan: Jac. Perenič, c. 10-186.
Proistost, št. 106. Odstopil: Fr. Jamnik, c. 10799.
Planinski Raj, št. 107. Novo pristopli: Louis Snijder, c. 12638, Julijana Velepec, e. 12639.
Jutranja Zora, št. 108. Prvi mesec suspendovana: Mary Mrhar, c. 8934. Drugi mesec suspendovana : Barbara Matkovič, c. 10995.
Orel, št. 109. Izobčen: Blaž Re-l.jac, e. 11986. Novo pristopli: Lazar Vukmanovich, c. 12640, Ant. Lubich, c. 12641.
Slovenski Rudar, št. 110. Zopet sx>rejeti: John Rijavec, c. 7454. Mary Rijavec, c. 7459, Gr. Urban, c. 10417. Prvi mesec suspendovani : John Hren, c. 9501, Fr. Ovar, e. 7256, John Rijavec, c. 7454, Mary Rijavec, c. 7459.
Zvezda, št. 111. Novo pristople : Ana Borštnar, c. 12642, Kate Ahein, e. 12643.
Slovenski Sinovi, št. 112. Z op d sprejet: Al. Mrhar. c. 12155. Prvi mesec suspendovani: Fr. Mihevc, c. 8496. Tom. Kajfas, c. 11820.
Živila Ilirija, št. 114. Novo pristopil : George K. Miller, c. 12644.
Jolietska Zavednost, št. 115. Novo pristopi: Jos. Stariha, c. 12645.
Slovenski Sokol, št. 118. Prvi mesec suspendovan: And. Vrh, e. 10707. Novo pristopil: Matt Malič, c. 12646.
Moška Jednakopravnost, št. 119 Odstopila: Mary Ovniček, c. 10-214. Novo pristople: Josefa Golja, c. 12647, Josefa Prosen, c. 12648.
Gorenjec, št. 120. Zopet sprejet: Jos. Stefančič, c. 11005. Prvi mesec suspendovani: Fr. Malnar, c. 11659, Matt Ivanovič, c. 11204, J. Gasparac, c. 10830. Drugi mesec suspendovan: John Golobič, c. 65-59. Novo pristopil: Matt. Cotič, c. 12649.
Zveza Detroitskih Slovencev, štev. 121. Zopet sprejet: Matt. Čop. c." 11254^ Prvi 'mesec suspendovani: Vin. Černe, c. 11829, John Giubziger. c. 11828, John Eček, c. 9767, Paul Mlinarek, c. 8788. Novo pristopli: John Kovač, c. 12650 Fred. Balazovitz, c. 12651, Tony Trinasty, e. 12652.
Vipava, št. 123. Izobčen: John Lipovš, c. 4790.
Mednarodna Zveza, št. 124. Prvi mesec suspendovan: Jos. Zalar, c. 11662.
Hibbing, štev. 125. Zopet sprejet: Geo. Glad, c. 9133. Prvi mesec suspendovani: Peter Mravinc, c. 10217, Fr. Turk, c. 8646. Drugi mesec suspendovan: Luka Kal-lanj, c. 10841. Izobčen: Anton Ribič, c. 8640. Novo pristopli: Fr. Pintar, c. 12653, G. Mihelčič, c. 12654.
Primoiž Trubar, štev. 126. Prvi mesec suspendovani : Fr. Kužnik, c. 8522, Ant. Hočevar, c. 9305. Flor. Mesojedec, c. 9306, Lov. Oblak, c. 12328, Ant. Marolt, e. 11217.
V Slogi je Moč, št. 127. Prvi mesec suspendovani: M. Bajuk, c. 8651, Jernej Oblak, c. 9510.
Narodne Slovenke, št. 128. Odstopila : Loiza Tomac, e. 9777.
Lipa, štev. 129. Zopet sprejet: Jos. Urbanija, e. 11029. Izobčen:
Ant. Peterle, c. 10435 Novo pristopli : Karl Gabrovšek, c. 12655, Jakob Kocjan, c. 12656.
Eveleth, št, 130. Prvi mesec su-spendiovane:	Frances Čampa, c.
.8826, Mary Virant, c. 9782.
Francisco Ferrer, št. 131. Prvi mesec suspendovani: Milan Hegji c. 8963, John Valant, c. 3945, Mo-hor Mladič, c. 25, Izid. Steiner, c. 11221, Anka Hegji, c. 11031, Ivan Vrbanac, c. 12345.
Balkan, št, 133. Prvi mesec suspendovani : Martin Marinc, c. 11-671, Geo Grgurič, c. 9784, Jos. Mišmaš, e. 11667« Drugi mesec suspendovan: Jos. Pugelj, c. 11667. Izobčeni: Ch. Mohorčič, e. 9173, Louis Koenig, c. 12505, J. Grgič, c. 9514.
Bratska Ljubezen, št. 134. Zopet sprejet : Jos. Jugovič, c. 9326.
Michigan, št. 136. Novo pristopil : Matt Stimac, c. 12657.
Napredne Slovenke, št. 137. Prvi mesec suspendovani:	Fanny
Oblak, e. 9521, Mary Stefančič, c. 10459.
Postojnska Jama, št. 138. Prvi mesec suspendovani: Val. Lukančič, c. 1807, Karoline Lukančič, c. 2063. John Klopčar, c. 10832. Izobčen : Fr. Dobravc, c. 6257. Novo pristopli: Aug. Oklešen, c. 12658, Vinc. Lesjak, c. 12659, J. Česnik, c. 12660, John Pelhan, c. 12661, Mary Zupančič, c. 12662, Primož Vrček, c. 12663, Fr. Kirn, c. 12664 Aug. Riška. c. 12665, Katarina Kogovšek, e. 12666, Ant. Cvetan, c. 12667, Louis Novak, c. 12668, Ivana Terček, c. 12669, Fr. Kaušek’ c. 12670. Matt Terček, c. 12671, Fr. Tomšič, c. 12672, Rud. Oklešen c. 12673, Paul Česnik, c. 12674, Fr. Lemut, c. 12675.
Tabor, št. 139. Novo pristopli: Greg. Zorman, c. 12676, John Zadnik, c. 12677.
Bratska Zveza, št. 140. Izobčeni : Ant. Zdravic, c. 10237, Štefan Jakše, c. 10238.
Mir. št. 142. Prvi mesec suspendovan : Tony Gantar, c. 10460. Drugi mesec suspendovani : F. Strmčnik, c. 9589, F. Dežman, c. 11417, F. Zdemšar, c. 9585. Novo pristopil: James Skubic, c. 12678.
Slovenci in Horvati, št. 144. Zopet sprejeti :	Ahac Ubernik, c.
9627, Lov. Furlan, c. 9797. Novo pristopli: Anna Furman, e. 12679, Jos. Suč, c. 12680.
Slavček, št. 145. Novo pristopli : Val. Koritnik, c. 12681, Matt Petrič, c. 12682.
Vodnikov Venec, št. 147. Prvi mesec suspendovani: Fr. Nahtigal c. 10465, Louis Erste, c. 10638.
Zorislava, št. 148. Zopet sprejeta : Frances Ošaben, c. (???) Prvi mesec suspendovana: Frances Bizjak, c. (???) Odstopila: Marjeta Ošaben, c. 10031.
Slovenke v Boj za Narod, štev. 150. Izobčena: Helena Radignal, c. 12363. Novo, pristopila : Ivana Lužer, c. 12683.
Bratje Edinost, št. 151, Witt, 111. Novo pristopil : Louis Sehn-mak, c. 12684.
Slovenski Narod, št. 153. Drugi mesec suspendovan : Matt Vitini, c. 11060. Izobčen : John Marhar, c. 10481.
Vrtnica, št. 155. Prvi mesec suspendovana: Uršula Mrak, c. 10-646.
Kras, št. 156. Prvi mesec suspendovan : A. Slobodnjak, c. 10-663.
Bodočnost, št. 157. Prvi mesec suspendovan : Alex Samsa, c. 10-669.
Ferrer, št. 159. Prvi mesec suspendovani: Mary Swartzboblar, c. 12367. John Swartzkoiblar. c 10872.
Valvazor, št. 163. Zopet sprejeti : Srečko Petrovich, c. 5117, Fr. Zapušek, c. 5470. Drugi mesec suspendovan: Fr. Acingar, c. 11426. Izobčen G. Blažkovich, c. 11251.
Sinovi Slave, št. 168. Odstopil: Jos. Svoboda, št. 11878.
Svobodomisleci, št. 169. Izobčen : Fr. Boltin, c. 11894.
Dolenec, št. 170. Izobčen: Ant. Kolenc, c. 12032.
Slava, št. 173. Novo pristopil: John Frankovič, c. 12685.
Novo društvo; Verini Raj, št. 174 v Dunlo, Pa. Pristopili so : Peter Podvorec, c. 12686, Ant. Hribar, c. 12687, Jos. Škerlj, c. 12688, Jernej Šebal, c. 12689, And. Dolgan, c. 12690, Gregor Naglič, c. 12691, John Ušeničnik, e. 12692, Thom. Ušeničnik, c. 12693, Paul' Jereb, c. 12694, Ant. Homovec, e. 12695.
Novo društvo: McKinley, štev. 175, v McKinley, Minn. Pristopili so : Jos. Erčul, c. 12696, Louis Kastelic, c. 12697, Ant. Tanko«, c. 12698, John Jeran, c. 12699, Fr. Arko, c. 12700, Jos. Ahlin, c. 12-701, Ant. Mesojedec, c. 12702, Henry Markovič, c. 12703, Max Shuster, e. 12704, Ant. Škoda, c. 127Q5.
Novo društvo: Novo Leto«, štev. 176 v Piney Fork, Ohio. Pristopili so : Fr. Sovine, c. 12706, Jos. Žagar, c. 12707, Mike Dolenc, c. 12-708, John Matmšek, e. 12709, Jo-. Orell, c. 12710, Louis Zeitz, c, 12-
711, Jos. Kruslijak, e. 12712, Thom. Dolinar, c. 12713, Jos. Kruslijak, Jr. c. 12714, Jos. Kocjan, c. 12715, Mariin Korneta, c. 12-716, Uršula Sever, c. 12717.
PRESTOPILI SO;
Od dr. št. 1. John Jereb, c. 4375 k dr.'št. 8.
Od dr. št. 2. Mike Šimenc, c. 3840 k dr. št. 95.
Od dr. št. 3. Frank Špan, c. 481, Eva Špan, c. 1903 k dr. št. 8.
Od dr. št. 6. And. Turk, c. 1659, Jakob Rački, c. 3532, Ant. Klančar, c. 4481, Matt Miklič, c. 7301, Mary Klančar, c. 7556, Helena Turk, c. 9193 k dr. št. 172. Fr. Vi-šnikar, c. 9654, Martin Paulič, e. 9845 k dr. št. 87.
Od dr. št. 9. John Dolinar, c. 2237 k dr. št. 80.
Od dr. št. 14. Frank Grimšič, c. 6954 k dr. št. 16. Frank Mlinar, c. 10065 k dr. št. 77.
Od dr. št. 16. Leo Zakrajšek, c. 11452 k dr. št. 1. Frank. Zajec, c. 8347 k dr. št. 43. Jos. Stropnik, c. 5956 k dr. št. 159.
Od dr. št. 19. F'rank Luzar, c. 4824 k dr. št. 29.
Od dr. št. 20. John Tičar, c. 29-97 k dr. št. 43.
Od dr. št. 21. Ant. Goršič, c. 6626 k dr. št. 143.
Od dr. št. 22. Jos. Mervar, c. 769 k dr. št. 136.
Od dr. št. 24. Pavel Barmont, c. 1744 k dr. št. 94. Mary Pukelj, c. 8709 k dr. št. 96.
Od dr. št. 27. Mike Romich, c. 11326 k dr. št. 5.
Od dr. št. 32. Ignac Burgar, c. 5297 k dr. št. 92.
Od dr. št. 35. Jacob Štrukelj, e. 1227 k dr. št. 92.
Od dr. št. 36. Frank Ušeničnik, e. 7721, Jos. Mrak, c. 4796, Lov. Ušeničnik, c. 9686 k dr. št. 10. Mike Bevk, c. 4828 k dr. št. 157.
Od dr. št. 37. Bartol Sušanj, e. 3234 k dr. št. 97.
Od dr. št. 40. Peter Blatnik, c. 5073 k dr. št. 12.
Od dr. št. 41. Ignac Blatnik, e. 1971 k dr. št. 90, Bob Dolenc, c* 1984 k dr. št. 24. Matt Ferlan, c. 11130 k dr. št, 78.
Od dr. št, 43. John Nagode, c. 9437 k dr. št. 61. John Nartnik, c. 5728 k dr. št, 69.
Od dr. št. 46. Fr. Doiajš, e. 7009 k dr. št. 14.
Od dr. št, 52. Bartol Jakoš, c. 7862 k dr. št. 117.
Od dir. št. 54. Martin Pire, e. 480 k dr. št. 4.
Od dri št, 60. And. Ileršič, c. 10741, Frank Ileršič. c. 7207 k dr. štev. 91.
Od dr. št, 63. Marko Tekavc, c. 3742, Jos. Milanič, c. 3744 k dr. štev. 171.
Od dr. št, 64. Frank Križnik, e. 8049, Jos. Urbanija, c. 9725 k dir. štev. 87.
Od dr. št. 69. Ant. Fortuna, c. 6394 k dr. št. 48.
Od dr. št, 74. Martin Lipovšek, c. 6640 k dr. št, 112.
Od dr. št, 88. Jacob Košir, c. 9265, Matt Dolinar, c. 800 k dr. št. 10. John Blatnik, c. 8585, Fr. Blatnik, c. 2541 k dr. št. 13. Karol Žibert, c. 6757, Mary Žibert, e. 11170, Val. Lazar, c. 11631 k dr. štev. 87.
Odi dr. št. 89. Frank Kastelec, e. 3741 k dr. št. 29.
Od dr. št. 91. Frank Dobravnik, e. 1570 k dr. št. 50.
Od dr. št. 95. Thom. Oberstar, c. 1792 k dr. št. 136. Ant. Molan, e. 11640 k dr. št. 2.
Od dr. št. 97, George G lasioh, e. 8479 k dr. št. 129.
Od dr. št. 101. Matt Mihalič, c. 6774 k dr. št. 80.
Od dr. št. 102. Rozalija Janežič, e. 8097 k dri št. 131.
Od dr. št. 103. Johana Paulin, c. 10793, Mary Repsel, c. 10798 k dr. štev. 2.
Od dr. št. 113. Frank Čeme, e. 197 k dr. štev. 94.
Od dr. št, 115. John Andlovich e. 7530 k dr. št. 1.
Od dr. št. 117. Matt Močnik, e. 2190 k dr. št. 87.
Od dr. št. 126. John Ručgi, e. 7147 k dr. št, 22.
Od dr. št. 133. John Meden, c. 422 k dr. št. 5. Alois Muha, e. 9165 k dr. št, 147.
Od dri št. 151. Alois Gnidovicb, e. 10860 k dr. št. 2.
Od dr. št, 160. John Župi, e. 11-072 k dr. št. 48.
Od dr. št. 166. Jos. Aubelj, c. 5471, John Aubelj, e. 5711, Vinko Vidmar, e. 11698 k dr. št, 87.
Od dr. št. 169. And. Martinčič, c. 11898, Ant. Martinčič, c. 11892 k dr. št. 138. Frank Zrimšek, c. 11890 k dr. štev. 23.
East Palestine, O.
Zahvaljujem se vsem rojakom, ki so m* priskočili na pomoč, posebno pa društvoma “Slovan”, štev. 55 S N P J in sv. “Barba ra”, štev. 49., ker sta priredila veselico in mi uročila 54 dolarjev v podporo.
Jernej Kranjec.
IVANHOE.
Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
(Nadaljevanje.)
“Tedaj povezni urno svoj železni lonec na glavo, gospod Dela-nič”, je dejal menih. “Mejtem bom pa jaz odstranil vrče, katerih vsebina se zdaj prepira v mojih možganih. Da ne bo čuti ropota, pomagaj mi zapeti pesen — na besede, ti ni treba paziti, ker jih sam neznam.
Z močnim glasom je pričel peti “Deo profundis clan^avi”, med petjem pa odstranjeval ostanke bogate večerje. Vitez se je smehljaje oboroževal, včasi se je pa pridružil z debelim glasom pevcu.
“Kakšne vražje zalivalne pesni?” -------se je začul glas od
zunaj.
“Nebo naj vam odpusti, plemeniti potnik,” je pripomnil’ puščav-nik, ki v prvem trenutku vsled lastnega ropota ni spoznal dobro-znanega glasu. “V božjem imenu in v imenu sv. Dunstana nadaljujte svojo pot in ne motite mojih in mojega sv. brata duhovnih vaj”.
“Neumni menih”, se je cul glas od zunaj. “Odpri — Lockslej!”
“Res, je res”, je menil menih in se obrnil proti svojemu gostu.
“Kdo pa je?” je vprašal vitez. “Važno je zame, da vem.”
“Kdo?” je odgovoril menih. “Povedal sem ti, da je prijatelj”.
“Kakšen? Lahko je tvoj prijatelj, pa ne moj ”.
“Kakšen?” je rekel puščavnik. “Hm, tako vprašanje je laglje staviti, kot nanj odgovoriti. No — zdaj se spominjam. Oni vrli logar, o katerem sem ti pravil”.
“Aha! Razumem. Tako vrl logar, kot si ti vri duhovnik”, je odgovoril vitez. “O tem ne dvomim. Ali odpri vrata, predno jih vrže raz tečaje”.
Psa, ki sta v začetku lajala, sta najbrž spoznala glas zunaj stoječega. Oba sta začela cviliti in praskati po vratih. Menih je« potegnil zapah in spustil Locksleja v kočo.
“Ej, puščavnik”, je spregovoril Lockslej, ko je opazil viteza.
“Kdo ti dela druščino?”
“Brat našega reda”, je segel vmes puščavnik. “Že vso noč moliva in pojeva pesni Bogu v čast”.
“Mislim, da je brat. vojskujoče cerkve”, je rekel Lockslej. “Saj. jih je več te vrste na nogah. Ti pa odloži rožni venec in vzemi buzdovan. Mi rabimo vse naše tovariše, pa naj že bodo menihi ali laiki. — Ali,” potegnivši meniha na stran, mu je hitro zašepetal v uho: “Mar si blazen, da si dovolil vstop neznanemu vitezu? Naše pogodbe menda še nisi pozabil?”
“Neznan”, je zaklical menili. “Poznam ga, kot berač svojo palico.”
“Kako mu je pa ime?” je vprašal Lockslej.
“Ime”? je odgovoril puščavnik — —■ — “ime mu je gospod Anton pl. Skrablston. — Kakor, da bi bil že kedaj s kom popival, ne da bi ga poznal”.
“Dolgo, predolgo si pil, še preveč si pil”, jei menil Lockslej. — “Mogoče tudi preveč govoril.”
“Dober človek”, je spregovoril vitez, stopivši naprej. “Ne zamerite mojemu veselemu krčmarju. 'Sprejel me je gostoljubno, saj bi ga bil v nasprotnem slučaju prisilil sprejeti me gostoljubno”.
“Ti bi me prisilil?” je dejal menih. “No, le čakaj, da zamenjam kuto z zelenim jopičem. Če potem ne bo moj bat žvižgal po tvoji glavi, tedaj nočem biti pravi menih in gozdni brat”.
Tako. govoreč je vrgel kuto raz sebe in pokazal se je v irhastih hlačah in jopiču, preko katerega je urno oblekel zelene hlače in jopič iste barve.
“Bodi prijazen” in obrnil seje proti Vaimbi, “pomagaj mi zapeti obleko. Za plačilo boš pa dobil čašo vina.”
“Hvala za tvoje vino”, je odgovoril Vamba. “Ali ne grešim, ee pomagam svetega puščavnika
spremeniti v grešnega gozdnega brata”?
“Ne!” je zaklical menih. “ Ako izpovem grehe svojega zelenega jopiča svoji kuti, je vse v redu in odpuščeno.”
“Amen!” je odgovoril norec. “V zeleno sukno oblečen človek, bi moral vedno imeti poleg sebe v vrečevino oblečenega spovednika. Mogoče kuta lahko podeli še moji pisani obleki odvezo”.
Po teh besedah je pričel pomagati zapenjati obleko menihu in pritrditi hlače k jopiču.
Ko se je menih preoblačil, je stopil Lockslej k vitezu in mu dejal: “Ne tajite gospod vitez. Vi ste oni vitez, ki je drugi dan pri viteških igrah v Ashby-u odločil zmago za Angleže.”
“Dobri človek! Kaj sledi iz tega, ako ste ugenili?” je odgovoril vitez.
(NadmljeTaaje.)
Razprava o rezervnem fondu.
Presto, Pa.
V tem mesecu se vrši splošno glasovanje v naši jednoti, da se določi mesto za prihodnjo konvencijo. Naše društvo, oziroma njega člani so glasovali vsi za mesto Milwaukee. To splošno glasovanje nas spominja, da se doba konvencije bliža in s tem se tudi krči čas za razjpravo o rezervnem skladu.
Do sedaj sem pazno čital vsa razmotrivanja o rezervnem fondu, ki iso bila priobčena v “ Glasilu”._ Z določnim predlogom je prvi prišel br. Zakrajšek. Vsakdo mora priznati, da je s tem zvršil hvalevredno, delo, ker je oživel razpravo o rezervnem fondu. Vendar se pa ne morem strinjati z njegovim načrtom. Razlogi so sledeči: Načrt se mi dozdeva težko izvedljiv in delal bi tudi jednoti veliko preglavico, če bi ga hotela uresničiti. Potrelben bi bil poseben gospodarski odbor, ki je izkušen v razpečavanju sadja in drugih pridelkov in 'v najemanju izurjenih poljedelskih delavcev.
Največjo krivico pa vidim v tem, da bi zdajšni člani vplačevali dve leti, da bi vstanovili podjetje, po dveh letih, ko bi bilo podjetje vstanovljeno, bi se pa novi člani vsedli k polni-skledi. Seveda se članom obeta povrnitev vplačane vsote z obresti. Ali v tem času bodo nekateri umrli, zopet drugi bodo odpotovali v staro domovino. Kaj pa z onimi, ki bodo črtani? Pravico bi imeli zahtevati povrnitev vsega, kar bi dalo jednoti, oziroma gl. odboru vedno mnogo dela.
Ja,z svetujem, da se uivede razredni sistem, ker se je po izkustvih obnesel v angleških in nemških jednotah. Nemci navadno veljajo za dobre gospodarje. Ako bi razredni sistem ne dosegel svojega cilja, bi Nemci bili gotovo prvi, ki bi si s kakšnim drugim sistemom opomogli do rezervnega fonda.
Da pa ne ostanemo samo pri nasvetu. sem po svoji zmožnosti izdelal lestvico, da bodo člani (ice) laglje razumeli, kako bi vplačevali po starosti, takozvanem razrednem sistemu.
Zavarovalnina $600:
Razred od leta do leta	Smrtnina	Rezer. ni fond	i o >2 P< G S	Sknpaj
16 do 22	65	10	35	$1.10
22 do 28	75	10	40	1.25
28 do 34	85	10	40	1.35
34 do 40	90	10	45	1.45
40 do 45	95	10	45	1.50
Na pollagi te lestvice bi vsak član plačeval enako asesment do1 smrti. Ako je član pristopil med 16 in 22 letom, bi plačeval do smrti po $1.10 itd. Če bi vpeljali razredni sistem, bi že drugi boljši zavarovalni matematičarji spo-polnili lestvico, ki znajo boljše sukati pero in delati zavarovalne proračune. Meni gre bolj od rok pik, kot pa tako delo.
Z upeljavo razrednega sistema bi se kmalu pomnožil rezervni fond, pa tudi člani ne bi odstopali od jednote. Za mlade elane pa znesek tudi ne bo pretiran, ker dobivajo poleg $600 smrtnine, še bolniško podporo, kakor tudi odškodnino za poškodbo udov. Pri družili jednotah, pri katerih društva izplačujejo bolniško podporo, morajo vplačati ravno toliko kot v naši jednoti, dasi dobijo manjšo bolniško podporo. Na mlajše podporne organizacije se pa ni treba ozirati, če se vstanov-ljajo radi konkurence. Ako bodo te ornanizaeije hotele obstati, bodo kmalu morale slediti naši jednoti.
Ker mi je za obstanek naše jednote, sem se potrudil, v kolikor mi pripuščajo zmožnosti in čas, da sem povedal svoje mnenje o rezervnem fondu. Upam, da bodo drugi zmožnejši spopolniti zapo-četo delo in dali jednoti trdno finančno podlago.
Bratski pozdrav vsem bratom in sestram!
Fr. Smolej, tajnik.
Barberton, Ohio.
Prav živahna je postala razprava o rezervnom fondu.
Načelno odobravam načrt brata Zakrajška. Ne verjamem pa, da bi se dal izvesti praktično. V društvu, ki šteje sto članov, jih je komaj pet, ki so pri volji plačevati skozi dve leti po 50 c na mesec. Kaj pa z onimi, ako bi prišlo do zaključka, ki bi se uprli plačevati povišani asesment. Gotovo bi izgubili mnogo članov, ki so mogoče danes agitatorji za našo jednoto.
Brat Strupek iz Midway, Pa. zopet piše, da bi bilo najbolje plačati vso svoto naenkrat. Ker je tudi moja soproga članica jednote, bi moral posoditi nakrat 24
dolarjev. Kdor ima mladoletnega sina ali hčer pri jednoti bi modal plačati pa še več. Tudi s tem predlogom se ne strinjam.
Pri tej razpravi se spominjam opomina br. glavnega tajnika v neki septemberski izdaji minole-ga leta, v katerem pravi, da jed-nota plača, nad tisoč dolarje^ bolniške podpore onim, ki jo niso deležni v smislu pravil.
Društva naj strogo nadzorujejo bolnike, pa bo vsaki mesec ostala lepa vsota v jednotini blagajni. katero lahko odpišemo v rezervni fond.
Ne strinjam se tudi, da se bolniška podporu plačuje za kratke bolezni — pet ali osem dni. Član zboli in res je bolan, kakg tri ali štiri dni. Peti ali šesti dan bi mogoče že lahko šel na delo, pa ne gre, ker bi drugače izgubil bolniško podporo. Plačevanje bolniške podpore za kratko dobo bolezni je napaka, ki je danes doma skoraj pri vseh slovenskih podpornih organizacijah.
Dobro nadzorovanje bolnikov je najboljši rezervni fond, za podporno organizacijo, ki je centralizirala bolniško podporo. Ako bodemo dobro nadzorovali bolnike, sem prepričan, da bodemo imeli 25% manj bolnikov, kot jih imamo danes.
Razprava o rezervnem fondu je pa. dobrodošla, ker dokazuje, da se bratje zanimajo za procvit in napredek naše jednote.
Pozdrav vsem bratom in sestram S N P J!
Fr. Poje, član štev. 4S.
Glasovi iz slov. naselbin.
La Salle, 111.
Dne 11. t. m. smo imeli dve poroki. Rado Kr ul c, član društva Triglav, štev. 2. se je poročil z gospodično Ivanko Paluiin, J. Omerzo pa z gospodično Mary Rebsel.
Josip • Črtalič. jednotin zastopnik društva “Triglav”, štev. 2. je odprl novo gostilno na vogalu prve in La Harpe ceste.
Življenje pa ne vsebuje le radost in veselje, marveč nam prinaša tudi tu go in žalost. Dne 6. t. m. ob treh zjutraj je umrl brat Valentin Potisek, član društva “Sokol”, štev. 98 po kratki in mučni bolezni. Pogreba so se udeležila razna društva z zastavami in drugo občinstvo. Rajni je bil obče priljubljen v tej naselbini. Blag mu spomin!
L. Z.
Barberton, O. Obiitelji Gregor Kos se je rodil sinček. Gregor Kos je elan društva “Triglav”, štev. 48.
Poročil se je brat Frank Žnidaršič, doma iz Iške Loke pri Ljubljani z gospodično Marijo Lublančič, doma iz Cirkniee na Notranjskem.
Društvo “Triglav”, štev. 48 se bo udeležilo slavnostnega razvitja zastave bratskega društva “Primož Trubar” v Clevelandu, O. Slavnost se vrši dne 18. februarja. Društvo bo pri slavnosti v primernem in častnem številu zastopano.
Tisoč dolarjev na leto za krmljenje ene krave dobiva Karel Gockerell. Tukajšni multimilionar1 in kralj vžigalic je najel posebnega služabnika za kravo, katero je kupil od bivšega kongresnika .Tačk Beidlerja na Belle Vernon farmi blizo Willoughby-a. Služabniku plača tisoč dolarjev .na leto, za kravo je plačal deset tisoč dolarjev. Krma za kravo stane 35 c na dan, njeno mleko se pa coni na $1.95, ki tehta 49 funtov. Ako bi ne bilo treba plačevati posebnega služabnika, bi dala krava vsaki dan $1.60 čistega dobička. Krava ima tudi svoj hlev, ki je bolj zračen in udoben, kot stanovanje marsikatere delavske družine. Kaj takega je mogoče le v lažieivilizaciji.
M. Železnikar.
Chicago, 111.
Naznanjam vsem članom društva “Natodni Vitezi” štev. 39, da je društvo na svoji redni mesečni seji dne 3. februarja zaključilo sledeče:
Vsak član in članica plača en dolar v društveno blagajno in to v štirih obrokih po 25 c. V mesecih, v katerih se pobirajo prispevki za “Glasilo”, se ne bodo pobirali prispevki za društveno blagajno.
Na prihodnji seji dne 2. marca se bodo razdelile vstopnice za skupni izlet. Tiket stane 50 c, katerega mora vsak elan plačati.
Vabim vse člane, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje.
Z bratskim pozdravom.
John Hodsehar. tajnik.
Zmes.
— Sanjaška verska sekta. V
Berolinu obstoja verska sekta, ki se imenuje “armade enega”. Predstojnik sekte je 241etni Julij Berndt, ki prarvi, da je “apostei” in “poslanec preroka”. Verniki sekte so se shajali v berolinskem predmestju Risendorfu, kjer so imeli v najemu veliko stanovanje. Živeli so pod skupnim hišnim gospodarstvom. V to družbo se je bil zatekel tudi lSletni Mil. Poda,eni iz Beuthna. Mladi fant je bil bral sektine letake, ki so naju 'tako vplivali, da je popustil vse in hitel v Berolin, kjer je stopil v “božjo družino”, kakor imenuje sekta svoje hrupno življenje. S tem sinovim korakom pa ni bil zadovoljen njegov oče in je zahteval v družbi s sorodnikom, da mu sekta vrne sina. Sekta pa je očeta, zavrnila, da mu ne izroči sina in da se umakne samo sili. Priti je res morala policija, ki je odvedla vse “vernike” na stražnico. “Armada enega” se je ustanovila leta 1907 in je eteistična sekta z vsakovrstnimi zmedenimi antimilitaristič-nimi in anarhističnimi idejami. Sekta šteje okoli 25 elanov, med njimi tudi par anarhistov.
— Nova dežela platine. Razen nekaj posebno redkih in zategadelj malo uporabljenih snovi ima platina že dalj časa prednost, najdragocenejše prvine in je v tem oziru prekosila tudi zlato. Platino jako pogosto in trajno uporabljajo, ker je neobhodno potrebna za izgotovljenje priprav za razna dela v kemičnih laboratorijih. Njena težka topljivost, nje lepi srebrni sij in končno tudi ravno njena dragocenost so provzročile, da jo uporabljajo za marsikaj drugega. Pridobivanje platine pa je tudi jako redka stvar; Rusija je s par okraji v Uralu edini pomembni založnik za platino na vsem svetu. Kolikor platine dobe v severni in južni Ameriki, v Avstraliji in na nekaterih drugih krajih, je precej neznatno. Zdaj pa prihaja iz Kanade vest, da je zasledil zadnje poletje geolog French v Nelsono-ve.m okraju, zahodne Kanade rudnike z bogatimi zakladi platine. French ima baje veliko izkušenj o pridobivanju platine in mu zato verjamejo. Njegovo odkritje je pomembno tudi za znanstvo, ker je spojena platina z rudo, ki je čisto nova prvina med drugimi rudami in so ji dali ime Canadium. Canadium se topi preje kakor zlato in srebro ter ima jako blesteč sij.
— Zanimiv poskus se je pred kratkem vršil v New Yorku, da se določi, koliko rabi brzojavno poročilo, da okroži zemljo. Izhodna in končna točka brzojavke je bilo uredništvo lista “New-York Times”. Vsebina brzojavke je obsegala devet besed, ki so zadostno pojasnjevala njen namen. Brzojavka je severno polo popolnoma okrožila. Poslana je bila najprej v Honolulu (Havajsko otočje), od tam v Manilo, potem v Hongkong, Singapore in Bombaj, od tam v Suez, Gibraltar, Taval (Azorski otoki) in se je povrnila na kraj oddaje v New York. Pot brzojavke je znašala 28.618 angleških milj (ena angleška milja je 1600 metrov) dolga in šla skozi 16 prehodnih postaj. Dasiravno ni bilo izdanih nobenih naročil za prosto pot’brzojavke, je ta vendar dovršila svojo pot v šestnajst in pol minutah. Torej je brzojavka pre-
letela povprečno 1740 angleških milj v minuti. To pa še ni najkrajši čas, ki ga rabi brzojavka za pot okoli zemlje. Ob priliki slavnostne otvoritve pacifiškega kablja je brzojavka obki*ožila zemlpo v devet in pol minutah. Takrat so bile nalašč za to brzojavko vse črte proste. Sedanji poskus pa je zaradi tega zanimivejši in večje važnosti, ker je bila do-tična brzojavka navadna in se jo je odpravilo brez posebnih ozirov.
— Posel kraljeviča. V Monte Carlu že dalj časa biva črnogorski prestolonaslednik Danilo, ki “pridno” igra za velike svote. Pravijo, da je priigral že 700.00 frankov ter jih takoj poslal svojemu kraljevskemu očetu Nikolaju v Cetinje. Zares ganljiv zgled otroške ljubezni do očeta ! Kaj pa- če vse zaigra? Mogoče še prestol?
Zahvala.
Vsem bratom in sestram izrekam najtoplejšo .zahvalo, ki so mojega rajnega in nepozabnega soproga Valentina Potiska spremili k zadnjemu počitku in me tolažili v trenetkih žalosti.
Nemogoče mi je izreči vsakemu- posebej ustmeo zahvalo, zategadelj ponavljam še enkrat: Srčna zahvala vsem, ki so se udeležili sprevoda, kakor tudi darovalcem krasnih vencev — društvu “Sokol”, štev. 98, društvu “Jutranja Zarja”” štev. 102, slovenski sekciji jugoslovanske soc. zveze v Chicagi, jugoslovanskemu soc. klubu štev, 4, Antonu Bles-koviču itd. itd.
Mary Potisek, žalujoča soproga.
Književnost.
Knjižico “Občna navodila naturalizacije ali ameriškega državljanstva” s posebnim dostavkom za prosilce državljanstva v državi Minnesoti je spisal in izdal John Movern v Duluth. Minn.
Vprašanja v 'knjižici so v angleščini in slovenščini. Kedar bo knjižica) pošla, priporočamo, da bi bila pod pismeno angleščino stavljena angleščina v izgovoru, ker večini Slovencev dela največ-jo predglavieo pravilno izgovarjanje pismene angleščine.
Iz uredništva in upravništva.
Muddy, 111. F. Z. Uradnike društva budemo priobčili v društven om imeniku. Pozdrav!
Collinsville, III. Frank Klančnik. Poslali ste nam dva poštna urada Danville in Collinsville. Kateri je pravi? Za sedaj Vam bodemo poslali list v Collinsville.
Butle, Mont. P. B. Težko je izreči, katera država ima najboljšo zemljo za poljedelstvo, ker je v vsaki državi mnogo dobre zemlje za gotovo vrsto pridelkov. Najboljše farme so tam, kjer jih umetno namakajo. Vsekakor je pa najboljše da vsakdo sam ogleda zemljišče, predno ga kupi.
FARMA NA PRODAJ!
Bliža se spomlad in marsikaterega rojaka veseli, da bi se pričel pečati z farmarstvom. Zdaj je prilika ugodna. Na prodaj je farma, ki obsega 60 akrov. Na farmi je hiša, velik hlev in šupa, Nekaj akrov je gozda, posejane je nekaj rži, poleg je pa sadni vrt. Farma je na prodaj brez živine in orodja. Oddaljena je le pol milje od mesta. Tam sta cerkev in šola, pa tudi železniški vlaki se vstavljajo. Poleg so še nekatera majhna poslopja, ki so potrebna pri poljedelstvu. Farma je na
prodaj za sedemnajst sto in petdeset dolarjev. Plačati takoj je treba le polovico, ostalo pa v obrokih.
Katerikoli rojakov bi rad imel natančnejša poročila, naj se obrne pismeno ali ustmeno do mene.
Franc Čecb, R. 2. B. 52, Grand Haven, Mich.
SALON NA PRODAJ! Dobro urejen salon je na prodaj v Cra-cketville pri Oglesby. Vsa tozadevna pojasnila daje: Joe Miklavčič, R. F. D. 2-1. La Salle, 111.
IŠČEMO izvežbane delavke za ženske klobuke in slamnike. Najboljša plača, v mestu. Najboljša zveza z ulično železnico v mestu.
Paramount Hat AVorks.
L. 1611 N. Lincoln St.
Chicago, III.
KJE JE ANTON LAVTAR, doma iz Srednje vasi pri Šenčurju na Gorenjskem? Za njegov naslov bi rada izvedela njegova mati radi zelo važnih zadev. Pred letom dni je bival pri Mary Babič, 323 bx Eveleth Minn. Ako bi se nahajal v slabem finančnem položaju, bi mu mati poslala za vozni listek v staro domovino. Kdorkoli ve za njegov naslov, naj ga naznani nižje podpisanemu :
John Križanič, 836 N. Wood St.
Chicago, 111.
KJE JE JOHN STEGU, doma iz Oreheka blizo Postojne na Notranjskem? Pred tremi leti je šel iz Glencoe, O. za delom. Za njegovo bivališče bi rada zvedela njegova sestra, ki bi bila vsakemu zelo hvaležna, ki bi ji naznanil njegov naslov.
Frančiška Pivk,
93 Bx Glencoe, Ohio.
RAZPRODAJA! RAZPRODAJA! RAZPRODAJA!
vsaikovrstnih zlatnin kakor: ure, verižice, prstane itd., za polovico cene. nekatere reči še manj kakor polovico dobite samo tako dolgo, dokler traja razprodaja.
Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj in poštnine prosto. Z. Jakshe, 418 E. 70th St. New York City, N. Y.
BRATOM SLOVENCOM IN HRVATOM
naznanjam, da imam na prodej veliko zalogo svojega domačega vina, ki nadkriljnje v naravni čistoti in okusu vsa druga vina. Naročila pod 27 ali 28 galouov se ne sprejmejo.
Belo vino s posodo stane 45c galon.
Rdeče vino s posodo stane 35c galon.
Vozne troške plača naročnik.
Z vsakim naročilom je treba poslati polovico vsote. Ostala vsota sa plača po sprejemu vina.
Za obilo naroebo se priporoča posestnik vinogradov
FRANK STEFANICH,
R. R. F., Box 124, FRESNO, California.

»
V
ç§
«5
n
'M
m
m
US
cÿb
I.
¥
b
lit
î
ü
m
¥
¥
¥
¥
FRANK SAKSER
S2, Cortlandt Street, New York, N, Y.
PODRUŽNICA:
@ 104« St. Clair A ve., N. E., Cleveland, O.
Pošilja DENARJE V STARO DOSIOVINO
brzo in ceno. V Av-«tro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve e. ki', poštna hranilnica na Dunaju.
Izdaja ČEKE ALI DENARNE
IUKÈ
¿,lt l.U Z,
za dobre, solidne
banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani.
MENJA DEN *RJE po dnevnem kurzu.
PRODAJA P A R O -BEODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTF E za
vsako prekomorsko
družbo po izvirnih cenah.
Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko:
82 Cortlandt St., New York.
Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na:
FRANK SAKSER.
Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name t.r mu drage volje dam odgovor.

W
¥
1
£
exjv
W
»k !
m w I w ¥
¥
m
¥
W\
Wi
m
m
¥

Vse konzularne in notarske z£v deve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešna izvršitev.
Ivan Kaker,
220% Grove St.
MHAVAUKEE, WIS.

DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
U radne ure: 9 do 12 dop. .
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26ih St.
CHICAGO, ILLINOIS.

POZOR!
POZOR!
SLOVENCI V BARBERTONU, 0.
BRAT DRUŠTVA
“TRIGLAV”
priporočam vsem Slovencem svojo no-vourejeno B H fVNICC. Pelo izvrstno Postrežba točna. Dva pomočnika vedno razpolago.
Anton Merrfa, 110 N. 2nd Str.
BARBERTON, O.
J. S. J
si.
ÂVSTRO-AMERIKANSKA
ČRTA.
Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnia med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania.
Dne 20. aprila t. 1. odpluje brzoparnik Kaiser Franz Joseph I. prvič iz New Torka v Trst.
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan prot.( New Yorku.—Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetja-vo in so moderno urejeni.—Hrana je domača.—Mornariji in zdravnik govo rijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
Phelps Bros. & Co.
Gen’i Agl’s, 2 WASHINGTON ST . NEW TORU.
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 v. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO.
Josip Bereš
priporoča svojim rojakom svojo moderno v rejeno
GOSTILNO
Toči sveže Akron pivo. Izvrstne smotke in razni likerji vedbo na razpolago.
427 IV or m 2nd St.
BARBETON, O.
Vaši prihranki so varni v The Cleveland Trust Company, Vi za-morete začeti vlogo z jednim dolarjem ali več in Vam bode nosilo štiri od sto obresti. Ta banka ima več kot osemdeset tisoč vložnikov, od ktejili jih mnogo živi v druigih krajih in pošiljajo svoje prihranke k nam po pošti. Glavnica in prebitek:
Pet milijonov dolarjev.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
St. Clair urad:
4008 St. Clair Ave , vogal E. 40th St., Cleveland, O.
\\ " $ !/■

s»
kkk*kkkk*k*k* k i kkkkkkkttkkk kkkkkk ti •kkkkk • kkitkkkirkkkkkk **■*★*★**■*★★** *kkkkkk * kkkkk ■.VA******-*»*** • kktik*kk » kkkk-- *
N
AJLEPSE, najcenejše in najboij trpežne tiskovine dobijo slavna društva vseh Jednot v unijski slovenski tiskarni. Izdelujemo pisemski papir, kuverte pravila, zdravniške liste, vstopnice in vse druge tiskovine. SLOVENCI, PODPIRAJTE SLOVENCA!
Clevelardska Amerika
6119 Sl. Clair Ave., Cleveland, 0.
A
& \f/ /

kkkkkkkkkkkkk kltifkkkk *kkkkk kkk xkkkkk* kk kkkkkkkkkkkkk kkkkkkkkkkkkk kkkkkkkkkkkk* kkkkkkkkkkkkk kkkkkkkkkkkkk kkkkkkkkkkkkk
^^kkkkkkkkkkkkk	--mkkkKkk 'kkkx*"k k*.kk kkkkkkickkkkk
kk*k**kkk-xkk»k-*k-rkk kkk^ kn *■ *kkk k-<-'■**»*.**.******,
'"k**"*”*'* *k * +kkkkk+-k~kkkkkkk*~*-k-*-kkkkkk +-*kkkkkk*kk+
EMIL BACHMAN, 1719 So. čeuter Ave., Chicago, 111.
Največja slovanska tvornica za EA-STAVE, REGAUJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski	d d	si S ■ l(fc
in hrvatski in je član S. N. P. J., odkar	- Fl
se je ustanovila.
.V.	»t, .V,	.k. .—. .t,	. .^. »t, J. »t, .k.	,
V^T	V^T V0V V^V	V0V V^V	V^V V^V V^V T^v
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE I
t
f
t
t
t
?
?
t
?
?
Narodna Tiskarna
2146-50 Blue Island Jtve., Chicago, IU.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni
V	................
41 A ái^A	I
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assents: nad $3,600.000.00
Hruenje in splošni bančni posli.	Posojila na žemljišča in drnf».
55. cestu 1« St. Clair Ave.	Huron Road la Prospect Are.
Superior Ave. in Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Plačemo 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljivo. Ter prodajamo p«., brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt.
Mimo Vašega znanstva.
Jno. H. Gundry, preds. Harley B. Gibbs, podpreds. H. W. King, podpri. J. Horace Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in blag.
Ia C. Kollio in George F. Schulze, pomožna cashier.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake kape, pečate, In vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndala Ate. Chicago,