NAS G LAS občina kriko Poštnina plačana v gotovini SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE DE 14 • Leto XII • 14. XI. 1991 Socialistična stranka Slovenije v Krškem: rSko: Razprava o nuklearki je bila kulturna, ni pa nujno, da bo okoliškim prebivalcem prinesla kakšno bistveno novost "Nekaterim politikom predstavlja krška nuklearka zgolj sredstvo za nabiranje točk pri volilcih in celoten problem okrog nje bi najraje rešili z napisom na vratih: 'Zaprto!', mi pa, ki z njo živimo, imamo volje in znanja, da se s tem spoprimemo!" je začel svoj uvodni nagovor predsednik krškega odbora Socialistične stranke Slovenija, gospod Peter Žigante. Neskončno, že leta trajajočo in pogosto neproduktivno razpravo o delovanju Jedrske elektrarne Krško, njeni varnosti ter odlaganju nizko in srednje radioaktivnega odpada, so tokrat imeli v precepu člani republiškega vodstva Socialistične stranke Slovenije. Zavoljo problematike je njihov republiški odbor svojo sejo (16. oktobra 91) sklical v krškem kulturnem domu, vprašanje pa je, kolikšen učinek so s tem dosegli - pri republiških oblasteh in pri okoliškem prebivalstvu. i Ljudje tukaj pač živijo z nuklearko. z vsemi potencialnimi nevarnostmi, predvsem pa neugodnostmi, ki jih prinaša. Ne gre samo za potencialno grožnjo, saj objekt njegova ekipa strokovnjakov vodi tako. da sodi po uveljavljenih kazalcih med najvarnejše v svetu. Problem nastaja pri raznih omejitvah in dodatnih predpisih, kijih je treba upoštevati, ali pri odnosih našega gospodarstva s svetom, saj na primer gostince bodoči gostje najprej vprašajo, kakodalečsood nuklearke. jabolka naših kmetijeev so že vnaprej zaznamovana, celo za Vidmov papir bi bilo najbolje, če bi nosil kak drug naslov, ne pa krškega. V "vse probleme okrog nje" so jih nekdanji republiški oblastniki in predstavniki strokovnih institucij (ki pa večinoma niso nekdanji, ampak kar isti. morda le vdrugih funkcijah!), pričeli potiskati še pred zagonom elektrarne, ko so stvari, ki niso bile pravočasno (pred zagonom!) rešene ali vsaj dorečene (pa bi morale biti!), takrat pometli pod preprogo. V "vse probleme okrog nje" sodijo tako lokacija novega ali širitev obstoječega začasnega skladišča nizko in srednje radioaktivnega odpada, določitev lokacije in izgradnja trajnega odlagališča NS RAO. rešitev problema varnega odlaganja in predelave izrabljenega jedrskega goriva, dekomisija... K vsemu nam vseskozi (od vojne sem) grozi celo možnost atentiita na sam objekt, "če se bo kakemu jugogeneralu še dodatno zmešalo!", kot se je izrazil eden izmed gostov iz Ljubljane. Nekje za vogalom je kar na hitro zrasel tudi nadaljevanje na strani 2 Drugi otroški parlament V Krškem bo v skupščinski sejni sobi v petek, 15. novembra ob 12. uri že drugo zasedanje otroškega parlamenta. Pripravila sta ga Občinska zveza prijateljev mladine in Sekretariat SO Krško. Srečanje bo potekalo v znaku dveh tem: 1. Otrokom zdravo in varno okolje in 2. Prosti čas otrok "Vabimo vas (otroke), da izkoristite priložnost, ki ste si jo želeli. Najvišje predstavnike občinske skupščine spomnite na obljube in zagotovila, ki so vam jih dali na prvem občinskem parlamentu v Krškem, 8. novembra 1990. Pohvalite jih za vse tisto; kar so izpolnili, predstavite vaše probleme, povezane z vašim prostim časom, predlagajte, od njih zahtevajte..." je zapisano v vabilu. Otroci, pridite! Javna razprava v KS Krško: "Referendum bo nasilno dejanje44 nad prebivalci iz okolice Jedrske elektrarne Krško Ali je javna razprava sploh javna razprava, če se je ne udeleži javnost, ampak samo nekaj ljudi? In kaj sploh lahko sklepamo iz tako nizke udeležbe, kot so jo organizatorji javne razprave o širitvi začasnega skladišča nizko in srednje radioaktivnega odpada zabeležili v krajevnih skupnostih naše občine? So naši prebivalci obupali nad poplavo besed in zavlačevanjem, jim je preprosto vsega dovolj in ne verjamejo več, da lahko na lokalni ravni še kaj dosežejo in v sebi kuhajo jezo? Razprava, ki so jo imeli 5. novembra v kulturnem domu za prebivalce krajevne skupnosti Krško je bila sicer zelo kakovostna, ni se pa kljub vsemu dalo prezreti skromnega števila udeležencev ob tako pereči problematiki. Očiten je bil tudi premik v njihovih stališčih. V prvem krogu javne razprave, še pred zadnjimi skupščinskimi volitvami, ljudje sploh niso hoteli razmišljati o drugem kot o zapiranju NEK. Tudi vsak poizkus, da bi kdo javno razmišljal kako drugače, je bil že deležen ostrih napadov. Danes so Krčani že dovolj poučeni o celotni zadevi in zato skušajo razmišljati bolj ustvarjalno. Saj ne da bi si kar premislili, mnoge nas še tare dvom o tem. za kaj bi se sploh kazalo najbolj zavzemati in komu zaupati. Eno pa je gotovo: sedaj vemo, da je elektrarna tu in da tega dejstva nič ne more spremeniti. V to dejstvo pa sodi tudi spoznanje, da z zaustavitvijo nevarnost sploh ne bo minila. Še nekaj: sedaj je jasno, da slovenski referendum kot najvišja oblika demokratičnega izrekanja krškemu in okolici nuklearke ne more prinesti ničesar. V njem bodo imeli demokratične pravice vsi razen Krčanov. Nobeno informiranje ne more spremeniti zavesti Slovencev, da so oni tukaj, nuklearka pa nekje drugje. Zato se prebivalci Krškega izrekajo proti referendumu. Slišali smo celo obtožbo, da ne slovenska skupščina in ne njena vlada nimata 2 Naš glas 14, 14. november 1991 volje, da bi prevzeli odgovornost za odločanje o stvareh, ki zadevajo nuklearko, zato forsirata referendum kot demokratično obliko izjasnjevanja. S tem bosta odgovornost prevalili na narod in ta bo moral svojo odločitev drago plačevati pa še požirati razočaranje. K temu sklopu dodajmo še eno (dokončno) zahtevo razpravljalcev: .če se bo kdorkoli že in v imenu kogarkoli odločil za zaustavitev elektrarne, mora to biti dokončen sklep in dejanje. Kemični procesi v jedrski elektrarni pod dolgotrajnim režimom hladne zaustavitve (drugega gotovo še lep čas ne bomo zmogli in smeli napraviti!) so taki. da si je ne bo ponovno upal pognati noben resen strokovnjak, nikar da bi se z njenim zagonom celo igračkali v skladu s trenutno prevlado političnih interesov ali energetskih ptreb! Eno je gotovo: ljudje v krajevni skupnosti Krško so se začeli zavedati, da se stvari okrog celotnega sklopa problematike NEK sučejo veliko bolj po političnih kakor po strokovnih tirih. Zato smo slišali različne predloge: da naj se v občini Krško organizira referendum o možnosti širitve začasnega skladišča NS RAO. da naj občinska skupščina razširitev kar odobri, a naj hkrati zahteva, da se še prej na ravni republike sprejme načrt o trajnem odlagališču. Skrb za izvedbo tega načrta naj prevzame nase republiška skupščina, to je, naj določi lokacijo, kjerkoli že ta bo. Očitno je namreč postalo dejstvo, da če vlada in skupščina v zvezi s tem ne bosta ničesar ukrenili, bo načrtno zavlačevanje samoumevno pripeljalo do ustavitve, saj zaradi polnega skladišča NS RAO ne bo več možno zagotoviti varnosti obratovanja po mednarodnih predpisih. Zato bodo Krčani v interesu lastne varnosti morali biti zelo ustvarjalni in njihova pogajalska skupina bo morala vzeti pobudo v svoje roke. Rešitev preobremenjenega skladišča NS RAO pri NEK vidijo nekateri tudi v zahtevi, naj solastnica objekta. Republika Hrvaška, postavi podobno skladišče na svojem ozemlju in odpelje tja svojo polovico odpada. Nekateri so bili celo za radikalnost: če bo Republika Slovenija ukrepala preveč na svojo roko. mimo volje Krčanov. so predlagali državljansko neposlušnost. Za take primere mora občina imeti pripravljene in dorečene postokein stališča. Seveda je prišla v razpravi na vrsto tudi večna tema. stara toliko kot jedrska elektrarna: renta. Te doslej uradno ni bilo. nekaj sredstev se je zbiralo le preko občinskega sklada stavbnih zemljišč. Slišali smo zahtevo po izračunu sredstev, ki jih je Krško doslej dobilo zaradi nuklearke. Nato pa je treba postaviti zahtevek po nadaljnjem plačevanju sredstev v določenem odstotku glede na investicijsko vrednost objekta. Ravno tako smo slišali tudi zahtevo po spisku obljub, izrečenih pred "prihodom" NEK. in ugotavljanju (ne)uresničenega. V prihodnje naj bi rento razdeljevali individualno. Sem lahko sodi odpis davkov na premoženje in dediščine, brezplačna ali občutno cenejša električna energija v okoliških naseljih, vsakoletni brezplačni zdravstveni pregledi prebivalstva in objava rezultatov... Individualna delitev rente naj bi preprečila dosedanjo prakso, ko so s tako zbranim denarjem gradili predvsem mestno središče občine! Skratka: oceni, da je bila razprava v KS Krško kakovostna, lahko dodamo še ugotovitev, da se udeleženci niti niso toliko zadrževali pri vprašanju, ali naj se skladišče NS RAO pri M k širi ali ne. V prvi vrsti so hoteli zase in za svoje sosede imeti zagotovljeno varnost vse dotlej, dokler bo elektrarna obratovala. To pa je možno še 40 let! Ves ta čas in še po zaustavitvi oziroma dokler bo M k jedrski objekt, mora hiti zagotovljenega dovolj denarja za varnost. Pri tem so sicer priznavali, da govorijo predvsem v svojem imenu, a na javni razpravi pač velja glas tistega, ki se je udeleži! nadaljevanje s 1. strani energetski primanjkljaj, kije nastal ob prekinitvi daljnovodnih povezav z našimi (mirno lahko rečemo odpisanimi) sovlaganji v energetske zmogljivosti na jugu Juge. Tudi vojna sama. izguba južnih tržišč in prekinitev gospodarskih tokov, zlasti pa gospodarska agresija na slovensko gospodarstvo, so našo državo tako osiromašile, da bi kdorkoli težko verjel, da je ta kaj kmalu sposobna zbrati sredstva, potrebna za vračilo kreditov in uresničitev take dekomisije. kot jo predpisujejo svetovni standardi! Sama zaustavitev ne spremeni na bolje ničesar, jedrske elektrarne še ne napravi za nejedrski objekt. To se doseže šele s tem. da strokovnjaki iz nje odstranijo vso jedrsko vsebino (to je VES material, ki je bil kakorkoli v stiku z radiaci-jo!). jo varno shranijo v trajnih odlagališčih NS RAO in se strokovno znebijo iztrošenega jedrskega goriva (ga prodajo v predelavo ali deponirajo pri kaki jedrski velesili, kjer ga je že sicer na pretek). Celotnemu procesu rečejo strokovnjaki dekomisija. Pri nas tre- Peter Žigante, predsednik krškega občinskega odbora SSS: "Krčani upamo, da bodo delegati naše stranke podprli naše zahteve v republiški skupščini. Videti hočemo, ali smo v slovenskem političnem prostoru sploh sposobni izpeljati kako stvar. Za nas je to bistveno, saj s to elektrarno živimo in sama zaustavitev je še ne bo spremenila v nejedrski objekt." Interese, ki se kažejo v pristopih k reševanju problematike, je razdelil po skupinah: širša slovenska javnost, prebivalci Krškega in okolice jedrske elektrarne, republiški upravni organi (o-blast), slovenske politične stranke (ki zbirajo volilce brez pravega namena, da bi prišle do resnične rešitve problema) in slovenska sredstva javnega obveščanja. NAS GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: INDOK center Skupščine občine Krško - Naklada: 2400 izvodov - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868 - telefax (SO Krško): (0608) 21-828; 21-678 - Tisk in grafična priprava: Papirkonfekcija - predelava papirja in grafične storitve Krško, d.o.o. - Glasilo je oproščeno temeljnega in posebnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23-91 z dne 25. junija 1991 - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. Naš glas 14. 14. november 1991 nutno še nimamo niti ustrezne zakonodaje, ki bi vse to urejala! Čedalje bližje je leto 1995. ko naj bi po predvolilnih zagotovilih sedanje oblasti nu-klearko ustavili in skoraj vsi prej našteti problemi bi pred tem rokom morali biti rešeni, če hočeta njeno vodstvo in republiški upravni organ od mednarodne agencije dobiti dovoljenje za zaprtje. Kot sedaj kaže. ni niti teoretičnih možnosti, da bi se to zgodilo. Se več. trenutno so celo možnosti, da bi pravočasno dobili novo lokacijo ali razširili obstoječe skladišče NS RAO pri nuklearki. še vedno v fazi razprav. Brez skladišča ali ob polnem obstoječem skladišču pa se bo elektrarna morala ustaviti že pred letom 1992. Takrat bo namreč obstoječe skladišče polno. V takem spletu okoliščin je najbolj dobrodošla misel, ki smo jo slišali na sestanku republiškega vodstva Socialistične stranke, ta. da morajo na vsak način problematiko krške nuklearke spraviti pred poslance republiške skupščine. To doslej kljub prizadevanjem ni uspelo celi vrsti predstavnikov iz Krškega. Nekomu bo vendarle moralo uspeti, ker so sosedom elektrarne stvari bolj ali manj jasne, medtem ko se je bati. da sedi v Ljubljani veliko ljudi, ki imajo moč odločanja, ki pa povsem natanko ne vedo ali nočejo vedeti, kaj je srž. Dr. Uroš Miklavčič z Inšituta Jožefa Štefana trdi, da v Sloveniji obstaja industrija, ki sploh nima jedrskega karakterja, pa je njen nuklearni vpliv na okolje večji kot pri nuklearki. Po podatkih, s katerimi razpolaga, je bil v Brežicah dotok tritija v vode komaj zaznaven. Edini zaznavni vpliv NEK je hil v stari vrtini brežiškega vodovoda, ki ga napaja savska voda. Po nesreči v Černobilu pa izpušča v vodo več cezija papirna industrija kakor NEK. Pri tem ni Videm nobena izjema, nikakor pa pri njem ne smemo pozabiti tudi zaloge klora. Ravno tako bolj obremenjuje Savo z radioaktivnim jodom ljubljanska bolnišnica kakor NEK in brežiška bolnišnica skupaj! Veliko emisij se tudi ne da izmeriti, ker sit tako nizke. Del krških udeležencev razprave: Anton Pleterski, Branko Pire, Silvana Mozer, Slavko Šribar, Silvan Mozer, Peter Cesar (v zadnji vrsti). Mag. Krešimir Fink (spredaj), vodja službe projekta RAO v NEK, je razpravo ocenil za prvo civilizirano o tej temi pri nas. Sicer pa je poudaril, da se sožitja med elektrarno in okoljem ne da doseči z dajanjem denarja in da bi morali prenehati tlačiti varnost elektrarne na nepravo mesto. To je odnos okolja do približno šeststotih ljudi, ki vsak dan pridejo v službo zato, da bi varno vodili elektrarno, hkrati pa jih okolje s svojim odnosom sili, da vedno znova razmišljajo o tem, koliko ima njihovo delo smisla in kako dobro ga lahko opravljajo. Zato moramo spremeniti svoj odnos do problema. Ni bistvo v zaprtju elektrarne, pač pa v njenem varnem obratovanju. Ošvrknilje tudi sedanje dogajanje: "Slabo pripravljen referendum o zaprtju elektrarne je prevara na državni ravni, ravno tako pa je prevara na ravni občine slabo pripravljena javna razprava!" Njegov komentar k javni razpravi: "Jedrskega strokovnjaka, ki ima veliko dela, redno izpostavljamo zmerjanju ljudi, ki so (upravičeno) ogorčeni nad tem, da v vasi nimajo pločnika, da imajo uničene ceste, da se kmetijski pridelki odkupujejo poceni, prodajajo pa drago, da se jim niso uresničili (preamhiciozni) načrti..." Gostje na razpravi: dr. Hubert Požarnik (Komisija za varstvo okolja RS), dr. Ferdo Godina (Elektrotehnična fakulteta) in dr. Peter Novak (Strojna fakulteta). Dr. Hubert Požarnik se zaveda, da deluje NEK na zelo visoki stopnji zanesljivosti, da pa je tveganje lahko usodno, saj bodo posledice morebitne nesreče čutile generacije zanamcev. Po njegovem mnenju podcenjujemo alternativne vire energije in krivdo za to pripisuje nezainteresiranosti elektrogospodarstva. Res pa je, da s porabo energije tudi pretiravamo, saj je ta daleč prevelika na enoto proizvoda. Sicer pa bo NEK politična tema vse dotlej, dokler ne bomo dorekli nekaterih dilem, ki pa jih mora opredeliti referendum. Dr. Ferdo Godina: "Zapiranje Nuklearne elektrarne Krško bi pomenilo 5M) MW primanjkljaja moči in okrog MM) megavatov primanjkljaja jalove moči, ki služi za oporo prenosnemu sistemu v 4(H)-kilovoltnem omrežju. Kot znaten vir aktivne moči je nuklearka uporabna tudi za stabiliziranje energetskih nihanj v omrežju." Dr. Peter Novak, sicer goreč pristaš uporabe alternativnih virov energije: "Vsi dosledno skrbijo za varnost obratovanja nuklearke, še vedno pa je problem, kako zavarovati prebivalstvo Zemlje pred ostanki goriva... Posojila, najetega za nakup elektrarne, nismo doslej še nič odplačali, in to je preveč pomemben objekt, da bi smel postati predmet kakršnekoli propagande. Tako zlorabljanje ne bi bilo ne pošteno in ne etično, kakor ni bilo etično pred gradnjo ne rešiti tistih problemov, ki hi morali biti rešeni. Analize stroškov zapiranja elektrarne še ni nihče naredil, a ti nam ne uidejo, kadarkoli to ho. Le skozi leta lahko pridobimo električno energijo... V Sloveniji hi morali dobiti svet za varstvo okolja, nadstrankarski organ, ki hi ga imenovala skupščina in bi bedel nad celotnim kompleksom." 4 Naš glas 14, 14. november 1991 Poročilo o obratovanju NEK OKTOBER 1991 Proizvedena električna energija: 451.068 MVVh (neto). Segrevanje Save: - dovoljeni delta T: 3.(1° C - maksimalni delta T: 3,0° C - povprečni delta T: 1.7° C Tekočinske emisije 1. Koncentracija radioaktivnosti v efluen-tih pred izpustom v Savo je bila v mejah za pitno vodo (po Ur. listu SFRJ. $/87. za skupine posameznikov iz prebivalstva). 2. Delež od največje skupne dopustne letne radioaktivnosti v tekočinskih cfluentih (tritij - 20 TBq. ostali dopustni radionuklidi - 200 GBq): - tritij 1.93 % - ostali 0.007 % Plinske emisije 1. Koncentracija radioaktivnosti (na razdalji 5(X) m) je bila v mejah za zrak (po Ur. listu SFRJ. S/87, za skupine posameznikov iz prebivalstva). 2. Delež od letno dovoljene doze za NEK zaradi emisije na razdalji 500 m (50 mikroSv): 0.05 % . Radioaktivni odpadki 1. Število radioaktivnih sodov, uskladiščenih aprila: - RAO srednje aktivnosti: 13 - RAO nizke aktivnosti: 0 2. Število vseh do sedaj uskladiščenih sodov: 8224. Predsednik SSS Viktor Žakelj je povzel razpravo v sklepe in med stališči smo izbrali tale: NEK je bila načrtovana, grajena in vodena kot zahteven objekt, žal pa je njeno vrednotenje bolj politično kot strokovno. Zato se mora SSS zavzeti za visoko profesionalen pristop, čeprav je jasno, da nobena znanost ne more biti absolutna. Do bodočnosti NEK se mora slovenska vlada opredeliti strokovno utemeljeno, in ne preko skupščinske večine. Dejstvo pa je, da sama ohladitev (hladna zaustavitev) elektrarne nevarnosti ne zmanjša -kvečjemu jo poveča. Ravno tako je treba pripeljati iz negotovosti problem NS RAO ter postaviti ločnico med njimi in visoko radioaktivnim odpadom, kije res nevaren. Za reševanje tega problema se moramo pridružiti svetu. Sicer pa bi SSS od vlade terjala sestavo programa dekomisije NEK in zagotovitev sredstev, potrebnih zanjo, pa naj bo ta kadarkoli že na vrsti! Vse dotlej pa mora NEK funkcionirati normalno in dovolj varno, dajo bo tudi okolje sprejemalo. V primeru, da do referenduma o usodi NEK vendarle pride, mora SSS vztrajati, da bodo vsi volilci seznanjeni z vsemi vidiki tega problema. Do polne veljave mora priti stroka. To se ne sme izpeljati najuriš in z nebuloznim glasovanjem v Republiški skupščini. V prvi vrsti moramo zagotoviti varnost! Pri obravnavanju vseh problemov moramo upoštevati, da gre za problem dveh držav, je pa dejstvo, daje elektrarna na našem ozemlju. SSS mora preko svojega poslanskega kluba tudi doseči, da se o promlematiki NEK sproži temeljita razprava v poslanskih klopeh republiške skupščine. Člani republiškega odbora SSS Borut Šuklje, Jože Smole,- Vojko Volk, Darja Lavtižar-Bebler, Boris Dular in Primož Hainz. Gospa Lavtiiar-Bebler: "Kljub zatrjevanju dr. Novaka, da referendumsko odločanje o zaprtju Nuklearne elektrarne Krško ne more biti primerno, jaz smatram, daje referendum povsem primerno sredstvo demokracije. Po novi ustavi bodo občani s 40.(HHI podpisi lahko dosegli izvedbo referendumskega preštevanja o vsaki stvari, kise jim bo zdela primerna: abortusu, zaprtju jedrske elektrarne... Stranka zelenih Slovenije se je zaletela s tem, ko je vstopila v vladno koalicijo. S tem so si zvezali roke. kar je postalo očitno sedaj, ko imamo konkretne probleme. Tu vidim priložnost za Socialistično stranko." Navzoči strokovnjaki so gospo Beblerjevo ponovno opozorili, da se ne da enačiti referenduma za pravico, da ženska sama odloča o sebi in svojem telesu (abortusu) in referenduma za pravico, da na določen način neinformirana in neprizadeta javnost vsiljuje večinsko mnenje prebivalcem iz okolice krške elektrarne. Očitno se bo treba še dodobra potruditi, preden bo vsa zamotanost in razsežnost problema zaprtja nuklearke segla v zavest vsaj delu Slovencev. Za začetek bo že kar velik uspeh, če je tokrat v krškem delavskem domu vsaj večina zbranih gostov zapopadla srž. Popravek V Našem glasu št. 13 smo na 21. strani v besedilu "Tekmovanje psov na ribnikih v Mačkovcu" objavili, da je predsednik Lovsko-kinološkega društva Posavja, ki je organiziralo omenjeno tekmovanje, gospod Franc Svetec. Šlo je za zmotno prepričanje, zato se vsem prizadetim opravičujemo. Predsednik društva je gospod Alojz Arko iz Krškega. Urednik Naš glas 14, 14. november 1991 5 Ekološko-energetska raziskava Kaj Krčani vedo in si mislijo o NEK Ministrstvo za energetiko je na Fakulteti za družbene vede naročilo raziskavo o odnosu do ureditve vprašanja skladiščenja NS RAO. Izvajalci so ta odnos razkrivali v širšem okviru ekološke zavesti ter v pogledih na konkretne ekološke oziroma razvojno-tehnološke rešitve in dobrine (NEK, skladišče RAO). Spomladi so izvedli nacionalno ekološko energetsko sondažo, te dni pa raziskavo nadaljujejo na slovenskem (jugo)vzhodu. Koliko ljudje poznajo problematiko NEK. kako ocenjujejo dejstvo, da živijo s to elektrarno, v krški občini (in okoli nje) odkriva kakšnih 30 študentov 3. letnika sociologije pod vodstvom mentorja prof. dr. Nika Toša. Pred začetkom raziskave v naši občini so študentje v pogovoru s krškim županom, inž. Vojkom Omerzujem, izvedeli bistvene značilnosti, zmožnosti in probleme območja, na katerem bodo raziskovali. Inž. Omerzujih je posebej opozoril na probleme, ki jih povzroča NEK s svojo navzočnostjo v tem prostoru: Ljudje iz drugih krajev in inozemstva se je bojijo kot hudič križa, zato tukaj nihče ne želi vlagati, kmetijski pridelki imajo manjšo vrednost, ker so "zaznamovani" itd. Ker pa NEK po vseh normativih sploh ne onesnažuje okolja, na njen račun najbrž ne bo nobene rente, nasprotno: ministrstvo za energetiko bi rado doseglo še ukinitev nadomestila za stavbno zemljišče po občinskem odloku. Pojasnil je tudi trditev, daje odločitev o ustavitvi elektrarne politična in nepremišljena: "Elektrarna je dobila vse certifikate, da je varna. Zato drugih razlogov razen političnih ni. Z ustavitvijo pa ne dobi- mo nič dobrega: elektrarna se bo hladila, še naprej bo nuklearni objekt in bo proizvajala radioaktivne odpadke." Študentom je ilustriral podeenjevalni odnos predsednika republiške vlade do problematike NEK: "Predsednik vlade je za lastni imidž prišel v Krško ob eksplozijah na daljnovodnih. na pogovor o NEK v naši skupščini pa ne. Odgovor o tem. da ga v Krško ne bo. pa je potoval k županu v Koper, ne v Krško." Študentje so tudi sami hitro odkrili bistvene probleme našega okolja in so želeli informacije o gradnji savskih elektrarn in problemih, ki tičijo za velikimi količinami klora v Vidmu ter o Vidmu kot onesnaževalcu. Tako so lahko izvedeli, da bomo v občini (oziroma Posa-vju) zahtevali odškodnino /a poseg v prostor zaradi gradnje elektrarn na Savi. da je klor hujša grožnja za kraj kakor NEK. da je Videm kot veliki onesnaževalec nekako skrit v senci jedrske elektrarne, da pa vendar v podjetju ne stojijo knzem rok. kar zadeva ekološko sanacijo. Svet posavskih občin: Težave inšpektorata reševati sistematično Občinam Posavja ni cilj doseči določeno število inšpektorjev, ampak jih hočejo imeti in vzdrževati toliko, da jih bo dovolj za normalno, kakovostno in učinkovito delo. Ob tem naj bo, kolikor se le da, poudarek na preventivi, če pa že pride do ukrepanja in sankcioniranja, naj bo to hitro in tako učinovito, da bo služilo ostalim kot opomin. Nekako takole so izzvenela stališča članov Sveta posavskih občin na seji (22. oktobra 91), ki je bila na željo delavcev Medobčinskega inšpektorata Krško posvečena izboljšanju finančnega položaja njihove službe. Pričevanja inšpektorjev in številke iz poročil kažejo, da se posavski medobčinski inšpektorat že nekaj let čedalje bolj pogreza v revščino, ki že ogroža ne le njegov obstoj, pač pa tudi varnost tistih, nad katerimi naj bi inšpektorji bedeli. Trenutno službi primanjkuje devet inšpektorjev za različna področja, preostalih petnajst pa si deli dva kolikor toliko uporabna avtomobila in dva fič-ka. ki ju je načelnik inšpektorata, mag. Miroslav Mikeln. ocenil, da sta "bolj gnila kot industrijsko sadje" in da bi ju lahko prodali kvečjemu še v tehnični muzej v Bistri. O plačah inšpektorjev menda ne gre izgubljati besed, njihovo delo je med ljudmi večinoma nepriljubljeno, zato je tudi kolektiv že leta nespremenjen, saj so nekaj najstarejših članov morali upokojiti (tudi kot varčevalni ukrep), navala novih kadrov pa itak ni. Hkrati velja opozoriti, da je inšpektorsko delo odgovorno, zahtevno, pogojeno z visoko izobrazbo in strokovnimi izpiti, kar pomeni, da takega kadra ni na tržišču delovne sile. pač pa si ga mora ustanova vzgojiti. Inšpektorji nimajo zaščitne opreme (rokavice, bele halje...), vožnje z lastnimi avtomobili po terenu pa bodo vsak čas opustili, ker vrednosti kilo- metrine niso povišali že ob nekaj podražitvah bencina. Tudi za vožnjo s službenimi vozili ni dovolj bencinskih bonov, ravno tako ni denarja za to. da bi odvzete vzorce pošiljali na laboratorijske analize, če pa se inšpektorji že lotijo kakega kršitelja, gre običajno za nekoga, ki je v tem sila uspešen, torej dovolj velik in močan, da lahko povzroči v oči dovolj bodečo škodo. Zadeva pride nujno pred sodišče in kršitelj, ki nima denarja, da bi zaščitil svoje okolje, si nenadoma lahko privošči štiri najboljše slovenske odvetnike, ki naj uspešno branijo njegove lumparije. To bi bil. na kratko povedano, del težav. s katerimi se srečujejo posavski inšpektorji in nobenega dvoma ni. da so težave resnično hude. Ostaja pa v zraku vprašanje, zakaj se mora s tako banalnimi stvarmi, kot so zaščitne rokavice in plašči, ukvarjati Svet posavskih občin. Gre pri tem za neposluh občinskih vodstev ali za neprodornost vodstva inšpektorata? Na vsak način je v prvi vrsti kriv sistem, ki dovoljuje, da je služba z natanko predpisanimi obveznostmi in pooblastili odvisna bodisi od razumevanja financerjev ali od prodornosti svojih ljudi. Lahko bi rekli, da je stanje v medobčin- skem inšpektoratu posavskih občin (in v vsem. kar po nekdanjih merilih ni bilo proizvodnja, ampak je "molzlo ustvarjalno energijo združenega dela in delavske žulje") posledica nekdanje "racionalizacije" v državni upravi, ki jo je bilo treba opraviti za vsako ceno! Od prvotno obtesanih materialnih stroškov, iz katerih so že pred leti pričeli postopoma izločati čedalje več tistega, brez česar je "za silo in začasno" še šlo. so indeksi naredili svoje in skozi leta se je to nasilno varčevanje odrazilo v službah tako. da imajo te denar samo še za (nekakšne) plače! Sedaj je stanje tako. da mora inšpektorat K8 % vseh sredstev, ki si jih je priboril, nameniti za plače, in le 12 % za materialne stroške. Razmerje, da je kaj!!! K sreči pa smo na sestanku po tožbah inšpektorjev slišali tudi modro besedo: "Čez noč sicer ne moremo skočiti s kruha na potico in zaposliti hkrati vseh t manjkajočih inšpektorjev. Moramo pa se domeniti, kako bomo postopoma prešli v novo kakovost in nov način sodelovanja. Občine so svoje proračune že za potrebe tokratnega dviga inšpektorata iz blokade žiro računa morale krepko reba-lansirati. in to sploh ni bilo lahko. Nikakor pa ni na mestu vztrajanje inšpektorjev, da delajo čim ceneje in s čim manjšimi stroški. Med letom se ne da narediti veliko, treba pa je delo pravočasno načrtovati in če ga sprejmemo, je treba predvideti njegovo ceno ter se potruditi za financiranje zastavljenih programov. Jasno je. da se nekaterih del ne da načrtovati, še težje jih je ovrednotiti vnaprej. Naš glas 14. 14. november 1991 Seje Svefa posavskih občin so se udeležili tudi nekateri inšpektorji. Povedali so marsikaj o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, medtem ko so člani sveta kritično ocenili marsikatero podrobnost iz dela inšpektorata in tudi nekatere podatke iz njegovih poročil. ISačelnik inšpektorata je kritike sicer sprejel, hkrati pa je poudaril, da so o istih podatkih že razpravljali delegati občinskih skupščin, in seje začudil, čemu so ta ista gradiva šele sedaj postala sporna. Rebalansi proračunov naj bi služili ravno takim usklajevanjem, ne pa popravljanju dolgoletnih napak sistema, kot delamo zdaj. Inšpektorat mora zastaviti smiselni plan. povedati, kaj potrebuje, če naj tej družbi zagotovi učinkovit inšpekcijski nadzor, ki ne sme prenehati z izdajo odločbe, ampak šele z njeno izvršbo..." Druga stran mize: člani Sveta posavskih občin iz Sevnice in Brežic. Sevniška županja, gospa Breda Mijovič, je (med drugim) opozorila na to, da se o delu medobčinskega inšpektorata pogovarjajo na različnih ravneh že vrsto let, a vedno so ostali pri problemu denarja in se jim nekako ne posreči, da hi se enkrat temeljito pomenili tudi o vsebini in delu inšpektorjev in o izboljšanju kakovosti. Zato je po njenem mnenju skrajni čas za pričetek postopnega odpravljanja materialne plati problema. Predstavnika iz Brežic, gospoda Oršanič (župan) in Rainer (delegat občine v republiški skupščini), sta po stroki oba gozdarja in njune pripombe so letele na ta del inšpektorskega dela. Mesto gozdarskega inšpektorja namreč v Posavju ni zasedeno, zato mora, po pooblastilu repuhlikšega inšpektorja, to delo opravljati kar gospod Rainer, kar se mu seveda ne zdi prav. Po njegovem prepričanju je pravi kriminal biti v teh anarhičnih časih brez gozdarskega inšpektorja. IS a našem območju je menda največ golosekov in pri tem je 2/3 sečenj v škodo gozdu, saj gre za devastacijo (opustošenje). Ob tem velja poudariti, da že malenkostna napaka pri odkazilu lahko pomeni za 10-15 % manjši prirast. Gospod Oršanič je tudi izrazil prepričanje, da hudo drago plačujemo predvolilni golaž Kmečke zveze in da je netočna trditev, da je kmet lastnik najboljši gospodar svojega gozda, saj se ti menda za kakovostno gozdarjenje sploh ne menijo! Naš glas 14. 14. november 1991 7 Prenova stanovanjskega gospodarstva Leta 1990 sta nekdanji Samoupravna komunalna interesna skupnost (SKIS) in Samoupravna stanovanjska skupnost prešli v okvir občinskega sekretariata za gospodarsko infrastrukturo, z njima pa je v ta upravni organ začasno prešla tudi vsa dejavnost. V skladu ž novo zakonodajo bodo pristojnost za upravljanje stanovanj prevzele za to registrirane pravne ali fizične osebe. To je lahko lastnik ali kdo drugi, pomembno je, da je za to dejavnost registriran, kar pomeni, da je zanjo tudi strokovno usposobljen! Gre namreč za vzdrževalna dela, ki nikakor ne smejo biti opravljena slabo ali površno, saj lahko kar po domače, nestrokovno popravljena reč (karkoli v stanovanjski hiši) ogrozi tako stanovalce kot njihovo imetje. Res pa je, da si bodo lahko stanovalci sami izbrali tistega, ki bo zanje opravljal ta vzdrževalna dela, in z njim sklenili pogodbo. Skupno je v občini Krško okrog 2.500 stanovanjskih enot, razporejenih v 270 hišah. Občinskemu upravnemu organu pa bo po sedanji akciji odprodaje stanovanj ostalo okrog 600 enot. To so solidarnostna stanovanja, kulturne, zdravstvene, izobraževalne, vzgojnovarstve-ne... ustanove. Vse to mora sekretariat za gospodarsko infrastrukturo izročiti v upravljanje pooblaščeni fizični ali pravni osebi, saj upravni organ po zakonu več ne sme biti upravnik svojega stanovanjskega fonda. V občini Krško obstaja za te zadeve že več registriranih organizacij in politika izvršnega sveta stremi k temu, da lastni stanovanjski fond odda v upravljanje najboljšemu ponudniku. Razpis o tem bo objavljen decembra letos. Na sejah občinske vlade in na občinskem sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo pa smo izvedeli, da IS podpira pobudo nekaterih delavcev tega sekretariata, ki nameravajo ustano- Preko 90 interesentov za stanovanja Na Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo občine Krško smo izvedeli, da so v času od začetka akeije množičnega odkupa stanovanj pa do 12. novembra pri javnem pravobranilcu overili že 90 (devetdeset) pogodb. Te pogodbe so sicer še v proceduri, ki jo pač terja zakon, vendar so njihovi nosilci sedaj varni pred morebitno podražitvijo točke. Sicer pa zakon kupca ščiti s tem, da mora biti njegova pogodba podpisana v mesecu dni od vložitve zahtevka, sicer velja /anj odkupna cena, kije bila določena na 30. dan po vložitvi zahtevka. Tudi če lastnik stanovanja pogodbe ni podpisal! Ce pa lastnik stanovanja noče prodati pod pogoji, kijih predpisuje zakon, lahko interesent to pravico doseže v nepravdnem postopku pri pristojnem sodišču. NAS GLAS SKUPŠ^INSKETELEGATŠKTlNFbRMACijE Izvršni svet SO Krško Odgovori na delegatska vprašanja Na vprašanje Jožeta Požuna, delegata v zboru krajevnih skupnosti, o oddaji del v TES-u, odgovarja Jože Kerin, gradbeni inšpektor Medobčinskega inšpektorata Krško: Investitor TES Brestanica si je pridobil gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela, izkop in ureditev platoja v zvezi z izgradnjo skladišča TES (IV. faza). Vrednost objekta ne presega vrednosti, za katero je predpisano oddajanje del z javnim razpisom ali z zbiranjem ponudb na podlagi poprej razpisanega natečaja o primernosti. Investitor se je odločil, da odda dela na osnovi zbiranja ponudb od znanih izvajalcev (Pionir, Kostak, Obrtna zadruga Resa, Obrtna zadruga Metlika, Malus Commerce). Odločitev o tem, komu bo oddal dela, je sprejel investitor sam na Na vprašanje o zbiranju in odkupu starega papirja odgovarja Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve: osnovi meril, ki jih je sam določil, in tega, kako izvajalci izpolnjujejo ta merila (rok in dinamika izvedbe del, način in zagotovitev plačila, način obračuna, garancijski roki, načini zavarovanja izpolnitve obveznosti, pogoji kvalitete). Niti noben zakon niti inšpekcija nimata nobenega vpliva na odločitev investitorja, katerega izvajalca bo izbral. Investitor ni speljal postopka izbire izvajalca korektno do konca, ker ponudnikom ni dostavil zapisnika komisije o izbiri izvajalca oziroma jih pisno obvestil, da niso izbrani. viti lastno podjetje za upravljanje stanovanjskega fonda. Normativi določajo, da je na 300 družbenih stanovanj potreben en delavec, po sedanjem predlogu pa jih bo na enega delaveca prišlo skoraj 500 enot. Obstaja seveda še možnost, da si ta skupina (tako kot vsaka druga) pridobi v upravljanje tudi vsaj del od 2.500 enot, ki so izven sklada (600) občinskih stanovanj. Zaradi izkušenj, ki so si jih ti ljudje že pridobili ob dolgoletnem vzdrževanju tega istega stanovanjskega fonda (kot delavci bivših SSS in SKIS), in utečene organiziranosti jim izvršni svet priznava določeno prednost. Seveda pa se zavedajo tudi dejstva, da bodo s tem hkrati pomagali razreševati problem presežnih delavcev v občinski upravi, ki bo nujno postal pereč. V gradivu, ki ga je za sejo izvršnega sveta pripravil sekretariat za gospodarsko infrastrukturo, smo prebrali, da naj bi se novo stanovanjsko podjetje samo financiralo z opravljanjem storitev v stanovanjskem fondu in z drugimi dohodki iz svoje dejavnosti. Zbiranje in odkup starega papirja do sedaj kljub temu, da imamo na našem območju tovarno papirja, ki za svojo proizvodnjo potrebuje tudi star papir, nista bila ustrezno organizirana. Stimulativno pa niso delovale tudi nizke odkupne cene. Pričakujemo, da se bodo stvari na tem področju uredile, saj se v Krškem ustanavljata dve podjetji, katerih dejavnost naj bi bila odkup starega papirja, primernega za reci-klažo. Na širšem območju Slovenije naj bi to dejavnost opravljalo zasebno podjetje VAČO d.o.o. Odkup papirja z ožjega območja Posavja, območja Celja in Novega mesta pa bo opravljalo podjetje EKOPA d.o.o., ki ga ustanavlja podjetje Videm d.o.o. Odkup v ustanovah in podjetjih bo organiziran po vnaprej predvidenem urniku, sortiranje papirja naj bi se opravljalo na mestu odkupa. Za ostale zainteresirane pa naj bi bil organiziran maoloodkup na območju podjetja Videm. Po zagotovilih predstavnikov podjetij naj bi bile cene odkupljenega papirja stimulativne, torej precej višje od dosedanjih. Na območju Posavja je bil že organiziran poskusni odkup s sortiranjem na mestu zbiranja. Po izjavah predstavnikov podjetij so rezultati vzpodbudni. Podjetje EKOPA, ki naj bi izvajalo odkup starega papirja na našem območju, naj bi začelo poslovati v novembru 1991. Pričakujemo pa tudi aktivno sodelovanje zbirateljev z zavestjo, da zbiranje in odkup starega papirja prispevata k varovanju okolja. V tem smislu bosta obe podjetji delovali tudi v smeri izobraževanja in osveščanja zainteresiranih zbirateljev. K uspešnejšemu opravljanju dejavnosti pa bi prispevalo zmanjšanje ali ukinjanje davkov za odkup odpadkov, ki predstavljajo sekundarne surovine. Natančnejše informacije o zbiranju in odkupu starega papirja bodo podjetja posredovala preko javnih občil. 8 Naš glas 14, 14. november 1991 Sistem zajemanja MAČ Q| AO podatkov bo temeljit §1 as qlaI Pretekli mesec v skupščini V pristojnosti občinskega upravnega organa za gospodarsko infrastrukturo tudi po lastninjenju (prodaji) stanovanj ostane oblikovanje stanovanjske politike. Njegova služba bo vodila registre stanovanj, politiko izgradnje solidarnostnih stanovanj (verjetno tudi nekaterih poslovnih prostorov), pospeševala bo neprofitno gradnjo. Register bo služba zajemala iz katastra zgradb, zemljiške knjige, pogodb o upravljanju, najemnih pogodb ter zbirk podatkov, ki jih vodijo pooblaščene organizacije, oz. podjetja. Lastniki stanovanj morajo sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo sporočati spremembe podatkov o sebi (lastnikih), solastnikih in najemnikih, o stanovanjih in višinah najemnine (če gre za najemna stanovanja) v 15 (petnajstih) dneh po nastali spremembi. Za kršitelje tega določila Zakon o stanovanjskem gospodarstvu predvideva denarne kazni. Adaptacija Križmanove hiše V začetku novembra letos je Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo s SGP Pionir iz Novega mesta podpisal pogodbo o adaptaciji t.i. Križmanove hiše na CKŽ 23 v Krškem. Dela bodo pričeli takoj, končali pa do junija 1992. Objekt ima v pritličju in v delu ob obvoznici predvidenih 6 poslovnih prostorov in mesnico. V nadstropju in na podstrešju pa bodo uredili 7 manjših stanovanj. Za zakup poslovnih prostorov in stanovanj (ali odprodajo) pripravlja sekretariat razpis. Cena investicije je 17.000.000 SLT. Hkrati pa sekretariat pripravlja program (išče interesente) za pričetek obnove hiše na CK2 12 v Krškem. Vodovod Rore bo V Našem glasu smo že pisali o uspešnem iskanju neoporečne pitne vode za potrebe naše občine. V občinskem sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo so 31. oktobra letos odprli ponudbe za prvo etapo izvedbe vodovoda Rore. Na razpis se je prijavilo 12 ponudnikov za celovito izvedbo del. Gre za investicijo v vrednosti približno 30 milijonov SLT, vsaj tako je sklepati po prvih ocenah, ki so jih kandidati za izvajalce zapisali v svojih ponudbah. Sicer pa bo občina Krško za ta dela, ki jih ocenjujejo na tretjino vrednosti celotne investicije, pridobila tudi mednarodni kredit. Gre za I. etapo projekta, ki obsega gradnjo vodarne in opremo črpalnih vrtin. Oddana so tudi že dela za izgradnjo vodovodov Kostanjek-Zdole in Raka. Po malo daljšem premoru se je skupščina sestala na zasedanju 24. oktobra. Sprejela je odlok o mestnem grbu, o Poklicni gasilski enoti, Zazidalnem načrtu Brestanica-Dorc, imenovala delegate v svete ustanov po stari, sedaj še veljavni zakonodaji, ter nove člane dveh komisij, sklenila, da se bo Sekretariat za ljudsko obrambo odslej imenoval Sekretariat za obrambo. Ob poročilu o javni porabi in informaciji o poslovanju gospodarstva, ki sta bila tudi na dnevnem redu, ni bilo toliko razprave, kot bi morda lahko pričakovali. Pač pa so kar dve uri posvetili Romom, tistim iz Kerinovega Grma in tudi drugim. Kar malo grozljivo sliko iz informacije o poslovanju krškega gospodarstva v prvem letošnjem polletju je predsednik IS Franc Černelič na zasedanju še dopolnil s podatki o nadaljnjem upadanju industrijske proizvodnje, trganju blagovnih in denarnih tokov tako s Hrvaško kot drugimi republikami Jugoslavije, in naraščanju brezposelnosti v občini, ki je do oktobra že presegla številko 1200. Presenetljivo ob tem pa je, da še vedno pri nas ni mogoče dobiti sezonskih delavcev. IS je v letošnjem letu, po besedah IS, gospodarstvu skušal pomagati med drugim tako, da je podjetjem odobraval odlaganje plačil obveznosti. V prvem polletju je bilo takih šest, v drugem pa nekaj manj, zadnje med njimi je Videm, ki je v nezavidljivem položaju zaradi dinarsko-tolarskih menjav. Blokad žiro računov in groženj s stečaji pa še ni konec. Septembra je imelo blokiran žiro račun nad 5 dni 15 DO s preko 3500 zaposlenimi. V razpravi smo slišali, da nekateri "podatki s terena", npr. tisti o izplačilih osebnih dohodkov govore, da povsod ni ravno tako, kot trdijo uradna poročila, zato so od IS zahtevali seznam in analizo vseh neplačnikov družbenih obveznosti. Naložili so mu tudi, naj poišče ustrezno rešitev za zaposlovanje sezonskih delavcev. Na enem od prihodnjih zasedanj pa bo skupščina kot posebno točko obravnavala obrt, ki kljub težkim razmeram uspešno posluje, pa v informaciji o gospodarstvu občine sploh ni bila obravnavana. Eni jih nočejo, ker jih tudi drugi ne Kaže, da se bo reševanja romskih vprašanj treba lotiti drugače kot doslej. Kajti predlog izvršnega sveta, da naj bi Rome iz Kerinovega Grma preselili na eno od treh (ali vse tri?) izbranih lokacij - eno pri Gorici, "kmetijo Krištof" in Rimš, je v skupščini konec oktobra popolnoma pogorel. Ivan Mirt Več delegatov je menilo, da je predlog izvršnega sveta v popolnem neskladju z oceno, da je Rome mogoče vključevati v družbo le tako, da jim damo možnost za bolj civilizirano bivanje, vzgojo in izobraževanje in zaposlovanje. Preselitev na predlagane lokacije, "na sredo hoste", bi bila le premestitev iz ene "divjine" v drugo. Tako tudi tisto izobraževanje, ki na leskov- Naš glas 14. 14. november 1991 ški šoli že uspešno poteka, popolnoma izničimo, ker romskim otrokom, kot je dejal Ivan Mirt, v šoli ustvarjamo nekakšen "u-metni raj", potem pa jih vsak dan znova vračamo v isto zanemarjeno okolje, brez vode, brez elektrike. Denar, ki ga namenjamo za izobraževanje Romov, je vržen stran; ta denar bi morali drugače naložiti. Po oceni drugih je narobe to, da hočemo Rome zadrževati v nekakšnem getu, v kolonijah (R. Ladika) in tako onemogočamo še tiste, ki bi se hoteli razvijati, kajti do takšnih je še najbolj sovražno njihovo lastno okolje. Nekaj je postalo jasno tudi o možnih lokacijah. Franc Urbanč, Jože Žabkar in Marjan Arh so sporočili odločitve svojih krajevnih skupnosti (Veliki Podlog, Raka in Leskovec), da so njihovi krajani pripravljeni živeti s tistimi Romi, ki pri njih že bivajo, da pa v nobenem primeru ne bodo sprejeli novih. "Mi jih nočemo," je dejal Jože Žabkar, "er jih tudi drugi nočejo." Pa tudi edino pravično bi bilo, je zatrdil Marjan Arh, da si to breme - po tem, kako "uspešno" ta problem rešujemo, je res breme - v občini razdelimo, približno takole: "KS Krško naj vzame 5 družin, Senovo 4, Brestanica 2, Kostanjevica 2, Podboč-je 2, Koprivnica 2 itd. Pravično in pošteno! Ne pa da bomo Raki vse obesili, pa tudi Krškemu in Leskovcu ne! Tako jih bomo menda počasi tudi socializirali, če jih bomo imeli na kupu, pa gotovo ne." Janez Žarn je prepričan, da bi se t. i. socializacija Romov najbolje posrečila, če bi bili nastanjeni v bližini urbanega naselja, tako da bi skrbniške službe in organi, ki skrbijo za red, lahko sproti in redno opravljali kontrolo. Ni se strinjal, da ne smemo ničesar pri Romih početi na silo, kajti: "Če mi, ki se štejemo za bolj civilizirane ljudi, potrebujemo določeno prisilo, potem jo potrebujejo tudi Romi, toliko kot mi - ne več ne manj." Ni bil pa le predlog izvršnega sveta tisti, ki tokrat v skupščini ni "zdržal". Župan Vojko Omerzu je na koncu opomnil izvršni svet, da vodi postopek malo stran od veljavne poti, kajti najprej bi moral za izbrane lokacije organizirati razpravo v prizadetih krajih in šele po dobljenih mnejih priti s predlogom pred skupščino. Jože Žabkar Skupščina bi potem lahko sprejela izvedbeni akt, brez njega pa - tako župan - ni mogoče postaviti niti šotora. Ne glede na ta spodrsljaj pa bodo sugestije i te precej vroče razprave izvršnemu svetu gotovo v pomoč, ko bo pripravljal celovit program reševanja romske problematike. To nalogo mu je zadnjič dala skupščina. Poročilo o porabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic poplav Izvršni svet občine Krško je v skladu s programom razdelil prejeta akontativna sredstva, namenjena odpravi posledic poplav 1. in 2. novembra 1990. Oškodovanci so dobili naslednja sredstva: Akontacija Akontacija V 000 od 19.3.91 12. in 26. 9. 91 Skupaj Kmetijstvo in gozdarstvo 154 139 293 Promet 1.006 1.330 2.336 Komunalno gospodarst. 190 260 450 Stanovanjsko gospod. 451 576 1.027 Industrija in gradb. 495 651 1.146 Obrt 290 400 690 Ostalo 814 544 1.358 SKUPAJ 3.400 3.900 7.300 Po programu so pri individualnih stanovanjskih-objektih sredstva za sanacijo razdelili dokončno, medtem ko je pri ostalih dejavnostih to še vedno akontacija. Objavljeno poročilo je izvršni svet krške občine poslal 26. 10. 91 ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora. Izvršni svet o komunalnih odpadkih: Kako najti onesnaževalce okolja Na eni izmed svojih oktobrskih sej je krška vlada obravnavala tudi osnutek Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. Cilj odloka je, da naredi red na tem področju, da organizira zbiranje komunalnih odpadkov, da doseže sortiranje na izviru in s tem zbiranje odpadkov, uporabnih za reciklažo, ločeno od smeti, da organizira odvoz odpadkov za področje vse občine (po enotni ceni) in da najde izvajalca za vse to. Odlok ne deli občine na krajevne skupnosti, ampak na prilivna območja, predlaga pa variante cen v skladu s kvadraturo gospodinjstva ali pa z velikostjo posode za odpadke. Vsak uporabnik si mora kupiti Člani izvršnega sveta so se dovolj veliko posodo za odpad- ogreli za koncesijsko oddajo del ke, če jo prehitro polni, pa jo in niso imeli nič proti temu, da lahko zamenja z večjo ali pa prilaga smeti, obvezno spakirane v posebne plastične vreče (70 SLT/kom). Posode so narejene tako, da omogočajo ločeno zbiranje uporabnih odpadkov in smeti in zaradi tega bo možno zaračunavati samo odvoz smeti! Tudi dinamika zbiranja (obhoda) smetarjev bo različna, pač v skladu s potrebami. Smeti bodo v redko naseljenih območjih (in zaselkih) zbirali redkeje, a vseeno po točno določenem urniku, tako da jih bodo uporabniki lahko pravočasno pripeljali na zbirna mesta oziroma da se ne bodo na zbirališčih po nepotrebnem predolgo zadrževale. bi prevzemnik koncesije bil Ko-stak, seveda s pogojem, da se en njegov del pravočasno organizira v profitno organizacijo. Cilj celotne akcije je zagotoviti čistejše okolje in odstraniti divja odlagališča smeti. Zato so seveda za kršilce predvidene tudi denarne kazni, le da so člani vlade predlagali, da morajo kazni za storilce biti natančno opredeljene in izterljive takoj. Razpravljal-ci so se razšli ob določilu Odloka, ki predvideva kazen za lastnika parcele, na kateri je divje odlagališče, če ta ne najde storilca. Argumenti proti temu ukrepu so bili, da nekateri ljudje pač ne hodijo redno na svoje parcele 10 Naš glas 14. 14. november 1991 (tudi po vse leto ne!), da je taka dejanja nemogoče preprečiti, da so nekateri lastniki storilce že tudi odkrili, pa odstranjevanje smeti in kaznovanje ni steklo dovolj učinkovito, da ima policija preveč različnih nalog, zato se s takimi nima časa ukvarjati... Argumenti za kaznovanje lastnikov: lastnik mora pravočasno ukrepati, to je, ko se na njegovi parceli pojavi prvi kup smeti, v nasprotnem primeru seveda kup prične hitro rasti. Zagotoviti pa moramo učinkovito iskanje in kaznovanje storilcev. Tisti, ki ga izsledijo, bo plačal kazen in stroške celotnega čiščenja. Novi odlok predvideva tudi monitorje, nekakšno javno službo opazovanja, kj bo nadzirala dogajanje na terenu... Še droben ocvirek v razmislek: res je krivično, če mora lastnik parcele plačati kazen zato, ker se je na njej čez noč pojavil zavrženi štedilnik, kad, avto ali kup smeti. Res je tudi, da se da ob intenzivnem iskanju in poizvedovanju storilca najti. Stroške iskanja in čiščenja bo poravnal storilec. Res je pa še nekaj: v času, ko se kmetijci borijo za obdelovalno zemljo, ki je resnično ni na pretek in bo zakon vsak hip terjal plačilo (velikega) prispevka za spremembo namembnosti, že če bo kdo postavil pasjo uto, je resnično nedopustno, da ima kdorkoli v lasti parcelo, ki mu je ni treba iti pogledat niti enkrat na mesec. P.S. Na isti seji je krška vlada sprejela sklep, da akontacijska vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v IV. trimesečju leta 1991 znaša za proizvodno-poslovne prostore 0,032 SLT. Odredba velja od 1. 10. 91. Prebivalci KS Raka se ne strinjamo! Dosedanji potek del ob izbiranju možne lokacije za t.i. občinsko komunalno deponijo je zelo negativno vplival na razpoloženje krajanov Rake, saj so o tem izvedeli samo preko sredstev javnega obveščanja in preko gradiva za zadnjo sejo zborov SO Krško, kjer je bila ta informacija dana v točki "razno". Sam sem že na isti skupščinski seji posredoval tako kritično stališče krajanov kot tudi svoje osebno mnenje, da je ta problematika zelo resna, dovolj, da bi lahko prišla vsaj kot samostojna točka na dnevni red zadnje seje SO, tako da bi se potem lahko določena mnenja vsaj zapisala oziroma kakovostno evidentirala. Na ta način bi vsaj lahko povedali tistim, ki so to varianto kot možno izbrali, da smo vsi krajani proti. Razlogov je več: 1. Na seji skupščinskih zborov (21. jan. 91) je bil sprejet odlok o sanaciji peskokopa Kremen-Ravno, s katerim se strinjamo tudi vsi krajani, saj želimo, da se ta velika jama dejansko sanira v čim krajšem roku. Želimo, da se te površine povrnejo v kmetijska obdelovalna, zemljišča in da se njihov nakup omogoči prejšnjim lastnikom. 2. Ob pogledu na informacijo, ki jo je izvršni svet pripravil za zadnjo skupščinsko sejo, ugotavljamo, daje pri selekciji možnih lokacij v našem primeru preveč na lahko izpuščen kriterij naselij, saj je na ^* Osnutek Zakona o varstvu okolja Evropski standardi, a v tem trenutku za nas preostri V sedanji slovenski ustavi je zapisano, da ima vsakdo pravico živeti v čistem in zdravem okolju. Nismo pa doslej imeli instrumentov, ki bi onesnaževalce obvezovali, da za tako okolje tudi skrbijo in da so lahko tudi (ostro) kaznovani, če ne ravnajo tako. Nekaj zakonodaje sicer imamo, vendar ta le posamič obravnava varstvo voda, zraka in ravnanje z odpadki. Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora je pripravilo osnutek takega celovitega zakona o zaščiti okolja. Besedilo so obravnavali tudi v naši občini. Na razpravo so bili povabljeni delegati in predsedstvo občinske skupščine ter izvršni svet. Udeležba je bila skromna (okoli 15 navzočih), razprava pa kakovostna. Udeleženci so ocenili, da je zakon v celoti dobro zasnovan, da bi se njegovi standardi lahko označili za nadaljevanje na strani 11 razdalji 15 m od jame lociranih 15 domačij, na razdalji do 500 m pa je še dodatnih 50 domačij. Že samo zaradi tega bi moral predlagatelj (IS) razmisliti o tem, da ta varianta ni možna, saj v neposredni bližini živi okrog 300 ljudi. 3. Zelo nas moti tudi ugotovitev, da ta lokacija po strokovnih kriterijih (podlaga, ekonomičnost, struktura tal...) sploh ni prišla v najožji izbor. Odločilna so bila politična stališča: da se na lokacijo, ki je po strokovnih merilih prišla v najožji izbor, lahko razširi mesto Naš glas 14, 14. november 1991 11 Krško, pokopališče, še najbolj pa nas je vznemirilo dejstvo, ki ni strokovno utemeljeno, namreč, da bi na tej lokaciji bil potreben večji poseg v naravo. S tem se mi ne strinjamo. Mimogrede bi rad povedal tudi to, da na Ravnem nista odkupljeni najbližji dve kmetiji, pač pa samo ena. 4. Na javni razpravi o širitvi začasnega skladišča NS RAO, ki je bila na Raki v sredo, 6. II. 91., je bilo očitno, da številna udeležba krajanov ni bila namenjena v prvi vrsti temu problemu, pač pa je bil to poizkus, da bi občinskemu izvršnemu svetu čim prej in čim odločneje povedali, da se z njegovim početjem v zvezi z načrtovano komunalno deponijo v opuščenem rudniku Kremen ne strinjamo. Na zboru krajanov, ki je sledil javni razpravi o širitvi začasnega skladišča NS RAO, smo razen o rudniku Kremen razpravljali tudi o načrtovani selitvi Romov iz Kerinovega grma. Sprejeli smo dva sklepa: a) za nobeno ceno ne bomo pristali na komunalno deponijo v opuščenem rudniku Kremen, b) iz razlogov, ki sem jih kot poslanec pojasnil že na seji skupščinskih zborov (24. 10. 91), je tudi zbor krajanov KS Raka sklenil, da ne odobrava preselitve Romov niti na možno (predlagano) lokacijo Krištof niti ne na Rimš. Jože Žabkar, poslance KS Raka v zboru krajevnih skupnosti Mestni grb - simbol središča občine Skupščina je konec oktobra sprejela Odlok o uporabi grba mesta Krško. Grb je postal simbol političnega, oblastnega in upravnega središča občine. Uporabljal se bo na listinah, oznakah, publikacijah ipd., ki jih izdajajo SO Krško in njeni organi, ter za priznaj-na, ki jih podeljuje krajevna skupnost Krško. Če pa bomo pri nas dobili registrsko območje, se bo uporabljal tudi na avtomobilskih tablicah. Izvirna podoba krškega grba se ni ohranila, pač pa ob- staja njegov opis v listini o podelitvi mestnih pravic Krškemu leta 1477. Po tem opisu je prof. dr. Božo Otorepec predlagal novo oblikovanje mestnega grba, ker je nato opravil akademski slikar Savo Sovre. Sovretov grb je bil objavljen v zborniku Krško skozi čas, ki je izšel leta 1977, ob 500-letni-ci krških mestnih pravic. Prav ta je sedaj znova sprejet za krški mestni grb, namesto opisa pa tu objavljamo njegovo kopijo. evropske, nekatere rešitve pa so se jim zdele problematične, druge pomanjkljive: 1. Republiški izvršni svet bi ob uveljavitvi predlaganih določil imel prevelika pooblastila, medtem ko bi bile lokalne skupnosti preveč odrinjenje od odločanja o posegih v prostor. Hkrati bi bil izvršni svet glavna instanca, ki bi odločala o odškodnini za rabo in (potencialno) obremenjevanje prostora. Udeleženci razprave so zato predlagali, naj se v ustreznih členih zapiše, da mora republiški izvršni svet pri izdaji "okoljevarstvenih soglasij" obvezno sodelovati z lokalno skupnostjo. 2. Predvidene varstvene zahteve in finančne obveznosti za onesnaževalce so tako ostre, da bi spravile na kolena vsaj polovico slovenskih proizvajalcev, razvojne načrte bi bilo prav tako zelo težko uskladiti z ekološkim zdravljenjem, česar pa si v že tako slabih gospodarskih razmerah enostavno ne moremo privoščiti. Zato so se razpravljala zavzeli za to, naj zakon za izvajanje teh obveznosti uvede načelo postopnih korakov. 3. Ko pa gre za plačevanje nadomestil, naj zakon določi, da se obdavči vsak vpliv na okolje, torej tudi tveganje, ki ga v sebi nosi poseg v prostor ali objekt. Bolj natančno je treba urediti tudi vprašanje rente. 4. Navzoči so se zavzeli za popolno javnost podatkov, postopkov in dejavnosti varstva okolja, zato predlagajo, da se črtajo vsi tistih variantni predlogi, ki to javnost kakor koli omejujejo (npr. v primerih državne, vojaške, poslovne ali druge vrste tajnosti). 5. V zakon naj se vnese določilo, ki bo prepovedalo ali sankcioniralo uvoz blaga iz ekološko nesaniranih okolij oziroma blaga, ki v ceni nima vključenega ekološko-sanacijskega stroška. 6. Vnesejo naj se določila o carinskih olajšavah za uvoz opreme, potrebne za ekološke sanacije. Zmanjšajo naj se davščine za izdelke, ki nastanejo s predelavo nevarnih snovi, reciklažo odpadnih snovi ter s procesi ekoloških sanacij in čiščenj. V trgovinskem prometu je treba posebej označiti izdelke, ki so ekološko neoporečni. 7. V ustreznem členu zakona naj se predpiše tudi omejitev ali prepoved umazanih tehnologij ter njihov uvoz in izvoz. Naštete pripombe in predloge je krška občinska skupščina poslala predlagatelju za obravnavo v republiški skupščini. V kolikšni meri bodo upoštevani, bo najbrž znano konec tega ali šele prihodnji mesec, saj je republiški DPZ kot zadnji od zborov osnutek zakona obravnaval šele v začetku novembra. Plavalni klub Celitlozar vpisuje v PLAVALNE TEČAJE za predšolske in šolske otroke. Tečaji bodo v pokritem bazenu OŠ Jurija Dalmatina Krško enkrat tedensko od 17. do 18. ure, in sicer od 4. 11. 1991 do 25. 5. 1992. Dan, ko bo vaš otrok obisoval tečaj, izberete starši sami do zapolnitve 12 mest v skupini. Čeprav so se tečaji že začeli, otroke še vedno lahko prijavite: - pisno na naslov: Pk Celulozar, p. p. 6, 68270 krško (navedite ime in priimek, rojstne podatke otroka in naslov bivanja); - osebno pri bazenu v OŠ Jurija Dalmatina med 16. in 17. uro; - po telefonu št. 21-038, int. 547 med 9.30 in 10.30. Cena tečaja je 300 SLT na mesec. 12 Naš glas 14. 14. november 1991 Komisija in častni odbor za Valvasorjevo proslavo V komisijo za pripravo zaključne slovenske proslave ob 300-letnici smrti Janeza Vajkarda Valvasorja (leta 1993) so delegati imenovali deset predlaganih kandidatov: Vojko Omerzu je njen predsednik, člani so Franc Černelič, Živko Šebek, Metod Sonc, Danilo Siter, Branko Šoba, Vida Češnovar-Fritz, Tone Bučar, Fedor Špacapan in Slavko Šribar. Na predlog Slavka Šri-barja pa je skupščina pooblastila predsedstvo občinske skupščine, da v širši, častni odbor za pripravo praznovanja povabi ljudi, ki so sodelovali pri Valvasorjevih praznovanjih v drugih krajih, in pomembne ljudi iz republiških organov. Ta častni odbor naj bi (po besedah S. Sribarja) prispeval svoj delež k temu, da Slavko Šribar bo tudi naše praznovanje dobilo svoje pravo mesto - tudi v finančnem pogledu. Novi delegati v svetih ustanov Skupščina je imenovala delegate v več občinskih in posavskih ustanov. V svete OŠ dr. Mi-hajla Rostoharja, OŠ Raka in OŠ Brestanica so bili imenovani Branko Šoba; Jože Žabkar in Franc Češnovar; Henrik Soto-šek. Marjana Mihajlovič in Brani- mir Vodopivc bosta deleata v svetu Delavske univerze in knjižnice Krško. Delegat v svetu Posavskega muzeja Brežice bo Živko Šebek, v svetu Doma upokojencev in oskrbovancev Im-poljca pa Darja Boh. Komisija je takoj dobila delo Skupščina je konec oktobra imenovala šest članov komisije za sodelovanje s pobratenimi in prijateljskimi občinami. Njen predsednik je Vojko Omerzu, člani pa Branko Pire, Ida Novak-Jerele, Branimir Vodopivc, Milan Kuplenik in Miloš Kukovičič. Sedmi kandidat, Jernej Zarn, je sodelovanje v komisiji odklonil, tako da bo zadnjega člana skupščina morala imenovati naknadno. Naloga te komisije je skrb za kakovostne stike s številnimi občinami, s katerimi občina Krško že sodeluje na političnem, kulturnem in športnem področju, odpirajo pa se možnosti tudi za gospodarsko sodelovanje. Komisija je dobila delo že na istem zasedanju. Njena naloga je, da razišče nesoglasja med predsedstvom občinske skupščine in krško organizacijo krščanskih demokratov. Nesoglasja so nastala zaradi udeležbe Aktiva kmečkih žena na Kil-lianovem sejmu v Obrigheimu, to pa zato, ker se ne morejo ze-diniti, koga so članice aktiva tam predstavljale. Prvotna odločitev predsedstva skupščine je bila, da občina te skupine tja ne bo poslala, kajti ocenili so, da bi bili Silvo Mavsarje omenil, daje bilo po njegovih izkušnjah sodelovanje i Obrigheimom prejšnja leta omejeno na dokaj o/.ke kroge. Zato je predlagal, naj bi delegati dobili poročilo o dosedanjem sodelovanju i drugimi občinami, da bi vi lahko ustvarili jasnejši) sliko o tem področju. stroški udeležbe večji od morebitnega dobička. Ker pa je bil v Aktivu kmečkih žena velik interes za nastop v Obrigheimu, je Marica Živič vztrajala, da ženske tja tudi odpelje. Župan Omerzu je, kot pravi Živičeva, svetoval, naj organizacijo prevzame stranka krščanskih demokratov. Aktiv kmečkih žena je septembra nastopil na Kilianovem sejmu, zaplet pa je nastal, ko je stranka pri predsedstvu vložila zahtevek za povračilo potnih stroškov v višini 50.000. Predsedstvo vztraja, da ta skupina ni bila v Obrigheimu kot predstavnica občine, v SKD pa trdijo nasprotno. V dokaz navajajo ocene vodstva obrigheimske občine, da so krško skupino tam sprejeli kot predstavnico občine, potem podatek, da jim je krški župan ob odhodu izročil darilo za obrigheimskega župana itd. Preveč bi bilo, če bi o tem navajali vse podrobnosti, bolje bo počakati na zaključke komisije. Štipendije letos samo revnim Sevniška enota Republiškega zavoda za zaposlovanje je pretekli teden pripravila sestanke z učenci in študenti Posavja, ki prejemajo republiške štipendije. V Krškem so tak sestanek imeli v soboto, 9. novembra, namen sklicateljev pa je bil seznaniti štipendiste z aktualnostmi na področju gospodarskega razvoja občine. Poudarek je bil na politiki zaposlovanja ter na izvajanju štipendiranja v šolskem letu 1991/92. Po končanem posvetu so študentom, novim štipendistom, vročili odločbe o dodelitvi štipendij. Podatki o razmerju med številom lanskih in letošnjih vlog za štipendije ter o razmerju med številom vlog dijakov in študentov v letošnjem šolskem letu so laki: 1990/91 91/92 1991/92 dijaki 91/92 študentje Brežice 844 838 690 • 148 Krško 1 .(X)5 1.098 887 211 Sevnica 796 796 637 132 Posavje 2.645 2.705 2.214 491 Dijaki so oddali približno XI % vseh vlog. Razmerje med številom prošenj in številom odobrenih štipendij: odobrene vse vloge štipendije Brežice 838 436 Krško 1.098 539 Sevnica 769 387 Posavje 2.705 1.362 V primerjavi z lanskim letom je odstotek odobrenih štipendij precej manjši. Lani je bilo 90 %. letos pa le 50 % odobrenih vlog. Vzrok je predvsem v nizko zastavljenem cenzusu, ki ga določa republika in v šolskem letu 1991/92 znaša bruto 5.680.00 SI.T. To pomeni, da imajo v tem šolskem letu pravico do republiške štipendije učenci in študentje, katerih družinski dohodek v drugem trimesečju letošnjega leta ni presegel 80 % bruto zajamčenega osebnega dohodka (5.680.00 SLT). Zavod za zaposlovanje Knota Sevnica PRILOGA OŠCZ 14. november 1991 oOfmahrlko Občinski štab za civilno zaščito Krško Obvestila za prebivalstvo Zaklonišča Vsak občan, delavec, stanovalec je dolžan takoj, ko sliši signal zračne ali RBK nevarnosti ali obvestilo preko sredstev javnega obveščanja, zapustiti stanovanje, delovno mesto ali prosti prostor in se napotiti v najbližje zaklonišče ali zaklonilnik. S seboj mora vzeti najnujnejšo opremo. Namen - Vrste - Uporaba - Življenje v zaklonišču 1. Namen Zaklonišča nudijo ljudem najboljše zavetje ne le pred klasičnim orožjem, temveč tudi pred učinki strelnega in sodobnega orožja za množično uničevanje. To potrjujejo izkušnje iz druge svetovne vojne, vojne v Vietnamu in nazadnje iz vojne, ki je. žal, tudi naša spremljevalka v sosedni Republiki Hrvaški. Pomen zaklonišč je ob jedrskem in kemičnem orožju še večji kot pri klasičnem, saj učinki Ic-tcga sežejo zelo daleč, kar še posebej velja za radiokativne padavine. V zaklonišča nevarni učinki ne sežejo v taki meri. zaradi česar bi bile ob jedrski eksploziji temu primerno manjše tudi žrtve. Torej so zaklonišča zelo pomemben dejavnik civilne zaščite. Zato moramo težiti, da bi jih imeli dovolj, tako v mestih kot na podeželju, da bi ob napadih iz zraka ali drugih napadih lahko vsakdo našel zavetje v njih. Čeprav nova zakonodaja - Zakon o obrambi in zaščiti Republike Slovenije in drugi predpisi ne določajo obveznosti graditve zaklonišč (predvsem zaradi finančnih težav). je smiselno to problematiko še enkrat pretehtati na najvišjih ravneh v republiki ter sprejeti ustrezne sklepe in usmeritve. Predvsem pa je potrebno sprejeti takšne sklepe, da bi vsak novograjeni objekt imel tudi dvona-membni prostor za zaklanjanje in drugo uporabo. Posebno je potrebno obdelati objekte družbenih dejavnosti. 2. Vrste zaklonišč Zaklonišča se gradijo tam. kjer bo ljudi dohitel zračni alarm ali napad iz zraka in kopnega, kajti za odhod vanje ni veliko časa. Glede na namen se zaklonišča delijo na: a) hišna zaklonišča, ki se gradijo v bližini stanovanjskih in poslovnih stavb ali pod njimi; b) zaklonišča v podjetjih in drugih organizacijah, ki se gradijo v neposredni bližini proizvodnih obratov ali pod njimi, in c) javna zaklonišča, namenjena prebivalcem tistih stavb, ki nimajo lastnih zaklonišč, ter ljudem, ki jih je alarm ali napad dohitel na ulici ali drugem javnem prostoru. Glede na način izdelave, uporabljene materiale in opremljenost z ustrezno opremo ter odpornost se zaklonišča delijo na: — - zaklonišča dopolnilne zaščite. - zaklonišča osnovne zaščite. - ojačana zaklonišča in - zaklonilnike. Zaklonišča dopolnilne zaščite so stalni zaščitni objekti, ki so odporni proti pritisku udarnega vala do 50 kPa (kilopa-skalov). Opremljena so z vso predpisano opremo za prečiščevanje zraka ter drugo 3 t. ii:.i^ -vir — :44f^ Varovanje prebivalstva in materialnih dobrin je eden najpomembnejših ukrepov civilne zaščite. Zaklonišča delimo: 1 - po namembnosti (prikazan je tudi eden od načinov zavarovanja kulturnoumetniskih spomenikov), 2 - po odpornosti (dopolnilna, osnovna in ojačena) in 3 - kraju gradnje (hišna, zaklonišča organizacij združenega dela, javna) 14. november PRILOGA OŠCZ • 2 Zaščitna sredstva in najnujnejše, kar imejmo vselej pri roki. potrebno opremo. Imeti morajo fun-keionalno rešene prostore, opremljene za večurno bivanje do 50 oseb. Zaklonišča »snovne zaščite so stalni zaščitni objekti, ki so odporni proti nad-pritisku od I(K) kPa do 300 kPa nadpri-tiska udarnega vala. Opremljena so z vso predpisano opremo za prečiščevanje zraka ter drugo potrebno opremo. Imeti morajo funkcionalno rešene prostore, opremljene za sedemdnevno neprekinjeno bivanje do 300 oseb. Ojačana zaklonišča so stalni zaščitni objekti, ki so odporni proti direktnemu zadetku letalske bombe s težo najmanj 3(X) kg. Opremljena so z vso predpisano opremo za prečiščevanje zraka ter drugo potrebno opremo. Imeti morajo funkcionalno rešene prostore, opremljene za štirinajstdnevno neprekinjeno bivanje do 2(XX) oseb. Med zaklonilnike prištevamo tiste zaščitne objekte, ki smo jih hitro zgradili in preuredili za zavetje ali obstoječe adaptirali. To so v zaklonilnike preurejene kleti, jarkovni zaklonilniki, poclko-pi. cevni zaklonilniki in naravna zavetja. Kot zaklonilniki se lahko uporabijo prilagojena podzemna skladišča, prehodi za pešce, hodniki v stanovanjskih hišah ter drugi podzemni prostori. Zaklonilniki so objekti, ki nudijo le delno (fizično) zaščito. Preureditev kletnih in drugih prostorov v zaklonilnike Pri preureditvi kletnih in drugih podzemnih prostorov v zaklonilnike moramo zlasti poskrbeti, da dobro zapremo in zatesnimo okna. nepotrebna vrata in druge odprtine. To naredimo tako. da jih zazidamo z betonom, opeko ali pa zadelamo z vrečami, napolnjenimi s peskom. Pot do zaklonišča ali zaklonilnika naj ne bi bila daljša kot 250 metrov od mesta, kjer delamo oziroma stanujemo. Vsi dostopi do zaklonišč morajo biti označeni. 3. Uporaba Za brezhibno stanje zaklonišč - uporabnost in red - so odgovorni lastniki zaklonišč. V objektih, kjer ni zaklonišč, se adaptirajo ustrezni prostori za zaklonilnike. Za adaptacijo so odgovorni: - v podjetju odgovorne osebe (direktor ali njemu ustrezen organ). - v zavodih in ustanovah direktor ali njemu ustrezen organ. - v šolah in vrtcih direktorji ali njim ustrezni organi. -v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini lastniki stanovanj in hišni svet. - v zasebnih hišah lastniki hiš. Navodila za adaptacijo kletnih in drugih prostorov dajejo štabi za civilno zaščito, predvsem občinski štab. Ekipe za uporabo in vzdrževanje zaklonišč in zaklonilnikov ter dežurstvo v njih organizirajo lastniki zaklonišč, v stanovanjskih blokih pa hišni sveti stanovalcev. 4. Vzdrževanje zaklonišč Vsako zaklonišče mora imeli zakloniš-čno knjigo, v katero se vpisujejo podatki o opravljenih tehničnih in drugih pregledih kol tudi o ukrepih in načinu odpravljanja ugotovljenih pomanjkljivosti (napak). Skupaj zzakloniščno knjigo se hranijo tudi naslednji dokumenti: - navodilo za vzdrževanje zaklonišč. - dovoljenje za uporabo zaklonišča. - atesti. - garancijski list. - seznam pooblaščenih servisov, proizvajalcev opreme in aparatur. Zaklonišče je potrebno redno vzdrževati v brezhibnem stanju po veljavnih predpisih in navodilu za vzdrževanje zaklonišča. NAS GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: IN-DOK center Skupščine občine Krško - Naklada: 2400 izvodov - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868 - telefax (SO Krško): (0608) 21-828; 21-678 - Tisk in grafična priprava: Papirkonfekcija - predelava papirja in grafične storitve Krško, d.o.o. - Glasilo je oproščeno temeljnega in posebnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23-91 z dne 25. junija 1991 - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. 3 • PRILOGA OŠCZ 14. november Navodilo za vzdrževanje zaklonišča Navodilo predpisuje vzdrževanje posameznih elementov zaklonišča osnovne zaščite, poleg tega pa vsebuje tudi elemente za vzdrževanje zaklonišča dopolnilne zaščite s terminskim (časovnim) planom potrebnih del. V zaklonišču je potrebno vzdrževati: - konstrukcijo zaklonišča. - sredstva za zapiranje, - filtrovetilacijske naprave. - elektroinstalacije, - signalno-varnostne naprave ter - opremo za bivanje in ostalo opremo. 5. Hišni red v zaklonišču Uporabniki zaklonišča morajo poznati hišni red v zaklonišču, se po njem ravnati ter izvajati ukaze splošnega pomena za bivanje v zaklonišču. 6. Enote za uporabo in vzdrževanje zaklonišča Enota za uporabo in vzdrževanje zaklonišč je praviloma sestavljena iz ekipe za vzdrževanje zaklonišč iti enote CZ za splošne namene (ena do tri ekipe - odvisno od velikosti zaklonišča) za uporabo zaklonišča. Osebno in materialno formacijo enot je predpisal republiški sekretar za ljudsko obrambo dne 14. 5. 1979. Mobilizacija enot za vzdrževanje in uporabo zaklonišča Ekipa za vzdrževanje zaklonišč redno vzdržuje zaklonišča v brezhibnem stanju, tako v miru kot v vojni. Ekipe CZ za uporabo zaklonišča se mobilizirajo ob preverkah na vajah CZ in ob neposredni vojni nevarnosti. Ob neposredni vojni nevarnosti se uvede stalno dežurstvo v zaklonišču (del enote CZ za uporabo zaklonišča dežura). Delo enot Na znak zračne ali RBK nevarnosti se postavi na vhodna vrata zaklonišča ekipa za kontrolo vhoda, vzdrževanje reda v zaklonišču in nemoteno in hitro polnjenje zaklonišča. Del enote oziroma ekipe, ki je v zaklonišču pred znakom nevarnosti (dežurna ekipa), pričaka, šteje in razporeja prispele prebivalec (delavce). Zaklonišča V svojem zaklonilniku moramo imeti pripravljeno orodje, da si lahko izkopljemo izhod, če nas v njem zasuje. se popoinjujcjo tako. da se zavzame najgloblji del. potem pa se po potrebi naredi prerazporeditev. Po zasedbi zaklonišča se naredi popis prisotnih in se organizira troizmensko (8-urno) delo enot CZ in ljudi v zaklonišču (delo organizira vodja enote CZ). Primer: V zaklonišču za 200 oseb imamo, na razpolago 15 pripadnikov enot CZ, ki se razdelijo na tri dele; važno je, da je v vsaki izmeni po I član za vzdrževanje zaklonišča. Uporabniki zaklonišča (z.a-klonjeni prebivalci ali delavci) pa se razdelijo na tri skupine po 66 ljudi, od katerih vsakemu pripada ;is ho stala 1.000 Sil. nad 30 km/h pa 1.200-6.000 SI. T. sledil pa ho še predlog sodniku /a prekrške o začasni prepovedi vožnje motornih vozil. Prehitevanje pred prehodom /a pešce, pred križiščem ali v njem, na zelenici ali prehodu preko železniške proge \as ho stalo 12.00-6.1)011 SLT. Vse skupaj pa seveda zbledi, če se vam zgodi nesreča, če koga drugega ali sami sebe poškodujete, če imate samo sitnosti z razbitim avtomobilom... Nesreča pa ne bi bila nesreča, če bi počivala. DRUŠTVO KADROVSKIH DELAVCEV Posuvja in sekretariat za gospodarsko infrastrukturo občine Krško sta organizirala posvet o novostih v Stanovanjskem zakonu. Posvet je bil v Krškem 5. novembru, vodilipa so ga Miru lieccle. pomočnica ministra za varstvo okolja in urejanje prostora Republike Slovenije. Anitu Hočevar in Ncvenka Kanduč, samostojni svetovalkipriministrstvi). Akcija organizatorjev je vsekakor hvalevredna, saj je hil posvet brezplačen in je tukajšnjemu gospodarstvu prihranil t saj nekaj sredstev od seminarjev v slovenskih turističnih krajih, kamor jim tokrat ni bilo treba pošiljati svojih kadrovskih in pravnih delavcev. Udeležba - polna mala dvorana kulturnega doma - pa je povedala, koliko so novosti v stanovanjski zakonodaji trenutno aktualne med ljudmi, saj se posveta niso udeležili samo strokovni delavci, ampak vsi, ki jih je žulilo kako stanovanjsko vprašanje. Vprašanja poslušalcev pa so sama po sebi dovolj zgovorno pričala o tem, kako zamotano je lahko življenje in v kako številnih položajih se lahko znajde posameznik, lastnik, najemnik ali potencialni kupec stanovanja. V Časi, zreti za preventivno obnašanje So vam pred kratkim ukradli pokrovček z bencinskega rezervoarja na vašem golfu!? Saj veste, da ima golf, do nedavnega sanjski avto povprečno revnega Slovenca, en sam ključ za vse ključavnice, kar jih premore! To seveda lahko pomeni, da tisti, ki je danes odnesel pokrovček z vašega bencinskega ali naftnega rezervoarja, jutri brez problema odpelje (vaš) nepoškodovan avlo! To smo zapisali samo za pokušnjo. Časi so čedalje hujši in stiska bo čedalje več ljudi potisnila na stranpoti. V zadnjem času smo na območju naše občine izvedeli za nekaj vlomov v hiše in v avtomobile in zanimalo nas je, koliko je to v zvezi z bližino (nove) državne meje, z begunci, s poslabšanjem gospodarskega položaja... Pri organih za notranje zadeve smo izvedeli, da so sicer v zadnjem času zabeležili nekaj takih prestopkov, da pa statistika še vedno kaže ugodnejšo sliko, kakor jo jc lani ob istem času! Storilcev prej omenjenih'dejanj še niso odkrili in (verjetno) v interesu preiskave tudi nismo mogli dobiti konkretnejših podatkov in ne navodil za obnašanje. Razen previdnosti. Dejstvo je, da je šlo, na primer pri vlomu v Gavrilovičevo poslovalnico na krški tržnici, očitno bolj za vandalizem kakor za vlom iz nuje. Storilci so namreč potem, ko so pobrali tisto, kar so želeli, v prodajalno izpraznili dva gasilna aparata. Med preventivne ukrepe sodi skrbno zaklepanje vhodnih vrat, zapiranje oken, vgrajevanje varnostnih naprav, opazovanje sumljivih neznancev, ki se sučejo po našem okolju, in obveščanje organov javne varnosti o njihovem gibanju... Tudi pri varovanju avtomobilov se da marsikaj storiti. Ne parkirajte jih v grmovje ali na skrita (odmaknjena) mesta, pač pa na kolikor se da razsvetljen, obljuden kraj. Skrbno jih zaklepajte, ne puščajte v njih vrednejših predmetov, zlasti ne na vidnem mestu, saj s tem možne storilce samo izzivate. Delavcem organov za notranje zadeve smo posredovali tudi pripombo, ki smo jo dobili od občanov, češ da se patrulje policistov gibljejo po okolju v avtomobilih, da jih tako možni storilci lahko pravočasno opazijo in se potuhnejo... Povedali so nam, da to ni edina oblika dela na terenu, saj ima UIN/ organizirano službo t.i. rajonskega policaja in njihove patrulje se gibljejo po terenu tudi peš. Naš glas 14, 14. november 1991 17 Posavski sindikati Hrvaški Na poziv Zveze neodvisnih sindikatov Hrvaške je tudi Območna organizacija sindikatov Posavja oktobra organizirala zbiranje pomoči za sosedno deželo. Odziv v podjetjih in zavodih Posavja je bil velik, zbrali so nepokvarljive hrane, tekstila, zdravil in sanitetnega materiala za 357.055 SLT. Dejanska vrednost zbrane pomoči pa je še višja, kajti precej blaga so dobili neposredno iz tovarn in zato ni vračunan prometni davek. Posamezna podjetja so prispevala takole: 1. Beti Metlika, obrat Dobova: 50 trenirk v vrednosti 50.000 SLT, 2. M-Agrokombinat Krško: 145 kg jabolk in 300 kg krompirja v vrednosti 5.135 SLT, 3. Labod - Libna Krško: 20 puloverjev v vrednosti 20.000 SLT. 4. Mercator- Kmečka zadruga Sevnica: živila v vrednosti 1.783 SLT. 5. M-Agrokombinat. Poljedelstvo-meso Kostanjevica: 11.5 kg trajnih mesnih izdelkov v vrednosti 1.725 SLT. 6. Mercator Sevnica: 4 kartone raznih oblačil v vrednosti 30.000 SLT. 7. Lekarna Krško: sanitetni material in mleko v prahu v vrednosti 2.399 SLT, 8. ŽG - Podjetje za vzdrževanje voz Dobova: živila v vrednosti 4.000 SLT. 9. Inplet Sevnica: oblačila v vrednosti 26.000 SLT. 10. Posavje Brežice: živila v vrednosti 50.204 SLT, 11. Terme Čatež: živila v vrednosti 9.942 SLT, 12. Agraria Brežice: živila in zdravila v vrednosti 25.016 SLT. 13. M-Preskrba Krško: živila v vrednosti 11.240 SLT. 14. Slovin Brežice: 30 platojev brezalkoholnih pijač v vrednosti 14.400 SLT. 15. Zdravstveni dom Brežice: zdravila in sanitetni material v vrednosti 10.485 SLT, 16. Petrol - Uprava Brežice: zdravila in sanitetni material v vrednosti 20.009 SLT. 17. Kmečka zadruga Brežice: zdravila in sanitetni material v vrednosti 10.751 SLT. 18. HPG Gornji Lenart: zdravila in sanitetni material v vrednosti 14.999 SLT. 19. Integral Brežice: zdravila in sanitetni material v vrednosti 10.189 SLT, 20. Lekarna Brežice: zdravila in sanitetni material v vrednosti 29.913 SLT, 21. Prevoz Brežice: prevoz v vrednosti 8.865 SLT. Karitas v Krškem % * V nedeljo, 27. oktobra, je Karitas v Krškem organizirala akcijo zbiranja humanitarne pomoči Hrvaški. Ljudi so preko plakatov povabili k zbiranju obleke, obutve, igrač, šolskih potrebščin, hrane in denarnih prispevkov. Organizatorji so nabrali za 118 vreč in 63 kartonov darov. Hrane je bilo za štiri vreče in karton. Ljudje so prispevali denar že pred cerkvijo, pa tudi nabirko pri sveti maši so namenili skladu pomoči. Skupno seje nabralo 37.000 tolarjev. (Tekst in foto: M. K.) ;*'S/S- Seminar o carinskih novostih Območna gospodarska zbornica Posavja je 12. novembra v Krškem organizirala posvet o aktualni carinski problematiki in finančnem poslovanju Republike Slovenije. Strokovnjaki Republiške carinske uprave so gospodarstvenikom, zbranim v Krškem, spregovorili o carinskem postopku na mejnih prehodih med republikama Slovenijo in Hrvaško, delavci SDK in Gospodarske zbornice pa so jim posredovali informacijo o načinu plačevanja medsebojnih terjatev in obveznosti med Slovenijo in ostalimi republikami (bivše) Jugoslavije. 18 Naš glas 14, 14. november 1991 Nova proizvodna linija v Imperialu Skoraj na skrivaj so v krškem Imperialu 12. novembra 91 pognali novo proizvodno linijo. Gre za še eno sovlaganje njihovega poslovnega partnerja iz Nemčije. Walterja Hitschlerja. ki je k temu programu prispeval stroje in know-how, medtem ko so v Krškem dali ostalo. Zbranim delavcem je spregovoril g. Hitschler Od direktorja Imperiala Zdravka Pluta smo izvedeli, da se gospod Hitschler že vseskozi do njih obnaša kot pravi poslovni partner, saj ne postavlja omejitev pri prenosu znanja in opreme, nekaj pa so k temu menda že prispevali tudi Krčani. Tudi pri prodaji izdelkov jim je sedaj, ko se je zaprlo južno tržišče, priskočil na pomoč s svojo prodajno mrežo, razvejano po vsem svetu. Tako gre SO % njihove proizvodnje v izvoz. Nova linija bo proizvajala bombone, ki bodo imeli sladkorno oblogo, znotraj pa bodo mehki. Menda gre za sodobni svetovni trend, skrivnost uspeha proizvajalcev pa je v tem. da trda sladkorna obloga ob "dihanju" mehkega jedra ne razpoka. Vsaj tako je bilo razumeti razlago gospoda Hitschlerja v otvoritvenem nagovoru. Izrazil je tudi prepričanje, da bo proizvodnja na novi liniji povsem normalno stekla že čez dva do tri tedne. To pomeni, da bo vsako izmeno (pet ljudi v 8 urah) iz strojev prišlo po 1,5 tone žvečilnih bombonov. Pri gospodu Andreju Cimcrmanu. tehnološkem vodji, smo izvedeli, da so to sicer žvečilni bomboni, da pa ne vsebujejo baze kot žvečilni gumi. pač pa se v ustih v celoti raztopijo. Menda gre za edini tovrstni izdelek v svetu. Tovarnar Hitschler ima sedež svoje firme v Koelnu in očitno ima močno razvojno službo, saj menda že pripravlja tudi proizvodnjo žvečilnega gumija brez sladkorja in v Krškem računajo, da jih bo vključil tudi vanjo. Sicer pa ta 264-članski kolektiv načrtuje, da bo v prihodnjem letu preko Hitschlerjeve prodajne mreže izvozil l.S(H) ton svojih proizvodov. Podmornica bo na suhem Prodajalna.* ki se je je med Krčani prijel naziv Podmornica, je že skoraj postala nekakšen zaščitni znak Vidma in do izgradnje nakupovalnega centra pod Leskoveem je tudi veljala za najbolj nobel blagovnico v Krškem. Potem smo lahko opazovali, kako so se ob deževju po prodajalni pojavljale iz leta v leto raznovrstne posode, ki so prestrezale deževnico. Streha je čedalje bolj puščala, zato so se pri Preskrbi odločili, da je tega dovolj in so naročili popravilo. Mojstri so strešno ploščo prebili na nekaj mestih, saj so morali novo strešno konstrukcijo navaliti na obstoječo. Luknje so tudi zalili z betonom. kar pa dežja ni motilo, da ne bi vdrl skoznje. Takrat je bilo gibanje po prodajalni možno samo pod dežnikom. Sedaj je že bolje in tudi strehe je videti vsak dan več. Imela bo podobo nizkega šotora, da ne bi zastirala pogleda prebivalcem okoliških blokov. Dela bodo. po besedah direktorja Preskrbe Vilija Mančka. zaključena do 12. decembra in takrat bo Podmornica imela novo ozemljitev. odvod (za meteorne vode), prenovljen sprednji, izložbeni del in izolacijsko fasado. Tudi streha bo izolirana tako. da bo prodajalna malo manj dovzetna za poletno vročino. Vrednost naložbe je 5.5 milijona SLT in sredstva bo zagotovila Preskrba. Poseg so želeli izkoristiti tudi za to. da bi uredili vhod v prodajalno z zadnje strani, po ravnem. Žal so ugotovili, da se stopnicam na noben način ne bodo mogli ogniti, zato so sklenili, da bodo v tem primeru kar dobre tudi dosedanje. Sicer pa se krški trgovci pritožujejo nad časi. ki so slabi in ljudje nimajo denarja, ob tem pa imajo težave še z dobavo blaga. Prometni in trgovinski tokovi so pretrgani in zlasti se to pozna pri tekstilu (konfekcija, perilo...). SAJ SE GA ŠE SPOMINJATE!? Ivan Kramberger še vedno potuje po Sloveniji s svojim preizkušenim bu-gattijem in brez Ančke. Ko sedaj takole stoji ob avtu. parkiranem na vedno istem mestu, pred Tobakovo trafiko na Vidmu, ni okrog njega gneče iz predvolilnih časov. Kljub temu pa se ljudje kar ustavljajo pri njem. tu in tam kaj kupijo... Prodaja svoje knjige in nekakšne obeske za ključe in. seveda, reklamira samega sebe. Kaže. da si ljudi dobro zapomni, nagovarja mimoidoče, vodi z njimi vedno iste pogovore o politiki, vojni, lakoti, sprašuje ljudi po njihovem mnenju in... se reklamira. "Kaj. gospa, samo tega. enega otroka mate? Vi bi pa morali saj še enoga meti. Pa če je mož zanič, vam ga lahko jaz naredim. Veste, jaz tudi to delam..." Gospa se je sicer z otrokom pobrala, a obesek je le kupila. Naslednja gospa je že v poznejših letih Naš glas 14. 14. november 1991 19 ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT Štiri košarkarske zmage v L ligi V tekmah t. i. rdeče skupine I. slovenske košarkarske lige je ekipa KK Podbočje v šestih kolih dosegla štiri zmage, kar jo je z 10 točkami uvrstilo na 3. mesto (trenutno vodeči Tinex ima 12 točk). To pa je tista pozicija, ki bi jo klub moral obdržati, če želi napredovati še za razred više. V tretjem kolu so Podbočjani dosegli prvo zmago. Doma so premagali ekipo Cometa z rezultatom 90:89 (47:48). Igra je bila ves čas precej izenačena, proti koncu so Podbočjani celo popustili in njihov igralec Vaupotič jim je šele pet minut pred koncem z zadetkom prinesel zmago. Strelci za Podbočje: Vego 6. F. Rozman 5. Krajcar 23. Krivokapič 16. Krošelj 30. Vaupotič 10. Ob dobri igri cele ekipe se je še posebej izkazal Franc Krošelj. Strelci za Comet: Šrot 4. Šmid 21. Nerat 33. Lušenc 2. Kožar 16. Žcleznikar 13. V četrtem kolu so imeli Podbočjani precej lahko delo. posebno v drugem polčasu. Ekipo Celja so premagali s 97:54 (33:36). V prvem polčasu sta se ekipi menjavali v vodstvu, pred odmorom so imeli Celjani 3 točke prednosti. Ekipa Podbočja je povedla v začetku drugega polčasa in prednost povečevala do konca tekme. Vsi igralci so bili v drugem delu zelo borbeni, igralec tekme pa je bil zopet Krošelj. Strelci za Podbočje: Vego 15. Davidovič 5. Marčetič 2. Avsenak I. F. Rozman 6. B. Rozman 2. Krajcar 24. Krivokapič K). Jurečič 8. Rostohar '5. Krošelj 17. Vaupotič 2. Strelci za Celje: Drobnič 4. Stropnik 6. Kitek 7. Starovasnik 6. Herman 3. Nidorfer 18. Kavedžič 10. Tretjo zaporedno zmago je podboški klub dosegel proti Smeltu Olimpiji ml. Kljub temu da je Smclt v prvem polčasu večji del vodil, je Podbočju v drugem delu uspelo ob agresivni igri temeljito napolniti nasprotnikov koš. Končni izid je bil 86:62 v korist Podbočja. Strelci za Podbočje: D. Vego II. B. Davidovič. M. Marčetič. R. Avsenak. F. Rozman po 5. B. Rozman. M. Krajcar, po 15. S. Krivokapič 20. V. Jurečič. M. Rostohar po 3. F. Krošelj 19. B. Vaupotič 13. Strelci za Smelt Olimpijo: Ogrin. Belina 5. Sok 3. Kandič 7. Tomažin 4. Šctina I4.šercer4. Ivanovič 19. Peljhan2. Robek. Lavrič. Jordan4. V šestem kolu so bili Podbočjani gostitelji dobro uigrane Elektre. Z veliko borbenostjo in znanjem so domačini dosegli zmago s tremi točkami prednosti (87:84). Žal pa so na tej tekmi zopet izstopali sodniki, s svojimi nerazumljivimi odločitvami so vnašali nervozo v Foto: Mili)'. Kukovičič obe ekipi. Strelci za Podbočje: Vego 27. Rozman 7. Krajcar 27. Krivokapič 3. Krošelj II. Vaupotič 12. Strelci za Elektro: Bevšek 2. Mrzel 12. Pipan 22. Gole 21. Brešar II. Plešej 12. Tomic 4. Igralec tekme je bil Misel Krajcar. Svoj delež k uspehom ekipe Podbočja gotovo prispeva tudi zvesto občinstvo, ki igralce spremlja tudi na gostovanjih. V domači dvorani pa je spodbuda še posebno ognjevita, saj se v njej redno zbere okoli 300 gledalcev. (Poroča Viktor JurcCič) Krški rokomet - presegel pričakovanja! Znani slovenski pregovor: "Za malo denarja malo nui/ike" za Rokometni klub Krško v sezoni 1991/92 prav gotovo ne drži. V naši republiki ga ni kluba, ki bi v I. slovenski ligi sploh lahko deloval s skromnimi 250.000 SLT. ki mu jih namenja občinska športna zveza oziroma integralni občinski proračun. Res je. da ima klub v ligaško tekmovanje v takih materialnih razmerah vključeni samo dve ekipi (člansko in kadetsko), kakor je res tudi to. da bi z doma vzgojenimi igralci lahko uspešno nastopal tudi v "Zvezni slovenski ligi". V njej namreč ta čas igrata nadvse uspešno kar dva člana krškega kluba. Šerbec. ki nastopa za Pivovarno Laško - Celje, je ta čas sploh najboljši slovenski igralec. Manček pa. ki nastopa za Inles - Ribnica, je med najboljšimi strelci te ekipe. Poleg tega nastopajo za RK Dobova še štirje bivši Krčani. brez katerih bi ta ekipa skorajda ne sodila v republiško ligo. V začetku sezone 1991/92 je vodstvo kluba občinsko skupnost resno opozorilo, da postaja klub iz leta v leto vse bolj "baza", iz katere se krepijo finančno bolje stoječi slovenski klubi, in je zato začelo obsežno akcijo, ki naj bi zagotovila, da se "kupovanje" krških igralcev ne bi več nadaljevalo. Razumevanje med tistimi, ki bi morda lahko pomagali krškemu rokometu, je bilo skoraj nično. 80.000 SLT. ki smo jih uspeli /brati, pomeni, kot se temu reče. zgolj kapljo v morje. Če tako zbrani denar prištejemo k dotaciji Športne zveze, potem daje seštevek v koledarskem letu 1991 330.000 SLT. Ce se bo morda kateremu izmed naših bralcev vsota zdela velika, naj navedem le poglavitne stroške. Najemnina dvorane v Leskoveu znese na mesec okoli 12.000 SLT. Dve članski in kadetski tekmi na domačem igrišču stanejo (zgolj stroški sodnikov) 17.000 SLT. po dve gostovanji na mesec pa 8.000 SLT (večerja ter prevozni stroški). Ker igrajo člani in kadeti v sezoni 1991/92 po 13 tekem doma in prav toliko v gosteh. znašajo stroški (po sedanjih cenah) okroglo 273.000 SLT. In če k temu prištejemo samo 10 mesecev najemnine za dvorano, kar znaša okoli 120.000 SLT. pridemo do številke 393.01X1 SLT. Ob njej se 20 . Naš glas 14, 14. november 1991 lahko samo vprašamo, ali kluba ob zaključku koledarskega leta 1991 ne bo treba ukiniti?! Morda se boste vprašali, od kod klub pokrije matematično razliko in kako to. da ni že zdavnaj "pod rušo". Objavljeni stroški (ki ne upoštevajo honorarjev trenerjem) so bili do polletja 1991 res manjši, res pa je tudi. da se v zadnjem času iz tedna v teden večajo. V ilustracijo naj navedem samo podatek, da stane tekma doma (stroški 2 sodnikov in delegata) v povprečju 8.5(X) SLT. V takih razmerah so uspehi krških rokometašev v tej sezoni dokaj dobri oziroma skoraj boljši od napovedi. Če računamo, da sta iz kluba ponovno odšla 2 igralca in da sestavljajo jedro ekipe igralci, mlajši od 18 let. je trenutna uvrstitev na četrto mesto v prvi republiški ligi več kot dobra. Kakovost krške ekipe pa je celo večja; če ne bi bilo nesrečno izgubljenih točk v Radečah in nepotrebnega remija v Kamniku, bi bili Krčani ta čas na I. mestu. Sicer pa je po drugi strani prav. da ni tako: razmišljanja o možnostih za uvrstitev v slovensko zvezno ligo so povsem odveč, saj si česa takega v krški občini ne moremo privoščiti - po materialni plati se*eda. To lahko ponazorijo primerjave, ki povedo, da razpolaga klub v isti ligi z okoli 1.5(X).(XX) SLT. kar je malo manj kot ves športni proračun krške občine, in da nekdanji krški igralci prejmejo v drugih klubih kar po 18.(XX) SLT mesečne "hranarine". Tudi kadetska ekipa Krškega je letos v republiški ligi zelo uspešna. Četudi nikoli ne igra v popolni postavi (nekaj kadetov namreč igra že za člansko moštvo), je zaenkrat na 2. mestu, z dejanskimi možnostmi, da bo ob koncu lige prva. Ta mesec bodo pričele s treningi pionirske ekipe na 4 osnovnih šolah, ki bodo v organizaciji RK Krško najprej tekmovale v občinskem sistemu ŠŠD.' januarja pa se bodo vključile v območno republiško ligo. Upamo lahko samo. da bo za to delo na voljo tudi potreben denar. Živko Scfoek Polska malca premagala krške šahiste Šahovski klub Krško je letošnjo sezono začel v II. slovenski ligi. kjer tekmuje In ekip. V prvem kolu jih je računalniški žreb določil za gostitelje. Igrajo po švicarskem sistemu in naslednjih šest kol bodo nasprotnike določali rezultati. V zadnjem kolu pa se bodo najboljše štiri ekipe pomerile v play-ollu /a zmago na državnem prvenstvu. Že omenjeno prvo kolo so moštva odigrala (26. 1(1. 92) v Krškem, pri Vidmovcm bazenu. Igrali so na šestih deskah. Krčani so se pomerili z Lendavčani in remizirali (3:3). Po besedah predsednika krškega šahovskega kluba, gospoda llilmijc Ahmatoviča, je k remiju l.cndav-čanom uspešno pomagala krška glasbena skupina Polska malca. katere člani kljub prošnjam organizatorja niso bili pripravljeni še za nekaj časa odložiti začetka svoje vaje. Lendavčani pa so tako oh že izgubljeni igri (pred matom) na dveh deskah zaradi hrupa izsilili remi. Hilmija Ahmatovič priznava, da so Krčani letošnjo sezono pričeli dokaj oslabljeni, zlasti se to pozna v ženskem delu ekipe, kjer je v prvem kolu na ženski deski morala igrati pionirka! Liga je letos močna, zato bi morale tudi ekipe biti uravnotežene. Težave v podjetju Videm se jim ravno tako poznajo, saj je bila tamkajšnja šahovska ekipa dovolj močna, da je tvorila jedro kluba. Tako so lani na državnem prvenstvu (seveda, v Loznici) dosegli drugo mesto. Kljub temu pričakujejo vsaj uvrstitev na sredino lestvice. Dejstvo je. da ima krški klub že vrsto let najmočnejšo pionirsko ekipo v regiji in nanjo so vedno računali. Zato tudi pričakujejo, da se bodo z leti razvili v močan šahovski center. V razmišljanjih o prihodnosti se pojavlja tudi morebitna potreba po sponzorju. Šah sicer ne potrebuje veliko sredstev, zavedajo pa se. daje lahko članstvo v drugi šahovski ligi nekomu (sponzorju) kar dobra reklama. V prvem kolu so krški tekmovalci igrali takole: Vlado Rokvie -poraz. Jože Volčanjšek - izsiljeni remi. Hilmija Ahmatovič - zmaga. Ivan Gmajnar - izsiljeni remi. Andreja Pire (12-letna pionirka na deski za članice) - poraz. Toni Kos (na mladinski deski) - zmaga. Situacija za Volčanjška pred prekinitvijo: beli - K aS, h3, fS, e5.; Volčanjšek - črni: K c6, A 7, (7, a6, črni na potezi (k dS?). Ivan Gmajner je imel še bolj razburljivo končnico: beli - K hI, D dl, Tfl, T ct, g2, c4; Gmajner - črni: K h8, D 17, T c8, L d4, c5, 12. Tu je Gmajner odigral c6 in gostje niso hoteli nadaljevati. V 2. kolu so Krčani izgubili od Velenjčanov s 3 1/2:2 1/2. Zmago sta takrat dosegla H. Ahmatovič in Andreja Pire. Preteklo soboto so na Ravnah igrali s tamkajšnjo ekipo in dosegli remi. Kos in Gmajner sta zmagala. Božič in Ahmatovič remizirala. Volčanjšek je igro izgubil. Bolj številčne ekipe pa zaradi stroškov niso mogli peljati na Ravne. V treh odigranih kolih imata Ahmatovič in Kos od treh možnih točk po 2 in pol. Gmajner I in pol. Pirčeva I in Božič pol točke. Krški šahisti bodo vse ligaške tekme, katerih gostitelji bodo. organizirali v Domu upokojencev, kjer so jim ljubeznivo odstopili res prijeten prostor. PA KAJ, ČE JE BEM7//V PREDRAG! Naš glas 14. 14. november 1991 21 Dr. sci. Kornelija Toth nvi pogojev perinatalnega razvoja Pope-Vpli Z zamudo Vam predstavljamo: Delo dr. Kornelije Pope-Toth Kornelija Pope-Toth je specialistka splošne medicine in diabetologinja, to delo opravlja v Zdravstvenem domu Krško in postaji Kostanjevica. Poleg tega se je dr. Tothova lotila še nečesa, kar je za ljudi, ki živijo v tako imenovani provinci, prej izjema kot pravilo: konec preteklega leta je doktorirala na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Naziv doktorja znanosti sije pridobila z raziskavo o tem, kako različni pogoji v času pred porodom in po njem vplivajo na kasnejši razvoj živega bitja. Tu objavljamo njen povzetek doktorske disertacije s prikazom poteka raziskave in njenih rezultatov. Rezultati pa so nas presenetili, saj je bil vpliv izboljšane prehrane na nadaljnji potek večinoma negativen. Res je, da so telesne teže živali potrdile pričakovanja, in to predvsem pri moškem spolu. Živali iz predrojstveno zmanjšanih legel so namreč bile najtežje. Sledile so živali iz legel, zmanjšanih po porodu, najlažje pa so bile kontrole. Ko pa sem obdelala druge parametre, sem ugotovila, da so samci in samice izrazito različno reagirali na spremenjene pogoje prehrane. Bolj občutljivo so reagirale samice in pri njih so ti učinki zelo negativni. Pri samcih je bil spolni razvoj minimalno izboljšan v prenatalno zmanjšani skupini, a funkcija nadledvične žleze (opazovala sem nivo hormona nadledvične žleze — kortikosterona — kot odgovor na stres) je bila manjša kot v drugih dveh skupinah, kar sem razumela kot pozitiven vpliv boljše prehrane. Pri samicah sem opazila izrazito negativen vpliv izboljšane prehrane pred rojstvom. Podgani je namreč osnovni življenjski cilj skotiti čim večje število potomcev in se znajti v novem okolju. Z izboljšano prenatalno prehrano so jajčniki močno zaostali v razvoju, na stres so živali reagirale z izrazitim zvišanjem nivoja kortikosterona v krvi, v novem okolju pa so se obnašale zelo nezainteresirano. Opazila sem tudi izrazito negativen vpliv vpletanja v leglo v prvem dnevu življenja. Odvzem polovice mladičev iz legla je pri preostalih živalih povzročil motnje v razvoju in močno zamujanje spolnega dozorevanja v puberteti. Kaj vse to pomeni? Res je, da eksperimentov, narejenih na živalih, ne moremo neposredno prenesti na ljudi. Kljub temu pa nas lahko spodbudijo k razmišljanju. Ogromno število različnih raziskav dokazuje negativen vpliv stresa na ožilje, možgane in srce. Stres in posledično zvišanje nivoja kortikoidov v krvi namreč zvišuje krvni pritisk, ovira presnovo maščob in pospešuje njihovo odlaganje v stene žil, zvišuje sladkor v krvi ter tudi direktno okvarja možganske celice. Te spremembe pa povzročajo degenerativne spremembe možganov, možgansko kap, srčni infarkt in za-mašene žile v nogah — kot najbolj znane posledice. V tej raziskavi pa so imele bolj prehranjene samice kot odgovor na stres izrazito visok nivo kortikosterona v krvi. Ob upoštevanju velikega števila znanstvenih raziskav in opažanj na ljudeh in živalih, prav tako pa tudi rezultatov moje raziskave se mi kar samo vsiljuje vprašanje, ali imamo res pravico biti ponosni na naše hitro razvijajoče se otroke, še posebno na tiste umetno hranjene, ki so veliko večji in težji od svojih vrstnikov, majhnih, »zakrnelih« otročičkov, ki imajo naravno prehrano. V želji, da bi bil naš otrok bolj razvit kot oni drugi, ga hranimo, če je treba ali ne, če je lačen ali ni, z vsem mogočim umetnim, začenši od umetnega ali kravjega mleka namesto materinega, preko raznih stekleničk umetne prehrane, kijih tako lepo propagirajo na televiziji, do različnih vitamini-ziranih bombončkov in številnih »hrustljavih za- Cilj moje raziskave je bil ugotoviti, kako izboljšana prehrana perinatalno (pred porodom in po njem) vpliva na začetek pubertete, na potek dogodkov med pubertetnim razvojem in na razlike med spoloma. Zaradi tega sem razen telesne teže spremljala še parametre, ki se izrazito razlikujejo med spoloma, začetek njune spolne diferenciacije pa se ujema z začetkom pubertete. To so teža in funkcija nadledvič-nih in spolnih žlez ter obnašanje v neznani okolici v odraslem obdobju, kar je odraz psihološko-intelektualnega razvoja. Ker so eksperimentalne raziskave na ljudeh neizvedljive — na eni strani zaradi etičnih razlogov, na drugi pa zaradi značilnosti rasti in razvoja človeka, se takšne raziskave vedno delajo na eksperimentalnem živalskem modelu, v tem primeru na podganah. Rast in razvoj človeka sta namreč zelo počasna, razen pri enojajčnih dvojčkih so razlike med posamezniki ogromne. Pogoji, v katerih posamezniki rastejo, so zelo različni. Za takšne raziskave pa je potrebno imeti veliko število opažanj na enakih primerkih, ki rastejo in se razvijajo v enakih pogojih. Zaradi tega uporabljamo specialne, pod strogo kontroliranimi pogoji vzgojene čiste seve živali, ki kljub navideznim razlikam kažejo precejšnjo sorodnost s človeško vrsto. V svoji raziskavi sem spremljala tri skupine živali. V eni skupini so bili pripadniki prenatalno zmanjšanih legel. To pomeni, da so samice prvi dan nosečnosti operirane in je število njihovih-plodov zmanjšano na polovico (namesto normalno 9— 10 mladih jih ostane samo 3—5). Druga skupina živali je pripadala leglom, iz katerih je bila takoj prvi dan po porodu odstranjena polovica mladičev. Tretja skupina je bila kontrola (normalno velika legla s povprečno 9—10 mladih). Izhajala sem iz predpostavke, da z zmanjšanjem števila mladih v leglu ostaja na voljo več hrane; v prvi skupini že v maternici, ker se hranilne snovi iz materine krvi ne bodo delile desetim fetusom, ampak samo polovici, v drugi skupini pa mleko, kije na voljo namesto desetim samo 3—5 mladičem. Pričakovali smo to, kar bi lahko vsakdo sklepal in na kar kažejo številne raziskave: če je več hrane na voljo, se bodo živali hitreje razvijale in prej dozorevale, pa tudi to, da bo imela predrojstveno izboljšana prehrana boljše vplive od izboljšane prehrane, kije na voljo šele po rojstvu. de v«. Strah meje, da nas bodo naši lastni otroci postavili na zatožno klop, ker smo jim uničili življenje. Bolj prehranjene podgane, posebno samice, so bile manj sposobne za življenje kot živali iz naravnih legel. Rekli boste, da so to vendarle podgane in da vse to nima zveze z ljudmi. A tudi avtor nekega zelo obširnega preglednega članka, ki zajema veliko število raziskav na živalih in ljudeh, na koncu v svojem zaključku trdi, da bi morali biti ljudje vsaj malo podhranjeni, ker bi na ta način preprečili ali omilili nastajanje in razvoj številnih kroničnih, degenerativnih in malignih bolezni. Po drugi strani pa na videz tako neznatno vmešavanje v integriteto legla prvi dan življenja pušča trajne posledice v nadaljnjem razvoju posameznika v poznejšem obdobju. Razlaga je jasna: nastanejo motnje v integriteti legla in v medsebojnem odnosu matere in mladičev. Moramo pa se tudi vprašati, kaj je s simbiozo matere in otroka. V visoko razvitih državah in visokih strokovnih krogih je vse več zagovornikov rojevanja v naravnem, domačem okolju, materam pa tudi podaljšujejo porodniški dopust. Vse to pa ne bo pripeljalo do rešitve, dokler bo sodobna žena ostala tako sodobna, kot je sedaj. Nima več instinkta za zdravo vzgojo otroka, zna pa zelo malo, da bi lahko z znanjem nadomestila izgubo instinkta. Naj bo to žaljivo ali ne: vsi moramo priznati, da nas v resnici otrok moti. Boj za enakopravnost je vcepil ženi agresivno težnjo za napredkom in jo pripeljal do tega, da se v resnici sramuje svoje biološke vloge. Enakopravnost smo razumeli zelo napačno. Ženo je narava oblikovala, da rodi potomce, skrbi zanje, jih neguje in vzgaja. To njeno vlogo bi moral ceniti vsakdo, ne pa da ženske silimo v dela, ki niso zanje, samo da bi jih i/enačili z moškimi. Ženske ne znamo več in tudi nočemo dojiti — če si to hočemo priznati ali ne. Tudi časa in čuta nimamo, da bi se pripravile na materinstvo. Ne znamo več negovati — saj tudi ne znamo otroku zbiti vročine, kar so naši predniki zelo dobro znali; ne znamo se več igrati z otroki in ne znamo več požrtvovalno in z dobro voljo prebedeti noči zraven bolnega otroka. Pogosto pripeljejo bolnega otroka pozno zvečer v dežurstvo z besedami, da je otrok siten in da starši ne morejo spati. Za naslednji dan ima vsak svoje načrte, bolan otrok in neprespana noč pa vse to porušita. Ljudje se niti ne zavedajo, kaj v resnici povedo takrat, ko izgovorijo takšne besede. Vidim mamice, ki nemočno stojijo zraven jokajočega otroka, medtem ko ga pregledujem. Vidim, da bi nekaj naredile, ampak ne vedo, kaj. Otročiček zastonj išče s preplašenimi očmi njihovo pomoč, njihov pogled je še bolj zgubljen kot otrokov. Takrat začne otrok še bolj histerično jokati. In takrat ne vem, ali bi se začela jeziti ali jokati nad vso to popačenostjo sveta in vseh nas, ki nismo zmožni nuditi opore našim otrokom, ker smo izgubili čut za to. Dobro voljo imamo, instinkta in čuta pa ne. Kje je potem tista od narave dana nerazdružljiva simbioza med materjo in otrokom, simbioza, kije ne more izbrisati in je ne bi smela izbrisati borba za enakopravnost? Rekli boste, kako da si upam razmišljati o ljudeh na podlagi raziskave na podganah. Vsi dobro veste: če je stroj bolj kompliciran, je tudi bolj občutljiv in se tudi hitreje pokvari. Človek je čustveno in intelektualno veliko bolj razvit in njegova čustva so bolj pretanjena kot pri podganah. Kako bi si upali ravno zato trditi, da imajo na videz majhne spremembe v leglu, ki spremenijo medsebojni odnos matere in mladičev, pri eni preprosti živalici trajne posledice, pri visoko razvitem in čutečem človeku pa ne puščajo nobenih posledic! Še enkrat trdim, da ne enačim živali in človeka, želim pa dati samo v razmislek, kaj bo z našimi otroki, ki že od poroda dalje rastejo odtujeni od nas. • 22 Naš glas 14, 14. november 1991 Prvi memorial Romana Sotlerja V Domu XIV. divizije na Senovem je bil v soboto, 19. oktobra, turnir v malem nogometu, ki so ga organizirali v spomin na lani preminulega krajana, nekdanjega predsednika Skupščine krajevne skupnosti in športnega delavca Romana Sotlerja, zagovornika množične telesne kulture in rekreacije. Pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti je turnir, ki se ga je udeležilo devet ekip, organiziral Alojz Podlesnik kot imetnik bifeja Podlesnik IVI & A. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili svojci Romana Sotlerja in lepo število gledalcev. "Praktično ni bilo na Senovem ničesar, kjer on ne bi bil zraven." se je Romana Sotlerja ta večer spominjal Ludvik Grilc, predsednik Sveta KS Senovo. "Znal je iskati optimalne rešitve, znal je organizirati ljudi in pri tem bil z vsakim odkrit prijatelj. Malo je takih ljudi. Tudi ko ga je delovna pot odpeljala s Senovega, na druga, zahtevnejša in odgovornejša dela. bodisi v gospodarstvu ali ko je bil podpredsednik občinske skupščine, ni nikoli pozabil na svoje Senovo. Resda s sebi lastnim stilom, za katerega smo večkrat mislili, da je improvizatorski. je uspel narediti tisto, kar smo skupaj želeli, le popolnoma jasno nam ni bilo. kako. Zaradi takega Romana Sotlerja smo se v KS Senovo odločili, da organiziramo v njegov spomin memorial v malem nogometu. Kajti Roman Sotler je bil tudi predsednik Športnega društva Partizan Senovo in tudi njegovim prizadevanjem se lahko zahvalimo, da ima Senovo tak športni objekt - Dom XIV. divizije, ki že vrsto let služi tako šolski telesni vzgoji kot rekreaciji pa tudi treningu športnih ekip ne le s Senovega, ampak iz skoraj vse krške občine." Sam turnir se je začel ob 20. uri in se zaključil okoli 5. ure naslednjega dne. Prvo mesto in hkrati prehodni pokal memoriala je osvojila ekipa Klub 27 z Drnovega. drugo mesto ekipa Sara iz Leskovca in tretje mesto ekipa Koprivnice. Poleg teh treh so nastopile še ekipe Sadida. Jagri. Okrepčevalnica BB. Okrepčevalnica Mačk - vse s Senovega. Rajhenburger iz Brestanice in Young Boys iz Krškega. Poleg generalnega pokrovitelja so izvedbo turnirja podprli še naslednji sponzorji: Kostak Krško. Zavarovalnica Triglav d. d., območna enota Krško. Mizarstvo Božičnik Senovo. Posavska stanovanjska zadruga Krško in Bife Podlesnik. Z. Šoln Center za obveščanje že deluje Od 1. oktobra letos v občini Krško deluje Center za obveščanje. V tem času smo posebno skrb posvetili vzpostavitvi rednih stikov tako z možnimi povzročitelji nevarnosti kakor tudi s tistimi strokovnimi organizacijami in organi, ki sanirajo posledice posameznih nesreč. Distribuirali smo tudi nalepke in kartončke "985 CENTER ZA OBVEŠČANJE", da bi z obstojem centra in njegovo telefonsko številko 985 seznanili čim D 3B5 CENTER ZA OBVEŠČANJE POKLIČITE NAS V VSEH PRIMERIH, KO SO OGROŽENA ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA IN MATERIALNE DOBRINE IN 1 V PRIMERU VEČJIH PROMETNIH IN DRUGIH NEZGOD; 2. OB POŽARIH IN EKSPLOZIJAH; 3 PRI POJAVU NALEZLJIVIH ALI DRUGIH BOLEZNI; 4. OB PREKINITVI ELEKTRIČNEGA TOKA ALI POMANJKANJU VODE; 5 OB NEVARNOSTI SNEŽNIH IN ZEMELJSKIH PLAZOV ALI ŽAMETOV; 6 V VSEH OSTALIH PRIMERIH POTREBE OBRAMBNEGA IN SAMOZAŠČITNEGA UKREPANJA širši krog občanov. V izdelavi so tudi tako imenovani "modeli za ukrepanje", ki omogočajo hitro in učinkovito reagiranje ob nastanku katerekoli nevarnosti. Kljub temu da center deluje že več kot mesec dni, pa nam vseh želenih povezav še ni uspelo vzpostaviti. V nekaterih okoljih imajo veliko razumevanje Naš glas 14. 14. november 1991 23 za delo Centra za obveščanje in ugotavljamo, da je vedno več tistih, ki nam redno sporočajo podatke. Na drugi strani pa so določena podjetja, ki nam še ne dostavljajo rednih poročil, kar kaže, da zavest o obstoju centra še ni dovolj razvita. Ker so med njimi tudi taka podjetja, katerih podatki so z zaščitnega stališča izjemno pomembni, jih želimo tudi na tem mestu pozvati k sodelovanju oziroma izpolnjevanju obveznosti, ki jim jih nalaga odločba občinskega upravnega organa za obrambo. Šele potem, ko se bodo v centru stekali vsi potrebni podatki, se bomo lahko približali našemu cilju, da bi ob posameznih nesrečah lahko učinkovito ukrepali: čim hitreje, s pravimi ljudmi in sredstvi in na pravi način. Takšno ukrepanje omogoča le popolna informacija o dogodku, na podlagi katere lahko pristojni organi in organizacije natančno ocenijo stanje in razloge za nastanek nesreče ter izberejo najustreznejši način ukrepanja, ki bo zmanjšal ali odstranil posledice dogodka ali celo preprečil, da hi se kdaj kasneje ponovil. Občinski sekretariat /a obrambo t SPLOŠNA JAVNA MOBILIZACIJA innn,nnn[w| UMIUDttMII H ^ NEVARNOST ZRAČNEGA NAPADA rV\A/U\AAAAAAAT| NEVARNOST NAPADA Z JEDRSKIMI - BIOLOŠKIMI ALI KEMIČNIMI SREDSTVI |W| |wn rwi POŽAR (VELJA TUDI V MIRU) a_n_a «¦ NARAVNE NESREČE CT^-] ¦* to iaiuuoc ¦ PRENEHANJE VSEH NEVARNOSTI (V MIRU PREIZKUS SIREN VSAKO SOBOTO OB 12.00 URI) Duo Abrams na poti k uspehu Stanka Macur in Roman Abram sta posnela svojo prvo ploščo in zdi se. da sta zadela v polno. To je prva slovenska rap plošča in štiri skladbe z nje so takoj osvojile poslušalce. Na koprskem radiu, na primer, so jih takoj uvrstili tudi v italijanski program. Glasba je delo Romana Abrama. besedila (v angleščini) je napisal Silvo Mavsar. Ploščo so posneli v zasebnem studiu Bon-ton v Rogatcu, odtis pa izdelali v Milanu. Prvih tisoč natisnjenih izvodov je reklamnih, izdani so v samozaložbi, zdaj iščejo novega založnika. Za malo ploščo z dvema skladbama ga bodo menda našli v Italiji. Ploščo z naslovom Fill the Gap so konec oktobra predstavili v Posavju in v Ljubljani, naprodaj pa je v Krškem. Celju. Ljubljani in drugod v specializiranih trgovinah. Stanka Macur 24 Naš glas 14, 14. november 1991 Liberalno-demokratska stranka: Razgovor z Janezom Kopačem o privatizaciji Zakon o privatizaciji že nekaj časa buri duhove v Sloveniji, je predmet sporov in vzajemnih obtožb med frakcijami levo in desno usmerjenih sredinskih politikov. Liberalni demokrati Posavja so očitno hoteli sebi in svojim sokrajanom zagotoviti nekaj več informacij o tem in so zato povabili v Brežice (30.10. 91), "predsednika zloglasne Kopačeve komisije", kot se je izrazil v napovedi predstavnik gostitelja, Veljko Jukič. Janez Kopač ni bil le prisiljen spremljati razvoj zakonodaje o lastninjenju, pač pa je tudi delegat Posavja (in Zasavja) v republiški skupščini. Po njegovih besedah je bil prvi izvirni greh slovenske vlade ta, da po volitvah zasebne lastnine ni niti omenila, ko pa se je lastninjenja lotila, je (morda tudi nehote) s svojimi postopki pri opoziciji izzvala precejšnjo mero nezaupanja. Pri tem je že samo ocenjevanje vrednosti podjetij, na katerem zakon temelji, precej problematično, saj v Sloveniji pač ni razvitega trga kapitala, ki bi določal vrednost delnic. Od konca leta 1990 se podjetja delijo na majhna (do 125). srednja (125-500) in velika (nad 5(X) zaposlenih). Majhna podjetja in večji del (do 51 %) vrednosti v srednjih naj bi lahko kupili člani kolektivov po knjižni vrednosti, medtem ko bi se preostali del vrednosti prenesel v republiški sklad. Velikih podjetij ne bi smeli kupiti njihovi delavci, ker so to menda stebri narodnega gospodarstva. Njihovo vrednost naj bi prenesli v centralni republiški razvojni sklad, in sicer v navadnih delnicah, ki ob profitu dajejo lastniku tudi upravljal-ske pravice. Po predlogu prof. Ribnikar-ja naj bi te delnice bile prednostne, kar pomeni, da lastniku ne dajejo možnosti upravljanja, pač pa samo delež v profitu. Da bi se ognili podržavljanju gospodarstva (če zaposleni ne bi smeli kupiti deleža v svojih - velikih - podjetjih), je bila prva zahteva, da naj ostanejo delnice v osrednjem republiškem investicijskem skladu le pol leta. nato bi jih del prenesli v odškodninski sklad, del v pokojninskega, večino pa bi razdelili v pet investicijskih skladov, katerih lastniki so vsi polnoletni državljani. Tudi okrog teh skladov so nastali očitki o njihovi parad-ržavnosti. medtem ko je vlada očitke zavračala s trditvijo, da so to na Zahodu povsem normalne oblike obračanja denarja. Gospod Kopač je pripomnil, da to sicer drži. le da tam taki skladi nastajajo kot zasebna združenja investitorjev in se skladi obnašajo zelo resno. Vlada (predlagatelj Zakona o lastninjenju) je zahtevam javnosti popustila kar nekajkrat. Prvič, ko je privolila, da se 10 % vrednosti velikih podjetij razdeli med tamkajšnje delavce še pred kakršnokoli prodajo ali transakcijo z delnicami. Kasneje je ta odstotek dvignila na 15. Vseskozi visi nad javnostjo ob tem sporu tudi problem t.i. črnih privatizacij, ki so v bistvu kraja družbenega premoženja. Pojavil se je tudi še en predlog prof. Ribnikarja. po katerem naj podjetij ne bi delili glede na velikost, pač pa naj bi celotno njihovo vrednost prenesli v investicijski sklad. Pri tem pa vlada ne bi imela upravljalskc pravice vse dotlej, dokler profit posameznega podjetja ne bi padel na minimum. Tu se zopet pojavlja razlika v stališču, kolikšen naj bo ta minimalni profit (0-2 %) in koliko časa lahko oblast v vodenje podjetja posega. Sicer pa naj bi podjetja, ki normalno poslujejo z dobičkom, upravljali tisti, ki bi vanje prinesli s\icži kapital. Problem ostaja seveda tudi (so)upravljalska pravica tistih, ki so v podjetjih zaposleni. Ta koncept jih namreč iz te pravice izločuje, saj bi se po njem očitno bilo treba znebiti starih vodilnih struktur. To je seveda samo grobi oris problematike, ki jo je poslušalcem predstavil Janez Kopač. Po njegovem osebnem mnenju bi bil zakon, ki bi dovoljeval zaposlenim nekaterih velikih podjetij, da si v njih kupijo delež, kar dober. To je seveda stališče stroke, ki pa tu že težko pride do polne veljave. Problem so namreč napravili nepremagljiv medsebojni odnosi. V prvi vrsti gre za vzajemne odnose (spore) med premierjem osebno in zborom združenega dela. nato pa še za spore na osebni ravni med posameznimi prvaki. "Stvari so postale prestižne." pravi Kopač, "in sedaj jih morajo verjetno razvozlati sociologi, ne pa ekonomisti ali pravniki. Ne rešujejo se v stroki ali na simbolni ravni, tu pa se je marsikomu težko umakniti, saj gre za vprašanja časti. Gospod Kopač dvomi o možnosti razrešitve spora tudi zaradi tega. ker v zboru združenega dela verjetno ni več močne strankarske discipline. Na vprašanje o možnem razpadu DEMOSA pa je zatrdil, daje tam do razkola sicer že prišlo, da pa zaradi tega ali iz načelnih razlogov vlada le ne bo padla, ker so njeni člani le preradi to. kar so. Zato je izrazil bojazen, da bo vladajoča večina skušala krivdo za vse skupaj prevaliti na opozicijo, ki pa da-tokrat ni kriva. Veljko Jukič in Janez Kopač Kje vidi Janez Kopač možno rešitev problema!'.' Pragmatični del opozicije (iz LDS in SDP) bo morda stopil na sceno in skušal presekati spor. 5 tem se bodo seveda potencialno spravili v nevarnost. Zakon bo namreč zanesljivo prinesel tudi veliko težav (kakršen koli že bo!) in treba bo najti grešnega kozla. Postali bodo strelovod za napade DEMOSA in nepragmatičnega dela članov svojih strank.