Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 85. LETO III. Posamezna številka D'n 1’—. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20‘—, inozemstvo Din BO —. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: . SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. ‘uradu štev. 18.633. Slovensko stališče. Tudi nedemagog mora danes konšta-tiiati, da plača Slovenija relativno naj-višje da vke, da pa ne dobi od države, če izvzamemo uradniške plače nič in še en-’ia nič. Jviti pare se ne da za investicije, niu pare za gradnjo stanovanj in nič se ne stori za melioracije. Posledica vsega ega je, da strahovito napreduje pavpe-cioacija Slovenije in da segajo ljudje po zadnjih prihrankih. In nobenega upanja m, da bi .se to stanje zboljšalo, dokler slovenska delegacija ne bo znala raztegniti sporazum tudi na slovenski narod. °kler Slovenci ne bodo zastopani tudi v vladi, tako dolgo bomo plačevali samo davke in tako dolgo bomo zaman zahtevali, da se tudi za Slovenijo nekaj stori. Ni pa zadosti, da smo samo zastopani v vladi, temveč treba je, da smo dobro zastopani, če je v vladi poslanec, ki je postal minister le po milosti vladajoče stranke, potem je čisto vseeno, če je v vladi ali ne. Njegova beseda nima nobene veljave, ker on mora storiti le to, kar mu ukaže tisti, ki ga je v vlado, poslal, to je vlada sama. S takim zastopnikom nam zato ni pomagano. Pomagano nam je šele z zastopniki, ki so prišli v vlado na podlagi ljudskega zaupanja. Samo ti morejo res nastopiti v korist ljudstva, ker samo njih beseda veljavo. Zato smo mi že od in arrevali’ da vsl°pi SLS v vlado seaaj, iv0 je ZOpet trenutek za to, ponavljamo svojo zahtevo. P ’ K™sekventno Pa se brani SLS vstopiti Lli n T1 edini arguinent J‘e strah pred volilci. Ta argument pa ne drži, ker ^a a stranica, ki se ustraši pred očitki demagogije. SLS pravi, da more vstopiti le v vlado, ki ni koruptna, ki je idealna. Tudi to stališče je docela napačno, ker ne upošteva dejanske moči Slovenije. Lepo ali nelepo, toda resnica je, da se v Jugoslaviji ne da vladati proti Srbom ali Hrvatom, da se pa da vladati proti Slovencem. 26 slovenskih poslancev ne more spre-I meniti položaja v skupščini, kadar* stvo-rita dve najmočnejši stranki vlado. Le v bednih trenutkih morejo postati Slc-'eQci soodlooilen faktor in to le tedaj, ka-l ar so Hrvati v sporu s Srbi. Dokler ni “No sporazuma med Srbi in Hrvati, tedaj so imeli Slovenci privilegirano stali-tedaj je ujili 26 mandatov pomenilo Nekaj več ko samo 26 mandatov. Toda ti ^asi so končani in z ozirom na blagor države moremo samo reči, hvala Bogu, ^a so končani. panes je zato položaj tak, da se mo-raio slovenske delegacije opredeliti za ali drugo najmočnejšo stranko, ker «amo prazna fantazija, da bi mogla slovenska stranka s svojo lastno silo Spremeniti položaj. v govorimo čisto konkretno: Po našem globokem j*'epričanju je dolžnost naše SLS, da se nasloni na radikalno stranko, dočim skrbi Zveza slovenskega kmetskega ljudstva, da imamo stik s Hrvati. Samo na ta način bi bilo slovensko stališče res zavarovano. Ne vidimo nobenih resnih argumentov, da SLS tega ne bi mogla storiti. Po svojem jedru je SLS konservativna stranka v dobrem smislu besede in konservativna stranka je tudi radikalna. Bili so tudi časi, ko se je SLS z radikalno stranko zelo dobro razumela in prepričani smo, da bi se tudi sedaj zelo dobro razumela, če bi bil v radikalni stranki na čelu Ljuba Jovanovič. Zato smo mnenja, da je SLS direktno zainteresirana na tem, kako konča teoj v radikalni stranki in da bi bila njena pozicija vsa drugačna, če ne bi bila v tem boju samo opazovalec. Ni glavna naloga SLS, da brani svojo Voditelji HSS v avdijenci pri kralju. Beograd, 17. aprila. Včeraj popoldne so bili v poslovilni avdienci na dvom ministri HSS. Kot prvi je bil sprejet dr. Krajač, bivši minister za trgovino in industrijo. Prišel je v avdienco ob 4. in je o.-tal na dvoru pol ure. Tej avdienci se pripisuje posebno veliko važnost, ker se zatrjuje, da je dr. Krajač informiral kralja o zelo tehtnih tekočih vprašanjih. Ob 4 in pol je odšel v avdienco predsednik hrvatskega seljaškega kluba Karlo Kovačevič, ki je bil v avdienci 15 minut. Ugotovilo se je, da je bil kralj zelo ljubezniv z obema poslancema HSS in to se je obema poslancema poznalo na njunem dobrem razpoloženju, ko sta prihajala z dvora. Karlo Kovačevič je pokazal kralju akt ministra notranjih del, ki je bil poslan vsem poslancem HSS in se v njem poslanci pozivajo, da pridejo takoj v Beograd. Ta akt, s katerim se narodni poslanci od ministra pozivajo, da naj pridejo v Beograd, je po Kovačevi-čevem zatrdilu napravil na kralja neugoden vtis. Karlo Kovačevič je po avdienci sporočil novinarjem, da je prosil za avdienco zato, da ovrže trditev dr. Nikiča, ki je izjavil kralju, pa tudi pred ministrskim svetom in vso javnostjo, da ima j celokupni hrvatski seljašlci klub za se-i boj razen nekaj izjem. Karlo Kovačevič je sporočil kralju, da so samo trije disidenti in to: dr. NIkič, dr. Šuperina in dr. Lonearevič. Ob 6. je bil sprejet v avdienco bivši minister prosvete St. Radič. Ta avdienca je trajala do 8. Še prej, nekoliko pred 5., je kralj .sprejel v avdienco bivšega predsednika vlade Nikolo Pašiča. Ta avdienca je trajala ce- lo uro. Akt ministra notranjih del, s katerim se pozivajo vsi narodni poslanci HSS na 16. t. m. v Beograd, je izzval izredno ogorčenost v vrstah HSS. To je tako neparlamentaren korak, kakor še ni bil storjen v naši državi, niti ne na Grškem in Bolgarskem. Dosedaj je minister notranjih del navadno pošiljal take pozive takrat, kadar je šlo za nujno sklicanje skupščine ali kadar so bile prekinjene zveze, a to v imenu narodne skupščine, da tako obvesti narodne poslance. Dosedaj ni bilo v navadi in se tudi nikdar ni zgodilo, da bi ministri notranjih del iz svoje lastne iniciative brez pooblastila kluba pozivali poslance. Zaradi tega se je hrvatski seljački klub odločil, da na svoji seji 22. t. m. v Zagrebu sprejme opredelili za Radiča. St. Radič o svoji avdijenci. OSTER NAPAD NA MINISTRA MAKSIMOVIČA. Beograd, 17. aprila. Včeraj je Štefan Radič po svoji avdienci izjavil novinar- jem: . »Bil sem v poslovilni avdienci pri Njegovem Veličanstvu kralju. Lepo sva se razgovarjala. Jaz sem govoril s kraljem lepo, a kralj z menoj lepo. Prav kmalu bomo imeli tudi stvarno vlado. Nocoj ob 10. odpotujem.« Na vprašanje, kakšne vtise je dobil na avdijenci, je odgovoril Radič:» Saj vidite, da sem dobre volje in da mi gre dobro.« Koliko časa bo trajala ta vlada?« »Mislim, da ne bo dočakala parlamenta.« »Kakšno je Vaše mnenje o izjavi dr. Lončareviča?« ’ »To je taka propalica, da nečem niti Citati njegove izjave. On je mrtvec,« »Kaj mislite o tem, da je notranji minister pozval vse člane HSS v Beograd?« »To je taka stvar, ki jo je mogel napraviti samo Bože Maksimovič. Kaj takega ni bilo, še v parlamentarni zgodovini. To ga bo stalo glavo. Mislim reči; to ga bo stalo njegovo politično glavo, če pridem sploh kdaj do odločujoče besede. On misli, da smo mi njegovi »pajaci«. »Kdaj s vrnete v Beograd?« »Če ne bo kaj važnega, kar bi me zadržalo v Beogradu, se vrnem v petek ali v sredo, ker v četrtek je seja Hrvatskega seljaškega kluba. Njegovemu Veličanstvu kralju sem rekel, da mera biti človek, če je v opoziciji, razboritejši in umerjenejši kakor, če je na vladi. Ne sme pa postati histeričen.« DEMOKRATI O SITUACIJI. Beograd, 17. aprila. Neki demokratski prvak se je napram novinarjem o stališču demokratske stranke izjavil takole: Videti moramo najprej kako se bo držala nova vlada, potem se bomo šele definitivno opredelili. Počakati je treba 25. t. m., da vidimo, kaj bo sklenil glavni odbor radikalne stranke. Na tej seji se bo videlo, kako se bodo radikali orientirali napram korupciji in kako se bodo razvili ednošaji med Pašičem in Ljubo Jovanovičem. Potem moramo počakati tudi še na 5. maj, da vidimo, s kakšnim programom pride vlada pred skupščino. Težišče položaja pa je v tem, kako se bo vlada držala v vprašanju interpelacij v aferi Radeta Pašiča. Tu mora vlada še pred sestankom skupščine zavzeti svoje stališče in ga sporočiti javnosti, ker se bomo mi po tem opredelili že na prvi skupščinski seji za ali proti. Če vlada pristane na to, da se določi anketa, pri kateri bi sodelovali vsi klu- aaa,—bbww—mb 1 n——ra« ffr""”*""1""""....—t- strankarsko pozicijo, temveč njen ponos bi moral biti v tem, da ni samo po številu svojih mandatov, temveč tudi po svoji politiki — prava zastopnica slovenskega naroda. Zato pa naj uvažuje slovensko stališče in stopi v vlado. bi, potem bomo v tem vprašanju c d glasovali vladi zaupanje. Po držanju vlade v tem vprašanju se bomo opredelili. Dokler pa se to ne razčisti, ne moremo zavzeti definitivno svojega stališča. O razširjenju vlade z demokrati se za sedaj nič ne govori. Mi nismo tudi z nobene strani dobili nobene ponudbe.« TEŽKA RUDARSKA NESREČA V MOSTARU. Mostar, 17. aprila. V premogovniku pri Mostarju se je dogodila velika nesreča. Pri montaži nove sesalke se je podrl zid tako, da je vdrla voda v rudnik. En uslužbenec in sedem delavcev je ostalo v rudniku in so utonili, medtem ko se je enemu delavcu posrečilo s težko muko priti iz vode. Škoda je občutna. DR. NIKIČ IN ŠUPERINA MORATA ODSTOPITI. ^Beograd, 17. aprila. V političnih krogih se je razširila vest o izjavi nekega aktivnega člana iz Uzunovičeve vlade, da sta dr. Nikic in dr. Šuperina obljubila, da pridobita zase 35 članov hrvatskega seljaškega kluba. Ta član vlade je rekel, da bosta morala dr. Nikič in dr. šuperina iz vlade, ako ne izpolnita svoje obljube. Tedaj bi prišla v poštev zopet stara kombinacija i ediustvenim seljaškim klubom. HSS enotna. VSI POSLANCI HSS RAZVEN TREH ZA ST. RADIČA. Beograd, 17. aprila. V Beogradu je malo poslancev HSS. Od tistih, ki so bili včeraj v Beogradu, — in njih je okrog 20, —s o se vsi razen dr. Lončareviča izjavili, da vztrajajo na strani St. Radiča. Na pi dlagi novinarskih vesti so prispeti včeraj v Beograd predsednik hrvatskega seljaškega 1 hiba Karlo Kovačevič, Rajkovič in Klaič. Vsi trije so odšli s kolodvora naravnost k St. Radiču na njegovo stanovanje. Mudili so se dalje časa pri nem. N-vinarjem so zatrjevali, da so.se tako.', so zvedeli, kaj se je zgodilo, opredeli ! za Radiča. NIKIČEV ODGOVOR PRIBIČEVIČU. Beograd, 17. aprila. Glede na izjavo Svetozarja Pribičeviča o akciji Nikiča in dr. šuperine je dr. Nikič izjavil novinarjem tole: »Meni je vseeno, kaj Pribiče-vič c meni misli. Bodite prepričani, da to ni prav nič važno. On mora pravtak« kakor Radič o vsaki stvari govoriti Lu podati svoje meritorno mnenje. Če ga pa dogodki potem demontirajo, skomigne z ramami in govori dalje. On s svojo državniško koncepcijo omogoča Radiču, da se razvija do one meje, kjer je bil še nedavno. Z druge strani pa je Radič njemu neobhodno potreben. Mene vodi le korist države. Če moji koraki ovirajo kake strankarske kombinacije, potem ima pravico, da se jezi. Jaz grem po svoji črti. Kdor gre po taki črti mora komu stopiti na žulj, ta pa ima pravico zajavkati. Tako tudi g. Pribi-čevič. PAŠIČEVA ATAKA PROTI LJUBI JOVANOVIČU. Beograd, 17. aprila. Zadnje priprave za sejo glavhega odbora radikalne stranke se že končujejo. Razpravljajo le še t/ podrobnostih. Vse pa se dela tajno. Glavno vprašanje, ki se bo prepresalu na seji glavnega odbora, bo izključitev Ljube Jovanoviča, Velje Vukičeviča in Vlajka Kosiča iz stranke. Pašičevi pristaši so mnenja, da bo Pašič v tem uspel, pa čeprav ima Ljuba Jovanovič tudi mnogo pristašev v klubu. IZJAVA DR. LONČAREVIČA. Beograd, 17. aprila. Dr. Lončarevič je izjavil novinarjem sledeče: »Izjavi Štefana Radiča se malo čudim, ko se ve, da je Radič že od nekdaj tako postopal z vsakim, ki ga ni slepo slušal. Na vse argumente odgovarja Radič le, da sem sprejel denar in da sem advokat. Ne pove pa, zakaj sem postal adyokat. Noče povedati, da sem se zato moral lotiti advokature, ker zaradi njegovega repu-blikanstva nisem mogel postati sodnik. Prijatelji so mi rekli, naj ga tožim. Če bi vedel, da ne pobegne in ne zleze-v luknjo, bi ga tožil. Bojim pa se tudi, da me pride prosit odpuščanja, kakor je‘že enkrat prosil dr. Pernarja. Nisem gotov, da ne bi pred zakonom in pred sodiščem pobegnil v' luknjo. Zato nečem napraviti sramote h mitskemu narodu, SEJA VLADE. Beograd, 17. aprila. Sinoči, je imel mi-nisrski svet sejo, na kateri se je razpravljalo o personalnih zadevah. Sklenjeno je bilo, da vsi oni, ki so d'obili posojilo za vojno škodo,, lahko vrnejo to posojil« po nominalni vrednosti z obveznicami vojne škode. Kdor pa je posojilo vrnil že v denarju, nima pravice zahtevati, da se mu denar povrne. Govorilo se je pestem še o resornih stvareh. j za kolorvje Nemčija je po vojni izgubila tudi vse ; fcclonije. To je bil hud udarec. Nemška kolonije v Afriki in vzhodni Aziji so pomenile za bodočnost ogromen dobiček; nemška industrija bi imela veliko in zanesljivih kupcev, a tudi milijoni Nemcev S)i imeli tam dovolj posla in zaslužka; nemške železnice, parobrodne družbe bi •dušile, enako pošta, brzojav itd, — Zato je Nemčija jako resno vodila to svojo kolonijalno politiko in leto za letom so bile v državnem proračunu velike vsote za kolonije, kar so Nemci drage volje plačevali, ker so po pravici Smatrali te izdatke le za izvrstne investicije, ki se bodo same amortizirale in dajale potem tudi državi trajne dohodke. Nemška resnost in treznost, združena z znanjem, de-' Javnostjo in vztrajnostjo, so hitro dvigale •evropsko kulturo v kolonijah, ž njo tudi vsestranski gospodarski napredek in blagostanje. Včasih smo čuli tudi o tiraniji proti več ali manj divjim narodom, ali to so bile izjeme, ki so le potrjevale pravilo o — splošnem napredku v duhu evropske civilizaicje. Ako pregledamo ogromen kompleks vseh kolonij in koliko so Nemci v nje zabili svojega duševnega in materijalnega imetja in ako pomislimo, da so bili že blizu rentabilnosti tako ogromnih investicij, potem moremo presoditi, kako hud je bil udarec, ko so nakrat vse izgubili. — Le iz Kiaučua v vzhodni Aziji so mogli gospodarski izkoriščati dežele v obsegu pol Nemčije. Mirovne pogodbe so vse kolonije vzele Nemčiji, niso pa jih izročile definitivno nobeni drugi državi. Zato pa vidimo, da so prav te kolonije iisti trnek z mamljivo vabo, na kateri hočejo zlasti Francozje Nemce loviti. Francoski diplomatje so ž.e primerno po-vdarjali, da smejo Nemci zopet upati na .svoje kolonije, ako ... bodo pametni. Zato tudi so Nemci hoteli pokazati svojo pamet in dobro voljo v — Locarnu in Ženevi, in kažejo jo tudi pozneje s čedalje bolj jasno zgovornostjo, ko naglašajo svoje pravice do prejšnjih kolonij, pripo-sestvovanih tekom desetletij intenzivnega kulturnega dela in z ogromnimi investicijami, ki jih daues ne more nobena država vživati, ako je še kaj pravice na svetu. Vse kaže, da Nemčija mnogo doseže in -da ni daleč čas, ko bo vsaj v nekaterih kolonijah nadaljevala tam, kjer je prenehala med vojno. V tej politiki pa ima Nemčija tekmeca in obenem podpornika v — Italiji! Tekmec in podpornik obenem, kako se to »klada? Čuli smo Mussolinija v Tripolisu, kako je govoril o ekspanziji Italije v Preko: morske kraje, da naravnost o italijanski kolonijalni politiki je govoril in cikal je na kolonije, ki so danes brez gospodarja. •Mussolini je premeten politik in — srečo ima kolosalno! - Nemci so napoveda- li bojkot Italije, kar ima že občutne posledice, med temi je tudi izgon laškega delavstva iz vseli nemških dežel. Že od novega leta ni prestopil noben laški delavec nemške ali — avstrijske meje. Pa tudi druge države se branijo laških delavcev, celo Amerika se jih otresa. — V letu 1923. še je prišlo okroglo 4 milijarde lir v Italijo samo prihrankov laških ko- Nemčija in Itaiij \ Monakovo, 15. aprila 1926. lonij v inozemstvu. Lani že komaj polovica, a letos bo še slabše. Zato rabi Italija kolonije, kamor bi pošiljala svcj od-višni človeški materijah S tem se doma iznebi nezanesljivih elementov, a v tujini bodo samo služili in varčevali in — delali končno laško politiko! Ta misel, da bi se Italija vpregla v kolonijalno politiko, pridobiva prijateljev tudi pri sosedujili državah; ne sicer iz ljubezni, marveč edino radi praktične posledice: da se ekspanzivne težnje Italije usmerijo na kake tropične afrikan-ske kolonije, kjer dobi toliko dela in skrbi, da ji ne bo preostajalo časa in volje za zgagarije v Sredozemskem morju in v Evropi sploh. Zato bi posebno Francozje radi spusti- li Italijo v kako večjo afrikansko kolonijo, kjer bi imela mnogo posla, mnogo bo potreba investicij in tudi bodo tam vezane vojaške sile itd., itd. Naj le gre Italija v kolonije, potem bomo imeli pred njo mir! — Zdi se, da ta račun ni napačen. Zato jej voščimo tudi mi obilo uspeha v novi kolonijalni politiki, ki jo je Mussolini napovedal! Nikar pa misliti, da bi taka italijanska kolonijahia politika izzvala nove spore z Nemčijo, narobe: V kolonijalni politiki si bosta Italija in Nemčija — naravni zaveznici! Nemčija ne računa na vse predvojne kolonije. Zato je njej še najsimpatičnejše, ako dobi kako kolonijo — Italija in ne morda država, ki ima že doslej veliko in bogatih kolonij, zlasti še radi tega, ker bi tako Italija postala najboljša zagovornica in podpornica Nemčije. ' Vsa znamenja kažejo, da je tudi ta okolnost jedeu vzrokov za nov kurs italijanske politike v Evropi in posebe nasproti Nemčiji in Avstriji. — In v resnici opažamo že v fašistovskem časopisju, da piše vse prijazneje o Nemčiji in Avstriji in — Anschluss že ni več tako strašile), kakor je bilo še pred kratkim časom. Pa tudi nemško časopisje ni več tale o strupeno proti Italiji in že se prikrito izreka nada, da se pripravlja milejša usoda po-adižkim Nemcem. Skratka: Ako pojde tako naprej, kakor zdaj kaže, pride med Nemci in Italijani do — sprave! Ali ko pride do nje, tedaj vedite: da nemška manjšina v Italiji ne bo žrtvovana, marveč da bo tudi ona vživala dobiček od te sprave: — del sacro egoismo! Pošiljam te misli svojim ljubim rojakom v uvaževanje. Zasledujte sami na-daljni razvoj! — Ako pa ne bo za Italijane dosti kruha iz tega testa, ki ga Mussolini pridno gnete, tedaj bo pač drugače nego so narekovale današnje srčne želje Italijanov in Nemcev! Živimo v dobi najgršega zakulisnega maechiavelizma, ko ne smeš nikomur nič verjeti, nič zaupati svojih najsrčnejših teženj, marveč gledati samo na dober vspeh za-se, za svojo državo, za svoj narod. Ne glej na moštvo, lojalnost, legalnost sredstev, vrzi kamen in skrij, roko... in kar je še takih lepih naukov, taka je danes politika povsod po svetu! Ne preostaje nam drugo nego da Italiji želimo dosti uspeha v nameravani kolonijalni politiki, kjer ' utegnejo imeti še več hvaležnega dela in teka, kakor svoj čas nasproti — Mene-liku. Pi Izjava Stiepana Radiča novinarjem. Če je Uzunovič dosedaj koga prevaril, je prevaril mene, a na ta način tudi se-bo. Tako biti prevaran pa me ni sram. :On ve, kaj šem govoril in me bo prav •dobro razumel. Ko je prišel k meni z mandatom, je stal pred menoj kakor dijak pred profesorjem in me prosil, naj pristanem na sporazum. Sedanja vlada pa ne more govoriti o sporazumu. Kadar izreče besedo sporazum, misli na vešala. To je njen sporazum. To, kar se je dogodilo, pomeni popoln prelom z radikalno stranko. Od Ljube Jovanoviča in njegovih ljudi je odvisno, ali naj to pomeni tudi prelom z «Jin)|-Če pa se bodo oni borili proti korupciji, potem je to nekaj drugega. Mi smo tu sprožili vprašanje korupcije in obtožujemo zaradi nje radikalno stranko, a oni nas obtožujejo zaradi manir. Ko je Pašič govoril o interesih Hrvatov se je pripravljal na obznano. Prav iako sedaj Uzunovič, kadar se zanima *a interese Hrvatov, pripravlja vislice. Uzunovič ni pogumen. On ne sme odkri- lo voditi borbe proti korupciji Zato pravu le: zgodila so se dejanja, ki izglodajo, kakor korupcija. Jaz sem Uzunoviču rekel, da ne smejo biti ua vladi ljudje, o katerih se sumi, da so v zvezi s korupcijo. Navedel sem mu primere iz Nemčije. Povdarjal sem povsod, da korupcije ne sme biti. Proti temu smo se borili, ko smo bili na vladi — mogoče, da smo se s tem zamerili — a nočemo se boriti proti korupciji samo v opoziciji, temveč tudi j na vladi. Meni je še ljubše v opoziciji. Narod se ' ne sme'slepiti, da ni koruptnih ljudi v vladi. Narodu, ki ničesa rne- dobiva, ne ; sme biti vzeta vsaj nada, da more dobiti dobro vlado. Narod je suveren, zato ima pravico vedeti za vse, kar se dogaja v vladi. Treba je pregnati ministre, ki »o se oženili s korupcijo. Rekel sem Uzunoviču: »Vi imate Veli-zarja Jankoviča, Lazo Markoviča, Vojo Janjiča in Dragutina Kojiča.« To so naj-finejši ljudje po svoji inteligenci. Samo slabo je, da niso tudi take etike, kakor je njihova inteligenca. Zaradi svoje etike pa ue smejo vplivati na delo vlade. Vi imate izbirati med to skupino in med celim narodom. Rekel sem vam že to, a vi ne znate izbirati. Oni vsi so zahtevali, da grem tudi jaz v vlado in da tako skupaj nosimo odgovornost za delo vlade. Sedaj me pa tirajo iz vlade. Velika naivnost je, če kdo računa na koga iz Hrvatske seljačke stranke, ki bi se oddvojil in bi podpiral vlado. Uzunovič je postopal zelo nelojalno pri leševanju te krize. Vprašal ni niti mene niti predsednika kluba za razpoloženje v klubu, temveč je poklical k sebi Pavla Radiča in dr. Krajača. Pavle Radič mu je rekel: »Jaz nisem Štefan Radič, 'zakaj mene kličete?« Uzunovič mu je nato odgovoril, da ga je poklical zato, iver mu je neprijetno z menoj naravnost govoriti. V resnici je pa Uzunovič računal s tem, da bo koga od naših ljudi pridobil zoper mene. Zato je tudi vsakega posebej poklical. On bi hotel imeti Dru-škoviče, šurmine, H&uslerje itd. Ko je zadnjič šlo za Pašičevo osebo, jaz nisem nastopil osebno proti Pašiču. Sedaj pa sem dobil zahvalo s tem, da udarijo na me osebno. To že ni več balkanizem, to je že nekaj hujšega. Če radikalna stranka ne obračuna do 25. t. m. s korupcijo potem je propadla. Tu vsi omenjajo neke datume 25. aprila in 5. maja, je pa neka stvar brez datuma, to je javno mnenje. To, kar se je sedaj zgodilo, je dvojna prevara. Prevaran je kralj, prevarani so Srbi in Hrvatje. Nikdo od našega kluba ne pojne s Šu-periuo in Nikičem, mogoče edino dr. Lon-čarevič, ki je advokat, a noben seljak ne gre. Bomo videli, kakšen odmev bo to imelo v njihovih srezih. Moje informacije so take, da bosta več ko dve tretjini radikalnega kluba glasovali proti vladi o priliki razprave o interpelacijah, ki se nanašajo na korupcijo. Tako bo imela korupcija proti sebi 250 poslancev. Mi ji ne dopustimo, da bi se oddahnila. G. Uzunovič je pošten, kakor sem jaz. Tudi on je proti korupciji. Toda on ni hraber. Korupcijo treba zadaviti, če ne, bo ona tebe zadavila. Sedaj sta v opoziciji Radič in Pribiče-vič. Rodikali ne morejo torej dobiti volitev. Uzunovič me javno obtožuje, da s svojimi izjavami delam proti kralju, na skrivaj pa pravi, da smo mi kamarila. Tega ni ravno tako povedal. Ze prej nekoč pa je rekel: »Mi radikali nismo kamarilov-ci,« s čimer je hotel reči: »Vi radičevci pa ste!« Politične vnntl Kampanja proti Ljubi Jovanoviču se nadaljuje. V »Politiki« je objavil neki radikal, ki pa nima toliko' poguma, da bi se podpisal, obtožbo proti Ljubi Jovanoviču. Obtožuje ga, da podpira Dragišo Stojadinoviča, da ustvarja razkol v radikalni stranki in da je s svojim člankom »Kri slovanstva« škodoval Srbiji. Obenem obtožtije ta radikal tudi Ljubo Da-vidoviča, ker je na shodu v Čupriji govoril o Radetovi aferi. Kar se pa tiče g. Radiča, pa pravi ta radikal, da ga ne obtožuje, ker je Radič bolan in bi bila zato človekoljubna dolžnost njegove okolice, da ga takoj spravijo na oddih. — Senzacije te obtožbe, pa čeprav so debelo tiskane, gotovo ne bodo naredile. = Svetozar Pribičevič o novi vladi. —■ Nad vse ostro je obsodil novo vlado vodja samostojnih demokratov. Vlada ničel, slabičev in strankarskih repkov je Pribi-čeviču nova vlada. Predvsem pa mu je dokaz, da je sporazum popolnoma propadel. Zato je največja laž, če trdi nova vlada, da je vlada sporazuma. Hrvatje v novi vladi niso zastopani, ker dr. Nikič in dr. Šuperina politično nič ne pomenita. Enako pa da je laž govoriti, da se bo ta vlada borila proti korupciji, ko je vendar poslanec dr. Brankovič spravil na dan tako strahovita odkritja o korupciji v ministrstvu za šume in rude. In v tem stilu dalje je govoril Svetozar Pribičevič o novi viadi. Kadar ne more več skrivati svoje jeze, tedaj je vselej to vzrok, ker so se njemu računi prekrižali. In g. Pribičevič je tudi povedal, da je hotel imeti, da se vladna kriza formalno otvori in da se prične znano krizarenje. Pa bi poten: le priplavala na obzorje vlada slaboglas-nega »nacionalnega« bloka. Vse pa kaže. da' se ta nada g. Pribičeviču ne bo uresničila. = Belgijski fašisti napadli Vander-velda. Po nekem fašistovskem shodu, na katerem se je silovito hujskalo proti socialistom in zlasti proti socialističnim ministrom, so srečali fašisti na cesti zunanjega ministra Vandervelda, ki je bil brez spremstva. Takoj so ga obkolili in ga pričeli psovati. Od zadaj je bil nato Vanderveldu zbit klobuk z glave in začeli so padati po njem udarci. Vander-velde se je s palico branil, kolikor se je mogel. Policija ga je nato rešila iz težkega položaja. Državno pravdništvo je takoj uvedlo preiskavo, delavci so pa pričeli organizirati obsežno obrambo proti te&-stovskim izpadom. — Nemško-ruski dogovor. V sled Lo-carnskega sporazuma je ponudila sovjetska-vlada Nemčiji revizijo rapallske pogodbe, da se ta spravi v sklad z Locarn-sko. V sled tega je nastala precejšnja vznemirjenost v Londonu in Parizu, ker se je govorilo, da se namerava skleniti ofenzivna in defenzivna pogodba med Nemčijo in Rusijo. Te vesti sedaj nemška vlada odločno demantira in pravi, da odklanja vsako pogodbo, ki bi jo silila, da se odloči med zapadom in vzhodom. Niti govora pa ne more biti o kaki*defenzivni ali ofenzivni pogodbi. Izjava nemške vlade je naredila v Londonu in Parizu dober učinek. r= Premirje v Maroku. Potrjuje se, da so bile v četrtek ustavljene na maroški fronti vse sovražnosti. Odposlanci Abdel-krima so prišli v francoski tabor ter so prejeli hrano za francoske vojne ujetnike. Poroča se, da je Abdelkrim pripravljen sprejeti samo one mirovne pogoje, ki jih je stavila Francija lansko leto. = Peking pred padcem. Po vesteh iz Londona je bil Peking dva dni nepretrgoma pod ognjem. Nacionalna armada se je hrabro branila in boj je bil ves čas neodločen. Nakrat pa se je ena brigada devete armade udala, nakar je bil odpor nacionalne armade zlomljen. Begunci s fronte so nato povzročili v Pekingu strahovito paniko in poveljujoči general je nato opustil obrambo mesta. Georges: Mrtvarstvo. Med sestavljenke, kakor so kino-pod-jetje, avto-vožnja itd. spada tudi solo-pe-tje — beseda, ki je nemara ne bo mogoče iztrebiti, kakor se najbrže tudi druge take tvorbe ne bedo dale odpraviti, dasi so še manj potrebne in upravičene. »So-lopetje« je bilo uvedeno šele v novejšem času, prej pa se je govorilo in pisalo, če prav pomnim, petje solo ali pa so-lovsko petje, kar je bilo vsekakor bolj pravilno. Tudi ni nikdo rekel: ta in ta se uči solo-petja, temveč: ta in ta se uči solo peti, kakor se govori pravzaprav še dandanes Podobno izražanje je tudi, dasi ni nepravilno, n. pr. 9odnik-poedinec za nemški Einzelrichter, toda po mojem jako nerodno. Res da je za Einzelric i ei z *o dobiti pripravno slovensko besedo toda bolj nerodne tudi ni lahko najti (Tega mnenja seveda nikomur ne vsiljujem.) Po mojem mnenju je bilo že bolje: sodeči sodnik kakor se je prej pisalo. Tudi samoodločnl ali samosodni sodnik bi se lahko reklo. Če pa že morata biti dva samostalnika, ki naj Izražata »Etn^n-richter«, bi bilo gotovo bolje reči: sodnue- soditelj, če ne bi bil že roditelj,, dovolj; saj se je treba na besede samo navaditi. Komur je pa »seditelj« premalo, uaj bi rabil »sodnik-razsoditelj«, ali samo »raz-soditelj«, kar bi pa seveda kdo vtegnil zamenjati z razsodnikom = Schieds-richter. Takih z vezajem vezanih bcseO unan10 vej. Tako pr. baron, profesor-čudak «jd- ^ !' . vezaii, temveč so pomiš-pravzaprav niso vez«j.. > liaii ki nadomeščajo izpuščene besede odvisnega (največkrat oziralnega) stavka-Kozel-samotar je kozel, ki je samotar, ki samotari, t. j. živi sam zase brez črede-Cevljar-baron je čevljar, ki se izd»Jfl barona. Itd. v V to vrsto »sestavljenk« j? g/ »mož-beseda«, »flga-tnož« »n kaka dr$P- „ ,, T^vstikovih časih napak in A nepoSnem sestavljali beude v se doslovno na nemško se-stvaljenko, tako se danes po nepotrebnem delajo in postavljajo določilni pridevniki pred glavne besedo (ali pa rodil-niki določllnih besed za glavno besedo), in sicer še celo tam, kjer se po analogiji lahko napravi iz glavne besede in V službi SDS. Nobenega dvoma ni vet, tla so voditelji NSS odločili, da ima NSS prenehati in stopiti v službo SDS. Včeraj smo mogli . o tem še dvomiti, današnja »Nova Pravda« pa je ta dvom razpršila. V uvodniku »Delegatski zbor« razpravlja o novih potih NSS in konstatira, da je za NSS edin izhod, da »omogoči enotno fronto vseh naprednih Slovencev«, kakor se skuša z lepimi frazami maskirati prestop. v SDS. Več ko interesantno pa je, kako »Nova Pravda« utemeljuje ta svoj strankarski harakiri. Pravi, da je njen končni cilj socialistična ureditev države. Da pa delavstvo ne more boriti se za medob-laSnimi celj-rin da mora zato sodelovati z onimi političnimi organizacijami, ki cmogočujejo enotno fronto vseh napredkih Slovencev. Je to argumentacija, ki je po jakosti svoje snaeSnosti naravnost tragična. Kaj si vendar misli »Nova Pravda«, ko pravi svojim bralcem, da je SDS za socialistično ureditev države. Stranka bank in nacionalizacij pa socialistična ureditev države! Resnično, bolj smešno ni mogla zaključiti »Nova Pravda« svoje narodno-socialistične zgodovine. Pa tudi ne bolj nelepo. En dan pred strankinim zborom pove šele »Nova Pravda«, da se pripravlja konec stranice. Preskrbljeno je tako, da bodo pristaši izvedeli za vso politično kupčijo šele potem, ko bo izvršena. Dobro so se priporočili gospodje svoji novi gospodarici in SDS je novih pristašev lahko vesela. Odveč je vsaka beseda, kadar je jasnost popolna. NSS ima v nedeljo prenehati in sicer, ker so njeni voditelji izgubili, preslabotni za boj. To je bilo treba priznati in bilo bi vsaj eno opravičilo. Tako pa neslava na vsej črti! IV ir formacijo Jadranu" in vsemu tiijaitvu. Narodni svet in primorski Slovenci. Da se ni mogel v Sloveniji ustanoviti ’ nastopu Slovencev v rimskem parlamen-pi e potrebni Narodni svet, je gotovo glav- j tu. Dogovorjeno je bile, da podajo vsi a ivda naša SLS, Ker je ona naj moč- j hej a stranka in zato v stanu omogočiti us anovitev Narodnega sveta, samo če je njena volja dovolj trdna. Tem bolj pa bi sme naše SLS pričakovati, da se an-»a ra za ustanovitev Narodnega sveta. -H1?,« proti ustanovitvi no-no ^ DllaSelnega . vzroka in ker nasprot-qvA+-Q nmr'*u ustanovitev Narodnega \emn^?araVn0St veheinentno zahteva, nemogoče pa je, da bi bife stvar ki je v Primorju nad vse pravilna, pri’ nas v Soveniji napačna. Ce je torej v Primorju g, z*..us^'inovitev Narodnega .sveta, v Sloveniji pa v tem oziru absolutno pasivna, kar pomeni dejansko biti proti, po-je le prenaravno,- če mora javnost sumiti, da izvira dvojno stališče SLS le *z idealnih razlogov. Zato se ni čuditi, če so tržaški Slovenci skeptični napram zahtevi primorske SLS Ustanovitvi Narodnega sveta. Tein bolj, ker imajo sami tudi mnogo drugih vzro- kov, so skrajno previdni do voditeljev Primorske SLS. •-Jta^sa?0 odkrito, da se v ta boj primor- slimo dn<^°ev ne bi vmešavab, ker mi-■ luno, da je z* primorske Slovence mno- Sn, se Slovenija v njih notranje »pore čim manj meša. Ker pa -Slovenec' vedno znova ponavlja svoje očitke na naslov tržaških Slovencev iu ker bi mogli ^ očitki zavesti slovensko javnost do ua-d zakHučkov, smatramo za „ svojo ndst, da povemo tudi svoje mnenje. Se bolj ko v Sloveniji je delikatna ustanovitev Narodiiega sveta v Primorju. Če je ie jasno, da bi pri nas v Sloveniji mogel delovati Narodni svet le v tem slučaju, da ga sestavljajo ljudje, ki so absolutno vredni tudi največjega zaupa-nja, je tem bolj jasno, da je vprašanje osebnega zaupanja na Primorskem tein važnosti. Narodni svet na Primoram bi mogel nastati naravnost največ-J če bi bili v njem ljudje, na , ei>e se ne bi mogel vsak v vsakem Popolnoma zanesti, j brez ovinkov povedano, da pa hupanja voditelji St,S na Primor- „ zaslužijo. • » par dejstev. Bilo je ob prvem slovenski poslanci italijanskim novinarjem popolnoma enake izjave, toda zgodilo se je drugače. Z veseljem pa so italijanski novinarji konstatirali, da ni govoril posl. šček tako intrasigentno kakor dr. Wilfan. Mislimo, da nad vse ustrežemo poslancu Ščeku, če nadaljnih podrobnosti iz tiste dobe ne omenjamo. Mali list« in njegova podla pisava je drug dokaz, da se primorskim voditeljem SLS ne more priznati dobra volja. Spominjamo le na obrekovalno kampanjo »Malega lista« glede odškodnine zadrugam, njegove brezvestne napade na tržaške voditelje, njegovo pisavo o škodljivosti nacionalizma in tako dalje. Ljudje, ki trpe tako politiko, takim ljudem pač ni zaupati vodilnih mest v Narodnem svetu. Omenjamo dalje brezmejno podlo obrekovanje po atentatu na Mussolinija, da so voditelji tržaških Slovencev framaso-ni. Pred tem pa se je zgodila še hujša stvar, ko je bila zagrešena čisto odkrita denuncijacija Obstoji še fotografija pobotnice, s katero je bila denuncincija plačana Le naravno je, da po vseh teh izkušnjah morajo tržaški Slovenci zahtevati, da pridejo v Narodni svet od strani SLS samo taki ljudje, ki ne uživajo le absolutno zaupanje primorske SLS, temveč tudi enako zaupanje tržaških Slovencev. Saimo v tem jo spor in ce očita »Slovenec« tržaškim Slovencem in Istranom, da so proti Narodnemu svetit, je to debela neresnica, ker proti Narodnemu svetu nihče ne ugovarja. Pač pa je treba zahtevati, da bo Narodni svet postavljen na zdrav temelj dn da ne bo nad vse kvarnega razočaranja. Zdrav temelj pa se da doseči le, če sestavijo Narodni svet samo ljudje absolutnega zaupanja v enem ko v drugem taboru. Voditelji primorske SLS žal tega zaupanja ne uživajo iu v tem je vsa stvar. Ne bomo pa prišli do rešitve, če -Slovenec« ravno te kardinalne točke noče razumeti. Če nam je res do Narodnega sveta, potem mora to razumeti in ne samo to, tudi poskrbeti, da ne bo več vzroka za nezaupanje tržaških Slovencev. Z ozirom ua popraveuk J. N. A. D. »Jadrana« v »Narodnem Dnevniku z dne 13. aprila 1926, št. 81, izjavljam: Članek »Simptom boljših moralnih načel med slovenskim dijaštvom« v »Narodnem Dnevniku« z dne 27. marca 1 £>26, št. 68, sem napisal jaz. Napisal sem tudi članek »Ponos in »delovna« mladina« v »Narodnem Dnevniku« od 20. novembra 1925, št. 24-1. Za oba članica prevzamem polno odgovornost in lahko njih resničnost tudi dokažem. V članku »Simptom boljših moralnih načel« navedena dejstva temeljijo na točnih informacijah, da so resnična, vedo »Jadranovi« pristaši sami najbolje. Ne razumem »Jadranovega« odbora, da skuša to utajiti, kar je splošno znano v vsej dijaški javnosti. Jadran« noče priznati, da ima v svoji sredi organizatorja denun-cijaoij. Ali bo »Jadran« tudi tajil, da je njegov član Vekosl. Iskra, sedaj stud. iur. v Ljubljani, ki ga smatram za glavnega krivca, izvrstno organizira denuncijant-ske gonje proti komunizma osumljenim slovenskim dijakom maja in junija 1925? Te denuncijacije so povzročile nad 100 policijskih preiskav pri dijakih po vsej Sloveniji in še mnogo več šolskih preiskav. Številna izključenja, stroge disciplinarne kazni, strožje klasificiranje osumljenih dijakov, to so bile posledico te gonje. Še ena posledica — porast simpatij komunizmu, kot dokaz, kadar se bo navajalo, da so bile te denuncijacije državi koristno delo! Kakih štirinajst dni pred temi dogodki pa so se vršile tudi stroge preiskave proti članom klerikalnega dijaškega društva »Razor«, ki je takrat ilegitimno obstojal. Bivši članbRazora« po pravici smatrajo, da so jih denuncirali ravno oni, ki so denuncirali komunistične dijake. (Da o komunizmu na srednjih šolah ni bilo niti govora, bom dokazal ob priliki, ko bom objavil materija!, kaj "vse se je smatralo takrat za komunizem.) Gospod Iskra jc sedaj ugleden član akademskega kluba »Jadran« in je povrhu še na prav čuden način postal važen funkcijonar neke akademske korporacije, katere pa z ozirom na njen ugled ne navajam s polnim naslovom. Na drugo trditev, da v »Jadranu« ni nikake struje, naperjene proti kakim osebam, trdim sledeče: v »Jadranu« je še prav zelo močna struja, naperjena proti temu, da bi bil Iskra še nadalje društven član. Iskra uživa moralno podporo le pri onih akademikih, ki so fanatični pristaši sam. demokratskih nazorov. Drznost »Jadranovega odbora je, da to dejstvo taji. Najmočnejše orožje te struje je pretnja s korporativnim izstopom. Pri vsakem občnem zboru, in teh je v »Jadranu« zadnje čase zelo mnogo, nastopa ta struja in zahteva odstranitev Iskre. Naj raje povedo vodje. Jadrana«, koliko sitnosti Imajo, da s smešenjem in pozivljanjem k disciplini prisilijo to strujo k molku. Pri zadnjem občnem zboru je ta struja tako ostro napadala Iskro, da je ta zagrozil, da bo vso zadevo izročil društvenemu razsodišču. Odtod tudi moja informacija. K trditvi, da »Jadran« ni »sam. dem.« društvo, nego »jugoslovansko napredno akademsko«, pripominjam, da je prvo karakteristika društva, drugo pa njegov oficijelni naslov. H koncu izjavljam, da sem desintere-siran na tem, če »Jadran« še dalje obdrži Iskro ali ne. Moralno škodo bo trpel »Jadran«, ne jaz. Za navedena dejstva, zlasti za trditev o denunciranju, prevzamem polno odgovornost. Ljubljana, 13. aprila 1926. Ciril Kočevar, stud. phil. Prosveta. Pevski koncert. Slovensko pevsko društvo Krakovo-Trnovo je priredilo v četrtek zvečer v Filharmoniji koncert s sodelovanjem društvenega moškega zbora in opernega pevca g. Svetozarja Banovca. Nastopil je zbor 25 pevcev, ki ga vztrajno že več let vežba pevovodja g. Josip Mihelič ,in ž njim že večkrat nastopil v koncertni dvorani. Hvalevredno je stremljenje teh pevcev, ki po napornih službah z vnemo še obiskujejo v večernih urah pevske vaje in hočejo napredka. Poleg Devovih narodnih, so peli še prijazne pesmi Jereba, Prelovca, Premrla, Kimovca, Ocvirka in Križkovskega. Novost so bili Štirje novi moški zbori Emila Adamiča, na narodna besedila. Komponirani v jugoslovanskem narodnem tonu. Do veljave jim je pripomogel g. Banovec s svojim lepim tenorom, Pravtako se je priljubljeni solist odlikoval v dveh solo-spevih (Grečaninova in Leoncavalla). — Pevski zbor se je za ta nastop očividno zelo potrudil in je nekatere skladbe prav čedno prednašal, posebno kar se dinamike tiče. N.i segel po težkih skladbah, izbral si je svojim močem primerne, zato je uspel. Dvorana Filharmonije je bila l>olna hvaležnih poslušalcev, ki so po vsaki odpeti pesmi viharno apla vdirali pevovodji g. Miheliču in zboru, zlasti pa je bil navdušenega priznanja deležen g. operni pevec Banovec. Pevska Zveza v Ljubljani proslavi dne 18. aprila 1926 društveno petletnico po sledečem sporedu: Ob U. društvena maša pri frančiškanih, ob pol 12. slavnostno zborovanje v Unionu, ob pol 4. popoldne koncert, pri foi-terem sodeluje pet okrožij (700 pevcev in pevk) in Slov. glasbeno društvo »Ljubljana- . Koncert vodi zvezni pevovodja M. Bajuk. — Spored: 1. St. Premrl: V Korotan! F. Juvane: Na goro. Radovljiško okr.; vodi Al. Rozman. 2. E. Adamič: Ce ti ne ‘boš moj. Fr. Jordan: Soči. Smartensko okrožje; vodi Al. Rozman. 3. Fr. Ferjančič: Tone solnce, tone. Stanko Premrl: Zdravica. Kamniško okrožje; vodi Iv. Primožič. 4. Anit. Foerster: Naše gore. Kranjsko okrožje; vodi C. Mohor. o. Ant. Foerster: Ljubica. 0. Dev: Na poljani. Sliov. glasb, društvo »Ljubljana«; vodi Tome Dolinar. 6. V. Vodopivec: Večer na Andriji. St. Premrl: Z glasnim šumom s kora. Ljutbtj. okrožje; vodi M. Bajuk. 7. Fr. Geva promenadna koncerta imamo jutri v Ljubljani. V Zvezdi bo igrala železničarska godba, pod Tivolskim gradom pa godba Dravske divizijske oblasti. Oba koncerta se pričneta ob 11. dopoldne. 1— Stalna higienska razstava se zop®| otvori v nedeljo, dne 18. t. m. ob 9. uri dopoldne na veiesejmskem prostoru pod Tivolijem. Odprta bo vsak dan in ’ nedeljah od 9.—12. ure in . ure. Razstava je na novo preurejena m dopolnjena. Občinstvo se °Pozaria* da m jo ogleda. , , .... 1— Redni obfni zbor Sentjakobsko- trnovske moške podružnice družbe Sv. Cirila in Metoda bo v torek dne 26. aprila 1920 ob 20. uri v restavraciji pri Lozarju, Rožna ulica št. 15. Dnevni red običajen. I— Trgovsko društvo Merkur ima danes v soboto 17. aprila ob 8. uri zvečer-v veliki dvorani Kazine svoj občni zbor in jour iix. Ker je to obenem proslava 251etniee društvenega obstoja, pričakuje-društvo polnoštevilno udeležbo.^ Jour fixa se lahko udeleže tudi svojci članov in članic. Vstopnine ni. — Odbor. Maribor. m __ Svotovnoznani zgodovinar na dunajski univerzi prof. dr. Strzygowski dospe na prizadevanje ljudske univerze v ■ Maribor in bo predaval dne 22. april« t. L v veliki kazinski dvorani Snov predavanja bo: Postanek in razvoj arijske umetnosti. Predavanje spremljajo optične slike. — Dne 25. aprila pa priredi Ljudska univerza koncert: Francoska glasba. Sodelujejo: g. KrSnier, direktor glasovirske šole v Gradcu in koncertni mojster g. Michl iz Gradca. Predprodaja -vstopnic od prihodnjega petka dalje pri g. Brišniku in g. Hoferju. m _ Občni zbor trafikantov mariborske oblasti se je vršil dne 11. aprila t. 1-v gostilni Kosovo. Novi odbor je sledeči-Franc Geč, preds.; Miloš Gnus, podpr-’> Franc Kozina, tajnik; Anton Golež, blagajnik in odborniki. in — Brezplačne radio koncerte prireja mariborskim meščanom dr. Lanj-šič, ki ima obenem tudi razp^evaliuco teh aparatov. Zadnji koncert je i o s i-šati Aa cesto tako, da so se zbrale v poznih večernih urah cele trope ljudi m čudovale najnovejšo aznajdbo m konceh iz Rima, Berlina Prage itd. Dosedaj 3e vršila dva koncerta. Ne vemo pa? ‘e se bo to nadaljevalo ali je samo reklama. Bomo videli. J m— Fantje - rekruti, ki *» ■ klicani, da odslužijo svoj rf1* » ' i v* oT J večdnevnem ča- došli v Maribor in P°.... , , . , , .? , . . so bili v četrtek 15- tTodpolnl M ■™i“ sl“žb<™ b roječo Četo fantov je spremljala na kolodvor vojaška godba, ki jim je za odhod zaigrala par ogjnevitih komadov-, tako, da so bili naši fantje še bolj navdušeni. Popoldne jih je 25 osebnih voz mo čau vlak odpeljal, da zadostijo dolžnos i> kralju in domovini. Ta deček jo srečen in vesel, Pomagal je materi pri pranju perila s pristen ZLATNIKI Sokolstvo I VIII. Vsesokolski zlet v Pragi. Vsem bratom in sestram! Oni bratje in sestre, ki se udeležijo VIII. vsesokoi-skega zleta v Pragi ter reflektirajo na sedeže pri javni telovadbi, naj sedeže takoj narooe na naslov: Vincenc Stepanek, Praga, Tyršev dem. Zajedno z naročilom morajo poslati denar. Na naročila brez denarja se ne. ozira. Cena posameznim prostorom je sledeča: sedišča na glavni tribuni v sredini 100 Kč, na straneh na isti tribuni 80 Kč, na stranski tribuni 60 Kč, stojišče na glavni tribuni 20 Kč, na stranski 15 Kč. Pri naročilu je označiti 2a kateri dan naj velja vstopnica. Glavni zletni dnevi so: 4., 5., 6. julija. Pripominjamo, da je nujno potrebno ,da si naroči vsakdo sedež takoj, naj asneje pa do 20. maja, ker bo naval na zletni prostor velik in bodo sedeži v kratkem razprodani. V gledališčih se vršijo ob priliki vse-sokolskega zleta sledeče predstave: Narodni Divadlo (Narodno gledališče): 3. VII. popoldne: Psohlavci, zvečer: Prodana nevesta; 4. VII. popoldne: Dalibor, zvečer: Jifikovo videni; 5. VII. pop.: Dratenik, zvečer: Libuša; 6. VII. popoldne: Rusalka, zveč.: Namluvy Pelopovy. Vinohradske divadlo: 3. VII. popoldne: Posledni muž, zvečer: Lucerna; 4. VII. pop.: Ostrov velike lžsky, zvečer: eriferije; 5. VII. pop.: Na letnim bytč, zvečer: Jan Hus; 6. VII. pop.: Jos. Kajetan Tyli zvečer: Fidlovačka. btavovske divadlo: 4. VII. pop.: Ze ^ivota hmyzu, zveč.: Prodana nevesta; VII. dop.: Matinž, pop.: Pražsky fla-mendr, zveč.: Naši furjanti; 6. VII. pop.: Leto, zveč.: Noe na Karlstejnš. Oni bratje in sestre, ki si hočejo ogledati eno ali drugo predstavo, naj naro-če vstopnice na isti naslov, kakor je omenjen zgoraj. Vstopnice jim bodo rezervirane le v slučaju, da se prijavijo do 20. maja. Po 20. maju se more naročiti vstopnice za gledišča samo direktno v gledališču, v kolikor ne bodo že razprodane. Vsi oni bratje in sestre, ki se hočejo p0 vsesokolskem zletu udeležiti raznih detov po češkoslovaški, morajo javiti to ' u?oslovenskemu Sokolskemu Savezu v nnLdo 15> maia- Ako nima poseb- 2 ^ ’ naj vsakdo iavi- ako se za- uma. a) za industrijo, b) za kopališča, c) za turistovske partije. 1 oživljamo vse brate- da se točno držijo teh terminov, ker je drugače vsaka evidenca nemogoča in je tudi nemogoče 'zvršiU predpriprave v redu, da bodo vsi deležniki zadovoljni. . Vsem društvom so bile razposlane pri-'^vri6 pole za udeležnike na vsesokol-x-e'n zletu v Pragi. Vsi bratje in sestre se morajo prijaviti pri svojih društvih, ter sicer ne dobe legitimacij za znižano vožnjo in zletnih znakov. Društva morajo brezpogojno vrniti prijavne pole do 15. maja. — Starešinstvo JSS. Šport. , V Glasgowu se je izvojevala končna .'^“a za škotski nogometni pokal, ki jo xgri f°bil St. Mirren proti Celticu z 2 : 0. je prisostvovalo 98.620 gledalcev, ki j’0 vPlačali vstopnino v znesku 3700 fun- 'nv (75.000 zlatili mark). y Dorlinundu je postavil težkoatlet v težki srednji teži (od 75 do 82.5 rjfi Qov svetovni rekord. Dvignil je nam- š tfe£,rav*ln° ^ezil° 105.25 kg in potolkel j, 3 stari rekord 100 kg dr. Schaererja P^ve. pada0 tekač na kratke progQ se je po "ock zopet na startu. Slavni ameri-daj.v *ekač na kratke proge; se je po nr- eni premoru zopet pojavil na startu 1 atletskem matchu Ati. Clubom Los j. ^eles proti Stanford rniiverzi. Preteci je 100 y v izbornem času 9.6 sek. in s tem dosegel obstoječi svetovni rekord, liavno tako je zmagal v teku na 220 v v 22 sek. Polkovnik Nobile in major Scott o poletu »Norge« na severni tečaj. Zgraditelj ^ voditelj zračne ladje »Norges: polk. ^Hilo se je takoj po prihodu >Norge« v !1%m vlegel in neprestano spal 12* ur, da bi prej kaj jedel ali pil. Časnikar-•|eih je izjavil, da ni tri dni in tri noči jjatisnil očesa in da je bil ob prihodu v ulham tako truden, kot še nikdar v živ-■icnju. Zelo je vesel, ker bo vzel svojega šestega foxterrierja seboj na severni |e«»j. Angleški strokovnjak major Scott, ki i6 Nobilu pomagal pri gradnji ladje, •le tudi potrdil, da ni na >Norgk nobene Prilike za spanje, ker so morali radi tes- To In ono. Borza za kokain v pariški Comčdie Franfaise. Pariška policija išče že par dni borze za kokain, katerih se nahaja baje večje število na Montmartreu, Montparnassu in v nekaterih drugih pariških okrajih. Dosegla je senzacionalne rezultate: Izkazalo se je, da se nahaja ena največjih borz za koakin v poslopju gledališča >Co-medie Francaise, in sicer v garderobi dveh slavnih igralk. Za uradno racijo na tihatapca kokaina in trgovce z opojnimi strupi sta dala povod dva tragična slučaja. nega prostora skoraj vedno stati. Zračna ladja se je z ozirom na njeno velikost izborno obnesla, toda povečati se je ne more, če hoče biti s veji nalogi kos. Celo pot jih je oviral močan vzhodnik, tako da so napravili na uro samo 12-milj, dočim jih napravijo z vetrom 70. Posebne pripra-: ve onemogočajo tvorbo ledu na ventila- l torjih in strojih, zgoraj pa je še ozek hod-! nik, po katerem se lahko kreta en mož, ; ki pazi na ventile in odstranjuje sneg. Spence prekosi Rademacherjev rekord na 200 Dan po svojem porazu je naskočil izborni amerikanski plavač Spence pri tekmah v Chicagu Rademacher-jev rekord na 200 y, ki je stal na 2:34.2, in ga izdatno potisnil navzdol. Rabil je namreč za to progo samo 2:29.8. Jack Johnson pom policijskim nadzorstvom. Znani zamorski Champion in svo-ječasni svetovni bokserski prvak je vzlic svojim 48 letom še vedno dober borec. Ker je pa svoje velikansko premoženje že zapravil, je začel po večletnem prijetnem življenju zopet nastopati v ringu, seveda samo proti drugo- in tretjevrst-nim bokserjem. Vse te njegove junaške matche pa stalno nadzira policija, ker povzroča Johnson s svojim nedisciplinar- I nim vedenjem vedno največje škandale. I. izlet umetnostnozgodovinskega dru- \ štva v letošnji sezoni se vrši v nedeljo, . 18. t. m. Odhod z glavnega kolodvora ob 6.43, cilj Lesce. Ogled župne cerkve, obisk Begunj( cerkev, razvalina Kamen), obed v Poljčah; popoldan obisk sv. Petra in vrnitev preko Rodin. Sestanek samo ob ugodnem vremenu za člane in goste ob 6.30 na glavnem kolodvoru. Gospodarstvo. NOVA UPRAVA LJUBLJANSKE BORZE. Na seji borznega sveta, ki se je vršil dne 16. t. m. se je konstituiralo predsedstvo in upravni odbor borze. Izvoljeni so bili: za predsednika Ivan Jelačin, ml., veletržec; I. podpredsednik dr. Ivan Slokar, ravnatelj Zadružne gospodarske banice; II. podpredsednika Andrej Šarabon, veletržec v Ljubljani; v upravni odbor pa: dr. Fr. Windischer, tajnik trg. zbornice, Fran Žarn, ravnatelj Gospodarske zveze, Rihard Schwinger, ravnatelj Ljublj. kreditne banke, dr. Josip Basal, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani. X Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima v četrtek dne 22. aprila 1926 ob pol 9. uri dopoldne v zborničnih prostorih svojo redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Nazna- nila predsedstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Volitve. 4. Poročilo o gradbi zborničnega poslopja. 5. Poročilo računskih pregledovalcev o zborničnih računskih zaključkih za leto 1925. 6. Poročilo o zborničnih akcijah v davčnih vprašanjih. 7. Poročilo o trgovinsko političnih in prometnih vprašanjih. 8. Organizacija in delovanje tarifnega odbora. 9. Predlogi zborničnih članov. 10. Tajna seja. BORZE. Ljubljanska borza, 16. aprila. Zaključki: Pšenica bačka, 76-77 kg težka, par. Domžale, 4 vag., 365; Celjska posojilnica 202. Zagreb, 16. aprila. Devize: Newyork ček 56.678—56.978, London ček 275.988 —277.188, Pariz 190.5—192.5, Praga 168.15—169.15, Cyrih 1095.25—1099.25, Ček 1095.49—1099.49, Dunaj 800.7—804.7, č. 800.8—804.8, Berlin 1352.75—1356.75, ček 1352.67—1356.67, Milan izpl. 228.085 —229.285, ček 228.114—229.314. Curih, dne 16. aprila. Beograd 9.1175, Newyork 518.50, London 25.1875, Pariz 17.56, Praga 15.345, Milan 20.84, Bukarešta 2.1025, Dunaj 73.075, Berlin 123.325, Sofija 3.74, Budimpešta 0.007250. Pred par dnevi so našli mrtvo v njenem stanovanju operetno pevko Vando Syl\vano, hčerko belgijskega aristokrata. Zdravniki so ugotovili, da je umrla vsled preobilo zavžitega kokaina. Njena prijateljica, ki so jo našli v težki pijanosti poleg nje, se zdravi sedaj v nekem sanatoriju. Medtem, ko je preiskavala policija to zadevo, je vzbudil javno pozornost drug podoben slučaj. Zelo bogata gospa Durafour je umrla nenadoma v svoji palači takisto vsled zastrupljenja s kokainom. Gabriela Durafour je bila, kot se je izkazalo, lastnica elegantne kokainske beznice, ki se je nahajala, opremljena z orientalsko razkošnostjo, v njenem stanovanju. V tem lokalu se je shajalo večer za večerom 20 do 30 gospodov, večinoma bogatih inozemcev. ki so pušili kokain. Gospa Durafour si je pridobila s prodaj oopojnega belega strupa večmilijonsko premoženje, končno je postala sama žrtev kokaina. Slučaj je hotel, da je zvedela policija •istega dne, še za pet drugih težkih slučajev zastrupljenja s kokainom, od katerih so končali trije s smrtjo. Radi tega so bili aretirani hitro drug za drugim trije Italijani in dva Angleža. Dokazali so jim, da so vtihotapili v zadnjih mesecih več kilogramov kokaina v Pariz. Eden od Italijanov je bil dobavitelj gospe Durafour. Od tod so vodili sledovi v stanovanje dveh članic gledališča »Comčdie Francaise«. Poizvedovanja so ugotovila, da sta prodajali igralki v svoji garderobi kokain kar na debelo. Številni znameniti zastopniki umetnosti in literature so dobivali iz tega vira kokain, razven tega sta zalagali igralki z belim opojnim strupom več klubov. Ugotovljeno je, da se je vtihotapljal kokain iz Španije. : Sto dni brez solata. Lansko leto je bila poslana na Novo Zemljo ekspedicija, ki je pustila tam 13 oseb, da so izvršile pripravljalna dela za vzpostavitev radio postaje. Te dni je prispela iz Nove emlje v Moskvo vest, da so ostali vsi ti dlani ekspedicije, ki so Ibili vso zimo odrezani od sveta, živi in zdravi. Preživeli pa so pač nekoliko težkih mesecev. Takoj ob pričetku jeseni jim je odnesla močna burja vse rezervno kurivo v morje, tako da so bili primorani loviti v mrzli vodi les ter ga vlačiti zopet nazaj na obalo. Polama noč je trajala na otoku 100 dni. Med tem časom so se morali težko boriti za svoje življenje. Marsikatero noč so prečuli, ker so napadali njihova bivališča severni medvedi. Dne 7. februarja se je prikazalo zopet soln-ce, pozdravili so ga z radostnimi klici, kot otroci. Z Husijo so vzdrževali Stani stalne zveze s pomočjo radija. ZADRUGA »MALI DOM«. V Ljubljani imamo v Sp. šiški za šolo 12 ■objektov s približno 350 stanovalci. Barake so bile last bivše avstrijske vlade po prevratu so prišle v last države SHS. Te barake je upravljalo že 1. 1924 poverjeništvo ra socialno oskrbo. Konec leta 1924 je g. dr. Goršič sklical anketo prizadetih da se dogovore kako in kaj bo s temi barakami, ker se je vlada postavila na stališče, da ne bo več upravljala teh barak, ali naj jih prevzame magistrat ali pa vsi stanovalci barak, katerih je 64, brez podnajemnikov. Pri anketi sta bila navzoča v imenu barakarjev gg. Mežek, policijski 'Stražnik in Bajde, mizar. Debati nismo mogli prisostvovati, imamo pa poročilo, da je stal g. Mežek na stališču, da kdor se mu ne bo pokoril, bo izključen; g. Bajde pošten in sveta navajen človek pa se je postavil na pravilno stališče, da se ne sme nobenemu stanovanje odpovedati, ako tudi noče biti član zadruge, temveč da ostane vsakdo v stanovanju, dokler se sam prostovoljno ne izseli. Zadrugo so ustanovili zelo hrupno in s hvalisanjem, kaj so vse za barakarje naredili, ali barakarji vidijo danes, da so danes bolj tepeni, kakor so bili preje. Najemnina se je za 50 odstotkov povišala, Poprave si oskrbujejo do sedaj najemniki sami, ker so toliko zavedni, da nočejo -takozvane zadruge oškodovati. Žal so se te zadruge poslužili elementi, tol rimajo pojma o zadružništvu. Izgleda namreč, da ne poznajo nobenega zakona, temveč se sklicujejo na svojo moč, ki so jo tudi pokazali s svojim nastopom na ustanovnem občnem zboru, aprila meseca 1925. Občni zbor je bil izsiljen sod-nijsko, vendar resni ljudje in Člani na tem občnem zboru niso mogli priti do besede. To se je zgodilo v navzočnosti g. Vencajza predsednika orgianizacije stanovanjskih najemnikov. Pri glasovanju nismo mogli biti navzoči tako, kakor bi morali biti po zadružnih predpisih in vsled terorizma smo pri volitvah pogoreli. Govori se pa danes in že nekaj časa, da je lista opozicionalcev zmagala, to so namreč ljudje, ki hočejo res pošteno zadrugo in eo zato, da naj bodo reveži vsaj toliko časa pod streho, da si bodo ali sami kaj postavili, ali pa da si preskrbe kje kaj udobnejšega ter prepuste svoje borne luknje drugim nesrečnikom. Koliko je resnice na tem, so zadrugarji na občnem zboru zadruge dne 11. t. m. slišali, čitali so številke. Zdaj pa prijatelji, zadružniki, Vas vprašamo: Kdo je kriv, Vi, ali bivši odbor? Kaj je poročalo nadzorstvo? To je Vam deveta briga, obžalujemo le, da je bilo tudi nekaj inteligentov vmes, da pa se niso upali odpreti - svojih u«t, da ne bi frčali na cejgQp, kakor je sfrčalo že 6 od onih, iki se bojujejo le za pravico in javne račune v zadrugi. Člani, glede katerih je vedel odbor, da bodo od njih zvedeli resnico niso imeli pristopa. Zato Vas poživljamo: če hočete imeti čisto vest, položite natančno bilanco: 1. Koliko je prejela zadruga na najemnini; 2. koliko deležev je polno vplačanih; 3. koliko ste nabrali stavbenega fonda; 4. koliko stane zemlja; 5. koliko denarja sta posodili, kje in pod kakšnimi pogoji. Torej gospodje, odkrit govor ali pa boj do skrajnosti, pravica bo zmagala. Širite ,-Nar. Dnevnik." £> promenadne, bele in barvaste, 4*31 OLJ ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samov eznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne -. potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - • Nizke cene. — Velika izbira samo pri Ljtl Ijana, Dunajska C 33 (v nekdanjih prostorih tvrdke Balken) vakladilščuje blago po najugodnejših kondicijah, izvršuje vse špedicijske posle (mednarodne transporte, lokalne prevoze, prevoze pohištva), daje tarifne informacije in izvršuje revizijo voznih listov in železniške reklamacije. Cene kulantne. Brzojavni naslov »Skladišt&c. Tofcton štev. 866. 1 lliMnnnv tovarna vinskega kisa, JliEBI naj finejši In naj okusnejši namizni kis iz vinskega kisu. 0 ZAHTEVAJTE PONUDBO I -»C Tehnično In hlgrfjenfčno najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta St. la, II. nadstropje, svojo eksistenco s pravilno ih ŠIVALNili STROJEV upor: ter se nedosežnimi pletilnimi stroji **** UU J!t JU JU? Te si nabavi pod ugodnimi pogoji edin© pri tvrdki JOSIP PETELINC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo ^ THO. IND. D. D. Tiska knjige# pravila, cenilne, račune, letalne, čašo piše. lepake, brošure, posetnice In rasegleclnlce Izvršuje vsakovrstne trgovske kakortum vse drug® uradne tiskovine« ■»**• E#astna knjigoveznica. CjUBUANA • SIMON GREGORČIČEVA UL, 13. - TS1E.EF Za tiskarno >MerkniT< v Ljubljani Andrej Sever ledajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER 2RLEZNIKAR Jack London: 60 '/Vio* A ^ Sedemnajsto poglavje. Čudno je, da se vzlic splošnim slutnjam ni zgodilo nič pcsebno pomembnega na ladiji. Pluli smo v severo-zapadni smeri dokler nismo zagledali japonske obale, in naleteli na veliko čredo morskih psov. Prihajala je iz neznanih krajev neizmernega Tihega oceana in je potovala na svoji vsakoletni selitvi na sever proti naselbinam morskih psov v Beringovem morju, Z njo smo tudi mi potovali proti severu, divjali in uničevali, metali izkcžena telesa morskim somom in solili njihove kože, da bi pozneje krasile zale rame mestnih žensk. Objestno klanje je bil ta lov in vse samo zaradi ženske. Nikdo ni jedel mesa morskega psa, nikdo vžival njegovo olje. Po lovu enega dobršnega dne je bil ves krov pokrit s kožami in telesi, polžek od masti in krvi; po odtočinah je tekla kri; jambore, vrvi, ograje so bile oškropljene s krvjo; možje pa so bili podobni klavcem, razgaljene roke so jim bile vse krvave od dela. Naporno so delali z noži za razparanje in devanje iz kože ter vlekli kože z lepih morskih živali, katere so bili pobili. Moja naloga je bila zapisovati živali, ko so prihajale iz čolnov na krov, nadzorovati odiranje in pozneje čiščenje krova ter urejevanje vsega. Delo ni bilo prijet- no. Duša in želodec sta se upirala; a vendar je bilo to vodstvo mnogih mož in dajanje povelj v nekem pogledu dobro zame. V meni se je razvilo tisto malo iz-vrševalne zmožnosti, kolikor sem je imel, in sem tudi sam opazil, da sem se utrjeval, kar ni moglo biti drugače kot zdravo za »mehkužnega« Van Weydena. Ene reči sem se jel zavedati, in to je bilo, da sem čutil, da ne bom mogel nikdar več biti docela oni človek kakor sem bil. Dočim je moje upanje in moja vera v človeško življenje preživela uničujočo kritiko Wolfa Larsena, je vseeno povzročil v meni neko izpremembo v manjših rečeh. Odprl mi je svet realnosti, ki ga tako-rekoč nisem niti malo poznal in pred katerim sem se vedno zgražal. Naučil sem se gledati življenje malo pobližje, spoznati, da so na svetu take reči kot dejstva, umakniti se iz kraljestcva duha in idej ter polagati gotovo vrednost na stvarne odnošaje bivanja. Dospevši na lovišča sem videval Wolla Larsena večkrat kakor kdaj prej. Ako je bilo namreč vreme lepo in smo bili sredi črede, se je vse odpeljalo s čolni, na krovu sva ostala samo on in jaz pa Mugridge, ki ni prišel v poštev. Ampak naše delo ni bilo igrača. Šestorica čolnov je plula v obliki pahljače od ladije, dokler nista bila prvi privetrni čoln in poslednji odvetemi čoln kakih deset do dvajset milj vsaksebi; Križarili so v ravni smeri po morju, dokler jih ni prignala nazaj noč ali slabo vreme. Najina naloga je bila voditi ladijo proti odvetrju poslednjega odvetrnega čolna, tako da so vsi čolni imeli ugoden veler in so lahko pripluli do nas v slučaju nevinte ali pretečega slabega vremena. Ni majhna reč za a\a človeka — posebno kadar je vlekel močan ve.er — voditi in krmiliti ladijo kot je bil Duh, opazovati čolne, razvijati in zavijati jadra; tako sem bil primoran naučiti se vseh teh reči, in hitro se naučil. Krmiliti sem znal kmalu, ampak plezati na prečke in po vrveh, je bilo bolj težavno. Priučil sem se tudi temu in hitro, kajti čutil sem neko divje poželjenje, da bi se opravičil v Wclf Larsenovih očeh, dokazal svojo pravice, da živim na drugačen način kot duševni. Da, prišel je čas, ko sem se veselil, da sem splezal vrh jambore in se samo z negami držal v oni nevarni visočini, v tem ko sem z daljnogledom pogledoval morje in iskal čolne. Spominjam se nekega lepega dne, ko so čalni že zarana odpluli in se je pokanje lovskih pušk koma,! slišalo v daljavi in vdihnilo, ko so se razgrnili na dolgo in široko po morju. Vlekla je prav rahla sapica, pa se j& polegla baš v času, ko se nam je posrečilo priti v zavetje poslednjega odveternega čolna. Čolni so izginili drug za drugim za narastjo zemeljske obale — bil sem vrh jambora in opazoval — in sledili morskim psom proti zapadu. Ladija se je komaj premikala in ni mogla voziti za čolni. WoH Larsen je bil v skrbeh. Barometer je padel in nebo proti vzhodu mu ni bilo všeč. Neprestano ga je budno premotrival. (Dalje prih.)