Poštnina plačam t SOftvvML Leto LXXm., št. 256 LJubljana, petek 8. novembra I940 Cena Din i.— Izhaja vsaAc dan popoldne lzvzemJl nedelje in praznike, — Inaeratl do 80 petit ▼rst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inaeratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >Slovensld Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, aa inozemstvo Din 26.—. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA* Knafljeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon 5t. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5, — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.35L Srdite borbe na vsej grški fronti Italijani so začeli z velikimi napadi pri Korici in na epirskem odseku — Grki se doslej uspešno branijo, vendar pa jim je potrebna nujna pomoč v letalih, da vzdržijo pritisk Atene, 8. nov. br. (UP). Ze skoraj dva tedna trajajo borbe na macedonskem in epirskem sektorju fronte, ne da bi se moglo reči, da so se dokončno razvili operativni nacrti ene ali druge vojskujoče se strani. Italijani se morajo slej ko prej boriti z cgroninimi terenskimi težavami, ker ni ne v Epiru, ne v Macedoniji ob albanski meji nikakih modernih cest, ki bi po njih mogli prodirati s svojimi modernimi vojnimi silami. Samo preko Lerina na eni in Janine na drugI strani sta skozi verig-e strmih vrhov, ki segajo v višino 2000 m in v govorju Bratetonu celo do 2500 m, speljani dve cesti, vse drugo so samo steze, ki jih morajo italijanski pionirji sproti širiti in utrjevati, da bi se nadaljnje pro-dranje tankov, kakor tudi dovoz vseh potrebščin do prvih črt na fronti sploh omogočil. Tudi Se snoči so Grki na severu slej ko prej izvajali pritisk proti Korici (Kor-či). V vrsti protinapadov jih Italijani niso mogli vreči z njihovih gorskih postojank na albanskem obmejnem področju med vasema Bik lista in Kapeštice. Pač pa so se Grki dejansko umaknili na južni bree reke Kalamas. kier bo zaustavili nadaljnje prodiranje v Epir. Italijansko letalstvo je včeraj poleg dru-z".h z nova napadlo Solun in Pirej. Nad obema mestoma pa je prišlo do letalskih sportadov, pri katerih je sodelovalo tudi nekaj angleških lovcev. V Atenah so včerij pokopali prvega angleškega pilota, ki je padel v borbah nad Grči 70. Po^rrebn se je udMežil tudi ministrski predsednik Metaxas. Grško vojno poročilo AU-ne, 8. nov. s. {Reuter) Grški generalni štab je objavil preteklo noč 12. vojno poročilo, ki pravi: Na vsej fronti se nadaljuje udejstvovanje topništva. Na levem krilu fronte je bil v Epiru odbit lokalni sovražni napad. V torek zvečer sta oddelek naše pehote in inženjerski oddelek s smelo akcijo uničila 9 sovražnih tankov, ki so bili dva dni prej onesposobljeni za borbo. Sovražna letala so včeraj bombardirala mesto Krf ter več mest in vasi na grški celini. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Na vojaških objektiv ni bila povzročena škoda. Eno sovražno letalo je bilo od protiletalskega topništva sestreljeno. Atene. 8. nov. p. Italijanske letalske sile so razvijale tudi včeraj veliko napadalno akcijo nad vsem grškim ozemljem. Pred Atenami in Solunom je prišlo do spopadov z angleškimi in grškimi letalci. Alarm v Atenah je trajal le 10 minut, od 12.50 do 13. ure. Napadi na albanska letališča in pristanišča Atene. 8. nov. s. (Reuter) Po neuradnih poročilih so izvedla grška letala včeraj več napadov na Albanijo. Bombardiranih je bi- lo več letališč in italijanskih vojaških oddelkov. Nadalje je bilo napadeno pristanišče v Valoni. Bombardirana grška m m ta Atene, 8. novembra AA. Atenska agencija: Po poročilu srškega ministrstva za javno varnost so se nadalievali sovražni letalski napadi tudi včeraj Bombe so oa-dale na Korint. Patra s. I^ariso. Krf in Ja-njino. Prav tako je sovražno letalstvo bombardiralo nekatera mesta na otoku Krfu. Povsod ie bilo nekai žrtev med civilnim prebivalstvom, ki Da niso velike. Vojaški objekti niso bili prizadeti. Novi vpoklici Atene, 8. nov. p. z današnjim dnem so bili pozvani pod zastave rezervisti razredov 1929 in 1942. Poslednji so bili šele pred kratkim odpuščeni začasno iz vojaške službe. Angleški topovi za Grke A««eiie, 8. nov. s, (Reuter). Izvedelo se je. da so Angleži z letali prepeljali na bojišče ob albanski meji protitankovske topove za grško vojsko. Teh topov so se Grki takoj prve dni vojne uspešno poslužili ob reki Kalamas in pri Korici. Grčiji primanjkuje letal N©w Tork, 8. nov. e. Iz Aten se doznava, da je grška vlada poslala Angliji prošnjo, da ji takoj pošlje čim več lovskih letal. Vojaški krogi v Atenah pravijo, da se Grška ne bo mogla še nadalje upirati, če ne dobi večjega števila lovskih letaL Metaxas o položaju Atene, 8. nov. s. (United Press) Ministrski predsednik Metaxas je imel snoči govor po radiu, v katerem je med drugim omenil, da prihaja angleška angleška vojaška pomoč v Grčijo sedaj že redno in po načrtih. Glede bojev ob albanski meji je dejal Metaxas, da vojaških operacij ne ovirajo slabe ceste, saj so bile ceste dovolj dobre za Grke, da so prodrli do višin, M obvladajo Korioo. Rekrutacija Grkov v Egiptu Kairo. 8. nov. s. (Reuter). Vsi grški vojni obvezniki od 20 do 40. leta starosti kd se mude v Egiptu, so bili povzani. da se iaviio na grških konzulatih. Neki erški polkovnik ie prispel 7 letalom za tem v Kairo ter bo vodil rekrutacijo Grkov v Egiptu ob sodelovanju z angleškimi VOJa-žkirni oblastmi. Angleški novinarji v Atenah A*ene, 8. nov. s. (Rei*ter) Včeraj je prispela v Atene večja skupina vojnih poročevalcev angleških listov- Prirejen jim je bil prisrčen sprejem. Z naše meje z hjgosioven_s"*>-grške meje poroča j Politika«: Italijanske čete drže greben pogorja Moro va v Albaniji in to kote 2018, 1909, 1808 in 1800. ki dom in i rajo nad grškimi položaji. Grške čete drže položaje na pobočjih gorovja Bi gle in sicer koto 1456, vasi Stri-ge, Vranište, Zagradeč in Cipoš. Grki imajo tu zbranih pet divizij. Italijani pa samo dve diviziji, vendar sta italijanski diviziji po formacijah močnejši, kakor grške. Dasi Italijani obvladajo greben Morava se mora vendar njihova vojska boriti z ve^-likimi težavami. Teren je zlasti težak za sodobno orožje, za tanke in oklopne avtomobile. Grške čete izkoriščajo te okoliščine in izvajajo četniško vojsko. Vesti, da so Grki napredovali na južni strani Moro-va. niso točne. Grške čete še niso prestopile reke Devolis, ki jo morajo prekoračiti na vsak način, če hočejo napreokrvati v tej smeri. V zadnjih dneh so Italijani dobili močna ojačenja. zlasti težkega topništva in zaradi tega je bila njihova aktivnost j povečana. Namen italijanskih operacij je ' zavzetje vrhov pogorja Bigle, ki ga imajo Grki v svojih rokah. V tem primeru bi bila odprta pot proti Lerinu in Solunu. Kaže da si hočejo Italijani tu priboriti prosto pot za vsako ceno, kajti njihovo topništvo neprestano bombardira sovražne postojanke in jih naravnost zasipa z izstrelki. Italijansko topništvo povzroča Grkom precejšnje Izgube. Grki ne morejo napredovati, ker nimajo letal, ki bi lahko podpirala akcije njihovega težkega topništva in pehote. Vse kaže. da je bdi namen grške akcije zbiranja denarja med Grki v inozeanstvu ta, da si Grki nabavijo nekaj lovskih letal. Grški poveljniki se pritožujejo, da imajo premalo letal in tudi premalo protiletalskih topov. Včerajšnja kanonada, največja od začetka vojne je dokaz, da je italijanska vojska začela z ofenzivo. Grki se v svojih položajih obupno branijo, toda če ne bodo dobili letal, bo njihov položaj zelo težaven. Včeraj ves dan ni prenehal srdit topniški dvoboj. Italijanska letala so spet bombardirala grške položaje in cesto Lerin—Korica. Zdaj so znane tudi podrobnosti o bombardiranju Lerina. ki so ga italijanska letala skoraj popolnoma uničila. Včeraj so se italijanska letala sedemkrat pojavila nad Lerino in jo bombardirala. Poškodovani so bili najvažnejši objekti. Kmetje iz okolice pripovedujejo, da so videli najmanj 20 stebrov dima v goieči Lerini. kar je dokaz strašnega bombardiranja. Ti stebri dima so bili do 50 m visoki. Letalsko nadzorstvo naše meje Milan, 8. nov. br. (SI>A). >Stampa« objavlja vest iz 'Beograda đa so pričela po odredbi vojaških oblasti vzdolž vse meje z Grčijo in Albanijo krožiti jugoslovenska letala, ki imajo nalog, da takoj streljajo na sleherno tuje letalo, ki bi preletelo mejo. Letala so stalno v zraku. Angleži zavzeli Galabat važno trgovsko središče ob sudansko abesinski meji, ki so ga ob začetku vojne izpraznili Kairo. 8. nov. s. (Reuter) K zavzetju mesta Galabat na sudansko-abesinski meji javljajo naslednje podrobnosti: Napad na italijansko postojanko so izvedle angleške in indijske čete. Pri napadu so sodelovala lletala, tanki, oklopni avtomobili in topništvo. Italijanska posadka je bila popolnoma presenečena Borba je trajala samo 45 minut 17 italijanskih voiakov se je predalo. Kmalu po zavzetju mesta so poskusili Italijani protinapad, ki pa je bil odbit. Sledila sta tudi dva letalska napada na mesto ki pa sta povzročila malo škode. Galabat je važno trgovsko središče ob sudansJco-abesinski meji. V juniju, kmalu po izbruhu vojne med Anglijo in Italijo, se je Italijanom posrečilo mesto zavzeti Bombe na Brindlsi KalrO, S. nov. s. (Reuter)- V svojem snočnjem komunikeju je poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javilo, da so v noči od torka na sredo angle- ški bombniki iz svojih oporišč na Bližnjem vzhodu izvedli napad večjega stila na italijansko luko Brindisi. Uradno poročilo pravi, da se je pričel napad v torek zvečer in je trajal do zgodnjih ur v sredo. Napadene so bile ladjedelnice vojne mornarice, rušilci in podmornice v luki glavni kolodvor in drugi objekti. Povzročeni so bil številni požari v ladjedelnicah, v bližini kolodvora In drugod. Komunike navaja co1je, da so angleška lovska letala izvedla več izvidnlških poletov nad grškim ozemljem, ne da bi pri tem naletela, na sovražna letala. Prav tako so bili izvedeni obsežni in številni izvidniški poleti nad Zapadno puščavo v Egiptu, nad različnimi deli Italijanske vzhodne Afrike ter nad itaiija-niskimi lukami in obalnimi vodami. V Assabu so angleška letala napadla pristanišče in povzročila škodo na glavnih pcmolih in skladiščih. En sovražni bombnik je skušal včeraj napasti Malto. Angleško lovsko letalo se je spustilo z njim v borbo. Italijansko letalo je bilo verjetno močno poškodovano. Letalski napadi na Anglijo vedno bolj popuščajo Paš oa so Nerad povečali svojo akcijo na morju, kjer napadajo angleške konvoje London, 8. nov. s. (Reuter). Sovražni napadi na Anglijo so imeli preteklo noč v splošnem omejen obseg. Letalski alarm v Londonu je bil končan nekaj ur preje nego običajno. V prvem delu noči pa je bil napad na London hujši, negro v prejšnjih nočeh. Bombardiranih je bilo več okrajev. Kmalu po nastopu mraka so vrgla nemška letala ob začetku napada tudi večje število raket na padalih. Protiletalsko topništvo je odgovarjalo z močnim zapornim ognjem. Skoda v Londonu v splošnem ni posebno velika. Vrženih pa je bilo zopet mnogo zazidalnih bomb na neko bolnišnico. Osebje je požare pravočasno preprečilo. Nadalje je bila zadeta neka bolniška a m bul an ca. Pri tem je bilo nekaj človeških žrtev. V srednji Angliji sta bila izvedena dva napada na neko mesto. Bombardiran je bil predvsem stanovanjski del mesta. Povzročena je bila škoda na zasebnih hišah. Napadi na London London, 8. nov. br. (Reuter). V svojem snočnjem komunikeju beleži letalsko ministrstvo, da so nemški letalski napadi na Ang-lijo spet nekoliko popustili. Le na nekaj krajev v tuSnovzho^ni Angliji ter na okolico Londona so bile vržene bombe, ki so povzročile škodo v stanovanjskih okrajih in rta industrijskih objektih, ki pa niso zahrt^vale večjega števila človeških žrtev Včeraj je bilo v letalskih spopadih sestreljeno 7 nemških in 5 angleških letal. Vsi angleški piloti so se rešili. Ministrstvo beleži v svojem komunikeju, da so se večje skupine nemfvuh bombnikov že v prvih popoldanskih urah skušale približati angleški obali, a da so bile v glavnem odbite. Nad ustjem Temze je prišlo do spopada, v katerem je bilo nekaj nemških letal sestreljeno. Drtuja skupina nemških letal je bila zadržana malo pred PoTtsrn-coithctm. Nad Londonom se je včeraj popoldne pojavilo le eno nemško letalo ki je letelo zelo visoko. Bombardiranje Kruppovih tvornic London, 8. nov. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo davi naslednji komunike: Preteklo noč so angleški bombniki izvedli izredno močan napad na Krup-pove tvornice v Easenu. Druge skupine letal so bombardirale bencinske naprave in druge objekte v Nemčiji, sovražne Invazijske luke in letališča v Franciji. London, 8. nov. s. (Reuter). Vzbudilo je pozornost, da letalsko ministrstvo v svojem današnjem komunikeju v poročilu o napadu na Kruppove tvx>rnice pravi, da je bil napad »izredno močan«. Tega izraza se doslei letalsko ministrstvo v nobenem svoiem komunikeju še ni poslužilo. Nemška poročila Berlin, 8- nov. br. (DNB). Nemške letalske sile so včeraj spet na več krajih napadle sovražne konvoje. Skupina strmo- glavcev je izvršila prvi tak napad od ustju Temze, kjer je bil opažen moć.m konvoj v spremstvu nekaj vojnih ladij. "Veka 10.000 tonska križarka je bila zadeta v polno. Neka 10.000-tonska trgovinska iadja je biLa poškodovana na kljunu. Ladja se je ustavila in močno nagnila na stran. Druga 5000-tonska ladja je bila prav tako zadeta in se je pričela potapljati, ko so se letala oddaljila Zadeta je bila tam še eno 60O0-tonska ladja. Posadka je izgubila oblast nad njo- Neko nemško letalo ie napadlo včeraj popoldne večji konvoj pri Harvvichu. Letalo se je pognalo proti ladjam v strmo-glavskem poletu ter je ze pri prvem napadu zadelo noko 5000-tonsko ladjo, tako da se je ustavila in jo je pričela zalivati voda. Neka ladja je bila zadeta in imo-oilizirana v bližini Eastbeama. Kcnčno je bil izvršen večji napad na neki konvoj v bližini Narvicka. Tam je bilo bombadi ira-ranih 6 ladij. Na dveh izmed njih sta izbruhnila večja požara. Skupno se računa, da so Angleži včeraj izgubili okrog 30.000 ton svoje trgovinske mornarice. V ostalem so se napadi na London in na druge vojaške ter gospodarske centre včeraj ves dan nadaljevali. Ze v prvih popoldanskih urah so bila nad Anglijo sestreljena 3 angleška in 1 nemško letalo-Do večera so se angleške izgube povzpele na 10 aparatov, medtem ko so nemške izgube o«?tale še janerom pri enem. Vojna propaganda v Nemčiji Berlin, 8. nov. br. (DNB). Po vsej Nemčiji se pripravlja silen val propagande pod geslom: s Z našimi zastavami bomo zmagali«. Do konca leta namerava nemška narodnosecial i stična stranka prirediti v tem okviru okrog 700 propagandnih zborovanj. Turčija upa, da bo ostala izven vojne Ni Se opustila nađe, da se grško-italijanski konflikt ne bo razširil na druge balkanske države Carigrad, 8. nov. e. V staMšču Turčiie glede na italijansko-grško vojno v zadnjih dneh ni bilo izorememb. Ta soooad kakor tudi vsi dogodki v zvezi z niim se zasledujejo z največjo pozornostjo a stran' službenih krogov turške iavnosti. Opažati je. nekako popuščanje* velikega razburjanja, ki je nastalo v začetku spooada. Poudarjati ie treba prizadevanje Turčije za ohranitev miru na Balkanu, za prenehanje sovražnosti v Epiru ter sploh za ustaitev miru na jugu Balkana. V Ankari ne izključujejo novega koraka za likvidacijo grško-italijanskega konflikta in sadijo dn utegne ta korak napraviti Nemčija, ki se pa o tem še ni izrazila. V tukajšnjih vodilnih krogih oa poudarjajo, da bo Turčija kliub vsem dogedkom še nadaje pred "^ta vihala faktor miru na Balkanu in na Bližnjem vzhodu in da s svoje strani ne bo opustila ničesar, kar bi soet lahko služilo vzpostavitvi miru in njegovi konsolidaciji v tem delu Evrope. Dasi namen Papenoveea odhoda v Berlin še ni znan. mislijo, da bo njegova misija dala koristne rezultate, ki bodo Da šele znani po njegovem povratku v Ankaro. Kakor Berlin, tako ie tudi Ankara demantirala da ie Pa pen odnesel v Nemci io noto turške vlade, naslovljeno na Nemčijo glede italijansko-grškega konflikta. Papen se vrača v Ankaro Berlin, 8. nov. e. Kakor se doznava iz zanesljivega vira. ie nemški veleposlanik Papen včeraj ziutraj odpotoval iz Berlina v Ankaro. Sodijo, da bo prispel v Ankaro v soboto, tako da ie v začetku prihodnjega tedna pričakovati vidne posledice razgovorov v Suma vi. Vpoklici v Turčiji Ankara, 8. nov. s. (Reuter). V Turčiji je bilo vpoklicanih 10 letnikov rezervistov od 20. do 30. leta starosti. Rezervni oficirji pa so mobilizirani od 20. do 40. leta starosti. Kanada bo še povečala svoje vojne napore Prestolni govor v kanadskem parlamentu — Najtesnejše sodelovanje z Zedinjenimi državami Ottawa, 8. nov. br (5DA) Snoči je bilo otvorjeno novo zasedanje kanadskega parlamenta. Otvoriil ga je z daljšim govorom generalni guverner. Med drugim je izjavil, da bo morala kanadska zbornica na tem svojem zasedanju podrobno proučiti vprašanje vojnih sil in vojne kapacitete Kanade. Otta\v;i, 8. nov. s. (Reuter). Kanadski generalni guverner grof Athlonski je snoči s prestolnim govorom v kanadskem senatu otvoril novo zasedanje kanadskega parlamenta. Pri svečani seji so bili v častni loži navzoči tudi soproga grofa Athlon-skega princesa Alice, vsi drugi Člani njegove rodbine ter holandska prestol on asi ed niča Julijana. Grof Athlonski je v svojem govoru poudarjaj ootrebo, da Kanada do skrajnih mej možnosti poveča svoje vojne napore. Do skrajnih mej moči je treba storiti vse za dobrobit države in nadaljevanje vojne. Generalni guverner je dalje izjavil zaupanje v zmago v vojni ter je omenil, da Anglija sama vztraja v vojni ter je že štiri mesece sama v prvi bojni črti. Duh angleškega naroda je nezlomljiv, je dejal grof Athlonski. Tudi v zapadni polobli je nastopilo spoznanje kakršno nevarnost pomeni sedanja vojna v Evropi. Zato je bila vzpostavljena ožja zveza in ožje sodelovanje med Zedinjenimi državami in narodi angleškega imperija. Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je sporočil, da bo v januarju sklicana konferenca vseh predsednikov kanadskih provincialnih vlad. Konferenca se bo bavila z vprašanji koordinacije vojne produkcije in obnove po vojni. Proslava državnega praznika v Moskvi Mo^va, 8. nov. e. (Tass) V zvezi z včerajšnjo proslavo državnega praznika je narodni komisar za vojsko maršal Timo-šenko pregledal moskovsko vojsko in hkrati nagovorij vojake. Posebno toplo je pozdravil predstavnike Le tonske, Estonske, Latvije, Besa rablje in severne Bukovine, čete moskovske garnizije, motorizirane in druge edinice. so nato defilirale v strumnem redu. Prav posebno so se odlikovali pri paradi ženski oedelki. zlasti pa tudi letalci. Gete so posebno pozdravljale Stalina. Veliko zanimanje je vladalo za novo opremljene pehotne polke, kjer so imeti vojaki avtomatične lahke puške, ročne granate in težke strojnice. Ciano na ruskem poslaništvu Rim, 8. nov. br. (Štefani). O priliki obletnice Sovjetske Rusije je rusko poslaništvo tudi v Rimu včeraj priredilo velik diplomatski sprejem. Poleg drugih osebnosti se ga je udeležil tudi italijanski zunanji minister dano. Nemila vojj&U ira Finskem N«w YOr*\ 8. nov. br (CBS>. Ameriški poročnik Einter. ki je bil med prostovoljci v finski vojski za časa vojfio z Rusijo in se je vrnil sedaj v Ameriko je pripovedoval, da je med potjo rz Pečenge v Helsinke srečal okrog 500 avtomobilov, polnih nemških vojakov. Na neki železniški postaji je opazil več vagonov z nemdkiml vojnimi potrebsčmamL Angleški protest v Budimpešti Budimpešta, 8. nov. e. Angleški poslanik v Budimpešti je včeraj izročil v zunanjem mimstrstvu zelo ostro protestno noto zaradi prehoda nemških čet preko madžarskega ozemlja v Rumunijo. Bolivijsko potniško letalo izginilo Uma, 8. nov AA. (DNB) Bolivijsko te-talo, ki opravlja promet na progi La Paz— Columba. je izginilo O letalu že dva dni ne vedo ničesar Sosedne države, pa rudi Peru, so poslale letala, da bi našla izgubljeno letalo ali vsaj njegove ostanke. Po romanu Abbe Prevosta >MANON LESCAUT« in po Puccinijevi operi >Manon Lescaut« prirejeni glasbeni film Z. 2Vt£ »Prepovedana ljubezen« Je silno doživetje za. vsakogar! Ljubezen — trpljenje — razočaranje! BENIAMINO G IGLI ln Maria Caniglia! Danes nepreklicno zadnjikrat ! ANGEL LJUBEZNI z dražestno igralko in odlično pevko DEANNO DURBIN Predstave ob 16., 19. in 21. uri! KINO UNION — Tel. 22-21 DA-NES POSLKDXiirac;?ia je ug-otovijeno, da je bil Carlos ISđfson izve- ljen za guvernerja d.vzave Ne\v Jersev. Ostavfca notranjega ministra \r..shin$ton. 8 nov. A A (Reuter) \'o-tranji minister je podal ostavko. Novinarjem je minister izjavil, da je sreč.n, ker je bil Roosevelt zopet izvoljen za p-olscjp'-ka. Ostavko je podu! samo zaradi le^a, ker je hotel dati predsedniku popolnima proste roke /a. primer, če bi se Roosevelt morel iti odločil za spremembo v svojem kabinetu. Nji koncu jo reke!, da bo zapustil svojo mesta tedaj, ko bo Bela hi^ ociavko sprejela. irska seže dzii tm razpolage- svoj*«* ki bi bile Angliji potrebne za uspešnejšo c&rareifcvj Razprava v angleškem in irskem parlamentu Dublin, 8. nov. s. (Reuter). Irski ministrski predsednik de Valera je imel snoči v irskem parlamentu gx>vor, v katerem je odločno odklonil vsako možnost, da bi Irska dovolila Angliji mornariška oporišča ob svoj h obalah za borbo proti nemškim poclmornicam- De Vale rova izjava je Irski službe«! odgovor na govor ministrskega predsednika Churchilla, ki je v torek izjavil prod parlamentom, da je angleškim vojnim ladjam otezkocena borba preti nemškim podmoi-nlcajri. ker jim niso na razpolago južne in zapadne irske obale da bi se tam angleške vojne ladje lahko preskrbovale z g-erivem. Churchill je naglasi], da predata vi ja dejstvo da se angleške vojne ladje ne morejo poslužiti irskih luk. za Anglijo težko breme. De Valera Je izjavil v svojem snočnjem govoru, da je treba te ChurchUlove besede smatrati kot simboličen in prirođen izraz obžalovanja. De Valera je pripomnil, da ne more vedeti, če pomenijo te Chur-chillove besede morda tudi kaj več. Angleška vlada doslej uradno ni zaprosila Irske za nobene koncesije. Irska, je nadaljeval de Valera. si želi prijateljskih odarceajev 3 Anglijo. Dokler je nevtralna, ne more biti niti govora o tem da bi posodila Angliji mornariška oporišča ali jih sicer izročila pod kakršnimikoli pogoji Vsak poskus izvajanja, pritiska v tej smeri M vodil sam do prelivanja krvi. Irska vlada je poskrbela, da se nemške podmornice ne bi mogle poslužiti irskih luk kot oporišč in odločno odklanja vse očitke, da se je to kdajkoli zgodilo. Ne more pa tudi do-, voliti, da bi se teh oporišč poslužila Anglija. To bi namreč pomenilo, da hi bila potem Irska Izpostavljena nemškim letalskim napadom želimo ostati izven vojne. Je nadaljeval de Valera. Oni. ki so videli strahote sedanje vojne, bodo razumeH. kaj bi pomenili za nas letalski napadi Ko nimamo na razpolago cjovoij protiletalske obrambe. E>e Valera je omenil v svojem govoru tudi. da so vsa sporna vprašanja med Irsko in Anglijo gedaj fe poravnana razen vprašanja priključitve Uistra. StallSče Londona London, 8. nov s. (Reuter) Izjava Irskega ministrskega predsednika de Valere je vzbudila v Londonu ogromno pozornost. Vsi današnji londonski listi prinašalo to irjavo na uvodnem mestu. De Valerevo izjavo ie odločno zavrnil idsterski ministrski predsednik lord Cra-?avon. Dejal je. da de Valerove besede sicer niso niti naimani presenetljive. Anglija ie izkazovala Irski usiugo za uslugo. Irska oa noče izkazati za to Angliji nobene protiusluge. Ancrliia se nahoia v vojni za svoi obstanek, zato bi morala Irska to tudi kot nevtralna država upoštevati. Američani ne morejo iz Irske domov W*shinffton. 8. nov. s. (Ass. Press) Snoči ie bilo uradno obiavlie*o. da ie nemška vlada odklonila earanciio za varen Drevo/ 1200 ameriških državljanov iz Anglije, ki naj bi jih prepeljalo ameri^kt* ladia iz za-pndnoirske luke v Ameriko Nemška vfe-da. ie na prošnio ameriško vlade v tej zadevi odgovorila, da ie vse oodročie okoli Anglije voino nodročic in da zato ne more pristati na nobene garancije. pri generalu Francu Madrid. 8. nov. br. (Rente*). General Franco je včeraj popoldne spremi anpd"- Skecrs. oo<»l-»n*ka v Mni-iin S?im!Pla Efbct-rea. Imela sta dr»lj*i r.^sovor-. O nve£»cvi vsebini nI mrgr>*e izvedeti nikakih podrobnosti. Tretji najY?£fl most na svetu še |e porušil Washingf0n, 8. nov e (ReuterV V Ta-komu v Zedinienih državah se ie rr šil tretji največji most na svetu. V višin; 50 m ie "nenadno noči!. Na mostu ie bilo v ensJM katastrofe slu5ainn samrv neki novinar, ki r*q ie odne?p] 7dravc k^70. Most ie bil dotfraien Sele letoa v juliju in ^e veljal 6 mili ionov dolar iev. Sorzna ooročiia Curih, 8. novembra Beograd 10.—, Pariz 993, London 17.10, New York 431.- . Milan 21.75, Madrid 40.— ©erlln 172.60. Kontrola cen in zalog kož in usnja Na katere vrste kož in usnja se zaloge je treba prijaviti — Vse Ljubljana, S. novembra Kraljevska banaka uprava za dravske banovino v Ljubljani razglaša: Z odlokom rninistra trgovine in industrije in ministra socialne politike št. 7581 z dne 5. oktobra 1940 je razširjena kontrola cen in zalog na vse vrste kož in usnja, tako domačega kot tujega izvoru.. Da ne bi bilo napačnih tolmačenj in da bo mogoča uspešna kontrola, daje Urad za kontrolo cen ta-le navodila: Kontrola cen v smislu uredbe o kontroli cen z dne 14. febr. 1940 se nanaša na te-le vrste kož in usnja: 1. surove kože: goveje, konjske, bivol-ske in telečje; 2. usnje: podplati, okrajevine in vratovi (izvzemsi galanterijski), usnje za podlogo (telečje in konjsko), notranjki, gornje usnje (kravine mastne brez ozira na barvo, goveji in telečji boks brez ozira na barvo), cepljenec (običajni suhi), usnje za jermenarje in sedlarje (Likanec navadni mastni za vojno in konjsko opremo), svinjine za sedlarje in jermenarje (brez galanterijskih) in usnje za strojno jermenje. V smislu čl. 2 uredbe o kontroli cen so uvozniki, veletrgovci in predelovalci (tovarnarji usnja) dolžni do 10. novembra 1.1- predložiti pristejni oblasti predstavko, s katero bodo opravičili povečanje prodajnih cen, če so jih po 14. febr. 1940 dvignili. V predstavki je treba označiti razloge, ki so povzročili to povečanje in priložiti detajlno kalkulacijo. V slučaju, da povečanje cen ni upravičeno, bo banska uprava to ceno revidirala. Predstavka za opravičenje povečanih cen sme biti kolektivna. Vsi uvozniki veletrgovci, predelovalci (tovarnarji usnja) in osebe, katerim je blago poverjeno v shrambo (skladišča, ko-misiionarji. prekupci itd.) so dolžni v smislu odločbe ministra trgovine in industrije z dne 5. okt. 1940 in uredbe o kontroli zalog blaga z dne 15. junija 1940. da prijavijo zaloge teh-le vrst kož in usnja: 1. surove, soljene kože velikih živali (goveje, telečje, bivolske in konjske); 2. surove, suhe kože velikih živali (goveje, telečje, bivolr^ce in konjrke >: 3. podplatno usnjo (kruponi, vratovi, okrajevine); 4. notranjki; 5. boks vgOD vrst: 6. mnstno us?n.1#» (rjavo in črne kravine. pitlinori. kintf): 7. usnje za podlogo (telečje ln Konjsko); 8. opankarski podplat; 10. likanec običajni mastni za sedlarje in jermenarje; 11. svinjine običajne za sedlarje in jermenarje (brez galanterijskih); 12. usnje za strojno jermenje. Prijave o stanju zalog konec vsakega meseca se morajo poslati najkasneje do 5. prihodnjega meseca Uradu za kontrolo cen v Beogradu. Stanje zalog naj se razčleni in zbere po zgoraj navedenih razredih. Za vse vrste zgoraj navedenih kož in usnja je brezpogojno potrebno prijaviti točno število kosov (komadov) in to skupno za vsak od 12 navedenih razredov. Razen tega je treba za kože in usnje iz razredov 1, 2. 3. 4. 8. 10. 11 ln 12 brezpogojno označiti za vsak razred posebej skupno težo v kilogramih (za surove, soljene kože navesti težo otresene od soli), medtem ko je potrebno za usnje iz razredov 5, 6. 7 in 9 naznačiti posebej za vsak razred površino v kvadratnih čevljih. Za oceno težine v kilogramih In površine v kvadratnih čevljih se odobrava toleranca do največ 10%. Prijave, ki ne bodo razčlenile kož in usnia po zgoraj navedeni klasifikaciji ali. ki se ne bodo stroiKi:o^a izvora. Prijavljalo! se oho-i-m prosiio. da navedejo, v kolikor iim ie to mn<^or>, sv^i^ mesečno nroizvodnjo, kr>kor tudi obseg svo--Mh moc-^čnih no.knnov in nrodaj. Izisinoma sr> bodo sprefem al e Dri Jave n stanlu T"-1 ]oqr kr>ž in usnja na dan 31. oktobra t.!. do 10. novembra 1.1. rtkljucno. Ohrizci za orljave zalog se morejo dobiti v statf^*'*nom odseku TTrndr> 7a kon-trrV. r^-n v P^rr^ndi: (Trg. kro^a Potrn $t 19 'VT.). Zaloge surovih ko? mor*"* nrf-?ivf+? 5*«»m-ki Ir^n zMoto snr^b for'v tu^i mr- snrl*. trgovci z usnjem nn drobno Itd, Prepfs Prifave sal©£ kn^, in usnia ie trr>br> do vsafccga K. v mcgecti tv*s1at1 Po- ferattJ 7-0 kontrolo con nrj v^in hAnolrl opravi v Ljubljani. BsisSa Se popravka« Kamnik, 8. novembra Co.^pod urednik! Včeraj 5te priobčili popravek v zadevi cestnega nadzornika Petra. Borca, čre ste že priobčili popravek. Vas prosimo, da pri-ob-.te še izvleček iz sodnega akta tukajš. okrajnega souišva brez vsakega komen-tarja, pa naj si potein vsak sam ustvari so. bo: >Borc Peter. ban. cestni nadzornik iz Homca je bil s tuf. pravomoćno sodbo z dae 3. 10. 1040. opr. t.t. Kps 169-40 obsojen, ker je razž^iil ženo cestarja Juhana MIhe ,z Homca it. 36. Ta cestar je nam- .cO ovadil Bortevega brata po svoji služ-beni dolžnosti sreskema cestnemu odboru, ker je imel na vozii naložene veje tako, da so se vlekle po cesti in delale škodo. Dne 6. maja t. 1. je Boro prišel v cestar-jevo hišo in sc jezil nad njim češ da zakaj je niznanii bista. Ko je pričel možu cest 20-v'. 1 i!-.iiati. tla mu bo že pokazal itd., se je zavzcln žena Ju han t Terezija za svojega moža in je rekla Borcu, da v njenem staranju re bo tako vpil. Tc- *daj pa jo je Boic razialil z b&>e.'ami: >ti prokleta baba? ti hudič pa si že veliko plači!la zaradi svojega jezika, pa boš Se, za to bom že jaz poskrbeli« ph teh beoe- dan je stisnil roko v pesi: ln s pestjo ž-u~al pi-oti njej. Bore je bil rs ril te razžalitve obsojen" na 200 din denarne globe, v primeru neizterljivosti na 5 dni zapora pogojno za 1 leto; brezpogojno pa na plačilo stroškov kaz. postopanja, katere je sodišče določilo na 807 din.« Kar se pa tiče v zadevni notici objavljenega pa pripominjamo, da je prva glavna razprava razpisana za 11. november ob pol 11. dopoldne pri tuk. so išču v sobi št. 1. Smo prav radovedni, kako se mu bo posrečilo dokazati nedolžnost. odhaja iz Kamnika Kamnik, 8. novembra. V vsem kamniškem naprednem in nacionalnem, p oso ono pa še sokolskom življenju je neprijetno odjeknila vest, da je iz Kamnika premeščen br. Andrej Hribar, po-litično-upravni uradnik na tukajšnjem sre-skem načelstvu in vestni ter marljivi blagajnik našega Sokola. Po službeni potrebi je premeščen v Celje. V Kamniku jc služboval približno štiri in pol leta in smo imeli v tem sicer kratkem času dovolj prilike spoznati njegov značaj, njegovo poštenje in njegovo globoko jugoslovcnsko in slovansko prepričanje. Prav takega se ga spominjajo tudi drugod, kjer jo služboval, Trko v Radovljici, kjer je bil pred Kamnikom, in tudi v Dolnji Liendavi, kjer je bil devet let in celo tudi kot gerent tamkajšnje občine. Prvi njegovi dve službeni mesti, ko se je vrnil iz italijanskega ujetništva, pa sta bili v Grebmju pri Veli- kovcu (na Koroškem) in v Rak čanu pri Murski Soboti. Na teh dveh mestih je bil kot gospodarski adjunkt na veleposestvih pod držsvno upravo. Med vojno je bil dolgo na fronti. Nazadnje je bil še ujet. to ko da se je šele leta 1920 vrnil domov. Povsod, kjer koli je bil so ir^e'? priliko .^p^nati ga kot moža neupogljive volje ter izredne marljivosti in vestnosti. Prav takega se je pokazal tudi v Kamniku. Značajen in pošten, pa neupogljiv v svojom prer>ričanju. Kar se pa mar!jivostš in vestnosti tifle. je bil nravi pedsnt. Ne ''amo v rtaiWj kjer so ga pred3teirdki vedno cenili in je vedno velja! za od'fčno kvalificiranega uradnika -»mpak prav tnko vesten in merljiv ;e hi! tudi v nrivotnem in javnem življenju. Povsod je h:l vedno te-melift in do »krainesti dosl-^don. Skoraj ""©s svoj prosti čb.9 je JMjayfet.I1 BoJcefnj kjer je z veliko ljubeznijo in marljivostjo oprav- lja! funkcijo bi? g-a jnika. Lep razvoj kamniškega Sokola je v veliki meri prav njegova zasluga, ne samo kot blagajnika, ampak tudi kot pridnega sokolskima delavca, ki je prijel iia delo povsod, kjer je bilo treba. Videli smo ga vsak dan na novem telo-vaclišču. ko je pridno opravljal kuluk, videli smo ga na vseh sokolskih nastopih, ko sta 3 3. Marico delila »malico* naši sokolski deci in narašoaju. Videli smo ga pa lahko tudi povsod drugod, kjer koli in kadar koli je šlo za sokolsko stvar. Zato ga bo pa najteže pogrezalo Sokolsko društvo ir nam je vsem hudo ob njegovem odhodu. Toda naš Andreje jo mož, ki je v življenju že marsikaj preizkusil in prestal, pa pravi, da bo tudi to minilo. Malo teže je Za njogovo soprogo, našo drago s. Marico, ki je prav tako zgledno požrtvovalna in marljiva sokolska delavka, že več let čla-oica naše uprave. Ona ostane v Kamniku, ker je poštna uradnica. Iskreno želimo, da bi res prav kmalu minilo in bi se naš Andreje zopet vrnil v Kamnik. Tebi. dragi br. Andreje, se ob odhodu iskreno m prisrčno zahvaljujemo za Tvoje noseht?no in požrtv ^-nlno delo in Ti kličemo: E>a si nam zdrav in na svidenje! ŠAH »šah. klub IfodOnlk« na Vrhniki priredi svoj klubski turnir, na katerega vabi vse svoje člane in vse vrhniške in okoliške ljubitelje šaha. — Turnir se prične 12. t. m. ob 20. v gostilni pri ->Lovcu«. Igralo se bo dvakrat na teden, ob torkih in četrtičih. Prijavnina znaša din 10.—. kateri znesek se bo porabil za nagrade. Prijave sprejema do 12. t. m. do 18. g. Gostisa Ivan. trgovina z usnjem. Mirko Verbič. — laitKOvnl °der In Se kaj. Nekaj posebnega za naše malčke bo lutkovna predstava v ra Seskom Sokolskem dernu v nedeljo 10. t. m. ob IS. Starci, dovolite svoji deci, naj si ogleda »Jurc-kovo potovanje v pekel V.ni gotovo hva^ežn!. €% ta presneta KrSkc, 7. novembra Mausar Fani iz Priatave m 22-ietna vm- tar .\na iz Kalr-r\3klega -sta. bili elcer dobri priiateljici. toda ta prežmentana ljubezen je skalila tudi njuno prijateljstvo, posebno ker se nikakor nista mogli zeru* niti. katera bo imela poatavnera FraneHa \7t pristave. Obe bi ga btli radi Imeli, toda to ne prre. kakor fc tudi Franeelj z obema ne more oženiti. £rta*o sta druga drutro siUli. nai ga ena dru°i odstopi, ko ttak nima takole v troj* pravega smi»ia. pa 8© nista mogli zeti i ni Li. k r. t era naj bi ga odstopila Ko ko rta ae ta dni peljali na kolesih proti domu. ie spet prh'lo med njima do prepira rr'di Francija. NI pa ostalo samo pri z!£thtp dvoboju, t«»mve^ sta sk^^ili s keles in se tudi dejapako spopadli Pa ie kar naenkrat potegnila Vtotartevp \* roen^ t«9rMee strktenfflco ter oolflfl z ocetno csr;v > Msnsarjevo po ob-nizi] Itfatr^arfe^o so t^Vnj n^pf!1""!! v krško b'fjfatfco, kjet p i-r-"1! ro £:"- oč' nato pa so jo poslali v ljubljansko bolnico, ker ima težke pođkodbe. Pri odhodu iz krške bolnice sploh ni več videla ter se je bati, da bo ostala slepa. F a tudi ostale poakodbe po obrazu so precej težke. Vročekrvna Vintarjeva je orožnikom avoje dejanje priznala, vendar pa zanika, da bi bdla to storila namerno, temveč, da je le po nesreči polila Mausar je vo po obrazu. Soeedje pa pravijo, da je Vintarjeva Cesto javno grozila, da bo Mausarjevo ubila, če ji ne bo pvLstila ljubčka. Zadeva pride še pred sodišče. m *,et nt ca KOLEDAR Danes: Petek, 8. novembra: Bogomir, Klavdij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Prepovedana ljubezen Kino Sloga: Veliki valček Kino Fnion: Angel ljubezni Slovensko planinsko društvo: predavanje g. Karla Kocjančiča »Planina cvetec ob 20. v dvorani Delavske zbornice Razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrseva cesta 41 in Trnkoezv ded.. Mestni trg 4. Siped s:ta Najstrašnejši instrument na svetu je jezik, tisti košček mesa, ki je tako majhen, pa vendar lahko \'ali najveeit gore in premiera najbolj neumne laži; najbolj neznosna dama je pa — fama. V tem primeru smo povsem upra\nčeni govoriti v superla-tivih. Stara resnica je, da je naivce zla na svetu povzročil jezik in včasih so trdili, da se ga najraje poslužuje hudič v svoje splet-karske namene. 1" teh časih brezmesnih dni bi bilo potrebno, da bi uvedli tudi po neka i brez jezičnih dni Dandanes hudič te tbko dovolj seje in žr-nje, saj se lehka poslužuje no imodernejših pripomočkov širjenja vesti in laži. Zelo koristno bi b;!o n. pr. če bi bil včeraj takšen brez jezičen dan Kaj \ se SO včeraj našu&Jatt, naklepetah m nakfatili nekateri brervcstni bolestni hi&tjočit Tako se je pope*'d ne i- Ljtobffani širila tudi vest, da so v Ameriki ubili Roosevelta, čim so ga bsvotttt za pre7identa. l'cčina ljudi, ki jim je segla ta neumnost do ušes, je \-eriela. Kakor so \'čas:h go\ orili, da sc morda med marsikaterim cestnini pometačem »kriva največji filozof, tako luhlo rečemo dandanes, da je med ljudmi nenmr.dno mnogo talentov, ki imajo vse pogoje zd propagandnega ministra. — Kino .^tatica: Prcpo\%:dunu ljubezen (Munon J.c^iSi^ut). Itailijajc&slci film. ki *i bodo ogledal] mnojii oboževalci Puccinije\e opere »Mtnon Lcseaut«, katere snov jf vzeta po istoimenskem romanu franc ga pisatelja Prevosta, ki je žiNel v pn i polovici 18. s-tolctja. >£a film se ne bodo navdušili. Videli bodo. kako teiuvno je prikazati v filmu ie. v uperi obdelano snov, kajti od lepot opere so v filmu samo odlomki, ki spremljajo dejanje, filmsk«. dejanje pa jc podano v tcatisko statičnem »ti-lu Kljub temu ni mogoče filmu odrekati nekaterih kvalitet; fotografski problemi so odlično rešeni, mestoma tepla je i.Crs Vit-toria da Sicca in Alide Valli, veliko igralsko rutino pokažejo ostali Igralci, a rai-ši bi jih videli tako, kakršni »o v tem filmu, na gledališkem odru. Spominjamo se ob tem filmu nu bolj uspelo italijansko fi'lmsko opero »Payliacci«. Iz Celfa -c O t«>!o*u fn ina^itju Vk-> preMilidvor« na Lavi pri Celju ualuž-bena hlapca, 40letni Ivan Hvala in Mihael Zdolsek sta se v sredo zvečer sprla. V jezi je Zdolšek pograbil samokres ln ustrelil večkrat proti Hvali. Ena krogla je za.iela Hvalo v levi laket. Poškodovanca so oddali v celjsko bolnico. —c V celjnki bolnici je umrla v sredo 261etna posestni];ova žcaa Neža Vokova iz Jarmovca pri Dramljah. Iz Kratsja — 10. nenembra naj ns bo Kranjčana, ki bi ne hotel nam daiovatl kakraen koli zne- ?--k za našo severne brate. Nihče naj se n« skuša otresti nabiralcev, ampak naj vsakdo sam od sebe prispeva po svojih mn-Čefa Kdor bo ta dan odsoten, naj daruje znesek neposredno podružnici CM7) v Kranju. 2 najmanjšim daiOlO bomo pokazali ]jvbo2en in potrdili zavednost. Severnim fcratOm pomoč! — Kino v StrafiSču predvaja drevl, v soboto, nrd-ljo ln ron^>R«T»brandtc, »Otro-i s dn&ka Hardya« in ! neMj»n»eija«. — TOno »Narodni rjonu predvaja drevi poderiniič »PariSK^ pt.Cicei:, v soboto ln v nedeljo dn;g" program, — Kaj *c s IvOpaii Sem OLTZT)? P;ibaja-□o že v tre!k m.r-'C, v-kur jci bilo sporo- ^rno javnosti, o> l>o koriakiče v Zdrav« Stveriem domu zanrto aradi popravil, toda §e do dune* n; bUo rro-oče slišati, da kopali?*« ropat na uperafcii Celo nasprotno, priznati moramo žal, da do dones teh ponrnvli p''t! itso, Ne vemo sicer, 5*dn n*»sl krivdo, c*a do popravi §e ni pii-p rret^vo ie je rn'rr ^kod"', ki Je pri7«10 OUŠSP tudi delavstvo, ki pla« 3m> veelrihijf OV?J). fialbolj prly,Qd«to, k^r n*1 r»or« i^,or-:bM?ti k^p".'l:"ča. Na-metn 4« U r'.dS^n Število ke.r«alnm dni, pn PTrt«j fli^.c - r-!p~f b'^r zimskega kopališča. Odgov orni, ukrenite, kai* je potrebno! DNEVNE VESTI — Kraij boter Sedmemu sinu. Kmet Mi-ko Stankovič v vasi Veržar blizu Caribro-da inia že 12 otrok. Zdaj se mu je rodil deveti sin, kateremu je bil za botra kralj Peter II., ki ga je zastopal major Tihomir Komarčič. Otrok je dobil ime Peter, in kraljev zastopnik je izročil staršem zlat križec, zlato verižico, cekin in 2.000 din. Poleg" tega so dobili siromašni starši mnogo daril od vseh strani. — Svečan sprejem na sovjetskem poslaništvu v Beogradu. Sovjetskj poslanik na našem dvoru Viktor Andrejevič Plotnikov je priredi] včeraj na dan obletnice boljše-viške revolucije svečan sprejem v obeh dvoranah restavracije hotela -Srpski kralj:. Sprejema so se udeležili nas zunanji minister dr. Cincar Marković, ki je v svojem in v imenu vlade čestital sovjetskemu poslaniku k državnemu prazniku, dalje člani vlade dr. Marković. Budisav-ljevič in dr. Andres, maršal dvora čolak -Antič, pomočnika zunanjega ministra Smi-ijanič in dr. Jukič, zastopnik vojske pomočnik vrhovnega inšpektorja, armijski general Ilić prvi pomočnik vojnega ministra divizijski general Aleksander Stoja-novič, cLrugi pomočnik vojnega ministra Gjorgje Laikih, inspektor državne obrambe general Vojin Maksimovlć. komandant mornarice admiral Luteroti ln komandant zrakoplovstva general Borivoje Mirkovic. Sprejema se je udeležil skoraj ves diplomatski zbor na našem dvoru tei mnogi ugledni predstavniki našega političnega, znanstvenega in umetniškega življenja ter tiska. V prisrčnem razgovoru so se člajii sovjetskega poslaništva seznanili z visokimi gosti. Predavanja so se bila koma i pričela — Znižanje železniške tarife za u voz turškega bcmbaža. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila znižano železniško tarifo za uvoz surovega bombaža iz. Turčije. Znižana tarifa velja od Caribroda državna meja do sledečih postaj: Beograd. Oolje. Dugaresa. Kranj. Litija, Maribor, ^laribor-Siu-icnci. Niš. Novo mesto, Pan-Ćevo, škxrfja L'ka. T:-žić, Zagreb, Zemun in Zreče. Pri prevozu bombaža v te kraje bodo veljale postavke razreda 5. znižane za 10 odstotkov. Pog~j za vozno olajšavo je da dotični ptaufia najmanj za 5.000 kg vozarine. Vozna olajšava velja od 19. oktobra do preklica, najdalje pa do 31. decembra li>40. Znižane postavke veljajo potom povračila vozarine Če oseba ali tvrd-ka kot prejemnik prepelje med veljavnostjo olajšave najmanj 1.000 ton sirovega bomb ža Pravico do povračila vozarine ima prej i mik. Prošnje za povračilo vozarine s f. nimi criginalnimi tovornimi listi j< ta ba predložiti komercialnemu oddelku geneialne direkcije v 6 mesecih po izteku roka veljavnosti olajšave. — -};: r ki tisk pozdravlja naSega pi metnega ministra in beograjskega župana. Madžarski listi z zadovoljstvom komentirajo vesti o potovanju uglednih za-stopnikov Jugoslavije na Madžarsko, češ lahko uvažali iz Nemčije potrebne ko i čine sta-reira železa. Kače. da bo uvoz kmalu ure-ien s posebno uredbo. Uvoz stnreca železs iz Nemčije je zdaj še prost, ter n: treba nobenih posebnih dovoljeni. Pozneie bo najbrž iredeno nadzorstvo nad uvozom. — Prva pešiljka ferrosllicija odposlana v SSSP. Iz Splita so odooslali v SSSR 350 ton (25 vagonov) ferrosttlieija. produkt tovarne vLa Dalmatlenne« v Dugrmratu. Fer:osiledj produri:a;o v Dusoniratu iz načega kremena z domačim r remocom ali koksom. To je prva pošiljka industrijskega b:aga iz naže države, odposlana v SSSR. Blago ie odposlano oo žele/.nici do UiTtja Donave, odkoder bo odcrcmiieno o > vodi. — Uvedeno bc obvezno mešanic koruzne meke s pšenično moko za kruh. Ze. ko so uvajali enotni kruh s p.cdpisanim načinom mletia plenice, ao računali, da bo treba prej ali siei predpisati tudi mešanje koruzne moke s pšenično za kruh. ker ni zanesljivo, da bo dovoli samo pšenice do nove žetve. Zdai s? ie izkazalo, da so iim ni posrečilo nakupit; to'iko nšenic-3 kakr so pričakovali ter d3 ie poraba večia." Zato so merali že začeti razmišljati o uvedbi obveznega mezanin koruzne molče s pšenično pred pomladio. Napovedujejo da bodo izdani novi ukrepi že v nekai tednih. — Ureditev trgovinski odnosov mrd Jugoslavijo in Rumunijo. Rumunsfca vlada je dala pobudo za novo ueditev trgovinskih odnosov med našo državo ln Rumunijo. Pokazala se ie potreb?., da likvidiram naš stari klirinški ^aldo. po za Injih spremembah v Rum unij i ie pa trejba ure t: medseboine goseodar-ike razmere na novi podlagi. Rumuniia bi žcle'a zlasti, da na-kupuie pri nas razne kovine in življenjske potrebščine (mlečne izdelke), rud: nam pa nafto in njene stranske produkte. Pričakujejo, da bo kmalu prišlo do trgovinskih podajanj. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, zmerno hladno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Kum boru 19, v Splitu 18. v Dubrovniku 16. v Sarajevu in Rabu 15, na Visu 14. v Beogradu 11. v Ljubljani 9.6, v Zagrebu 9. v Mariboru 6.g. Davi je kazal baromet r v Ljubljani 763.6. temperatura je znašala 5.3. — Nesreče in žrtev pretepa. 2Uetna Tereza. Sušnik iz Kamniške Bistrice je šla včeraj v gozd po suhliad. V gozdu pa ji je na razmočenih in spolzkih tleh spodrsnilo, da je padla in si zlomila desno roko. — Hudo nesrečo je doživel včeraj popoldne SSletni užitkar Anton Grum iz Male Ligoj-ne pri Vrhniki. Doma v sobi je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko in nogo — Delavca Zlatko Perko in Alojzij Knific pri Centralnih vinarnah v siški sta včeraj Čistila velik sod, v katerem sta topila parafin. Zakurila sta v sodu z ogljem, a ju je plin kmalu omamil, da sta omedlela. K sreči so ju še pravočasno našli tovariši, ki so pozvali reševalce. Oba so morali zaradi zastruplienja prepeljati v bolnico. _ Velik vlom v Roprivnikn. Ljubljanska policija je bila brzojavno obveščena, da je bilo vlomljeno v noči na torek v trgovino Josipa Rožiča v Koprivniku, v kočevskem okraju. Vlomilci so odnesli iz železne blagajne 5800 din, 300 amerikanskih dolarjev ir več parov čevljev, 50 m flanele in nekaj metrov platna. Po sledovih aocMč sta bUa na delu dva mošk s in neka ženska. — Zasledovan ^lepar. Varnostne oblasti zasledujejo trgovskega potnika Antona Kovača, roj. 1900 na Bregu v občini Loka pri Zidanem mostu, ki je bil nazadnje v službi tvrdke Oskar Remec v Ljubljani. Kovač je tvrdko osleparil na podlagi pooblastil, ki jih ima s seboj, za večje vsote, zagrešii pa je zlorabe tudi pri drugih trgovcih. Kovača, ki menda še naprej šleperi, zasledujejo že nekaj tednov, a zaman. — Dve žrtvi alkohola, v vasi Vrbovečka Velika blizu Križevcev je popival v svoji kleti zidanici kmet Martin Barbir, star 60 let, v bližnji zidanici so se zabavali Stjepan Terebuh. Stanko Barbir in Franjo Lzjak. Kar so se spomnili, da jih je Martin nekoč razžalil. Bili so že precej vinjeni in sklenili so pretepsti Martina. Počakali so ga v zasedi, ga napadli in pretepli tako, da je še istega dne umrl. Drugo žrtev je zahteval alkohol v vasi Stari Boi- nani, kjer sta se vračala s popivanja brata Vaso in Milan Bugarinović. Med potjo sta se sprla ln stepla. Med pretepom je Vaso potegnil samokres, ki se mu je v roki sprožil in brat Milan se je zgrudil ves okrvavljen. Vaso ga je prenesel v bližin hišo, kjer je pa kmalu izdihnil. Vaso se zagovarja, da je hotel brata s samokresom samo zastrašiti. — 110 let je star. v vasi Dvorištu blizu Bosanske Dubice živi Nikola Mazo vica, star 110 let. Mož ima izredno dober spomin in spominja se vseh važnejših dogodkov pred 100 leti. 2e 60 let ni bil v Bosanski Dubici. Avtomobila in vlaka sploh Se ni videl. Oženil se je ko mu je bilo 30 let, in žena mu je rodila 9 otrok. Najstarejša hči je stara zdaj 80 let, sin 60, najmlajša hči pa 50. Vnukov in pravnukov ima nad 30. Njegov najstarejši vnuk je star že 20 let. Zobe je izgubil Mazo vi ca že pred 20 leti. Pil ga je rad, le piva nikoli ni poku sil. — Velik zemeljski plaz. Pri Mali Trepči blizu Virginmosta na cesti Karlovac—Ska-kovac—Snjeniščak—Virginmost je včeraj zjutraj velik plaz zemlje zasul cesto, čeprav je bila zavarovana z betonskim zidom. Cesta je zasuta na razdalji dobrih 50 m in promet so morali ustaviti. — S prsti izdira zobe. V Banjaluki je vzbujal v sredo zvečer na promenadi senzacijo Pero Milanovič, ki je s prsti izdiral zobe. Imel je okiotr 100 pacijentov in vsem je izdrl zobe brez bolečin in brezplačno, samo za izpiranje čeljusti je vzel od vsakega 10 din. — Jagode in španski bezeg cveto. Na vrtu državnega upokojenca Marka L'čani-na v Bjelovaru cveto letos že drugič jagode. Po vrtovih v okolici Bjelovara pa cvete španski bezeg. —lj Ciril-Metodovega pestrega koncertnega večera dne 9. novembra ob 20. v telovadni dvorani bežigrajske ogledne šole ob Vodovodni cesti se mora udeležiti vsak zaveden Bežigrajčan. Spored prireditve je resnično pester, a tudi prvovrsten da bo gotovo privabil udeležence tudi iz oddaljenejše okolice, saj je čisti dobiček namenjen naši Ciril-Metodovi družbi. Izvajalci, vsi odlični, sodelujejo iz rolega rodoljubja. Ker je med njimi preee; 51 nov opere in morajo ■sti večer peti tud. £e pri operni predstavi, se bo koncart znčr! f oCno ob 20.. na kar občinstvo opoza1 :^ o. —lj R:izs*ava Kluba > Neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu je odprta vsaki dan cd 9. do 18. ure. Pr"stori so t m!o zakurjeni. —li Ribji trg. Napredaj So bile predvsem male cenejše morske ribe. Lepe sardele j-o bilo po 24. p opal ine so pa prodajali po 20 din kg. Med rečnimi iiban.i so bili danes razen živih postrv; nanrodai tod; živi lin ji. precei dobra riba in ni znan-; ra.::m gospodinjam, zato ie Š3 ne znrio eemti. Linji so bili po lt din kš. torej sorazmerno zelo poceni. Sl-uke so prodajali po 20 do 22 din. Nanrcdai ie bilo tudi še nekai rakov, ki so ro 3 din. Kupčija na ribjem t mu ie slaba. tj Predavanje >rr> bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice m sicer pod nazivom »Planina cveten. Predaval bo er. Karlo Kocja.neič c snemanju gorskih pokrajin in cvetic v naravnih barvah. Prec.«krbitc si pravočasno vstopnice. lj na VSAKO '^izo LAŠKO PIVO —lj Javno vprašanje. Slovensko dramo ljubeče cbMnstvo vljudno vp*aša p. n. upre "o naše drame, kdaj bo imelo zope^. piillko pozdraviti na b9#eaa odra n^šo priljubljeno umetnico go. Milo šaričevo. Upravi bomo zelo hvaležni, če nam bo dala priliko jo zopet pozdraviti na našem odru. Draga m mila nam je ta Izredno zmožna ta 1 ubeaaiva igralka. Ljubitelji naše Drame. —lj fcef jak.-»t>ranl 50 izbrali za otvoritev letošnje ?ezonr> Igro Gena Senečiča -Nenavaden č^ovpk >\ ki je Tmslu v Narodnem gledališču v Zagrebu isredsn ospefa. V na-slovnl vloci bo nastopil priljubljeni igralec Mi'nn Košak v ostalih vlogah pa Cucke va. Kramar jeva, Vidičeva, Evper, La- vrič. Kos, Moser. Plevedj in drugi. Na otvoritveno predstavo opozarjamo že sedaj cenjeno občinstvo. —lj Tatvine v me*tu. Iz stanovanja v Predjamski ulici 76 je nekdo ukradel Alojziju Uršiču 600 din vredno, črno moško obleko. — V Rožni dolini na Cesti X je bilo Adrijanu Golobiču ukradeno iz stanovanja več krožnikov iz finega češkega stekla z zlatim robom in več drugega jedilnega pribora, v skupni vrednosti okrog 500 din. — E mestu Rusjanu, ki je zaposlen pri gradnji zaklonišča na femar-tinski cesti, je tat odnesel par rjavih goj- zarjev, dežnik, nekaj parov nogavic in žago. Rusjan je oškodovan za 510 din. — Iz ročnega vozička pred Miklavčevo trgovino v Lingarjevi ulici.je nekdo odnesel Ceciliji Kajzer zavitek, v katerem je bilo 4 m rjavega blaga in odeja v skupni vrednosti 200 din. Iz kleti Mihaela Belaka na Tvrševi cesti pa je tat odnesel več praznih vreč in nekaj krompirja v vrednosti okrog 200 din. Trije podjetni vlomilci pod ključem Dober plen ljubljanske policije, ki je aretirala Ivana l Jakoba čimžarja Ul Silva škrbca Ljubljana. 8. novembra Za znanim vlomilcem Ivanom Ogrinom, ki je vlomil v občinski urad v Dolu, je policija aretirala sedaj še dva njegova pajdaša V noči na 30. oktobra je bilo vlomljeno v občinski urad v Dolu in jc bila iz pisarne odnesena železna ročna blagajna, v kateri je vlomilec slutil velik plen Razbil je ukradeno blagajno že blizu vasi, našel pa je v nji borih 32 din in več hranilnih knjižic z vlegami nad 80.000 din. ki iih je pustil v blagajni. Vlom je bfl opažen takoj nasflednje jutro in so orožniki nemudoma pričeli zasledovati vlomilca. Kmalu so naši: razbito blagajno, ugotovili pa so, ker je bil tiste noči zapadel svež sneg, da sta bila na delu dva vlomilca, ki sta se pripeljala do občinskega urada na kolesih in na kolesih tudi pobegnila Sled je vodila proti Ljubljani Zato so orožniki o vlomu takoj obvestili tudi policijo. Na vlomilce so posebno prežali varnostni organi v Mostah, ki so res že d' nol-dne aretirali v Pokopališki ul'ci 88!etnega Ogrina. ki je doma iz Doila m je znan vlomilec. Ogrin sprva ni hotel ničesar priznati in je trdil, da je bi! tiste noči, ko je bilo vlomljeno v Dolu. v Dobrunjah, kjer je spal pri nekem posestniku. Tega mu seveda niso verjeli in se ie tudi kmalu izkazalo, da Oprin laže Sele po daljšem oklevanju ic priznal, da ie vlomil v občinski urad. zatrjeval na i c. da ie bil na delu sam, česar mu tudi niso mn^li verieti. Sledovi dveh koles so namreč kazali, da sta bila dva vlomilca. Ogrin je še nekai časa lagal, potem pa ie vendarle povedal, da ie bil z niim 25-letni Jakob Cimžar, tudi znan Vlomilec, po pok'icu izučen mizar, dorna od ncko-1 z Gorenjskega. Policija ic kmalu aretirala tudi njega in 5iccr v Novih J.ar-ah. (^im/nr je povedal, da se ic ic dolgo pajdaši! z Ogrinom. oba sta pa »tanovala r-n Silvu Skrben v XPri sedmici« v Mostah, kjer so računali, da bodo dobili veliko denarja. Denarja niso na"-'i, pač pa so odnesli zalogo riža rozin, olja. sladkorja in nekaj žganja V noči na 21. oktobra so ponovi,, obi-skali Čcrnetovo hiio, pa niso vc li v hi£o pri vratih marveč so splezaii na streho in skozi stresno ckno zlezli v hišo. V podstrešni shrambi so našli 4 vreče po 50 kg. v katerih so mislili, da je sladkorna sina. S t\ ' 1 v o so spravili težke vreče na prosto in iih odnesli na noljc. kier so v bližini leta- č.'. počivali. Tam pa jih jc čakalo nemajh-n». razočaranje. Ko so vreče odložili, so šele ugotovili, da so ukradi« namesto sipe sol. Jezni in razočarani vlomilci so plen pustili kar na njivi in otišli domov v Jar:c. Kasneje so zagrešili še več vlomov v Zasavju, v noči na 2o. oktobra pa so vdi: v klet posestnika Antona Ccrina v Stcpanji vasi, kjer so ukradli 40 kg masti in pa modro pleskano moško kolo znamke »Puch« z evid. št. 18.583 Priznali so, da so mast hitro razprodali, kolo pa so pustvli menda pod smrečicami blizu aerodroma, kjer ga je kasneje našel nekdo, ki tudi še ni znan. Policija vse tri še Zashšuje Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 8. novembra: zaprto Sobota, 9. novembra: Cigani. Premiera. Red premierski Nedelja, 10. novembra: ob 15. uri: Razvalina življenja. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. url: Romeo ln Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 11. novembra: zaprto, (generalka) Torek, 12. novembra: Lepa Vida. Krstna predstava. Red premierski Sreda. 13. novembra: Pohujšanje v dolini šentflorijanski. Red B Opozarjamo na zabavno igro, ki je namenjena predvsem smehu ;n kratkočasju in ki jo je napisal naš pooularn; humorist Fran MilČinski. Burka ima tri dejanja z naslovom »Cigani«. Okrog ujete ciganske tolpe, ki uide. so nanizani veseli dogodki in konflikti iz provincialnega življenja. Igrali bodo: Cesar, Drenovcc. Danes Prese:n k, Kauklcr, Rakarjeva, Gabrijelč-.čcva. Pečck, Nablocka, Potokar, Slavecva, Simčiceva in Novak. Ivržiia ie nrof. Šestova. Premiera bo jutri \ soboto za red premierski. Najnovejše delo v slovenski dramatiki je drama prof. Fcrda Kozaka: »Lepa Vida«. Glavno žensko vlo-go bo igrala Mira Danilova, glavne moške vloge, tri brate pa: Le-var. Kralj in .lan. Dejanje sc godi v današnjih dneh v družini industrijalca. Režiser: dr. Kreft Krstna predstava bo v torek za red premierski OPEKA Petek. 8. novembra: ob 15. uri: Baletna predstava. Izven. Ljudska predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol Sobota, 0. novembra: Evgcnij Onjegin. Izven. Gostovanje Zlato Gjungjenčeve. Nedelja, 10. novembra: ob pol 11. uri: Baletna predstava. I^ven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Ob 15. uri: Grof Luksemburški. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Ponedeljek, 11. novembra: zaprto Torek. 3 2. novembra: Grof Luksemburški. Red torek Sreda, 13. novembra: Figarova svatba, Red sreda ★ Gosto\unje priljubljene umetnice Zlate Gjungjenčeve bo prvič v letošnji sezoni jutri v soboto. Pevka bo pela partijo Tatjane v Čajkovskega operi »Evgcnij Onjegin«. V tej par'iji jc že pred nekaj leti uveljavila vse odlike svoje zrele pevske in igralske umetnosti. Lenskeaa bo pel prvič mladi tenorist Sladoljev, To bo prvi večji na: >p pevca, ki se je uspešno uvelja\Hl v raznih manjših partijah in v radiu. Naslovno partijo bo podal Boris Popov, Olgo Španova. Gremina Lupša, mater Poličeva, dojiljo Kogejcva. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek poseoej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za. pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek EL— din Za zimo se preskrbite z okusnim dolenjskim belim krompirjem u> trpežnimi jabolki po zmernih cenah pri Trg. posl. Kmetijske družbe Novi trg 3 Poslažite se malih oglasov *a»lov Narodu« ki so n a j r e n e j s i l 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«. Gospoavetaka c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8. — din BRIVSKI POMOĆNIK išče stalno službo. Dober de« lavec, vojaščine prost, star 25 let. Nastopi lahko takoj. Ladislav Horvat, Čakovec, Trenko-va ul. 8. 2545 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek din GOSPODINJE sveža štajerska jajca Vam nudi po konkurenčnih cenah trgovina CUCEK. Sv. Petra c. 13. 2546 PARCELO na Tvrševi cesti — centrum — po ugodni ceni prodam. Po«-nudbe pod »Parcela« na upravo >S1. Naroda«. 2548 Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din STARE VREČE embalažo, kupujem vsako količino Egon Zakrajiek ljubljana Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 OMLATENO RŽENO SLAMO vagonske pošiljke kupujem. — Ponudbe poslati na naslov: Peter Ljevakovlč, Llpnik. 2544 ZPMSKO SUKNJO IN POVRŠNIK kupim. Plačam takoj. Ponudbe p t upravo »Slov. Naroda« pod »Takoj«. 2549 ETLJIVA NOVA VRSTA PUDRA daje divno lepoto polti Desetkrat finejSi je. ker je pripravljan e novim postopkom, tako zvanim »zračnim »^trenjem«. Skoraj neviden je rm koli — deluje naravno — da ni več govora o »izdelanemc izgledu. Drži se ves dan — celo na vetru in v dežju. Nos se ne sveti več, pa čeprav bi ves večer plesali v najbolj soparnem prostoru — kar je to po patentiranem postopku pomešan s »kremako penoc. Proizvaja sa v enajstih modernih ln privlačnih ndansah, ki jih je ustvaril francoski kozmetični strokovnjak. Vse te presenetljive prednosti boste našli samo v PUDRU TOKALOM. Poizkusite ga še danes, da boste videli očarljivi, zapeljivi, krasni novi JAZ v svojem ogledalu. Inserirajte v »Slov. Naroda«! 129316^97^9013^8546^15917^1^^^^^^193159745340193159250975890547310 Stran 4 Eden najlepših sokolskih domov last Sokolskega društva LJubljana H* bo otvorjen fatri Ena največjih in najlepših telovadnic Ljubljana, 8. novembra V orimeri s številom orebivalstva in številnim sokolskim članstvom Ljub jana nima rnnoeo sokolskih domov Doslej o njih skorai nismo mogli eovoriti v množini Naistareiše ljubljansko sokolsko društvo, matica vsega našega sokolstva. še nima svojega doma Prvi ie dobil svoj dom Sokol I na Taboru To ie bi! orav za prav edini sokolski dom v samem mestu Odkar so meie liublianske občine razširjene, šteje mesto več sokolskih domov. Najstarejši ie na Viču Tudi Sokolsko društvo v Stopanji vasi ima svojo streho. Šišenski Sokol si ie sezidal v zadniih letih velik dom blizu nove šole ob Vodnikovi cesti Hkrati ie zidal tudi Sokol II v Trnovem svoi dom. eno najlepših večjih rx>-slopii ne le v Trnovem. Temveč v vsem mestu Kljub vsem oviram, ki so v na?'h razmerah že nerazdruž\iive s takšnimi večiimi akciiami. se ie Dožrtvovain:m in podjetnim ter nenavadno mar.iivim društvenim delavcem posrečilo priboriti se do najlepšega društvenega praznika, otvoritve doma. Jutri zvečer bodo izročili svojemu namenu vse glavne društvene prostore in v ta namen prirede leoo akademijo. Poslopje kaže zunaj še surovo lice kajti vsesa dela niso mogli končat, že zdaj: glavno je. da ooslooie lahko že služi svojemu namenu, nudi članstvu krasno, veliko telovadnico in najpotrebnejše društvene prostore Sleherni, k; vstop prvič v glavno dvorano, ie nenavadno prijetno presenečen. Velike telovadnice, ki služijo navadno tudi za prosvetne in družabne prireditve, niso vselei prijetne Nekatere so celo hladne, da se človek ne počuti dobro v niib Ta dvorana pa budi občudovanje prav tako po svoiem toplem estetskem umetnostnem obeležju kak r do razsežnosti. Barve so toole in skladne, dimenzije v primernem s raz.meriu. kaseti-ran srror> veselo ooživlia orostor. ia iužno zahodni >teni se pa vrste Do vsei dol zini dvorane veliki sgrafiti. ki se zde od daleč po ubranosti barv in tonu podobni dragocenim oerziiskim preprogam. V Ljubljani menda ni v tem slogu in zlasti ne tako učinkovito okrašen še noben orostor Mislimo, da ti s^rafui preneso najstrožjo umetnostno oceno in nova telovadnica je z njimi izredno mnogo pridobila. Lahko rečemo, da ie to eno največjih umetnostnih del oo svoiem obsegu Dri nas zadniega časa. dq tudi do svoji izvedbi dela v o čast umetniku prof. S. Santlu. Vrsti se pet sgrafitov in vsak ie približno 6 ve'ik. V smeri proti osprediu dvorane ie na prvem sgrafitu slika Gospe Svete: druga slika simbolizira lepoto in zdravje: tretia predoča Svatoolukovo oporoko; četrta ie simbol moči in bratstva in peta prikazuje Devinski grad. Razen tega sta še na steni, ki deli v osprediu glavno dvorano od male. na desni slika slovanskih bratov Cirila in Metoda, na levi Da simbol Jugoslavije. Na tei steni je sredi ood stropom velika bronasta plaketa, ki prcdo.a kralja Aleksandra I. Zedinitel a: dorr. ^osi kraljevo ime. Glavna dvorana, t. j. telovadnica, ie 23.3 m dolga in 13.3 široka ter torej obsega okrog 310 m2, mala dvorana pa. ki bo po potrebi služila za oder in ki se lahko poljubno združi z glavnim prostorom (treba ie le odpreti 40 m2 razsežna vrata) Obsega 120 m2. V nadstropju je nad glavno dvorano balkon, ki ima okrog 35 m- površine. Razen tega sta v nadstropju še dve večji društveni sobi. Eno uporablja Sokol. V pritličju ob vhodu v glavno dvorano drže iz veže na desno vrata v prostorno avlo in od tam v isti smeri v veliko slačilnico; na levo od vhodnih vrat pa pridemo v društveno čitalnico. Vzdolž velike dvorane ie v pritličju na južno zahodni strani še ena dvorana. 22 m dolga in 8 m široka, s površino 176 m2: to je letna dvorana, ker bo služila telovadcem poleti v primeru slabega vremena. Lahko rečemo, da bo skorai na rx>l odorta. kakor se bo izkazala potreba, sai bodo na solnčni strani lahko odprli velika okna. ki domala izpolnjuiejo vso steno. Toda ta dvorana jim bo dobro služila tudi v vseh drugih letnih časih, zlasti ob velikih prireditvah v glavni dvorani. Letna dvorana bo tedaj pomožni stranski prostor, da bodo glavno dvorano lahko še tem bolje izrabili. Načrt, ki ga je izdelal zelo zadovoljivo društveni delavec stavb teh. Ciril Stanič, je zasnovan tako. da so stranski prostori prikliučeni h glavnemu traktu na koncih vzdolžne osi ooslopia simetrično: na iu-žni strani bo vhod slačilnica itd. za članice, na severni strani je Da za člane. Prizidek na južni strani še zdai ni povsem gotov, a začasno bodo lahko pogrešali nekaj stranskih prostorov V tem prizidku ie v pritličiu tudi hišnikovo stanovanje ki ie oa že uporabljivo V nadstropju bosta naibrže še dve stanovanji, a razen tega ie tam še lepa dvorana nad nritlično malo dvorano To bo najbrž zborovalna dvorana. — Toda s tem rjsrno še našteli v^eh prostorov velikega doma Pomembno ie. da ima dom tudi ler»o kletne Drostore s po\Tšino okrog 600 m2 Ker ie tudi višina primerna ne bodo imeli v kleti le oritiklin ter shramb temveč bodo velike prostore uredili za strelišče kegliišče in kopališče, v njem bo pa tudi prostorno zaklonišče Po vsem tem lahko sprevidite. da ie sokolski dom v Trnovem res velik Razumljivo je. da so zaradi tega tudi stavbni stroški veliki kljub vsemu varčevanju in kuluku društvenih delavcev Poslonie ie zdai vredno naimani 1.400 000 din (seveda brez zemljišča), vsa dela bodo oa veljala, če računamo s sedanjimi cenami in mezdami okrog 2 mili iona din Čeprav požrtvovalnost včasih dela čudeže ne moremo pričakovati, da ie društvo likvidiralo že vse račune Treba bo še odplačati okrog 350.000 din Priznanje gre tistim meščanom — žal so redki — in drugim podpornikom društva, ki se zavedajo, kako velikega Drosvetnesa pomena in kako zelo ie potreben taksen dom za telesno vzgoio mladine Ljubljana potrebuje takšne domove vire telesnega in moralnega ^drav- ia. kar bi se morali dobro zavedati seveda oredvsem na m-i^toinih mestih kier odmerjalo "kredite. Naši obrtniki 30 s • ojim delom pri do- mu zopet utrdili svoj sloves. Zidarska dela so bila oddana Jakobu Kalem strešno Ogrodje tes. mojstroma Fr Kregarju in Iv. Zakotniku, številna mizarska dela (strop v telovadnici) mizarskemu in tesar, mojstru An t. Mačku iz Zadobrove, hrastova vrata L. Ahačiču. razna okna in vrata J. Veharju. parketna dela J. Puhu. električne instalacije Iv. Mihelčiču. vodovodne V. Kokalju, kleparska dela M. Jankoviču, pecarska Kalrnusu & Ogorelcu, pleskarska J. Reberniku, slikarska Soeletiou. krovska F Reberniku. steklarska tvrdki Kollman, pasarska Pavli MencejevL ključavničarska J. Reoeku, Kralju, Kosmaču, Bariču in Iv. Breskvarju. izdelava terazza Fr Serbeu, stopnic in obloe pa tvrdki »Alpeko«, cementne izdelke sta dobavili tvrdki Cihlaf in Ogrin in lesene zidne obloge sta doo-žili tn opravili druga pohištvena dela tvrdki Fr. Ivanjšek in D. LancoŠ. — Omeniti je treba da ie bilo treba za tako veliko poslopje z velikimi stropnimi razne-tinami tudi natančnih ter zanesljivih statičnih računov; izdelal jih ie znani statik inž. S. Dimnik. — Izvrstno telovadno orodje, celo boljše od izdelkov nekaterih slovitih inozemskih tvrdk. ie izdelale domače podjetje Oražem iz Ribnice Društvo bo iutri lahko s ponosom in zadoščenjem soreielo v svoiem novem domu občinstvo. 2e dom sam na sebi zasluži, da se otvoritvene prireditve ude'e^.e Čim številnejši meščani, a obeta se jim tudi akademiia z lepim glasbenim Fooredom. Razen vojaške godbe bosta sodelovala še Slovenski vokalni kvintet in pevsko dru-Stvn Kra!~oTTo-Trnovo Spored jutrišnje otvoritve Dom odpro jutri ob 20. s slovesnostjo po tem-le sporedu: 1. Mukvič: Sokolska uvertura — godba 40. p. p. 2. Govor brata staroste 3. Govor predsednika gradbenega odseka 4. Odkritje spominske plakete Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju 5. Državna himna — godba 40. p. p. 6. Pozdravi gostov 7. Slovenski vokalni kvintet: Ferdo Ju-vanec — Slovenska zemlja, Anton For- ster — F* ove j te ve planine, Ludvik Ze-pič — Tri narodne 8. Recitacije 9. Pevsko društvo Krakovo - Trnovo: J. Aljaž — Slovan na dan, E. Adamič — Zdravica 10. Hej Slovani — godba 40. p. p. Temu sporedu bo sledil slavnosten ples. Vabimo sokolstvo m njemu naklonjeno občinstvo, da se otvoritve te sokolske trdnjave udeleži v čim večjem številu. Del® mestnega zašči urada Za varstvo ljubljanske industrije pred letal-sftiini napadi ; Ljubljana, 8. novembra Mestni zaščitni urad dela marljivo ves čas, odkar je bil ustanovljen. Kakor so meščani že poučeni, je zaščita pred letalskimi napadi poverjena ekipam za javno zaščito, dalje ekipam za industrijsko in končno edinicam za javno zaščito. Ekipe za j.ivno zaščito bodo stalno v službi po rajonskih postajah ter vedno pripravljene v pomoč vsem hišnim ekipam. Omeniti je treba, -a je mestni zaščitni urad priredil že več tečajev za razne stroke. V ponedeljek je pa začel prirejati serijo tečajev za zdravstveno kemične ekipe in gasilske tehnične edinice industrijskih podjetij. Naša dolžnost je, da zagotovimo tudi v primeru vojne v našem mestu normalno gospodarsko življenje, zlasti moramo skrbeti, da se med vojno ne bi ustavili stroji v tovarnah. Ta važna naloga je prepuščena ekipam za zaščito industrijskih podjetij. Tečaji za te edinice so razdeljeni tako, da se posameznih predavanj udeležuje po 30 mož in žena. že na prvem predavanju se je pokazalo, da so se udeleženci z vso resnostjo in zanimanjem poglobili v pouk. Udeležba je bila zelo lepa. V ponedeljek ob 16. je direktor mestnih uradov Fr. Jančigaj kot načelnik mestnega zaščitnega urada otvoril tečaj za zdravstveno kemično ekipo industrijskih podjetij v šentjakobski dekliški šoli. V nagovoru je naglasil velik pomen takšnih tečajev. Uvodno predavanje je imel prof. Stepišnik, potem je pa predaval ing. Ne-fima o zaščiti pred strupenimi plini. — Včeraj je predaval mestni fizik dr. M. Rus o prvi pomoči v nezgodah. Danes bo pre- daval dr. Logar o anatomiji in fiziologiji, jutri pa dr. Rus zopet o prvi pomoči. V petek bo predavanje mestnega zdravnika dr. Misa o nalezljivih boleznih in higieni, v soboto bo pa inž. Nefima zaključil svoje predavanje o zaščiti prej strupenimi plini in dr. Rus prav tako svoje. Hkrati je bilo v Mestnem domu otvoritveno predavanje tečaja za gasilsko tehnične ekipe industrijskih podjetij; predaval je namestnik načelnika zaščitnega urada m, višji komisar A. Grasselli. Potem je vodja mestnih gasilcev J. Furlan orisal organizacijo gasilske službe. Včeraj je predaval inspektor Gasilske zajednice ing. Dolenc o napadalnih in obrambnih sredstvih. Danes je pa njegovo predavanje o teoriji in tehniki gašenja. Jutri bo inženir Klopčar predaval o tehnični pomoči, v petek J. Furlan o gasilnih sredstvih in gašenju in razkazal bo gasilsko orodje ob praktičnih vajah; svoje predavanje bo nadaljeval še v soboto, ko bo tudi kratek izpit v obliki razgovora z udeleženci tečaja. Oba tečaja bodo ponavljali teden za tednom, dokler obvezniki vseh ekip ne bodo dobro poučeni o težkih nalogah. Mal položi dar. • • Ljubljana. 8. novembra Bežigrajska podružnica se bo pripravila 9. t. m. ob 20 na najdostojnejši način na nabiralno akciio Družbe sv. Cirila in Metoda, s tem. da priredi v krasni šoL-ki dvorani na Vodovodni cesti pester koncertni večer z bogatim sporedom. Ta prireditev' bo gotovo v Ljubljani prvovrstno najlepše Martinovanie z umetniškim užit- kom. Nastopijo z našo leno narodno m umetno pesmijo priznani naši pevci in odlične pevke z izbranimi samospevi, z dvo-iti četverospevi. a tudi spretni moški zbor. Imena: pevsko društvo Sava. pevovodja-skladateli Venturini. ooeme oevke in Devci Polajnar Milica, Kristančič Marjan, Dol-ni čar Mirko, Rakov ec Vladislav, koncertne pevke Kristan Nuša in sestre Stritarjeve, umetne plesalke Zelenik Ljubica in Baukart Julija, operni zborovdja Simoneti. a tudi spretni mali harmonikar nam jamčijo, da bo ta večer irmetniško na višku. Pestri oroeram ie bil že oriobčen v našem tisku in vsi narodno zavedni »-ieščani m zagotovili svolo udeležbo. Rodoljubni Be-žigrajci pridejo itak vsi v svojo nar t dno šolo. da podprejo delovanje svoie agilne Podružnice in prispevajo k nabiralni akciji za naše obmejno šolstvo. Sedeži so do 15. 12. 10 in 6 din. a stojišča le do 2 din. da se morejo udeležiti tes*a umetniškega martinovanja tudi naši dijaki ter maloobrtnišk: in delavski sloji Prirxtt*očamo vsem oolnoštevilno udeležbo, da bo poplačan trud odličnih sotmdnikov in marljivih prirediteljev. Iz naroda za narod! BežigraJcI 20 najboljših atletov sveta Med njimi 12 Američanov, 3 Nemci, 3 Švedi in 2 Finca Združene države imajo v lahkoatletiki se vedno svetovno prvenstvo. V Ameriki so pa tudi dani pogoji za razvoj lahko-atletike, kakor nikjer drugje. V Evropi ima pa lahkoatletsko prvenstvo Nemčija ne glede na vojno. V vrstnem redu desetih najboljših atletov sveta v raznih kategorijah so nemški atleti trikrat na čelu; Harbig na 800 m v 1:47.8. Svring na 10 km v 30:06.6 in Storch, v metu kladiva 57 : 91. Enako število mest je ohranila Nemčija tudi v najnovejšem seznamu najboljših lahkoatletov, obsegajočem 20 imen. Ta seznam se nanaša na letošnja lahko-atletska tekmovanja po vsem svetu. Tu naletimo na nekaj novih imen samo na vrhu tabele v poedinih disciplinah. Letos je padel Meadowsov svetovni rekord v skoku s palico. Prekosil ga je Warmer-dam, ki je skočil 4.60 m. Dosedanji svetovni rekord v teku na 3 km Finca H6-ckerta sta prekosila dva Šveda Hogge in Kalam. V primeri z lanskimi so letos boljši vrhunski uspehi samo na 200 m Daviš 20.5 (lani Daviš 20.8), 1.500 m Mehi 3:47.8 (lani Anderson 3:48.8), 3 km Kalam e 8.09 (lani Kalarne 8:15.4), 3 km preko zaprek Hollander 9:05.2 (lani Kaindl 9:06.8), v metu krogle Blozis 17.08 (lani Hacknev 17:04), v skoku s palico VVarmerdam 460 (lani Meadows 444), v skoku v višino Steers in Wilson 206 (lani Steers 204). Na 100 in 400 m so uspehi enaki kakor lani. dočim so v vseh drugih disciplinah slabši. Letos je torej nesporno na čelu Američan VVarmerdam 1200 točk za skok s palico 460 cm, za njim Se trije Američani Blozis 1061 točk, za met krogle 17.08. VVbhlcoot 1142 točk za 110 m zapreke 13.9 ln Duggers 1142 točk za 100 m zapreke 13.9. Potem sledi prvi Evropec Sved Ka-lame 1139 točk za svetovni rekord na 3 km v 8.09. Američan Anderson 1135 točk za met krogle 16.85, Finec Mikkola 1131 točk za met kopja 75.61, potem pa pride prvi Nemec Harbig 1129 točk za 800 m 1:47.8. Američan Meadoews 112S za skok s palico 446, \Vills 1128 za skok s palico 446, Steers 1124 za skok v višino 206, VVilson 1124 točk za skok v višino 206, Sved Ha^g 1112 za 3 km 8:11.4, Američan VVoodruf 1122 v 800 m 1:48, Finec Jarvinen 1121 za met kopja 75.09. sved Lidman 1120 za 110 m zapreke 14:00, Američan Batista 1120, za 110 m zapreke 14:00. Američan Daviš 1117 za 200 m 20.5. Vrstni red zaključita dva Nemca in sicer Storch 1107 za met kladiva 57.91 in Tripple 1105 za met krogle 16.60. Nad 1100 točk imata samo Se Američan Fox za met diska 51.93. s katerim je na čelu desetih najboljših, ima pa samo 1104 točke in Nemec Lampert za met diska 51.71. ki je drugi v tabeli desetih najboljših s 1100 točkami. Vsi drugi uspohi so pod to mejo. Med njimi so pa še mnoga znana imena. Naj omenimo samo Cunnlng-hama, ki ima 1076 točk za tek na 1.500 m v 3:48.6, s katerimi je drugi v vrstnem redu desetih, dalje Finca Mikkana s 1070 za met kopja 72.97, s katerim je tretji med svetovnimi metalci kopja, lanski najboljši v metu krogle Hacknev ima samo 1034 točk za met 16 m, le malo boljši je Woell-ke 1141 za 16.06 m. Američan Belcher in Italijan Lanzi edini. Id je premagal Har-blga imata 1093 točk za 400 m 46.7. prvi v vrstnem redu tekačev čez zapreke na 400 m. Mc. Bain za 51.6 ima samo 1076 točk, vodilni tekač na 10 km Svring ima 1068 točk itd. Ceh Hausenblas. letos drusri najboljši skakač Evrope s svojimi 198 cm ima 1013 točk, Norvežan Stai. ki ga ja prekosil na 200 cm ima pa 1040 točk. Pismonoše na Aljaski O dolu pismonoš je bilo sestavljeno že mnogo računov in ugotovljeno, da prehodijo nekateri v svoji službi tako dol^o pot, da bi lahko večkrat prišli okrog zemlje. V mnogih krajih je služba pismonoš zelo naporna. Najtežje življenje pa imajo menda pismonoše na Alja&ki. Tam pride pismonoša v nekatere kraje samo enkrat ali dvakrat na leto. Ne pride pa sam, temveč v spremstvu 8 ali 10 sani s pasjo vprego. Na saneh so obešeni zvonci, da slišijo ljudje daleč naokrog, da prihaja pošta. Poštni sprevod spremljajo Eskimi in Indijanci, ki pazijo na sani odnosno na pse, da jih ne napadejo volkovi, če se prikaže krdelo volkov, brž postavijo sani v krog, v sredino zbero pse, potem se pa začne boj z volkovi. Pot pismonoš traja navadno 0 do 10 tednov in stroški za eno samo tako dostavo znašajo 2000 dolarjev. Največja nevarnost preti pismonošem od vprežnih psov, med katerimi se pogosto pojavi steklina. Včasih napade ta strašna bolezen vse pse, tako da so njihovi spremljevalci srečni, če sploh 'lahko odnesejo zdravo kožo. Kako so nastali Vsi sveti Široka javnost večinoma ne ve. da je prišel praznik Vseh svetih k nam iz grško-vzhodne cerkve m da je star v svoji sedanji obliki nad 1200 let. Prvotno so bili Grki tisti, ki so v 4. stoletju praznovali skupno spomin umrlih, zlasti mučenikov in sicer prvo nedeljo po velikonočnih praznikih. To dokazuje pridiga Janeza Zlatousta, določena za ta dan. V zapadni cerkvi je dal pobudo za praznovanje tega praznika šele papež Bonifacij IV (607—614), ko je dobil od cesarja Fokasa v dar rimski hram Pan-theon. posvečen vsem starim bogovom. Ta hram je bil zgradil že leta 26 pred Kristusom slavni starorimski vojskovodja iMar-cus Agrippa. Papež je preuredil leta 609 hram v krščansko cerkev ter jo posvetil Devici Mariji in vsem mučenikom V njo je dal pre- nesti mnogo njihovih ostankov iz katakomb in določil je, naj se spomin vseh svetih mučenikov v Rimu časti vsako leto 11 maja. Splošna cerkvena svečanost jc postal ta praznik sredi 9. stoletja. Že leta 731 pa ga je papež Gregor III. prelomil na 1. november. Praznik se še sedaj odlikuje s posebno liturgično lepoto antifon respoii^^-rij in zlasti s sijajno staro himno »Plauire Christe seronius«. Salomonska razsodba V Chichagu je bila oni dan izrečena obsodba v obravnavi proti možu, ki je bil obtožen, da je ponoči vlomil v neko niso in zagrešil tatvino. Vlomilec si je napravil odprtino, skozi katero je zlezel v hišo in sicer tako, da je bil v nji samo gornji del telesa. Pobral je vse, kar je v tem položaju dosegel. Nabral je precej robe, toda njegov zagovornik je pred sodiščem dokazoval, da je njegov klijent vlomil v hišo samo deloma. Trdil je, da gre samo za polovični zločin tatvine, kajti če naj bi njegovo krivdo v polni meri kvalificirali, bi bil moral obtoženec zlesti ves ▼ hišo. Tako je bila postavljena porota pred vprašanje, kako presoditi obtožence v o krivdo. Odločila se je v obtožencev prilog. Po njenem mnenju je bil kriv samo del obto-ženčevega telesa, drugi del, ki je ostal zunaj, pa ne. In izrečena je bila salomonska razsodba, kakršnih ameriško sodstvo ne pogreša. Obtoženec je bil obsojen samo na polovico. Krivi ali gornji del telesa je bil obsojen na tri leta ječe, spodnji del telesa pa oproščen. Porota je dala obsojencu na izbiro, da se da prerezati čoz pol, ali pa vzame tudi oproščeni del telesa, seboj v ječo. Skoda, da nam ni znano, kako se je obtoženec odločil. Najbrž se prerezati ni dal. Koliko listov ima drevo Neki ameriški botanik je izračunal, da ima bukev s premerom 75 cm povprečno 120.000 listov. Iglasto drevo enakega premera ima 200 krat več igel, torej približno 24,000.000. Kdmund O' Hara: 25 profesorja ioroidusa Roman Townsend je sklenil storiti nekaj, da bi se rešil te negotovosti in sicer takoj, nemudoma. — Ali se sme tu kaditi? — je vprašal glasno. Dekle ga je začudeno pogledalo. — Zaradi mene lahko. Prižigajoč cigareto je storil Townsond nekaj mojstrskega- Naenkrat v škatlici ni b ilo nobene vžigalice. Ne enako spretno in sicer namenoma je izpustil Townsend svojo prazno cigaretno dozo za klop, Obvisela je med klopjo in steno. Mirno je kadil naprej. Prav tako mirno je tudi dovolil, da se je roka njegovega soseda počasi spustila k njegovi dozi in jo pobrala. Izpod čela je videl zmagoslavje v očeh svojega nasprotnika, potem razočaranje, naenkrat pa zloben nasmeh. — Grde manire, prijatelj. — V glasu njegovega soseda je zvenelo odkrito roganje. Townsend se je utrujeno nasmehnil in se prepustil svoii usodi. Vrata so se odprla in nad njima se je prikazala Michaudova glava. — Kenntlburv, pojdite z menoj. Stopala sta po zelo svetlem hodniku. — Tu sem. Odprla so se vrata in Townsend je stal pred tremi moškimi v belih haljah. — Bliže, — je zamrmral eden z dolgo črno brado in gostimi obrvmi. Townsend je stopil bliže. Bolj je čutil nego videl, da je stopil nekdo za njegovim hrbtom k vratom. Michaud je ostal zunaj, čemu? Saj je lahko pričakoval ... — Slecite se! — je zarohnel glas še ostreje. — Ne! Bradač je zamahnil z roko. Townsend je začutil, kako mu nekdo sklepa roke zadaj in poskusil je braniti se. Zaman. Bradač je že stal pred njim in mu brezobzirno posegal v žepe. — Pustite me, udam se, — je dejal Townsend mirno. Vsi trije možje so takoj odstopili od njega in se umaknili v kot. Tam so se posvetovali. Townsend je posegel v žep. Aparata ni bilo več v njem. Posvetovanje se je zavleklo bolj, nego je mislil. Bradač je stopil k njemu. Prijazno se je smehljal. Bilo je jasno, da se mu roga. — Gospod Kenntlburv. — je dejal tako prijazno, da je zvenelo, kakor da je iskreno. — Menda ne veste, kaj prav za prav ziihtevamo od vas? Mi smo zdravniki in naša dolžnost je preiskati vas. Sporo- čeno nam je bilo, da vas muči neka nalezljiva bolezen. Sicer pa evo vam nazaj vaše ključe in vašo denarnico. Oprostiti nam morate, tudi jaz sem se bal. da imate morda pri sebi orožje. Zato sem vam na.iprej preiskal žepe. Townsend je buljil vanj. — Kdo izmed naju je norec? — je pomislil, — in kje za vraga je ostal moj aparat? Potem se je pa hitro slekel. Res so ga preiskali-Zelo temeljito. — Zdrav ko riba! — so izjavili zdravniki. Vrata so se odprla. Na pragu je stal Michaud s cigareto v ustih. — Cisto zdrav, — so izjavili zdravniki še enkrat, toda to pot so zvenele te besede drugače in kakor da so imele še en pomen. Nekaj razočaranju podobnega se je pojavilo na inženirjevem obrazu. — Pojdite tu naravnost, — je dejal hladno, — četrta vrata levo, vstopite brez trkanja. Sef vas pričakuje. Townsend še vedno ni razumel, kaj se godi z njim. Avtomatično je krenil naprej. Za veliko pisalno mizo. polno aktov, načrtov in map, je sedel mož petdesetih let. Debel in zariplega obraza, vendar se je pa zdel dokaj energičen. Morda se je zdel energičen samo zaradi oči. žarkih izza debelih naočnikov. Ko je Townsend vstopil, je dvignil glavo. — Kenntlburv? — je vprašal kratko in njegovo masivno telo se je zleknilo v naslanjaču. Detektiv je prikimal in stopil bliže. Šele tedaj je opazil, da Russell ni bil sam v sobi. Pri oknu je stala s cigareto v roki njegova hči, žena v usnjenem suknjiču, žena z zlatimi kodri. Zdaj seveda ni nosila usnjenega suknjiča, temveč sivo modro svileno obleko brez rokavov in globoko dekoltirano. Town-send je naenkrat začutil nekaj neprijetnega. — Kenntlburv, — je začel Russell po kratkem molku in vzel z mize pred seboj akt, — predvčerajšnjim ste rešili moji hčerki življenje. Morda ne bo imelo mnogo smisla, da se vam zahvalim samo z besedami___ Nekaj časa je molčal, kakor da pričakuje odgovor, toda Townsend se je samo priklonil. Zdaj je bil povsem zbran. Čeprav nikakor ni mogel razumeti, kaj se je zgodilo z njegovim aparatom in kako je ušel nevarnosti, da bi ga razkrinkali, je bil prepričan, da mu zdaj ne preti nobeno zlo. Najbrž so ga hoteli kakorkoli nagraditi in to je bilo vse. Russell je v zadregi zakašljal. — Vi ste ob svojem nastopu zamolčali, da ste grof. Sploh se mi zdi marsikaj Čudno, ko pregledujem vaše dokumente. Zdi se mi, da to ni edino, kar ste zamolčali. Zato mi ni razumljivo, kako se more človek, ki se je udal pijači in pognal vse svoje ' premoženje, tako poboljšati, da opravlja marljivo in vestno težko delo. Zakaj si niste poiskali drugega, vam prikladnejšega dela recimo kot trgovski zastopnik ali mesto v kaki upravi.., Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno us*dxiio Fi*n jeran // Za upiavo in ^ci^tni del lista Oton CUristof // Vsi v Ljubljani Izprehod po novih mestnih garažah Nova važna pridobitev mestnih podjetij In mestnega avtobusnega prometa Maribor, 7. novembra Nove garaže mariborskega mestnega avtobusnega prometa stoje na kraju nekdanje tekstilne tovarne Zelenka in Co. ob Trzaji cesti, južno od stadiona športnega kluba »Železničar«. Stari objekti tekstilne tovarne so se, v kolikor so ustrezali zahtevam moderne avtobusne garaže, ohranili, vse ostalo pa se je porušilo ter sezidalo po novih načrtih H garažam spada tudi stanovanjska hiša za uslužbence mestnega avtobusnega prometa na Tržaški cesti št. 30. Tloris novih garaž je razčlenjen v zvezi z namenom, kateremu mora služiti, na tri osnovne dele in sicer: v obratni prostor, v skladiščni prostor in v prostor za shranjevanje vozil. V obratnem prostoru, ki obsega 700 m2 «3 električna in strojna delavnica v izmeri 150 rn2, mehanična delavnica s petimi ja?ki za popravila avtobusov v izmeri 305 m-. kcvačnica. varilnica. garderobe za delavce z umivalnico, prhami in stranišči, prostor za polnjenje akumulatorjev, prostor za či- stiice, pisarniški prostori mestnega avtobusnega podjetja 9 posebno etažno kurjavo ter Cyrano de Bergerac«. ob 20.: »Nenavaden človek«. Znižane cene. Nedelja v Narodnem gledališču. Ker so zadnjo popoldansko predstavo veličastne heroične komedije »Cvrano de Bergerac« napolnili skoro samo okoličani, niso pa se vsi prhali na vrsto, ae ta xnam«nit-a igra tuci to nedeljo popoldne ponovi — toda zadnjič kot popoldanska predstava, ki bo Končalo tako, da bo mogroc pnivocaaen povrate k tudi na koroSl« progi. Zvečer pa se uprizori relo zanimiva tragikom ©dija ^Nenavaden človek«, prvič ob znižanih cenah. Nesenega gledališkega vlaka ? Tehnične ovire ~ Štednja z materijalom Maribor, 7. novembra Svojčas se je poklicnim gledališčem kaj rado očitalo, ćeš, da služijo samo mestnim obiskovalcem in da gledališče niti ni namenjeno tudi okoličanom. Ce je bil ta očitek še kje popolnoma zgrešen, velja to prav gotovo za Maribor. In sicer že za dobo prvega slo\ ,-i.skega gledališča še v Narodnem domu pod vodstvom »Dramatičnega društva«, ki je bilo vendar v prvi vrsti tako rekoč navezano na obisk predstav od strani slovenskih okoličanov. Ta stara praksa je brez nadaljnega prešla tudi na poklicni oder že takoj lzpočetka. Največ na ta način so se že prvotno vpeljale tudi popoldanske predstave ob nedeljah in praznikih, tako da se jih lahko poslužijo tudi s poljedelskim ali drugim delom čez teden zaposleni okoličani in ne samo podeželska inteligenca. Iz ponovnih časopisnih vesti je tudi splošno znano, da si je sedanja gledališka uprava ves Čas trudila okoličanom omogočati obisk gledališča potom zlasti ugodnega povratka nočnih vlakov na obeh želez, progah. Tu pa tam se je to za kratko dobo posrečilo — od strani železnice ne toliko zaradi gledališča in sploh kulturnih prireditev v Mariboru, marveč na ljubo splošnemu prometu. O takih željah se je lahko čitalo tudi ob otvoritvi letošnje gledališke sezone. Toda »na videz) kot nalašč je tej želji nasprotno sledila znana redukcija osebnih vlakov tudi na glavni progi. S tem je bila vsaka nacialjna možnost gledališke uprave seveda izčrpana. Tem bolj je bilo razveseljivo, ko smo čitali, da so se in- teresenti za gledališke predstave, bivajoči ob glavni progi Maribor—Pragersko sami zainteresirali za to, da železniški upravi omogočijo izhod na drug način. Namreč, da se končnemu tovornemu vlaku iz Maribora priklopita dva potniška voza vsaj do Pragerskega. Toda tudi ta želja je bila odklonjena. Nato so omenjeni interesenti sami poskusili še z eno prošnjo pri železniški direkciji v Ljubljani. Zaprosili so, da naj se priklopitev dveh osebnih voz dovoii vsaj stroju, ki odhaja iz Maribora okoli polnoči prazen na Pragersko. Treba bi bilo samo po dve minuti postanka na vsaki v n nostaji za izstop dotičnih potnikov. skromnost v zadevni želji sploh ni iiiogoča. Toda — če smo prav po- učeni — je bila tudi ta tako skromna prošnja — odbita. Pred vsem iz tehničnih razlogov, ki imajo svoj izvor v preobreme-njenju v tovornem prometu, zaradi česar je želez, uprava primorana na skrajno štednjo z blagovnim ozir. materialnim in osebnim materialom. Ti interesi so to-časno še večji in odločilnejši kot pa kulturni in nacionalni (in v tem slučaju seveda tudi osebni) interesi okoličanov odnosno tudi Narodnega gledališča. Do drugega izhoda začasno ne kaže drugače kakor da se okoličani tem bolj zanimajo za popoldanske gledališke predstave in je od njih odvisno, če sami z zadostnim zanimanjem omogočijo take popoldanske predstave tudi med tednom, kar je preko zimskih mesecev tudi splošno Izvedljivo. To pa je le naš nasvet, glede katerega ima prvo besedo seveda gledališka uprava. Mariborske in okoliške novice — Izgubljen In ukraden tisoča*. Trgov — Hrvatsko Kulturno društvo »Napre- ski pomočnik Ivan Pernat je prijavil po- j d^k« je preselilo svoje poslovne prostore liciji, da je pred kolodvorom Maribor-Stu- v hotel ^Zamorec c. Redni sestanki so ka- ci ene i izgubil 1000 din gotovine. Posestniku Alojziju Lamprehtu iz Spodnje Dobrave pa je neznani zlikovec v veži tukajšnje glavne pošte izmaknil 1000 din gotovine. — N°čno lekarniško službo imata Še danes Vio'inarjova lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu 20, tel. 20-05 ter Savo-stova magdalenska lekarna na Kralia Petra trgu 3, tel- 22-70. — MariberoanJ so poštenjaki. V preteklem mesecu so biii najdeni sledeči predmeti, ki jih dobijo lastniki pri predstojni-štvu mestne policije v Mariboru: denarnica z 8 din gotovine, ženska rečna torbica, denarnica z 1-50 din. zlata ženska zape-stna ura z zapestnico, moška žepna krom ura z verižico, moške hlače^ 2 kovanca po 10 din, lesen kovčeg, zimski površni jopič, črna denarnica s 95.50 din, ženska zapestna kromova ura, sesalka za dvoko-k>. denarnica s 84.50 din gotovine. 100 dinarski bankovec, denarnica s 27 din. sedež motornega kolesa, moški dežnik, aktovka. 2 blazinici. 100 dinarski bankovec, zlata ženska zapestnica. — Napiavljeno moško truplo. V Spuhlji je naplavila Drava truplo moškega utopljenca. Identiteta še ni bila ugotovljena. kor običajno vsak četrtek zvečer. — Sok°isk0 društvo Maribor III-, Krče-vina-KoSaki ter občinski odbor Rdečega križa v Košakih uprizorita jutri v soboto 9. novembra cb 20. in v nedeljo 10. novembra ob 15.30 v krčevinski cenovni šoli Golarjevo veseloigro »Dve nevesti«, čisti dobiček je namenjen božičnici za revno de-co. — Na mariborskem Knjižnem trgu. Književnik g. Cvetko Zagorski je pričel izdajati zbirko pod naslovom >Knjiga za vsakogar*. Kct prvi zvezek je izšla zbirka pod naslovom t Nekoč v jeseni« in druge zgodbe Uredništvo sporoča v uvodu, da bo na 240 straneh objavilo vrsto najbolj preprostih, najb-Hj 1 jodsfdh. pa tudd najbolj čudovitih zgodb Maksima Gorke ga. Zelo dober in vsebini veren prevod je oskrbel J a rosi a v Dolar. Tiska Ljudska tiskarna v Mariboru. — čigava je Blatna, ne žlTna ulic*? Maribo trpežnimi jabolki po zmernih cenar pri Trg. posl. Kmetijske dražbe Novi trg 3 Poslužite se malih oglasov »Slov, Naroča« ki so najcenejši! 50 PAK CNTLANJE ~ ažuriranje, vezenje zavea, perila, mon o gramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din B RTV S KI POMOČNIK išče stalno službo. Dober delavec, vojaščine prost, star 25 let. Nastopi lahko takoj. Ladislav Horvat, Čakovec, Trenko-va ul. 8. 2545 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek »s- din GOSPODINJE aveža štajerska jajca Vam nudi po konkurenčnih cenah trgovina CUCEK, Sv. Petra c. 13. 2546 PARCELO na TvTSevi cesti — centrum — po ugodni ceni prodam. Ponudbe pod >Parcela« na upravo >S1. Naroda«. 2548 Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din STARE VREČE embalažo, kupujem vsakr količino Egoa ZakrajSek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 OMLATENO RZENO SLAMO vagonske pošiljke kupujem. — Ponudbe poslati na naslov: Peter Ljevaković, Lipnik. 2544 ZIMSKO SFKNJO IS POVRŠNIK kupim. Plačam takoj. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Takoj«. 2540 PRESENETLJIVA NOVA VRSTA PUDRA daje divno lepoto poM Desetkrat finejSi je, ker Je pripravljen s novim postopkom, tako zvanim »zračnim vetrenjem«. Skoraj neviden je na koli — deluje naravno — da ni več govora o »izdelanemc izgledu. Drži se ves dan — celo na vetru in v dežju. Nos se ne sveti več, pa čeprav bi ve« večer plesali v najbolj soparnem prostoru — kar je to po patentiranem postopku pomešan s »kremsko peno«, Proizvaja se v enajstih modernih in privlačnih niansah, ki jih je ustvaril francoski kozmetični strokovnjak. Vse t© presenetljive prednosti boste našli samo v PUDRU TOKALON. Poizkusite ga še danes, da boste videli očarljivi« zapeljivi, krasni novi JAZ v svojem ogl edalu. Inserirajte v »Slov. Narodu«! Eden najlepših sokolskih domov last Sokol&kega društva Ljubljana H, to otvorjen jutri zvečer v Trnovem — Ena največjih in najlepših telovadnic Ljubljana, 8. novembra V Drimeri s številom orebivalstva in številnim sokolskim članstvom Ljub.jana nima mnoso sokolskih domov. Doslej o njih skorai nismo motri i govoriti v množini. Najstarejše ljubljansko sokolsko društvo, matica vseea našeaa sokolstva. še nima svoieiza doma Prvi ie dobil svoj dom Sokol I na Taboru To ie bil orav za prav edini sokolski dom v samem mestu. Odkar so meie liublianske občine razširjene šteje mesto več sokolskih domov. Najstarejši ie na Viču. Tudi Sokolsko društvo v Stopanji vasi trna svojo streho. Šišenski Sokol si ie sezidal v zadniih letih velik dom blizu nove šole ob Vodnikovi cesti. Hkrati ie zidal tudi Sokol II v Trnovem svoi dom eno najlepših večiih poslopij ne le v Trnovem, temveč v vsem mestu Kljub vsem oviram, ki so v naših razmerah že nerazdružljive s takšnimi večvlmi akcnami. se ie požrt.ovalnm in podjetnim ter nenavadno marljivim d:-u-štvenim delavcem posrećilo priboriti se do najlepšega društvenega praznika otvoritve doma Jutri zvečer bodo izročili svojemu namenu vse slavne društvene prostore in v ta namen prirede le^o akademijo. Poslopie kaže zunai še surova lice kajti vsesa dela niso moizli končati že zdaj: Slavno ie. da poslopie lahko že služi svojemu namenu, nudi članstvu k~asno. veliko telovadnico in najpotrebnejše društvene prostore Sleherni, ki vstop orvič v glavno dve »rano ie nenavadno prijetno presenečen. Velike telovadnce. k: služijo navadno tudi za prosvetne in družabne prireditve, niso vselej Prijetne Nekatere so celo hladne, da se človek ne oočut: dobro v niih Ta dvorana pa bud^ občudova-nie prav tako po svoiem toplem estetskem umetnostnem ob:ležiu kak h po razsežnosti Barve so top^ in skladne, dimenzije v orimernem 90 razmer i u. kaseti-ran stror; veselo ooživlia prostor, aa iužno zahodni steni se pa vrste po ise^ dolžini dvorane veliki ^grafiti, ku se de od da*eč po ubranosti barv in tonu podobni dra-3100 ni m r>erzii.^kim preprogam V L ubijani menda ni v tem slonu in zlasti ne tako učinkovito okrašon še noben nrosior Misl.mo. da ti sgrafiti Dreneso najstrožjo umetnostno oceno in neva telovadnica je z njimi izredno mnogo prid >biia. Lahko rečemo, da ie to eno največjih umetn strtih del po svojem obsegu pri nas zadnieca časa, pa tudi po svoji izvedbi dela vso čast umetniku prof. S. Santlu. Vrsti se pet sgrafitov in v.-ak ie približno 6 m- ve ik. V smeri proti osorediu dvorane ie nn prvem sgraf'tu slika Gospe Svete; druga slika si m bo'i žira lepoto in zdravje: tretja predoča Svatoplukovo oporoko: četrta ie simbol moči in bratstva in peta prikazuje Devinski grad. Razen tega sta še na steni, ki deli v ospredju glavno dvorano od male. na desni slika slovanskih bratov j Cirila in Metoda, na levi na simbol Jugoslavije. Na tei steni ie sredi pod stropom velika bronasta plaketa, ki pr. dola kralja Aleksandra I. Zedinilel a; doni '"osi kraljevo ime. Glavna dvorana, t. j. telovadnica, ie 23.3 m dolga in 13.3 široka ter torei obsega okrog 310 m-, ma a dvorana pa. ki bo po potrebi služila za oder in ki se lahko poljubno združi z glavnim pro- i podjetij štorom (treba ie le odpreti 40 m2 razsežna vrata) obsega 120 m2. V nadstropju ie nad glavno dvorano balkon, ki ima okrog 35 m- površine. Razen tega sta v nadstropiu še dve večji društveni sobi. Eno uporablja Sokol. V pritličju ob vhodu v glavno dvorano drže iz veže na desno vrata v prostorno avlo in od tam v isti smeri v veliko slačilnico; na levo od vhodnih vrat pa pridemo v društveno čitalnico. Vzdolž velike dvorane ie v pritličju na južno zahodni strani še ena dvorana. 22 m dolga in 8 m širrka. s površino 176 m2; to je letna dvorana, ker bo služila telovadcem poleti v primeru slabega vremena. Lahko rečemo, da bo skorai na pol odprta, kakor s3 bo izkazala potreba, sai bodo na solnčni strani lahko odprli velika okna. ki domala izpolnjujejo vso steno Toda ta dvorana iim bo dobro služila tudi v vseh drugih letnih časih, zlasti ob velikih prireditvah v glavni dvo- stranski prostor, da bodo glavno a v oran o lahko še tem bolje izrabili Načrt, ki ga je izdelal zelo zadovoljivo cLruštveni delavec stavb. teh. Ciril Stanič, je zasnovan tako. da so stranski prostori prikl iučeni h glavnemu traktu na koncih vzdolžne osi poslopia simetrično: na iu-žni strani bo vhod. slačilnica itd. za članice, na severni stkani ie pa za člane. Prizidek na južni strani še zda i ni povsem gotov, a začasno bodo lahko pogrešali nekaj stranskih prostorov V tem prizidku ie v pritličiu tudi hišnikovo stanovanie ki ie pa že uporabljivo V nadstropju bosta naibrže še dve stanovanji, a razen tesa ie tam še Ieoa dvorana nad pritlično malo dvorano To bo naibrž zborovalna dvorana — Toda s tem nismo še našteli vseh prostorov velikega doma. Pomembno ie. da ima dom tudi lene k'etne prostore s površino okros 600 m2 Ker ie tudi višina primerna ne bodo imeli v kleti le oritiklin ter shramb temveč bodo velike prostore uredili za strelišče kesliišče in kopalisče. v njem bo pa tudi prostorno zaklonišče Po vsem tem lahko sprevidite. da ie sokolski dom v Trnovem res velik Razumljivo ie. da so zaradi tega tudi stavbni stroški veliki kljub vsemu varčevaniu in kuluku društvenih delavcev Poslooie ie zdai vredno naimani 1.400.000 din (seveda brez zcmlii:ča). vsa dela bodo oa veljala, če računamo s sedanjimi cenami in mezdami okros 2 mili iona din Čeprav požrtvovalnost včasih dela čudeže ne moremo pričakovati, da ie društvo likvidiralo že vse račune Treba bo še odplačati okrog 350.000 din Priznanje gre tistim meščanom — žal so redki — in drugim podpornikom društva, ki se zavedaio. kako velikega prosvetnega comena in kako zelo ie potreben takšen dom /a telesno vzgoio ! mladine Ljubliana potrebuje takšne domove, vire tele.^nefa in moralnesa idrav-ia. kar bi se morali dobro zavedati seveda nredvsem na orisioinih mestih, kjer odmerja io kredite Naši obrtniki so s svojim delom pri do- ma zopet utrdili svoj sloves. Zadarska dela so bila oddana Jakobu Kalcu, strešno ogrodje tes. mojstroma Fr. Kregarju in Iv. Zakotniku, številna mizarska dela (strop v telovadnici) mizarskemu in tesar, mojstru Ant. Mačku iz Zadobrove. hrastova vrata L. Ahačiču, razna okna in vrata J. Veharju. parketna dela J. Puhu. električne instalacije Iv. Mihelčiču, vodovodne V. Kokalju, kleparska dela M. Jankovičuu pečarska Kalmusu & O gorel cu. pleskarska J. Reberniku. slikarska šoeletiču. krovska F Reberniku. steklarska tvrdki Koli man, pasarska Pavli MencejevL ključavničarska J. Rebeku. Kralju. Kosmaču. Bariču in Iv. Breskvarju. izdelava terazza Fr Serbcu, stopnic in oblog pa tvrdki »Alpeko«. cementne izdelke sta dobavili tvrdki Cihlar in Ogrin in lesene zidne obloge sta po o-žili in opravili druga pohištvena dela tvrdki Fr. Ivanjšek in D. Lancoš. — Omeniti je treba da ie bilo treba za tako veliko poslopje z velikimi stropnimi razpe-tinami tudi natančnih ter zanesljivih statičnih računov; izdelal jih ie znani statik inž. S. Dimnik — Izvrstno telovadno orodje, celo boljše od i7delkov nekaterih slovitih inozemskih tvrdk ie izdelale domače podjetje Oražem iz Ribnice Društvo bo iutri lahko s ponosom in za-doščeniem snreielo v svoiem novem domu občinstvo. Ze dom sam na sebi zasluži da se otvoritvene prireditve ude"e"'e čim številnejši meščani, a obeta se iim tudi akademija z lerim glasbenim spiredom. Razen vojaške godbe bosta sodelovala še Slovenski vokalni kvmtet in pevsko dru-^h-n Kra^o--^-Trnovo Spored jutrišnje otvoritve Dom odpro jutri ob 20. s slovesnostjo po tem-le sporedu: 1. Mukvić: Sokolska uvertura — godba 40. p. p. Govor brata staroste Govor predsednika gradbenega odseka Odkritje spominske plakete Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju Državna himna — godba 40. p. p. Pozdravi gostov Slovenski vokalni kvintet: Ferdo Ju-vanec — Slovenska zemlja, Anton For-ster — Povejte ve planine, Ludvik Ze-pič — Tri narodne 8. Recitacije 9. Pevsko društvo Krak ovo - Trnovo: J. Aljaž — Slovan na dan, E. Adamič — Zdravica 10. Hej Slovani — godba 40. p. p. Tomu sporedu bo sledil slavnosten ples Vabimo sokolstvo m njemu naklonjeno občinstvo, da se otvoritve te sokolske trdnjave udeleži v čim večjem številu. testnega zaščitnega tirala Za varstvo ljubljanske industrije pred letalskimi napadi Ljubljana, 8. novembra Mestni ZaSčitnJ urad dela marljivo ves čas, odkar je bil ustanovljen. Kakor so meščani že poučeni, je zaščita pred letalskimi napadi poverjena ekipam za javno zaščito, dalje ekipam za industrijsko in i končno edinicam za javno zaščito. Ekipe 1 za javno zaščito bodo stalno v službi po j rajonskih postajah ter vedno pripravljene v pomoč vsem hišnim ekipam. Omeniti je treba. a je mestni zaščitni ! urad priredil že več tečajev za razne stro-! ke. .V ponedeljek je pa začel prirejati serijo tečajev za zdravstveno kemične ekipe in gasilske tehnične edinice industrijskih Naša dolžnost je, da ugotovimo tudi v primeru vojne v našem mestu normalno gospodarsko življenje, zlasti moramo skr- 5 , ,. . ... .i tek J. Furlan o gasilnih sredstvih in ga beti, ca se med vojno ne bi ustavili stro- . »__^ ;___,____P " _______ZL _i daval dr. Logar o anatomiji in fiziologiji, jutri pa dr. Rus zopet o prvi pomoči. V petek bo predavanje mestnega zdravnika dr. Misa o nalezljivih boleznih in higieni, v soboto bo pa inž. Nefima zaključil svoje predavanje o zaščiti pi e I strupenimi plini in dr. Rus prav tako svoje. Hkrati je bilo v Mestnem domu otvoritveno predavanje tečaja za gasilsko tehnične ekipe industrijskih podjetij; predaval je namestnik načelnika zaščitnega urada m. višji komisar A. Grasselh. Potem je vodja mestnih gasilcev J. Furlan orisal organizacijo gasilske službe. Včeraj je predaval inspektor Gasilske zajednice ing. Dolenc o napadalnih in obrambnih sredstvih. Danes je pa njegovo predavanje o teoriji in tehniki gašenja. Jutri bo inženir Klopčar predaval o tehnični pomoči, v pe- ji v tovarnah. Ta važna naloga je prepuščena ekipam za zaščito industrijskih podjetij. Tečaji za te euinice so razdeljeni tako, da se posameznih predavanj udeležuje po 30 mož in žena.. 2e na prvem predavanju se je pokazalo, da so se udeleženci z vso resnostjo in zanimanjem poglobili v pouk. Udeležba je bila zelo lepa. V ponedeljek ob 16. je direktor mestnih uradov Fr. Jančigaj kot načelnik mestnega zaščitnega urada otvoril tečaj za zdravstveno kemično ekipo industrijskih podjetij v šentjakobski dekliški šoli. V nagovoru je naglasil velik pomen takšnih tečajev. Uvodno predavanje je imel prof. šenju in razkazal bo g.. :ilsko orodje ob praktičnih vajah; svoje predavanje bo nadaljeval še v soboto, ko bo tudi kratek izpit v obliki razgovora z udeleženci tečaja. Oba tečaja bodo ponavljali teden za tednom, dokler obvezniki vseh ekip ne bodo dobro poučeni o težkih nalogah. M al položi dar... Ljubljana. 8. novembra Bežigrajska podružnica se bo pripravila 9 t. m ob 20 na najdostojnejši način na nabiralno akciio Družbe sv. Cirila in Metoda, s tem. da priredi v krasni šol ki rima o zaščiti pred strupenimi plini Včeraj je predaval mestni fizik dr. M. Rus rani. Letna dvorana bo tedai pomožni o prvi pomoči v neznan. Danes bo pre- Stepišnik. potem je pa predaval ing. Ne- dvorani na Vodovodni cesti pester koncertni večer z bogatim sporedom Ta prireditev bo gotovo v Ljubliani prvovr-tno naiiepše Martinovanie z umetniškim ožit- feom. Nastopijo z našo lepo narodno in umetno pesmijo priznani naši pevci in odlične pevke z izbranimi samospevi, z dvojo četverospevi. a tudi spretni moški zbor. Imena: pevsko društvo Sava. pevovodja-skladateli Venturini. ooeme pevke in pevci Polajnar Milica, Kristančič Marjan. Dol-ničar Mirko. Rakovec Viadislav. koncertne pevke Kristan Nuša in sestre Stritarjeve, umetne plesalke Zelenik Ljubica in Baukart Julija, operni zborovdja Simoneti. a tudi spretni mali harmonikar nrm iam-čijo. da bo ta večer umetniško na vicku Pestri program ie bil že priobčen v našem tkku in vsi narodno zavedni meščani mo zagotovili svojo udeležbo. Rodoljubni Beži srajci pridejo itak vsi v svojo nan dno šolo. da podprejo delovanie svoie agilne podroižnice in prispevajo k nabiralni akciji za nase obmeino šolstvo. Sedeži so do 15. 12. 10 in 6 din. a Stojišča le po 2 din. da se morejo udeležiti tega umetniškega martinm. ania tudi naši d'jaki ter maleobrtniški in delavski sloji. Priporočamo vsem polnošlevilno udeležbo, da bo poplačan trud odličnih sotmdnikov in marljivih prirediteljev I' narodi za narod ! BežigraJcl 20 najboljših atletov sveta Med njimi 12 Američanov, 3 Nemci, 3 Švedi in 2 Finca Združene države imajo v lahkoatletiki še vedno svetovno prvenstvo. V Ameriki so pa tudi dani pogoji za razvoj lahko-atletike, kakor nikjer drugje. V Evropi ima pa lahkoatletsko prvenstvo Nemciia ne glede na vojno. V vrstnem redu desetih najboljših atletov sveta v raznih kategorijah so nemški atleti trikrat na čelu: Harbig na 800 m v 1:47.8. Svring na 10 km v 30:06.6 in Storch v metu kladiva 57 : 91. Enako število mest je ohranila Nemčija tudi v najnovejšem seznamu najboljših lahkoatletov. obsegajočem 20 imen. Ta seznam se nanaša na letošnja lahko-atletska tekmovanja po vsem svetu. Tu naletimo na nekaj novih imen samo na vrhu tabele v poedinih disciplinah. Letos je padel Meadows..v svetovni rekord v skoku s palico. Prekosil ga je VVarmer-dam, ki je skočil 4.60 m. Dosedanji svetovni rekord v teku na 3 km Finca H6-ckerta sta prekosila dva Šveda Hogge in Kalarn. V primeri z lanskimi so letos boljši vrhunski uspehi samo na 200 m Daviš 20.5 (lani Daviš 20.8). 1.500 m Mehi 3:47.8 (lani Anderson 3:48.8). 3 km Kalarne S.00 (lani Kalame 8:15.4). 3 km preko zaprek Hollander 9:05 2 (lani Kaindl 9:06.8), v metu krogle Blozis 17.08 (lani Hacknev 17:04). v skoku s palico VVarmerdam 460 (lani Meadovvs 444). v skoku v višino Steers in Wi1son 206 (lani Steers 204). Na 100 in 400 m so uspehi enaki kakor lani, dočim so v vseh drugih disciplinah slabši. Letos je torej nesporno na čelu Američan "VVarmerdam 1200 točk za skok s palico 460 cm. za njim še trije Američani Blozis 1061 točk. za met krogle 17 08. Wohlcoot 1142 točk za 110 m zapreko 139 in Duererers 1142 točk za 100 m zapreke 13.9 Potprn sledi prvi Evropec Šved Kalame 1139 točk za svetovni rekord na 3 km v 8.09, Američan Anderson 1135 točk za met krogle 16.85, Finec Mikkola 1134 točk za met kopja 75.61, potem pa pride prvi Nemec Harbig 1129 točk za 800 in 1:47.8. Američan Meadoevvs 1128 za skok s palico 446, VVills 1128 za skok s palico 416, Steers 1124 za skok v višino 206, VVilson 1124 točk za skok v višino 206, Svod Hiigg 1112 za 3 km 8:11.4, Američan VVoodruf 1122 v 800 m 1:48. Finec Jarvinen 1121 za met kopja 7o 09, Šved Lidman 1120 za 110 m zapreke 14:00, Američan Butlsta 1120. za 110 m zapreke 14:00. Američan Daviš 1117 za 200 m 20.5. Vrstni red zaključita dva Nemca in sicer Storch 1107 za met kladiva 57.91 in Tripple 1105 za met krogle 16.60. Nad 1100 točk imata samo še Americau Fox za met diska 51.93. s katerim je na čelu desetih najboljših, ima pa samo 1101 točke in Nemec Lamport za met diska 51.71. ki je drugi v tabeli desetih najboljših s 1100 točkami. Vsi drugi us; >ehl so pod to mejo Med njimi so pa še mnoga znana imena. Naj omenimo samo Cunning-hama. ki ima 1076 točk za tek na 1.500 m V 3:48.6, s katerimi je drugi v vrstnem redu desetih, dalje Finca Mikkana s 1070 za met kopja 72.97. s katerim je tretji med svetovnimi metalci kopja, lanski najboljši v metu krogle Hacknev ima samo 1034 točk za met 16 m. le malo boljši je YY ke 1141 za 16.06 m. Američan Beleher in Italijan Lanzi edini, ki je premagal Har-biga imata 1093 točk za 400 m 46.7. prvi v vrstnem redu tekačev čez zaprek^ nn KM) m. Mc. Bain za 51.6 ima samo 1076 točk, vodilni tekač na 10 km Svring ima 1068 točk itd. Ceh Hausenblas. letos druoi najboljši skakač Evrope s Svojimi IPš cm ima 101 a točk. Norvežan Stal. ki ga je prekosil na 200 cm ima pa 1040 točk. Pismonoše na Alf O delu pismonoš jc bilo sestavljeno že mnogo računov m ugotovljeno, da prehodijo nekateri v svoji službi tako dolgo pot. da bi lahko večkrat prišli okrog zemlje V mnogih krajih je služba pisraonoš zelo naporna. Najtežje življenje pa imajo menda pismonoše na Aljaski Tam pride pismonoša v nekatere kraje samo enkrat ali dvakrat na leto. Ne pride pa sam. temveč v spremstvu 8 ali 10 sani s pasjo vprego. Na saneh so obešeni zvonci da slišijo ljudje daleč naokrog, da prihaia pošta Poštni sprevod spremljajo Eskimi in Indijanci, ki pazijo na sani odnosno na pse. da jih ne napadejo volkovi. Če se prikaže krdelo volkov, brž postavijo sani v krog, v sredino zbero pse. potem se pa začne boj z volkovi. Pot pismonoš traja navadno 0 do 10 tednov in stroški za eno samo tako dostavo znašajo 20110 dolarjev Največja nevarnost preti pismonošom od vprežnih psov. med katerimi se pogosto pojavi steklina. Včasih napade ta stra^-na bolezen vse pse. tako da so njihovi spremljevalci srečni, če sploh lahko odnesejo zdravo kožo. Kako so nastali Vsi sveti Široka javnost večinoma ne ve. da je prišel praznik Vseh svetih k nam iz grško vzhodne cerkve m da je star v svoji sedanji obliki nad 1200 let. Prvotno so bili Grki tisti, ki so v 4. stoletju praznovali skupno spomin umrlih, zlasti mučenikov in sicer prvo nedeljo po velikonočnih praznikih. To dokazuje pridiga Janeza Zlatousta, določena za ta dan V zapadni cerkvi jc dal pobudo za praznovanje tega praznika šele papež Bonifacij IV (607—614), ko jc dobil od cesarja Fokasa v dar rimski hram Pan-theon. posvečen vsem starim bogovom. Ta hram je bil zgradil že leta 26 pred Kristusom slavni starorimski vojskovodja Marcu«; Agrippa. Papež je preuredil leta 609 hram v krščansko cerkev ter jo posvetil Devici Mariji m vsem mučenikom V njo je dal pre- nesti mnogo njihovih ostankov iz katakomb in določil je, naj m spomin vseh svetili mučenikov v Rimu č;.sr vtKftJco leto 13. maja Spfos-na cerkvena svečanost jc postal ta praznik sredi 9. stoletja 2e leta 731 pa ga jc papež Gregor III. preložil na 1. november. Praznik se še sedaj odlikuje s posebno liturgično lepoto antifon responso-rij in zlasti s sijajno staro himno »Plaeare Christe scronius«. Salomonska razsodba V Chicha^u je bila oni dan izrečena obsodba v obravnavi proti možu, ki je bil obtožen, da je ponoči vlomil v neko hišo in zagrešil tatvino. Vlomilec si je napravd odprtino, skozi katero je zlezel v hišo in sicer tako, da je bil v nji samo gornji del telesa. Pobral je vse, kar je v tem položaju dosesrel. Nabral je precej robe, toda njegov zagovornik je pred sodiščem dokazoval, da je njegov klijent vlomil v hišo samo deloma. Trdil je, da gre samo za polovični zločin tatvine, kajti če naj bi njegovo krivdo v polni meri kvalificirali, bi bil moral obtoženec zlesti ves v hišo. Tako je bila postavljena porota pred vprašanje, kako presoditi obtoženčevo krivdo. Odločila se je v obtožencev prilog. Po njenem mnenju je bil kriv samo del obto-ženčevega telesa, drugi del, ki je ostal zunaj, pa ne. In izrečena je bila salomon-ska razsodba, kakršnih ameriško sodstvo ne pogreša. Obtoženec je bil obsojen samo na polovico. Krivi ah gornji del telesa je bil obsojen na tri leta ječe. spodnji del telesa pa oproščen. Porota je dala obsojencu na izbiro, da se da prerezati čez pol. ali pa vzame tudi oproščeni del telesa seboj v ječo. škoda, da nam ni znano, kako se je obtoženec odločil. Najbrž se prerezati ni dal. Koliko listov ima drevo Neki ameriški botanik je izračunal, da ima bukev s premerom 75 cm povprečno 120.000 listov. Iglasto drevo enakega premera ima 200 krat več igel, torej približno 24,000.000. Edmund O* Hara: 25 profesorja iorbicSuta R o m s u Townsend je sklenil storiti nekaj, da bi se rešil te negotovosti in sicer takoj, nemudoma. — Ali se sme tu kaditi? — je vprašal glasno. Dekle ga je začudeno pogledalo. — Zaradi mene lahko. Prižigajoč cigareto je storil Townsend nekaj mojstrskega. Naenkrat v škatlici ni b ilo nobene vžigalice. Ne enako spretno in sicer namenoma je izpustil Townsend svojo prazno cigaretno dozo za klop, Obvisela je med klopjo in steno. Mirno je kadil naprej. Prav tako mirno je tudi dovolil, da se je roka njegovega soseda počasi spustila k njegovi dozi in jo pobrala. Izpod Čela je videl zmagoslavje v očeh svojega nasprotnika, potem razočaranje, naenkrat pa zloben nasmeh. — Grde manire, prijatelj. — V glasu njegovega soseda je zvenelo odkrito roganje. Townsend se je utrujeno nasmehnil in se prepustil svoji usodi. Vrata so se odorla in nad njima se je prikazala Michaudova glava. — Ken? Uburv. pojdite z menoj. Stopala sta po zelo svetlem hodniku. — Tu sem. ceno nam je bilo, da vas muči neka nalezljiva bolezen. Sicer pa evo vam nazaj vaše ključe in vašo denarnico. Oprostiti nam morate, tudi jaz sem se Odprla so se vrata in Tovvnsend je stal pred tremi : bal. da imate morda pri sebi orožje. Zato sem vam moškimi v belih haljah. j no iprej preiskal žepe. — Bliže, — je zamrmral eden z dolgo črno brado i To\vnsend ie buljil vanj. in gostimi obrvmi. — Kdo izmed naju je norec? — je pomislil, — in Townsend je stopil bliže. Bolj je čutil n-go videl, j ^ za vraga je ostal moi aparat? da je stopil nekdo za njegovim hrbtom k vratom. Michaud je ostal zunaj. Cemu? Saj je lahko pričakoval ... — Slecite se! — je zarohne! glas še ostreje. — Ne! Bradač je zamahnil z roko. Townsend je začutil, kako mu nekdo sklepa roke zadaj in poskusil je braniti se. Zaman. Bradač je že stal pred njim in mu brezobzirno posegal v žepe. — Pustite me, udam se, — je dejal Townsend mirno. Vsi trije možje so takoj odstopili od njega in se umaknili v kot. Tam so se posvetovali. Townsend je posegel v žep. Aparata ni bilo več v njem. Posvetovanje se je zavleklo bolj, nego je mislil. Bradač je stopil k njemu. Prijazno se je smehljal. Bilo je jasno, da se mu roga. Potem se je pa hitro slekel. Res so ga preiskali. Zelo temeljito. — Zdrav ko riba ! — so izjavili zdravniki. Vrata so odprla. Na pragu je stal Michaud s cigareto v ustih. — Čisto zdrav, — so izjavili zdravniki še enkrat, toda to pot so zvenele te besede drugače in kakor da so imele še en pomen. Nekaj razočaran-ju podobnega se je pojavilo na inženir je vem obrazu. — Pojdite tu naravnost, — je dejal hladno, — četrta vrata levo, vstopite brez trkanja. Šef vas pričakuje. Townsend še vedno ni razumel, kaj se godi Z njim. Avtomatično je krenil naprej. — Kenntlburv? — je vprašal kratko m njegovo masivno telo se je zleknilo v naslanjaču. Detektiv je prikimal in stopil bliže, šele tedaj je opazil, da Pwussell ni bil sam v sobi. Pri oknu je stala s cigareto v roki njegova hči, žena v usnjenem suknjiču, žena z zlatimi kodri. Zdaj seveda ni nosila usnjenega suknjiča, temveč sivo modro svileno obleko brez rokavov in globoko dekoltirano. Town-send je naenkrat začutil nekaj neprijetnega. — Kenntlburv, — je začel Russell po kratkem molku in vzel z mize pred seboj akt, — predvčerajšnjim ste rešili moji hčerki življenje. Morda ne bo imelo mnogo smisla, da se vam zahvalim samo z besedami ... Nekaj časa je molčal, kakor da pričakuje odgovor, toda Townsend se je samo priklonil. Zdaj je bil povsem zbran, čeprav nikakor ni mogel razumeti, kaj se je zgodilo z njegovim aparatom in kako je ušel nevarnosti, da bi ga razkrinkali, je bil prepričan, da mu zdaj ne preti nobeno zlo. Najbrž so ga hoteli kakorkoli nagraditi in to je bilo vse. Russell je v zadregi zakašljal. — Vi ste ob svojem nastopu zamolčali, da ste grof. Sploh se mi zdi marsikaj čudno, ko pregledujem vaše dokumente. Zdi se mi, da to ni edino, Za veliko pisalno mizo, polno aktov, načrtov in kar ste zamolčali. Zato mi ni razumljivo, kako se map, je sedel mož petdesetih let. Debel in zariplega more človek, ki se je udal pijači in pognal vse svoje _ Gospod Kenntlburv. — je dejal tako prijazno, I obraza, vendar se je pa zdel dokaj energičen. Morda premoženje, tako poboljšati, da opravlja marljivo da je zvenelo, kakor da je iskreno. — Menda ne ' se je zdel energičen samo zaradi oči, žarečih izza • in vestno težko delo. Zakaj si niste poiskali dru-veste, kaj prav za prav zahtevamo od vas? Mi smo i debelih naočnikov. j gega, vam prikladne j šega dela recimo kot trgovski zdravniki in naša dolžnost je preiskati vas. Sporo- I Ko je Townsend vstopil, je dvignil glavo. I zastopnik ali mesto v kaki upravi... Urejuje