Štev. Poštnina plačana v gotovini. Mesečna priloga ..DOMOUUBOVE PODOBE". V Liubliani, dne 15. oktobra 1925. Leto XXXVIII. Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Din. — V inscratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. ElASILO Ul Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništva »Domoljuba« naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvn »Domoljuba,« Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Prazni upi nasprotnikov. Trud »naprednih« agitatorjev. Svobodomiselni listi drug za drugim, kakor iz enega grla vpijejo, da je naš boj za ljudske pravice in za slovensko avtonomijo brezuspešen, odkar je Radič pred Pa-sičem na kolenih. Isto ponavljajo plačani in neplačani mešetarji in agitatorji po vseh sejmih in vseh gostilnah. S silo in s pretka-nostjo hočejo vtepsti ljudem v glavo misel, da je treba opustiti zahtevo po avtonomiji, katero zagovarja SLS. Ljudem pripovedujejo ti krivi preroki, da bi dobili vsaj drobil ne, če se poklonimo pred srbskimi radikali, če že ne moremo dobiti celega hleba kruha. Če bi se odpovedali kot Hrvatje misli o samostojnosti, potem bi po njihovem slovenskemu ljudstvu radikali zagnali kot psičkom pod mizo vsaj kako kost. Take in podobne misli razširjajo vsekrižem in dokazujejo, da mora naša stranka stopiti skupaj z radičevci in radikali v vlado. Kdo to piše in govori? Tako pišejo tisti listi, ki imajo nalogo škodovati naši stranki, da se ne bi mogla potegovati več za ljudske pravice. Od njih ne moremo pričakovati, da bodo pisali kdaj kaj dobrega o delu naših poslancev. Govore take stvari ljudje, ki so bili 1. 1921 za centralizem in mislijo sedaj, ko nas Slovence tako krepko pritiskajo, da je njihov centralizem za zmiraj zmagal.Tisti, ki so nesrečo centralizma s svojim glasovanjem zakrivili, se te nesreče, ki se danes kaže v strahovitih davkih, ki romajo v Belgrad pa tako po malem prihajajo nazaj, sedaj še vesele. Kaj je njih namen? Načrt takozvanih naprednih strank je splezati v tem težkem položaju, v katerem se naš narod nahaja, spet na vrh. Takole računajo: Ljudje so radi gori omenjenih strašnih dajatev obupani in gledajo s strahom v bodočnost. Zato jim je treba vcepiti malodušnost, da od boja za slovensko avtonomijo počasi odnehajo. Malodušni ljudje — tako mislijo — bodo ostali pri volitvah 'doma in centralistične stranke, ki danes na Slovenskem leže popolnoma na tleh, bodo spet prišle na vrh. Utruditi, pravijo je treba ljudi, pa bodo odnehali. Zato n. pr. vidimo, da pri vsakih občinskih volitvah poveličujejo strašno svoje uspehe, če kak naš človek ostane doma, skrbno pa zamolčujejo, če so kje pošteno tepeni, kakor so bili n. pr. združeni samostojni demokratje in samostojneži na Grosupljem. V takih krajih poskušajo potem zavlačevali vsaj volitev župana. Vse to delajo, da bi ljudem pokazali, da imajo oni moč, da je centralizem trden in da slovenski narod njihovega navala ne vzdrži. Kaj bi dosegli po radičevsko? V svojem časopisju trdijo, da mora naša stranka v vlado, tako kot je šel Radič. Mi se moramo pri tem vprašati, ali bi naša stranka kaj dosegla, čo bi to napravila ali ne. Ali je Radič kaj dosegel? Vsak čuti na svoji lastni koži, da se še nikoli ni tako iz-terjavalo davkov, kakor se jih izterjava sedaj, ko so v vladi 4 radičevski ministri. Nikoli ni bilo toliko dražb, nikoliko toliko ru-bežni, nikoli še ni bilo slišati, da bi komu davčni uradniki sami kravo prodajali 1 Vse to je bilo prihranjeno Radičevi vladi. Šel je v vlado z radikali in ti se danes iz njega in iz ljudstva lahko norčujejo, kakor hočejo. Če bi SLS na ta način imela stopiti v vlado, je prav gotovo, da ne bo stopila nikoli. Vse grehe, ki bi jih naredili radikalni in radičevski ministri, bi naši nasprotniki naprtili naši stranki, doseči pa v taki vladi ne bi mogli ničesar. Doslednost v politiki in uspehi. Slovenski narod je pretrpel že marsikatero težko dobo. Pred letom 1848 so bili naši kmetje tlačani, dajati so morali graj-ščakom desetino in delati tlako, pa je prišlo leto 1848. Po kratici revoluciji je prišel zakon o odkupu kmetov in velika misel kmetske svobode je po dolgih, dolgih desetletjih prišla do popolne zmage. Osem let je trajal na Kranjskem boj za splošno in enako vo-livno pravico. Cesar in dunajska vlada, vse je bilo proti razširjenju volivne pravice, ki bi prinesla novega življenja v Kranjski deželni zbor. Toda, misel, ki je bila prava, je nazadnje zmagala in začelo se je veselo delo v procvit naše dežele. Tako bo tudi v sedanjem političnem položaju. Boj za spre- membo ustave je dolg in trd. Marsikdo j« v takem boju v nevarnosti, da izgubi pogum. In takih, ki bi zagnali puško v koruzo pa zbežali, takih bi slovenski svobodomi-selci radi videli v naših vrstah. Ljudska država. Kakor vselej se bodo tudi sedaj vsi računi svobodomiselcev popolnoma izjalovili. Ti ljudje ne računajo na politično izobrazbo našega naroda, ki ve, da v boju za ljudsko državo, kjer pride ljudstvo res do svojih pravic in do svoje veljave nismo osamljeni. Po vsej Evropi zmaguje prava demokracija, t. j. misel o vladi ljudstva, pa se ta misel tudi pred Belgradom ne bo ustavila. To pride, kakor je prišel odkup kmetov in kakor je prišla splošna in enaka volivna pravica. Ali torej gre SLS v vlado? Mi smo že pisali, da samoposebi vsaka stranka želi v vlado, ker vsaka hoče . svoj program izvesti. Vsak naš poslanec hoče delati in za volivce doseči uspehov. Vprašanje je tedaj le to, ali ie mogoče tako iti v vlado, kakor je šel Radič in ali je mogoče v taki vladi doseči za slovenski narod kakih uspehov. Povedali smo že neštetokrat in to ponavljamo: svojega avtonomističnega programa SLS ne bo zatajila, ker ve, da bo ta misel enkrat prav gotovo zmagala. V tako vlado tedaj, kamor bi šli samo drobtine pobirat in kjer bi se radikali mogli iz naših ministrov tako norčevati, kakor se iz radi-čevskih, SLS ne bo šla. Kadar pa se razmere tako spremene, da je upati na uspehe, takrat bodo pa voditelji naše stranke dobro vedeli, kje je njihovo mesto.___ f Dr. Ivan šusteršič. * V sredo, dne 7. oktobra, ob 10 zvečer se je preselil v boljšo domovino dr. Ivan Šusteršič, zadnji glavar dežele Kranjske in dolgoletni načelnik Slovenske ljudske stranke. Vsi — prijatelji in neprijatelji — so edini v tem, da je bil dr. Šusteršič ena največjih in najznamenitejših osebnosti v politični zgodovini sloven. naroda. Kakor je za obstoj in napredek vsakega naroda potrebna tolikšna višina kulture, umske in srčne izobrazbe, da drži korak z dru* v* ... gimi, zlasti sosednimi narodi, tako so potrebne tudi močne osebnosti, ki vodijo narod. In priznati moramo — dr. Šusteršič je bil kljub svojim napakam, brez katerih ni noben političen voditelj, ena takih osebnosti Bil je v avstrijskih političnih razmerah vprav vsled svojih diplomatičnih spretnosti ena najmočnejših opor slovenskega naroda. V Avstriji so bili Slovenci vedno velika ničla in kar je bilo najbolj bridko: bili so za vedno obsojeni, da v vodstvu avstrijske notranje — zunanje niti ne omenjamo — ne bodo nikdar nič pomenili. V Avstriji smo bili Slovenci za vedno obsojani, da smo narod druge vrste, in vedno smo se morali bati, da bo prej ali slej germanski val popolnoma zagrnil slovensko zemljo. Dr. Šusteršič je bil tisti politik, ki je znal v takih razmerah vedno prav voziti. Kljub večni opoziciji, na katero so bili Slovenci obsojeni v avstrijskem državnem zboru, je znal od vlade vprav vsled svojega možatega nastopa in diplomatične spretnosti dobiti od vlade mnogo zlasti gospodarskih ugodnosti za svojo deželo. Dobro je pač vedel, da kakšne samostojnosti, zlasti v jezikovnem ožini Slovcnci v Avstriji ne bomo nikdar imeli, zato je sku?al iztisniti iz Dunaja to, kar se je dalo. Za avstrijske razmere, ko je bilo zastonj vsako upanje, da bomo Slovenci kdaj enakovredni Nemcem, edino pravilna politika! Dr. Sur.teršič se je odlikoval kot politik s svojo neprestano dele vnostjo, vztrajnostjo, zilavostjo in doslednostjo in politično potrpežljivostjo — vrline vsakega velikega in močnega politika. Vedno je imel pred sabo dva cilja: dvigniti lastno deželo in lastno stranko. V tem oziru ni zamudil nobene še tako majhne prilike _ in vse te majhne prilike je imel prav tako v pregledu kot velike. Zelo ugodno zanj kot politika in gospodarskega delavca je bilo to, ker je imel krog sebe može, ki so bili veliki strokovnjaki, dalekovidni javni delavci, obenem pa skrajno idealni in požrtvovalni. Dr. Krek, dr. Lampe, dr. Žitnik, Povše in drugi, kateri so žal že vsi pred njim odšli v večnost. Ti nad vse nadarjeni in dalekovidni javni delavci so naredili za gospodarsko povzdigo slovenskega ljudstva mnogo velikih načrtov, ki jim je dr. Šusteršič s svojo močno voljo in z dobrimi zvezami z Dunajem znal dati življensko obliko. Cvetoča doba slovenskega narodnega gospodarstva v času, ko je Slovenska ljudska stranka imela v kranjskem delu Slovenije v rokah zakonodajno in finančno moč, je bila tudi zasluga dr. Ivana Šuster-šiča. Da je dr. Šusteršičeva zvezda kljub svoji veličini tako tragično zašla na slovenskem političnem obzorju, sta zlasti dva vzroka: spor z dr. Krekom in prevrat. Z dr. Krekom sta je ločila ie po rvoji miselnosti — dr. Krek je imel bolj socialistično potezo (v najboljšem pomenu besede) — v svojem značaju, dr, Šu-i steršič bolj aristokratsko, plemiško. Ni ' čudno, da je na eni strani množica ljudstva notranje bolj visela na dr. Kreku, na ' drugi strani pa zlasti še mladi naraščaj ! izobražencev, katere je dr. Krek vedno | zbiral okrog sebe, dočim dr. Šusteršič za I to prevažno nalogo ni dobil časa. Množica in izobražena mladina je bila dr. Krekova, in to je odločilo. Odločitev pa je pospešil še prevrat. Dr. Šusteršič, ki je imel dobre zveze z dunajskimi vladnimi krogi, je trdno veroval v avstrijsko zmago. Vedel je tudi, kaj bo pomenila ncrr";ka zmaga ?a Slovence — zato je skušal ostati z vsemi visokimi vladnimi krogi v dobrem stiku, da bi koliko "rogoče preprečil velike udarce, ki bi pii.sli po zmagoviti vojni nad Slovence, Dan :9 bil dr. Šusteršič navdušen Jugo-slc ■ ?) ■, vendar se zd:, da mu vse navdušeno jugoslovansko fibanje v zadnjih letih vojnr ni prijalo, ker se je bal posledic za Slovence, kadar Nemci zmagajo, s čemer je z gotovostjo računal. Dr. Šusteršič pa se je v tem zmotil. Samo zmotil. A gorje vodilnemu politiku, kadar sc v veliki, življcr ki stvari svojega ljudstva zmoti! In tako je dr. Šusteršič kljub svojim zaslugam neopaženo zapustil slovenski politični vo7. šc enkrat se je poskusil vrniti. Zdelo se jc, da je hoM nadaljevati s politiko, ki je b'Ia v avslrij-skih razmerah edino pravilna in uspešna, v Jugoslaviji pa je bila že naprej obsojena na smrt. Volitve leta 1923. so to potrdile. Stališče Slovencev do države je namreč v Jugoslaviji bistveno — čeprav dejansko v marsičem žal še vedno ne — docela drugačno kot v Avstriji. In stališče, ki je v bistvu docela drugo, mora naravno imeti tudi drugo politiko. Dr. Šusteršič je v grobu. Boji so minuli, strasti so se polegle, časten spomin pa bo ostal velikemu možu pri slovenskem ljudstvu. p, 2. Davčni pritisk ostane. Dobro in poceni se kupuje v raanufak turni trgovini ttt M in .f MPm .7, Mcstn> 10' ................................. Te dni je finančni odbor imel sejo. Na seji je poslanec dr. Kulovec vprašal finančnega ministra, kako stališče zavzema napram znani okrožnici fin. delegata dr. Šav-nika v Ljubljani, v kaieri do najvišje mere poostruje davčni vijak v Sloveniji. Dr. Kulovec je dokazoval v dolgem izvajanju, da je davčni aparat v Sloveniji tako strog, kakor | nikjer drugod, kar se jasno kaže v tem, da je iztirjal davkov za 100 odstotkov več, kot je predpisano v proračunu. Dr. Kulovecc je dokazal z uradnimi številkami, da se Slovenija do skrajnosti izrablja, ker nosi eno petino vseh direktnih davkov. Izjavlja, da Slovenija ni kdlonija, ki bi nosila bremena za vso državo. Vlada goni Slovenijo v gospodarsko propast. Znana okrožnica, ki podžiga davčne uradnike k se bolj ostremu iztirjevanju, je znamenje, dav J.e. Slovenija postavljena v izjemen položaj in da pri nas ne velja nobena pravica vec. Dr. Kulovec vprašuje fin. ministra, kaj sodi o znani okrožnici in kaj namerava | ukreniti, da se takoj odstranijo neznosno j krivice, ki jih trpi Slovenija pod s«!anio 1 radioevsko-radikalno vlado. J Finančni minister je takoj odgov, ril in izjavil, da je on naročil dr. Šavniku, da nai poostri davčno prakso, češ da jo opazil da prihaja iz Slovnije nekoliko manj davkov kakor poprej. Nato izvaja fin. minister, kako je Slovenija polna samih tovarn in bank ter velikih podjetij ter da je potemtakem popolnoma naravno, pravi dr. Stojau.novjr" da ena pokrajina mnogo več plačuje kakor plačuje kakor druga. Izjavlja, da no bo proti okrožnici piav ničesar ukrenil. Na to izjavo finančnega ministra je dr. Kulovec še enkrat govoril o krivici, ki se godi Sloveniji in nato še naš poslanec I'u-šenjak. Žerjavov poslanec dr. Pivko nI zinil besede, čeprav liberalci zlasti »Domovina« doma kriči proti davkom. Kaj se iz tega učimo? Dvojno. 1. To izjavo je podal finančni minister, ko je na v.adi veliki »kmete Radič in ko v Sloveniji Pucelj in Prepeluh agi-tirata za Kadiča. 2. Slovenija plačuje neprimerno več davkov kot druge pokrajine naše države in vsi ti davka gredo v Belgrad, odkoder ne dobimo niti doklad za cesto. To se pravi: centralizem žre in žre slovenski denar in ga bo žrl, dokler bo obstal in sicer vedno huje. Za ta centralizem se borijo žerjavovci, samostojneži, prepeluhw-ci in radičevci ter vabijo Slovence, da uklonijo svoj tilnik ter še bolj na široko odpre svoj žep, da bo centralizem še globlje segal. Ljudje, ali vidite, da je edino rešitev v a\ ionom i ji, ko bomo sami gospodarji nad svojimi davki in svojim denarjem. Ali naj res SLS odneha od avtonomije? SREČO V ZAKONU USTVARJA samo skrbnost in varčnost gospodinje! Te vrline ima pa samo ona gospodinja, ki uporablja izključno samo milo »GAZELA«. tAINAROČKA zlata, visoko plemenita in najfinejša zdmoidščna mčsanica v najdovršenejšl popolnosti, edina obstoječa čajna mešanica najfinejm cvetov in nepre-kosljiva v izdatnosti, v porabi ne dražja kot srednje prste. Varčna (jospodiitja pere samo z milom »Gazela«! d G. Janez Kalan in »Domovina«. G. Janez Kalan, katerega noben človek ne bo dolžil laži in sovraštva, je svojim vernikom na Nemškem povedal, da sta »Domovina« in »Jutro« odločno brezverska in proti-verska časopisa in jih katoličan zato no bo naročal. »Julro« se sedaj zelo jezi, češ, da ni brezversko, pa tudi »Domovina* ne. Mi smo radovedni, kaj ima »Jutro« za brez-verslvo. Če piše »Jutro«, da so kmetje zanikani, če verjamejo na pekel, (15. marca 192), ali ni to brozverstvo? Če »Domovina': trdi, da je Bog Oče stari poganski bog pre-šustnik Zeus (št. 18 1. 1924), ali to ni brez-verstvo? če »Slovenski Narod« taji Marijo in se bogokletno norčuje iz nje (št. 245 1. 1924, 9. nov. 1924), ali to ni brc«verstvo? Če »Domovina« napiše nojstrupenejši članek proti duhovnim vajam (št. 44, 1. 1923), a;i ni pro!iversko. In takih zgledov najdete na siotine v teh listih. Kako pa ti časopisi v raznih vesteh grde duhovnike in katoliško cerkev, tega sploh ne omenjamo. Kdor trdi, da ^Domovina« in »Jutro:: in »Slovenski Narcd niso protiveroki časopisi, ta ne ve kaj jo vera ali pu laže. G. Janez Aaian je storil svojo dušnopastirsko dolžnost, če je svari! slovenske vernike pred temi časopisi, ker .so bližnja priložnost, da redni bralec izgubi vero ali vsaj postane versko brezbrižen. Saj nam več kot vsakdanja skušnja to jasno dokazuje. d Nc-sraninost prve vrsto. »Domovina« kljub našim ločnim dokazom, da je brez-\ers' i list, trdi, da mi lažemo in da;Domovina ni nikdar pisala, da jc sv. Trojica pogan ivo in malikovalstvo. Mi srno navedli številko ono »Domovine«, a ; Domovina« ie tako nesramna, da kljub temu taji. Zato še enkrat: Št. 13 lanske »Domovine« je dobesedno pisala: Namesto poganske božje trojice, ki so jo tvorili Zeus, vladar nebes, Pluton, bog podzemlja in Pozejdom, vladar mor'a. je kmalu nastopila krščanska trojica Očeta in Sina in Sv. Duha; Ilero, mater obče polnili bogov, je nadomestila Marija, ostale pogan -,ke bogove pa so odtehtale legije krščanskih sveinikov in svetnic ... Bil je sicer hud odpor pri pravovernih proti vsiljevanju poganstva (podčrtali mi. Op. ur.) v krščansko bogoslužje.« Torej »Domovina« določno trdi, da se je s sv. Trojico in Marijo in svetniki vsiljevalo poganstvo v krščansko bogoslužje. — Ali bo »oDmovina« še tako nesramna, da bo lagala naprej. Ali naj prihodnjič prinesemo celoten članek, ki je poln brezverskega strupa? To bomo storili, če »Domovina« lepo ne utihno«. Ali naj začnemo navajati tudi druge časopise, ki jih pišejo isti ljudje, kot »Domovino«. p Čudeži so godo. »Domovina« je začela prepisovati stare članke iz »Domoljuba«, ne dobesedno, temveč po smislu. In kar je najbolj čudno, tiste članke, proti katerim se je svojčas največkrat obregnila. To so članki o davkih. »Domoljub« jc po- novno pisal, da je krivica, če morajo Slovenci plačevati neprimerno več davkov kot v Srbiji in da se mora to čim preje urediti. »Domovina« pa se je s silno jezo zaganjala v »Domoljuba«, češ, da laže. Danes pa »Domovinam piše to, kar »Domoljub«. Kadar bo dr. Žerjev v vladi, pa bo spet pisala, da »Domoljub« laže, če piše o višjih davkih kot so v Srbiji. d Koroški dan. 10. t. m. je minulo 5 let, odkar so Nemci z nasiljem in goljufijo ter s pomočjo zahrbtnih Italijanov vzeli slovensko Koroško. Slovencem na Koroškem se kljub mirovnim pogodbam godi skrajno slabo, nimajo nobenih jezikovnih pravic ne v šoli ne v uradu, niti življenja niso varni. Ker nikdar ne bomo mirovali, dokler Koroška zopet ne bo naša, Slovenci vsako leto obhajamo spomin na žalostni dogodek 10. okt. 1920. Letos se je ta spomin po vseh vBCjih krajih Slovenije še zlasti slovesno in veličastno obnovil. Zlasti v Ljubljani je vse ljudstvo brez razlike strank odločno manifestiralo za slovenski Korotan. Na Kongresnem trgu je zborovala ogromna množica, kateri je govoril predsednik Orlovske podzveze dr. Joža Basaj, na kar se je razvil velik sprevod po Ljubljani. Na vlado pa so je odposlala naslednja resolucija: »Zbrani ua manifostacijskem zborovanju danes v nedeljo dne 11. oktobra 1025, smo sklenili predložili Vam, gospod minister, sledečo rezolucijo: Vznemirjeni vsled stalno naraščajočega gibanja "a priključitev Avstrije k Nemčiji prosimo kr. vlado, da posveti največjo pažnjo temu vprašanju. Pomaknitev mej Velike Nemčije nn Karavanke ni samo resno ogrožanje naše državo, temveč tudi svetovnega miru, ker pomeni nov nalet veleneinštva proti jugu in vzhodu in povrnitev nemške države k predvojnim imperialističnim ciljem. Vsled tega je na novo odprto vprašanje ujedinjeuja koroških Slovencev z narodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, katero je upravičeno ne samo iz obče znanih etničnih načel, nego je tudi najboljše jamstvo za varnost naše države in stalnost miru. Pričakujemo torej, da bo kraljeva vlada uporabila vsa sredstva za osvobojenje Koroške. Če se priključi Avstrija k Nemčiji, mora biti Korotan naš.« d Nov župan. V Šmihelu pri Novem mestu je bil izvoljen za župana g. Franc Brulc, posestnik v llrušici. Za svetovalce so izvoljeni sami pristaši SLS. d Pod vlado Radiča in samostojnežev. V soboto teden pozno zvečer je prišel davčni izlirjevalec v hišo J. M. v Novem Vod-matu, da izvrši rubežen za zaostale davke, glede katerih niti prizivi še niso rešeni. Pri tem je davčni organ segel tudi po imovini, ki ni last davčnega obvezanca, marveč le v njegovi shrambi, kar je razvidno iz sodnih listin. Oškodovanec J. M. je v stvari nastopil civilnopravdno pot. Ta slučaj pa zopet kaže, s kakšno brezbrižnostjo se pri nas izterjujejo davki. d Cestno doklade. Na pritisk naših poslancev je finančni minister obljubil, da se bodo cestne doklade zopet izplačevale. d Dve poroki. Dne 12. t. m. se je poročil g. Alojz Pekolj, posestnik na Griču prt Trebnjem, z gdč. Marijo Plantaričevo iz Tržiča. Isti dan se je poročila njegova sestra gdč. Angela Pekolj z g. Ign. Mcglič. Novoporočencem obilo sreče. d »Jih no zadene.« Brezverska Domovina trdi, da liberalce prav nič ne zadene Domoljubovo očitanje, če nasprotniki skušajo razkristjaniti slovensko ljudstvo. Vsak otrok pa danes ve, da ravno liberalce to najbolj zadene, ker danzadnem uprizarjajo najhujšo protiversko gonjo. Njihovi časopisi dosledno sramote verske resnice, obrede Cerkev in duhovništvo, dosledno priporočajo brezverske in umazane knjige, kjer se na najgrši način obre-kuje Cerkev, priporočajo in hvalijo proti-verska društva, po katerih se nravno pohujšuje mladina. Liberalci mečejo krščanski nauk iz šol, preganjajo krščansko učiteljstvo samo zato, ker je krščansko, na vse kriplje delajo proti samostanskim šolam, ker se v njih versko vzgaja, imajo naravnost brezverska in protiverska predavanja po svojih društvih in sploh povsod, kjer morejo, pokažejo svoj zagrizen srd proti veri in Cerkvi. Tega danes nihče ne taji razen brezverske Domovine, ki bi so rada pobožno delala, pa se ji no posreči, ker vsako pobožnost iz dna srca sovraži. d Stanovanjska beda v Ljubljani. V Ljubljani je še vedno 740 družin brez strehe, dočim je v Belgradu že dovolj stanovanj. Zakaj v Belgradu se zida s slovenskim denarjem, v Ljubljani pa pač ni denarja. Živjo Radie, Pucelj in Prepeluh. Centralizem je res lepa reči d Drago vino. Osrednja vinarna v Zagrebu je imela v kleti nezatrošarinjeno vino — 300 hI. Vino je bilo zaplenjeno in še 150.000 Din globe je treba šteti. d Roparski napad na župnišže. Na Šen-turski gori je dne 6. t. m. ob pol enajstih zvečer nekdo tako lomastil in udrihal po vratih župnišča, da je ključ od znotraj od-lctel na sredo veže. Ko je župnik od zgoraj pri oknu vprašal, kaj hoče, jc tujec utihnil, pa jo kmalu nato kot za slovo oddal strel iz revolverja. Kakor se je dognalo, je bil to na šenturško goro priženjeni, pa sedaj sod-nijsko ločeni Miha Koritnik, doma iz Klanca pri Komendi. Bil je leios že kaznovan radi zlorabe orožja, potikal se je čez leto po Kokri, zadnji čas pa sc je držal novega doma na Krvavcu. Župnik na šenturški gori ima sedaj borih 61 dinarjev mesečne zlače, torej siromak, ki se komaj preživlja, pa kljub temu v teh samotnih hribih še ni varen življenja. d Organizirana tatvina. V Ljubljani se v zadnjem času zoi>et silno množe spretno izvršene tatvine po raznih stanovanjih in poslovnih prostorih. Jasno je, da je zopet na delu dobro organizirana tatinska družba, ki bo našla svoj konec pred poroto kot vsaka druga. se imenuje lina rujava kotenina, Izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža, — Po trikratnem pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10. a1 -|-|------T-"-*-........——- GROSUPLJE. (Občinske volitve.) 24. septembra smo imeli po dolgem zavlačevanju občinsko volitve. Četudi so nasprotniki Sli vsi »kupuj in četudi so volitve določili na delavnik, (o bili združeni demokratje in samostojneži po notah tepeni. Dobili so S mandatov, mi pa 12. — Kljub temu če vedno no pride občina do rednega gospodarstva, ker so vložili poraženi nasprotniki pri.ožbo. Pravijo, da so se pritožili taki proti nepravilnemu postopanju pri volitvah, ki so sami ■osili zvonec v nasprotnih vrstah. In gerent tudi vsak ve, rta ni bil naš pristaši Radi bi občane i zavlačevanjem volitve župana nekako utrudili. Pa ne bo šlo. Sicer smo prepričani, da bodo volitve potrjene in je vse pritoževanje samo lapravljanje časa in nagajivost, da občina ne more v red, ven-drr naj vedo nasprotniki, da jim še par mandatov poberemo, če spet postavijo skrinjice. Le zavlačujte, enkrat le pridemo skupaj. RAKA. V nedeljo 18. t m. bomo obhajali slovesno posvečenje treh bronastih ivonov (ii Ijubl.j. livarne). Veliki tehta 1850 kg. Zvonove pripeljemo v nedeljo zjutraj iz postaje. Posvečenje izvrše ob 10. gospod opat trapistov iz Rajhcuburga. Sodeluje {eutiernejska godba. MORAVČE. (Društveno delo.) V septembru smo pričeli z društvenim delom. V nedeljo dne 13. sept. je imelo kat. prosvetno društvo svoj redni občni zbor. Iz poročil odbornikov je razvidno, da društvo živahno deluje. Ima 197 članov, precejšnjo knjižnico ter ženski in pevski odsek. Poleg dramatičnih predstav jo imelo društvo več poučnih sestankov in en prosvetni večer s skioptičnim predavanjem o Marijinem življenju v sli'iah. — V nedeljo dno 27. sept. t. 1. smo imeli skioptično predavanje »Romanje Slovencev v Rim v I. 1925*. O. Vinko Zor nam je na podlagi lepih slik prav zanimivo predaval o Rima in o Italiji. — Na šegnansko nedeljo dne 18. oktobra priredimo koncert v proslavo 20 letnice ustanovitvo pevskega zbora. Na sporedu bo 15 pesmi, deklama-eija in dva nagovora. Pevci in povke pričakujejo, da bodo tokrat prijatelji društva in lepega pelja napolnili dvorano do zadnjega kotička, da bodo videli, kako je mogoče * združenimi močmi lepo proizvajati umetne in narodne pesmi. 6ENCUB PRI KRANJU. (Občni zbor Km. iv.) Na žegnanjsko nedeljo, 18. t m. po iitanijah ie bo vršil v Ljudskem domu v Šenčurju občni ■bor Krajevne organizacije Kmetska zveze. Na dnevnem redn je: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Volitev 7 delegatov za zbor ia-■pnikov. 4. Slučajnosti Somišljeniki, zlasti tovariši kmetje ii šenčurško in vogljanske občine t Udeležite se v obilnem številu občnega zbora, da poka-žeto s tem katoliško stanovsko zavesti IO. (Nekaj misli glede poprave kaplanije.) V zadnjem >Domoljubu< sem popisal kenkur. obravnavo. Povedal sem, da je bila debata in glasovanje zelo, zelo pončno. Ne bi verjel, ko bi mi fcd« drugi vse to popisoval; ker sem pa sam videl in sam slišal, mi tega nikdar nihče ne utaji. Ob Ukih prilikah se ljudje jasno pokažejo, kaj so in kaj mislijo; treba ti je to samo dobro zapomniti, ker navadno še prej nego čez sedem let vse tako •rav pride! Dvoje pa so vsi ti prijatelji ižanske kaplanije zvedeli pri tej obravnavi: »Užitek kaplanije gre kaplana. Ce ima, kaplanija dve sobi več Največja izbira Vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške obleke A- & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 1«. | 6l kot jih kaplan rabi ca svoje stanovanje, tedaj ti dve sobi kaplan lahko pasti prazni ali pa dobi koga na stauovanje, bodisi brezplačno, bodisi, da je do-tipni s kaplanom v sorodu v prvem ali devetem kolenu, ali pa samo po Adamu. Kdo pride v ti dve sobi, odloči kaplan in če pobira stanarino, jo pobira cn sam in nihče drugi. To je sedaj čisto jasno. 2. Čeprav ne toliko, kolikor je potrebno, vendar popravilo se bo vsaj nekaj na stroške vseh v ižansko faro spadajočih pet občin po zakonu z dne 20. jul. 1863. Na obč. seji 23. nov. lani je pa neki znani ižanski samostojnež glede poprave kaplanije rekel: »Mi nc bomo tarjem (!!!) nič (!!) popravljali, naj si kar sami popravljajo.« S ročkov za popravo potom konkur. obravnave je določenih 500—COO Din, da pride na vsakega torana 13 par. In radi te vsote jc bilo pri obravnavi toliko nasprotovanja, posebno še od strani gg. ižanskih samostojnežev. Ali se je zgodilo mogoče v zahvalo ia to, ker je ižanska eb-čina dobila letos 4.000 kron mojega denarja za obč. reveže?! Poštenemu človeku je gobi v dno duše taka umazanost. 13 par na farana ne, lOttO Din so pa znali vzeti! Takih stvari človek ne pozabi hitro! »Mi no bomo {arjem(l) nič popravljali!« to je tisto lepo geslo znanih ižanskih samostojnežev. Tisti, ki je te besede pri obč. seji govoril, naj pove, kdaj je n. pr. na Igu kateri g. šolski voditelj sam na lastne stroške popravljal ograjo pri šol. vrtu? Kdaj je sani na svoje stroške popravljal svojo stanovanje v šoli? Kdaj se je kaj takega zgodilo pri šoli v IŠki vasi? V Moteni popravljajo mežnarijo. Ali jo morda popravlja na lastne stroške prihodnji mežnar, za katerega še nihče no ve, kdo bo? Ravno duhovnik in še posebno kaplan, naj bi vso to pri kaplaniji popravljal na svojo stroške, kaplan, kj je danes na tej fari, čez nekaj časa pa jc prestavljen drugam! Vse te stroške naj bi nosil jaz sarn, morda za to, ker sem za mesec september lelos prejel plače — piši in beri in varno spravi — 26 Din in za oktober ravno tako »mastno« plačo? Ali morda zato, ker mi država še sedai dolguje plačo za 400 ur verouka še za lansko leto? Naj bo za enkrat dovolj teh misli! Prebrano in podpisano! M. IG. (Poziv g. Jan. Šenku, dopisniku Kmet. lista.) V Kmet listu z dne 7. okt t. I. štev. 44., pišete Vi, g. Senk. o meni tole: »Ce bi se nahajal ustanovitelj krščanstva sedaj na zemlji, mogoče bi Vi igrali vlogo farizeja, mi čolnarja. Ali gre opravičen iz templja, kogar sodišče naga j ž I j b s 4000 kronami k-a z n i radi zlorabe svetišča?« — K«jr hočem, da se vrši ves boj med nama v dostojnih mojah, Vas pozivam, g. šenk, da te trditve v teku osmih dni v Kmet listu prekličete in popravite! V Vašo lastno korist Vas pozivam, ker novi (Mcavni zakon ima v §4 43—72 določene precej neprijetne kazni za obrekovanja! — Počakal bom na Kmet. list št 46, ki bo izšel 21. oktobra! — Ig, 9. oktobra 1925. — C. Milavec, kaplan. MEKINJE (Društveno.) Dvorana izobrai. društva je bila te dni na novo preslikana, okna in vrata na novo prepleskana. V tej prenovljeni dvorani bo prvo predavanje v nedeljo 18. t m. ob treh pop. (takoj po cerkvenem opravilu). Razlagal bo rimski romar svoje letošnje romanje v Rim, katero bo pojasnjeval s 60 barva-nimi skioptičnimi slikami. Tistim, ki niso mogli v Rim, bo to prijetno nadomestilo, da bodo mogli občudovati krasoto večnega mesta. Vstopnina prostovoljna. IZ NOVOMEŠKE OKOLICE. (Roparski napadi.) Pri nas v novomeški okolici smo radi hudobij, ki jih počenjajo izgubljeni lopovi, skoraj na tistem mestu kot doli v Macedoniji; tatvine, ropi so n« dnevnem rodu, tako da se Človek ne upa več Hi sam na trg ali semenj. Tako je v jutro 22. sept napadel v temnem Ruprškem borštu neznan zliko-vec posestnika Janeza Kobeta iz Praprož, ko je šel proti postaji Birčna vas na semenj v Črnomelj in ga udaril po glavi. Mož i« trdne noriva tn »rfian ter jo je vendar prenesel. Na klicanje jo je zlika, vec popihal; ne ve so pa, že je bil še kateri drugi, ker je bila huda tema. - Pred nedolgim so napadli roparji v Jurka vasi ženo-vdovo Lahovko. Zvečer je ličkala koruzo in potem ko jo zaspala, so vdrli v hišo, jo hudo pretepli, pobrali nekaj obleke io 600 kron denarja. Sumijo se pruv bližnji ljudje, ker so orožniki enega že vtaknili pod ključ. Dobro bi bilo, da bi zopet naredili fantje in možje nočne strafce, kot so bilo nekdaj. S tem bi se preprečila marsikutera tatvina in rop. Ni čuda, da jo hudo na svetu: saine tatvine, ropi, Blabc letine, pu-vrhu pa še grozni davki. Kot pa se nam obeta, bo so slabše ker nam hočejo naravnost izkvariti mladino z raznimi protiverskimi organizacijami. Zatorej spreglejmo sedaj, ko je še čas, da nas ne zagrne močvirje protiverskega duha, ker od tu izhaja strup vsega zla. SELA PRI KAMNIKU. (Razno.) Skoro bo eno leto, kar smo se zadnjič oglasili. A ta molk — ni bilo spanje. Vzroki so drugod. Ker v tem času delo ni počivalo, se je kajpak precej novic nabralo, ki bodo Domoljuba zanimale. Pomladanskih volitev so se udeležili vsi volivci razun treh starih boiehnih mož iz gora, Izostali so samo oni, ki so v tujini. Kar pretresljivo pa jc bilo, ko so na vozu pripeljali pok. Martinka (Janeza Šuštar) iz Srednje vasi, katerega je lani o sv. Treh kraljih zadel mrtvoud v levo stran ter mu ohromil levo roko in nogo. Kramar, Ostanek in pa zet so ga napol prinesli na volišče. O ko bi ga videli, s kakim veseljem in možato zavestjo je stopal z dosno uogo, oprt na zeta, od skrinjice do skrinjiec, dokler ni postavi popolnoma zadostil. Na koncu mu je zaigrala solza v očeh, ko je rekel: »Najbrž sem zadnjikrat volil.« In res. Beg ga je rešil velikega in dolgega trpljenja, ko ga je vzel k sebi 10. maja. Lepo jc bilo od njega, da jc kot bivši Amerikance prejemal vsak prvi petek sr. zakramente, kajpak doma na bolniški postelji. Bil je pač prijatelj Srca Jezusovega, kateremu se je tadi z družino posvetil. Za naše društvo ga je pa zelo škoda. S kakim veseljem, kako požrtvovalnostjo je vodil zidarska dela pri Domu, druge je bodril, saj je vedel in okusil po svetu, kolikega pomena je za človeka dobro društvo. Zato ga jo pa tudi društvo slovesno spremilo na njegovi zadnji zemeljski poti s svojo zasilno zastavo. In ob odprtem grobu so je zahvalil najprirt-nojšemu članu in se poslovil od njega dr. podpredsednik g. župnik. Težka je bila beseda: Skoda Te je, pridni Janez, blagor Ti, prijatelj Srca Jezusovega!, z Bogom, zvesti župljan, na svidenje t nebesih t Z Bogom t 0S1LNICA. Čujte hribje in doline! Pri nas imamo 5 mesecev staro deto ki že hodi. Kod pa? Po hišah. To jc oskrba. Za fantka, ki bo moral enkrat puško nosita kakor vsak drug, so ne dobi 30 K na dan, da bi ga oskrbovala ena mati nežno kakor se oskrbujejo otroci! In mora po hišah, da se skvari. <>. Baltič, kako skrbite po svojem gerentstvu za nedolžno zapuščeno mladino? STARI TRG PRI LOŽU. (Prireditev.) Preteklo nedeljo je priredilo tqk. Udruženje vojnih invalidov v dvorani Prosvetnega društva rusko ialoigro »Mrak«. Drama nas s svojo pretresljivo vsebino povedo ob času vojne tja pod krov ruske koče in nudi vpogled v bedno življenje tain-kajšnih prebivalcev v žalostnih posledicah svetovne vojne. Vloge so bile dokaj dobro rešene in umevno je, da so posamezni prizori ganili navzoče občinstvo do boIz. Hvalevredno je sodelovanje pevskega zbora, obstoječega iz invalidom naklonjenih pevk in pevcev, ki je pod izvrstnim vodstvom tuk. Kdor se hoče hitro in temeljito poučiti o socialnem vprašanju, naj si naroči in bere SOCIALNO VPRAŠANJE knjigo, ki jo je v vprašanjih in odgovorih' spisal dr. Aleš Ušeničnik. Stane. 30 dinarjev. Dobi se pri Društveni nabavni zadrugi, Ljubljana, Ljudski doni. Varčna gospodinja pere samo z milom »Gazela«! Med brati in sestrami. Petletnica nesrečnega plebiscita na Koroškem. Dne 10. oktobra t. 1. je minulo 5 let, odkar je slovenski Korotan vsled nesrečnega plebiscita pripadel Nemški Avstriji. S hrupnimi veselicami so proslavljali Ncmci ta dan. Toda ta dan ni za Nemce dan zmage, ampak ta dan je zadnji dan nasilja, dan sramote. Vsi se še spominjamo, s kakšnimi sredstvi so si tedaj Nemci izvo-jevali svojo »zmago« nad Slovenci. Dobro so znali izrabiti moralno in gmotno podporo 70 milijonskega nemškega naroda, ki je pošiljal celo maso agitatorjev na Koroško, kjer so z denarjem in z grožnjami pridobivali glasov. Pa tudi antantna komisija, ki je imela paziti, da se izvede plebiscit v redu tako, da se bo pokazala prava volja koroškega ljudstva, je bila popolnoma na nemški strani. Zlasti Italijani, pa tudi Angleži so povsod, kjer so le mogli, podprli Nemce. Toda kljub pritisku, kljub denarju in kljub temu, da je že bivša Avstrija z vsemi mogočimi sredstvi ponemčevala Slovence, je ostalo 15.000 .iašiii bratov zvestih svojemu narodu in 15.000 glasov se je izreklo za Jugoslavijo. Naša država je takoj po plebiscitu slovesno obljubila, da ne bo nikdar pozabila onih 15.000 naših bratov na Koroškem, ki so ostali zvesti sinovi slovenskega naroda. In v mirovni pogodbi je tudi določeno, da mora biti tudi na Koroškem Slovenec povsod enakopraven z Nemcem. Toda kako so držali Nemci obveze mirovne pogodbe? Kdo more popisati, koliko so pretrpeli naši koroški bratje v teh peih letih? Takoj po glasovanju so Nemci pregnali najboljše slovenske izobražence iz dežele. Prvi so prišli na vrsto duhovniki in učitelji, ki so jih odpustili iz služb. Na ta način je zgubilo ljudstvo svoje voditelje. Drugim zavednim Slovencem, ki jih niso izgnali, so pa z nasilje . onemogočili vsako delovanje med narodom. Koliko naših bratov je bilo do krvi pretepenih in koliko celo umorjenih, ker niso hoteli izdati svojega naroda. Iz šol in uradov so odpravili slovenski jezik. Uničiti hočejo tudi slovenske gospodarske organizacije, zlasti slovenske hranilnice, ki so varovale gospodarsko in narodno neodvisnost kmeta. S šikanami in z raznimi obljubami jih hočejo prisiliti, da pristopijo k nemški zvezi. Toda kljub temu pritisku, kljub šika-nam, koroški Slovenci ne klonejo. Malo jih je, a so sinovi žilavega slovenskega naroda in zastonj so napori nemštva, ki hoče slovensko Koroško utopiti v nemškem morju. Ko ob žalostni 5 letnici ves slovenski narod čuti težko bol v svojem srcu, kličemo Vam, koroški bratje: Vstrajajte, tudi za Vas pride veseli dan Vstajenja!_ nadučitelja g Mercine dovršeno »apel par peemi iu g tem pripomogel k žimveiji pestrosti prireditve. Dvorana Prosvetnega druStva je bila napolnjena gledalcev, ki go sc številno odzvali vabilom Udru-*e«Ja in s tem tudi gmotno pomogli tuli. organi-■ariji. Gospodarska obvestila. DENAR. g Vrednost denarja dne 12. t. m. V Cu-riliu se je tega dne plačeval naš dinar po 9 centimov 18 stotink. Na domačih borzah se je istega dne dobilo za: 1 angleški funt šterling 273 Din, 1 ameriški dolar 56.30, 1 kanadski dolar 56.—, 1 nemško marko 13.42, 1 švicarski frank 10.88, 1 avstrijski šiling 7.94, 1 francoski frank 2.62, 1 italijansko liro 2.27, 1 češko krono 1.67, 1 bolgarski lev —.38, 1 rumunski lej —.27, 10.000 madžarskih kron 7.92. g Kovan drobiž za 1 dinar. Iz Belgrada poročajo, da pride tja že drugi teden 20 milijonov kosov drobiža po 1 dinar, ki ga bodo dali v promet najbrže v drugi polovici t. m. Zatrjujejo tudi, da bodo ves papirnati denar za 1 dinar, pol in 1 četrt dinarja potegnili iz prometa s 1. januarjem 1926. 1. g Ljubljanska blagovna borza. Na ljubljanski borzi jo veljalo 100 kg različnih pridelkov kakor sledi: pšenica domača postavljena v Ljubljano 255 Din, pšenica bačka postavljena na bačko postajo 255 Din, koruza medjimurska nova, na solncu sušena, postavljena v Čakovec, Din 210, koruza stara sremska, postavljena na eremsko postajo, Din 180, koruza nova ravnotako Din 162.50, koruza v storžih postavljena ua slavonsko postajo Din 75.—, činkvantin novi, umetno sušen, postavljen na baranj-sko postajo Din 215.—; domači fižol, postavljen v Ljubljano: ribničan Din 215.—, mandalon Din 295, prepeličar Din 345. gžitno tržišče. Žetveni uspeh je letos v celi Evropi dober, vsled česar so potrebe držav, ki so preje uvažale velike količino žita, manjše. K temu prihaja še Rusija, ki ima letos izredno dobro letino, s svojimi velikimi zalogami na evropski trg. To se že dandanes občuti povsod in tako vidimo, da je tudi pri nas cena žitu padla. Vzlic temu je izvoz naše države popolnoma zastal. Visoki prevozni stroški na železnicah in tudi na ladjah onemogočujejo izvoz naših žitaric. Saj se danes dobi n. pr. na Dunaju ameri-kanska pšenica ceneje nego naša. Iz naših žitnih središč v Vojvodini prihajajo vesti, da se skoro nič ne izvaža. Zaradi tega bo tudi bilanca naše zunanje trgovine trpela, kar ne bo brez posledic za tečaj naše valute. Iz teh razlogov je pričakovati nov padec naših žitnih cen. g Znižanje cen sladkorja. Po novi železniški tarifi je prevoznina za sladkor znatno znižala. Tako se je n. pr. dosedaj plačevalo za 300 kilometrov prevoznine Din 9.640 za vagon, sedaj pa som Din 2.395, kar znaša 72 par pri kg. Zato je kartel od 1. oktobra dalje znatno izpremenil cene. Sedaj je n. pr. cena kristalnega sladkorja za Ljubljano za 1 kg Din 12.30, v Skoplju Din 12.50, v Beogradu Din 12.—, v obdo-navskih mestih Din 12.—. Sladkor v kockah je dražji za Din 1.50 za vsa mesta. Veliki kupci uživajo tudi nadalje prejšnje ugodnosti pri cenah. g Tržišfe jajc. Nakupne cene jajc v naši državi se gibljejo med 1.30—1.50 Din za kos; na drobno se pa prodajajo po 1.50 do 2 Din in mestoma še po višji ceni za kos. Nešenje jajc je splošno nekoliko popustilo, kar je pripisovati hladnemu vremenu. Za to so tudi dovozi slabi in cene trdne. Na inozemskih tržiščih se slabo kupuje. Švica malo potrebuje. Nemčija dobiva blago iz Rusije in Poljske, Mnogo jajc je v zadnji dobi izvažala Bolgarska. Iz Rumu-nije je izvoz od 1. t. m. izvoz zabranjen. Cene na Dunaju so sledeče: jugoslovanska jajca so po 21 grošev za kos, madžarska po 20—21, sedmograška po 18—19 in ruska po 18—19 grošev za kos. (1 avstrijski groš je 8 naših para). ŽIVINA. ' g Ljubljanski Živinski sejem 7. t. m. Prignanih je bilo 66 volov, 93 krav in telic, 15 telet, 250 prašičev, 5 ovac, 313 konj in 24 žrebet. Cene so bile sledeče: Voli prvovrstni za kg žive teže 9—10 Din, voli rejeni 8—8.75, krave debele 8—8.50, krave rejene 7—7.50, krave klobasarice 4—5, telice debele 7.50—8.50, biki debeli težki 9—10, biki rejeni 7.50—8.50, teleta težja debela 12—13, teleta rejena 10.50—11.75, teleta zaklana 14.50—16.50, prašiči špeharji domači 14.50—16.50, peršutarji 12.—12.50, prašiči zaklani 17.50—18.50, banaški špeharji 19—20; plemensk' prašiči 6—10 tednov stari 150—200 Din za komad, ovce po 5— 6 Din za komad žive teže, plemensko krave s teleti po kakovosti za komad po 3500—5000 Din, konji po 3500—5000 Din za komad. — Prodanih je bilo 37 volov, 66 krav, 11 tele*, 153 prašičev, 5 ovc, 86 konj in 9 žrebet. —Ta semenj je bil dobro obiskan in kupčija precej živahna. Cene pri goveji živini, teletih in prašičih so se še dosti trdno držale, ker se tudi nekaj izvaža. Zlasti za debele vole in težka se dosežejo lepe cene. Povpraševanje po debelih domačih prašičih je precejšnje, medtem ko je za plemenske prašiče in ovce malo zanimanja. Kupčija s konji je bila še precej živahna, kupčij pa je bilo malo sklenjenih. Vse kaže, da se bodo oene držale. RAZNO. g Kuprija s hmeljem v Savinjski dolini. Kakor poročajo iz Žalca, je tam prenehala vsa kupčija s hmeljem, kajti zaloge hmelja so še prav majhne. Več inozemskih naku-povalcev bo zaraditega v kratkem odpotovalo, tako da bo baje ostal samo še eden, ki še namerava kupovati. g Oslajevanje letošnjega vinskega mošta. Veliki župan ljubljanske oblasti javlja: Zaradi trajno, za zadostno dozoritev neugodnega vremena je pričakovati v kakovostnem oziru večinoma nepovoljen vinski pridelek. Da bo pa vendar pridelek čim boljši, priporočam vinogradnikom morebitno gnilo grozdje podbirati, z glavno trgatvijo pa čimdalje počakati in na ta način izkoristiti onih par solnčnih dni, ki nam, jih prinese oktober. Obenem dovoljujem Vzgoja. KRVOLOČNOST. Ta grda lastnost se včasih kaže že tudi pri otrocih kot nekaka hudomušnost. Kmalu pa lahko razločiš, če je notranja hudobnost in veselje nad nagajivostjo vir take hudomušnosti. Če opaziš to, potem takoj nastopi z vso resnobo proti njej. Otroci imajo veliko veselje, raztrgati, pokvariti. Če ima to svoj vir v nekakem delavnem nagonu, ker morajo nekaj delati, to še ni tako hudo. Hujše je, če se pokaže, da delajo to zgolj iz zadovoljstva nad uničevanjem. To pa je treba takoj omejitj. Važno je, da mati ne trpi tožljivcev v svoji družini, temveč navadi otroke, da se opra-čijo, če so kaj napačnega storili. Zgodaj mora mati otroka navaditi na s o č u v -s t v o ne samo do ljudi, ampak tudi do živali in rastlin. Nikoli ne smo otrok mučiti živali in če bi moral biti otrok priča takemu prizoru, naj rja mati odstrani. Tudi repotrebno trganje cvetja in zelenja mora mati zabraniti. Otroka, ki drugim otrokom ali živalim nagaja, jih muči, žalosti ali sraši, je treba strogo kaznovati, da se dovolj zgodaj odstrani ta grda poteza v otrokovem značaju. Vrtnarstvo. Majnlv in oktober sta najlepša, pa tudi najpomembnejša meseca v življenju vi-t-narstvc. V majniku vstajenje, prenavljanje, ustvarjanje in življenje. Spomladi se dela na to, da vrt oživi in da z negovanjem, sajenjem in sejanjem živi, raste in obrodi sad. V oktobru se poslavlja cvetje in zelenje. Poslavlja se od solnčnojasnih gorkih dni. Pripravlja se za dolgo zimo. Ker soln-čni žarki niso prevroči, je cvetje v oktobru nepopisno lepo. Redki cvetovi vrtnic, ki se odpro v jeseni, so veliko lepši in bolj trpežni od onih v vročem poletju. Veliki cvetovi dalij, v vseh mogočih barvah, se kaj lepo podaj» v posameznih skupinah. Vrbe-ne, salvije in anemone se kosajo med seboj, ker vsaka izmed njih hoče biti najlepša. Kes, da lepi oktoberski dnevi ne zaostajajo za majniškimi. Cvetje v oktobru je pravi kras za vrt. Pred smrtjo se pojavlja v vsej svoji lepoti. Slana, ki se kaj rada prikrade, po jasnem solnčnem dnevu pomori in vniči v eni sami noči prelepo cvetje. Dalije, gladiobe in kane so zelo občutljivo prot; slani. Poparjene leže po tleh. Ker vse te spadajo med čebulnice in ker njih korenine ne prenesejo zimskega mraza jih je treba previdno vzdigniti iz zemlje in spraviti v klet na suh, ne premrzel prostor. Pri spravljanju je važno posebno to, da se čebule oziroma korenike dobro oeuše na solncu, preden se spravijo v klet. Mokre čebule kaj radee segnijejo, zato je ta previdnost neobhodno potrebna. K čebulnicam spadajo tudi nekatere vrste begonjk. Ta vrsta begonjk se srdi v lonce in pa tudi ua prosto, na vrtne gredice. Ko jim je slana pomorila zeleno listje, je "as, da jih pobereš iz zemlje in spraviš v varno zavetje. Čebulam ;>oreži uvele liste, a pusti vsaki čebuli po eno stebelce. Posuši jih na solncu. Por^ži jim vse bolne korenine, ki se ločijo od zdravih po temni barvi. Zdravo korenine so bele, bolne so črne. Pripravi zabojček, katerega nasuj s suhim peckom (mivko) ali pa s šoto. Na pesek ali šoto polagaj čebule. r>a čobule ne začno gniti, jih je dobro potresli z ogljenim prahom. Begonjke lončnice pa lahko ostanejo čez zimo v isti posodi kot so bile po leti, le zalivati jih ne sm~š. Begonjke, ki so namenjene na vrtno gredico, presadiš tja v začetku majnika. Če jih pa hočeš gojiti v loncih, pa že koncem marca ali v začetku aprila. Če hočeš razmnožiti narcise, to stori sedaj in sicer vzemi previdno šope čebulj, razdeli in zopet posadi na pripravljen prostor. vinskim producentom na podlagi § 5, vinskega zakona z dne 12. aprila 1907 prosto in splošno oslajevanje letošnjih vinskih moštov v ljubljanski oblasti, in sicer onih iz navadnih grozdnih vrst, ki imajo 14 odstotkov, in onih od finejših vrst, ki imajo izpod 17 odstotkov sladkorja, z 2—4 odstotki sladkorja. V ta namen porabljeni sladkor mora biti popolnoma čist, brez Tsakih primes«. Rjavi takozvani ameriški sladkor se ne sme rabiti v to svrho. Isto-tako se sladkor ne sme raztopiti v vodi, marveč le v vinskem moštu. Sladkor naj se doda koj ob trgatvi in po možnosti še kipečemu moštu. Vsled splošne dovolitve slajenja odpadejo v ljubljanski oblasti posamezne prošnje za oslajevanje kakor tudi posamezna naznanila o izvršenem oslajeva-nju od strani vinskih producentov, g Gnojenje travnikov jeseni. Najprimernejši čas za gnojenje travnikov je jesen. V tej dobi jih lahko gnojimo s hlevskim $iojem, i gnojnico ali z timoinimJ gnojili. Napol razkrojen gnoj je največ vreden za travnike, še boljši pa je kompost. Gnoj se naj raztrosi čim najbolj na drobno. V zged-nji spomladi pa moramo tako gnojen travnik prevlačiti s travniško brano, izprani gnoj pograbiti in spraviti nazaj pod živino ali na kompost. Hlevski gnoj pa deluje enostransko, ker ima v primeri z dušikom in kalijem premalo fosforove kisi!ne. Popoln uspeh gnojenja dosežemo torej šele tedaj, če zraven tega gnojimo še s Tomasovo žlindro. — Kjer nam pa primanjkuje gnoja, tam potrosimo jeseni po travniku po 250 kilogramov Tomasove žlindre na 1 oral in spomladi pa istotam 100 kg kalijeve soli in 100 kg čilskega solitra. — Kisle travnike moramo najprej kolikor mogoče osušiti, potem na njenavoziti cestnega blata, apna, laporja, sipe iz starih zidov in podobno. Apno se spaja s kislino, ki se nahaja t zemlji mokrih travnikov in ji odvzame njen škodljivi vpliv, — Kmetovalci! Zboljšujte svoje travnike! 75 LETNICA PODMORSKEGA KABLA ALI BRZOJAVA. Petinsedemdeset let je preteklo letos, odkar so položili prvi podmorski brzojavni kabel, med Anglijo in Francijo. Načrt za brzojavni kabel med Anglijo in evropsko celino se je porodil leta 1840; tedaj jo Wheatstone v angleški zbornici sprožil to misel. Da je mogoče pod vodo brzojaviti, jo dokazal leto prej predstojnik angleškega brzojavnega urada v Indiji, položivši 2500 metrov dolg brzojav v vodo izliva reko Ganges. Predon se je pa izpeljal Wheat-stonov načrt je preteklo še dosti vode in so se izvršili prej različni drugi poskusi. Leta 1842 je položil Morse kabel v newyorškw< pristaniiiču in je nasvetoval celo zvezo med Evropo in Ameriko. Za one čase naravnost predrzna misel. Leta 1845 je položil Cornel kabel na dnu reke Hudson v Ameriki; leta 1846 je zvezal profesor Hay dve ladji v angleškem kristanišču Portsmouth po kablu s celino in je še isto leto položil kabel met4 med Anglijo in otokom Wight. Leta 1848 je sledil Dunajčan Siemens s kablom v Renu, nato Armstrong in Walker z manjšima kabloma v Ameriki in ob angleški obali. Večinoma je bila pri teh poskusih žica ovita z gutaperčo in se je pokazala uporabljivost gutaperčo kot prav dobrega izolacijskega sredstva. Sedaj ni bilo za polaganje večjih kablov nobene ovire. več. Brett je zbudil Wheatstonov načrt in je osnoval v Parizu posebno družbo v ta namen. Napravili so 1.8 mm debelo bakreno žico in so jo ovili s 5 mm debelo plastjo iz gutaperče, ob obrežju pa še s svinčenim ovojem. Parnik »Goliathf je 28. avgusta 1850 brez vsake ne?"odo spustil v desetih urah kabel na dno morja, med Doverom na Angleškem in rtičem Gris na Francoskem. Kabel je prav dobro posloval, prihodnjega dne je pa odnehal. Videli so, da se je na francoski obali gu-taperča obdrgnila. To jo bila seveda malenkost in so škodo brž popravili. Kmalu so položili drugi kabel, ki je postal vzor vsem poznejšim. Obstojal je iz štirih bakrenih žic, kojih vsaka je bila z gutaper'5 osamljena, vmes so bila pa vlakna konoplje, in vse skupaj še v dolgih ovojih ovito z desetimi železnimi žicami za obraiuho. S tem kablom se je začel na zemlji nov čas, drug za drugim so legali novi kabli ia dno morja in so kmalu zamrežili vso zemljo. Meseci in tedni so se skrčili v minute in sekunde. Ko je lani ob otvoritvi velebritanske razstave v Wembleyu brzo-javil angleški kralj vsem kolonijam svoj pozdrav, je prišla brzojavka nazaj v London v 80 sekundah; napravile, je pot 80.000 kilometrov! Tak je napredek I S POTRPEŽLJIVOSTJO se vse doseža (Resnična dogodba iz Budimpešte.) Neki polkovnik pride vprav na vežba-lišče, ko je mlad častnik prisolil novincu med vojaki krepko zaušnico. Polkovnik pokliče poročnika k sebi, pa ga resno opo tori, naj bo bolj vljuden z moštvom. Reče mu: ^Gospod poročnik! Saj veste, da jc strogo prepovedano, z vojaki tako grdo ravnati. Ni prav, če moža, ki žrtvuje svoje življenje za domovino, lako zdelujete.« »Oprostite, g. polkovnik, ta vojak je neverjetno neumen.« (j. poročnik, to opravičilo no velja; zoper neumnost sc buste z zaušnicami zastonj borili. V takem slučaju pomaga samo potrpljenje; s potrpežljivostjo se vse doseže.« Da to dokaže, stopi polkovnik sam k rekrutu ter začne tako-le izpraševati: ,1'ovej mi, prijatelj moj, kako so imenuje polkovnik tega polka?« llosvay Gyorgy« — odgovori vojak. ✓Moliš se, dragi. Tako je bilo ime prejšnjemu polkovniku. Kako se pa sedanji piše?« llosvay Gy<5rgy.« Saj pravim, da jc to ime prejšnjega polkovnika, ki je umrl. Zdaj sem jaz polkovnik in se imenujem Kovacs Janos. — Kovacs Janos — razumel? Torej, kako se zove sedanji polkovnik?« Na povelje — Kovacs Janos.<• Zmagovalno se ozre polkovnik na poleg stoječega poročnika, kakor bi hotel reči: Glejte, gospod poročnik, vse se doseže, če jo človek potrpežljiv.•< Nadalje vpraša polkovnik: »In kako je tebi ime, moj dragi?« »Kovacs Janos,« se odreže rekrut. »Tako, tako,« ... pristavi polkovnik, »ln tvojemu očetu? »Kovacs Janos. »Tepec neumen,« zakriči polkovnik ter tleskne z roko okrog glave samozavestno odgovarjajočega vojaka. Nato se zmaje z glavo obrne do poročnika, češ, tudi ;>otrpcžljivost ima svoje meje.*: »Na povelje, gospod polkovnik,« zaše-petne smehljaje častnik. »Javljam ponižno, ta mož se res piše prav tako kakor gospod polkovnik; njegovemu očetu jc tudi tako ime.« Na Kljutevem. Češki spisal Jan Neruda. — Prevedel Anton Puc. (Konec.) VI. Bila jo noč od 4. na 5. julija 1764, ko se je na Ključevem odigraval v kratkih prizorih zadnje dejanje jetnikove žaloigre. Deseta večerna ura je ravno potekla. V sobi, v kateri smo bili videli Miroviča govoriti s čevaričevem, se nahaja mala četa mož. Trije podčastniki, dva prostaka in Risklov so edini, ki se jim je mogel Miro-vič doslej zaupati. Toda le s pomočjo Pis-klovo se mu je posrečilo, da je prisotne, ki so spočetka svojo pomoč odločno odrekli, pregovoril vsaj k temu, da so dalje poslušali njegove besede. K prošnjam se ni hotel zateči in edino to, da se je skliceval na ukaz caričin, je pomoglo, da so nazadnje obljubili svojo pomoč. Nihče od njih pa ni imel dovolj odločnosti, kakršne je potreba za tako smelo podvzetje in so prosili Miroviča, da bi vsaj danes ne poizkušal izvršiti svojih namer; danes, to je edini dan, so rekli, ko so morda vsi doma, kar jih je na ključevski trdnjavi. Zdelo sc je, da Mirovič upošteva njih razloge in da jo opuslil naglo izvršitev svojega načrta. »Le ostanite bdeči,« jim je naročil, »in prinesite sem svoje orožje in vsak naboj, toda previdno. Nato pojdem k Bevedinko-vu, da mu pokažem ukaz caričin. Če ne bo ubogal, spravimo tudi njega z Vla.ševim in Čekinom s sveta, kajti carica noče več trpeti krivice, zagrešene na Ivanu in hoče z velikim činom ponižati svoje neodkrito-srcne svetovalce, ki v velikodušni njeni nameri nimajo niti pojma.« Vsi so zapustili Mirovičevo sobo. On pa je postavil na mizo sodček žganja, potem odšel in korakal k domu poveljniko-vemu. Lo lahko trkanje in Pavlovnino okno se je odprlo. Govorila sta ob oknu dolgo, dolgo; ura je minevala za uro. Bilo je že dve ponoči, ko se je Mirovič, obtežen z velikimi torbami denarja vrnil v svojo sobo. Našel je tukaj vse svoje oborožence skupaj. Molčali so in pili. »Ne smemo niti hipa več izgubiti. Be-vedinkov vam pošilja tukaj denarja za nagrado, večjo še pa dobite od carice same, kajti imam pravico, vsakemu izmed vas obljubiti oficirsko čast in tisoč rubljev. Sicer pa naša stvar ni nevarna, nihče se nam ne bo branil, važno je le, da prevladamo Vlaševa in Cekina, katera se seveda tudi podasta, ko spoznata našo premoč. Zato zberemo tudi vse straže, ki se nahajajo v tem delu trdnjave, da grejo z nami. Sedaj pa bodite poslušni svojemu častniku!« In Mirevič pograbi pri teh besedah puško in plane iz sobe. Ostali mu sledijo. »Pisklov, vzemi dva s seboj in zbiraj straže/ Ubijte vsakega, ki ne uboga takoj. Jaz zberem medtem ostale, čez nekaj časa se snidemo tukaj!« je veleval Mirovič in se obrnil s svojimi tremi podčastniki z urnim korakom proti vratom. Nekaj časa je bilo na trdnjavskem trgu tiho in pusto. Le včasih se je razleglo iz dalje butanje vrat ali žvenket orožja. Videti je v mesečini vojaka, ki beži čez trg k poveljniltovemu domu. Že je izginil v hiši, odprti na stežaj. Par hipov in k sredini trga se bližata z naglim korakom dve četi oboroženih vojakov. Nista se še sestali, ko je od povelj-nikovega doma zadonel po nočni tišini moški glas: »Stojte!« Prihitel je k prvi četi Bevedinkov, pred njim je stal Mirovi. Za Bevedinkovem je prišla iz hiše ženska postava. »Za Boga, kaj počneš Mirovič? — Odložite orožje, vi tepci, vi...« V tem ga podre na tla močen udarec s puškinim kopitom. Zadal ga je Mirovij. »Ne morem imeti z nikomer usmiljenja, ki je izdajalec carice,« vpije Mirovič. »Naprej!« in požene se proti Ivanovemu wiporu. V tem hipu je padel iz čete Pisklovov udarec. Nikdo se ne zmeni, da se je žena iz poveljnikovega doma zgrudila na zemljo. Prihiteli so do vrat Ivanovega zapora. Bila so trdno zaprta; najbrž da je hrup na trgu nagnil straže k nagli pazljivosti. »Odprite!« grmi Mirovič in suje s kopitom puške na vrata. Nobenega odgovora. »Razbijte vrata!« ukaže Mirovič. Pis-klov, prižgi baldje!« Čez liip se je razlila rdeča luč bakelj po prostoru. Vrata stražnice so z močnim truščem popustila. Mirovič je planil v sobo, bila je prazna. »Še ta vrata!« in razletela so se tudi vrata na hodnik ob zaporu. Luč bakelj je planila na hodnik. Pred Ivanovem zaporu stojijo skupaj stražniki, ravno gresta s njim Vlašev in čekin, oba oborožena. »Kaj hočete? Ivan spi!« »Ivana hočem, svojega carja,« kliče Mirovič. »Car Ivan naj živi!« »Izdajalski psi ste! Nazaj!« »Ogenj!« odgovori Mirovič in sam prvi sproži. Nekateri ustrele za njim. »Ogenj!« veleva Čekin. Zafrčale so, krogle okoli glav Mirovičevih mož. »Pisklov, vzemi deset mož in spravi semkaj top z dvorišča!« Pisklov odhiti. Iz stražniške čete stopi postaren pod-časinik pred Miroviča. »Rekel si, da ne bo odpora, a lagal si, gospod! Ne pojdem niti za korak naprej, če ne pokažeš ukaza caričinega.« »Kaj mislite,« se smeje Mirovič jezno, »da bi hotel za bedasto šalo zibati se na vislicah? Tukaj na mojih prsih počiva ukaa caričin — podajte se!« Pri teh besedah je razpel vrhnjo suknjo, potegnil izpod njs velik svitek papirja, ga razgrnil in pokaži podpis. Vojaki so se podali. »Notri sta se Vlašev in Čekin posvet tovala v stiski. V tem naznani ropot pred stražnico prihod Pisklovovega moštva s topom. Brea velikega truda so spravili top skozi vhod Aoter. »Stoj!« zakliče Vlašev z zamolklim glasom. »Zbudil bom Ivana!« in stopi v zapor. Mirovič stoji nekaj časa tiho. Pogled in stoja telesa kažeta največjo napetost duha. Vlašev se dolgo ne vrne. »Ali bo že enkrat!« zavpije Mirovifi »Je že!« odgovori Vlašev. »Ha, tu imate svojega carja!« Mirovič je planil z nekaj vojaki v zapor. Luč bakelj razsvetljuje grozen prizor. Opiraje se z desnico ob zid stoji Vlašev s srepimi očmi. Na levi roki drži Ivana — truplo Ivanovo. Na telesu Ivanovem so ubodljaji, eden, pokrit s krvjo, ravno v srcu. Brez moči viseče roke in steklene! oči naznanjajo, da je Ivan že dotrpeL »Daj mi svojo sabljo!« veli Čekin. »Mirovič mu brez obotavljanja odda' sabljo. * • * 26. september je bil zadnji dan Miro-vičev. Njegova sodba se je glasila, naj bo obglavljen in truplo naj se obenem z mo-rilnim odrom sežge. Obglavljenje se je izvršilo v Petrogradu in je privabilo množice ljudstva, ki je hotelo videti moža, ki je bil bolj nepreviden držnež, ko zločinec. Prav do zadnjega trenotka je ohranil mirnost in neustrašenost moža, ki umira za pravično stvar. Ko je stopil na oder, je hladno gledal rabljeve priprave, pogledal potem ponosno rablja, prekrižal čelo in prša, sklonil glavo in usodni udarec je padel. RITRITRITris* Teduo lopo, belo, dehteče perilo, nežne, bele roke, brez vsakih razpoki In, nobenih bolečin v križu, pri uporabi TKI — za namakanje perila, in ZLATOROG-terpentiuovega mila za pranje! Zlatorog- terpentinovo 111110 je dobro, l/.datno in zajamčeno neškodljivo! TEI - za NAMAKANJE perila - pere sama — beli, pa ne razjeda! Stane MALO, nudi MNOGO! E najboljši in vendar najcencjši stroj za rodbino in obrt. Nadomestni deli za vse stroje. J. Goreč, Ljubljana, Palača Ljubljanske kreditne banke Najboljša kolesa najceneje. Vsakovrstne dele in opremo. Hrastove hlode"""" za žaganje in stoječe hrastove gozdove kupuje parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29 veliko izbiro novega blaga, kakor: sukno za moSke obleke in povrinike, velour in pliš za damske plašče, volneno za kostume, razne barhente v krasnih novih vzorcih kakor tudi vsakovrstno ko-temno ze od 10 Din naprej. Ravnokar došle svile-ne rute in lerpe. Velikansko izbiro pletenih vol-nemh jopic za moike, ženske in otroke. Izgotov-Ijeno moško n žensko perilo, oblekce, predpas-mke, velike in otroike (pri nas vedno najlepše narejene). Opozarjamo cenj. občinstvo, da Dazi na naš naslov: SV. PETRA CESTA 29, ker le tu se nahaja prava trgovina »PRI IVANKI«, kjer se prodaja ra|še z manjšim pa gostejšim dobičkom. ........................................ V STROJENJE JEMLJEM vsakovrstno kožn čreslo ln lcožuhovino Aloj. Novak, usnjar, jJJ'9 ca, p. Kadeče p. Zid. mostu. ' VAJENCA 7.n krojaško obrt sprejme takoj Jan'-Skumavo, Ljubno št. 55, p. Podnart, Gorenjsko JEŽICE kupim v vsaki množini. Ponudbo na ud™ vo »Domoljuba« pod značko »Eksport«. imiiiiiiiii imimiuuimmimiimiii.iiiiimmmuiiiiimmtiiuiiiii umnim: | Prometni zavod za premog d. d. I 1 v Ljub liani I I proda,a prCITlOg \ I iz slovenskih premogovnikov f | vseh kakovost.', v celih vagonih po originalnih 1 5 cenah oremogovnikov za domačo uporabo kakor 1 II tudi za industrijska oodiel/a iu raiDOcava na 1 | debelo š | inozemski premog m koks \ S vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča 1 = posebno prvovrstni tešk. slovaški m t.rtrcikt j I koks za livarne m domačo upi,rabo, kovaški j H oreniog in brikete. \ Naslov: Prometni zavod za premog, I I d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesla 151. I ftiiiiiiiiinmmuiiiiiiimuiiiiiiiiiiiniiiimiiiimmmmimiM r iiiMiniiiiral BGliaCSeaBiSaUSflBBrSBnBIUlBiBKBbSIBE&S Dobro vpeljana i gosti ob deželni cesti v Slovcr.ifi, na zelo promcirci kva;u, ugodno NAPRODAJ vs!cd preselitve. Poslopje ima tudi trgovino, kleti ln 4 sobe ter gospodarska poslopja. 12 johov njiv, travnikov ia gozda v neposredni okolici. Zelo ugodna cena h plačilni pogoji. — Ponudbe pod: »GOSTILNA« na ALOMA CO.MPANY — LJUBLJANA. Ban39G!:-«iBSHSWKasBiS'.3assaa32Haa!i3s:i 1 Krene si zavarujte s pat. aniii/arx obvezo, Ceraaa ISO BMr» Naročila: M. 15AKTE., Saritarjcva m5. Stev. 2. Za sesensko sezijo nutii tvrdka F. in I. Gorioar, Oskrbnika za manjše gospodarstvo, koji sc popolnoma razume v vrtnarstvu, ičče bolnica v Koprivnici, Hrvat'!;"' V hiši sc dobiva poleg plače tudi popolna oskrba. v^MB».Kw«»«aaH«aEKi:sca:.-x- asa*®®*® • \ J * Kdor hoče kupiti za spomlad j dobro in solidno, se naj obrne na manufakturno in modno trgovino ;> „Podvelbom" Ceškuti & Zaje Ljubljana, Start trg štev. 3 FlIflHI 8 3UH30UEC LJUBLJANA ie Stritarjeva ulica 8t. 5. Priporočava se slavnema občinstva pri nakupu BLAGA za OBLEKE. Največja izbira svilenih RUT bi ŠERP. — Postrežba solidna ter nizke cene. Popolna oprema ta nevest«. Odeje llanelasle trpeino-tiarer 55 Din, močne rozante 110 Din, fino ungle-Ske kuro 1011 Din, krušno ,juoquard' vzorflasto 14(1 D, ninlnu Šivane kani liri k odeji- 170 Din. rdeče 195 Din, klotaste z mol i no podlago 205 Din, klotaste s Rlotasto podlago 225 n, močne konjske odeje 140 Din, liolj fino 2HK Din, flanel rinhoASOD razpošilja veletrgovina lt, Stormeeki, Celje, (St. 19, I ln si r. cenik s čez 1000 olikami se ooAUe vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kam-gHrn« in razne manuf. robo pa šotno 8 dni nu ogled. Kdor pride z vlakom kupovat, dobt nakupu priai. povrnitev vožnjo. Kar ne ugaja ln ni odrezano. »e zamenja ali vrne denar. NaroČila čez 5"0 D. poštnine prosto. — — — Trgovci engross cene. Gonilna jermena prvovrstne in neprekosljive trpežnosti ter prljia VOSEK za mazanje jermenov, nudi po najnižji konkurečni ceni tvrdka ČADEŽ & BRCAR — LJUBLJANA Kolodvorska ul. 35. — Zahtevajte cenik ia vzorcel Ržena ŽIKA je samo ena! Nobena STARA LJUBEZEN ne more biti tako vstrajna in trpežna, kot Je aluminijasta posoda, ki jo v nedosežni kvaliteti dobite edinole pri staroznani domači tvrdki FR. STUP1CA v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1. Ista ni le v okras vsaki kuhinji in v veselje gospodinji, je tudi higijenična, lahka in praktična, da se dobro čistiti ter NIKOLI NE ZARJAVI. Največja zaloga vseh ostalih v železninsko stroko spadajočih potrebščin ln gradbenega materijaln. Mlatilnice, slamoreiniee, ritlji, Čistilniki, reporez-nire, kosilnice, posnemalniki za mleko, železne blagajne, gonilni jermeni itd. Zaloga smodnika in drugih razstreljiv, vligalnib kapio in vrvic. Ustanovljeno L 1803. Teleton St. 179. vam Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trg štev. 8 sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. - Vezane vloge obrestuje po dogovoru. - Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne — posebno kratkoročne kredite. To ve vsaka gospodinja, ki hoče imeti na mizi okusno, zdravo in re- dilno kavo. Zato zahteva v trgovini le Ž fi KO v idečem zavitku. POZOR pred ponaredbaml I Najboljši ■Ivolni stroj ja edino le Josip Petelinc-a znamk« Orltirner ln AdJer z« rodbino, obrt In liidotlrljo Ljubljana MtrmN .„„. ...... , . ipomenlfco, ob rail fonk « vazanju brsiplaf.n, Vetletna g.rgnclja. Delavnico ca popravila 1» Milko Teleton 913 Nt milg naiiBiHHSjBeiBBBiBiHSBBiaoBBiaaa GORENJCI! Zrkaj si delate nepotrebne stroSket LJubljana niti Kranj Vam ne nudi tako ugodne prilike za nakup jesenskega in zimskega manuiakturnega blaga, kakor nova, moderno urejena trgovina Vinko Savnik, Radovljica Dobro blago) Prepričajte sel Nizke cene! a iiin m ■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■ LATOROG Jiciora fiospodlnia ne pozna v modro-rumene SKatlje pahetlranega Zlotoroa-lerpentlnoveaa mila. Katero vsled (adoilteio uspeha pri pronfn in vellhe Izdatnosti sploino priljubljeno r I Zlalorog terpentinovo milo se lzdelnle lz_ nolboliSlh surovin z dodolKom terpentino. lelorel indi zo naj-ltneise perilo popolnoma ne-SKodijivo! - Zialorofi-lerpcntl-novo milo |e najboitie. najdragocenejše. zlata vrednot Do to simboliziramo ln vzbudimo "udi v nalSlrSin Krogih zanimanie za lo nepreKoslilvo milo. se vprega od 1. avgusta 1.1, v vsa M liso« Komad 10-lranK-zlatniK. Kateri se polavl PosKusite tudi Vi srečo. Kupite en Nomad Zlatornr-teroen-tlnovega mila, perlte z iillm m prepričajte se o nlegovl izvanred- nl KaKovostl. Morda boste tudi vinoSU ziamiK( pri »porabi mila. Dosedol se |e našlo že mnogo zlatnlKov. ■m jgOvKME^^ im $0 reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svo:e prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vo no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Liudski posojilnici kot zadrugi z ne-omc enim jamstvom, za vioge vsi člani s svojim premožen em, ki presega več- kratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 260 milijonov kron. M M ► MftnPflPE ŽIMNICE, POSTELJNE MRE-ItiUSJIl(JI/C. ŽF. in tapetniške izdelke prodaja najceneje Rudoli RADOVAN, tapetnik, Ljubljana, Krekor trg štev. 7 (poleg Mestnega doma). NJIVA 8 travnikom, 2 orala, poleg Bleda, ob bleško-zasipski cesti v Vintgar, stavbena parcela, najlepši pogled na Triglav in Karavanke, je naprodaj. — župnišče Zasip, p. Bled. 6851 POSESTVO v bližini Ljubljane, v površini 1 oral 850 »ef.njev, obstoji iz hiše, 2 njiv, travnika in vrta s studencem in sadn. drevjem, naprodaj. Posestvo tvori celoto, ima prijazno, ugodno lego in krasen razgled. Zelo ugodno tudi za letovišče. Ponudbe na upravo pod: >