f. številka.
V Ljubljani, v Intrtek 6. januarja I9ZI
LIV. leta
10
m
Q
Iihafa rsak dan popoldne, lircenUI nadel) s ln praznik*.
fftse ati: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 11 m/m višine 1 K,
od 30 m/m vigine dalje kupčijskl In uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave In reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K K Pri večjih naroČilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
OpiMVnishro „Slov. Naroda" in „Narodna Tlakama" nI:cn it 5, pritlično. — Telefon it 304.
K nafto ra
valja
»Slovanski Narod' v Jugoslaviji:
celoletno naprej plaćan . K 3^0- -polletno. 150 —
3 mesečno......m 75*—
1      m ........25-
v  Ljubljani In pa poiti : V Inosamatvo s
celoletno......K 420 —
polletno.........210'^
3 mesečno .••••.„ l^S*—
......35 -
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai posljeio v orvIC naročnino   veano   fflsaT"  po nakaznici. Na samo nismena naročila brez nosiaive denana se ne moremo ozirati.
Uredništvo „Slov. Naroda'1 Knaflova ulica it 5, I« nadstropje.
Telefon Stev. 34.
Dopise sprejema le podpisano in zadostno frankotane. 0sF~    Rokopisov ne vrača. *W
Posamezna številka valia T23 K
Poštn na platana v gotovini.
iir rmoi srna
L S.:
Mera le polna.
Dannadan čitamo v naših dnevnikih pod rubrikama »Iz Koroške« in »Neodrešena domovina« poročila o zatiranju in preganjanju naših ljudi, ki so po mirovnih pogodbah padli v suženjstvo Nemca in Italijana. Vsa ta poročila končujejo z obupnimi klici: Bratje v svobodni Jugoslaviji, pomagajte nam!
Srce se nam krči. pesti stiskamo, ali storiii doslej nismo boervekaj konkretnega v prid obupanim bratom. Vtis imam, da iz privatnih vrst ne izide krepka ieniciativa za pomoč, ker smo preveč navajeni prepuščati vsa taka vprašanja samo naši vladi. V »Slov. Narodu« z dne 31. decembra — če se ne motim — je nekdo predlagal, da naj vlada zoper divjanje Heimatsdiensta na Koroškem stavi avstrijski vladi podoben ultimat kakor svoj čas Avstrija Srbiji zaradi »Narodne obrane«. To bi bilo nekaj, vendar mnogo premalo. Ako hočemo da brezpogojno dosežemo cilj. je treba, da se poslužimo vseh sredstev, ki nam morejo pripomoči, da dosežemo svoj namen. So sredstva ln pota. katerih se vlada, ki je vezana na forme pravnega reda, ne more posluževati, pač pa posamniki in zasebne organizacije. Le poglejmo, kako se godi na Koroškem, Slovenci, pristojni na Koroško, so dejansko prisiljeni izseliti se. dasi jih njihova državna oblast po obstoječem pravnem redu ne more izgnati. To dosežejo zasebne organizacije, groze ti s pobojem, požigom, pretepavajo te tako dolgo, da izprevidiš, ti ljudje te bodo spravili ob življenje in premoženje, in zapustiš svoj rodni kraj. Čim manj jih ostane, tem slabši je njihov položaj in tem bolj raste pogum preganjalcev. Druga sredstva, pred vsem di-plomatična, pa treba, da uporablja država, ker posamniki in organizacije tega ne morejo. Ne smemo pa se zanašati, da bomo dosegli namen samo z enim ali drugim sredstvom, temveč uporabljajmo vsa sredstva, ki jih imamo, in s trdnim namenom, da hočemo brezpogojno in v čim najkrajšem času doseči, da olajšamo položaj svojih zasužnjenih bratov.
V preganjanju naših ljudi po Nemcih na Koroškem in po Italijanih na zasedenem ozemlju se vidi iasno zistem, ki gre za tem. da zasebniki in njili organizacije uničijo naš živel j. kolikor teg-a zaradi forme ne more državna oblast. Je to plemenski boi. ki ga z nedovoljenim orožjem bojujejo proti našemu plemenu neodero-
AJeksander Dumas. sin:
Kiparjeva pravda.
(Afera Clćmenceauova.)
Ako je slučajno vsaj ena noč minila dobro, sem postal zopet pogumen in sem skušal vse pozabiti.
Toda premirje ni trajalo dolgo. Zahvaliti sem se imel zanje bolj dejstvu, da so bili moji sovražniki ali utrujeni ali leni. nego njihovemu ke-sanju ali odpuščanju. Pa kai mi imajo neki odpustiti? sem se vpraševal. Tako je prišlo, da sem živel kakor obložen s težko krivdo. Večkrat mi je razbijalo srce. da sem mislil, da me zaduši. Če pa je bila mera prepolna, sem se skril v kak kot ter se izjokal do sita.
Toda vsi mi niso bili tako sovražni. Da, med njimi jih ie bilo nekaj, ki niso menda niti slutili, kako me drugi trpinčijo. Večina pa je mirno dovoljevala, da se ie z menoj počelo, kar se ie komu poljubilo, kakor se pač na svetu iz brezbrižnosti ali lenobe pri vseh stvareh trpi, da se godi. kar se pač hoče.
Če so se naveličali droga in konja, je zado*>ralo. da ie kdo rekel: »Na, kai ne bomo Clemenceaua nič več dražili?« — in začeli so se naoa-
vorni faktorji ob dobrohotni brezbrižnosti ali celo asistenci državnih oblastnij. Ena tretjina Slovencev, ki ječi pod tujim jarmom, je določena narodni smrti, ako bo šlo tako naprej. Nasilstvo nad njimi izvršujejo njihovi sodržavljani, njihova država pa to dopušča, vse to zgolj iz narodnega sovraštva.
Tega sramotnega teptanja državljanskih in človeških pravic naših zasužnjenih bratov ne bomo na noben način več trpeli, kajti niso se usilili naši bratje Italiji ali Avstri.i. temveč bili so nam ugrabljeni in sedaj jih hočejo iztrebiti. Pokažimo, in sicer čimprej, našim narodnim zatiralcem onstran mej. da znamo in hočemo braniti svojo kri. Podobno fa-šistovski zvezi in Heimatdienstu organizirajmo takoj narodno obrambo, ki bo delovala po načelih reciprocitete.
Bili smo doslej mehki, popustljivi, zanašali smo se. da bodo Nemci in Italijani spoznali krivičnost svojega ravnanja in se poboljšali ali da bo intervenirala antanta ali da bo pravica zmagala sama po sebi. Prazne nade! Pravici moramo pomagati do zmage mi, ki imamo interes na tem. da zmaga, od drugih nikar ne pričakujmo ničesar. Silo in krivico ie imeti za zavrgljivo sredstvo le pri tistem, ki neopravičeno napada; na naši strani pa ne gre za napadanje, temveč za obrambo v boju za narodni obstanek zoper sovražnike, ki ne dopuščajo našemu živilu, da bi užival temeljne državljanske in človeške pravice. Kakor se napadena žival brani v smrtni nevarnosti na vse kriplje. tako je tudi človek upravičen, če ga kdo napade krivično in s prepovedanim orožjem, da se brani z enakim orožjem. Iz naravnega prava izhaja, da smem v slučalu krivičnega napada uporabiti v obrambo življenja in imetja vsai tako ostra sredstva kakor krivični napadalec.
Naš narod je danes prisiljen, da se posluži tega naravnega prava. Primorci in Korošci, postavite se na stališče, da niste dolžni trpeti, ako vas vaša država noče ali ne more ščititi pred hudodelci-sodržavliani. temveč postavite se z enakim orožjem v bran. kadar je le mogoče. Več bo uspeha na ta način, kakor če prenašate vsa nasilja kakor neod-vratno zlo, posebno ako bo odpor organiziran in ker ste na svoiem ozemlju po številu Še v veČini. Žrtve so neizogibne, če se branite ali če
se ne branite; več rešpekta in manj poguma pa bo imel nasprotnik, ako bo videl, da se ne daste pogaziti brez odpora kakor črvi, ampak da se postavite v bran tudi s pestjo in zobmi. To je argument, ki se ga bo bal nasprotnik bolj kakor brezplodnega, mehkužnega tarnanja o krivičnem preganjanju.
Glavni del obrambe pa moramo prevzeti mi. ki smo osvobojeni in udruženi. Ne sklepajmo trgovinske pogodbe z Italijo, dokler ni izveden rapallski dogovor v teritorijalnem oziru in dokler italiianska vlada ne uveljavi faktično enakopravnosti našega življa z italijanskim znotraj svojih mej; saj se nam ne mudi tako s trgovinsko pogodbo kakor Italiji. Preko oficialnih italiiansko-jugoslo-vanskih trgovinskih zbornic, ki se bodo ustanovile v Rimu, Milanu in bogvekje, naj (gredo naši trgovci in stopijo v trgovske stike, če Ie mogoče, samo s Slovenci in Hrvati v Italiji. V ta namen ie potrebna narodna trgovska in kreditna organizacija to-stran in onstran meje. Narod oziroma organizirani konsumenti pa nat kontrolirajo, da naši trgovci ne opuste tega načela nikdar brez tehtnega razloga- Na trgovski promet z Italijo in Avstrijo naj bi se uvedel s strani naših trgovcev prostovoljen narodni davek v prid Jugoslovenske Matici. Na ta način bi moralno in materialno podpirali naš živeli v tmini in našo narodnoobrambno organizacijo.
Potrebna je slednjič na naši strani organizacija, ki bo imela v evidenci razmere in gibanje naših ljudi v Avstriji, Italiji in ev. Madžarski in z njo v delni zvezi organizacija, ki bo skrbela, da bo vsak terorističen akt na naših ljudeh v dotični državi našel odmev znotraj naše meje tako. da se bo isto zlo in v istem obsegu pripetilo tudi Nemcem. Italijanom oziroma Madžarom v naših meiah. Torej v vsakem posameznem ugotovljenem slučaju najstrožja reciprociteta. Funkcioniranje te organizacije bi moralo biti zelo precizno in točno: na vsak udarec po našem bratu bi bilo odmah odgovoriti z enakim udarcem po njihovem bratu, brez oardona. Točno in odločno izvaiame 'ake aktivne obrambe bo bržkone v kratkem pomoglo našincem pod tu-nm jarmom zboljšanje mihovega položaja. Obstoječe organizacije, ki so poklicane, da organizirajo obrambno akcijo v tem zmislu. naj zaradi izvršitve stopijo medsebojno v stik.
Pri tej priliki bi bilo omeniti še nekaj o narodni propagandi. Pisec teh vrstic   ie imel leta 1918 priliko.
videti v Italiti čitanko za narodne šole. Skoro vsako tretje ali četrto berilo ie bilo propagandnega znatna, grdilo je Avstrijo in prikazovalo v vseh mogočih oblikah njeno sovražnost Italiji; čitanka na ie prinesla celo faksimile pisma italijanskega vojaka njegovi materi, opisuiočera na rafiniran na^in v svrho propaeande trpljenje in stradanie laških vojakov v avstrijskem vojnem ujetništvu. Podobno nai bi se tudi v naših čitankah za narodne in vse srednje šole jemalo ozir na propagando, na primer kako so nam bile r^mbliene slovenske in hrvatske pokrniine. kako žive in trpe naši Iiudje pod Avstrijo. Italijo. Madžarsko,   zistematični opisi
življenja in trpljenja naših civilnih internirancev in voinih ujetnikov v Italiji in Avstriji Posebno v berilih za srednje šok naj bi se prikazale tudi ponižujoče določbe rapatlske p godbe in kako so nam bile usiliene. 2c mlad;nn mora S poznati bistvo in oblike narodnostnega boja, da bo prepričana do dna duše o potrebi obrambe. Tako vzgojena zavedna masa naroda nam bo neobhodno potrebna, kadar nam zgodovina ponudi možnost oziroma prilika da moremo odrešiti še tisti de! naroda, ki ie ostal danes pod talini larmom. Ako ob takem trenutku narod ne bo moralno pripravljen, temveč indiferentan, se bo prid:etie težko posrečilo.
Nemška propaganda na poslu. — Nemci hočejo razi/iti Jugoslavijo, Češk(>s!ovaško in Poljsko. — Koroški plebiscit delo nemške propagande. — Za zvezo med Češkoslovaško, Jugoslavijo, Poljsko in Romunsko. — Potreba češko-poljskega sporazuma. Praški »Narodni Listv« priob-Čujejo velezanimiv razgovor z odličnim našim francoskim prijate' Andrejem Cheradamom o političnem položaju v Srednji Evropi. Razgovor je tako interesanten in poučen, da ga podajamo tudi naši javnosti.
»Skoraj bo že tri mesece, odkar sem odpotoval iz Pariza. Poce-til sem Atene, Beograd. Zagreb, Bukarešto Dunaj in Pošto. Vobče lahko rečem, da položaj v Srednji Evropi ni zadovoljiv. Povsodi vlada negotovost, ki je v marsikaterem oziru posledica nemške propagande, ki se širi z rastočo intenzivnostjo. Ta propaganda je silno organizirana in šteje znatno število agentov, ki na umeten n^Č'n zvišujejo naravne neprilike držav, ki so posredno ali neposredno vznikle iz razvalin Avstro-Ogrske. Lahko rečem, da so povsodi politiki, s katerimi sem se sestal, enodušno konstatirali obstoj te propagande. Smoter te propagande je jasen.
V resnici Nemci nečejo plačati voine odškodnine in nečejo pripustiti, da bi se okrepile nove države, ki so nastale po razpadu Avstro-Ogrske. Gospoda v Berl'nu si ne želi, da bi bila Grška venizelistična in <ia bi bile Romunija, Jugoslavija in Češkoslovaška bok ob boku z an-tnnto. Nemci nečejo, da bi se morla Jugoslavija   konsolidirati in uvelja-
viti svoja velika naravna bogmtvm, Nemci nečejo pod nobenim pogojem dovoliti, da bi obstojala v rev lici neodvisna Češkoslovaška, a takisto nečejo tudi trpeti neodvisne Poljske.
Smo torej svedoki cele vrste manevrov, ki j i Ti izvaja pangerman-ska organizacija Ludendorffa. polkovnika Bauera, Stinnesa in drugih, katerih končni cilj je uničiti ali podjarmiti v«e države Srednje Evrope, ki so vznikle ali bile povečane vsled antantine zmage.
Delni uspeh teh manevrov že lahko konstatujemo v Grški, kjer vidimo na krmilu germanofile, kakršni so Gunaris, Streit in Dusma-nis. Tur.-ke morske ožine in Solun se nahajajo pod kontrolo nemškega vpliva. Kraljeva rod! ina v Romuniji kaže vedno bolj rastočo orijentacijo k Berlinu.
Tuli izvedba plebiscita na Koroškem zastaŽttie pozornost. Lahko se je u rotovilo, da so \Temci Izrabili situacijo proti jugoslovenskim interesom potom svoje organizacije Heimatsdiensta. Isto delalo sedaj tudi v Oornu šieziii proti Poljakom.
V Avstriji je sedaj silnejša kakor kdajkoli preje propaganda za pripojenje Avstrije k nemški državi. Ludendorff in polkovnik Bauer so na čelu te propagande. Vse kaze nn to. da nrinravljajo Nemci nov napa 1 na Polivko s sodelovanjem boljševiskih voditeliev. Jasno je. da hočejo Nemci Rusijo kolonizirati, da bi se dokopali do ničnih surovin in njenega prirodnoga bogastva prav sedaj, ko ječi nesrečni ruski narod v suženjstvu boliševiškega režima.
Čehi moralo posvečati vseobči sedanji situaciji največjo pozornost.
dati in dečki so kar tekmovali med seboj, kdo napravi na moje stroške boljši »dovtip«___
Nekega večera končno, ko se že niso mogli ničesar več izmisliti, so na stopnicah ugasnili svetiliko ter so napeli preko stopnic vrvico.
Ostal sem bil v delavnici nekai dalje časa, ker sem ureial svoie knjige in zaklepal svoi pult. čegar ključavnica je bila skoraj vsak dan znova vlomljena. Strmoglavil sem več stopnic navzdol in od bolečin jokal.
Tedaj se je odločil učitelj, da javi dogodek ravnatelju, ker je izpre-videl, da je zloba diiakov vendar le že prevelika. Ravnatelj je naslednjega dne po jutranji molitvi prišel v dvorano ter je energično grmel na dijake, grozeč jim s skupnim karcer-jem In deloma celo z izkliučenlem.
Glasno me le vprašal, kdo me muči najhuje, ter m! je dovolil, nai določim zanje kazen sam. Joda imenoval nisem nikogar. Moj molk mu je bil povod, da je molo velikodušnost dolgovezno pohvalil. Toda pooblastil me ie, da si vzamem kakršnokoli zadoščenje sam. ako se mi pripeti kdai še kaj sličnega in ako ne bi hotel poklicati njega. Vrli mož je bil namreč hudo Kinjen. Jokal sem
se, a sem bil v srcu srečen, ker sem sc nadejal, da je zdaj vsega hudega konec.
In res sem imel poslei nekai dni mir. Lahko sem jedel. spal. delal in oskrboval svoj vrtec, a več si nisem želel.
Ko pa sem neko jutro kopal na vrtu. sem slišal zapored izgovoriti ime, ki mi je bilo zelo drago. Previdno sem poslušal, kai se razgovar-iata dva tovariša, med katerima ie bil eden Andre.
Pogovor se ie 6ukal o neki Feli-citi. Tako pa je bilo ime moji materi, in pripovedovalec tiste istorije ie izgovarjal to ime vselej, kadarkoli se mi je približal, zelo glasno in z nekim čudnim pridevnikom, ki mi ie bil nerazumljiv, ker tovariš ie vedno začuden vzkliknil ali pa se ie divje zakrohotal.
Kolikor sem mogel razumeti, ie šlo za ljubezensko razmerje. Mojega imena pa nista izgovorila, tudi nisem opazil nikakega namigavanja. niti ne mežikanja. Dečka sta se vedla, kakor bi si pač pripovedovala.
Nato sem odšel v razred ter upal. da je bila stvar z imenom le slučaina.
Delali smo nekako do! ure, ko Je neki dijak poklical učitelja k sebi.
j kakor bi ga hotel prositi pojasnila.
Vprašal ga je: »Kakšen je bil že priimek lenesra Dunoisa?«
»Bastard Orleanski.«
»Kaj pa ie to bastard?«
Učitelj se je obotavljal odgovoriti, kakor bi ga mogel odgovor dovesti predaleč.
»Bastard je otrok, ki nima očeta,« ie odgovoril drug diiak. ki je hotel biti prav tako predrzen, kakor je bil prvi.
Pri teh besedah sem posluhnil. kajti zaslutil sem. da se pripravlja nova sovražnost. Razen tega so se obrnile prihuljeno vse oči name. tako da nisem mogel prav nič dvomili. Toda še nisem razumel.
Da nimam očeta, to sem pač vedel in tega tudi nikakor nisem skrival, saj mi ni rekel nihče, nai o tem molčim. Otrok, kakršen sem iaz. se torej imenuje bastard. Ako bi stvar ne šla dalje, bi bil čisto mirno, čc bi me bil kdo vprašal po očetu, odgovoril: »Jaz sem bastard.« Toda moji tovariši so mi nameravali docela razložiti pomen te besede
»Kako je mogoče, da kdo nima očeta?« ie vprašal deček.
»Molči vendar, osel!« ie zakli-cal tr^tii z izrazom pnusa in arrož-nje. Bil je Konstantin Riez. To ie bil
prvi znak udanosti, ki sem jo občutil v Usti hiši.
Nato ie bilo tiho. Jaz pa sem odprl svoj slovar in poiskal besedo bastard: »Nezakonski otrok. Kaj pomeni to? — Nato sem iskal dalie. »Zakon«: zakonita zveza moža z ženo...« lahko sem obračal to razlago, kolikor sem hotel, ostala ml je vendarle zagonetna.
Od tega dne dalie so me imenovali le lepi Dunols. To ime in Fe-Iicita sta bila povod za naipodleiše šale, ki iih pa takrat le nisem razumel. Zdelo se m? ie. kakor bi me s tem priimkom in imenom vsak hip klofutah*, ne da bi sc mo^el zato pritožiti. Eden izmed tovarišev je sprejel celo ime Felicita, da ie s tem zabaval druge. Klicali so ga tako glasno, in on ie smcie se odgovarjal. V svoiih zvezkih in knjigah sem našel nesramne slike, pod niimi pa jc bilo zapisano imr moie matere. III.
Prvih vtiskov, ki so iih napravili name liudie. se ni moia duša nikoli več docela osvobodila. In tem svojim sovražnikom nisem mogel nikoli odpustiti.
(TVlje prihodnjič).
KM presojajo pravilno položaj, aH se Eavedajo, da bi prišla na vrsto Češkoslovaška, čim bi bila prihodnjo Spomlad razbita Poljska« Nečem nikogar vznemirjati, študiram in razglabljam že 25 let mednarodna vprašanja in Cehi vedo, da sem njih verni prijatelj in da sem jih vsfkdar pravilno informiraj. To hočem storiti tudi danes.
Svetujem torej Cehom, rda bi nevstrašno zrli v obraz resnici in naj je ta za nje morda še tako neprijetna in nepričakovana. Zadostuje pogledati na mapo, da se razume, da imajo Poljska, Čehoslovaška, Jugoslavija in Romunija docela skupne žMjenske interese in da fe neodvisnost teh držav ugrožena $ povratkom ofenzivnega pangerman-stva. h teh razlogov le treba, da bi tmeli med sabo stalne ožje stike in da bi se med sabo sporazumeli. Uva-iujem zapreke, ki so s tem v zvezi.
vendar pa je neizogibno, da se češkoslovaška sporazumi g Poljsko. Nasvetujem torej češko-poljski sporazum, ker je ta sporazum za ohranitev neodvisnosti tako Češkoslovaške kakor Poljske žMjenske važnosti Seveda se ta sporazum ne bo posrečil, ako se bo neprestano iskalo samo novih povodov za razkroj čeSko-poljskih stikov. Uverjen sem, da je ta sporazum pri dobri volji in vztrajnosti mogoč. Treba je, da bi v Varšavi in v Pragi uvaževali obsežne pangertnanske spletke ln skupno akcijo Berlina in Moskve proti Poljski. Ne smemo z nova govoriti o te-šinskem vprašanju, marveč o tem, da se postavi vprašanje: aH hočeta Poljska in Češkoslovaška živeti ali umreti? «
Chćradamovo naziranje je docela pravilno in le želeti bi bilo, da bi se uvaževali njegovi nasveti.
Politične uesti.
f- = Iz ministrskega sveta. Beograd, C januarja. Na včerajšnjem ninistr-skem svetu le podal notranji minister Milorad Draškovlć izčrpno poročilo o notranjem položaju drŽave. Vnela se je diskusija, ki je trajala nad 2 uri. Razpravljalo se le v prvi vrsti o nposta-Vftvi miru ln reda v južni Srbiji, kjer •o se v zadnjem času pojavili zopet znatnejši nemiri. — Vprašanje rekonstrukcije pokrajinskih vlad doslej še ni bilo rešeno. — Vprašanje ustanovitve državnih podtajnikov se je preložilo za toliko časa z dnevnega reda, da izdela minister pravde Trifković tozadevne predloge.
= Seja konsrltuante 12. t m. Vlada ie na svoji seji dne 4. L m. pretresala notranji položaj In je sprejela na znanje poročilo prejšnje vlade. Sklenila je, da se odredbe prejšnje vlade Izvrše v polnem obsegu. Obravnavala |e vprašanje o delu v konstituanti in o ustavnem načrtu. Na se?l je bilo sklenjeno, da se skliče konsfiruanta za 12. i m. NI še odločeno, ali bo zasedanje Otvorjeno s prestolnim govorom ali s poslanico. Kar se tiče ustavnega načrta, vlada mišlienje, da bi mogli takoj Vzeti v pretres VesniČev ustavni načrt.
= Naziv naše države. Akademska omladina zagrebškega vseučilišča se je po svojih zastopnikih izjavila za to, da fe imenuje naša država Jugoslavija, Radikalri so bili za to, da, se sove dr-kava SHS.
ss Ustavni načrt zagrebški. >Ve-6bt€ javlja iz Beograda: Razgovor o ustavnem načrtu bo gotov v dveh dneh. Načrt ni zadel na najboljšo kritiko pri demokratski stranki. Po razpoloženju, ld vlada v demokratskem klubu, se na-{rt ustave izpremeni. Radikalci se o njem Še niso izjavili.
== Iz muslimanske stranke. Zagreb, 4. januarja. >RljeČ« poroča Iz Beograda: Danes se povrnejo šefi muslimanske stranke, jutri, v sredo pa 8e vrši seja, na kateri se odloči, ali Odobre muslimani politiko demokrat-sko-radikalne vlade ter program dela •j* konstltuanti in vprašanje ustave in aH gredo v vlado ali ne. Kakor se zatrjuje, bodo vstopili muslimani v vlado ter bodo kandidirali za ministra narodnega zdravja dr. Karamehmedovica, za ministra ver pa dr. Mehmeda Spaha.
— Ostavka Ilije šumenkovića. Beo-grad.4. Jan. Londonskemu poslaništvu dodeljeni delegat za mednarodne dogovore Ilija Sumenković je podal svojo 'demisijo z motivacijo, da je bil izvoljen pri zadnjih volitvah kot narodni posla-nik demokratske stranke.
== »Nova Straža« — »stare metode«. Iz Maribora poročajo: Danes je iz-21 a tukajšnja >Stražac v prenovljeni Obliki. Kot uvodnik k tej številki prinaša članek pod naslovom: >Našim somišljenikom!«, v katerem na dolgo in široko razklada svojim somišljenikom, da rabi stranka denar ter da mora bi d glavna skrb vsakega poedinca, da skuta ojačiti strankarsko blagajno. — V članku >Velekapitalistični izvozničar-•ki klub« obdelava in obira >Straža< vse vodilne demokratske politike, zla-•ti Srbe, očitajoč jim, da ima skoraj vsak od njih banko, ali da vsaj stoji za njim kaka banka. Nato pa pravi: Z vsemi temi je bil in je še v zvezi blvSi minister dr. Kramer s svojimi liberalnimi tovariši. Kupili so veliko Bam-bergovo tiskarno, med tem, ko so bili preje odvisni od svojih mesečnih plač. Tukaj delajo sedaj skupno politiko 8 samostojnimi, katerim tiskajo list. Iz-Tozničarstvo je moralo biti zelo plodonosno, ker ima >Jutro« s svojimi 15 K mesečne naročnine pri vsakem odjemalcu mesečno najmanj 10 K izgube. Končno stavi >Stražac >uganjko<: > Zakaj so porotniki oprostili >Stražo«, ko je
imenovala dr. Kranterja izvozničarja?« — Končno prinaša >Straža« Še ostuden napad na mini«tra dr. Kukovca in dr. Žerjava. -- Vidi se, da >Straža« kljub prenovljeni obliki tudi v novem letu ni postala niti pametnejša, niti dostopnejša, marveč da je ostala isto, kar je bila, gladilo, ki se še dolgo ne bo moglo šteti niti med resne niti dostojne.
= Klerikalni upi. Iz Maribora poročajo: Tukajšnji klerikalci 6o imeli v ponedeljek shod. na katerem je govoril na dolgo in široko dr. Hohnjec. V svojem govoru je priznal, da ga je SLS ria Štajerskem pri volitvah v konstihi-anto pošteno polomila, zagovarjal je Radića, pojasnjeval, zakaj je šla stranka v opozicijo, končno pa pozival vse na delo. ker upa, da ni več daleč čas, ko se ^odo morale vršiti nove volitve.
= Komunistična propaganda. »Volja Rosijc poroča iz poljskega izvira nastopne podatke o komunistični propagandi: V zapadni Evropi in Ameriki je 15.000 boljševiških agentov. V Angliji delata za boljševiško propagando dve tiskarni, v Franciji štiri in v Ameriki osem. V Angliji je 800, v Italiji 540, v Poljski pa 600 agentov. V maju in juniju lanskega leta so razširili agenti 24 raznih boljševiških publikacij v Franciji in Italiji. Središče komunistične propagande je Moskva, od koder dobivajo agenti potom svojih tajnih zaupnikov potrebna navodila,
= Zanimive papeževe besede, Agenciia Štefani poroča, da je papež rekel kardinalu Vannutelliju: Dokler bodo obstojali med narodi konflikti in v njihovi sredini razredni boli. še ne more biti govora o končani volni. Papež je nadalie naštel pet grehov, na katerih trpi danes svet. Ti grehi so: Nepriznanje avtoritete, zabave, delo-mržnost, medsebojno sovraštvo in ne-umevanje nadnaravnega človeškega poklica.
= Ruski komunisti ln meščanske vlade, »Daily Telegranh« poroča, da ie j Clčerin desavuiral Krasinove izjave glede trgovske pogodbe s sovjetsko Rusijo. Zmagalo le levo krilo komunistične stranke, Moskva pa noče sklepati nobenih trgovskih pogodb z meščanskimi vladami, ampak bo raje stopila v zvezo z zasebnimi tvrdkami.
= Položal v Romuniji. »Petit Pa-risien« priobčuje Izjavo nekega visokega romunskega politika, ki je rekel, da j more  gledati Romunija  z  zaupanjem j na vzhod.   Romunija ni v voinlh od-nošajih z Moskvo. Mlada Romunija je močna država ter se zdi, da Rusija ra-čuna s tem dejstvom. Pred vojno je bila agrarna Romunija neznatna,   sedaj j pa ima 17 mili ionov prebivalcev z mo- I
vnašanjem, republiko In Slovansrvom. Socijalno vprašanje je obenem narodno vprašanje, uie.na rešitev je istotako vprašanje narodne solidarnosti Rusija Je v tem pogledu svarilni vzgled Pot do socijalnih reform ne vodi preko prevratov, marveč preko socifalnega razvoja in socijalne vzgoje. Prepričan je, da bo zmagal na če-heslovaškem zdravi razum, ker je delavstvo ohranilo toliko ljubezni do naroda in republike, kakor se je to pokazalo pri zadnjem poskusu komunistov Izzvati prevrat, da je to vsem dobro mislečim v veliko uteho irt Jim daje lepo upanje. Spoznali smo, kako važno je, da Imamo vlado, ld more v slučaju potrebe in nevarnosti hitro nastopati, kako važno je, da imamo državljane, ki vedo, da se jim ni ničesar bati In da ne odgovore na nasilja zopet z nasilji. V razrednem sociiaizmu ne vidi drugega, nego materialistični egoizem narodne solidarnosti ter jc prepričan, da bo narod sam razrešil socijalno vprašanje. Nikdo ne odneha od zahteve, da bodi čehoslovaška država češka in slovaška, narodna država. Mi nočemo raznaroditi niti enega Nemca, toda Nemci ne smejo pozabiti, da ne bodo prfšll nikdar do večfne tudi ne pod plaščem razrednega boja. če bodo to spoznali, bodo nastopali popolnoma drugače kakor dosedaj. Bilo bi naivno pričakovati dobre volje dokler bo v naših posvetovanjih vlada'a needinost. Nikdar pa ne smejo Nemci porabiti, da narodnega značaja naše države ne žrtvujemo.
Od svoie mladosti sem ie deloval za slovanstvo in njegovo bodočnost ter sem prepričan, da bo tudi Rusija zopet velika in silna. Nova Rusija bo demokratična in decentralisticna. Pangermanska nevarnost je za nekaj Časa odstranjena, toda ne za vselej. Zveze med nami In Francosko so nerazmšne. Toda vse, kar se je doseglo bi bilo ogroženo, če bi razžaljena in potlačena Rusija iskala zveze pri poražen! Nemčni. Samo če bo Rusija slovanska bo naša In francoska bodočnost zajamčena Mi svoje veMke svetovne vloge- ne moremo igrati med narodi zapada, marveč smo v zvezi s Slovanstvom. Pri tem si moramo postaviti pred oči. da slovanstvo ne sme biti pri nas samo fraza, marveč da moramo slovansko čutiti, da moramo pomagati ruskim bratom In zlasti ruskim beguncem.
V Meščanski Besedi, ki zasleduje svoje slovansko poslanstvo že od leta 184$.. ie govoril po pozdravu podpredsednika drja. ruhrlcha diplomatični .zastopnik ruski g. Rafalski, ki Je slavil dr. Kramafa zaradi njegovega dela za kulturno zjedinlcnje slovanstva. Vse svoje življenje je posvetil vseslovanski Ideji. Izrekel mu je zahvalo za njegovo prijateljstvo napram sedaj tako nesrečnemu ruskemu narodu in izrekel željo, da naj bi dočakal osvoboditev in raz-evlt velike demokratične Rusije.
2a jugoslovensko dijaštvo je govoril te čestital g. MHJutin Jellč, naglašajoč skup-
ni interes iugoslovenov in Čehov ln skupno željo, pomagaU ruskemu bratu. Slavil je dr. Kramarove zasluge za slovansko idejo. Za Ruse je še govoril urednik ^Dlela« Bei-gorskij, nadalje prerf. Lamčakov, dr Guro-vič in za ruske Čehe pni. Kovafič.
V svoii zahvali je dr. KramaF naglasak da slovanska ideih v čel:o«lova .em narodu globoko korenini in da ljudstvo to idejo dobro pojmi.
Veliko zanimanje v če5ki Javnosti vzbuja vprašanje amnestije za komuniste, ki so bili zaprti pri komunističnem puču. Nekateri krogi de'ajo na tein, da bi se opustilo vsako odločnejše nastopanje proU njim in da naj bi se dalo celi zadovi zaspati. Podoben poskus bi bilo posnemanje postopanja Kerenskega po junijskem prevratu boljševikov leta 1917. v Rusiji. Prav analogno razvija socijalna demokracija v svoji skrajni desnici akcijo, ki zahteva odstranitev smrtne kazni Zdi se nam, da Je ta akcija zlasti v današnjih časih zelo nevarna, ker mora imeti vlada za vsak slučaj možnost, da se posluži vseh sredstev, da zavaruje ugled repub'ike. Upamo, da bo ta akcija padla v vodo. Razumnejši in daleko-vidnejši pristaši vseh strank so si zelo dobro v svesti, da nevarnost poskusa doseči prevrat še nikakor ne pomeni, da bi bila misel na prtvrat v ljudstvu daleč razširjena. Toda amnestija m odstranitev smrtne kazni bi demoralizirala mase v čehoslov-vaški republiki, kakor so jih demoralizirale v Rusiji.
V jugoslovenskem Časopisju, zlasti v beogradskih listih so se pojavili komentarji o posetu bolgarskega ministrskega predsednika v Pragi, katetih mi Čehi nikakor ne moremo prezreti Čehi so bii od nekdaj prepričani in odkriti prijatelji Jugoslavije ter se nočejo tudi v bodočnosti oddaljiti od te politične črte. Pri nas bi bila misel zbižanja z Bolgarsko za ceno odtujitve od Jugoslavije v širokih vrstah našega naroda naravnost nepopularna in tudi politično neizved jiva. Druga stvar pa Je, aH je mogoče Bolgarsko prisiliti v tabor onih, ki bodo storili vse, da bi se razbilo ono, kar so naši narodi s toliko težavo dosegli. Iz tega stališča ne pomeni prizadevanje čehoslovaške republike stremljenja doseči kakršenkoli modus vivendi, nikakršen sovražni akt napram Jugoslaviji, marveč samo stremljenje po ureditvi mednarodne situacije, ki Je še v mnogem oziru nejasna. Vsak korak, ki bi šel od te črte stran, Je izključen. Razumemo razpoloženje v krogih naših bratov Jugoslovenov, ki so utrpeli tako strašne izgube za časa vojno, da silno težko pozabijo na te krivi-ee ter želimo, da bi oiicijalni češki krogi pri svojem postopanju imeli vedno pred seboj to kočljivo situacijo.
,1..   K< Si
Telefonska In brzofaunz poročila.
NOVOLETNE BRZOJAVKE MED VESNIČEM, GIOLITTLIEM IN SFORZO. Beograd, 3. jan. Povodom novega leta je poslal dr. Vesnić Gio-littiju nastopno brzojavko: Ob koncu leta se spominjam v Rapallu s skupnim sporazumom izvršenega dela in želim, da se prične novo leto z mojimi osebnimi voščili Vaši Eksce-lenci in željami za prospevanje velikega italijanskega naroda. Srečen sem, misleč, da bosta živela naša dva naroda kot dobra in iskrena prijatelja in zaveznika in vedno bolj se bosta približevala drug drugemu po svojih reciproknih svoj-stvih. Vedno se bom spominial z veseljem, da ste Vi veliko pripomogli k temu činu sporazuma in napredka, Glolitti je odgovoril: S spominom na delo, izvršeno v Rapallu. in
g- ------——--v; '-----v r v~ i z voščili tolmačite najpopolnejše ručno industrijo. V Romuniji mrnaio ko-   di m(>ie mlsll   Ita]ija bo živeIa za
munisti nobenega izgleda na kako re-
volucijo.
= Amerika   fn   zveza narodov.
Agencija Havas poroča iz Washinetr> na: Državni tajnik za mornarico Daniels se pooolnoma strinja z zadnjo Lloyd Georgevo Izjavo glede razorožitve, posebno pa z niegovo opazko, da je nesmotreno delati za zvezo narodov In za mir, ako se istočasno nove-čuleio oborožitve, Llovd Oeorge je tudi izjavil, da bo težko prišlo do sn1o-šne razorožitve, ako ne pristopijo Zledinlene države Zvezi narodov. Daniels le rekel, da se more misliti le te-dai na razorožitev, ako bi pri tem sodelovali vsi narodi.
= Sovjetska Rušita in Anglija. Petrocrradska »Pravdac piše v članku o mednarodnem noložaiu. da je postala Moskva ravnotako politično središče kakor sta Pariz in London. Anghil nreti nevarnost Iz AzMe. zato 1e prisiltena, da sk'ene s sovjetsko Rušilo trsrovsko pogodbo ln da prizna sovjetsko vlado v Rusiji.
Pismo iz Prage.
Praga, koncem decembra.
V mir in tišino, nastalo po zasedanju parlamenta, v mir božičnih praznikov, so zazveneli glasovi radosti pri proslavi šestdesetega rojstnega dneva enega izmed največjih, ne samo čeških, marveč tudi slovanskih državnikov in politikov, voditelja eehos'ovaške narodne demokracije dr. Karla Kramafa. Te proslave pa niso ostale samo dokaz velike ljubezni in nda-nostl ter spoštovanja do bojevnika za narodne pravice In za vse Slovanstvo ter do buditelja naše republike, marveč so bile obenem tudi značilne politične manlfesta-jJl* Vlita proslav se I« končala, xamSax
pa se Je treba ozreti na dvoje takih manifestacij.
Prva   taka proslava   se Je vršila na
predvečer rojstnega dneva proslavljenca 26. decembra v Smetanov! dvorani ter Jo Je posetila mlada generacija čehoslovaSke narodne demokracije. Ta pros-ava Je hne-la v prvi vrsti oficijalen značaj. Druga taka proslava Je bila drugI dan v Meščanski Besedi, katere predsednik Je dr. Kramar*. Pri tel slavnostl so se mu poklonili v Pragi živeči Slovani, zlasti Jugoslovani m Rusi.
V svojem govoru v Smetanovi dvora. nI se le dr. Kramar" bavil z najvažnejšimi
problemi današnjega  č*sa:   a soriJahUni
splošni dobrobit v delavnem in plo-donosnem miru s plemenitim narodom, ki je njen sosed na vzhodu. S tem. kar je več nejero želja, ker le ugotovitev narodne volje, izražam Vam svoja osebna prijateljska voščila. Dr. Vesnić ie poslal nadalie SforTi nastopno brzojavko: Izpopolnjujem svojo brzojavko Giolittiiu z najboljšimi voščili Vaši Ekscelenci za novo leto in Čestitam k visokemu odlikovanju, katero Vam ie podelil kralj, in vidim v tem željo za najtesnejše prijateljske vezu ki bodo v bodoče vezale naša dva naroda, k čemur ste Vi plemenito pripomogli. Sforza je odgovoril: Zahvaljujem se V. E. in pošiljam prijateljska voščila. Da bo rapallska pogodba mogla dati kar najhitrejše svoje sadove v prid Italijanov ter Srbov. Hrvatov in Slovencev, je več nego voščilo, to je ugotovitev moralne dolžnosti, obvezne za nas vse.
SESTANEK MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV.
—d London. 3. jan. Reutenev urad je pooblaščen, da z ozirom na vesti francoskih časopisov o skorajšnjem sestanku zavezniških ministrskih predsednikov v Limpneju izjavi, da se ministrski predsedniki se-stanejo najbrže čez en teden ali štirinajst dni. glede kraja in časa sestanka Da še ni ničesar določenega. IZGUBE PRI AKCIII PROTI REKI.
—d Rim, 3. jan. Tekom zadnjih dogodkov na Reki sta imeli obe stranki od 24. decembra pa do podpisa opatiiskega dogovora nastopne lZEubo:  Regularno čete 17 mrtvih
in 120 ranjenih, iregularne čete 8 mrtvih, 50 ranjenih. Poleg tega sta bila usmrćena še dva civilista in ori-bližno 10 je bilo ranienih.
ODHOD LADIJ REK"L —d Trst, 3. jan. Torpedna rušil-ca »Nullo«, »Perenenei« ln tri torpe-dovke so danes dopoldne odphile iz reškega pristanišča. Volna ladia »Dante Alfefeieri« bo najbrže futrl zvečer odplnla. Življenje na Reki bo kmalu v normalnem teku.
REŠKI GUVERNER. —d Rim. 3. jan. Reški listi poročajo: Občinski svet je izvolil Grossi-cha za reškega guvernerja in le potrdil opatijski dogovor.
VESTI Z REKE. Opatija, 3. januarja. Torpedovki »Bronzetti* in »Espero« sta včeraj Popoldne odšli iz pristanišča v Puli- Izmenjava ujetnikov je Izvršena, vrnilo se je na Reko okoli 100 legijonarjev, k rednim četam 173 vojakov in 7 oficirjev. Po mestu straži j o samo reški legl-jonarji. Male ladje so odšle, ostala je samo »Dante Alighieri«. LegijonarjI se zbirajo za odhod. D' Annunzio še zadnje trenotke ne miruje. Tako je ukazal včeraj strelati v čast padlim vojakom. Streljanje je za trenotek preplašilo redne čete na reski meji. — Italijanska klerikalna stranka je poslala na Reko brzojavko. Izražajoč zadovoljstvo, da je konec reSkega trpljenja, ln zahtevajoč, da se pristanišče B a r o š priklopi Reki. Italijani se bodo z vso silo zagnali za to, da se Baroš odtrga Jugoslav^
ŠVICA IN DFNAR LATINSKE UNIJE.
—d Bem. 4. jan. Zvezni svet le sklenil, da bo koncem aprila vzel iz prometa ves denar drugih držav latinske denarne uniie v Švici, ki odgovarja vrednosti petih frankov. Nadalje je sklenil zvezni svet. da bo v Istem roku odtegnjen iz prometa tudi ves bel<rii>ki drobiž.
BORBA PROTI KOMUNISTOM.
— Kraljeviča, 4. jan. Danes je začela tukaj izvajati ministrska naredba proti komunistom. Komunistični lokali so bili zapečateni. Vse se je izvršilo brez Incidentov.
— d Beograd, 4. jan. Uprava beograjskega mesta izvršuie p^icikave v komunističnih domih. Pričakujejo novih podatkov iz neke tuie države, ki bodo še boli osvetili komunistični pokret. Nato bodo objavljeni uspehi preiskave.
— Sarajevo, 4. jan. Povodom komunističnega poizkusa, da se izzove državni prevrat, se je uvedla akcija, da se po vseh kiajih ustanove narodne garde, ki bodo nastopale proti komunistom.
f — d Osijek, 4. Jan. Povodom preiskave pri tukajšnji komunistični organizaciji se je odkrila teroristična šola. ki je imela 23 učencev. Policija jo našla popis te šole.
I Vukovar. 4. jan; Predvčerajšnjem so se zbrali tukajšnji komunisti v nekem lokalu, da se posvetujejo, kai nai store kot odgovor na vladne odredbe. Glavno besedo pri tem zborovanju je imel stavbenik in bivši častnik jugoslovanske legiie Stepaji Supanc. Policija je pravočasno izvedela za to zborovanie, ter vdrla v lokal. Supanc se ie policiji zoperstavi! ter se branil z nožem. Ko je prišel pred lokal in še nadalie razgrajal so ga hoteli aretirati, a je zbežal. Klitib ooetovanemu pozivu, naj se ustavi, tega nI storil, nakar je policija začela za niim streljati in se ie Supanc zjgrudi! mrtev na tla. Bil ie star šele 32 let. Na fronti v DobrudŽl ie bil svoiečasno odlikovan z redom belega orla. Vu-kovarski meščani so hoteli ustanoviti kot protiutež proti komunističnemu teroriu belo gardo, a so to misel opustili, ker zadostuje za zadušitev komunističnega gibania policija in vojaštvo.
MOBILIZACHA V ROMUNIJI.
— d Pariz, 3. jan. »Libeite« objavlja s pridržkom brzojavko iz Bukarešte, po kateri kliče vlada z ozi-rom na resni položal, ki le nastal vsled zbirania velikih boliševiškfh čet ob meji, letnike 1915. 1914 in 1915 pod zastavo. Poleg tega se bodo nameščenci železnic militarizi~ rali.
MADŽARSKA iN ZAPADNA
OGRSKA, —d Budimpešta. 4. jan. Budimpeštanski listi energično zavzemajo stališče napram sklepu poslan iŠke konference glede izpraznitve zapadne Ogrske in iziavljajo v ostrem tonu, da Madžarska to rešitev ne more smatrati za odločilno. Zadevo spravljajo v zvezo s srx>r7ilrni vprašanji glede gospodarstva med Avstrijo in Madžarsko, pri Čerrrur izražajo nado, da bo madžarska vlada postopala pri pogajaniih % Avstrifo tako kakor se bo Avstrija zadržala pri reševanju zapadno-ogrske problema.
IZMENA RATIFIKACIJ RAPALLSKE POGODBE.
Rim. 2. jan. Pri zununiem ministru Sforzi se je mudil jugoslovenskl poslanik v daljšem razgovoru o modalitetah za Izmeno ratifikacij rapailske po-godbe.
STAVKA V A V. STR LIT.
—d Gradec, 4. Jan. Na mnogoStevil« no obiskanem skupnem zborovanju dr« žavnih železničarjev je bilo sklenjeno, da se od dane* ob 24. vpelje* za dobo 48 ur promet z živilskimi vlaki. Prorok osebnih vlakov ostane Se nadalje ukinjen. Tudi na progi Bruck - Leoben počiva promet Ob 20. bo sprejet zadnji vlak državne železnice na tukajšnji progi, nakar je bil ves promet na progah državne Železnice ustavljen. Za* stopniki stavkuiocih se odpeljejo na Dun3J nocoj ob 20. s posebnim komisijskim vlakom.
—d Gradee. 4. Jan. Položaj stavke jo ostal neispremenjen. Promet počiva na progah Gradec - Bruck - Leoben - Vor-dernberg. Gradec - Spielfeld - Radgona, Gradec - vVien in Gradeo - K5flach. železničarji v Brucku so se stavki priključili, železničarji v Wlener Neu-stadtu to se izjavili z njimi solidarne in so sklicali za jutri popoldne *ejo vseh zaupanikov v Mfirzzuschlagru. kjer se bodo odločili, kaj naj store. Udeleženci državnih releznic razen uradnikov so sklenili, da bo priključijo stavki južnih železničarjev.
FRANCT.TA ZA SVETOVNI MTR. —d Pariz, K len. Vojni minister Ratberti je pri sprejemu inozemskih vojaških Atašejev izjavil, da ima Francija vseskozi mirovna stremljenja* Med vojno je trpela več, kakor kaka draga država. Zato hrepeni po tem, da prepreči po vrat* «k t«*»?a zla sami sehi, ka«-kor tudi vsemu ilovežtvu. Francija hoče ostati močna, da ohrani s«">bi in drugim z lojalnim in popolnim izvrševanjem mirovnih pogodb red in uživanje miru.
FRANCOSKO - ANGLEŠKA POGAJANJA-
—d London. S. jan. Diplomatski razgovori med Anglijo ln Francijo so se danes nadaljevali. Kakor se govori, se Churchill kljub zasebnemu značaju svojega potovanja v Francijo sestane s francoskim vojnim ministrom.
BOLJSEVIKI IN ANGLIJA. —d Pariz. 4. jan. Po vesteh iz Londona je Krajin v soboto odpotoval v Moskvo, da predloži sovjetski vladi načrt dogovora z Anglijo plede vzpostavitve trgovinskih odnošajev.
Iz naše liralleuinel
~ Prvi kongres kopališč, toplic itd. ▼ Zagrebu. Kongres se le vršil dne 29. In 30. decembra v seini dvorani trzovske In obrtne komoro Na dnevnem redu |e bilo 10 točk, udeležencev 80. Bili so to zastopniki državnih oblasti iz cele kraljevine in pa delegati posameznih kopališč itd. gg.: dr. Jovan Barać, delegat ministrstva za socijalno politiko v Beogradu, zastopnik zdravstvenega   odseka za Slovenijo« dr.
&lelweis Itd. Delejrati naših zdravilišč so cilh za Rogaško Slatino ravnatelj Ciril Dolenc, za Dobrno upravitelj Alojzij Janko-vič, za Rimske Toplice gospodična Jelena Rački, za športno zvezo nje predsednlK dr. Ciril 2ižek. Predsednikom kongresa Je bil izvoljen predsednik društva za promet stranaca vseučilišča! profesor dr. Gustav Janeček. Na podlagi referatov in debat so se stavile r&solucije na glasovanje. Najslavnejša resolucija Je pač ta, da Je kongres prišel do zaključka, da se vsa kopališča, zdravilišča ln letovišča itd. na ozemlju kraljevine SMS zedinljo v eno zvezo s sedežem v Zagrebu ln to za sedaj v področju druitva za promet stranaca, kl Je v to svrho dosedaj organiziralo sekcijo za kcraii-.čo, zdravilišča itd. K tej zvezi je doizno pristopiti vsako kopa>.Sče, tcellce, zdravilišče, letovišče in sanatorij Pcino-
tn Opatovlčka. Zadnje dve so tudi erarična
last V odbor sekcije za kcpališča itd, so bili izvoljeni trije odborniki dručtva za promet stranaca v Zagrebu, ravnatelj Dolenc (zdravilišče Rogaška Slatina), ravnatelj Fuchs (kopališče Daruvar) ln predsednik športne zveze dr 2ižek (Ljubljana). Predsednikom Je izvoljen banski savjetnik dr. M ah In Iz Zagreba. Njegovemu Veličanstvu kralju Petru in Njegovi visokosti prestolonasledniku Aleksandru se Je odposlala udanostna brzojavka.
— Odlikovanje dr. Nlnčlča. Mini-ster za trgovino in industrijo dr. Mom-Čilj Ninčić je bil odlikovan z redom Sv. Save I. razreda.
— Jadranski zbor. Dne 5. t m. ob 10. se vrši predhodna konferenca Jadranskega zbora, in sicer v prostorih saborske dvorane.   Dne 6. t m. se bo
iorn& se }e v časopisih obiavila vest, da se ■ vršilo Širše zborovanje istega društva le sklenilo na kongresu, da se imajo vsa v dvorani trgovske in obrtne zbornice, omenier- s podjetja podržaviti Sklenilo se j mdi ob 10. Gospod e, ki niso dobili c nasprotno. Pri tej priliki je še pu-   povabila,   naj   reklamirajo v prostorih
je ravn
sebno pripomniti, da le predsednik športne zveze dr. 2i?ek v daljšem referatu zelo poučno ln stvarno razvijal program glede organizacije institucije za promet tujcev V debato, glede referata točenja alkoholnih pliač v letoviščih je poseeel žlgo^loč povsem nesrcl:a!cn davek trošarine na mine-r^lr-c vrele ravnatelj Dolenc kot predsednik odseka naravnih mfncalnlh vrelcev zveze industrijcev. Apeliral le na vse navzoče (zastopnike zdravstvenih odsekov, da tudi oni v Interesu ljudskega zdravja nastopijo za popolno odpravo trošarine na mineralne vode. Ta nesocija^en davek je celo Industrijo z mineralno vodo uničil In tudi 7-adal najhujši udarec državnemu zdravilišču v Rogrškl Slattr.!. ki jo Izgubilo na tj. način glavrl vfr dohodkov. lTn!*ena pa so tudi podjetja v Hadencih. kra!jevi vre-ec v Kostrivnlci. vrele*, v Gabernlku, na hrvatska pa Ja-r.n!-ka kiselica, Laslnja
Jadranskega   zbora,  Zagreb, Markov
trg št 6. soba št 8.
— Železniške konference v Suho-tlcl. Beograd, 4. januarja. Koncem meseca januarja se bodo pričele v Subo-tici konference med romunskimi in našimi delegati glede zboljšanja prometnih zvez med tema dvema državama,
— Novi slučaj pegavlce. Zagreb, 4. januarja. Danes se ie pojavil v ra-porih tukajšnjega sodišča nov slučaj pegavice, radi česar so vse razprave do 20. t. m. preložene. Morako se javlja Iz Požege, da se je tudi v zaporih tamkajšnjega sodišča* pojavil pegasti legar v enem slučalu.
— Nov nemški dnevnik v Zagrebu. Zagreb. 4. januaria S 1. ianuariem fe pričel izharati v Zagrebu Izvenstranski trgovski dnevnik pod naslovom »Stid-slavischer Lloyd«.
nouinskl pregled.
— »Echo de Pariš«  poroča  o Izjavi
rlorv'-a, kl skupno s Hardlngom pazljivo sledi delovanju ženevske konference, glede ■r :ve industrijskega svetovenga problema. Treba kreditov Evropi za dobavo oro-
To je prva židovska 6ola v čehoslova-?iki republiki.
— >Akademija« prinaša A. Bogdanovo razpravo o organizaciji prole-tarske univerze. Prvi pogoj je, da se
Tudi Trboveljska premogokop-na družba še vedno vztraja na svojem intransteentnem stališču. Proti vladinemu ultimatu je zavzela skoro v vseh točkah odklanjajoče stališče. Družba v svoji zakrknjenosti odreka vladi vsako zakonito podlago glede predpisovanja višine mezd in glede določanja prodajne cene premogu. Družba je na odločni vladin ultimat odgovorila že tekom včerajšnjega popoldneva, ter protestirala proti nadzorstvu obrata in knjigovodstva, družba odklanja tudi sestavo mešane komisije, v kateri bi bili zastopani tudi konsumenti. kakor tudi imenovanje stalne komisije, v katero bi bili pozvani tudi zastopniki delavstva.
Stavka je sedaj stopila v zelo kritičen stadij. Grozi nam splošna stagnacija javnega prometa. Železnice tako južna, kakor državna. Imajo zelo minimalne zaloge premoga. Osebni promet je sedaj restrlnziran na minimum. Zelo le ukinjen tovorni promet.   Na Gorenisko in j>olenjsko
zavljanov Jt\Iije«, po večini Slovencev, in ti Jugosioveni imajo nalog >, da vzdržujejo v Za»ini red. Stara usoda se ponavlja, samo barvo Je izpremeniln. Danes italijanska trikolora, včeraj bil habsburški črni orel. Leeionarii bodo čutili našo pest in spoznali na^o vojaško sposobnost od bli:su. Bonfanti in Taranto bosta izvršila svojo misijo uspešno, ali Zader ostane Italijanski I
Kaši ljudje v tuji službi se kažejo r fini uniformi karabinjerjev z znakom in grbom zapadne države na čelu in Izgledajo svečano. 1 ji oni boio verno in koristno služili Italiji! Kanallaka /(»dba nas uči v novi preizkušnji Bi ure resnice: razpeti smo. da se nada« Ije branimo ono. kar je našo — z* tujca!
*r~,t *ro^i-r a___i       i_ . ,   velik del našega premoženja na
lufc    t\   ™£ ?   Z?^    •« ▼ druge contrilno ležečo kra
vlak    2e!ezniška uprava le ukinila   hažnie ttV8trii,ke re„uUike vsled i
dja in suro\in, točne določitve nemških po- j stvori primerna sestava poslušalcev: ravnav z dolino vsoto, priprave R.isijo j po večini proletarska, po nivoju odgo-
do nove produkcije, najvažnejši predpogoj | varjajoča Ideji univerz. V prvi vrsti pa je, da se ustavi nadaljno izdajanje pa- prihajajo v po^tev delavci ln vsa pro-pirnatesa denar?? v Evropi. Hoover meni, la \<* ne<zvedUiv za sedal načrt, da bi vse j" ?ele v Evropi napravile dogovore nz temelju svobodne trgovine, da si tako olaj-, šalo svolo obnovo. Kajti vse države v Ev--ci'i si postavljalo svoje gospodarske barijere za ustvaritev neodvisne pozicije. To izvira hod iz čustva nacijonallzma kakor fta te misli na varstvo,
— »Journai do Polosr^s« se obrača proti madžarski frdirvi, da Slovaki sedaj v »e-i>ub!i'<i bolj trpa kakor prej pod madžarsko vlado. Slovaki, sp-jminjajoCi se madžarske dobe, sc bih vedno za združenje s CeaL Pod Ma&Zari Je bilo slovaških 5oI 344, madžarskih 4421, sedaj pa Je 2716 slovaških Ijjdskih šol. nmdžarsldh 747. -»To nem em-her*., Slovak ai človek Teza madžarskega sanlcevanja Slovaki nikdar ne pozcbljo.
— Kanade r Adler,«- ameriški časo-jrfs, se bavi z r^^merami Zidov v Pod-;-arpstski Rusiji. Pravi, da Je Zidov 120.000, to je 20 odstotkov prebivalstva. Tip in karakter Je p»ovsern orientalski, Središči njihovi sta Užkorod in Munkačevo, V slednjem kraju je bila dovoljena občinska šola   % židovskim
Vnim jezikom in državno suovencijc* i družba 1
letarska podjetja morajo svojim delavcem omogočiti obiskovanje univerzitetnih tečajev. To pa ni naperjeno proti inteligenci; marveč univerza mora biti proletarska zato. da Inteligenca dobi ž nje mnogo več v pogledu iz-gradbe novega svetovnega nazora. Težko pa je delo na teh načelih, treba finančnih žrtev in pomanjaknje delavstva Je občutno po tvornicah. Zato pa bi bilo za 6edaJ potrebno, da se pomore ie najnndarnejšim. da morejo univerzitetni pouk združiti s svojim poklicem.
— »Idea Nazionale« išče opore za Itallicnsko avtonomijo pri nekem dr. llijadici. Pravi, da ta mož vodi hrvatsko - protisrbsko stranko v Šibeniku in ti ljudje se boje prihoda Srbov kakor Italijani. Ti ljudje so naklonjeni avtonomiji za Dalmacijo in žele, da bi ostala §o tam italijanska vojska Komunisti ae tudi izrekajo za Italijo. Ta izdajski dr. Ilijadica je velik prijatelj črnega še vedno avstrijsko pobarvenega dr. Duliblća, velikega nasprotnika narodnih idealov. Tega Dulibiča ščit! in se zavzema zanj dr. Koro^eo. Dr. Ilijadica,   dr.   Dulibić,   dr. Korošeo. Lepa
Rudarska stanka.
Brezuspešna podajanja
Včeraj dopoldne se je pri deželni vladi pod predsedstvom rudarskega glavana.   dvornega svetnika Stergaria. vršila konferenca zaradi rudarske stavka, na katero so poslali svoje zastopnike rudarji kakor tudi Trboveljska premogokopna družba. Na početku razprave je v Imenu deželne viade podal poverjenik Rlbnl-I;ar nastopno izjavo: »V Interesu narodnega gospodarstva   in delavstva je poizkušala deželna vlada  v opetovanih dolgotrajnih pogajanjih izravnati mezdni spor pri Trboveljski nremogokopnl družbi Zeleč še v poslednjem hipu, da  se to vorašanle sporazumno reši in da se vladi prihranijo prisilni koraki svetuje deželna vlada družbi  in  delavstvu, naj sprejme soorasum   na podlagi na--.:opnJh točk:   Po   zaslišanju obeh strank se je deželna vlada uverila, da jrmotno stanje nekaterih kategorij delavstva nI uprodno in da mezde teh kategorij z ozirom na današnjo draginjo deloma tudi ne dosežejo eksistenčnega mlnima.   Uravnava minimalnih mezd je torej  brez odloka neobhodno potrebna. Ta regulacija se bo izvršila od strani vlade po zaslišanju veščakov, delavstva ln družbe In bo veljala,  računajoč   nazaj od dne nastopa dela po stavki. Dokler to nI Izvedeno, dovoli se brez pre-judica tako! z nastopom   dela povprečno 25odstorno povišan ie minimalnih mezd za kategorije delavstva, ki Imajo stalno določene plače. Pri tem se bo vpoštevalo,   da se nižle katergorije Izboljšanja naJboU potrebne. 2. Vlada mora vztrajati   na svojem stališču, da le zvišante cen ore- i Kakor smo že javili, rudarii niso žarnoga z oztrom na vse naše  eosoo- ! vzeli glede vladinih predlogov pozl-darstvo nemogoče.   Zvišan ie   bi se j tivnega stališča. Med rudarii se vr-smelo dovoliti le. ako družba ne bi   še živahne razprave. Kakor čuiemo, mogla prenesti pravične   regulacije   se rudarji ne odzovejo vladinemu minimalnih mezd   brez ogroženega i pozivu, da gredo danes na delov
svojega obstoja- Vlada bo kot nadzorstvena oblast po komisiji, kateri bodo pritegneitie tudi delavstvo ln družbo na podlagi stalnega vpogleda v obratovanje in knjigovodstvo ugotovila, ieii je z ozirom na povišek mezd potreben povišek cen, aH pa drugačna kompenzacija ln koliko. — Ako stranki tekom današnjega dne ne sprejmeta tega sporazuma. In ne ere delavstvo v sredo 5. Jan. t L na delo, smatra deželna vlada svolo posredovalno vlogo za končano In bo z ozirom na potrebe prometa In gospodarstva In države Izvedla vse, kar ie potrebno, da se zagotovi zadostna produkcija premoga.« — Po daljši debati, katere so se udeležili zastopniki vlade, delavstva ln pre-mogokopne družbe. In po Izjavi zastopnika vlade, da predloženega načrta sporazuma v nobeni točki nI mogoče Izpremenlt?. se je konferenca končala brez vsakega uspeha. Zastopniki delavstva so izjavili, da ne smatrajo za potrebno, dati kako izjavo; zastopnik Trboveljske premo-gokoone družbe pa je Izlavil. da bo družba še tekom dneva pismeno odgovorila na vladni predlo*?.
Kriza v lavnem prometu.
V vseh rudniških revirjih Trboveljske premogokopne družbe traja stavka nemoteno dalje . Zastopniki rudarjev, ki so se bili včeral udeležili na vladi odločilnih pogajanj, so takoj obvestili stavku loče rudarje o odločnem stališču vlade, ki stremi stavko na vsak način končati z ozirom na potrebo lavnega prometa In državno gospodarstvo.
vse transporte, razven živil in živine. Proge na Hrvatskem in Slavoniji so zabarikadirane s tovornimi vlaki. Veliki transporti moke. žita. živine In prašičev stoje po vseh progah. V Zemunu n. pr. stoli 700 vagonov živil in živino, namenjenih v Dalmacijo. Slovenijo. Cehoslovaško in Avstrijo. Skoda znaša mlllione in milijone. Veliko živine Je že poginilo na progah.
Državna železnica v Sloveniji skuša z vsemi silami In napori spraviti v Karlovcu ln v Bubnjarcih zaostale transporte živil In živine, ki so namenjeni za prehrano v Ljubljano.
Kakor smo informirani, ie morala Slovenija oddati hrvatskim državnim železnicam tekom stavke nad 1000 ton premoga. Ostalo je še na razpolago 650 ton. kar zadostuje za vzdrževanje ukinjenega železn. prometa še za čas enega tedna. Transporti lesa so ukinjeni
neodreSena dnmo-vitia.
— Razpis učiteljskih meni v tolminskem okraju. Razpisana so v tolminskem okraju številna učiteljska mesta in sicer za stalno nameščene učiteljice v 12 krajih, za učitelje - voditelje na dvo- ali več razrednlcah v prtih krajih, za stalno nameščene učitelje v treh krajih, za nčitelje voditelje na enorazrednicah v 35 krajih, za potovalne učitelje - voditelje v 7 krajih. K natečaju so pripuščenl samo učitelji Jo li jeke Benečije, preskrbljeni z uspo-sobljenostno diplomo kakor jo zahtevajo zakoni in sedaj veljavni pravilnik. Oni abiturijenti normalk starih pokrajin, ki bi se udeležili natečaja ne da bi doeegii poprej usposobljenostno diplomo za nove pokrajine, se bodo jemali v požtev le za začasno podelitev onih meat, ki bi tudi po določitvi natečajev ostala še vedno prazna. Imenovanja tečejo od L januarja 1921. Prodnje na okrajni tolminski 5ol3ki svet
— Hotedr\tfca na Notranjskem se Ima po rapallski pogodbi razdeliti med Italijo in Jugoslavijo. Novi svet z 200 prebivalci in 18 km* povrSja, ki vsebuje vse občinske gozdove, •/* najlop-ših tranikov in 9/» njiv, pripade Italiji, Jugoslaviji pa ostaneta dve vasici s 750 prebivalci, H njiv in pašnikov ni pa niti ene smreke, ki bi bila dobra za deske ali trame, ln to v kraju, kjer živi ljudstvo edino od gozda ali sekanja ln izdelovanja lesenega blaga, od mizarstva in Žag. Opozarjamo na te okolnosti jugoslovensko vlado in pričakujemo, da se vprašanje Hotedrščiee regi v korist občine ln države. Ta slučaj pa v ostalem jasno kaže kaj so Iskali Italijani po Notranjskem. Nagi notranjski gozdovi, to je tista sloveča >barijera<, za katero so stikali po Julijskih Alpah?
— Učiteljev primanjkuje. S težkim srcem se povprašujejo naii Goričanl, kaj bo z ljudsko solo, ker tako primanjkuje učiteljev. Razpis učiteljskih mest na Tolminskem je žalostna priča o tem pomanjkanju. Merodajne oblasti pa tu di nekam Čudno postopajo, kadar se kdo* oglasi za kako učiteljsko mesto. Tako n pr. na Vratih pri cepovanu že četrto leto ni Šolskega pouka. Pristojna oblaat pravi na vso profinje: učiteljev manjka. Letos pa je prosil za nčit^JJ-sko mesto na Vratih učitelj domačin, ali šolska oblast je vlekla vso zadevo na dolgo ln široko ter povpraševala po orožnikih okoli o političnem prepričanju, o obnašanju prosilca Itd., tako da s« je ta končno naveličal in odšel drugam. Tako se kaže. kakor da bi bilo šolski oblasti vSeč, da primanjkuje učiteljev ln da so sole zaprte I V Lokovcn so bile poprej tri iole. sedaj ni nobene. Nujno je potrebno napeti vse sile, da s« dobijo v najbližjem času zadostne učiteljske moči, kajti ljudska šola je podlaga narodovega obstanka.
— Jaaroslovenl kot karabinjer^! ▼ Zadru. Splitsko >Novo Doba< piše: >Dogodkl v Zadru so preoričali rimsko vlado, da je Italijanski element v vojski nezanesljiv, da je nemogoče z Italijanskimi vojaki zadušiti logijonar-sko zaroto in uničiti njen odpor. Zafo se je obrnila do Jucoslovenov! Poslala je v Zader nove karabinjerske jedini- J
Dr. Josip Hacin:
K zapori naSega Imstia o Hostriji.
ka 3 te naredbe. XII. naradHa % dod 17. novembra 1020 zvezn. zak. list sl 12 pa gia. ■ i.: <-a 6 točka 2 te odrtnj> be za pripadnike kraljevstva 8rbov, Hrvatov la Slovoaeev ne velja, da to-rej napram pripadnikom kraljevstva Srbov, Hrvatov in Slovencev še redna v celem ob^oiru velja uk:iz avstrijskepja državnega ur.iJa financ z dne IS. aprila 1019.
Iz kakšnih razlogov Je avttrtJMDfl zastopstvo v Ljubljani poslalo deželni vladi za Slovenijo in dalo objaviti to pojasni'o, ki more L> po nepotrebnem !oec:aU ljudi, ne bomo razipkavall. Pribiti pa je treba, da tika dvoumno stilizirana pojasnila ne morejo koristiti niti ogleda avstrijsko republike, niti Ugledu njenega zastopstva v Ljubljani, niti poglobljenja medsebojnih prijateljskih odnoSajev.
Z ozirom na omenjeno dvotimno stilizirano pojasnilo av«tr1|sko£ra za-"topp^vn v Ljubljani se nam z^l potrebno, pojesnlrl prizadetemu občinstvu r ksk^m Stadiju so nahaja vpraAanje na-£e^a imetja, nahaiajričeera se pod zaporo v avstrijski republiki.
Da se rla na?lm upnikom easloroba ln se isti obvarujejo prevelikih škod, ee Je josoni 1919 vsled inicijative ti> lovske ln obrtniške zbornice v LJubljani ustanovila >Zveza upnikov v Sloveniji za privatnopravne tirjatve proti dolžnikom   v   avstrijski republiki.«
' Eno zelo važnih gospodarskih vprašanj, pred katei j, je bilo po razsu-lu stare Avstrije sUvljeuo slovensko ozemlje, tvori prenos slovenskega premoženja iz območja avstrijske repu biike.
Ker so se žile uvstrij.-k^ga gospodarskega življenja stekale na Dunaju, jo naravno, da jo po razsulu monarhijo o6tal na avstrijskih tleh ogromen del jugoslovenskega, posebno pa še slovenskega premoženja, kajti vse slovensko gospodarsko živi jen jo Je bi!o odvisno od Dunaja, poleg tega pa so Je poslal
e da-
asnje avstrijske republike vsled strahu pred italijansko fronto.
Avstrijska republika fo dala z ukazom državnega urada financ z dno 18. aprila 1919 pod zaporo vse odprte de-uote, vlogo, dobroimetja, safe In zaprte depote. ki pripadajo fizičnim osebam, družbam in JuristlČnim osebam, katero imajo svoje bivališče ali svoj sedež v Jugoslaviji.
Pripomniti je, da Je tak korpk storila avstrijska republika samo proti Jugoslaviji in proti nobeni drur/i Izmed nasledstvenlh držav. Vsled tega ta korak avstrijske republike ne pomeni za nas samo ogromne gmotne škode, ampak tudi izredno žali tov našo države.
Ogromen del našega premoženja Je s tem odtegnen prostemu razpolaganju
naših državljanov ter Je ostal odtegntn j Prizadevanje >Zveze upnikove   Jo slo
do danes. Ogromna Je vsled tega gmotna Skoda, ki so jo na ta način utrpeli naši državljani. Z veliko napetostjo se zaradi tega tudi zasleduje od prizadetih krogov razvoj tega vprašanja.
Te dni je avstrijsko zastopstvo v Ljubljani poslalo predsedstvu deželno vlade za Slovenijo >z ozirom na vesti o zaporah inozemskih imetij v Avstriji« neko pojasnilo, ki ga te dni objavljajo slovenski listi. V tem pojasnilu navaja avstrijsko zastopstvo v Ljubljani one olajšave, katere je odredila avstrij. republika z izvršilno naredbo j z dne 18. septembra 1920 drž. zak. št. 440 in z XII. naredbo z dne 17. novembra 1920 zvezn. zak. list št. 15. Te olajšave glede zapore inozemskega imetja v Avstriji se v tem pojasnilu navr.l i tako, da človek, ki čita to pojasnilo, na vsak način mora biti prepričan, da veljajo te olajšave tudi za na£e državlja-ue. da torej na podlagi teh naredb naši državljani s svojim premoženjem, na-hajajočim se v avetrijski republiki, lahko razpolagajo v okviru teh naredb.
Avstrijsko za-stopstvo v LJubljani namreč — hote ali nehote — v tem pojasnilu zamolči to. kar je za naše into-resirane krop: o najvažnejše, nororeč dejstvo, da naredba z dne IS. septembra 1920 drž. zak. št 440 glasom § a 6 to6-
v prvi vrsti za tem da Izposluje od naše vlade represalije, s katerimi bi se dosegel dvicr zapore. To prizadevanje >Zveze upnikov« ni imelo uspeha.
V nov stadij je stopilo vprašanja, ko so se zadetkom junija 1920 pričelo v Beogradu z delegati avstrijske renu bilke pogajanja glede trgovinske pogodbe.
>Zveza upnikov«   Je smatrala ta
trenotok za ucoden, da se zahteva od Avstrijeev vračilo našega premoženja, nahajaiočega se pod zaporo. Smatralo je za potrebno, da se napravi Junktira m* i to zahtevo ln pa med sklepom trgovinskih pogodb. Ako Avstrija ne vrne našesra premoženja, mi ne sklenemo z Avstrijo nekake trgovinske pogodbo. Prav tako rS^elna vlada za Slovenijo kakor tudi centralna vlada sta to idejo osvojili, in začela so se a Avstrijci poganjanja v tem smUlu.
Kolikor jo nam znano, pa Avstrijo kljub rr-Movonim urgencam ni stavilo za rešitev t«*?a vprašanja predloga, kateri bi vseboval vse bistvene točka tega vprašanja. Naravnost skrbno so jo ogibala, da se dotakne najvažnejšogd vprašanja, namreč vprr.sanja kuna, O katerem Jo govor v členu 271 mirovno pogodbe.
Glas iz HosiBijg.
Avstrija Ima nađmerno veliko uradnikov. Izdatki za plače naraščajo trajno ln povzročajo srrenke skrbi fuiančnernju ministru. Proti koncu leta se je razvedeio. da zaloge v državnih kasah ne zadoščajo za izplačilo prvega Januarja zapadlih izplačil. Uradniške organizacije so se obrnile celo do reparacljske komisije za pomoč. Naposled so nastnrali po državnih blaarajnlcah   toliko denarja vulffo papirja, da je bilo izvedljivo plačilo  za  uradniške normalne potrebe. Kar pa imajo uradnLki dobiti Iz naslova novo urejenesra zlstema doklad, se plača sredi januarja. V še težavnejšem položaju je bila mestna občina dunajska, ki Je morala ob novem letu plačati na plačah ln mezdah kar 75 milijonov kron. Pomazali so si s posojilom.   Ob veliki splošni draginji Je med  državnimi nastavljene! v tel   aH oni skupini vedno kako gibanje. Državni uradr.ikl tehniških strok, to so na primer telefonski, poštni, brzojavni uradniki in uslužbenci državne tiskarne. Imajo svojo organizacijo: Tehniško unlfo. Tehniška unija je zagrozila  s štrajkom. Odnehali so. ko te država napovedala strogo in energično akclfo proti odemštvu  z  živili, obleko In čevliL Odpor proti novemu valu draginje Je nastopil zlasti, ko so prišla poročila, da je v Švici med trgovci In obrtniki akcija za  zvišanje cen. Zanimivo je.  da je Tehniška uniia posebno strojro nastooila proti špekulantom. V svol vlojfi na vlado navaja, da so telef. uradniki vsak dan priča, kako razni   špekulantle pripravljajo navijanje cen živilom ln potrebščinam.    Gotovi   verlžnlkl so ponudili uradnikom   pri telefonu po 50.000 K. če jim omogočijo razsrovore vsak dan ob Isti uri. Telefonski uradniki Dremišfiaio o tem. da soloh onemogočilo   telefonske   pogovore za borze, banke in  eventualno časopise.
Prehranjevalne prilike   so te-
* s«, oeotavlieno is Jugoslovanov, idr- i lavne* Kruh je črn ln neokusen, pa
z moko vred na karte. AH kakor na celem svetu, je tudi v Avstriji tako. da je prehrana in nabava živil vprašanje denarja. Kdor ima denarja obilno, dobi vsesra, kar Je dobro ln slastno. Verižnlštvo ln Špekulantsrvo cvete. TI ljudje imajo devizo: Dobro nam, corto poštenim! Poleff velike noblese ln modnih pretlranostl vidiš mnofiro re\r5čffie in eorla. Pen-zijonirani oficirji, uradniki Uudle t malimi rentami, vdove žive strašno Življenje. Dobre volje je pa dovolL Na Silvestrovo le Imela malone vsa~ ka krčma svol »SUvesteimmmel«. V zadnjih tednih so Šle cene zelo kvišku, odnosno so tnrovcl numerirali navzuror, kakor se pravi v krama rskem žanr onu. Vse doklado uradnikom nič ne pomajrajo. Kako naf si uradnik z recimo 3000 K kurji čevlje, ki stanejo 1800 K. Po proda* falnah Je pa dosti prometa, ali kupo vale! so ponajveč Jugoslovani. Celo karavane potujejo v Oradec ln na Dunaj, kjer pokupijo potrebno m ne* potrebno. Tihotapljenje seveda cve* te. So dame, ki jrredo čez jarranlco • šest pari nogavic na sebi. Kdor konečno zase kupi. mu nI zameriti. So pa tudi pravi profesljonlsti, kl sa zlasti Izmed hrvaške čifutarUe vozijo redno »obavljat poslove«.
Zabavišč je dovolj. TikH tam so pole* verlžnikov. bančnih specialistov večinoma le tujci. Kako naj člr> vek brez »ekstra« zaslužkov plača gledišče po 50 K za večer.
Prekucuhov je vse polno. Habs* bur*rerjev je precej ln drznih. Podpirajo jih aristokratie in oodoben dvorni element, ki je spravil denar na varnost ob času, ko so patriotlčnlm revežem Iz naroda sMill vojna posojila. Tudi je vse polno orjzanlzacil. ki se trudijo, da dobe pristašev za odrešenje Maribora, Celja. Ptuja, celo Kočevja. Našim sitim Nemcem, ki postajajo vsak dan drzneišl In se na tihem zopet zbirajo, bo treba stopiti na prste. Ti ljudje ne pariralo drugače, če no čutiio strahu. MoJo laik
4. stran.
»SLOVENSKI NAKOD*, dne 6. januarja tJ^l.
* «rev.
stovskejra duha in takejra, kakor ga imajo teroristi na Koroškem, bi Vi domov morali imoortirati — brez carine seveda- Pa bo že prišlo, za sedaj si treba notirati germanske tipe! Naše Uudj pa treba prek v a sit i še te-
melflto, sa! le neverjetno, kar čujemo Iz LJubljane, Pripoveduiek) si tujci, da dobe brez težav telefonsko zvezo v Ljubljani na nemško zahteva Ce le res. ie sramota.
Dneune uesti.
V LjubLjanL 5. januarja 1921.
— Nesramnost Po vseh državah je produkcija premoga pod najstrožjo državno kontrolo in skrbno se pazi, da se prekomerno ne zvišajo premogovne cene.   In pri nas? Zdi se, da je vživala »Trboveljska premogokopna družba«, ki ima tako-rekoč monopol premosrove produkcije v Sloveniji v svojih rokah, ves Čas, ko so bili na krmilu klerikalci, ne samo zaščito s strani vlade, marveč celo njeno direktno podporo, da je svobodno lahko izžemala svoje delavce in odirala konsumente s tako koruptniirri premogovnimi cenami, kakršnih ni najti v nobeni drugi državi. In vse kaže* na to. da bi ta družba ohranila ta svoj privilegirani položaj dalje, ako bi med tem ne Izbruhnila rudarska stavka in ako bi ne bil naš list začel odločne, sistematične kampanje proti njL Toda Trboveljska še menda vedno misli da je na krmilu v Sloveniji še vedno tista klerikalna vlada,   ki ji ni ne samo skrivila lasu, marveč se je dala sama voditi na konopcu tako. kakor se je zljubilo gospodom ravnateljem. Ako je smel Trboveljski rudnik pod klerikalno vladavino vkljub in navzlic vladni naredbi, da je zanj merodaina relacija   jugoslovenske   krone proti avstrijski 1 : 2. svobodno zaračunavati 1 : 1.5. petem se ni čuditi ,da ie Trboveljski   gospodi   tako zrastel greben, da si je drznila na včerajšnji ultimat deželne vlade odgovoriti v istem nesramnem tonu,   ki ga je bila vajena morda preje v času kle-kalnega gospodstva. Vlada nima. tako   si   upa   naglašatl Trboveljska družba, nobene pravne podlage, da bi soodločevala pri višini mezd In pri določevanju premogovnih cen, takisto pa tudi nima pravice, da bi klicala v komisijo, ki trna dognati faktične čiste dobičke rudniškemu obratu, tudi zastopnike delavstva In kon-sumentov. Ali ste čulL ljudje božji? Ali ni to višek impertinence in pre-notence? Vlada naj bo ponižen lakaj Trboveljskim ravnateljem m nai smatra za svojo prokleto dolžnost da reče svoj »da« in »amen« k vsakemu njih ukrepu, to se pravt vlada bodi zgolj nekak izvršilni organ breča-stlte Trboveljske družbe. Toda gospoda se moti: je še ta avtoriteta državne oblasti in to avtoriteto bo znar la uveljaviti vlada tako  proti Trboveljski družbi, kakor jo je znala uveljaviti proti komunističnim rušiteljem državne avtoritete. O tem bo družbo, nadejamo se tega z vso gotovostjo, temeljito poučil vladin odgovor na njeno impertinenco, ki mora biti tak. da bo trboveljski gospodi  za vedno prešlo poželjenje se   rogati vladnim ukrepom in suvereno zanikati državno oblast.
— Trboveljska družba in Slovenci. Iz Trbovelj nam pišejo: V Zagorju, Hrastniku in Trbovljah, kjer so glavne naprave Trboveljske družbe, z zadoščenjem spremlja prebivalstvo odločno pisanje »Slov. Naroda« za naše koristi. Posebno delavstvo in pa uslužbenci so »Slov. Narodu« hvaležni, da se tako odločno bori proti celemu brezobzirno kapitalističnem« zisternu Trboveljske družbe. Pod starim režimom so bili nositelji nemškega pritiska. Slovenec je bil tlačan. Delavstvo še danes stanuje v tako žalostnih luknjah, da je sramota za današnji socijalni čas. Tudi sedaj vlada v Trboveljski židovski kapital, nemški duh. V službi so jim najljubši bivši avstrijski oficirji. Kadar gre za gospode, ki so v ravnateljstvu, ni nobene težave za denar. Za slovenske delavce na nimajo srca, za nje vedno manjka denarja. Za gospodo je toliko denarja, da so v časih pomanjkanja dali posebnega čuvarja za Crešajo. vse zategadelj, da bi delavski otrok ne okusil sadu, ki je namenjen privilegirani gospodi. Po Trbovljah se (Tovori, da bode Trboveljska družba pri vsaki delnici, ki jo kupijo Slovenci, zaslužila okoli 3000 K. Vseh delnic pa proda 30.000. To je samo pri Slovencih. Prodali pa bodo še 90.000 delnic drugod, če pri vsaki spravijo v žep 1000 K. računajte, kakšne svote bode družba dobila, katera vedno stoka, če gre za slovenske zahteve. V Trbovljah ljudje ne razumejo, zakaj se drugi slovenski listi tako malo brigajo za Trboveljsko družbo. Klerikalci Imajo poseben list za delavce, pa kar molče ali pa priobčujejo take članke, ki nimajo ne repa ne glave. Pri nas imamo ta utis. da je ljubljanska klerikalna vlada naravnost branila to družbo. Ugibamo ali iz nesposobnost! ali pa Iz drugih razlogov.
— gkof ja Loka — okrajno glavatv ptvo? Čuje se, da se ho za osa ob$n#
in vasi, ki bi Dile vsled opustitve okrajnega glavarstva v Logatcu preoddaljene od okrajnega glavarstva v Kranju ali onega v Cerknici, ustanovilo v Skofji LoLl okrajno glavarstvo, oziroma politična ekspozitura, kateri bi se priklopil del logaškega in škofjeloškega sodnega okraja V Cerknici kot v Škofji Loki pa bo morala poskrbeti država za zgradbo novih uradnih poslopij.
— Mlad   naš   znanstvenik. Pred
meseci je promovira! g. modroslovec Regij K o š I š a iz Gorice summa cum laude doktorjem prava. Dr. Košiša je eden izmed najboljših jugoslavenskih poznavalcev orijentalskih prehistorič-nih kultur, špecijelno Kumersko-aka-dljske in je na podlagi ogromnega studijskega materijala v znanstvenem svetu dosegel, da se je izvršil takore-koč preobrat v Interpretaciji Hammur-abljevega zakonodajstva in njesra vpo-rabi pri kritiki starogrških zakonskih edicij. Francoska akademija znanosti v Parizu je vspehe mladega znanstvenika venčala z aprobacMo njegovega kritičnega dela in laskavim vabilom, da se udeleži spomladi 1922 ekspedicije francoskih znanstvenikov - veščakov na grobišča antičnih orijentalskih kultur. Mladi znanstvenik je šele 25 let star; Izšel je H onih vrst za katere se je dr. Ozvaldova vzgojna sila tako trudila. Dr. Košiša biva šele teden dni v domovini, v Litiji pri svojih starših ter se v kratkem vrne na svoje študijsko mesto v inozemstvo,
— Statistiko ljudskih šol in vsega uMteljstva v naši državi zahteva minister prosvete v Beogradu, Te sezname (izkaze^ morajo okrajni eolski sveti predložiti v obliki izpolnjenih vprašal-nih pol do 15. Januarja t 1. višjemu šolskemu svetu, a ti poverjenlštvom za uk, katera odpošljejo potem vso snov ministrstvu.
— Popolno   ukinjenje prometa s
Avstrijo. Iz Maribora poročajo: Z današnjim dnem se Je vsled železničar* ske stavke v Avstriji ukinil vsak promet, bodisi osebni, bodisi blagovni z Avstrijo. Jugogiovenski potniki, ki so se nudili za novo leto v Gradcu, so se zamogli vrniti eele v ponedeljek zvečer.
— Ljubljanski komunisti so bili ta ponedeljek po ljubljanskih gostilnah in kavarnah usmiljenja vredne reve. Kjer se je tak-le »boljševik« prikazal, brž so ga gostje pojrruntali in pričeli briti šale iz nJega. Godilo se jim je kot kakemu nočnemu čuku, ki ga je po dnevu Jata ptic zalotila na prostem. Neki tak užaljen »komuniste Je pri Figovcu jeze jokal, dočim so drugod bežali iz lokalov kot plahi zajci!
— Iz politične službe. Za okrajna komisarja sta imenovana dr. Ivan Zobec pri oredsedništvu. deželne vlade za Slovenijo in Raiael M a h n i č pri okrajnem glavarstvu v Konjicah.
— Iz justicne službe. Okrajna sodnika ljubljanskega deželnega sodišča dr. Blaž Reichmannin dr. Josip 6 a š e I sta premeščena k okrajnemu sodišču v Prevalje.
— Is sanitetne službe. Dr. Mihael Skrilec je imenovan za provi-zornega primari]a na obči javni bolnici v Murski Soboti.
— Iz policijske službe. Policijski oflcijal Josip 8chweiger je imenovan za policijskega pristava pri mariborskem policijskem komisar!jatu.
— Himen. Poročil se je 3. prosinca v trnovski župni cerkvi v Ljubljani gospod Karel Novak, sodnik v Litiji, mlajši sin svetnika profesorja O. Novaka iz Gorice z gospodično Marila Košiša Iz občespošto-vane rodbine Košiša iz Gorice, sedal v Litiji. Mladem« paru pozdrav ne-odrešene domovine!
— Na notranjsko in gorenjsko mejo pride močno pomnožena žandarmerija in finančna 6traža, da bo preprečila z laške strani vsakovrstna tihotapstva; v neposredno zadaj ležeče postojanke pa se nastani gamizlja.
— Prodaja srbskega tobaka v Ljubljani* Včeraj so imeli ljubljanski trafikanti sestanek, na katerem so sklenili, da prav radi prevzamejo prodajo tobačnih proizvodov iz srbskih tvornic.
— Pozor, Notranje!! Italijani so slabi plačniki, radi tega naj vsak nas človek pred odhodom italijanskega vojaštva dobro pazi, da dobi za svoje blago plačilo po kurzu 4*50 za 1 liro. In pazi naj tudi vsakdo na denar in blago pred gotovimi elementi, da spravi na varno, odda pa le proti gotovemu plačilu. Paziti pa je tudi na denar, kajti vojaki imajo tudi ponarejene lire v rezervi. Torej: pozor na vse strani, da ne bo pozneje jokanja vsled opeharjenja!
— Komunistično gnezdo. Prejeli smo tale popravek: NI res, da Je gostilna Sušnik v Zelni jami zbirališče komunistov, ki veseljacijo tam cele dneve in kriče, da mora priti do poloma, res pa je, da zahajajo tja gostje raznih političnih nazorov, med njimi tudi komunisti. Ne vrše se pa v tej gostilni nobeni sestanki in tudi nikake proti državne manifestacije. Tudi ni res, da nar stopa nadsprevodnik Herresch v tej
Sostilnl huiskajočo zoper državo. Ka-ar pride tja kot gost, ne izraža nika- 8 kih nrotidr^avnih tsndeoa    Gostilni- g
čarka bi tudi ne dopuščala komunističnih manifestacij.
— Govor o sv. pismu (slovenski)
se vrši v ©vangeljski cerkvi na Gospo-svetski cesti jutri ob treh popoldne.
— Draginja in pomanjkanje v Gradca. Iz Maribora poročajo: Potniki, ki prihajajo iz Gradca, pripovedujejo, da je tamkaj nastala silna draginja in pomanjkanje tako manufakturnega blaga, kakor tudi perila. Temu so krivi v prvi vrsti jugoslovenskl potniki, ki so kar trtimoma prihajali nakupovat razne potrebščine v Gradec, trgovci pa so za dober jugoelovenski denar prodajali zlasti tekstilne izdelke za dva- do triki a tno normalno ceno. Le malo je trgovcev, ki Imajo še blago, oziroma nekateri špekulirajo, da bo blago — se dražje.
— Uredbo o zaščiti industrijske svojine in naredbo o izvrševanju te uredbe prioruje prva letošnja številka >Uradnega lista«.
— Država kupila vojašnico. Država je kupila od mestne občine v Slovenski Bistrici ondotno konjeniško vojašnico za 1 milijon 350.000 K.
— NemŠkutarstvo v Ptuju. Pišejo nam: V Ptuju nemškutarska hidra zopet ponosno dviga svoje glave. Snujejo se baje društva »Horruck uber Steinbriick« in še več takih institucij, kjer ima vsa nemškutarska sodrga svoje zavete. Okolu teh zakotnih kon-ventiklov se zbirajo velikonemški dijaki, nezadovoljni avstrijakanti in vse, kar se čuti nesrečnega v Jugoslaviji vsled svoje zagrizenosti ali lenobe. Na drugi strani na se dovoljuje, da se naseljujejo Nemci, ki nimajo po svojem poklicu dobrega obstanka v nemški Štajerski, se hlinijo, kakor bi bili dobri Jugosloveni, a so v resnici hujskači, ki bi pri prvi priliki vskočili v tabor neza-dovoljnežev. če bi vedeli, da bi njih delo uspelo. Čudno je, da sta se naselila dva nemška zdravnika v Ptuju, med njimi neki VVoIf, ki bi ga pač morali prej nekoliko pobližje pogledati, predno so ga sprejeli. Natančno naj se pomisli, kdo bo sprejet od nemških učiteljev po novi odredbi, kajti tudi med temi so ljudie, ki so privandrali Čez Muro, se tu hlinijo v ovčji obleki, v notranjem pa so deroči »Volkovi«. Kdor demonstrira pri nemških, popolnoma nepotrebnih pridigah, naj gre svo;ega Bosra hvalit v Nemško Avstrija Pozor, vladal Horruck Gber die Mur!
— Umrl je dne 2. t. m. v sanatoriju Lasni tzhShe pri Gradcu nadučitelj celjske okoliške šole g. Armin Gradišnik. Pokojnik je bil rojen na Vranskem. Služboval je v Senožečah, Hrastniku, od 18S8. pa na okoliški Šoli v Celju. Pokojnik je bi! zvest pristaš Dapredne stranke in več let naš celjski dopisnik. V krogu svojih stanovskih tovarišev je nred leti igral ugledno vlogo, v vseh krogih pa je vžival splošno spoštovanje. Vrlemu možu bodi ohranjen blarr spomin.
— Kot božično darilo za Jugoslovansko Matico in Go ^posvetski Zvon so nabrali uradniki Centralne uprave 400 kron, od katere svote je bilo izročeno Jugoslovenski Matici 300 K in Gosposvetskem Zvonu 100 K. Darovali so: Avsenek 90 K, Detela in Stupar po 40 K, Lazar 30 K, Borštnik. Cirman, Zelenik, Znidarič, Kosteaapfel, Levič-nik, Adamič, Bavcon in Bevc Cilka po 20 K, Minka Kocelj 10 K. Priston in Hrvat pa po 5 K. Posnemajte!
— Predsednik »Jugoslavije« v Plznji. Na občnem zboru »Jugoslavije« v Plznju. ki propagira medsebojne stike med Cehi in Jugosloveni je bil dne 14. decembra izvoljen nov odbor. Za predsednika je bil izbran g. Miljutin Jenko, rudarski svetnik, sin znane ljubljanske rodbine.
— Huda in sitna pravda. Pred dolgim, dolgim časom je neznan tat ukradel nekemu gospodu »gig« in ga takoj prodal nekemu mesarju In gostilničarju na Karlovski cesti. Ta ga Je popravil in predelal, za kar je plačal okoli 1500 kron ter ga dalje prodal. Pravi lastnik je sedaj >g!g< izsledil. Vnela se bo huda in sitna kazenska pravda. Sploh se je v Ljubljani silno razpaslo kupovanje sumljivih predmetov od temnih eksistenc. Potem pa imajo ljudje opravka in sitnosti pri državnem pravdni-štvul
— Pojasnilo. K včerajšnji notici >Nevaren razboinik obsojen« smo na-proSeni ugotoviti, da g. Stanko Molk iz Planine §t 171 ni identičen z g. Molkom, ki biva v Ljubljani in je vršil vedno važno službo v prid jugoslovenski straži.
— Delovanje rešiTIne postaje. Rešilna postaja »Gasilnega in reševalnega društva« v Ljubljani je preteklo leto intervenirala v 996 slučajih nesreč in nezgod. Postaja je za Ljubljano nujno potrebna in nujna je tudi njena reorga-nizacija v moderni smeri.
— Sanatorij »LeoniSee« naznanja, da se je zvišala z novim letom dnevna oskrbo valu ina za I. razred na 150 do 200, za II. razred na 100 kron. Obenem izjavlja uprava, da se sprejemajo bol-niki z vsakovrstnim! boleznimi, izvzemal nalezljivih. Volitev zdravnika je prosta. Opozarja se na novo urejeni porodniški oddelek. Hišni zdravnik Je vedno na razpolago. (90)
— Zgodovina dveh bankovcev. V Zalazu i ko vo prodajalno je nedavno prišel 14-leten dijaček Ivan, kupil »torto« za 8 K in blagajn i čarki Justi Simon položil 5 dinarski bankovec. Prejel še 17 K nazaj. Blagajničarka je potom opazila, da Ima ta bankovec zelo fantastično obliko in eksotične barve. Oez nekaj dni je dijak Ivan zopet prišel z enakim bankovcem. Rlisrajničarka mu je trdo dejala: >To bankovec ni pravi!« Ivan se je izmuznil in v strahu tekel na svoj tihi studentu vb d dom, tam nek- i
je na Starem trgu Jokajoč je potožil nesrečo svojemu tovarišu 17.letnemu dijaku - lzvežbanemu risarju Rafaelu. Ta mu Je mirno odgovoril: »Pri peku Zalarju sem ca dobil. Pojdi tja in kupi mi kruha«. Ivan Je prt peku Zalarju srečno Izvršil naročeni posel ter prinesel dve štruci in se prave kreme za pet-dinar8ki bankovec Kriminalni organ Gruden je dobil vednost o teh falzifi-katih, začel stvar zasledovati in je iz--1. lil naivnega filsifikstorja Rafaela. Povabili so ga na policijo, kjer je bil zaslišan: »Zakaj ste ponarejali?« Rafael Jim je naivno odgovarjal: >Ko eera bil sam domi i»rez denarja in lačen, mi je. prišla neumna misel, da ponaredim bankovec« . . . »Kako ste izvršiti ponarejanja?« . . . »Vzel sem papir iz šolskih zvezkov, nož, ravnilo, sentilo in barve. Delal sem 14 dni en bsi \ Kak dan po eno uro!< . . . Zaključek zgodbe pri sodišču.
— Požar. Posestniku I^ovren- u Beliču na Brdu, obe. Zgor čiika. je zgorelo hišno noslopje s hlevom in veliko zalogo sena. Požar so pogfrsili o'>-čani. Belič ima 70000 K IkodS, zavarovan je bil za 4000 K.
— Tatvina kolača. Za praznike je neka neznana žen-k a odnesla iz Jančarjeve pekarne sejmarju Ivanu Primo-možiču velik kolač, vreden 300 K.
— Primari j ženske bolnišnice dr. Ivan Gostih a prične ordinirati dne G. januarja t. 1. v Str« 3)'»vi vili v Novem mestu od 11. do 13. uro.
P y Mura.
ftrpertoir Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Sreda, 5. Jan.: Sen kresne noči, v opernem gledališču, ob dramskih cenah, red B.
Četrtek, 6. Jan.- Cvrček za pečjo, Izven. Petek, 7. Jan.: Smrtni ples I.. red D. Sobota, 8. jar.: Smrtni ples II., red D. Nedelja, 9. jan.: r vrček za pečjo, izven. Ponedeljek, 10. jan.: Smrtni ples L, red C.
Torek, 11. Jan.: Smrtni ples EL red C. Sreda, 12. jan.: zaprto.
Opera:
Sreda, 5. Jan.: Sen kresne nočl: dramska predstava, red B.
Četrtek, 6. Jan.: Vesele žene wludsor-ske, izven.
Petek, 7. Jan.: Od bajke do bajke, r. E.
Sobota, 8. Jan.: Fra Diavolo, red A.
Nedelja. 9. Jan.: Od bajke do bajke, mladinska predstava, ob 3, izven.
Ponedeljek, 10. Jan.: zaprto.
Torek, 11. Jan.: Tosea. red B.
Sreda, 12. jan.: Fra Diavolo, red E.
— Moskovski »Hudožestveni teater« v Lnibljanl. Znameniti moskovski »Hudožestvenl teater« (umetniško gledališče), ki je gostoval z ogromnim uspehom v Zofiji in Beogradu se mudi te dni v Zagrebu. Zanimanje za predstave raste od dne do dne. povpraševanje po vstopnicah je velikansko. Na zahtevo publike je morala uprava prvotno domenjeno gostovanje od 18. do 23. decembra podaljšati do 10. Januarja. Redki srostje, med njimi prvi ruski ferralec Kačalov, vdova Cehova, ara. Knip-per-Cehova, Masalitlnov, Oermano-va, Tarhanov in druei bodo odicrali v Zagrebu skoro ves svoj repertoar. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani ie pridobila »Iiudožestveni teater« za tridnevno gostovanje. Ker so stroški, zvezani s tem gostovanjem, ogromni je uprava primorana, zvišati vstopne cene za 250 odstotkov. Gostovanje se bo vršilo v opernem gledališču dne 11„ 12. in 13. januarja. 11. januarja Cehova »Striček Vanja« z gospo Cehovo v vlogi Jelene Andrejevne s Kačalo vim v vlogi doktorja Astrova In Ma-salitinovim v vlogi Strlčka Vanje. 12. januarja »Jesenske gosli« Sur-Kučeva. kjer sodelujejo: Cehova. Orlova. Masalitinov. Bersenilev In drugi. 13. januarja Llteramo-umetniškl večer. Ta večer bo na programu velika scena iz Shakespearovegra »Julija Cezarla« In prolog Iz tragedije »Anathema« Leonida Andrejeva-Obe sceni Igra gospod Kačalov prvak med ruskimi Igralci. Vdova Cehova, gospa Knlpper-Cehova bo recitirala malo novelo svojega pokol-nega soproga. Poleg tega bodo igrali Maupassantovo tragediio v enem dejanju, ki jo fe dramatiziral L. N. Tolstoj, komedijo v enem dejanju J. Londona »Nemoralna žena« In tri veseloigre Cehova. Podrobni programi bodo še oblavlienl. Vstopnice za vse tri predstave se dobe od 6. januarja dalje pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
O priliki gostovanja bo Izšel »Gledališki list« bogato opremljen s slikami članov »findožestvenega teatra« s scenami iz posameznih vpri-zoritev ter z obširnimi članki o znamenitem gledališču. Številka bo stala 20 kron.
— »Ta pravi Kolomonov žegen«. Po imenu morda pozna to »literaturo« dandanes že le en del občinstva, a duha, ki je v njej. je med svetom se dosti. Kako se obraniš bolezni in »gihtov«, kako »pana5< razne duhove? Na to vprašanje ti odgovori pričujoča knjižica, ki je pravkar izšla in ki ji je polni naslov: »To je ta pravi inu ta celi Kole* mone — žegen<\ Kolemonovi žegni in >Duhome bramba« so knjige, nastale v I piej&njih stoletjih in polne   »kraftnih '
molitev« in zaklinjanja duhov, torej praznoverja, ki se je med narodi vleklo skozi stoletja in se v srednjem veku stopilo a eerkvtnlari nauki. Kakor čitamo v naslovu knjižice, je latinski Kolomonov jfogfB izšel še 1321 (V) v Komu — Jugoslovani so hodili tja na romanje I —, pozneje se je prevedel v nemščino in iz nemščine v slovenščino v 18. stoletju, in sieer v koroškem (ro-žanskem) narečju. Po dveh takih starih slovenskih izd.njih je prirejena knjižica, ki en i ij o njej j>oročamo. Priredil jo je sa ti*k J. A. G. na stroke družbe,    j , iae vult voiari l/metniaka
ska propaganda«. Odtisnjeni sta seveda, kakor v starih izdnjcih. tudi tu podobi sv. J /o fa in Ignacija Lovole, ustanovitelja jezuitskega reda sv. So-bastijana (žalostno je, da je cerkev take r< < i b sil celo posvečevala!) Ne vidimo pa tudi, zakaj se je ta Ftv.tr v danažnji dobi dragega papirja in tiska, zopet izdali — če ne z namero poli Hzati, v i- kanem praznoverju je človeštvo tavalo in ss tava; potovo pa nima Koltroonov fcegen nič opravili z — Smetne ■ ni >kraftni žepen«, ki p i. čiv n > aa str. 39: »Al* ti kaj s kom* opravil Unad por srihti, taku nesi eal>o to figuro inu zreči na tu te prbMjo-<• - pu-t -e ..-i I^-'nK* tiku b'tro, ka' er ti tvoje^n sovražnika zagledaš -f- Sa-bath -f- A^-Ia -f- T« tra, grarnnthon H—U Kmanuel . . .«-, ne oni, kl |s pri|>oročen na str. 44 & bude dsuVlVS prež^reš. če jih z\'.ž«> z besedami: Aseronabsl -f Ar-t< >t -f> gind TileppC, niti oni (1912), ki je pri stan za vf»e saoe vzdiirni I *
— Kratek prec'ed naše Industrijo Je naslov lični knjižici, ki jo je prnv-k;tr izda! Inspektor v trgovinskem ministrstvu in znani gospodarski pisatelj ?. dr. Milan Lazarević. Delo je jako zaslužno in nam podaja pregledno sliko o naši industriji. Pišate*j navaja sledeče vrste indnstriie: moko, sladkor, alkohol, esencije, pivo, meso, konzerve, kavlne surogate, t~>b »k konoplja, lan, volna, bombaž, svila, usnje, opeka, apno. cement, steklo, tarnr?. škrob. VS* getabilno olfe, mineralno clje, kemij ki In tehniški proizvodi, katran. Fveče, milo, žijrlce, smernik, predelava kosM, kemična ind«rrija, elektrokem'čna in dustrijn, destilacija lesa, papir. les. železo, baker, cink, svinec. Knjižica nudi dobro oriientaciio. Želeli bi. da Je osnova za obSirnejSi Popis naše Industrije,
FoftDlsfiio.
— Prijateljski večer ljubljanskeira Pokola vr^i se v četrtek dne 6. t m. ob 8. zvečer v telovadnici v Narodnem domu. Pristop imajo samo člani ljubljanskega Sokola in njih družine. Vstop prost. (k)
— Dramatični od*efc sokolskega društfva na Viču priredi v četrtek dne 6. januarja t. L ob ool 8. zvečer v So-kolckem rlomu na Vi^u lUeraren večer s sledečim sporedom: 1. Fr. Ks. Meeko, povori dr. . Lah. 2. »Mati«, drama v treh dejanjih. Cene običajne. Vsi prijatelji Sokolstva so vljudno vabljeni. k
TEirfsfiba In šport.
— Športni klub »Primorje«. Otkv 7*rjamo na redni občni zbor 8. K. »Pri* morje«, ki se bo vršil 6. t. m. ob 15. uri v prostorih postilne Batjei, Karlov« ska res ta 4. K obilni udeležbi se vabijo vsi linMtelji sporta.
— Vremensko poročilo s Bleda. Drsališče na Bledu (jezero) je Izborno. Led se Je utrdil In narastel na 12 cm debeline. Tudi sankališče (oddaljeno od kolodvora Bled samo 5 minut) je izborno.
— Vremensko poročilo iz Bohinja.
Dne 6. t 1.: Zj. ob 8. uri — T C, mraz, jasno, barometer 738. Od 8. ure naprej solnce. — Zabavno sankališče izvrstno, športno sankališče dobro vporabno. Favenska pot kot vežbalisče dobra. — 8nninec in smuka dobro vporabna. Visina Pnesra o3 cm.
ftniišnjsng uestl In prireditve.
— Na praznik »Treh kraljev« se
vrsi koncert salonskega orkestra v salonu gostilne »Drašček«, Bohoričeva ul. 9. Vston prost.
— Na Snortnem plesu dne 9. t. m. so na sporedu ruski plesi, komični športni nastopi in dru*re originalne kabaretne točke. Mala dvorana bo spremenjena v japonsko kavarno. Velika dvorana bo na razpolago le za ples. v stranskih prostorih bodo prirejeni paviljoni. Kabaretne točke in srečolov so izvedejo v Sokolski dvorani. — Posebnih vabil se ne ho raznosiIjalo, vabi se vse občinstvo, ki sd želi lepe zabave in plesa. — Vstopnina za osebo 30 K, člani SK. Ilirije in akademiki proti izkaznici 20 K. Predprodaja vstopnic v petek in soboto v trprovini »Svetla«. Mestni trg. in v drojreriji Kane, Židovska ulica. C3lnn?ke in akademske vstopniee se izdajajo le v p r e d n r o d a J1 In sicer v petek in soboto od 14. do 17 ure v trgovini »Svetla«. Na večer prireditve Je cena vstopnic brez Izjeme 30 K.
— Koroški veeer v prid koroškim beguncem - di.'akom, ki bi se moral vršiti 11. t. m., se je radi rajnih ovir preložil na soboto 22. t. m. Vrši se v veliki dvorani Narodnega doma ter sodeluje Glasbena Matica in vojaška godba.
Spominjajte se
Družbe !u. Orllo in Metoda.
4. stev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 6. Januarja 1921.
5. stran.
llaiiiiHieiSa poročila.
POGREB MINISTRA STOJANO-VICA.
— Beograd, 4. januarja. Včeraj dopoldne se je vršil pogreb ministra Koste ■Stojanovića. Krsto so nosili iz hiše na nrtvaški voz ministri, v saborno cerkev pa poslanci demokratske stranke. Pri mrtvaških obredih, ki jih je izvršil patrijarh Dimitrije ob asistenci številne duhovščine, je bil prisoten tudi regent Meksander in princezinja Jelena. V cerkvi sta govorila v imenu vlade minister *)rašković in radikalni poslanec fJzunović. Pri obredih je pelo »Beogradsko pevsko društvo«. Iz cerkve so tesli na mrtvaški voz višji uradniki fi-lančnega ministrstva, na kar se je razni sprevod   proti   pokopališču. Pred
seučiliščem je imel žalni govor profesor M i 1 e n k o v i ć, na Terezijah pa se "e poslovil imenom demokratske zajednice od pokojnika dr. Vola Marinko-v i č, v imenu ostalih poslancev pa R a-J o n j I Ć. Na pokopališču so položili 'v-rsto v jamo profesorji in častniki. Ob odprtem grobu je govoril načelnik v finančnem ministrstvu D u č i 6, Na grob ie bilo položenih mnogo vencev, med njimi sta bila zlasti krasna venca regenta Aleksandra in venec predsednika
■ešlfosjovaške republike dr. Masarvka, Id ga je položil na grob češkoslovaški poslanik Antonln Kalina.
KDO BO NOVI FINANČNI MINISTER?
— Beograd. 4. januarja. Ker se poslanec Vojo Vetjković protivi sprejeti finančni portfelj, prihaja v kombinacijo dr. Milan Marković, ki je znan kot finančni strokovnjak in je bil že leta 1906 finančni minister.
VPRAŠANJE FINANČNEGA MINISTRSTVA.
—d Beograd, 4. januarja. Demokratski klub je pozval Vojo Veljkovića, naj se udeleži seje Demokratskega kluba, na kateri bi se razpravljalo o določitvi naslednika finančnega ministra. Voja Veljkovič pa iz neznanih razlogov n! prišel k seji. Vprašanje finančnega ministra se bo reševalo po božičnih počitnicah, ko pridejo vsi poslanci v Beograd.
MINISTRSTVO ZA SOCIALNO POLITIKO.
—đ Beograd, 4. januarja. Po zadnji razdelitvi ima ministrstvo za socialno politiko nastopnih osem oddelkov: L splošni oddelek: 2. oddelek za zaščito dece; 3. stanovanjski oddelek; 4. oddelek za zavarovanje delavcev; 5. oddelek za zaščito delavcev: 6. oddelek za socialno skrb: 7. ravnateljstvo za Invalide: 8. ravnateljstvo «a državno statistiko,
NAŠ DELEGAT V REPARACUSKI KOMISUL —d Beograd« 4. januarja. Na poziv naše vlade je dospel danes v Beograd
dr. Miroslav Ploj, vodja nase delegacije v dunajski reparacUski komisiji. Dr. Ploj bo jutri poročal vladi o svojem delovanju.
ZAKAJ SE NI SKLENILA ZVEZA MED SRBIJO IN GRŠKO?
—d Beograd, 4. januarja. V parlamentarnih krogih se govori, da bo ministrski predsednik Pašić priobčil korespondenco med našo in grško vlado iz leta 1914 in 1915. Iz te korespondence se bo lahko videlo, kdo ie kriv, da se nI sklenila zveza med Srbijo in Grško.
BOLGARSKO - JUGOSLOVENSKA ZVEZA?
— Beograd. 4. januarja. »Pravda« poroča Iz Pariza, da je bolgarska vlada izjavila v Parizu in Londonu, da je glede na dogodke v Grški pripravliena skleniti najožjo zvezo z Jugoslavijo. V francoskih političnih krogih so to izjavo sprejeli z velikim zadoščenjem in bodo z vnemo delali na to, da se dejansko oživotvori ideja bolgarske vlade.
PREPOVEDAN BOLGARSKI LIST.
—d Beograd, 4. Januarja. Notranie ministrstvo je za našo državo prepovedalo bolgarski list »Zarja«, ki prinaša tendencijozne vesti o naši državi.
BOLGARSKA IN POJSKA-
—d Varšava, 3. jan. Predsednik Pilsudski je bolgarskega ministrskega predsednika Stambulijskega sprejel v avdijenci nakar je Stambulijski odpotoval v Torunj in Poznanj.
NA AVSTRIJSKIH ŽELEZNICAH.
—d Dunaj, 5. jan. Zaupniki južnih železničarjev so imeli snoči zborovanje, na katerem so s9 izreki za solidarne z graskimi tovariši, kar se tieo njihovih zahtev. Sklenili pa so, da ne bodo takoj nastopili stavke, ampak da bodo počakali do plenarne seje, ki se vrši v petek. V Brucku ob Muri je bil včeraj velik sestanek, ki so se ga udeležili vsi zaupniki južnih železničarjev. Južni železničarji v Murzru-schlagu so sklenili, da bodo postopali v istem zmislu, kakor njihovi dunajski tovariši.
NOBLOVE NAGRADE.
—d Praga, 4. jan. Kulturni odsek narodne skupščine ie danes sprejel predlog, da se predlaga za podelitev lit erari čne Noblove nagrade za L 19*21 pisatelj Alojzij Jirasek in za mirovno Noblovo nagrado za isto leto predsednik češkoslovaške republike, Maearvk.
UCHTENSTEIN.
—d Bern, A. jan. Zvezna, vlada je sklenila z republiko lichtensteinsko poštno pogodbo. Švica bo odslej prevzemala pošto za republiko Lichten-stein, ki pa bo obdržala svoje znamke.
Gospodarske nesli.
— g Prometne omejitve. Začasno veljajo   sledeče   prometne omejitve: 1. Južna železnica v Jugoslaviji: a) Za Maribor   glavni kolodvor je zaprt ves tovorni  promet,  izvzemši živad, premog, režijske in vojaške pošiljke, dalje one za tvrdke GOtz, Scherbaum, skladišče  Balkan in paromlina Franz Ro-senberg.  b) Za Trbovlje,  Hrastnik in Zagorje je ukinjeno  sprejemanje jamskega lesa.  c) Za Zagreb južni kot je zaprt   tovorni promet v vozovnih nakladah   izvzemši   premog,   režijske in vojaške pošiliatve ter one za dovlačil-nice: 1. Slavij a in Dom. 2. Zagrebačka dionička pivovarna i  tvornica slada. 3. Hinka Franka sinovi. 4. Pongratzova tvornica parketa. 5. Šute jeva industrija drva,  6. Gradska  munjara i vodovod. 7. Bunzl i Biach. 8. Croatia. 9. Ciglana Cernomerec. d) Za Sisak loko je zaprt tovorni  promet v vozov, nakladah izvzemši premog,  režij, in vojaške noši-ljatve ter one za dovlačilnice tvornice tanina.   2. Državne železnice v Jugoslaviji:   Ekspresna   roba   se prevzema do teže 250: posamezni komadi pa smejo tehtati čez 75 kg. Vsled rudarske stavke v Trbovljah je ukinjeno sprejemanie blaga vsake vrste v vozovnih nakladah za vse postaje in čez vse proge državne železnice preko Zagreba in Siska izvzemši živad, brzopo-kvarljivo  blaga  premog,   režijske te vojaške pošiljatve.  dalje živila naslovljena na gradsko aprovlzacijo v Zagrebu toda le ako odnošiljatelj priloži tovornemu listu potrdilo gradske aprovi-zaciic, da je blago namenjeno prehrani Zagreba.  Drugo že sprejeto  blago se še odpošlje.  Reekspedicije so na drž. žel le dovoljene,  ako se izvrši nova predaja v razkladalnem roku,  sicer se
pošiljka proda. 3. Italija: a) Blago nakazano carini v Milano Porta Gari-baldi; b) kosovno blago: c) tovorno blaga izv. živila in zdravila v Abbazio Mat. 4. Avstrija: Dovoljena so živila vsake vrste z direktnimi tovornimi listi ter selitve. Tovor za progo Spief-feld-Radkersburg je prost: preko Rad-kersburga je promet Še prekinjen. Reekspedicije za Poljsko so v Čehoslova-Iki prepovedane. 5. Brzovozni in tovorni promet preko Wr. Neustadt v smeri proti Ogrski je začasno ukinjen. 6. Z B o 1 g a r i j o je razen Orient-Expressa še ves promet prekinjen. 7. Za inozemstvo se sprejmejo (izvzemši čehoslovašld tovor, ki je prost) samo one pošiljke, za katere se je Izdalo transportno dovoljenje. Ako pa je dotična proga drž. železnic začasno sploh zaprta. Izgube dovoljenja svojo veljavnost. Na želez, ministrstvo ali direkcije drž. žel. naslovljene kakor tudi režijske pošiljke, premog in selitve ne potrebujejo prevoznih dovoljeni.
—g Gojenje tobaka v Sloveniji.
Ministrstvo financ je dovolilo za leto 1921. gojenje tobačne rastline v Sloveniji in sicer v Črnomaljskem. Novomeškem fn Krškem glavarstvu; na Štajerskem v okrajih Koniice. Celje. Brežice. Ptuj, Maribor In Ljutomer ter končno v celem Prek-rmirjn.
Letos so se izvršili do teh okoliših poskusni nasadi, bodoče leto se bo gojenje izvrševalo v večjem obsegu.
Pripravlja se ustanova urada za tobakovo kulturo v Ptuju in po potrebi   ekspozitura   za Prekmurle:
ako se izkaže veliko zanimanje na Dolenjskem ozir. v Belikraiini uspostavi se i v Novem mestu tak urad. Tovarniško vodstvo upa v LJubljani, da se bode že početkom meseca februarja 1921 moglo pričeti s prijav-Jjenjem sadilcev v vseh naštetih okrajih.
V katerih okraiih, oziroma v katerih občinah in selih se bo dopustilo sajenje tobaka, je odvisno od števila prijavljenih sadilcev. Za začetek dovoljeno je zasaditi naimani pet arov. to je 500 m* oziroma 2000 sadik enemu kmetu.
Želeti je in potrebno je. da se v enem selu, če le mogoče večina kmetovalcev oprime te kulture. S tem je olajšano monopolni oblasti nadzorstvo in pouk. kmetje sami so pa bolj sigurni pred tatvino, ako ima vsak vaščan svoj tobačni sad. Za Slovenijo namenjena je saditev ve« likolistnih oigrskih vrst. Te vrste dajo obilo žetev in so za našo fabrika-cilo posebno potrebne, da slednjič moremo zadostiti zahtevi konsumen-tov po tobaku za pipo In za žvečenje. Finejše vrste se bodo za sedaj gojile le za poskušnjo. da vidimo, ako bi pri nas uspevale. Pridelek tobaka velikolistnih vrst na en hektar je 1S00 do 2000 kg. V dobrih letinah pa je pridelek še preko 2000 kg na hektar ali na joh. Odkupne cene za en kilogram oddanega tobaka znašajo povprečno 24 kron. Seveda se odkupna cena ravna po kakovosti blaga. Monopolna uprava določila ie za Slovenijo v letu 1921. sledeče odkupne cene za en kilogram sirovega tobaka in to: Za izredno lepi del pridelku 56 K, za I. klaso 40 K. za II. klaso 24 K. za III. klaso 16 K. za IV. klaso 12 K, odpadke (furdo) vezane S K, odpadke (furdo) nevezane 4 K. Vodstvo tovarne ie mišlienia. da bo tobačna kultura daiala našemu kmetu izredno dobre dohodke, če se bo oprijel te kulture z ljubeznijo, marljivostjo in vestnostjo. Mislimo, da ni treba še naelašati. da sme saditi tobak le Isti. ki dobi za to dovoljenje in se s tem zaveže, da ves pridelek da državnemu monopolu, ki my ga po določenih cenah odkutri.
—d Dunajski modni sejem. Avstrijsko zastopstvo nam sporoča, da se vrši začetkom februarja t. 1. na Dunaju modni sejem, to pot pa ne za detajlno
prodajo, marveč kakor avgusta 1920 za prodajo na debelo In v inozemstvo. Sejem se bo vršil od 31. januarja do 7. februarja v tej obliki, da bodo priglašene firme sprejemale kunovalce v svojih prodajalnah in ateljejih ter jim razkazovale novosti. Sejma se bo udeležilo nad 120 firm ter bodo zastopane skoro vse branše. Za pojasnila je na razpolago posebna poslovalnica >Ge-sehaftestelle fiir die II. Modewoche in Wien« v poslopju zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Stubeuring 8.
— Z Trošarina za sodavičarske izdelke na? so odpravi! Zadruga sodavi-čarjev v Sloveniji piše: Zakon o trošarini zadeva zelo občutno sodavičarske izdelke ter onemogoča njih redno proizvajanje, akoravno bi ti izdelki največ pripomogli v boju zoper alkoholizem. Ministrstvo za narodno zdravje je razglasilo, da bo drŽava podpirala protialkoholno gibanje, da naj, kdor ima kaj koristnega predlagati, to stori. Trošarina, ki je vpeljana potom finančnega ministra, je na 1 liter sodavičarskih, prortalkohoh/'i izdelkov 90 v. med tem ko ie na 1 liter vina. to je alkoholna piiača. 32 v. Vse snovi za sodavičarsko obrt se uvažajo iz tujezemstva. plačuje se zanje visoka carina in prevoznina, potem še trošarina, kar povzroča visoke cene. Tudi .fe ponraSevanje po sodavičarskih Izdelkih zelo malo. zato se pa zamenjalo ti izdelki z alkoholnimi Pijačami. Zato prosi zadruga sodavičarjev gospode narodne predstavnike in merodajne Činitelje, nai se omeji pijančevanje v snlošno korist države, sodavičarski obrt oa nnf se razvi »c in ohrani. Deluje nai se torej za odpravo trošarine na sodavičarske izdelke!
—g Portugalsko gospodarstvo. Tudi Portugalska preživlja težko finančno in gospodarsko krizo. Bankovcev je v prometu 470.000 kontos de reis, to Je okoli 80 milijonov funtov šterlln-rov, jamstva za vse to pa Je samo ca 8580 kontosov zlata, t j. 1.7GO.000 funtov. Javni dolg znaša 1.820.000 kontosov, leta 1914. pa je znašal samo 648.000 kontosov. Valuta stoji tako nizko kakor fe nikrlar po državnem bankerotu leta 1892. Živila so danes osemkrat dražja
kakor pred leti. Žita se je pridelalo jako malo in moke primanjkuje povsodi.
—g Sladkorna pesa v Posavju. Nekateri kmetje v Posavju se žo leto6 sadili sladkorno peso. Iz različnih krajev se je poslalo nekaj pesnili glav državnemu kmetijsko - kemijskemu zavodu v Ljubljani na preizkušnjo za sladkor. Preizkušnja je pokazala kljub temu, da pesno seme ni bilo prvovrstno, in kljub temu, da se pesa ni povsem pravilno obdelovan ter je vsled p repi it-kega sajenja večinoma preveč izrasthi iz zemlje, sijajne uspehe. Pesa je pokazala lb' do 17%. Pripomniti je. da ima bosanska pesa največ 14*3% sladkorja. — S to preizkušnjo se je pokazalo, da je posavska zemlja za kulturo sladkorne pese zelo pripravna. Po drugih deželah se niti z boljšim semenom in z boljšim obdelovanjem pese ne dosežejo isti odstotki sladkorja, kakor so se dosegli pri posavski pesi prvo leto. Z izboljšanjem semena in s pravilnim obdelovanjem pese se bodo dosegli v Posavju še višji sladkorni odstotki v pesi.
—g Prepoved uvoza luksuznega blaga ni ukinjena. Ker so carinarnice naredbo o pobiranju davka na poslovni promet po kateri je bilo luksuzno blago obdavčeno razen s rarino in prometnim davkom še z 10% davkom od vrednosti blaga, neenako razlagale in so nekatere dopuščale uvoz prepovedanega luksuznega blaga, druge na ne, se je obrnila trgovska in obi niska zbornica na generalno direkcijo carinske uprave za pojasnilo. Generalna direkcija je sporočila, da prepoved uvoza bla?za po sklepu ministrskega svota z dno 19. marca 1020 ni ukinjena in ostaja nadalje v veljavi.
— g V Berlinu zapro hotele In večie gostilne. Hotdirii in večji gostilničarji v Berlinu so imeli zborovanje, na katerem so sklenili, da začno zapirati svo ejlokale. ker je sedaj toliko vladnih predpisov za gostilie, da ie nemogoče držati se vseh teh predpisov, glob pa tudi ne morejo plačevati. Dokler se ti predpisi ne odpravijo, ne bodo odprti hoteli in večje gostilne.
—g Vpisovanje v kurz meroizkusnih kontrolorjev. Trgovinsko ministrstvo otvori poseben kurz za petnajst gojencev pri mero i zk usnem uradu v Zemunu, kjer se bodo teoretično in praktično usposobili za državno me-roiskusno službo. Kurz se bo vršil na državne stroške in bo trajal 2 m**seea. Kurzisti dobe mesečno podporo 500 dinarjev. Prošnjam, ki jih je vložiti do 15. t m. pri ministrstva treovine in in* dufitrije v Beogradu, odeljenje za notranjo trgovino in trgovsko Šolstvo, je treba priložiti krstni list. domovinski lis*, zrelostno izpričevalo srednje šole, nravstveno izpričevalo, zdravniško izpričevalo, izpričevalo o dosedanjem službovanja ter izjavo prosilca, da ostane v državni shižbi najmanj tri leta.
—g Francoski trjrovskl zastopnik v Beogradu. Francija je imenovala svojega uradnega trgovskega zastopnika za Jugoslavijo in je ataširala v tej lastnosti g. Paoui Duvala pri francoskem poslaništvu v Beogradu.
—g Za obnovo. Eden izmed poslednjih sklepov komiteja za obnovo zemlje, ki ga je podpisal dosedanji minister za prehrano Tojić pred izročitvijo svojih poslov, določa, da se srodiš nji upravi za obnovo dovoli kredit S milijonov, industrijski nabavni zadrugi pa kredit 1 milijon dinarjev. Posojilo bo brezobrestno ter vračljivo tekom enega leta od dneva prejema. Vporaba kredita se mora vršiti pod nadzorstvom ministrstva prehrano   In obnovo
zemlje.
—g Uvorni predpisi v ?e3ko - slovaški republiki. Češkoslovaški urad za zunanjo trgovino opozarja interesente, da mora biti vsako blago, ki prihaja iz inozemstva v češkoslovaško republiko, pri prestopu čez mejo opremljeno v, nvoznlm dovljonjem ali listom za Specijalno odpremo. Teh dovoljenj ni treba poSiljr.ti odpremnikti r inozemstvo, ker se često izgubijo, temveč se jim naj posije samo overovljen od prem-ni list. Interesentjo se naprošajo, da priključijo odpremne liste, kadar vlagajo prošnje, zlasti ako se uvaža v partijah. Število odpremnih listov mom odgovarjati številu svežnjev (zabojev) blaga, ki se odpošilja. Urad za zunanjo trgovino izda interesentom istočasno i uvozno dovoljenje i overovljene odpremne liste, ki se lahko p osi je jo v inozemstvo.
Borze.
—d Zafirreb. 4. jan. Bovza. Devize: rWolin 215—217, Italija 530—540, London 543—548. Novi Jork 153—0, Pariz 922—930. Praga 177—180, Švica 2350—2450, Dunaj 24-24.20. Valute: 352.50—15S.50. avstr. krone 25—26.50. carski rublji 60—90, frane, franki 880
do 8(J0. napoleondorji 400—195, nemška marke 201—2CK>. italijanske lire 515 da 520, češkoslovaško krone lb5—108, severe i gni 550—0.
Raznoterost.
* Katera   ženska je najbolj kruta.
Štirje sodniki v Ckvelandu v Ameriki so bili vprašani, naj pevedo svoje mnenje, katera ženska se j ni zdi naj-bcli kruta. Prvi sodnik je rekel: Najbolj kruta je ona žena. ki zapusti moža dve uri po poroki. Dru>ci sodnik: Najbolj kruta je ona, ki noče svojega m o* ža poljubiti. Tretji sodnik: Na.krutejša je ona, ki sili moža, da mora pomiri kuhinjsko posodo in opraviti razna domača dela, potem ko se vrne iz svoje službe. Četrti sodnik: Meni se zdf najbolj kruta žena. ki ne soregovori s svojim možem po cel mesec nobene besede. K odgovoru četrtega sodnika: V Evropi bi se dobilo dovolj mož, ki bi rekli, da je najnrijetnejšn taka žena, ki molči cel me«ec.
• Kriv vseh zločinov. V P j rizu ž>* vi neki mlad človek, ki ima neko posebno m niio. Kakor hitro bere v kakem listu, da se je izvršil kle kak zločin, pa gre k prvemu komlsarilatu in pripoveduie z v o resnostio funkcionarjem, da ie on Izvršil oni zločin. Najprvo so ga hotele oblasti ilročiti sod-nlji. da bi ga kaznovala ndi krivih napoved1', pozneje pa so uvideli, d3 je revež blazen in da za to hodi s^dni na ta sedai na oni komfsariiat priiavliat svoje zločine, katerih v resnici ni zagTe-fif. Toliko blazen pa ni, dn bi ga spravili v blnznico. zato pač ne morelo drugače nego da sedaj zapišejo, da je storil on ta in ta zločin. po*em ga pa puste oditi.
— Papež za madžarske otroke. Papež je ro budimpešt^n^kem nuncilt! daroval 100.000 lir za podporo bednih otrok.
TJoravi naše£r?> lista »*o poslali za;
»Slepega starčka Dagarina v Ileti-ču«: g. Mara dr. Krtova, urit. na Rovih pri Kamniku. 20 K: g Clzelj, tu. 20 K in g. Sterk. tu. 20 K. Skupaj 60 K.
»Jugoslovansko Matico«: g. Joža 2abkar iz Novega mesta jo nabral kot novoletno darilo pri Mitkotu v Gotni vasi 82 K in 1 Uro (darovali so- gg. Leo Troet Jože Junc Dolfe Avsec, učit Jelueič in aodnik Troje i liro) dn družba Jane - Šinkovec - Pengov - MU JcuŽ - Perovsok • Selan r Šmarju - Slap, 100 K. kot novoletni dar. Skupaj 182 K in 1 Italijansko lko
»Ciril - Mctoclovo drnžbo«: g. Letv poM Primožič 50 K mesto venca na krsto umrlemu g. Francetu Cotmanu-
Srčna hvala!
Polzoedbe.
— Nagla se je v bližini Lichtenr turnovega zavoda denarnica z nekaj srebrnine in zlatnine. Dobi so pri po> s tresk ču 6t 18. Dunajska cesta 12, na dvorišču.
— Zgubil se je uhan od Bleiweiso* ve eeste do hotela >Slon«. Najditelj naj ga odda v upravni-tvu >Slov. Naroda« proti dobri nagradi. (39)
— Pozabljen je bil na Jesenicah v nedeljo zvečer v vlaku, ki pride iz Bohinja, v zadnjem vozu ali pa morda v restavraciji II. razreda nahrbtnik s fo-tografičnim aparatom in stojalom. Ker je aparat drag spomin, se naproša najditelj, da ga proti nagradi 500 kron odda tvrdki Svetla. Ljubljana, Mestni trg, ali pa sporoči pismeno, kje se dobi.
Glavni urednik: Raste P u s t o s I e m § e k1. Odgovorni urednik: Božidar V o d e b.
Zagatenje: Profesor Klebs v Chicagu, znameniti raziskovalec na torišču bolezništva posvedočuje, da je z najboljšim uspehom prelskus!! izborni učinek grenčice »Franz -Josef«.
Mud3 Vas glavobol? Zobobol?
Trganje v udih? Malo Fellerievega pravega Elza-fluida in odpravljene $o bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Felleiiev niza mentolni črtnfk en komad 12 K
Želodec Vam nI v redu? Nek al pravih Fcllerjevih Elza-kroglic! Te so dobre f 6 škatlilc 18 K. Pravi bal-z<tm 1^ stekle1 ic —' 1 pr*»vn f rc^-ska tinktura 1 velika steklenica 20 kron. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Evgen V. Feller. StubU ca donia. Elzatrg 238. Hrvatska. C
t
JOSIP MISELJ
vodja niitnlr.skeea urada
ie dne 2. januarja ob pol 6 pop. ro Kratki, mučni bolezni v 65. leto umrl.
Pogreb bo dne 4. januarja ob pol 5. popoldne.
Lož, 2. januarja 1921.
Ana, soproga. Ena, Gela. Ani, Vlad mir, otroci  Minka, vnukinja.
Hun omi. RIMI rs .»23 redat krepčile z vrorabo Zeleznatega vina lekarnarja Piccelija t Ljubljani. 68 izvrstno sobarico išče takoj Rezika Thalerjev*. Dalmatinova ulica 7 Zglasiti se od 6. do 7. zvečer. 71	Stavbeni inženir z enoletno prano pri Železobetonu sprejme službe takoi Ponudbe pod »Infenir 45* na upravo Slov. Naroda. 45
	v Zenitna ponudba! Dobro situiran trgovec se Zeli poročiti z zdravo ne pod 35 let staro gospodično 5H vdove. Ponudbe s sliko na uorav-nlStvo .Slov. Naroda* pod zvestoba do 15. januari a 1921. 89
llflhrn imrions tivilis snovanje UUUIU iLulJcltu 51 f IIju    s hrano pri kakšni pošteni rodbini. Nastop, če mogoče takoj. Cenj. ponudbe pod 9,M. B. 1921" poštno ležeče Ljubljana i.	
	Krojaški šivalni stroj znamke .Wertheima   se  ceno proda. Breznikar. Ljubljana, Sodna ulica 11, pritličje desno. 82
Ženitna ponudba. Inteligentna, vsestransko naobražena gospodična, stara 29 let, Zeli znanja samo z boljšim In starejšim gospodom. Oira se le na resne ponudbe pod .Jugoslovanka 67" d« npravniStvo Slovenskega Naroda. 67	
	fiftfnnllsnifl k' mora hiti izvrstna knba-DuSilUullllV, riea. išče samostojen vriji uradnik. Naslov pove apravntJtvo Slov. Naroda. »2
Kramo
ffMntMnifl $ 6 sobami v Trsta SlaDUldUlS v sredini mesta se zamenja za stanovanje s 3—4 sobam* v Mariboru aH v kaklnem drugem večjem mestu v Jugoslaviji. Ponudbe na Albert Pertolt,Trst, via di Torreblancs 28
94
Višji državni uradnik
s 50.000 K letnih dohodkov želi posojilo 25.000 K. Ponudbe pod .Posojilo 54* na upravo Slov. Naroda._54
CIbbXI«SmSa ki zna kuhati dlUZKiniOf In o-ravljat. hišna dela, sprejme Hrla Bremec, soproga bančnega uradnika Št. Vid 69 nad Ljubljano. 24
Vodna sila £& °l
proda.  1 uro oddal eno od kolodvora Naslov pove upravniStvo Slovenske Naroda.
K It. 303
93
Zokupodflla no Mirju.
Dne 18. in 19. januarja 1921 ob 9. url dopoldne bo oddajala uprava leomend krlžnlškega reda pri Veliki Nedelji svoj svet na licu mesta na Mirju v Ljubljani v najem na 4 leta.
Prostovoljci, Invalidi, vdove, sirote padlih vojakov imajo prednost.
Dotični agrarni odbor se prosi, da sodeluje.
Uprava komend krltallkega roda pri Veliki Nedelji,
dne 4. januarja 1921.
Troo»iBikilolalU\krm8^J,i:
februarjem v najem. Naslov ¥ upravi Slov. Naroda, 95
I
Ako Želite biti  elegantno oblečen^ naročite si obleko pri meni.
Union Tailor of America
Josip Gregorin,
Ljubljana, Trnovska ul. 19
se
pritlična hl§a, (porabna za vsakD obrt) s 3 njiva™ ta sadnim vrtom, ležeča četrt ure od žeL postaje. Kje, pove upravniStvo .Sl<^ Naroda'. n
radi odpotovan?a: obleka, perilo, blago za obleko Itd. — Skladišče spediteria Ranzingeiia. Od JftV-lZ in od 3.-6. ^
4677
14
V trgovini
0. Bernatović
Ljubljana, Mestni trg 5,
je največja zaloga moških in ženskih oblek po najnižjih cenah.
Nova plesna toaleta se odo.
Knailjeva ulica Stev. 4, pritličje desno. Ogleda se od 3. do 4. popoldne. 59
Lokal se iUe proti nagradi v mestu
ali ini m.Ponudbe pod -Lokal
Slov. Naroda.
74"   na upravništvo 74
licenca ali učenko
sprejme trgovina Anton U m e k, Breilce. 40
Iščem posfrežnlco,
dam ji brezplačno podstrešno sobico in Se plačilo. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 48
Vajenko
sprejme česalni salon za dame 0. Fettich-Frankneim. 30
Trstje za strope Izdeluje io prodaja
na debelo in drobno m2 po K 480 pri večjih naročilih znaten popust. Steiner Anton, Linbljana, Jeranova nI. 13, Trnovo.
62
1I2?a t ti r n  za ^g°v,no z rneša-UC6ll%9  nim blagom, zdra vega, s primerno Šolsko izobrazbo, po štenih staršev, sprejmem takoj. Hrana in   stanovanje   v hiši.   Lavš Leopold. Tržič, Gorenjsko. 57
Hemeftllrano soho
ki se bo vporabljali samo štiri mesece v letu, išče soliden gospod, proti nagradi.   Ponudbe pod  »A.  K. 66« na
upravo Slov. Naroda. 66
E^r'Ti v Ljumiani zamenjam V Mfii2fliaf hiši je že več let lepa zelo dobi o vpeljana trgovina, na eni glavnih ulic. Želim jo radi večjega podvze-tja zamenjati z nekoliko večjo hf*o isto tako v sredini me^ta. P.mud >; do 20. t. m. pod .Doplačilo/85- na uprav. Slov. Naroda. 85
Odvetniška pisarna sprejme kontipi-
inntl s Prakso. Plača po zmožnosti in Hllld dogovoru 25- 0 — 3500 K. mesečno. Ponudbe na uprav. Slovenskega Naroda. 32
Strojepiska,
imo*na perfektno slov. in nemškega jezika  kakor tudi stenografije se išče. 'onudbe na poštni predal 144, Ljubljana. 9 82
Sedlar, avtomobilski tapet-
flilf in Hfar boljša izurjena moč, Uiti hi 111.41, jjje siutbe v kaki večji guažl ali podjetju za mojstra ah delovodja. Razpolagam tudi z lastnim orodjem. Le resne ponudbe pod »Lastno orodje 65« na upravništvo Slovenskega Naroda. 65
Baterije
ION.   V O K, LJubljana,
Sodoa ulica 7.
prima na
debeto In na drobnr* priporoča
ninami-ltrni UuDlJanske napetosti 87 UIIIGIIjU J11U], amperov, ki se lahko porabila za motor, 30 konjskih sil, dobro ohranjen, izdelek S:emens-Schu-ckert, in 2 železna soda (Eisenbir-reis) in druge stvari se prodajo. Več se izve v Kolodvorski ulici 13/L 60
Mre obraoieoe sKaral nove predale
tU rSuRU pločevinastim stoialom proda po nizki ceni A. Snšaik, železnina, LJubljana, Zaloška cesta. 9^11
prevzamem prepisovanje
na pisalnem stroju v vseh jezikih. Točna in hitra postrežba. Ponudbe pod .Hitra postrežba 55' na upravništvo Slov. Naroda. 55
2 m kostum <&5?&*5:
neno predvojno blago in poletni pripraven za izlete, oba za šibko srednje veliko damo ali deklico se ugodno pro-dasta. Cena <,bema 1200 K. Vprašati v KoKzeju vrata 49.
P. n. občinstvu  n..znanjam da sem prevzel od g. Drame
motorni stroj za žagani? dru.
Priporočam se za mnogobrojna naročila koja spicema lastnik Ppval Kotnik LjnbPsna, Gradišće 17. dvorišče 1. nadstr. ali pa Sv. Petra css.a 43. 01
50 m3 gašeaega
RI. Perko, Eg. Šiška, Celovška cesta 121- 86
Tvornica keksov, prepečenca, eblatov in va/elinev
BIZJAK !5 PRUG
Rogaška Slatina
prlporoia svoje Hne Izdelke
pri producentih slamnikov in klobukov dobro vpeljan za stopa!!ia ki bi vzel s seboj proti ugodni proviziji lesene in kovinaste oblike za tukajšnji trg (ozir. za večji okrajV Dopisi na Albert Meisels, & Wilheltii B:idicky,  Holz - Meta)thuiIormenei*xeti<fer,   prot. Firma
V/ien VI. Webgasso 23.
gospodarski urad u Celju priporoča:
L) Cilindrovo olje -V|IX^ 2.) Strojno olje težko
3\ Qfrnlnn srednjetežko   „Standart- viskozi-
•J ailUjUU UIJC teta 6/6 »/t, plamenišče 260/280.
Pozor!
Pozor!
Za predpustne zabave in poroke se priporočam za izdelovanje smokingov, frakov in žaketnih oblek ter njih moderniziranje po najnovejši modi. Predelava salonslJh  sukenj v žakete in frake.
Specijalni atelje
hi ms, preje
iri ZDiđar. Liiipa, Poljansla cesta 12.
Sancinski motori*
Stane Bizjak lii Bizjak roj. Felgi
poročena 6. jan. 1921.
LloDliasa
Sp. diska
Karel novak.
sodnik v Litiji,
fflaiija novak ioj. Koli
poročena.
Llnbllacaj 3. Jana ur J a 1921. Lilija Gorica
V lepem kopališču z vrtom, zemljiščem i.t.d. zamenjam za vilo aH hišo pri morju. Ponudba do 20. t. m. pod .Sprememba,84' na uprav. Slovenskega Naroda. 8-1
SiiHoIitn knjigovodjo
ki je zmožen korespondent in bilan-čnik, sprejme trgovsko podjerje v Ljubljani.    Nastop    siužbela^Oj ali
ćimpre e. (Sposobna starejša ženska moč ni izklučena). Lastnoročno pisane ponudbe s rrepisi spričeval o dosedanjem službovanju, ki naj vsebujejo tudi plačline zahteve in eventualna priporočila, je nas oviti na nprav. Slov. Naroda pod .Prva moč. 83"
Ako hočeš imeti le?e sobe, vporabljai samo  ustno vo£o
m
mm
izdelki Semerniške tvornice strojev, 4, 8 in 15 HP, 1, 2 in 4 cilinderske izv itve za kmetijstvo in obrt in razsvetljevale namene izborno porabne, kompl. obratno opremljeno dobavlja s skladišča na Dunaju
•| s
mi
generalni   zastopnik   Semerinške   tvornice   za gradnjo
strojev in vagonov
W!ent 7. Bezirk, Neubaugasse 33.
Brzojavi: Aggregator, Wien. Tel. 31223, 35556.
idilo]"Slši^SilHiSIL i** ^iHiiHir^iairčniairoiroirsifii
os m
m m
Proda se nova raoSHa iportni obleka
št. 48 in gorski čevlji It 40. Kolodvor -ka ul. 34, 11. na :sfr. levo. 51
Praifa se otrožki voziček za itseiji ia lezaoje.
Naslov pove Slov. Naroda.
upravni5ivo 4G
Paoolnom^ mi kočija '.533?
kočijaža, na ol krita z usn eno streho, Se nelakirana t i netapedrtlta, s * ngo-dno p-rda. Ogleda sc pr Vido Bra-tovt, Zg. Gamel-co nad Ljubljano.
r! ta r dr Barle v Mm \lh notarskega kandidata io prosi za pc-
oodoe.
'Kupim psa9 al lovskega za lov. V teku 6 dni. Ponudbe pod „Vuk" pri vratarju .Slon*. Ljubljana. 9957
H'2s!evi hlodi belost od 16 do 40 cm,
franko zaga, PodreČ e, 1 i ure do postaje McJvode, se takoj prodaio, na-taafnejc orl Vido Bratovi, Ig. Ga-meijee oad Ljabljaao. 26
ICEavirie
i
uglašuie in popravlja
solidno In točno
bliana, afika 45.
Pozor,trgovci s ftlaburti!
Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej mam v veliki za!ogI; tudi lepe velourne klobuke. Fran o €• rnr, tovarnar v Stobn, posta Domiale. Tovarna je oddaijma 7 mif ut od postaje Domžale. Cene primerno nizke, postrežba točna.
Zopet se dobijo krasne
Trafike, pozor I
ifuMlonsKe razglednice
===== z narodno nošo in druge pri
L. PevalelZidwk"u,i"4 LjDDljzDa,
Mm\ vlile obrtne tole stroj.
nddnlfra bi prevzel mesto v Jugosla-UuULlnd v ji    Govori  CesKO, nemško 'iko francosko in je v tvornici za stroje. Nasov v uprav. Slov. Naroda.
Proda se dobro vpeljana manufakturna trgovina
kraju v Mariboru z vsem inventarjem radi družinskih razmer. Ponudbe pod •Dobro vpeljana trgovina 9925" na upravo Slov. Naroda. 9925
in na posodo planini, harmoniji, violine in vse orodje za eodbo. Srmc na drobno in debelo AUonx Breznik, bivši učitelj (ilasb. Matice Konjrtsnr ug št 15.
pri nunski cerkvi.) 8575
prvovrstni, v amerikansk h zabojčkih s 25 k^ čis:e  teže,  oddaja  družba .Jadran4, Dunajska cesta št. 9, le Industrij skim podjetjem in obrtnikom po sol dni ceni. 9790
■ 11 •    • godala, loke.
U I HIIS Ml A     Piha,a in po-reb.
nlilvinP
IllUtfllJC, «
B ack Ends, Elite :td. Popravila iz prve roke, strokovno in c?no. A. Mnslft, LjnbPrna,   fie!enborg«va   ni. 6.
Cenjenim damam vljudno naznanjam, da sem po svojem pokoj nem možu prevzela krznarsko obrt ter jo bodem izvrševala s pomočjo poslovodje. Za nadaljna naročila kakor Izdelovanje kožii-hovlnastih garnitur in njih moderniziranje se naj topleje
priporočam
Dobi se po vseh boljSih trgovinah. Trgovci popust. — G'avna zaloga v drogerMl A. EANC, Linbljana, Židovska nlloa it. 1.
J
pisači Strojevi sa latinicom ili ćirilicom. Vrpce za sve pisaće
strojeve, karbonski papir i sav ostali pribor. Ilica 25/1. Notter i drug, Zagreb. Tel. 9—27-
Vlastita mehanička radiona. Vlastita mehanička radiona-
li vali ia
Blaiftfnn na lllirHfl Prištednja na prostoru, sigurnost vatri ĐIuIJUjIeu LU UliUJIL i provali. — Blagajne u svim veličinama na skladištu. Asbestni ormari za knjige, blagajne sa pultom.
Opis na zahtjev badava
notter I tmi • w*»
Hica 25.. I.
Naznanjame p. n. občinstvu, da se je sporazumno s tvorni ca m i žolezne industrije v
Jugoslaviji ustanovila
Centralna nuHunoualnita stareao železa
d.  Z O- Mm
\ sedežen v Ijnnllaai GosiesvetsKa 1.1 (Fran Mu).
Družba kupuje staro železo vseh vrst ter plačuje najvišje cene.
Opozarjamo p. n. občinstvo, da od 1. novembra t. 1. kupujejo tvornice staro železo samo potom naše centrale.
staro in novo priporoča po zmernih cenah v svoji zalogi tvrdka
jernej Štele v Sp. Šiški.
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic:
nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materijal In motorje. Zahtevajte ponudbe
Gjorgje Grujić
Beograd, ]£letina uL 15.
Naprodaj
nov umetni valjčni mlin z bistriško vodno močjo, gospodarskim poslopjem ter zraven sradajoče zemljišče. — Mlin se proda prostovoljno radi smrti gospodarja. — Poizve se pri lastnici Mariji Rlrvar. Studa poŠta Domžale al v LJubljani, Fr. Ravnikar, Linhartova u. 25*
Kupijo se
stara, tudi pokvarjena dwokol«sa, H« valni, pisalni In rasni stroji.
f. BATJEL. Ljnnljana, Start trg 28.
2 motorni kolesi, 2 godbena avtomata, 2 velika qramofona, 6 šivalnih strojev, več dvokoles
v prav dobrem stanu, te ceno prodat LJubljana, Earlovska oesta 4.
Stanovanje
Čim prej mogoče s 3 sobami, kuhinjo in drjgimi pritiklinami ISče mirna stranka brez otrok proti posebni, dobri, nagradi. Obenem kupi za sorodnika dobro ohranjen planino boljše vrste. Ponudbe pod .Gospodar 9928* na upravo Slov. Naroda. 9*23
9
lepa urarsks trgovina v Jugoslaviji, obstanek zagotovljen. Potrebni kapital K 80 > OOO   Podrobnosti  se  izvedo pH
Anoočni ekioedlciji J. Soiilk, Maribor, Slovenska ulica 13. li
le nrvovntio itenografinla Id itrn-ieniikn le wllk2 Inflmtniiiia m-
r.». n I inhliani Prednost imajo jLiflld I Ljllilljdul. moči vešče srbsko« hrvatskega v govoru in pisavi ter is» vežbane v knjigovodstvu. Stalno name-Ščenje s takojšnjim vstopom. S prilogami opremljene ponudbe to v svrho predstavitve osebno oddati pri Zve? ndnstriccT, LjiDIJana, Selcobargora aUca 7,1L 9^61
Ljubljana, Oradliče T,
Sprejema v stroj kože 5iv-jačin, katere popolnoma iz-gotovi v garniture. Sprejme i jih tudi v moderniziranje.
Priporoča se tvrdka
Jos. Peteline,
Ljubljana« Sv. Petra nasip 7
tovarniška zaloga šivalnih strojev v vseh opremah za domačo rabo, ra krojač • original Cvlinder Singerjeve velike in male za čevljarje,  posamezni deli za
vse sisteme, Igle, olje za stroje na drobno in debelo.
JUBLJflHSK
Posestvo se proda
33 ha njiv, travnikov in gozdov, v indust. trgu 15 km od Ljubljane, stanovanjska hiša in 2 gospodarski poslopji, moderno urejeno, električna razsvetljava. Številni za obrat potrebni strojni inventar. Pojasnila glede pogojev daje: Gospodarska pisarna dr. Čeme, Ljubiiana, Miklošičeva 6, telefon 37. 9951
i
— Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. — Delniška glavnica 50.000.000 — kron.
Stritarjeva ulica Stev. 2.
Rezervni zakladi 45,000.000* kron.
JUBLJAlil
—  Telefonska Številk* 281 In 413. —
Glavnica z rezervami 95,000.000"— kron.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah.
Izvršuje vse bančne posle najlcuilantneje. Prodaja srečk: razredne loterije.
Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, valut
in dovoljuje
Sprejema
vloge na knjižice in tekoči račun
proti ugodnemu obrestovanju
IW   vsakovrstne KREDITE
74
EL
10