&a6tnStt& plačana v gotovlnL Leto XVIII., št. 42 L]ttl»I]aiia, petek 19. februarja 1937 Cena t Din u pravujatvo. bjuogaoa, ttnaUjeva ulica a — Telefon St. 8122, 8123, SI34, 8125, 8126. mseratm oddelek: Ljubljana, Belen-Durgova ol 6 — TeL 1392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. U — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova UL St. 2 Telefon St 190. Računi pn post. ček. zavodih: Ljubljana št. 11-842. Praga Oslo 78.180, W1en št. 105.241. Izhaja vsak dan -azen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Snafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Verska trenja v Nemčiji Z nastopom narodnega socializma so se v Nemčiji pojavila zelo močna trenja v odnošajih med obema cerkvama, protestantsko in katoliško, ter državo. Položaj katoliške cerkve je formalno sicer uredil konkordat z dne 20. julija 1933, s katerim je katoliška cerkev dosegla velike koncesije^ toda določbe konkordata so ostale mrtva črka. To velja še v posebni meri glede določbe o konfesionalnih šolah in verski vzgoji v državnih šolah, ki jih je država bolj in bolj po svoje tol= mačila, tako da so bile popolnoma izigrane. Posebno letos je bilo izdanih več odredb, ki so zadale hud udarec katoliškemu šolstvu in ki so seveda vzbudile silno reakcijo ne samo v vodstvu katoliške cerkve v Nemčiji, temveč tudi v Vatikanu. V spominu je še nedavni nenadni obisk nemških kardinalov pri težko obolelem papežu. Od tega obiska so v cerkvenih krogih mnogo pričakovali. Da se pa položaj katoliške cerkve tudi po teh razgovorih v Rimu, ki so se — verjetno ne brez te ali one zveze — vršili istočasno z Goringovim rimskim obiskom, prav nič ni izboljšal, dokazujeta med drugim nedeljska nastopa monakov-skcga nadškofa in kardinala Fatilha-berja in berlinskega škofa Prevsinga, ki sta se nad novim hitlerjevskim šolskim programom močno pritoževala in ostro napadala vlado zaradi kršitev konkordata. Toda nič boljši niso odnošaji med protestantsko cerkvijo in državo. Z nastopom narodnega socializma so se pojavila v protestantskih vrstah močna trenja, ki so že itak na 28 deželnih cerkva razcepljeno protestantsko versko zajednico še bolj oslabila Trenja so bila deloma cerkvenopolitičnega, deloma osebnega, deloma pa tudi čisto dogmatičnega značaja. Hitlerizem se je že od vsega počet-ka skušal polastiti vrhovnega vodstva v protestantski cerkvi s tem, da je na vso moč propagiral posebno versko gibanje tako zvanih »nemških kristjanov«, ki naj bi tudi dogmatično pre-kvasifi protestantsko cerkev v znamenju nacistične ideologije, ki ji je, kakor znano, osnova obožavanje »čiste« nemške rase. Na tej osnovi je hitlerizem začel svojo gonjo proti Židom. zaradi nje ni bil nikdar naklonjen katoliški cerkvi, ki ima svojega vrhovnega poglavarja izven nemških meja, in na isti osnovi je skušal končno do® seči tudi podreditev protestantske cerkve, ki združuje dobri dve tretjini vseh Nemcev, posebnim namenom nemške rase. Narodno socialistični program z dne 24. februarja 1920 poudarja sicer popolno svobodo vseh veroizpovedi v državi, »v kolikor ne bi ogrožale državnega obstoja in bi ne bile v nasprotju s krepostnim in moralnim čutom germanske rase«. V praksi je bila ta svoboda priznana samo pripadnikom nove nacistične vere — »nemškim kristjanom«. 2 njih pomočjo je nacizem že na prvem generalnem sinodu protestantske cerkve, ki se je sestal na podlagi splošnih cerkvenih volitev z dne 29. julija 1933., vsilil protestantom svoj avtoritativni statut z močno poudarjeno hierarhijo, ki se ni veliko razlikovala od katoliške hierarhije. Za rajhovskega škofa je bil tedaj imenovan Miiller, ki je veljal za enega izmed glavnih pobornikov nove »nemške« vere. Sledila so preganjanja vseh »ne-pravovernih« protestantov, posebno v Prusiji, kjer se je ogromna večina protestantske duhovščine izrekla proti novemu škofu Miillerju. Zaradi tega odločnega odpora protestantskega kle-ra pa je bil novi organizem protestantske cerkve povsem paraliziran in so se trenja med posameznimi strujami še povečala, tako da so končno jela že ogrožati notranjo kohezijo protestantske cerkve, ki se je razcepila v glavnem na dve frakciji. V oktobru 1935 se je ozračje začelo nekoliko čistiti, ko je tedaj nanovo imenovani minister za cerkvene zadeve Kerrl zapovedal premirje in takoj začel s posredovalno akcijo, ki je do-vedla do ustanovitve posebnega »državnega cerkvenega odbora«. Ta je bil podrejen cerkvenemu ministrstvu, na-čeloval pa mu je zmernejši Zollner. V odboru so sedeli zastopniki vseh glavnih borbenih struj. Toda izgledi za pomirjenje se navzlic vsem tem »posredovalnim« poskusom od zgoraj niso povečali, ker so vsa stara trenja po proglasitvi »protinemškega« krila protestantske cerkve (Bekenntnisskir-che) za ilegalno še z večjo silo udarila na dan. Pojenjala je samo medseboj* na kampanja v dobro organiziranem protestantskem časopisju, ker je Kerrl tiskovno polemiko močno omejil. V to zanleteno stanje, iz katerega že ni bilo več nobenega kompromisnega izhoda, je posegel dne 15. t. m. Hitler, ki je preko cerkvenega ministra Kerrla dal objaviti odlok, s katerim odreja nove volitve protestantske verske t generalni sinod, ki naj SKLEPI ATENSKE KONFERENCE Službeni komunike o sestanku Balkanske zveze - Neomajna privrženost Društvu narodov in njegovi mirovni ideji — Balkanska zveza pozdravlja prijateljsko pogodbo med Jugoslavijo in Bolgarijo Atene, 18. febr. AA. Popoldne so v zunanjem ministrstvu objavili naslednje poročilo o atenskem zasedanju stalnega sveta Balkanske zveze: Stalni svet Balkanske zveze je imel svoje peto redno zasedanje v Atenah od 15. do 18. februarja t. 1. pod predsedstvom dr. Stojadinoviča, predsednika jugoslovenske vlade in zunanjega ministra ter sedanjega predsednika stalnega svet i Balkanske zveze. Posvetovanje stalnega sveta so potekla v ozračju, obeleženem z najpri-srčnejšini prijateljstvom in so omogočila, da se vnovič ugotovi popolna enotnost stališč nosilcev zunanje politike štirih držav in solidarnost, ki druži balkanske zaveznike. Ko je vsestransko proučil splošni evropski položaj in vprašanja, ki zanimajo posamezne države Balkanske zveze, se je svet sporazumel, da potrdi svojo voljo, da se ima delovanje Balkanske zveze raz\'ijati z namenom, da pripomore k ohranitvi miru. Vsako prizadevanje v tej smeri bo uživalo popolno podporo Balkanske zveze. Zvesta privrženka Društva narodov je Balkanska zveza odločena aktivno sodelovati pri delu v Ženevi, da bo v sedanjih težavnih razmerah Društvo narodov moglo izvršiti svoje visoko poslanstvo. V okviru mednarodnega delovanja v korist miru ceni svet Balkanske zveze posebno nedavni sporazum med Veliko Britanijo in Italijo, ker pomeni važen činitelj za ohranitev miru in stabilnosti na Sredozemskem morju. Stalni svet je z zadovoljstvom sprejel na znanje sklenitev pakta prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo, podpisan v Beogradu 24. januarja t. 1. Ugotovil je, ta pakt ustreza cilju Balkanske zveze, namreč ohranitvi in utrditvi miru na Balkanu. Zato misli, da pomeni bolgarsko-jugoslovenski pakt dragocen prispevek k obnovi prijateljskega sodelovanja med vsemi balkanskimi na rodi. Stalni svet je sprejel ra znanje sklepe gospodarskega sveta, sklenjene na Eledu 15. julija 1936, in odobril ukrepe za njihovo izvedbo. Ceneč pravo vrednost dela, ki ga tisk prispeva k sodelovanju Balkanske zveze, je stalni svet z zadovoljstvom ugotovil prisrčnost, ki je odlikovala zasedanje tiskovne konference držav Bal- l{31islv8 zv6zg« Prihodnji sestanek stalnega sveta Balkanske zveze bo septembra v Ženevi ob zasedanju redne skupščine Društva narodov. Banket v grško-jugoslovenski ligi Atene, 18. febr. AA. Predsednik grško-jugosloveneke lige, bivši finančni minister Kofinas je priredil danes obed na east predsedniku jugoslovenske vlade in zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviču. Obeda so se udeležili razen dr. Stojadinoviča in njegove soproge tudi jugoslovenski poslanik Bos ško H rušit jč, ravnatelj političnega odd^a Ivo Andrič, vojaški odposlanec podpolkovnik Ivan Prezelj i. t. d. Z grške strani ie bulo mnogo bivših ministrov, univerzitetnih profesorjev, književnikov, odvetnikov, zdravnikov jn drugih uglednih osebnosti • Med obedom je predsednik grško-jugoslovenske lige Kofinas nazdravil predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr- Stojiadino-viču z govorom, v katerem je poudaril, da so Atene prvič doživele čast, da jih obiskal predsednik vlade drage sosedne države. Zveze med obema državama so iskrene in bodo dobile s temi zgodovinskimi dogodki nove moči, ki jim bodo prav gotovo omogo čile, da dosežejo kulmimacijsko točko v svojem! življenju. Kadar se dva naroda, katerih vzajemni interesi segaio tako daleč v preteklost, tako dobro im tako popolno razumeta; smeta in imiaita pravico pričakovati najboljše rezultate na vseh področjih Političnega jm gospodarskega delovanja in medsebojs nega tesnega sodelovanja. Na koncu ie Kofinas nazdravil Nj. Vel-kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, napredku jugoslovanskega naroda in dr. Stojadinoviču jn njegovi soprogi. Predsednik vlade dr. Stojadinovič se je zahvalil Kofinasu za njegove ljubeznive besede, kakor tudi vsem članom grško-jugoslo- sedaj sam odloči o novem osrednjem cerkvenem vodstvu. Država se s tem odlokom odrekla, vsakih nadaljnjih in» tervencij v zadeve protestantske cerkve in prepušča vernikom, da sami odločijo o vrhovni cerkveni upravi. Minister Kerrl se bo omejil samo na razpis volitev, ki se bodo vršile v najkrajšem času. Izgleda, da se hitlerizem izreka s tem za načelo popolne ločitve cerkve od države in da se protestantska cerkev vsaj navidezno spet vrača k svoji demokratičnejši tradiciji. Toda to je samo videz, kajti »nemška evangelska cerkev«, o kateri govori najnovejši odlok, zakonito sploh ne obstoja, odkar je bila že v decembru leta 1935 proglašena za »nelegalno«. Očividno gre samo za oni del protestantske cerkve, venske lige za dragoceno podporo v prija teliskem sodelovanju med obema narodoma-Jugoslovenski prijatelji na Grškem naj vedo, da je jugoelovemaka moč tudj njihova moč in da je moč Grčije obenem tudi moč Jugoslavije. Dr. Stojadinovič se Prav tako veseli napredka Grčije, kakor se tega veseli vsa Jugoslavija. Na koncu ie dr. Stojadinovič nazdravil grškemu kralju Juriju U. in napredku prijateljske sosedne Grčije. Francija odirava delo Balkanske zveze Pariz. 18. febr. AA. »Tomps« ugotavlja v uvodniku, da je sedanje zasedanje sveta Balkanske zveze dobro došlo. da 6e razbijemo razne intrige- ki jih v zadnjem času pletejo okoli Balkana zainteresirane države, ki so za ohranitev miru in ki so razumele, da imajo glede svoje varnosti računati predvsem samo s seboj Države Halkanske zveze nameravajo rgtat; zveste dogovorom, sklenjenim 7, drucimi državami. vendar r>a nikakor ne žele bit: igračka v tujih rokah. Francija se lahko tega samo veseli, pravi >Tem.ps«, ker njma v srednji Evropi in na P>a'kariu nikakih sebičnih ciljev. Francii?. se tudi iskreno veseli da .je popustila napetost med Jugoslavijo in Italijo, čeprav to popuščanje še ni zabeležilo nikakih konkretnih rezultatov. Prav tako se Francija veseli zaradi nteda-mega razgovora, ki ga je Smel turški zunanji minister dr. Ruždi A ras v Milanu s svojim italijanskim tovarišem grofom Cianom. List ugotavlja z zadovoljstvom. da se je na sedanjem zasedanju svetli Balkanske zveza okrepilo sodelovanje balkanskih držav. Tudi se veseli brzojavke, ki jo je včeraj objavil, da so državniki-zbrani v Atenah z zadovoljstvom ugotovili pisateljsko sodelovanje med Franoijo in Veliko Britanijo. Na koncu poudarja list, da angleške oboroževanje napreduje, in da se notranji položaj v Franciji čim dalj,e bol.i ureja, tako da bo to imelo vsekako /-do ugoden vpliv na razmere v Evropi. Potovanja balkanskih Atene, 18. febr. o Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je nocoj v spremstvu rumunskega zunarjega ministra Antone-sca odpotoval v Beograd. Rumunski zunanji minister bo ostal v Beogradu en dan. V soboto bo Antonescu odpotoval iz Beograda v Bukarešto. V Ate ah je bilo tudi dogovorjeno, da bo turški min. predsed. nik Izmet Ineni v spremstvu zunanjega ministra Ruždija Arasa oficielno posetil jugoslovansko vlado v drugi polovici marca. Po obisku v Beogradu bosta Izmet Ineni in Ruždi Aras oficielno poaetila tudi Bukarešto. Po teh posetih bo rumunski zunanji minister Antonescu obiskal Anka. ro. Vsi ti medsebojni diplomatski obiski bodo v zvezi z dokončnim razčiščenjcan odnošajev članic Balkanske zveze do Bolgarije. Ukrepi za nevtralizacijo španske državljanske vojne Poostren zakon o ameriški nevtralnosti — Francoske odredbe proti pošiljanju prostovoljcev v Španijo Wexhingicn, 18. febr, o Zunanji minister Hull je predložil zunanjemu odboru senata predlog zakona o ameriški nevtralnosti. Novi zakon najstrožje zabranjuie dovoljevanje kakršnegakoli kredita voj'sku-jočim se državam. Prav tako je po tem zakonu prepovedan vsak izvoz vojnega materiala v take države, izvoz vse^a ostalega blaga pa je vezan na posebno dovoljenje vlade. Pariz 18. febr. w. Ministrski svet je dopoldne odobrii nameravane ukrepe c prepovedi zbiranja in odpošiijanja prostovoljcev v Španijo. Najvažnejše določbe so: Vsakemu francoskemu državljanu je prepovedano služiti v oboroženih silah v Španiji ali v španskih kolonijah, vštevši špansko področje v Maroku. Vsako zbiranje in vsako postopanje, ki bi moglo služiti zbiranju prostovoljcev za omenjene čete. je na francoskih tleh prepovedano. Noben Francoz ali inozemec. ne izvzema Špancev, ki sc nahaja v Franciji, ne sme zapustiti francoskega ozemlja ter odpotovati v španiro ali španske kolonije. Prav tako je prepovedano potovanje preko Španije v Francijo. Izdajanje direktnih železniških, paroplovn>H> ali letalskih vozovnic v Španijo je možno le s posebnim dovoljenjem, kj se zabeleži v pot- nih listah. Pireneiski obmejni pas Francije 6e no sme preleteli do višine 10 km in prav tako ne francosko terifo.1 jeJ no vodovje v tem pasu do meje treh mili. V^ v Franciji ali v inozemstvu o.l francoskih oblasti -zdani dokumenti za potovanje v Španijo ali njene kolonije se razveljavijo- Nemški zakon zoper španske prostovoljce Berlin, 18. febr. w. Kakor se doznava na merodajnem mestu, bo v kratkem izdan zakon o prepovedi transportov prostovoljcev v Španijo. Opozarjajo, da sklep londonskega odbora za nevmešavanje Nemčiji ni prišel nepričakovano, ker je Nemčija že v svoji noti 24. januarja, poslani Angliji sporočila, da pripravlja tuk zakon. Portugalski odpor London, 18. febr. g. Podkomite odbora za nevmešavanje ie dopoldne z obžalovanjem ugotovil, da portugalska vlada slej ko prej odklanja vsako mednarodno kontrolo na špansko portugalakj meji. Podkomite ©e je nocoj ponovno sestal. Med tem je angleška vlada še enkrat posredovala v Lizboni, da bi portugalska vlada pristala na kontrolo. Oboroževalna debata v angleškem parlamentu Finančni minister odločno zagovarja ogromni novi kredit za izpopolnitev angleške oborožitve London, 18. febr. w. Pred veliko debato o angleškem posojilu za oboroževanje je zakladni kancelar Chamberlain v spodnji zbornici imel govor, v katerem je med drugim dejal: Dejanska utemeljitev predloga glede posojila, ki je brez precedenčnega primera, se more najti v pogojih sedanjosti, ki so tudi brez primere, ker so nam ti veliki izdatki vsiljeni in je potrebno, da jih stisnemo v razmeroma kratek čas. Če je opozicija presenečena zaradi vsote 400 milijonov funtov, je vzrok ta, ker ne računa z velikimi nalogami, pred' katere je postavljena vlada. Razen onim, ki posvečajo temu vprašanju svojo polno pozornost, je v resnici izredno težko polagati račune o veki je naklonjen narodnemu socializmu in ki je znan pod imenom »nemško-krščanskega« gibanja. Hitler se potemtakem vrača k svoji politiki izza poletja 1933, ko so bile razpisane prve cerkvene volitve in je z nacističnim pritiskom tedanja nemškokrščanska manjšina ustrahovala ogromno večino nemških protestantov. Prav to je tedaj dovedlo protestantizem do razkola. Vprašanje je, ali so sedaj že zares dani pogoji, da se eksperiment iz leta 1933 ne bo ponovil. Odvisno bo to predvsem od zadržanja odgovornih hitlerjevskih krogov pri novih volitvah, ki utegnejo pomeniti zmago demokratske tradicije protestantske cerkve le, ako ostanejo odgovorni državni in nacistični krogi povsem nevtralni. likih stroških vojaškega oboroževanja. Zakladni kancclar Chamberlain je ugotovil, da se vsota 400 milijonov funtov za vojsko ne more smatrati za končno veljavno. Računati je treba, da se bo morda še povišala- mogoče pa je tudi, da se bo v gotovih okoliščinah znižala. Chamberlain je na pripombo voditelja opozicije Attleeja zanikal, da bi mogli ukrepi Anglije dovesti do vojne. Vsakdo ve, da bo angleška država uveljavila ves svoj vpliv, da ohrani mir za sebe in za vse. Naša naraščajoča moč je najbrže najbolj varna točka, ki obstoja na svetu za mir. Globoko je treba obžalovati, da hoče civilizacija rajši zlomiti svoj hrbet zaradi vedno večjih bremen, kakor pa da bi skušala urediti spore z medsebojnimi koncesijami. Za sedaj ni mogoče storiti drugega, nego nadaljevati nameravane ukrepe Po govoru Chamberlaina se je razvila obširna debata. V imenu opozicijske delavske stranke je izjavil Lawrence, da bo njegova stranka glasovala proti finančni resoluciji, ker med predlogi vlade in med zunanjo politiko ni nobene zveze in ker ni nobenih znakov za potrebno koordinacijo raznih delov državne obrambe. V imenu liberalne stranke je Sinclair kritiziral posamezne določbe načrta ter izrazil svoje obžalovanje, ker govori Ede-na o zunanji politiki niso dovedli do nobenih rezultatov. Vlada ni znala privesti politike kolektivne varnosti v realnost. Kljub temu bo liberalna stranka podpirala vse oboroževalne ukrepe, katerih potreba je dokazana. Govornik je nato očital Chamberlainu, da odklanja politiko DN, ki jo vodi Ed' * Skrivnosti ljubljanskega proračuna Prejeli smo naslednji uradni popravek: Z ozirom na Vaš članek, ki ste ga objavili v sredo, dne 17. februarja 1937. št. 40. na strani 1, stolpec 1. (uvodnik), pod naslovom »Skrivnosti ljubljanskega proračuna«, Vas prosim, da v smislu § 26. zakona o tisku izvolite objaviti v Vašem cenjenem listu na istem mestu in v enakem tisku sledeče pojasnilo oziroma popravek. Kakor vsako leto, tako je tudi letos mestno poglavarstvo opozorilo občane s posebnim razglasom na razgrnitev osnutka novega občinskega proračuna za leto 1937/33. Po § 117. zakona o mestnih občinah mora namreč vsaka mestna občina, preden se sploh razpravlja o osnutku pri finančnem odboru oziroma pristojnem mestnem svetu, predložiti davkoplačevalcem načrt novega proračuna. Ta določba navedenega zakona je seveda povsem razumljiva, kajti s pripombami, ki jih lahko stavi k razgrnitvi proračuna vsak davkoplačevalec, se mora seznaniti tudi mestni svet ob priliki razpravljanja o novem pro-i ačunu. Te svoje pravice so se davkoplačevalci tudi lansko leto v obilni meri po-služili, kajti v predsedstvu mestnega poglavarstva je bilo k osnutku proračuna za leto 1935/37. vloženih 37 pripomb. Vložitev teh pripomb pa bi ne imela ni-kakega smisla, če bi c osnutku proračuna poprej sklepal finančni odbor oziroma mestni svxt sam. Od J 5. pa do vključno 19. februarja t. 1. je na ta način dana prilika vsem občanom, da k načrtu proračune za leto 1937/33, kakor ga je izdelalo predsedstvo mestnega poglavarstva, stavijo svoje prigovore oziroma predloge, ki naj bi jih finančni odbor nato v svoji razpravi upošteval. Ta postopek je, kot že rečeno, predpisan v zakonu o mestnih občinah samem in se je po njem ravnala tudi mestna občina ljubljanska ves čas, odkar ta zakon velja t, j. od 23. septembra 1934. Povsem pogrešno navaja »Jutro«, da je lanbrfo leto finančni odbor do podrobnosti predelal proračun, nakar da je bil šele predložen javnosti r.a vpogled. Osnutek proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1936/37. je bil razgrnjen od 28. februarja do 3. marca 1936. Prva seja finančnega odbora o tem proračunu pa je bila šele 4. marca 1936., torej potem, ko proračunski osnutek ni bil več predložen občinstvu. Le na ta način je bilo mogoče tvdi zadostiti zahtev: zakona o mestnih občinah, ker je finančni odbor mogel definitivno odločati o stavljenih pripombah istočasno z razpravljanjem o proračunu. Ce je torej tudi letos mestna, občina enako postopala, torej v skladu z veljavnimi predpisi, potem se s tem ni prav nič spremenila dolgoletna in edino pravilna praksa, kakor to še posebej poudarja članek v »Jutru«. Predsedstvo mestnega poglavarstva je torej povsem pravilno in zakonito postopalo ter je najprej razgrnilo proračunski osnutek občanom na vpogled in jim s tem dalo priliko, poslužiti se svojih pravic, nakar šele bo osnutek in stavljene pripombe dobil pristojni finančni odbor ljubljanskega mestnega sveta. Na tem mestu je treba tudi poudariti, da mestno poglavarstvo uradno ni nikomur, pa tudi ne uredništvu »Slovenca« stavilo nobenega izvoda osnutka mestnega proračuna na razpolago. Vesti in poročila, ki jih je »Slovenec« prinesel o ljubljanskem proračunu, uredništvo ni dobilo v nobenem magistratnem uradu. Trditve, ki jih dalje navaja omenjeni članek glede davčnih obremenitev, predvidenih v novem osnutku ljubljanskega proračuna, so zelo netočne, prikrojene tako, da nepoučenemu bralcu ustvarjajo povsem napačno sliko bodočih občinskih davčnih obremenitev. Clankar kar pavšalno trdi, da predlog novega proračuna ne prinaša nobene davčne razbremenitve, temveč da bodo davkoplačevalci plačevali tudi v prihodnjem letu enake ali vsaj enako visoke davščine kot v tekočem letu. Samo mimogrede omenja, da se je znižala vodarina od 8% na 6.5%, ne omenja pa prav ničesar tudi o drugih olajšavah, ki so bistvene in velikega pomena za ljubljanske davkoplačevalce. Ministrstvo financ je mestni občini ljubljanski dovolilo že za tekoče leto pobiranje 2% gostaščine v novih hišah ter izkazuje tudi letošnji proračun tozadevni dohodek. Ce torej novi osnutek predvideva pobiranje 2% gostaščine v novih hišah, ni to noben novum, ker gostaščina za nove hiše obstoja tudi letos, toda se izjemoma in po posebnem sklepu mestnega sveta gostaščina za leto 1936/37. ne pobira. Pa tudi če bi bila ta gostaščina nekaj novega, vendar predvideni donos v znesku din 896.000. ne more pokriti izpadka, ki nastane z znižanjem vodarine od 8% na 6.5% in ki znaša, kot smo že ugotovili, nad polnih 2 milijona dinarjev. Nihče torej ne more trditi, da bi se z dohodkom te gostaščine krila diferenca na znižani vo-darini. Izredno važna olajšava, o kateri pa dopisnik povsem molči, je predvidena popolna oprostitev od plačila gostaščine tistih hiš, kjer skupno uradno ugotovljena kosmata najemnina za leto 1936/37. ne presega vsote dto 5.000. S to olajšavo bodo pridobili oni najskromnejši hišni posestniki, kakor železničarji, mali obrtniki in drugi prebivalci, ki so si zgradili skromne hišice le za svoja stanovanja. Te olajšave bodo deležni vsi brez razlike, posestniki starih in novih hiš. Na ta način bo mestna občina ljubljanska izgubila v prihodnjem letu približno din 300.000 na svojih dohodkih. Ničesar ne omenja člankar dalje o predvideni olajšavi pri davščini na vozila, kjer se je dohodek znižal od letos predvidenih din 507.000. na din 350.000. Nadaljnje olajšave so predvidene tudi pri raznih občinskih taksah. Čeprav je dohodek trošarin predviden z istim zneskom kakor v letošnjem proračunu, je v načrtu predvideno tudi (Dalje na 2. strani) Pestani In ostani član Vodnikove dražbe! znižanje gotovih tarifnih postavk, ki bodo bistveno pripomogle k olajšanju in razbremenitvi socialno šibkejših slojev. Res je samo to, da bi davkoplačevalci mestne občine ljubljanske na podlagi razgrnjenega osnutka novega proračuna plačali za din 3,500.000 manj davščin, kakor pa jih bodo plačali v tekočem letu. Vse drugo, kar trdi člankar, je neresnica in je trditev, da novi predlog ne prinaša nikake davčne razbremenitve, torej povsem neosnovana. Odločno je treba zavrniti tudi nazfranje, da so se s predvidenimi odpisi pri dokladi na državne neposredne davke, dalje z odpisi pri vodarini in gostaščini ustvarile tihe rezerve. Iz računskih knjig mestnega računovodstva je izkazano, da bo dohodek na letošnji občinski dokladi na držav-sie neposredne davke znatno manjši in da je to pripisati predvsem dejstvu večjih odpisov, ki jih je izvršila državna uprava na neposrednih davkih. Prav tako gotovo in dokazano je tudi, da je bil v letošnjem proračunu s 3% predvideni odpis na dohodkih gostaščine oziroma vodarine prenizko ocenjen in da dohodek vsled večjih odpisov ne bo v celoti dosežen. Ker pa je v smislu navodil ministrstva za finance v proračunu potrebno predvideti dohodke v realni višini, so se morali v novem osnutku ti dejansko ugotovljeni primanjkljaji upoštevati in zvišati procenti odpisov. Zato se seveda vsled tega ni v nobenem oziru s temi, dokazano upravičenimi odpisi, ustvarila kaka skrita rezerva proračunskih dohodkov. Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1936/37. je bil odobren z din 103,589.542 izdatkov in prav toliko dohodkov. Ker pa osnutek novega proračuna izkazuje Je din 96,752.385 izdatkov oziroma prav toliko dohodkov, bi bil novi proračun za din 6.837.157 nižji od letošnjega, že iz glavnega pregleda materialnih izdatkov in dohodkov sledi, da je temu znižanju predvsem razlog izločitev mestnega vodovoda iz kroga ostalih mestnih podjetij in uvrstitev v mestni zaklad. Na seji mestnega sveta, ki je bila 22. decembra 1936., je bil soglasno sprejet tozadevni sklep. Po tem sklepu mestnega sveta se mora vodovod kot podjetje izločiti iz kompetence ravnateljstva mestne elektrarne in se podrediti posebnemu odseku za vodovod, ki se ustanovi pri mestnem gradbenem uradu. Ta prevzame tehnične posle in osebje mestne- | ga vodovoda, mestna finančna uprava pa vse knjigovodstvene posle. Za ta sklep mestnega sveta so bili merodajni predvsem tehnični razlogi, kajti težišče prave preskrbe z vodo je v izpeljavi vodovodnega omrežja, kar ravno spada v gradbeno-inženjersko stroko. Utemeljitev, ki jo daje v tem pogledu sam zakon o mestnih občinah. V § 125, 126 in 127 zak. orno. se točno razlikujejo na eni strani mestna pridobitvena podjetja, ki se vodijo po trgovskih načelih, od mestnih zavodov in naprav, ki obstojajo zaradi izvrševanja javnih nalog. Vodovod po tej razdelitvi ni nikako pridobitveno podjetje, ki bi se mo-, ralo voditi po trgovskih načelih, ker je obstoj mestnega vodovoda utemeljen v javnem interesu. Dohodki mestnega vodovoda niso nikaka odškodnina v smislu privatnega prava, temveč, so to javno-pravne pristojbine. Vodarina je torej prava davščina, ki se izterjuje, kot ostale občinske javno-pravne dajatve, administrativno in spada zato v vrste vseh drugih občinskih davkov. Povsem v skladu s predpisi zakona o mestnih občinah je torej sklep mestnega sveta, s katerim se je ta uvrstitev mestnega vodovoda izvršila in vsled katerega se bodo odslej dohodki in izdatki mestnega vodovoda izkazovali med izdatki in dohodki ostale mestne uprave. Absolutno nestvarno in neumestno je izvajanje član-karja, ki pravi, da je bil mestni vodovod izvzet iz skupine mestnih podjetij le zato, da se izvrši knjigovodstveno-tehnična sprememba, ki naj pokaže fiktivno znižanje proračuna. Naravno pa je da se bo s to preureditvijo številčno znižal tudi bodoči proračun in da gre z din 6,837.157 ugotovljena razlika med letošnjim in prihodnjim proračunom predvsem na račun te preureditve. Nasprotno pa je seveda takoj poudariti, da vsebuje kljub temu predlog novega proračuna za okrog 3 in pol milijona različnih davčnih razbremenitev in da bo izgubo teh dohodkov nadomestila občina iz drugih virov privatno-pravnega značaja, kakor prikazuje povsem in jasno razgrnjeni osnutek ljubljanskega mestnega proračuna za leto 1937/38. Z odličnim spoštovanjem predsednik mestne občine: dr. J. Adlešič I. r. Seja narodne skupščine Prvi dan načelne proračunske razprave v plenumu Seje bodo odslej dopoldne in popoldne Beograd, 18. febr- p. Narodna skupščina je imela dane« sejo dopoldne in popoldne ter je nadaljevala načelno razpravo o proračunu. Dopoldanska seja se je začela po 9. uri. Po odobritvi zapisnika je nar. posl Voia La-zič protestiral, da danes niso stavljene na dnevni red interpelacije Predsednik Cirič je odvrnil, da ni prejel nobenega odgovora minist-rov na kako interpelacijo. Skupščina je prešla na dnevni red. Prvi je dobil besedo poslanec JRZ dr. Oton Gavrilovjč V obširnem govoru je zagovarjal predloženi proračun, ki da ima tr; posebne odlike. Prvič so povišani izdatki za 600 milijonov drugič so ocenjeni dohodki zelo realno in je računati, da bodo vrgli še več kakor je predvideno, ne da bi se morala zaradi tepa davčna stopnja povišati. Tretjič pa je proračun popolnoma uravnotežen. Kar se tiče ugovorov opozicije češ da predstavlja proračun preveliko obremenitev, je dr. Gavrilovič izjavil, da je proračun mogoče znižati samo na ta način, da se reducirajo plače državnjm uradnikom, ali pa da se zniža število državnih uradnikov. Tega pa ne more priporočati Finančna politika vlade je v dobrih rokah že zaradi tega. ker je na čelu vlade finančni strokovnjak dr. Stojadinovič Kar se tiče notranje politike je izjavil, da Je politika vlade tolerantna in stremi po enakopravnosti vseh državljanov in vseh ver ter po duhovnem uravnoteženju brez sporov, da bi se tako zagotovila boljši bodočnost naroda jn države. Drugi govornik je bil poslanec Delovnega kluba univ. prof. dr Mirko Kostič Nato je govoril poslanec Milan Vukičevjč. član Baričevičevega Jug-oslovenskega kluba, ki je s strokovnega stališča razpravljal o proračunu. Opozarjal je na preveliko obremenitev gospo-dars' va z davki in zahteval. da se davčna bremena omilijo. Nar. posl. Mita Dimitrijevič je obšjrno govoril Dopo danska seja je bila ob 13-30 konča-na iu se je ob 16. začela popoldanska seja-Govoril je prvi nar. posl. Pavao Matica. V prvem delu svoijega govora se j« bavi! s proračunom in dokazoval da predstavlja tako ogromno davčno obremenitev, d:i ga naše gospodarstvo ne more prenesti. V diu-gem delu svojega govora, se je bavjl z notranjo politiko in zlasti omenjil prizadevanja za doseio sporazuma s Hrvati. Sporazum lahko napravita narod srbski in hrvatski. to je srlski in hrvatski kmetje, ki so organ žira n.j na isti ideji in ki imajo iste težnje in potrebe. Nato je govoril v imenu pos!ans'ris'.%šev b. HSS v Zagrebu nnrodni poslanec Milutin Majer. Naprej 'euovor.l o slavni hrvatski zgodovini in 130 letni lir atski ku'turi kateri se divi ves svet. »Ilrv:,ts.;o vprašanje ie postavljeno in ne bo re-eno vse do lej. dokler ne bo dobil hrvats narod vserra kar mu 00 pravici zahtevajo svoje Mi "Temo svojo pot pod modrim vod «ivn.TT, niš-tra dičnega predsednika dr Mačka katerega živ je« s v cilj je sam dob. o y, hrv tsVesra n-vod v njego borb- za vol od o 'V pra^ ič- -st _ Br?v svo- 1,0,1 e n' rrvvofo nvslit; na izbdjšriVe soej-alr-'h !>r"J-'k. Kdor drugače govori, ta laže. Mf* Vroči boji po vse} Španiji Po vladnih poročilih Je nacionalistična ofenziva na Madrid vsaj začasno ustavljena Madrid, 18. febr AA. Dne 7. februarja so nacionalisti izvršili hud napad, da bi prekinili zvezo med Madridom in Valen-cijo. Sovražnik se je polastil res važnih postojank pri Maranozi. Napredoval je v smeri proti Martinu dela Vega. Vladne čete so se morale presenečene umakniti, čim pa so dobile ojačenja, so lahko zadržale prodiranje. Dne 10. februarja je padla Malaga. Ojačen je bil pritisk sovražnika pri Jarami in most pri Argandi je bil pod ognjem njihovih strojnic. Dne 13. februarja je sovražnik tudi hotel pekinitl zvezo v Valencijo čez Alcala de Jenarez. Dne 14. t. m. se je bitka nadaljevalaf toda je sovražnik bil ustavljen. 16. februar, ja so vladne čete prešle v protinapad in od-poi.ile sovražnika pri Jarami. Dne 17, februarja je general Miaja objavil začete^ ofenzive vladnih čet. Sedaj je še prezgodaj, da bi povedali podrobnosti, kako se razvija ta ofenziva, vendar pa se vidi, da je sovražnik izgubil že mnogo ljudi in da je zapustil vse postojanke, ki si jih je namenil zavzeti pri prvem napadu. Hud letalski napad na Madrid Madrid, 18. februarja, o. Nacionalistična letala so v teku noči dvakrat napadla Madrid. Prvi napad je izvršilo 20 letal in 5 bombnikov okrog 8. zvečer, drugi napad pa je bil izvršen kmalu po polnoči. Fran-covi letalci so skušali predvsem bombardirati kolodvore v središču mesta in na periferiji ter so vrgli večje število bomb. Porušili so več hiš v središču mesta, pri čemer je bilo okrog 60 ljudi ubitih in več sto ranjenih. Končno se je vladnim letalom posrečilo, da so sovražnika pregnala. Republikansko vojno poročilo Madrid, 18. febr. AA. Odbor za obrambo Madrida je objavil opoldne naslednji komunike: Za včerajšnje ofenzive republikanskih čet na jaramski fronti se je moral sovražnik umakniti z več svojih postojank, odkoder je prejšnji teden skušal ogrožati prometne zveze med Valencijo in Madridom. Ponekod so se uporniki umikali v takšnem neredu, da niso vtegnili vzeti s jeboj orožja in streliva, ki so ga nato zaplenile vlašne čete. Republikanski glavni stan računa, da fo na tej fronti republikanske čete prodrle za 5 km. Postojanke, ki so jh z vladne čete zavzele pri tem prodiranju v odseku Maranosi, veljajo za strateško važne. Letalski napad na Madrid, ki so ga izvršili Junkersovi bombniki s podporo 20 lovskih letal, je republikansko letalstvo odbilo. Nacionalistično vojno poročilo Salamanca, 18, febr. AA. Uradno objavljajo. da je bil na afiurski fronti odbit napad rdeč,h. Na bojišču so sovražniki pustili znalno število mrtvh. Na madridski fronti je bil odbit napad za zahodni park. Pred Maramo zo je bil odbit napad madridskih čet v tankih. Izmed šestih tankov sta bila dva uničena. Vzhodno od reke Jarem e napredujejo nacionalistične čete- Sovražnik je skušal napasti pa je pustil na bojišču tri tan* ke. Ojačenje nacionalistom pred Madridom Pariz, 1». febr. o- Agencija Radio poroča, da je general Franco poslal iz Malage 20.000 vojakov na pomeč generalu Vareilu, ki po veljuje četama pred Madridom. Nacionalistična zmaga v pomorski bitki Malaga, 18. februarja, o. V bližini Ta-ragone je nastala včeraj mala pomoiska bitka. Dve nacionalistični vojni ladji sta napadli tri vladne vojne ladje, ki so imele nalogo, da zaščitijo transport vladnih čet in živil, namenjenih v Almerijo. Modernejše nacionalistične ladje so odločile bitko v svoj priiog in so se morale vladne ladje umakniti s težkimi poškodbami. Na ?ni teh ladij je baje padel tudi neki francoski komunistični poslanec, ki se je javil kot prostovoljec pri madridski vladi. Nov ruski kredit valencijski vladi Pariz, 18. februarja. AA. »Echo de Pariš« piše, da je sovjetska vlada dovolila valencijski vladi nov kredit 170 milijonov frankov. Za kredit jamči zlata podloga španske Narodne banke. Denar se bo lahko uporabil samo za nabavo vojnega materijah iz Rusije. Isti list tudi piše, da je v Toulouse prispela z letalom iz Valencije nova pošiljka zlata iz tresorjev španske Narodne banke. Daljnostrelni nemški topovi ob Gibraltarju Valeneija, 18. febr. AA. Dopisnik agencije Fabre poroča iz Gibraltarja, da so dobro poučeni britanski krogi vznemirjeni zaradi poročila, da se je nad 200 nemških, inženjerjev, ki pripadajo redni vojski, in. topniških častnikov izkrcalo v Algecirasu, kjer bodo vodili gradnjo utrdb z najmočnejšimi obrežnimi baterijami, katerih topovi bi objemali ves prostor od rtiča Maroko do vhoda v Algeciraški zaliv. Prejeli so tudi vznemirljive informacije, da so v Ceuti postavili že pred več tedni obrežne topove nemškega porekla. Pred dvema mesecema so obrežne baterije med Maroškim rtičem in Algeciraškim zalivom na lepem odstranili in na njihovo mesto postavili mnogo močnejše topove. Nato so delali poizkuse, da vidijo, ali lahko ti topovi kombinirano učinkujejo s topovi v Ceutu in ali lahko dominirajo nad morsko ožino. Poizkusi niso dali zadovoljivega rezultata in zato je preteklo soboto prišlo več oddelkov nemških strokovnjakov, da bi izvršili drug poizkus ali pa zboljšali baterije. Ta dela hitro napredujejo. Glede na jamstva, ki jih je dala nemška vlada francoski in britanski vladi ob zadnji maroški krizi, se v Valenciji vprašujejo, kaj mislita storiti Pariz in London glede na najnovejši razvoj dogodkov Ker je nedvomno, da te baterije v nobenem primeru nimajo naloge, da bi branile obalo, je jasno, da bodo služile le za vojaško obvladanje gibraltarske morske ožine. Beograd dobi že paleti močne Jšo radijsko oddajno postaj © London. 18 febr A A N Vel- jugoloven-<;ka kra'Vca Marija se že n?ka! dni mudi v okolici Londona v go^eh nri svoji te'i, španski infa^tV: B-e^r'«* m m fantu Alfonzu Konferenca o ozkotirnih železnicah Beograd, lb. febr. AA. V zvez z uredbo za gradnjo železnšc Lz ju.Ua 1936 je promet* ni minister sklica! za petek 19. t- m- konfe renco zastopnikov strokovnih krogov, gospo darskih ministrstev in gospodarskih ustanov ;7 krajev, kjer imamo mrežo ozkotirnih dr žavnih železnic. Namen konference je, da se zbero podatki in drugi material za ured tev vprašanj, ki se pojavljajo. Konferenca ima nalogo, poslušati mnenja, kako bi se v po?a meznih primerih dal izvesti program gradnje prog normalnega tira. brez hujših posle dic za Prometne funkcije, ki jih vrše danes ozkotirne železnice s svojo mrežo v obstos ječih relacijah Kot uvodna konferenca se je danes vršil v oddelku za gradnjo železnic sestanek zastopnikov zaiffteresiranih oddelkov prometnega ministrstva- Na sestanku 60 bilj tudj nekateri strokovnjak' izven ministrstva. Današnjemu sestanku in jutrišnji konfe renči predseduje inž. Peter Senjanovič po-moSnik prometnega ministra. i Beograd, 17. februarja. AA. Minister dr. Branko Kaludjerčič je dal danes novinarjem tole izjavo: Nova beograjska postaja na 20 kilovatov, ki smo jo pred nekaj meseci naročili v Londonu pri znani angl?ški radijski tvrdki Marconi. se že vneto izdeluje. Doslej je dovršenih okoli 80% del, tako da se bodo prve poskusne oddaje z novo postajo lahko konec t. m. vršile v londonski tovarni in nadaljevale še meseca marca. Po sporazumu med ministrstvom ptt in radijsko družbo Beogiad, bi ta nova oddajna postaja imela začeti delovati 2. av gusta t. 1., ker je pa že precej dogra-;-?na. je verjetno, da jo 00 moči dati v promet mnogo pred določenim ro.com, po vsej priliki konec meseca maja, ali v začetku .junija t. 1. TcliničuJ sei boograjske postaje se odpelje te dni v London, da bo prisostvoval poslednji fazi izdeiova-nju nove postaje in njenim prvim poskusnim oddajam, o čemer bo po vrnitvi podal poročilo ministrstvu za ptt. Kakor hitro bodo poskusi v tovarni gotovi, se bo postaja demontirala in jo bodo poslali v Beograd, kjer se bo montirala v novem ocinosno razširjenem poslopju m se bodo pričele poskusne emisije, bodo v Beogradu trajale kakšen mesčc dni. Nato pride postaja v redni javni oi*»net, kar bo vsekako pomenilo za našo radiofonijo Zakon o pooblaščenih inženjerjih Beograd, 18. febr. p. Včeraj popoldne © imej sejo skupščinski odbor, kj proučuje zakonski predlog o pooblaščeniih inženjerjih-Seji je pr.c-oirtvoval tudi minit ter za gradnje dr. Marko Ivožul- Takoj po otvoritvi seje je povzel besedo narodni poslanec g. Ivan Mo horič, ki je opozoril ulane odbora na to. da je zakonski predlog v nasprotju in v nesklad nostj z obrtnim zakonom. Pri proučevanju predloga se morajo upošitevaiti tudi mnogoštevilne pripombe* ki so jih dale gospodar, ske zbornice, združenje diplomiranih tehnikov jn geodetov ter naposled tudi samo mi n str stvo za trgovino in industrijo. Zato predlaga, naj 6e na prihodnjo sejo pozovejo tudj referenti ministrstva trgovine načelnik Stjepan Krpan in inšpektor Avgust Pavle-tič da bi se mogel odbor točno opredeliti in ugotoviti pravo razmerje med predloženim zakonskim načrtom in že uveljavljen i m obrtmim zakonom- Odbor je ta predlog soglasno sprejel in je bila seja nato odgo5 dena. Prihodnje seja odbora bo šele po kon čani proračunski razpravi v narodni skupšči ni. Iz gozdarske službe Beograd. 18 febr. AA. Premeščen je urad nik 8. skupine gozdarske uprave v Konjiču inž. Oton šušteršič k gozdmu ravnateljstvu T Sarajevu, dober korak naprej. Ta postaja za 20 kilovatov je samo začasna rešitev, kakor sem posebej poudaril v svojem ekspozeju pri finančnem odboru, ker se že 20. t. m. sestane jo delegati vseh klubov finančnega odbora, da sporazumno sklepajo o ikon-čni ureditvi. S tem začasnim povečanjem beograjske postaje na 20 kw se poštno ministrstvo ni odreklo svojemu načelnemu stališču, da se ima vprašanje novih velikih radijskih postaj po možnosti urediti vštric in hkratu za vse, to je za Beograd, Zagreb in Ljubljano. Začas-ne razširitve radijskih pestaj v Zagrebu in Ljubljani za zdaj še nismo izvedli, ker stojimo pred bližnjo in dokončno ureditvijo tega vprašanja. Ce do te 'končne ureditve iz kakršno gakoli razloga tudi to pot ne bi prišlo, se samo po sebi razume, da bo ministrstvo ptt dovolilo radijskima družbama v Zagrebu in Ljubljani prav tako kakor radijski družbi Beogradu, da na svoje stroške povečata svoji postaji na 10 do 20 kw. Krasen uspeh Smoleja Chamonix. 18. februarja Z vztrajnostnim tekom na 50 km je danes končalo svetovno smučarsko prvenstvo. Favoriti za to majtežjo preizkusijo v smuškem teku so bili severnjaki, vendar s se Srednjeevrpci nepričakovano dobro plasirali. To velja zlasti za Italijo in Jugoslavijo, katerih zastopnika Demetz, oziroma Smole j sta premagala celo vrsto Norvežanov, Fincev in Švedov, kakor tudi vse ostale Srednjeevropce. Prvo in dru. go mesto sta zasedla dva severnjaka, t retji je bi Italijan Demetz in obenem najboljši Srednjeevropec, četrti je bil zopet severnjak, peti je bil Norvežan Bergen-dahl, šesto mesto pa je zavzel naš Smole j in je bil obenem drugI najboljši Srednjeevropec. Sedmi je bil Šved Heglund. Izvrstno se je plasiral tudi Italijan Campa-gnoli, ki je zasedel deveto mesto. Uspeh Smoleja je največji kar jih je doslej dosegel jugoslovenski smučarski spOrt na mednarodnih prireditvah doma bi v inozemstvu. (Zaradi slabih telefonskih zvez nismo mogli dobiti podrobnosti o zasedbi posameznih mest in o časih. Op. ur.) Vremenska napoved Zemunska; Oblačno, tu pa tam dež ali sneg. Temperatura bo padla v zahodnih iti severnih krajih in zrasla v vardarakj in mo-ravski banovini- Zagrel>ška: Padec temperature, deževno in nestalno. Dunajska; Zboljšanje, ponekod zlasti na jugu in vzhodu precej jasno, v gorskih do« liinah zjutraj mraz, podnevi nekoliko topleje. Naši kraji in ljudje | Gustav Vodušek | t^N&flMBBMHHHMMHBMMHHBBHHBnSHMfeah* Trbovlje, 18 februarja Davi ob 8. je umrl Gustav Vodušek, šoiski ravnatelj in nadzornik v pokoju, bivši dolgoletni župan in gerent trboveljske občine, eden izmed najuglednejših trboveljskih rojakov. Zadnja leta zaradi bo-lehricvsti ni več nastopal v javnosti, a dokler je deloval kot vzgojitelj in zlasti kot upravnik naše največje rudniške občine, se je ponovno nudila prilika, da so bile njegove le.pe vrline tudi javno ocenjene. >Jutro« se ga je zlasti spominjalo, ko je 18. julija 1929 praznoval 701etnico svojega plodonosnega življenja. Oddolžilo se je majmarkantnejši osebnosti v Trbovljah, okoii katere se je dolga leta sukalo vse javno in gospodarsko življenje trga. Da- nes ko gledamo nazaj na dolgo dobo njegovega dela. bi se dala o Vodušku napisati. knjiga, ki bi bila obenem zgovorna kronika razvoja trboveljske občine. Saj v občini ni pomembnejše javne naprave, s katero bi ne bilo vezano njegovo ime. Pred vsem pa izpričujeta njegove uspehe Posojilnica in zadružna elektrarna; pa je še cela vrsta drugih javnih naprav, ki jim je bil ustanovitelj ali pa gotovo vnet podpornik. Visoko razvito šolstvo v vseh okrajih, kjer je bil šolski nadzornik, lepa nova šolska poslopja, šolske knjižnice in zbirke učil. pričajo o njegovi vnemi in ljubezni do šolstva. Posebno se je seveda brigal za šolstvo v domači dolini. Trboveljske šole so visoko organizirane. Izpolnila se mu je tudi najsrčnejša želja, ko se mu je posrečila ustanovitev meščanske šole. Njegove izredne zmožnosti so bile priznane na odločujočih mestih zlasti s tem, da je bil pogosto v najkritičnejših časih postavljen na odgovorna mesta. V času voj ne je občini in prebivalstvu s svojim prizadevanjem in posredovanjem, kj ga je veljalo monogo samozatajevanja. prihranil veliko gorja in je marsikoga očuval persekucij od strani tedanjih oblastnikov. Po vojni pa se je uveljavil v hudo razburkanih časih, ko je zapeljana množica hotela gospodariti v Trbovljah, kakor tudi pozneje, ko so pogosto se menjajoči režimi prizadejali trboveljski občini hude pretrese. Vselej v takih težavnih položajih so odločujoči činitelji spoznali potrebo, da po Gustavu Vodušku in njegovih izrednih sposobnostih dosežejo red v črnem revirju. Voduškova družina, je že dolgo med najuglednejšimi v Trbovljah. Pokojnik si je zares po srčni želji izbral učiteljski po-klic in je doštudirai v Mariboru služboval pa je potem v Trbovljah in na Globokem, 1. 1S86 je bil imenovan za učitelja v Hrastniku, o j koder je kmalu prišel v Trbovlje r.a vodensko šolo. čez nekaj let je bil postavljen za upravitelja na šoli v Trbovljah Ii. Obenem je bil imenovan za šolskega nadzornika okrajev Brežice, Sevnica in Kozje, pozneje še za Laško. Nadzoroval je 64 šol in je kot nadzornik služboval polnih 30 let. Njegove odlične sposobnosti so bile priznane že v rajni monarhiji, po vojni pa ga je Viteški kralj odlikoval z redom Belega orla. z Jugo-slovensko krono in z redom sv. Save IV. stopnje. Da, vsa tri lepa odlikovanja si je Gustav Vodušek resnično zaslužil. Ves čas svojega službovanja v trboveljski občini je odločujoče .sodeloval v občinskem za- stopu in je že do prevrata bdi 14 let župan, po prevratu pa zopet dolga leta gerent in podžupan, član okrajnega zastopa in okrajne blagajne. Neuklonljiv in ne. utrudljiv delavec je hil v uradu ikakor tudi v zasebnem občevanju ljubezniv mož, ves srečen pa se je počutil v krogu svoje ljubljene rodbine, kateri je šele pozno na jesen življenja posvečal svoj prosti čas. Zdaj, ko je odšel k večnemu pokoju, ostane njemu v večno čast in globoko žalujoči rodbini v največjo uteho, da je s plemenitim delom izpolnil vse svoje življenje. Ne samo trboveljska občina, temveč tudi splošna slovenska kulturna in politična zgodovina bo ohranila ime Gustava Voduška v trajno lepem spominu. Svojcem izrekamo iskreno sožalje! Premalo brige za Jadransko stražo! Občni zbor je pokazal uspehe marljivih funkcionarjev Ljubljana. 18. februarja Jadranska straža šteje v Ljubljani 3.600 članov. Polovica jih je med železničarji, drugo polovico pa obsega ljubljanski krajevni odbor. Prizadevanje tistih fukcio-narjev, ki pri Jadranski straži res marljivo in idealno delajo, je tudi v pravkar minulem poslovnem letu pokazalo celo vrsrto uspehov, ki so pač zaslužili, da bi o njih čul mnogo širši krog članstva, kakor se ga je sinoči zbralo pri SJamiču. Predsednik g. Joško Pogačnik, generalni tajnik TPD, iki že 7 let vodi krajevni odbor, se je v nagovoru toplo spomnil vrhovnega pokrovitelja JS, mladega kralja. Potem je pozdravil zbrane, posebej še podpredsednika izvršnega odbora in predsednika oblastnega odbora g. dr. Pirkma-jerja ter zastopnika krajevnega odbora železničarjev gg. PustoslemSka in Grudna. Zbor je počastil umrle člane, smrtna žetev je bila to leto izredno obilna. Predsednik je zatem v lepem govoru orisal potrebo Jadranske straže in njene namene, o katerih bi morala propaganda prodreti do zadnje naše vasi. Ideja JS je sicer v Ljubljani dobro zakoreninjena, vendar je število članstva nekoliko padlo. Novi odibor bo moral zastaviti ves trud, da bo ta prevažna obrambna organizacija znova napredovala. Z enako vestnostjo, s kakršno opravlja obilno delo v pisarni JS, je tajnik Hubert Marjanovič poročal o vsem gibanju organizacije, o sodelovanju pri proslavah, o pošiljanju otrok na morje, o srečkah in o upravnem delu v pisarni. Pohvalil je prizadevnost ženske akcije, ki jo vodita vedno iznajdljivi gospe predsednica Marija Pirfkmajerjeva in tajnica Nada Kmetova, nadalje je opdsal delo mornarske sekcije, ki pod vodstvom polkovnika Kristana zopet lepo napreduje in dokazal je delavnost krajevnega odbora s prireditvami in predavanji. Marjanovič je že davno izdelal načrt za pridobivanje članstva, pa žal njegova in ostalih odbornikov prizadevanja v današnjih razmerah v Ljubljani niso žela zaželjenega uspeha. Novi odbor bo moral skrbeti za pomnožitev članstva, za predavanja, za družabnost, za propagando, za prispevke v mladinski sklad in za zgradbo lastnega doma na Jadranu, zlasti pa tudi za velik izlet od Sušaka do Kotora. Tajnikovo poročilo je želo toplo pohvalo. Potem je o stanju blagajne poročal podravnatelj Franjo Golob. V deba- ti je padla marsikatera trezna beseda in nasvet, kako naj se denarni promet Jadranske straže v Ljubljani zopet poveča. Čeprav je Ljubljana uradniško mesto, prebiva v njej vendar lepo število premožnih ljudi, ki bi morali imeti za tako odlično nacionalno organizacijo vsaj toliko razumevanja, da bi jo letno podprli s primernimi denarnimi prispevki. Zavedati bi se pač morali, da je vsak njihov dinar graniten kamen, postavljen v obrambo Jadrana in s tem v obrambo njihove lastne eksistence in blagostanja. Res je tudi, da šteje Ljubljana okrog 700 društev in da je prebivalstvo precej apatično in izčrpano. Toda potrebna je trezna sodba o koristnosti m pomenu nekaterih naših najvažnejših organizacij, katerim je treba za vsako ceno nuditi gmotno in moralno pomoč. In v tem pogledu je Jadranska straža gotovo ena iz med prvih! Ko so prišle na dnevni red volitve, je bilo dosedanjemu predsedniku Pogačniku izkazano popolno zaupanje. Pod njegovim nadaljnjim vodstvom bo odbor, izpopolnjen z nekaterimi novimi člani in članicami, gotovo storil vse, da pripomore k napredku Jadranske straže po pobudah in nasvetih, ki so bili izrečeni na tem občnem zboru. Zlasti je predsednik oblastnega odbora dr. Pirkmajer učinkovito obeležil današnjo materijaino in duhovno krizo, v kateri si je treba začrtati prav določene naloge, da se poživi delo v organizacijah. Kadar je človek v stiski, potrebuje družbe. čut občestva naj vodi k poglabljanju stikov med članstvom. Predavanja, izleti in družabni sestanki bodo gotovo blagodejno vplivali in moralno prerajali član. stvo JS v Ljubljani. Predsednik pogačnik je med smernicami dela za prihodnje leto navedel, da se bo odbor zlasti trudil za prireditve in za predavanja, podpiral bo težnjo po ministrstvu za morje in množil finance za lastni dom na Jadranu. Organizator podmladka JS Viktor Pirnat se je toplo zahvalil za naklonjennost in prosil nadaljne podpore. Urednik Jože Zupančič pa je žgoče očrtal malobrižnost odgovornih ljudi za Jadran in Jadransko stražo. Res je, na tisoče štejemo članstva, toda. če pogledamo čez mejo, bi moralo že od prevrata dalje biti tudi v naši državi 13 milijonov članov Jadranske straže, čuva jmo naše morje! To ni samo pozdrav, je geslo in klic k potrebni zavesti naše skupne odgovornosti. Priznanje materi dobrovoljca-junaka Slovesnost na magistratu, ki je ganila mnoge prisotne Ljubljana, 18. februarja v magistratni zbornici je bila danes s prisrčno slovesnostjo počaščena mati junaka, ki je daleč od domovine žrtvoval življenje za Jugoslavijo. K počastitvi ge. Jožefe K umi je ve se je zbralo v posvetovalnici poleg predstavnikov mesta mnogo uglednih zastopnikov. Divizionar g. Laza R. Tonič je prišel v spremstvu brigadirja Popadiča, polkovnika Nedeljkoviča in večjega števila častnikov, nadalje so dvorano napolnili zastopniki dobrovoljske organizacije s praporom Narodne odbrane, Sokolstva, Jadranske straže in vseh ostalih nacionalnih organizacij, v posebno častnem številu pa so prisostvovale odlikovanju tudi zastopnice naših žensikih organizacij. Po kratkem nagovoru, v katerem je poveličeval zasluge dobrovoljca Cirila Kum-lja. je župan dr. Adlešič pripel materi junaka kraljevo odlikovanje, zlato kolajno. Vidno ganjena, vendar vedra in polna junaškega samozatajevanja, se je ga. Kum-ljeva zahvalila županu in ga prosila, naj na najvišjem mestu sporoči njeno srčno zahvalo. Vseh navzočnih se je ta prizor dojmil z neodoljivo silo. V Imenu odliko-vanke kakor tudi v imenu dobrovoljske organizacije se je zahvalil mlademu kralju Petru n. predsednik prof. Jeras, ki je obenem lepo orisal pot življenja ln trp-! ljenja idealnega borca za svobodo Jugoslavije, !ki mu usoda ni naklonila dočakati uresničenja idej, za katere se je boril in žrtvoval. Potem so številni predstavniki j čestitali materi mrtvega junaka in njenim dragim, a vnučki so izročili ljubljeni | stari mamici krasen šopek nageljčkov. Posebno toplo sta čestitala oba generala. S tem je bila svečanost opravljena. Zvečer pa se je družba povabljenih predstavnikov zbrala v Ljubljanskem dvoru k družabnemu večeru na čast zgledne dobrovoljske matere. Dobrovoljec Ciril Kumelj se j"e rodil 9. julija 1897. v Ljubljani. Sin malega obrtnika s številno družino je bil po vrsti peti otrok in od sinov najstarejši. Po ljudski šoli je stopil na II. državno gimnazijo na Poljanski cesti. Tesne razmere so ga napraviile že zgodaj samostojnega in si je že od tretje šole dalje sam toliko pomagal z instrukcijami, da se je mogel dalje šolati. Kot izvrsten pevec je tudi sodeloval v cerkvenih pevskih zborih. Literarno nadarjen je v četrti šoli začel objavljati svoje spise v dijaškem listu »Lipi«. Prav ta čas se je pokazala tudi njegova izrazita jugoslovenska orientacija. V »Preporodu« je opravljal blagajniške posle in je bil hkratu nekak upravnik vse Izročitev odlikovanja v magistralni zbortfef. V sredi odlikovanka s sinom Metodom, na levi župan, na desni župnik Janko Barle. organizacije. Uprava lista je bila doma v njegovi sobi, kjer je imel cele kupe »Preporoda«, »Jugosdovenskega juga« in drugih propagandnih revij, brošur in letakov, ki jih je razpečeval med dijaštvom. Vso zalogo te jugoslovenske revolucionarne dijaške literature je mati iz bojazni pred preiskavami in šikanami avstrijskih oblastnikov zažgala. Leto pred vojno se je Kumelj seznanil z Ivanom Endlicherjem, ki je prišel, izključen iz vseh gimnazij na Hrvatskem in Madžarskem, nadaljevat študije v Ljubljano. Postala sta najtesnejša prijatelja in sta vzdrževala zveze tudi po Endlieherjevem odhodu. Ta doba je bila odločilna za vse Cirilovo kratko, a idealov polno življenje. Po šesti gimnaziji je moral Ciril že avgusta 1915. v vojsko. Služil je pri 17. pešpolku, oficirsko šolo je dovršil v Miirz-zuschlagu in Brežah. O božiču 1915. je prišel za teden dni na dopust in je takrat bil poslednjič doma. Junija 1916 je odšel kot • enoletni prostovoljec-četovodja na rusko fronto, čez dober mesec je bil že »ujet« v bojih pri vasi Zatorči blizu trga Torčina v nekdanji ruski Poljski. Kot ujetnik je prišel najprej v Luck in nato v Rovno, kjer je ostal v dmžbi še nekaterih Slovencev do 16. avgusta. Nato je v kratki dobi neštetokrat menjal razne tabore; bil je v Dubnu. Radziwi!owu, Roča-jevu, pa zopet v Lucku. Od tu je bil prepeljan v Rožišče, a se je po mesecih zopet vrnil v Luck. Med temi prekladanji iz kraja v kraj je bil popolnoma ločen od Slovencev, zato pa je prišel tem več v stik s Čehi, Poljaki in je mnogo občeval tudi z Rusi. Uči! se je hkratu češčine, poljščine in ruščine. V začetku marca 1917 je naletel v Lucku na več znanih slovenskih ujetnikov, tudi Ljubljančanov, ki so b!li nastanjeni v drugem taboru in zaposleni v skupini, ki je že leto dni gradila železnico. Pobegnil je tedaj iz svoje skupine in se preselil !k njim. že v septembru leta 1916. se je prijavil za vstop v srbsko armado. Iz neznanih vzrokov pa je še ostal v ujetniškem taboru. čim je prispel v Lucku v družbo Slovencev je začel z agitacijo za vstop v dobrovoljski korpus. Res se jih je večja skupina prijavila 15. marca 1917. komandantu debrovoljskega korpusa generalu živkoviču v Odesi. Tja je prispel s svojimi tovariši 15. marca 1917 in bil prideijen pionirskemu polbataljonu II. jugoslovenske divizije. V Odesi je bil našel mnogo znancev Slovencev, med njimi več dobrih pevcev. Zato je prišel na misel ustanoviti dobrovoljski pevski zbor, kar se mu je tudi posrečilo. Da bi ne izpostavljal domačih šikanam avstrijskih oblasti, je zabrisal vsako sled o svojem vstopu v jugoslovensko dobrovoljsko armado. Od meseca maja 1917. dalje je prihajala njegova pošta na njegove domače s poštnim pečatom iz Taškenta. Skoraj gotovo je pošiljala večja skupina dobrovoljcev svojo korespondenco v Taškent ter jo je šele od tam nekdo oiiajal na pošto. Preko Taškenta so prejemali tudi vesti od doma. Iz Odese je bila pos1ana jeseni 1917. jugoslovenska divizija proti Dofcrudži. U tabo rila se je ob Donavu ob remunsko bolgarski meji. Trpljenje je črpalo sile do-brovoljcem, primanjkovalo je vsega, zlasti pa zdrave, pitne vode. Pojavil se je legar. Na trebušnem legarju je umrl tudi Ciril Kumelj. Tedaj je bil oddan v dve uri od taborišča oddaljeno zasilno poljsko bolnico pod šotori. Manjkalo je vsega, zdravil in zadostne postrežbe. Po štirinajstih dneh trpljenja je umrl v pozni jeseni leta 1917. sam, daleč od svojih domačih, daleč od ze.mlje in naroda, čigar svoboia mu je bila najsvetejši cilj, za katerega ni čutil nobene žrtve prevelike. Pregled dela zagrebških Slovencev Zanimiva poročila na zboru »Narodnega doma" Zagreb, 17. februarja. Preteklo nedeljo je največje in najstarejše društvo zagrebških Slovencev »Na-rouni dom« (prej »Narodna knjižnica in čitalnica") polagalo račun o svojem delu v lanskem letu na rednem občnem zboru. Na žalost je skupina tukajšnjih Slovencev tudi v društvenem oziru razdeljena po nazorih v ožji domovini, dasi bi bilo zelo koristno, da se v Zagrebu po primeru beograjskih Slovencev ustanovi enotno društvo zagrebških Slovencev, pod okriljem katerega bi lahko ravno tako uspešno deloval posebni cerkveni odsek, ki bi skrbel za nažo cerkvico in duhovnika. Vsi dosedanji poskusi so ostali brezuspešni, ker so pač zastopniki druge strani nasprotnega mnenja. Zato pa zbira »Narodni dom« okrog sebe vse zagrebške Slovence brez razlike nazorov in hoče biti samo slovensko prosvetno in socialno društvo. VII. občni zbor je zopet pokazal vsestransko delo »Narodnega doma* med tukajšnjimi Slovenci pod dokaj težkimi razmerami. Največje zasluge za to ima seveda dolgoletni predsednik univ. prof. dr. Boris Zarnik, eminentni zastopnik Slovencev v Zagrebu, katerega avtoriteti in agil-nosti se mora društvo zahvaliti za marsikateri uspeh in ki je v pravem pomenu besede gonilna sila društva. Občni zbor je bil v lepih prostorih / ulici Kraljice Marije in je potekel ob živahnem zanimanju članstva. V svojem uvodnem govoru je predsednik dr. Zarnik najprej predlagal vdanostno brzojavko mlademu kralju in je nato v kratkih besedah rezimiral delo »Narodnega doma«, ki je moral izpreme-niti svoje popularno ime, ker spadajo po nalogu prosvetnega ministrstva vse knjižnice in čitalnice pod neposredni nadzor sreskega šolskega nadzornika, kar bi lahko društvu provzročilo veliko sitnosti. Posebno je pozdravil znani slovenski oktet, ki se je sedaj stavil pod okrilje našega društva. Razlagal je številne težave, s katerimi se bori društvo, toda vendar uspešno. Predsednikovo poročilo je članstvo sprejelo s posebnim odobravanjem na znanje. Tajniško poročilo je podal g. Jože Mi-klaužič, pisarniški ravnatelj kasacije v p. Tudi on naglaša v svojem poročilu težave, s katerimi se je društvo moralo boriti, a kljub temu se je držalo na dosedanji višini. Na njegov predlog izreče občni zbor prof. Zamiku priznanje za njegov izredni trud. Stanje članstva je sedaj 2600, novih članov je stopilo v društvo 140. Odbor je najbolj obžaloval ostavko poslevodečega podpredsednika in predsednika kluba g. Ivana Jermana, direktorja podružnice Ljubljanske kreditne banke. V društvu je aktivno delovalo šest odsekov. Prosvetni odsek prirejuje že več let v zimskem času vsako sredo popularnoznanstvena predavanja, večinoma s projekcijami. Vsled vzornega dela tega odseka je »Narodnemu domu« priznan značaj ljudske univerze. V preteklem letu je bilo 28 predavanj, ki so bila vsa objavljena v »Jutru«. Predavajo najboljši strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji. Po predmetu je bilo predavanj iz: biologije 6, medicine 5, kemije 2, psihologije 1, geologije 1, geografije 3, zgodovine 5, zgodovine umetnosti 2, narodopisja 1 ter dva poučna filma. Predavalo je 18 predavateljev in sicer: prof. Bubanovič, prof. Bujas, dr. Dolinšek, Griesbach, prof. Hauptmann, prof. Ivo Horvat, ing. Jušič, kustos dr. Klemene, dr. Korbler, dr. Kunze, dr. Lušicki, prof. Grga Novak, prof. Pevalek, kustos dr. Poljak, prof. Tavčar, dr. Thaller, prof. Zarnik in prof. Zavrnik. — Mladinski odsek je skrbel za družabnost in razvedrilo. V to svrho je priredil med drugim 25 čajank ob sobotah, ki so bile zelo dobro obiskane in z dobrim materijalnim uspehom. Sicer ima odsek nalogo zbirati in uvajati v društvo mlajše člane. Veselični odsek je v zvezi z mladinskim odsekom priredil tri zelo uspele slovenske zabave v Novinarskem domu, majsko veselico, Miklavžev večer in pustno veselico. Vršila se je tudi običajna božičnica, na kateri je bilo obdarovanih 70 najrevnejših slovenskih otrok. Za ta uspeh ima največje zasluge agilna ga. Marija Marbanova, ki je med našimi damami sploh največ sodelovala pri društvenem delu. Tudi klub podpira društvo in ima vsaki četrtek prijateljski sestanek. Krog či talcev je za društvo zelo koristen, ker odstopa društvu po cirkulaciji brezplačno 20 najboljših inozemskih ilustracij in številne revije. V društvu deluje tudi šahovski odsek. Blagajniško poročilo je predložil g. Edo Vrtovec, bančni uradnik: I^etno poročilo: Skupni dohodki 37.187, izdatki 35.858, saldo 1329 din. Celotno premoženje društva: aktiva: gotovina glavne blagajne in odsekov 8039, inventar po odpisu 49.089, skupna aktiva 57.128, skupna pasiva 10.664, čisto premoženje 46.464 din. Iz blagajniške knjige se še vidi, da so prireditve prinesle društvu toliko, kolikor celoletna članarina. Končno je še predložil svoje poročilo knjižničar g. Josip Majerič, mestni nameščenec, ki je bil hkrati na splošno zadovoljstvo tudi gospodar društva. Knjižnica ima sedaj okrog 3500 knjig, od katerih je polovica slovenskih. V imenu nadzornega odbora je g. Pongrac po pregledu knjig predlagal staremu odboru odpustnico, ki je bila soglasno odobrena. Pred izvolitvijo novega odbora je prof. Zarnik prečital predlog nekaterih levičarsko usmerjenih visokošolcev, ki so opozarjali, da je v društvu preveč fašističnih listov in da se tudi v nekaterih predavanjih opažajo fašistične smernice. Zato predlagajo, da se v društvu več upoštevajo demokratski in levičarski listi. Prof. Zarnik je predlagateljem odločno odgovoril, da je »Narodni dom« izrecno slovensko narodno društvo ter je odločno odklanjal vse levičarske sugestije. Sicer je tudi netočno, da bi se v društvu forsirali fašistični listi. Kar se še posebej tiče napadov na nacionalno socialistične liste smatra, da ti listi vendar predstavljajo nemški narod. Napade na našo državo najdemo tudi v tisku tkzv. prijatsljskih držav. V čitalnici so listi raznih struj ter jih lahko vsakdo čita po svojem okusu. Dokler bo on predsednik društva, bo »Narodni dom« ostal nacionalno društvo. Po govoru prof. Zarnika se je razvila zanimiva razprava, ki je pokazala ideološke razlike, vendar se je ogromna večina strinjala z razlaganjem prof. Zarnika. Potem je bil zopet soglasno izvoljen za predsednika prof. Zarnik, ki že štiri leta uspešno vodi naše društvo. Kandidacijski odbor je predložil Se ves novi upravni odbor, ki je bil po daljši raz- Mati J. Kumelj je po rodu Colnaričeva iz Stojnega sela nad Rogatcem. Mmogoje žrtvovala za družno! Njeni otroci, ki živijo, so po starosti nasleinji: Ivka Vuk-maničeva je vdova stavca v Zagrebu, v Ljubljani pa so vsi ostali: Angela Jureči-čeva, učiteljica v pokoju in soproga učitelja na Viču, ga. Jožica je lastnica dam-skega salona in krojnih tečajev v židovski ulici, Metod je strokovni učitelj na gluhonemnici in glavni tajnik JUU v Ljubljani, Lojze je trgovski potnik in znan šahovski amater, ga. Fanica Fajdi-ga je soproga knjigovodje tovarne Dekor, poleg teh pa obsega družina 14 vnukov in vnukinj v starosti od 2. do 22. leta. »Joj, koliko vas je bog dal!« je rekla danes gospa Kumljeva, ko so ji vnučki prišli čestitat. Toda s temi besedami je blaga mamka izpovedala le svojo srečo in svoje zadoščenje za prestano trpljenje. Dva požara v Zgornjem Kašlp Zigomiji Ka.šelj 18 februarji Ni se še poleno razburjenje, ki ga je-povzročil požar, ki je na pustni torek zvečer uničil pod in Ju po Neže Lovšetove v Zgornjem Kaliju. že e spet vsa va* v neverni razburjenju zaradi ognja, k; je izbruhnil v torek zvečer v gospodarskem poslopju posestiuice Ivane Znojeve v Zgornjem Kaši ju št.. 28. Okrog 22. jie začelo goreti v kašči v kateri jie spal domača sin Ivan Ogeni razširil hitro tudi na bližnji dve šupi- Oa-.vlci gasilske čete v Zgornjem Kaljn <3 predsednikom g. Oradom na čelu so tudi pri tej nesreči prispeli v rekordnem času n i pomoč in so mogli rešit; nekaj vo? in oro 1-ja, dočim je elpmoreznica ter nekaj orodja slame in sena postalo p'en ognja. Sina Ivana, ki je trdno spal v kaše L so zbudili šele ropot jn klici ljudi. Močno operen je planil na plan malo prej preden s«1 je zrušila straha kašče Tudi Sin Karel, ki je neustrašeno reševal blago in orodje i/, gorečih gospodarskih poslopij, se je mo"'no opekel. Prvo zdravniško pomor sta dobila oba od l«anov;nskega zdravnika 2. dr. Jenka, ki je tudi prihitel na kraj nesreče- Domnevajo, da Je hil ogenj poltaknjen. toda bedasto mnenje nekoga. da so svodom iaS.TbSi ti.iimenf*nn sin "»v-, izmed katerih bi bil eden k mik* oostal strašna žrtev ognja, vsekakor ni bilo na mestu, ko za tako sumničenfe ni nobenega povoda. Skoda znaša 60 000 Din. posestne* m .i" bila zavarovana komaj za 19.000 Djn. Zaradi izrečenega suma so orožnik: seveln izvršili temeljito lv'«?no prrV--«vo ori pogorel k i ter dognali z?olj naključje, da so prei kratkim vzmenjali slamo n posteljVHi s'?.-rrnjač ter to slamo seveda znosili v šupo. da hi jo pombSa za nas';'!j. To slamo, da je domač; s;n za žgal in morila celo v samomorilnem namenu legel v orenj spat. Parne'n; !jn Ije menijo takole: če 1>- hotel sin zažcats svoj dom. mu ne bi bilo treba izpraznjevat,i slamnjač. da hi dobil primerno podkurivo. saj je bila 5upa natlačena s slamo in senom. Gasilen ki so pod vodstvom pove'jmika in predsednika .n za revne šolarje narodne šole v Mostah. n— V mestnj klavnici se bo v soboto ob 15- prodajalo na prosi' stojnici prašičje im telečje meso po znatno znižanih cenah. u— Lovci! Danes ob 20. uri družabni ve čer s predavanjem v restavraciji >SIonc } v kateri je bil poprej nameščen tudi ko-košnjak, je bila zadnji čas deležna že nekaj sumljivih nočnih obiskov, tako da so nazadnje kokoši rajši prestavili drugam. Neznanec, ki se mu je očitno hotelo na lahek način priti do pečenke, je v sredo zvečer iz jeze ta maščevanja, da so mu plen odnesli izpred nosu, barako zažgal. Zaradi ognja trpi lastnik okrog 600 din škode. Komaj so gasilci prihiteli domov, so bili nujno klicani na pomoč na Cankarjevo nabrežje, kjer je pričelo goreti v skladišču trgovca Karla Sossa. Takoj so bili z motorniir avtom na mestu in z maskami opremljeni so vdrli v skladišče, kjer je bila v plamenih zaloga volne in razno Vladika §trossmayer in šišenski Sokol iaa/i Sokolsko društvo Ljubljana-šiška bo proslavilo drevi «b 20. spomin velikega jugoslovenskega narodnega velikana, vladike dr. Josipa Jurja Strossmayerja. Tudi šišensko sokolsko društvo je bilo deležno dobrot tega velikega j narodnega buditelja. Ko je odbor Narodne čitalnice v šiški na svoji seji 4. maja 1902. sklenil ustanoviti Sokola in obiral ustanovne člane, je dja-kovski vladika Strossmayer poslal svoje pristopno pismo, katero vidimo v faksimilu, ter nakazal znesek 50 kron. — Spomin svojega slavnega ustanovnega . člana bo društvo proslavilo drevi z umetniškim koncertom, pri katerem sodeluje Društvo ljubljanskih kon-servatoristov. Spominski govor o vladiki Strossmayerju bo imel društveni prosvetar Matija Rot. Spored prireditve je naj-skrbneje sestavljen ta jamčijo miaJi skladatelj Uroš Prevor-šek in vsi sodelujoči za prvovrstni umetniški užitek. Prireditev bo v veliki dvorani Sokol-skega doma v Šiški in naj obiskovalci pravočasno zasedejo svoje prostore, da ne bo motenj med izvajanjem točk koncerta. Stari požrtvovalni Sokoli se bodo spominjali onih časov, ko so šišenski narodnjaki pričeli orati sokolsko ledino, mladini pa bo proslava dala lepih pobud v jugosloven-skem, sokolskem in . slovanskem duhu. o- - t/VV . 0 lunt a«A jp-jpto^ CiMu lz«. 1v( Vm j »t vM, o , o jl2ci: •fvr^u. 3 9 i, frJLa. tc, „ (fffti^A % CtA- oltarni Nova smeri mralisf! V vseh prelomnih dobah, sredi zmede in tavajočega iskanja, se je človeštvo vračalo k osnovnim vprašanjem svojega bitja in žilja. Iz labirinta religioznih, nravnih in umstvenih negotovosti, izpod visokega pritiska gospodarskih, socialnih ta političnih dejstev, iz težke, skoraj nerazrešljive problematike svojih odnosov je iskalo poti k virom, k izhodiščem, k preprostim in jasnim resnicam. Giovanni Papini je v svoji pretresljivi, iionično-resnobni persiflaži sodobnega človeka »Gog« opisal svojega junaka, kako po vseh iskanjih ta blodnjah, po tragičnem polomu svoje moralne in intelektualne osebnosti s posvečenim občutjem uživa kruh, ki ga sprejme iz rok pastirja in pije vodo iz čistega gorskega vrelca. V Papinijevem »Gogu« je prikazana teža sodobne problematike, ki pod njo omaga ta klone človeška osebnost. Treba, se je vrniti k nekaterim preprostim, neproblematičnim rečem ta nanje navezati niti novega življenja. Nekaj te gogijevske želje po črnem pastirskem kruhu ta čisti planinski vodi, te nanovo doživljene Rousseaujeve vrnitve k naravi, je tudi med gibalnimi silami književnosti, ki si je zapisala na svoj prapor staro ljubezen do zemlje ta kmeta. V starejšem leposlovju sta bila kmet in vas bodisi karikirana (primerjaj kmečke motive v italijanski povesti renesančne ta baročn" dobe ter njih odmeve v dubrovnišk; knji že vnos ti), bodisi osvetljena z umetno lučjo gosposke idilike in pastoralne poezije. V naturalističnem romanu in povesti je kmečko življenje prikazano dokaj enostran i sko, bolj z oseneenjem kakor s pravilno razdelitvijo svetlih in temnih strani, veči-.' del le kot objekt proučevanja strasti in ■ drugih slabosti človeške narave, ne pa v svojem posvečenem odnosu do grude. Izmed velikih epičnih del predvojne dobe je treba omeniti Knuta Hamsuna »Blagoslov zemlje« ta Wl. St. Reymonta mogočne »Kmete« kot dva zrela izraza globokega prepričanja o večno živem poslanstvu zemlje, o prastari, v človeški naravi zakoreninjeni zvezi med človekom ta zemljo rod-nico. V težkih iskanjih, prestavbah in prevred-notevanjih povojnih let se v nasprotju z izrazito proletarsko literaturo, ki zastopa ideale nezakoreninjenega človeka, značilnega produkta sodobne industrializacije ta z literaturo velemest, ki so ji v Nem čiji vzdeli naziv asfaltna, vedno bolj kristalizira nova književnost zemlje ta vasi V skandinavskih literaturah je na vodil nem mestu novih epikov o vasi Olav Duun v francoski literaturi napoveduje nove smer Ramuz, nje poglavitne zahteve pr uresničujeta v svojih spisih And rž Cham son ta Jean Giono. V nemški književnost se polašča teh stremljenj narodni sociali zem, ki združuje Blut und Boden. kri ir grudo v tako zvanono bludo smer, ki goj kmečko povest in poezijo v duhu Darre-jevih ideoloških zasnov, naslanjajočih se na germansko tradicijo ta kolonizacijsko dinamiko nemštva, s ljudstva brez prostora«. V poljski literaturi se oglaša v tem duhu J. Kurek. V nori ruski literaturi iz kmečkega življenja se odražajo ogromni agrarni poiskusi kolektivističnega režima (Leonov, Panferov, šolohov L dr.). Sredi teh slovstvenih iskanj stare inven-uar večno nove stvarnosti, ki se imenuje zemlja ta vas, pod zaščito agrarne stranke, a tudi nezavisno od nje, v odporu zoper proletarske tendence v slovstvu in zoper velemestno, kosmopolitsko usmerjeno leposlovje, se razvija na Češkoslovaškem ruralizem. Ta beseda je, kakor v mnogih podobnih primerih, nastala šele pozneje, ko so se med seboj iskala razna poedina stremljenja te vrste; iz nje se oglaša odmev Horatijeve ln Vergilove poezije. Toda naziv ruralizem je komaj kaj več kot Široki okvir za mnoge sorodne izraze zanimanja ta ljubezni do kmeta ta vasi. Rura-listi niso stopili v češko književnost z razvito zastavo manifesta. Videti je, da se zbirajo z raznih strani in počasL češki ruralisti imajo predhodnike v predvojni literaturi; najopaznejši je bil Josef Holeček, »češki Rejrmont«, pisatelj obsežnega romana »Naši«. Tudi največji sodobni češki kritik F. X. Salda je taspiriral mlade duhove v smeri zakoreninjenja na očetovski zemlji. Največji vtisk je napravila na mlade kmečke pisatelje knjiga Jo-sefa Matšjke »Duše pramenO«. Okoli teh vzpodbudb so se jeli zbirati pisatelji, ki niso bili zadovoljni ne s socialističnim realizmom ta ne s poetizmom: predvsem Josef Knap, František Kfeltaa. Jan Čep in drugi. Danes tvorijo ruralisti že oprede Ijeno smer v sodobni češki literaturi ln uveljavljalo svoje življenjske poglede tudi izven pesniške in epičiie tvorbe. TEL.-21-24 n a * MATICA »NESREČNIKI« IL del (Les Miserables) V glavni vlogi HARRY BAUR Danes predstava samo ob 16. uri, obe večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta. Na splošno željo samo še danes SENCE PRETEKLOSTI HELENA Luise Ullrich, Gustav Diessl S UNIO Danes nepreklicno zadnjikrat! »NESREČNIKI« L del (Les Miserables) HARRY BAUR - S>AjedAbaAK.-o6--. ."MAZ - drugo blago, pripravljeno za predelavo v domači pletilni delavnici. Ogen je zajel že tudi lesena vrata, ki drže v delavnico ta k strojem, ta resna nevarnost je bila, da se razširi na vse sosedne prostore. Okrog 2. po polnoči so ogenj popolnoma udušili ta odstranili tudi vsako nadaljno nevarnost. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno. Skoda znaša nad 50.000 din, a je krita z zavarovalnino. Iz Maribora a— Bolgarski pevci pridejo. V prvi polovici marca prispejo v Maribor pevci največjega bolgarskega pevskega društva iz Sofije »Rodna pjesen«, kifbodo koncerti-rali 8. marca zvečer. Maribor pripravlja bolgarskim pevcem svečan sprejem. a— Mariborski fotoamaterji organizirani v tukajšnjem Fotoklubu, so imeli v sredo zvečer v »Jadranu« svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril ta vodil klubov podpredsednik g. Roman Vales. Tajniško poročilo je podal Viktor Pohar, blagajniško Janko Dekleva, nadzorniško pa prof. škof, ki je odboru predlag-al razrešnico s pohvalo. Klub šteje 41 članov ter se je priključil delovni edinici s sedežem v Zagrebu. Prometa je bilo 10.250 din ter izkazuje blagajna prebitek 2.165 din. V odbor so bili izvoljeni: Roman Vales, predsednik, inž. V. Vičič, podpredsednik, Franjo Pivka, tajnik I, Dragan Kramer tajnik II, Vladimir Korbar, blagajnik, Anton Wuto-len gospodar Rudolf Janežič in Franjo Mačus odbornik, namestnika Tomo Knalj ta Josip Lorti. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Janko Dekleva in Milan Toroš, v razsodišče pa prof. F. škof, Maks Kane ta Vlado Bertoncelj. a— Zeleznlčarsk' krajevni odbor Jadranske straže v Mariboru bo imel v soboto 20. t. m. ob 20- 6voj 4- redni občuj zbor v re sitavraciji na glavnem kolodvoru. Članve in pri atelje društva vabi k obiiina udeležbi odbor. a— Mariborčan padel na madridski fronti. Semkaj je prispelo poročilo, da je na madridski fronti padel, zadet od ma-rokanske ročne bombe, g. žunkovič, ki je svojčas študiral na mariborski gimnaziji, španska vlada je o tem obvestila njegovega brata dr. Oresta Zunkoviča. a— Pregled motornih vozil. Redni letni pregled vseh motornih vozil iz območja predstojništva mestne policije v Mariboru ter srezov Maribor levi in desni breg bo v ponedeljek 22., torek 23. in sredo 24. t. m. od 15. ure dalje na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici. Lastniki se pozivajo, da pripeljejo svoja motorna vozila k pregledu, sicer ne bodo smeli voziti z nepregledanimi vozili. a— Slovenjegoriški strahovaJec za zapahi. Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah se je posrečilo orožnikom, da so izsledili ter aretirali znanega vlomilca in tatu Pavla Kranjca, ki je kradel po Slovenskih goricah, zlasti v okolici Sv. Ruperta prav vse, kar mu je prišlo pod roko. Komaj je po amnestiji zapustil zapore okrožnega sodišča, že ima spet na vesti razne tatvine ta goljufije. ■■ KINO IDEAL ■■ DANES! DANES! Marika Rokk, Carola Hohn, Ida VVilst, Johannes Heestcrs v Mill5ckerjevi opereti DIJAK PROSJAK Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri i O tem priča deset zvezkov praške knjižnice »Hlasy zemča (Glasovi zemlje), ki jo izdaja v redakciji pisatelja in literarnega teoretika dr. J. V. Sedlaka založba »No-vtaa«. Zadnji štirje zvezki prinašajo same značilne proizvode te slovstvene smeri: ha-naški roman Josefa Koudelška »Pacholek Jordan«, novele J. V. Sedlika »Duha nad krajem«, pesmi Jana Čarka »Všechny cha-lupy« in zbornik »Tvšfi k vesnici«. Najzanimivejša za nas je zadnja knjiga »Z obličjem obrnjeni proti vasi« prihajajo vodilni češki ruralisti s svojimi izpovedmi, z leposlovnimi, esejskimi in publicističnimi prispevki. V njihovem spremstvu je tudi več inozemskih gostov, ki so bolj Informatorji kakor pa pristaši tega gibanja. V uvodu poudarja Jan čarek, da češkim sodelavcem zbornika tudi zdaj ne gre za programsko organizacijo literarne tvorbe »marveč za srečanje in zbližanje pisateljev, ki ostajajo v svojih srcih zvesti vasi ln grudi«. »Vračamo se na vas, na polja, ki jih izroča rod rodu, v bajte na vasi, k ljudstvu. Kakšne poezije nam je treba? Poezije, ki se obrača do življenjske resničnosti. Poezije, s katere besed ne bo stresen pelod domače grude. Tradicija ni plesnoba. Tradicija m konservativnost ali reakcija. Je plodna prst, ki iz nje izhaja delo bodočih rodov. Koliko mrtvih pesnikov ostaja naša ljubezen«. Zemlja, kmet, tradicija — to so skupne vezi ruralistov. Njih pomen za sedanjost in bodočnost pa bo, kakor pri vseh strujah, samo v tem, koliko močnih, umetniško klenih stvaritev bo nastalo na podlagi novega stremljenja, ki še noče biti docela programat^čno. Zbornik prinaša potpg pesniških in pripovednih prispevkov (Kfelina, čarek, Kon-delftk, Lazeck?, T. V. Kfiž, Neužil. Berka) tudi nekatere ideološke in literarno kritične članke (Knap, Sedlšk, Matf, Matula, Kfeltaa, Habftaa). Značilno je, da teh ruralistov ne moti svetovnonazorska različnost (R. J. Maly je izrazito katoliško usmerjen in obenem pisec prve češke opo-logije fašizma!). Med tujimi sodelavci, ki poročajo o kmečkih motivih v posameznih literaturah, so K. A. čeheidze (za Rusijo), B. Borko (za Jugoslavijo), J. A. Dale (za Norveško), Kurt Schulz (za Nemčijo) in Leon Hirsch (za Francijo). Josefa Koudelška roman »Hlapec Jordan«, ki je bil lani odlikovan s švehlovo nagrado, obravnava moravsko vas v življenjskem prerezu njene sedanjosti. Središče dejanja je korenito zdravi hribovski mladenič, ki pride za hlapca na kmetijo slabega gospodarja ta si po njegovi smrti pridobi s svojo možatostjo ta sposobnostjo mlado gospodinjo in grunt. Koudelšk je okoli te postave nanizal vrsto kmečkih'tipov ta postavil vse svoje osebe v trdo realnost današnjega vaškega življenja. Je to epika, ki smo o nji kmalu prepričani, da zajema iz polnega ta nas nikjer ne pita s papirnatimi fikcijami. življenje, spremenjeno v roman, ne roman, spremenjen v življenje. — Novele J. V. Sedlaka »Mavrica nad pokrajino« so bolj intelektualna stvaritev; v njih prvotne zažitke kmečkega sinu prežema in lirično barva pero, ki ne more skriti literarne kulture. Pisca ne odlikuje izredna tavencioznost in njegove krhke novele ne kažejo tiste spontanosti, ki je materinski znak globoko položene potrebe stvarjanja. Vendar Je Sed-l&k ljubezniv pripovednik, ki v kontrastih prirode in človeka, pokrajine ta duše odkriva marši kak globoko zveneč ton. — Lirična zbirka Jana čarka »Vse bajte« je izbor iz pesnikovih dosedanjih knjig, čarek je najizrazitejši ruraSsticni lirik. NI idi- a— Šahovske novice. V sredo zvečer je bilo v »Centralu« drugo kolo šahovskega kvalifikacijskega turnirja, pri katerem so bili naslednji rezultati Senica: ga. Križa-jeva 1:0, Kranjc—Sever 1:0, Reinsber-ger—ga. Lichtenvvallnerjeva 1:0, Jaut— Certalič 1:0, Stojnšek—Šetinc 1:0, Koser— Kobljer 1:0. Partija Stare—Radolič je bila preložena. Drevi tretje kolo. Iz Celja e— Savezna strelska družina v Celja je imela pred dnevi svoj letnj zbor, ki 6e ga je udeležilo 50 članov. Po pozdravnih besedah je predsednik g. Janko Wagner orisal delo in napredek družine, nato pa sta poročala tajnik im blagajnik. Strelska družina je lani porabila 13.500 nabojev za puške in 17-300 za flobertovke. Vežbalo se je 152 strelcev. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Wagner, v odbor gg. Brišček, Conlidenti, Tonar, Tkaloec, Blumer, Aman. Vučko, Jo-sek, Ogrizek, Hubert, Gumzej, Mlinar in Dvoršak, v nadzorni odbor pa gg. Prelog, Grajžl in Keblič. Po občnem zboru je bilo nagradno streljanje s flobertoviko. pr; katerem so prejeli najboljši strelci lei>e nagra- de. Opaža se razveseljivo dejstvo, da 6e celjska mladina živahno zanima za strelski šport. Nova uprava si je nadela nalogo, da omogoči mladini ki ima zadevne pogoje brezplačno gojenje tega športa. e— Ljubljanska drama bo uprizorila danes ob 15. v celjskem gledališču kot mladinsko predstavo izven abonma Hamikovo veselo pravljico »Repoštev«, ob 2o- pa Somis novo dramo »Atentat« za abonma. e— Iz bolniške službe. Gosp. Avgust Cerar jz Kamnika je nameščen kot banovinski uradniški pripravnik IX- skupine v javni bolnišnici v Celju e— Umrla je včeraj na Cesti na grad 47 v starost; 70 let trgovka s Pohištvom in po-6estnica ga. Marija Baumgartnerjeva. e— Težek, moker sneg, ki je zapadel v noči od srede na četrtek v celjski kotilini, je potrgal mnogo telefonskih in brzojavnih žic. Včeraj je začel sneg naglo kopneti. e_ Kino Union. Danes ob 16-15 in 20.30 velefilm »Karneval jm ljubezen«, s Hermanom Thimigom in zvočni tednik, ob 18-30 matineja- »Charlie Chan v šanoljetje. navzlic temu pa vendar lahko ostane mestno podjetje, saj mestna podjetja po večini n'"so odn. ne bi smela bit; pridobitna podjetja. Prav zaradi tesr • pa smo tudi mnenva da mestni vodovod kot ustanova v javnem interesu, ne sir« prin"šat-i občin.! milijonskih dobičkov, pa najsi izvirajo X7. javnopravne davščine ali pa iz odškodnine Ze pred tedni je »Jutro« grajalo da mestna občina Vub.janska prekomerno izkorišča mestna podjetja za. svoje f:skalne namene n smo v tej zvezi zlasti omenili mestni vodovol. Naša izvajanja so imela toliko uspeha. da se j,e žu Blair 81 — 81.50, 8% Blair &0.75 — 91 50. PAR 204 — 204.50 (304 — 2o5) Narodna banka 7305 — 7345. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 18. februarja Začetni teča- Iz ogledala čita svoje zadovoljstvo in pri tem misli edinole na C IME AN odlično zobno kremo! ji: pšenica: za maj 135.125, za julij 118.75, za sept. 115.25; koruza: za sept. 98. -I- Winnipeg, 18. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 127.25, za julij 122.75, za okt. 112.25. + Novosadska blagovna borza (JA. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pženjca (78 kg): baška. sremska 154 — 156. slavonska 155 _ 157. banatska 151 — 155. baška potiska 163 — 165. Oves: baški, sremski 6lav 115 — 117.50 Rž: baška 137 50 _ 140 Koruza: baška in 6ramska 81 — 82 banaiska 80—81 sremska sušena par. Indija 92 — 93 Moka; baska in banatska »Og« in »Osg« 237.50 — 247.50; >2« 217.50 - 227-50; >5« 197.50 — 207.50; »6« 177.50 _ 187,50, »7« 150 -160; j8< 105 - 110 Otrobi; baški. bana teki 87 — 90. Fižol: baški beli brez vreče 255 _ 265 + Budimpeštanska terminska borza (18. t. m.). Tendenca slaba. Koruza: za maj 12.74 — 12.76, za julij 13.22 — 13.24. BOMBAŽ -f Liverpool, 17. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marec 6.95 (prejšnji dan 6.95), za julij 6.90 (6.91), za dec. 6.50 (6.53). -f Newyork, 17. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 12.58, (12.56), za julij 12.26 (12.26). Leteli kmo z brzino 300 km na uro Polet iz Ljubljane na Sušak bo trajal samo is minut Ljubljana, 19. februarja. Ljubljana se dobro razvija tudi kot važno središče za naš zračni promet Zaradi ugodne lege prihaja v sklopu domačih in mednarodnih zračnih linij čedalje bolj do veljave, kar potrjujejo tudi statistični podatki, ki so med na>imi mesti za Ljubljano in za Sušak najboljši. Ljubljana je bik lani vmesna postaja na liniji Berlin — Dunaj — Gradec — Celovec — Sušak, ki jo v mednarodnem letalskem prometu imenujejo »Quarnero-Express«, poleg tega pa smo preko Sušaka imeli zvezo z Zagrebom, Beogradom in dalje proti Skoplju, Bitolju in Solunu oziroma proti Sarajevu in Dubrovniku, dalje s Splitom in preko Reke z Benetkami. Bili smo tedaj v izdatni meri vključeni v mednarodni zračni promet. Stanje naših zračnih linij pa bo letos sc dosti izboljšano. Nedavno jc bila v Beogradu pri centralni direkciji našega zračnega prometa konferenca vseh šefov naših letalskih središč pod predsedstvom generalnega ravnatelja Tadije Sonderma-jerja in v navzočnosti zastopnikov drugih zainteresiranih ustanov. Rezultati tega sestanka so važni. Letošnje poletje bomo imeli poleg vseh lanskih tudi nekaj novih zračnih linij. Važna je predvsem linija Zagreb—Sušak —Benetke, ki nas bo povezala z ostaJo Italijo, prav tako važni pa sta tudi liniji Sušak—Zagreb—Sarajevo—Dubrovnik, ii nam skrajša pot do Sarajeva, do katerega smo lani morali leteti preko Beograda, in Sušak—Split, ki bo letos podaljšana do Dubrovnika in na kateri bodo obratovale velike .dvoživke. Vse naše zračne proge bodo pričele obratovati v maju, tako da bo najkasneje 1. junija ves naš zračni promet že normalen. Aeroput, ki v naši državi opravlja potniško letalsko službo, je obnovil svoj leteči park z nakupom dveh velllkdh dvomo-tornih amerikamskih letal tipa »Locked-Elektra«, ki letajo z brzino 300 km na uro. Nova letala imajo prostora za 10 pot- nikov in 3 člane posadke, so kovinska in imajo najmodernejšo obliko. Na aparatih so montirane najnovejše priprave za navigacijo, radiotelegrafijo in radiogonio-metrijsko navigacijo, notranjost pa je urejena kar razkošno. Poleg teh dveh letal je Aeroput nabavil tudi dvoje velikih dvomotornih letal francoske konstrukcije tipa »Ceudron«, ki imajo prav tako brzino kakor aparati sLockel-Elektra«;vendar pa je v njihovi notranjosti prostora samo za 8 potnikov in dva člana posadke. štiri nova d. omotoma letala so poslednja novost zračne tehnike. Zanimivo je, da danes izdelujejo samo še letala z dvema, štirimi ali celo osmimi motorji, ker tako odstranijo srednjega in dosegajo večjo prožnost aparata in manjšo vibracijo, (ki jo povzroča predvsem srednji motor. Brzina novih letal odgovarja brzini letal na največjih mednarodnih progah, kar pomeni, da bo spričo brzine 300 km na uro trajal polet od Ljubljane do Sušaka 15 minut (do. slej 35 minut), od Sušaka do Zagreba 25 minut (doslej 45 minut) in od Sušaka do Beograda s postank°m v Zagrebu in Borovem 1 uro 45 minut (doslej 3 ure 30 minut). Vse linije, ki jih bo Ljubljana imela letos, prikljuene na velike aneafiarodne zračne linije, tako da bomo neposredno povezani skoraj z vso Evropo in posredno Skoraj z vsem svetom. Po vzorcu znanih petletk si jo je sestavil tudi naš Aeroput, ki bo poskrbel, da bomo v teku nekaj let imeli neposredne zveze s pomočjo naših letal z Dunajem, Prago, Dubrovnikom, Tirano, Skopljem, Solunom, Sofijo, Bukarešto in drugimi velikimi evropskimi središči. Med domačimi zračnimi linijami moramo zlasti omeniti linijo Beograd—Split, na kateri bo trajal polet samo 1 uro in 20 minut. Kupujte domače blago! lik kakor na pr. Frangois Jammes; njegova poezija je bridko prelivanje resničnosti in sna. Carku je življenje njegovih pred nikov svet, ki vanj ne ve več poti; samo v pesniškem doživljanju, v lirični tvornosti se mu oblikuje občutje tega sveta, v katerega nenehno romajo spomini in hrepenenje. Carek je pesnik tihe tragike vaškega sina ki čuti atavistično težnost h grudi, k poljem in tratam, a se mora vživljati v docela drugačen življenjski tok. Njegova tragika je tako intimna in drugim komaj umljiva kakor nekateri njegovi verzi, ki se iz trde resničnosti naglo pogreznejo v spodnje plasti sanj in fikcij. Izbor iz osebno izrazite Carkove lirike je opremljen s krasno študijo dr. Josefa Knapa. Češki ruralisti so značilna literarna stru ja, a ne le svojo domovino, v kateri razmah industrije in velikih mest poglablja nasprotje s podeželjem, zatekajočim se k regionalizmu, kultu vasi in evangeliju pra stare vere v mitos poljedelstva. Značilni so tudi z vidika evropske civilizacije, saj vidimo, da se začenja povsod pojavljati odpor zoper pretirano mehanizacijo, zoper diktaturo tehnike z vsemi njenimi posledicami. Kakor v Rimu Vergila in Hora-tija, opažamo tudi v današnji zapadni in srednji Evropi urbanično utrujenost, pre-nasičenost vtisov in hrepenenje po spro-ščujoči preprostosti in miru podeželja. Tudi zdaj se »beg z grude« sublimira v poezijo kmetstva in vasi, toda z vsemi izkušnjami dobe v; preživlja socialne potrese. —o. Zar»i«ki »Zdravniški vestnik« prinaša v pravkar izišlem prvem zvezku novega (9.) letnika nadaljevanje razprave prof- dr. Laze Popovi, ča in dr- D- Dimitrijevjča jO kavenni plu-ča«, dalje razpravo dr. Slavka Prevoa »O kontaiktnih očalih«, prispevek dr. Tinefta Ko beta »Mušja ličinka kot zajedavka človeškega telesa«, predavanje dr. Jurja Kalla>'a »Den-togena infekcilja« in v rubrjlkj Iz prakse članke: Ozaena in njeno zdravljenje z Do-rylom Merak (dr. Al. Noivoeeliski.j); Z internacionalnega športno zdravniškega kongresa v Berlinu (dr. Bogdan Brecelj); nekroflog dr. Vinku Železnikariu. številko zaključujejo števjtlni referaiti in drobne vesti sveta medicinske vede in zdravništva. »Zdravniški vestnk« urejuje dr- Robert Neubauer z Golnika. Puškinova številka >Srpske£a književnega glasnika« prjobčuje med drugim članek prof. Aleksandrove univerze dr. Evgenija Spektor skega »Puškinov značaj«, prispevek Evg. Anjičkova »Sudbjna Puškinove poezije«. Petra Mitropana »Puškinovo ir.teresovanje za Srpstvo«, I. Golenčščeva »Puskjmova lirika« in Aleksija Jelačiča »Puškinova doba«. Izmed prevodov omenjamo predvsem popolno besedjlo znamenitega govora, ki ga je imel Dostojevskij ob odkritju Puškinovega epome nika v Moskvi. M- M. PešUč je Prevel »Mozarta in Salierija« (ob istem času ga je prevel v srbohrvaščino tudi dr. J- Šajkovič). M. M. Pešič je nadalie prevede! znano pesnitev »Derevnjac (Selo), štiri pesmi, k; so posvečene Puškinovi ljubici srbske ga rodu pospej Riznjč v Odesi in »Zimski večeri«, Kirjil Taranovski pa »Ančarja« in >26- maja 1828« — Izven okvira Puškinove številke se zaključuje prispevek Bogdana Radice »Katarza evropske duše«. Med drobnim gradivom je izšel pregled Puškinovih elavnoebi v Rusiji. Nove knlige Goriške Matice. Goriška Mas tica, loj se mora službeno imenovat5 »Un one Editoriale Gorizjana«, e pravkar izdala svo je njegove publikacije. Poleg koledarja za 1. 1937. ki prinaša vecndel leposlovne Prevode (med njimi je črtica Karla Capka >Tudi rekord«), dalje lirjko Radivoja Rehanja in raz ne mikavnosti, so izšle knjige: Daniel De-foe, Robinzon (v prireditvi Nandeta Vrbnja-kovega); Vesele zgodbe (17 šaljivih črtic v prevodu T. Cemažarja; med avtorji eo tudi Cehov Bir- Nušič, Peoi-ja Petrovič Arkad-j Averčenko, M. Zoščenko, P. Romanov, IIjta III, V. Katajev); Giovanni Verga »Pastir .Teli in druge novele« v prevodu Iva Drena; dr. Josip Potrata »Higiena matere« (nadalje- vanje zbirke »Zdravje in bolezen v domači hiši). Pedagoškj fasoPjs »Popotnik« prfnaša v januarsko-februarskem zvezku med drugim konec razprave d.r. Stanka Gogale 'Pomen pedagog ke za učlledja«, razpravo Gustava Ši0 zemljepisu v na ših šolskih knjigah«, Miloša Ledinka referat »Po čeških reformnih šolah« jn Lea Pr brovca »Celotna aLi globalna metoda Stalnega pouka«. Mati in hči umorjeni Neznan zločinec Je v Čurilah pri Metliki razsekal glavi dvema starkama in ju oropal Metlika. 18. februarja V Curilah, skromni vinogradniški vasi ci metliške okoliške občine, se je davi okoli 9. ure zjutraj zgodil grozen zločin, ki je razburil vse prebivalstvo in ki mu po surovosti, s katero je bil izvršen, ni zlepa najti primere. Kot žrtvi zaenkrat še neznanega zločinca sta sredi svojega bornega doma pod zverinskmd udarci sekire padli mati in hči. Domačija Lančaričk, ikakor so pokojni-cama po domače rekli, je dobila zarana neljubega gosta. Neznanec, ki je vsekako iskal denar aOi kakšno drugo vrednost, se je splazil menda ob prvem jutro jer s vi tu v hišo, da oropa dve skromni in mirni ženski. Kaj se je dogajalo v zadnjih minutah pred izvršenim groznim zločinom, je še težko ugotoviti, ker sta starki mrtvi, zločincu pa se je posrečilo uiti. Cisto gotovo je med starkama, 831etno materjo Baro Kočevarjevo Jn njeno 701etno hčerko Marijo Vraničarjevo ter zločincem prišlo do borbe, v kateri sta starki branili svoje borno imetje, ki pa ju je veljalo glave. Okoli 9. ure zjutraj so nekateri domačini opazili, kako je iz domačije Lonča-ričk planil neznanec in se z naglimi koraki oddaljeval od vasi. Ljudje so takoj zaslutili nesrečo, vendar pa si niti naj-bujnejša domišljija ni mogla zamisliti groznejšega zločina, ki je bil izvršen v zmerom mirnih, dolgočasnih Curilah. Ko so prvi vaščani stopili v hišo starih Lon-čaričk, so zagledali grozen prizor. Razmesarjeni in z razbitima lobanjama sta ležali na tleh Bara Kočevarjeva in njena hčerka Marija Vraaičarjeva. Na tleh in drugod so se videli sledovi obupne borbe, s katero sta se starki branili pred zločincem. že prvi pogled na stanovanje, kjer sta starki preživljali zadnje dni svojega življenja, je izpričal, da je bil na njuno domačijo izvršen roparski napad. Omare, skrinje in ostali predmeti v sobi bo bili popolnoma razmetani in so različne stvari v največjem neredu ležale po tleh. Videlo se je, da je morilec v največji naglici opravljaj svoje gnusno delo ropanja in iskal stvari, ki bi se z njimi količkaj mogel okoristiti. Vaščani so o grozni najdbi takoj obvestili orožnike, Iki so nemudno začeli zasledovati pobeglega zločinca. Zasledovanje so jim olajšali domačini, ki so bili slučajno videli, ko je morilec zapustil hišo pokojnih stark, in so mogli precej natančno opisati neznanca. Na kraj zločina je seveda prišla tudi sodna komisija iz Metlike z zdravnikom, da opravi zadnje formalnosti in zbere za preiskavo vse potrebno gradivo. Prav lahko je bilo ugotoviti, da je neznani roparski morillec starkama razsekal glavi s sekiro ta ju na mestu pobil do smrti. Kaj je zločinec odnesel s seboj, še ni znano in tudi ne bo lakho ugotoviti, ko vemo, kako ljubosumno skrivajo naši podeželski ljudje tudi najmanjše dragocenosti in vrednote. Prebivalstvo Metlike in okolice je zaradi zločina zelo razburjeno in želi, da bi se orožnikom čimprej posrečilo izslediti morilca in maščevati smrt uboge matere in hčerke. Točno plačui » Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Tako Jih je osiromašila povoden) dva sta morala zaradi naraslih voda reke Ohio ostaviti svoj dom v mestu Lonis-Vflle (Kentucky) in sta si uredila začasno bivališče na tovornem avtomobilu, kamor sta naložila za prvo silo predvsem pečico in nekaj pohištva Skrivnost umrlega zdravnika S plačili imovitih bolnikov |e zdravil reveže — Uradna rekonstrukcija tajnega recepta V Lancrziiansk« akademiji v Rimu 60 imeli te dni nekakšno medicinsko senzacijo. Po naročilu italijanskega ministra za narod; oo zdravje je eden najboljših rjmskih zdravnikov, prof. Lucherimi, zbranim medicinskim avtoritetam poročal o metodi dr- Rinaldi ja za zdravljenje protina. S težavnim raziskovalnim delom je bilo mogoče obnoviti to metodo, kajti čudežni zdravnik, dr. Alberto Rinaldi. o katerem so govoril; pred nekoliko leti po vsej Italiji s spoštovanjem, je skrivnost svojih receptov odnesel s seboj v grob. Ob koncu septembra 1935 eo ga našli umorjenega v njegovi podeželski vilj prj Sieni. Dr. Rinaldi ni bil širokoustni mazač, temveč vsestransko izobražen zdravnik. Odkril je Ieo?lo, ki je bolnike s protinom ozdrav-Ijalo v najkrajšem času- Sestavo svojega pripomočka pa je hranil dr- Rinaldi zase, ljudje, kj jih je zdravil, so vedeli povedati le to, da jim je dajal injekcije z barvano tekočino, ki jo je hranil v posebnih amPus lah. To zdravilo je Rinaldi ponočj sestavljal sam. Njegov sloves se je razširil kmalu po vsej Italiji in še preko njenih mej. Na stotine bolnikov je romailo v mali kraj Le Piazze pri Sieni. kjer je zdravnik bival. Če bi bil zdravnik hotel, bi se ta kraj kmalu iz- premenil v pravi zdraviliški kraj z zdraviliškimi hoteli, penzioni. čajankami, Plesi in podobnim. Med mnoge odlične osebnosti, ki jih je izlečil, spada tudj slavni dirigent Ar-turo Toscanini. Pri tem je ostal dr. Rinaldi skromen zdravnik, kakršen je bil ob za četku svoje kariere. Na račun visokih hono» rarjev. kj so mu jih morali plačevati bogati bolniki, je zdravil revne bolnike popolnoma zastonj. Po njegovi smrti so se zbrali, kakor smo že svoječasno poročali, njegovi prijatelji in nekateri zdravniki da bi Poskusili odkriti sestavo njegovega lečija. Zdravstvene oblasti do najvišjih, so podprle te preiskave- Bilo je vendar v prid občestvu, da bi nadaljevali z zdravilno metodo, ki je bila že tolikim ljudem odpravila bolečine. Dr Rinaldi je bil sicer izjavil, da bo sestavo svojega prjpo močka zapustil svetu v svoji oPoroki, toda nenadna smrt je preprečila to namero. Kakor je sedaj videt«, je rimskim zdravnikom uspelo, da so na podlagi mnogih jmdicov in pojasnil Rinaldijevih sorodnikov rekonstruirali njegovo metodo. Poskusj z mnogimi bolniki so poteklj dobro Seveda pa raziskovalci priznavajo, da so mogli Rinaldi jev recept po?ne>tj le približno. VelgovI se ponuja mož Pravi, da lahko osnuje z njo srečno družino Branitelj Marije Velgo. ki jo je porota ▼ Brnu oprostila zaradi umora njenega moža, je prejel doslej za svojo klijentinjo tri možitvene ponudbe. Med snubci je naj-resnejši neki pekovski mojster, ki piše, da je doživel v 24. letu podobno zakonsko tragedijo, katero je Veigova označila v brnskem procesu z besedami: »Hotela, sem od moža samo košček kiuha — dobila pa sem neskončno razočaranje ...« i Ta mož piše, da je bil po prijazni uvi- I devnosti sodnikov v Kutni gori pred leti ločen od svoje nečloveške žene. ženitvene ponudbe, pravi, ne pošilja naravnost Vel-govi, ker dobro ve, da je to pismo ne bi doseglo. Obrnil se je zategadelj na njenega advokata. »Ne dvomim, da se bova razumela, če se odločite zame«, piše pekovski mojster, »saj gotovo še niste izgubili nade v svoje življenje. Jaz sem še krepak mož in trdno upam, da v skupnosti lahko osnujeva srečno družino.« še ena senzacionalna razsodba Pred reformo porotnih sodišč v ČSR ? Letala za I50 potnikov Namestnik ameriškega poštnega ministra Howes je v washingtonski zbornici podal poročilo, iz katerega je razvidno, da bodo v petih letih za zveze preko severnega Atlantika na razpolago velikanska letala a prostorom za 150 potnikov. Tehtala bodo 125 ton. Že v letošnjem poletju se bo ta preko. oceanski potniški promet vršil z manjšimi stroji. Vsak teden bodo štirje poleti, dva z amerišfkimi in dva z angleškimi letali. Pozimi pojde od New Yorka preko Halifaxa v Southampton, pozimi od Bal-timora preko Bennudov in Azorov. Na severni progi bodo poleti trajali 24 ur do Evrope, 30 ur nazaj, na južni progi pa 36 do 40 ur. Nova zemlja v Antarktidi Lars Christensen, lastnik največjega bro dovja norveških kitolovcev, je sporočil s svojega parnika »Thorshaven«, da je eden najboljših norveških pilotov. Viggo Wide-roe, na izvidnem poletu odkril v Antarktidi novo zemljo med 35, do 40. vzhodnim poldnevnikom. Norveško zastavo je spustil na tla nad točko, ki jo je določil z 38 stopinjami vzhodne dolžine in 69 stopinjami južne širine. Po dosedanjih poročilih sestoji novo odkrita dežela iz verige gor, ki se dvigajo do višine 3000 m. V dolžino meri kakšn;h 300 km. Parnik »Thorshaven« ima 10 000 ton in je opremljen z vsemi znanstvenimi instrumenti. Od delavca do tvor* ničarja avtomobilov V Turinu je umrl znani italijanski avtomobilski tvorničar Vincenzo Lancia, ki je imel svoje delavnice v Turinu in Bozenu. Začel je svojo kar^ro kot pomočnik mehanik. Kot mlad delavec se je bavil podrobno s kompliciranim mehanizmom avtomobila. Po?tal je eden najboljš h avtomobilskih dirkačev Pozneje se je začsl zanimati za gradnjo avtomobilov. Zgradil je svoj model, ki ga je spravil brez tuje pomoči na trg. Njegova vozila so znana po svoji brzini. V Turinu je veljal za širokopoteznega mecena. NI jih strah vožnje z letalom Trčenje s kitom Neki kitolovec je na poti v Severno ledeno morje imel neljubo srečanje z ogromnim kitom. Pri tem srečanju je ladja izgubila vijak- Mornarji pa so bili veseli, da so sploh ubežali smrti na ta način, da so se prekrcali na neko drugo ladjo. Poškodovanega kitolovca so morali prepustiti morskim valovom. * Američanke si krajšajo čas med vožnjo na zračni progi New Vork — Chicago s partijo bridgea in se ne bojijo prav nič za svoje življenje Nobelove nagrade in Nemci Odklonitev zaradi strogega načela rasistične teorije Kakor poročajo dopisniki švedskih li- delka za raziskovanje židovskega vpraša-stov iz Berlina, ni bila afera Ossietzkega nja v Monakovem, je baje opozoril stran-edini povod^za^Hitlerjevo prepoved, da jie j ko na dejStV0j da Nemčija s svojimi Nobelovimi laureati nikakor ne stoji na prvem mestu na svetu marveč šele na tretjem za Anglijo in Francijo. Čeprav je namreč po sme noben Nemec posihmal sprejeti Nobelove nagrade. Nasprotno, kancelarjeva prepoved temelji na rasistično povdarjeni nemški nacionalni kulturi. Fo pisanju stockholmskega dnevnika »Dagens Nyhetcr« je bil heidelberški vse-učiliški profesor Lennard, ki je sam svoj-čas prejel Nobelovo nagrado za fiziko, tisti činitelj, ki je sprožil v režimski stranki debato o nepotrebnosti nagrad Nobelovega instituta. Lennard, ki je danes vodja od- številu največ Nobelovih nagrad podeljenih Nemcem, se je pri podrobni statistiki izkazalo, da med nemškimi nagrajenci prevladuje židovski živelj. Židov pa sedanji režim ne priznava kot sestavni del nemške rase, zato je Hitler sodržavljanom prepovedal sprejemati Nobelove nagrade. Sam se je »ugrabil« Vpliv kriminalnih romanov na možgane 11 letnega dečka Neki Fustier, ki živi v Saint Priseu blizu Pariza, se je te dni vrnil domov in se ni malo prestrašil, ko je pogrešil v stanovanju svojega enajstletnega sina Goya. Namesto njega je ležalo na očetovi mizi pismo: »Zahtevamo od vas tisoč frankov. Ce ne prinesete tega denarja v desetih dneh v banko, ne boste več videli svojega sina, ker ga bomo umorili!« Fustier je prijavil stvar policiji, ki je uvedla preiskavo. Kmalu se je raznesla vest o Goyevi usodi po soseščini. Medtem Tudi na Japonskem se drsajo Brnska porota se je morala takoj po procesu proti morilcem višjega sodnega svetnika dr. Velga posvetiti obravnavi protj 651etnemu Jožefu VICku, ki je umoril isvojo ženo po 421etni zakonski skupnosti. Obtoženec je izjavil, da ga je njegova žena mučila celih 42 let. Slednjič se je naveličal tega stanja in jo je v silobranu ubil. Ko je ležala brezmočna na tleh, mu je šele šinilo v glavo, da bi jo ugonobil popolnoma. Položil jo je v posteljo in zadavil, nato pa je napravil v stanovanju nered, da bi orožnike prevaril ter jim vsilil misel o roparskem umoru. Sodišče je pozvalo k zaslišanju dva Vlčkova otroka, ki sta izpričala, da je bila umorjena mati res kriva vseh prepirov v hiši. Starejši obtoženčev sin je menil, da je očeta po deset in desetletnem trpljenju minila potrpežljivost ter se je spozabil nad svojo ženo. Porotniki so zanikali glavno vprašanje, če gre za umor, trdilno so odgovorili pa na vprašanje glede uboja. Drugo vprašanje, ki se je tikalo sorodstvenega razmerja, so tudi zanikali in ker so bili pri tem vsi odgovori negativni, je moraio sodišče obsoditi Prepoceni je bril... Več sto brivskih pomočnikov je te dni naskočilo in razdejalo neki pariški frizerski salon, ki je delal po nižji tarifi kakor ostale brivmce. Napad se je izvršil tako, da se je pred salonom ustavil voz s premogom. Demonstranti so s kosi premoga tako dolgo obmetavali salon, dokler ni bil popolnoma demoliran. Policija je prišla na kraj dogodka pol ure notem. ko ie bilo razdeiarie končano. Zimski šport na ledu ob vznožju Fudžijame zločinca po najmilejših predpisih. Vlček je dobil samo tri leta robije. Tudi ta proces - ■ .. , __• ,.„„ , je zbudil v Brnu mnogo komentarjev ter j Perdu. Toda papir se vendar m bo v zvezi z afero Velgo mogoče dal po- Prav uveljaviti, gospodje ,ma-jo budo za reformo porotnih sodišč v CSR. rajši namiano perilo iz blaga. _ čeprav ie dražje in zahteva mnogo čiščenja. .Nov Uporabljajmo prozorne namizne prte Nov zaščitnik iz viskozne kože Ena največjih skrbi vsake gospodimtjte je nemškj izum se jim bo tu gotovo priljubil, namizno perilo. To perilo je drago za na- j kajti prihranil jim bo mnogo dela in leze. kup. kakor za snažen je. Nekaj č;.sa je bi- | Gre za skoraj neviden ™ lo videti, kakor da bodo namizni prt; in prtiči iz papinja postali resni tekmeci plat' Spomeniki in hiše v razvalinah ia&aasai»aiSCTigftgS ----o^.- To te tog Je ostalo od nekoč krasno*« Snanskeea veste. MaJa»-> zaščitnik za mijzne prte, ki ga izdelujejo iz prozorne, gibke in trpežne viskozne kože. To prozorno koEo bodo razkazovali na bližnjem pomladnem velesejmu. v Lipskem, kj se bo vršil od 28. februarja do 5. marca. Izdelujejo jo v naijrazličnejšilh velikostih z brezbarvnimi al; barvnimi obrobki. Prozorni namizni prt 6e položi preprosto čez platneni prt, kateremu &e tako prilagodi, da pride barva in vzorec platnenega prta do polne veljave. Zaščitni prt je nepropusten, tako da kava in druge tekočine ne morejo pomazati pravepra prta. Celo črnilo ne predre skozi viskozo. V6i madež; na njeti se dado odstraniti s preprostim brisanjem, tako. da niana gospodinja s čiščenjem nobenega dela več. sali ostain© piatneni namizni prt pod prozornim prtom dolge tedne čeden in snažen. < Mine ogražajo Atlantik Iz Pariza poročajo, da ogražajo dogodki v Španiji paroplovbo po vodah Atlantskega oceana. Mornarici valencijske vlade in generala Franca sta položili ob španskih obalah vse polno min. V zadnjih viharjih so se mnoge mine utrgale in zaplavale z morskim tokom na odprto morje, kjer ogražajo ladje. Paroplovne družbe so dale vsem kapitanom strog ukaz, da morajo budno paziti na nevarnost in voziti z največjo opreznostjo. Plaz zasul 48 ljudi Japonsko provincialno mestece Morioka je zasul silen snežni plaz. Porušil je dvajset hiš in usmrtil 48 oseb. Plaz je pokril tudi šolsko poslopje. Morioka leži na vznož- •fai hriho TVafp ko je policija marljivo iskala fantiča, je neki prometni stražnik na ulici ustavil kolesarja, ki je vozil brez luči v mraku. Mož ni bil malo presenečen, ko je spoznal, da ima pred seboj toli iskanega Goya Fu-stiera. Odpeljal ga je na policijski komisarijat, kjer so fantiča zaslišali. Njegove izjave so si silno nasprotovale. Najprej je dejal, da ga je odvedel neznan razbojnik. Tri ure pozneje je priznal, da je lagal. Dogodek z ugrabljenjem si je sam izmislil, pismo pa je napisal njegov znanec. Ugotovili so, da je fantiču razvnelo možgane preobilno čitanje detektivskih storij in kri« minalnih romanov. 66 kardinalov, med njimi 37 Italijanov V vatikanski tiskarni so dotiska.lj papežev zbornik za 1. 1937. Iz te knjige ie razvidno. da pripada papeževemu kolegiju ta čas 66 kardinalov, in sicer je med njimi 37 Italijanov in 29 inostrancev. Med inostranci je 5 Francozov, 4 Spanci, 4 Američani iz Zedinjenih držav, 3 Nemci. 2 Poljaka. 2 Cehos slovaka. 1 Belgijec, 1 Madžar. 1 Portugalec, 1 Anglež. 1 Brazilec, 1 Kanadijec, 1 Avstrijec, 1 Argenlinec. 1 Sirijec. Jugoslovana nj nobenega. Vatikan zastopa v inozemstvu 37 nuncijev in apostolskih internuncijev, dalje 21 a po stolsikih delegatov. Med zadnjimi jih je 5 podrejenih konzistorjalnj kongregacijj, 7 kongregaciji za vzhodno cerkev in 9 kongre-gaciji za propagando. Diplomatski zbor pri sveti stolici šteje 37 misij, med temi 11 veleposlaništev i,n 26 poslaništev- Železniška nesreča na Angleškem Blizu Sleaforda se je primerila te dni nenavadna železniška katastrofa. Brzo-vlak iz Yorka v Lowestoft se je z lokomotivo in šestimi vagoni iztiril in zapeljal naravnost v čuvajnico sredi tirov. V čuvajnici so sedeli trije delavci ravno pri kosilu. Bili so seveda na mestu mrtvi. Več potnikov v brzem vlaku je bilo ranjenih. ANEKDOTA Po ponesrečeni uprizoritvi »Taninhauserja« v nekem malem podeželskem mestu so ljudje, ko so odhajali, opazi®, da je v gledališkem hodniku zmanjkal Wagnerjev doprsni kip. Namesto niega so Lahko braR na podstavku listek: >Od te uprizoritve svojega Tannhauseria sem daleč proč- Rihard Wagner.< VSAK DAN ENA „Vrag razumi te ženske!... Včeraj je nisem smel prijeti niti pod pazduho, danes pa jaše ona na mojih plečih..." a. thony. »Kadar hočem kam priti, se md to navadno posreči.« »A to pot imate opravka z nevarnimi ljudmi. Lahko vam zaiupam, da nas tako obdelujejo z grožnjami in podkupovalnimi ponudbami, da ne vemo več kod ne kam. Bolje je, da nam sploh ne poizkusite osebno prjnesti rokopisa. Mar pošljemo svojega človeka v hotel, da ga prevzame.« In če mu nepridipravi zavijejo vrat?« »Za to bi bili md odgovorni, ne vi Mož vam izroči pismeno potrdilo o prejemu. Cek o dogovorjenem honorarju 1000 funtov gterlSmgov zapade po pogodbi šele prihodnjo sredo; če pa želite, vam pošljem po slu nakaznjco na svojo lastno barako.« Anthony je nekoliko pomislil, nazadnje pa privolil, ker se založmikovim razlogom ni mog>efl upirati »In če vam ni prenerodno, bi mi bilo seveda ljubo, da bi mi nakaznico taJkoj poslali,« je dodal. »Imam namreč namen, da zapustim Anglijo še pred prjhodinjo sredo.« »Rade volje, gospod Mc Grath. Naš gospod Hod-mes se jutri, zjutraj oglasi pri vas in vam potrdi prejem. Svetoval bi vam. da drevi oddaš te dozdeven zavoj z rokopisom v hotelski zakladnici. Vaši soivražniki bodo to zvedeli in vas bodo pustili čez noč pri miru.« Autbony je storil po tem nasvetu in Se nato odpravil v restoran. Vendar je bila pot zaman: ničesar ni mogel zvedeti o Giuseppovem zasebnem življenju. »A dobil te bom, sinko,« je srdito zamrmral. »Dobil te bom. Kdaj, bomo pa še videli« Drugo jutro ob devetih je prišel gospod Holmes, miren, plavolas možiček, ki je vzcJ rokopis ter izročil Anthoniju potrdilo ia cek za tisoč funtov sterlingov. »To bi bito torej opravljeno,« je rekel Anthony sam pri sebi ko se je gospod Holmes poslovil, »a z mojo drugo nalogo je žalitava. Nemara bi se dala stvar še urediti Vsekako pojdem primerno preoblečen pogledat na Pomtsko cesto.« Pospravil je svoje reči v kovčetg, plačal račiun in hotel pravkar sesti v avtomobil, ko je planil iz hotela pikolo ter mu izročil premo. Med tem, ko je avtomobil brne odlbrzel po cesti je Anthony odprt pismo; neikajkrat ga je moral prebrati, da je do dobrega zapopadel vsebino. Nazadnje je posnel iz zamotamega angleškega uradnega sloga teman namig o spominih grofa Muholovceva iin prošnjo, naj v tej zadevi nič ne ukrene, dokler se ne pogovori z gospodam Georgeam Lomaxom. Pisano se je končavaflo z vabilom, naj pride čez nedeljo v Chimneys, kjer bo pri lordu Caterhanuu v gosteh. To skrivnostno in nerazumljivo pisanje je spravilo Anthanyja v kaj dobro voljo. »Ti ljuba stara Anglija!« je ganjen pomislil. »Prišepala je za dva dni prepozno, kakor zmerom. Da bi hodil v Chim-neys pod izmišljenim imenom, je seveda izključeno. Kdo ve, ali je tam kaka gostima, kjer bi se mogel ineognito nastaniti?« ZaMicaJ je šoferju, naj ga ne pelje na Pontslko cesto, ampak v majhen, malo znan hotel. Tam s* je najel sobo ter odpisal gospodu Lomasu, da zapušča Anglijo in zaradi tega na žalost ne mor* sprejeti lordovega ljubeznivega vabila. »In zdaj,« jte rekel, ko je nalepljal znamko, »zdaj izgine James Mc Grath, in Anthony Cade nastopi.« 5. poglavje Tisti četrtek popoMne ee je Virginija Revelova v svojem avtu vrnila s tenisa v Ranelaghu. Ko je stopila iz voaa, se je obnnida k šoferju in ga vprašala kako je njegovi ženi. »Nekoliko bolje, hvala,« je bil odgcvor. Virginija je malce pomdsfjila, nato pa rekla: »Mar pojdite z njo za nekaj dni na kmete ali k morju, Walton. TrošSke bom jaz trpela. Danes ne potrebujem več voza, čez nedeljo pa bom v Chim-neysu. Za vožnjo na Paddingionako postajo, k vlaku, ki odhaja ob 6 uri 40 minut, mi zadostuje taksi.« Ne da bi poslušala Waltonovo zahvaljevanje, je steMa po stopnicah in pozvonila pri hišnih vratih. Ko je še čakala, je prišel za njo slabo oblečen mlad moški ji pokazal letak z napisom »Zakaj sem siuM domovini?« in ji pomolil nabiralnik. ŠPORT Planica dobila zadoščenje Ka| je prinesel tajnik USP Joso Goreč iz Chamonuca ? Ljubljana 18. februarja. Dstnes ponoča se je vrnil h Ohamonfea tajnik izvršnega odbora Udružanja smučarjev Planica Joso Goreč, kamor je odpotoval obenem z našo smučarsko reprezentanco za svetovno smučarsko prvenstvo. Namen nregovega potovanja je bfl, kakor že takrat poročali, stopiti v stike 6 predstavniki mednarodne smučarske organizacije in se tako ž njima pogovoriti o vseh vprašanjih glede Planice- G, Goreti je uspelo to. kar ee doslej še ni moglo posrečiti nitij pismeno al; po telefonih. Prepričal je predstavnike FISe. da v planiškem vprašanju ne gre za rekorde ali za kako reklamno podjetje, temveč le za strogo znanstvene poi7kitse. kr, naj temeljito prouče in razčistijo razliko med gmuškani skok i _ in novim aerodinamičnim načinom skakanja, kar prav za prav ne moremo več imenovati skoke temveč po'ete torei' novo disciplino, ki V) dosedaj FIS v svojem programu imela. G. Gorec je tudi prepričal upravni odbor FISe. da. je hilo njegovo postopanje giede Planice zaradi nepoučenosti nepravilno ln je dosegel, da so bili vsi kazenski ukrepi proti Planici razveljavljeni in preklicani. Naš zimskosport-ni savez kakor tudi delavc; okoli Planice so dobili s tem popolno zadoščenje Naš poročevalec, je posetil g. Gorca na njeeovem stanovamju in sa je našel v popelji bolnega na hud; influenci. Čeprav bolan. je rad podal glede dogodkov na seji FT^n; naslednjo izjavo: Takoj po svejem prihodu v Cliamoni* sem stopil v st.ike s predsednikom FIS komandantom Oestgaardoro in tudi odborom. Še predem se je vršila seja. ki naj bi razpravljal o protestu JZSS glede zapore planiške skakalnice in predloga o uvedbi nove športne discipline smuških poletov, e^m gospodom predlagal. da bi si ogledali filme vseh dosedanjih planiskfi prireditev, ki sem Tih Ta t o prirasel f seboj. Očividno pa gospodovi ni bilo na tem. da bi morda Mm vplival na razpoloženje posameznih odbornikov in bi M morda zaradi tega sklep glede naših protestov prejudiciran. Mojrel sem pa prepričati predsedstvo o napačnost; predloga ki ie stavil odbornik FISe Č-ehoslo-vak dr Moser. da naj b Be vwl predlo™ .ele^e uvedbe smuških po'etov v pretres na seji še le tedaj ko bi tudi v drugih državaih preizkusni in proučili to panogo. To nazi-ranje sem z lahkoto ovrgel češ da rma vsak član FlS-e pravico samostojno prenz-kiiAi-t- polete jn da nikjer v pravilih ni do-ločeno da bi moralo novo d;sr-iplino preiz-kušati najorej več držav, preden hi mogla o tem sklervati 'n razpravUiaii FISa. Moj pted-lo?r ve zncovn.rjn.l tud; č'an tehnjčn^ komisij za skakalnice, znan; švicarsk; fnženjer Rtra.uimann ki mi V povedal, da je že pred leti p;8Tneno opozori' uoravni" odbor FISe, da ie razlika med običajnimi skoki na ska^ kfl-li icah do 60 m iin pa med takozvanimi a.err^l'Ti -Jimčnkni pVoki na skakalnicah preko W m. Dočim ie on ugotovil to raziik^ po teoretični,^ računih je inž. Bloudek odkril enako po prakt.ičn-h predvajanjih na plani-St? let-ainici. vendar je ugotovil, da s® začne a^rodinaim^čno le.tert* še V pri 70 m Ra^liika i,e hi.la torei le v tem da b (^tran-manTi o pmin^kih poletih onozar:a1 Fl?o p's-mero iniž Bloudek odnosno JZR55 Da je svoje ugotovitve j7pesAl javno v časopisih. G dr Mos«>r hotf' % m^no: razpravljati v zadevi protesta našei' Br-dTov pkok d^s^f^en ^le v izveinkoriknrenčnib skokih in toirei ne v rednem t^-rmova-nj^i je predsednik OeKt^rori.rd pobili, če? ds» on nikakor ne mor« dovolievati da Ki se rekordni poizkusa vrš;1; med al; po kakem ofiicifdnem tekmovanju Zanimivo pri t-m ie — o tem bom še £."ospodn Oest.1 končno sporočen sklep upira vneera odbora FIS«. da je bila okrožnic« st 3. preklicana Takoj po tem «moToč?.in me je gospod Cestemard sam orofnai predvajam planike filme — Storil sem to na banketu v h«te'u >Ravov« ki rra je priredil francoski minister Cbau stiitaH na uspelih prireditvah kakor tudi skakalnici v Plainici. Upravni odbor FISe je obenem tudi vzel na znanje predlog JZSS glede uvedbe siraiskih poletov kot proste discipline vse dotlej dokler ne ho posebna komisija, v katero sta od strani FISe določena inž. Straumann in inž. Hansen. predložila prihodnjemu koneresu FISe leta 1938, v Helsinkih svoj elaborat. Stan je glede naše sniuške letalnioe je torej naslednje: 1. Planica odn. JZSS sta sama odpovedala pri FISj veliko letalnico in jo FIS sploh ne vodi več v evidenci o čemer je s posebnim dopisom obvestila naš savez- 2. JZSS Je javil FIS|, da bo do rešitve predloga glede smuških poletov dopustil izvajanje 8tnuških poletov kot prosto disciplino {n je FISa to vzela pismeno na znanje. 3 Predlog za uvedbo smuških poletov je FISa oddala svoji strokovni komisiji v študij In ima ta komisija nalogo, poročat« o izsledkih na prihodnjem kongresu FISe- FISa je torej postopala v smislu statuta. Na vprašanje Vašega poročevalca, kaj bo z letošnjimi tekmami v Planici je g. Gorec odgovoril, da je Udruženje smučarjev Planica letos razpisalo tekmo v skokih po mednarodnih pravilih na skakalnicah za 65 m na dan 7. marca t 1. Takoj naslednri dan. 8. marca pa se bo prjčela šola v stnn-akrh poletih, ki bo trajala do 13. marca. Po zaključku tega tečaja bo 14. marca javna produkcija udeležencev te šole na veliki letalnici. Poudarjam da niti JZSS niti Udruženje smučarjev Planica ne želita izzvati kakih nadaljnjih konfliktov s FISo ker je ta popolnoma korektno rešila oba naša protesta in oddala pred'og za polete v redno postopanje. m—p— Pismi o slalomu In teku na 18 km Z rezultati v obeh disciplinah v Chamonixu smo lahko zadovoljni Chamonix, 15. februarja. Na današnjem slalomu, ki se je vršil ob divnem vremenu v Argentieru — okoli 10 km nad Chamonixom —, je zasedel prvo mesto Francoz Allais, drugo Avstrijec Walch — znani Arlberžan —, tretje Worndle (Nemec), 18. naš Heim in 25. Praček. Tekmovalcev je bilo 35. Iz tega je sledil naslednji rezultat za alpsko kombinacijo: 1. Allais — Francija 400.4, 2. Laf-forgue — Francija 428, 3. Steuri — Švica 430.6, 21. Heim — Jugoslavija 514.2 in 22. Praček — Jugoslavija 516.6 točke. Tekmovalcev za alpsko kombinacijo je bilo 32. Za dame Bil je krasen dan brez oblačka, ko nas je ob pol 8. zjutraj posebni vlak potegnil po dolini navzgor v Argentier, kjer je bil na jako strmem pobočju postavljen dobro zasoljen slalom s 36 vratci. Višinska razlika ca. 200 m, dolžina proge 700 m. Bilo pa je slabo to, da je bila proga izpostavljena solncu, tako da so imele le dame, ki so startale ob pol , 10. v obeh tekih dobro in izenačeno progo. Vsa tri častna mesta so zasedle tri Nemke, in sicer prvo olimpijska zmagovalka Cranzova s časom 1:49.2, naslednji dve pa Graserggerjeva in Rescheva s časi 1:56.2 odn. 1:59.6. Znamka iz Banske Bistrice čehinja Beinhauerjeva je prišla na 10. mesto. Za gospode Ob pol 1. popoldne so startali gospodje na isti progi, ki pa je že po desetem tekmovalcu pri pripekajočem solncu postala pravi »tobogan«, tako da o rednih časih pri številkah nad 10 — startalo se je v vrstnem redu rezultatov smuka — ni mogoče govoriti. To je velika pogreška in prepričan sem, da bi Heim na dobri progi postavil še boljši rezultat. V prvem teku je postavil Arlberžan Wil-ly Walch s 64.4 najboljši čas, Allais takoj za njim 64.8. naš Heim je imel 81.8, Praček pa 87.6. Drugi tek je Walch, smučal 67, Allais pa 66, kar mu je dalo zmago v slalomu in kombinaciji, Walchu pa drugo mesto, dočim se je v kombinaciji prerinil na deveto kljub slabemu rezultatu v smuku. Heim je imel v drugem teku 78.2, Praček pa 84.4, kar jima je dalo 21. in 22. mesto v kombinaciji. Vsekakor častno v tej odlični družbi, če vemo, da so za njimi vsi čehoslovaki ter še kopica Angležev, Američanov in tudi še edini »eksotični« udeleženec — Grk Negropontis. Chamonkc, 16. februarja. V klasični disciplini teka na 18 km je danes zmagal Norvežan Bergendahl v času 1:11:21.4 pred Fincem Jalkanenom 1:12:35 in Niemijem 1:13:48. Naš Alojz Klančnik, ki je startal s št. 21, je bil 23. s časom 1:21:10, Franc Smole j pa, ki je startal s Številko 22, je bil 27. s časom 1:21:27. Knap je bil 38. v času 1:25:15. (Po telefoničnem poročilu, ki pa je bilo po prvih objavah netočno, je bil Klančnik 22., Smolej 26., Knap 36. Op. ur.). Jutro je bilo mrzlo in lepo, toda že je silil jug v dolino in kvaril sneg na progi, ki tehnično ni bila baš idealno urejena, toda sicer lahka — precejkrat je šlo po potih — tipično dolinska. Prijavljenih je bilo 69 tekmovalcev, toda startalo jih je le 60, na cilj pa prišlo 44. Naš 2emva, še oslabljen od influence, ni mogel na start in v ostri boj. Splošno se je pričakovala finska zmaga. po fenomenalnem boju v štafeti, vendar je tudi vsak gledal na Bergendahla, ki je baš tam priboril Norveški zmago. Da pa bo kar za več kot 1 minuto potolkel Jalkane-na in za več ko 2- minuti Niemija ter potisnil Kurikkalo na 5. mesto, tega ni nih- startal s številko 2 in takoj prehitel Francoza Mermouda s štev. 1 in nato ves čas brez tekmeca pred seboj smučal po progi, pa vendar postavil tako odličen rezultat. Naš Klančnik je bil odličen, pa je rabil celih 10 minut več, med njim in prvim pa se je vrinilo 21 tekmovalcev. Štirinajst izmed prvih 22 mest so zasedli Norvežani, Finci in Švedi. To so splošni rezultati, vrstni red se bo pa nekoliko izpremenil, ker je treba ločiti tekmovalce za kombinacijo. Z mestom, ki smo ga dosegli, smo računali in smo z njim zadovoljni. Ko sem opazoval tekmovalce na progi, so se mi videli v ravnini prav dobri in često popolnoma izenačeni severnjakom, toda v vzponih so le ti s svojim mirnim, dolgim korakom nadmočni in gre večina časovne razlike na račun vzpona. Klančnika Alojza smatram danes za našega najboljšega, Smoleja za najbolj rutiniranega, vestnega in zanesljivega tekmovalca, ki vedno postavi svojega moža. Knap si je nekoliko pretegnil mišico v desnem stegnu in je zato nekoliko zaostal. Sinoči sem se s tekmovalci, ki niso bili danes angažirani, udeležil banketa, ki ga je priredila francoska federacija v Kazini. Bilo je okrog 300 gostov. Srečal sem se tudi z našimi vojaki, ki nastopijo jutri v patruljnemu teku. Vreme se je zopet obrnilo ln danes popoldne pf padlo nekaj kapljic dežja, temperatura pa se je dvignila na 5 stopinj nad-mčlo. Sedaj, ob 18., ko to pišem, pa že lije kot iz škafa! Dr. S. Dvojni spored na igrišču Hermesa Vsi klubi se že prav pridno pripravljajo na prvenstveno sezono, ki se bo letos pričela prav zgodaj. Vsak klub žeh urediti svoje moštvo, da bo dosegel čim ugodnejši položaj v prvenstveni tablici. Tako sta se tudi Hermes in Ljubljana zedinila za skupen program. Ljubljana je povabila v goste odlično enajstorico SK Celja, ki je preteklo nedeljo nasula trboveljskemu Amaterju skoraj poldrug tucat golov. SK Celje je prvak celjskega okrožja in prav resen reflektant za prvaka I. razreda LNP. Nastopi v kompletni postavi z znanimi igralci Slamičem, Volkarjem in Pfei-ferjem. SK Ljubljana nastopi v spremenjeni postavi, ker je trener spoznal, da je treba še marsikaj izpopolniti Hermes pa je povabil v borbo SK Reko. Vičani so precej dolgo mirovali in smo zelo radovedni, v kakšni postavi se bodo pokazali letošnjo spomlad. Ce se bo Hermes pokazal v taki luči kot prejšnjo nedeljo, bo imela Reka prav težko stališče. Glavna tekma se prične ob 15., pred-tekma pa ob pol 14. Obe tekmi se vršita na igrišču Hermesa. Vstopnina bo propagandna Zaradj važnosti dnevnega reda udeležba vseg eg- odbornikov obvezna. Ta(jniik I- S. K. Slovan, članskj sestanek bo drevi ob pol 20. pri Krušiču, strogo obvezen za vee igralce. Po sestanku bo 6eja upravnega odbora, strogo obvezna za vse odbonnjke. S. 'K. Reka. D rev; ob 20. bo obvezen sestanek nogometne sekcije v gostilni »Kon-zum« na Glincah. S. K- Svoboda, Ljubljana. Zaradi nedeljskih tekem etrogo obvezen članski sestanek I- in rezervnega moštva drevi ob 19. v Del. zbornici. Ob 19.3q važna odborova seja S. K. Šparta. Drev iob 20. sestanek odbornikov v slaščičarni Petriček. Udeležba obvezna. Predsednik. S. T- K. Moste. Vsi igralci iki so v nedeljo trenirali morajo priti drevi ob 20. na sestanek, v nedeljo ob 8.30 pa na igrišče Mladike zaradi treniga ob vsakem vremenu. Opra? vičila pravočasno 1 tz življenja na dežel! Iz Novega mesta n— Brata s sekiro razklal glavo. V Breganskem selu sta pred domačo hišo sekala drva brata Andrej in Godec. Sredi dela pa je med obema prišlo do prerekanja. Anton je namreč hotel izvesti napad na župana žerliča in k temu delu pritegniti tudi svojega brata Andreja, ki pa o tem ni hotel ničesar slišati, temveč je Antonu celo zagrozil, da ga bo ovadil orožnikom. Po prepiru je Anton šel v kuhinjo, kjer se je spri še s svojo sestro Pavlo. Ko je Andrej slišal jok svoje sestre, je stekel s sekiro v roki v kuhinjo na pomoč sestri. V veliki razburjenosti je dvakTat zamahnil s sekiro po bratovi glavi, da se je ta takoj zrušil na tla. Smrtno ranjenega Antona so zapeljali v bolnišnico, kjer je še istega dne umrl za dobljenimi poškodbami. V torek se je Andrej Godec zaradi uboja brata Antona zagovarjal pred novomeškim senatom trojice, češ da je dejanje storil v veliki razburjenost in zmedenosti. Sodišče ga je obsodilo na poldrugo leta strogega zapora. n— šoferski Izpiti za s reze Novo mesto, Črnomelj, Brežice ln Krško bodo 3. marca pri sreskem načelstvu v Novem mestu. Interesenti lahko še vložijo pravilno opremljene prošnje do 26. t. m. n— Konj ga je poškodoval. V Crmo-šnjicah je hotel z vozom v mesto znani posestnik in mlinar 50-letni Udovič Ivan, brat tukajšnjega mojstra. Pri napreganju v voz pa je konj iznenada brcnil gospodarja s kopitom v trebuh, da se je nesrečnež na mestu zgrudil. Hudo poškodovani Udovič je bil takoj po nesreči pripeljan v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je bil operiran. Iz Zagorfa «— Za volitve v Bratovsko skladnfco, ki bodo v nedeljo 28. t. mc. .je med rudarji veliko zanimanje. Vložene po tri liste in vs© potrjene. Veeh voiSošh upravičencev je 656. Posebno veliko agitacijo razvijajo krščanski socialisti JESENICE. Podružnica SPD na Jesenicah obvešča svoje članstvo, da bo 4- marca ob 20. v tovarniški restavraciji (Legat) na Savj redni letni občni zbor podružnice- Članstvo ee opozarja, da so na dnevnem redu tudi volitve novega odbora. Volilno pravico bodo jmeli le oni člaind, kj bodo do občne« ga zbora imeli poravnano članarino za leto 1937- Članstvo ee poz va. da 6e občnega zbora udeleži v čim večjem šlevjlu- TRŽIČ. Kino predvaja danes (v petek.) in V ponedeljek ob pol 21. senzacionalni film »Policijski avto 99'. V soboto .jn v nedeljo sled; Grete Garbo film »Pisani pojčos lan<. SOKOL Sokoisko društvo Črnomelj priredi jutri 20. t- m. ob 20. v svojem domu predavanje »Bolgarija in njene lepote«, s slikami. Predaval bo Predavaitely ZKD g. Bučar Ve koelav. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Petek 19. februarja: zaprto. (Gostovanje v Celju: Repoštev, Atentat). Sobota 20. februarja: Kvadratura kroga. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Nedelja 21. februarja: Ob 15. uri: Korajža velja! Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: Simfonija 1937. Izven. Cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri Petek 19. februarja: zaprto. Sobota 20. februarja: Pikova dama Pre-mierski abonma Nedelja 21. februarja: ob 15. Pod to goro zeleno • •. Izven- Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Manon. Izven. Cene od 30 Din navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek 19-; Zaprto. Sobota, 20.: Ples v Savoyu- Gostuje pr:ma-dona ljubljanske opere Zlata Gjungjen-čeva. Znižane cene. Vremenska poročila po stanju z dne 18. 2. ob 7- uri zjutraj Erjavčeva koča na Vršiču: —4, sneži, 120 snega Bohinjska Bistrica: —1, oblačno. 30 suhega snega na 30 podlage. Dom na Kornni: —3, oblačno. 40 suhega snega na 180 podlage. Dom na Krvavcu; —4. oblačno, 6everoza- padnik 50 suhega enega. Velika Planina: —3, oblačno, 30 suhega snega na 90 podlage. Menina: —8, 30 suhega snega na 120 podlage, sever, po malem sneži Mar ilirska koča: —3. sneži, 15 suhega snega. Ruška koča: sneži. 20 snesra. Pesek: —5. 20 pršiča na 50 podlage. Senjorjev doni': —6, 25 pršiča na 60 pod. lage. Smreko veje: 90 pršiča na 70 podlage. Mozireka koča: 30 pršiča na 60 podlage. Logarska dolina: —i, 15 pršiča na 80 podlage- Rateče: —2. po malem sneži, zapadlo 40 finega na 30 podlage. Planica; _2, po malem sneži, zapadlo 60 na pol suhega ©nega raa 50 podlage, mala skakalnica in drsališče uporabljivo-Kranjska gora; —2, po malem sneži, zapadlo 40 snega na 25 podlage, sankal išče uporabljivo. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 18- febrnarja Ljubljana 7. 756.3. 2.0, 93. O, 10, sneg, 28.2; Zagreb 7. 756.2, 3.0, 80, NE5. 10. dež. 15-0; Beograd 7. 754-3, 4.0. 95, SSE3, 7, _, - ; Sa/rajevo 7- 761.6, 5.0, 80, O, 6, dež, 1.0; SkoPlie 7. 759-2, —3.0, 9(X O. 7. _, —; Kumbor 7. 757.4, 12.0, 70, S3, 10, dež. 3-0; SpL-t 7. 753.7, 5.0, 90, ENE3, 7, dež. 29.0; Rab 7- 754.4, 50, 50, NI, 10. dež. 17.0- Temperature: Ljubljana 5-2, 1.2; Zagreb 8.0, 1.0; Beograd —, 2.0; Sarajevo —, 5.0; Skoplje 10.0, —50; Kumbor —, 10-0; Split 12-0, 4.0; Rab —, 1-0. ki ca je priredil francoski minister Cfoau- tisnil Kurikkalo na 5. mesto, tega ni nih- J ra bo jutri v soboto ob 18. v kVubski sobi i feovpe. Vsi navzočni člani FiS-e so mi če- | če pričakoval, zlasti ker je Bergendahl ! kavarne Union, vhod iz Frančiškanske ul. 1 Tekmovalcem sa prvenstvo LZSP. Vsj tekmovala za prvenstvo LZSP v dnevih 20- jn 21. t. m. na Črnem vrhu, ki reflektirajo na prenočišče pri Sv. Križu naj ee takoj po priho du k Sv. Križu javijo v gostilni Kopišer službujočemu odborniku g- ROgerju, kjer bodo dobili vsa navodila- Akademski športni klub. Tekme ca državno prvenstvo v umetnem drsanju, ki jih je nameravala Ilirija izvesti v soboto 20. in nedeljo 21. t. m. na svojem drsališču poleg doma v Planici, so spet odgodene. Kolikor smo izvedeli, ta odgodltev sedaj ne gre toliko na račun vremena, kot na račun dvomljive udeležbe naših najboljših drsalcev. Zveza slovenskih labkoatletsklh klubov (Slnibeno). Prva seja novoizvoljenega odbo ra bo jutri v soboto ob 18. v klubski sobi Neizprosna smrt je 17. t. m. iztrgala iz naše srede našega predragega soproga, očeta in strica, gospoda Kumer Karola posestnika in gostilničarja V 60. letu starosti je boguvdano prekinil svojo trudapolno življenjsko pot. Pogreb se bo vršil v soboto 20. t. m. ob 10. uri dopoldne. Kapla, št. Jurij ob Taboru, dne 18. n. 1937. Žalujoči: NE2IKA, soproga; IVAN, KARL, MINKA, FRANC bi KATICA, otroci in ostalo sorodstvo. MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 Din. dara* 8 Dm u S: fro alj dajanj« oMltrt 5 Din. Najmanjši tneaet 1? Dia Delavca za skladišče to razna domača dela takoj sprejmem. Kmečki fanti, vojaščine prosti, do 25 let star, '-maj o prednost. Ponudbe pod »Delavece na ogl. odd. Jutra. 331H-1 Mizar * ženo hišnico^ dob; m«to za čiščenje fine kavarne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra služba«. 3a«w Dobro veziljo ta fino svileno penilo takoj sprejmem. Naslov T vseh posl. Jutra. 3190-11 Potniki Beaedal Dta. davek S Dia u iilr* alt dajanj« kaslora 1 Dia. Najmanj« znesek 13 Dia. Krajevnega zastopnika za Ljubljano in okolico, mlajšo moč. ta spererijske stroke, za poset trgovin z živezni™ potrebščinami pro ti fiksumu bi proviziji, eprejmerao. Gospodje ki Imajo že Aru ga zastopstva ae pridejo v pošte v. Po-"l nudbe * navedbo dosedanje delavnosti in referenc na i "u bi i rita«, Zagreb pod >45434«. S189-5 Krojaški mojstri! popolnoma izvežbani v izdelavi Jamskih plaščev doti« stalno delo pri Elite, Prešernova ul. 7. stat-d Tkalski mojster t<*r pod mojster in vlagalec val.Tcov dobe mefto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »PobTe mo&i«. 3343-1 V sika seseda SO pa? : davek 3 D-n t-, šifro »ll dajanje naolova 5 Din. 12 Din. Absolvent trg. šole g prakso v pisarni išče zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dim «"*>« 2230-2 Natakarica iSče boljšo službo, govori nem.sko. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Simpatič-m«. 3£M8-2 Šivilja sa elegantne obleke gre no dom. Cena 20 Din. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Tujka«. 3025-2 Kupim 1 Din. lavek J £>.< ta Šifro tli dajanje naslova 1 KIL Najmanjši metek 17 Oto Kočijo lažjo sa 2 konja takoj ku pimo novo ali rabljeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kočija«. 9136-7 Otroški voziček gV>bok, dobro ohranjen, ku pim. Cesta v Rožno dolino Mrak (paviljon). 32S2-7 12-4 Tenis flanela za perilo ln pidžame, dobra vrsta meter Din 5.50 BELI TEDEN teden najnižjih cen. Zahtevajte takoj brezplačni cenik od trg. hiše Vloge člaoio Zadružne zreie ln Zveze slov zatira g. prodam. Ponudbn ca podružn'o» Jutra Maribor pod »Zveza«. 9174-16 Frizerko in učenko ko že dela sprejmem. Ko-jnan N'ko, Poljanska cesta 2fl. 3f?64-41 Gospodično ia podučevanje nemškega je?/k a sfirejmem. Za časa poduka brezplačno stanovanje in hrano v hotelu na morju. Informacije Pension -Rt-! -ie K. Lukšič Dalmacija. 336S-4 Beseda 1 Din. lavek S Din u Šifro >1! dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Di a Hranilne knjižice kupite sli prodaste potom moje pioarne najboljše Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Tol-efon 38-10. 3338-16 Mest. hran. ljublj. vloge večje zneske prodam za gotovino. Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka ul. 12 Telefon 38—10 3S57JI6 Hranilne knjižice Nakup tn prodajo »Befc denarnih zavodov ia posljujem po najrižjl eem takoj » got^v-ini Alojzij Planinšek Ljubljana Bethovnova ni. Telefon 35—10. 89-16 Bančno kom. zavod zvršuje najboljše nakup m pn-oiajo HRANILNIK VLOO vseh denarnih zavodov za odgovor Din 3 znamk — Maribor, Aleksandrovi 40 90-16 Beseda 1 Din, davek 8 Din >a iilr* w listanj« samota 1 Din. Najmanjši znesek t7 Din. Gozdno veleposestvo 408 oralov 1,300.000 Din. Smrekogozdno graščino seče 33.000 m3 Din 2,300.000 proda Posredovalnica. Maribor, SloveDska ulica -26. 8236-20 Lepo veliko sobo oddam t ali 2 gospodoma. Naslo-v v vseh. posl. Jutra £»2-33 Radio Sobota, 20. februarja Ljubljana 12: Lahka glasba s plošč. — 12.45- Vreme, Porocida. — 13; Cas, spored, obvestila- — 13.15; Plošče- — 24: Vremenska napoved. _ 18: Za delopust igra Radio orkester. _ 18.40: Pogovor 6 poslušalci. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila- — 19.30: Nac. ura; Razvoj orkestralne glas* be v Zagrebu. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zuna/n.ti politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.20: Pisan večer besedilo sestavila in vo" djita Jožek im Ježek 6 sodelovanjem Radio orkestra in njegovih solistov, vmes nekaj plošč. — 22; Cas, vreme. Poročila. 6pored. — 22-15: Lahka glasba (Radio orkester). Beograd 17.20: Plošče. — 18: Koncert orkestra iin solistov. — 19.50: Plošče. — 20: Srbski večer. — 22.20; Koncert orkestra. — 23; Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Orkester- — 20; Violinske skladbe. — 20.30: Pevski kvartet. — 21: Lahka glasba. _ 22-20: Plesna muzika. — Praga 19.10; Godba na pihala. — 20: Operetni večer- — 22.20; Plošče-in plesna muzika. — Varšava 19.30: Lahka glasba- — 21; Pester program. — 22: Pevski in klavirski koncert. _ 2'2.40: Lahka glasba. _ Dunaj 12: Plošče- — 15.35: Koncert or kestra mandolin- _ 17: Plošče po željah. — 18.30- Pevska ura. — 19.15; Koncert godbe na pihala. — 20.15: Zvočna igra. — 22.25: Klasične komorne skladbe za pihala. — 23-10: Plesna muzika s plošč. _ Berlin 19; Koračnice- — 20.10: Pester program za smučarje. _ 22.20: Prenos iz Miinchena. — 24; Koncert soMstov. __ Miiurhen 18; Plesni orkester. — 1850; Zvočna igra. — 19.40: 0r< geiske skladbe. — 20.10: Valčkov večer- — 22.30; Pletena muzika. — Stuttgart 18.30: Pesmii. — 19: Drobne skladbe s plošč. — 19.15; Zvočna igra. _ 20.10: Kakor Mlin chen- — 22.30; Plesna muzika- — 24: Koncert orkestra in solistov. I Naročniki , Jutra' so zavarovani za 10.909 Din. Vsem, ki so nam ob prerani smrti našega nepozabnega soproga in skrbnega očeta, gospoda Posojila dajemo privatnim nameščencem in državnim uradnikom r gotovini alj bla-govnib bonih. »Kermes«. Zagreb, Masa.rykova ul. lit. 87-16 Ljublj. Kred. banke vloge, večje in manjše zneske kupim za takojšnjo gotovino. Plačam najvišje dnevne cene. Rudolf Zore Ljubljana Gledališka ui 19. Telefon 38—10 3258-16 FA STEGUJA Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu nudi L Pogačnik, trg. s kurivom BOHORIČEVA 5., Telet. 20-59. KLISEJE ENO VECBABVNE JUGOGKAFIKA SY PETHA NASIPA f Med mestom in deželo posreduje »Jutrov«! mali oglasnik Vsemogočni je poklical k Sebi danes ob 8. url zvečer po mukapolni bolezni, pokrepčanega s tolažili sv. vere našega preblagega zlatega soproga, papana in deda, gospoda Gustava Vodušek šolskega ravnatelja ln nadzornika v p., ime ji tel ja reda Belega orla, Jugoslovanske krone ln Sv. Save. K večnemu počitku ga spremimo v petek 19. t. m. ob pol 16. uri lz doma žalosti na tukajšnje pokopališče. Maša zadušnlca se bo darovala v soboto ob &. uri v župni cerkvi. Trbovlje-Vitanje, 17. februarja 1937. Globoko žalujoče rodbine: VODUŠEK, KOROŠEC, MOLL, KUHAR. Meot.H pogrebni za-rod Občina Ljubljana f veter, inšpektorja, šefa veter, odseka kr. banske uprave, izrekli svoje sožalje in počastili blagega pokojnika s spremstvom na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo za poklonjeno cvetje in krasne vence gospodu dr. Marku Nat.lačenu, banu dravske banovine, Dravski sekciji jug. veter, udruženja, mestni občini Celje, uradništvu kmetijskega oddelka kr. banske uprave, uradništvu kr. banske uprave, kakor tu~i vsem ostalim darovalcem. Prisrčna hvala g. dr. Leonu Hribarju, direktorju drž. veter, bakteriološkega zavoda za poslovilne besede pri grobu. Posebej se zahvaljujemo gg. Borisu Bedeniku, abs. medicincu, za njegovo prvo pomoč in zdravniku dr. Vinku špornu. Iskrena hvala tudi vsem ostalim, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in z nami sočuvstvovali. ' Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 24. februarja ob %8. uri pri frančiškanih. LJUBLJANA ne 18. februarja 1937. ŽALUJOČA RODBINA Zatisnil je svoje trudne oči in odšel po plačilo r večnost naš dobri oče, brat, stari oče, pradedek in stric, gospod MIHAEL FRANČ1Č DAVČNI UPRAVITELJ V POKOJU previden s tolažili svete vere, v 84. letu starostL K večnemu počitku ga spremimo ▼ petek, dne 19. februarja 1937, ob 4. uri popoldne iz hiše, Dalmatinova ulica št. 2. na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, GRAZ, KRŠKO, CELJE, dne 17. februarja 1937. ŽALUJOČI: Verovšek, Weinberger, Zesser, Spitzer, Korošec, Zupan, Ferjen. G. Tli. Rotman: Psr®£es®r Bizgec gfe na potovasife okoli svata i —, 25 Na srečo je bila črna noč, in ker hodijo Špartanci s kokošmi spat, jih ni srečala živa duša. Zdirjali so tja, kjer je »Pulex« še vedno tičal z nosom v pesku, in se podvizali, da bi ga spravili na noge. Res se jim je posrečilo! Deset minut ni trajalo, da je strahovit pok zbudil vse Špartance iz spanja. Ptička je bila zletela! Gumbi - plise entel - ažur - predtisk monograme. hitro izvrši Matek k Mikeš Ljubljana, poleg hotel* štrukelj. 85-30 fnformaiijf' Beseda 1 Dia, davek S Din u> V.lro al] aajaaje .na.w»» 3 Din. NajmanjU ueeek 17 Dia Naznanjamo da g. Gradišnik Franc ni vež pri nae uslužben od 31. jan. t. 1. vsled tega ne odgovarjamo m nskake kupčije, katere bi event. sklenili za naš rafun. Wei-ner i VVeasa, Zagreb—Ljubljana. 3345-31 Dvignite dospele ponudbe: Administrativna moS, Brez otrok, Brez strojev, Cveto-i& pomlad, Cotton, Oedna, Cisto ln zračno, Delaven, Dober zaslužek. Dve osebi Dva Dvetto, Furnir. Gotovina 18, Gentleman, Hvaležni zaslužek, Izurjena. Izkušen prejplaf.nik. Interesent, Imej zaupanje v mene, Knjigovodja, Konkurenca, Kapital, Kjerkoli, Kavcija, Ljubljano, Letna spričevala, Leskovec, Malo donna. Mlajša moč. Marec, Možen velik promet, Meta, Marljiv in pošten, N« bo Ti žal, Najm«inj 20 johov, Othello, Oba diskret na. Obrtni list, Osamljena, Protj plačilu, Potrebna gotovina, prilika, Poslovodja Parna, Prometni kraj. Pomoč, Redi bole zal. Resnost 1037, Suho, Stalno mesto 70, Spretna, Služba, Skreni na. Strojnik, Samostojna, Fraze«1, Sv. Jakob 80.000 Din, Solidna, Simpatična 27, Sama, Strojna opeka, Simpatija, Stroga tajnost. Simpatija 54, Trikotaža, Ta kojšeo nastop 3SC7, Trafika, Takojšen nastop. Tajnost zajamčena, Ugodna in stalno. Ugodnost, Vinski potnik, Varnost, ViSješolec Vila, Zvestoba, Zmožna kavcij«, Zdravi ia žel jen. ioo/o od tega. kar iščete; 1 • ČUVAJ VAŠEGA % ZDRAVJA i i f POSOJILNICA r. z. z n. z. V TRBOVLJAH | n naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni podpredsednik, gospo i- H j GUSTAV VODUŠEK 1 šol. ravnatelj in nadzornik v pokoju, sm danes po daljši bolezni preminul. m K večnemu počitku ga spremimo v petek 19. t. m. ob pol 16. uri, izpred hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. H Blagega pokojnika ohranimo v najlepšem spominu. H I TRBOVLJE, dne 17. februarja 1937 NACELSTVO. 1 ŽUPANSTVO OBČINE TRBOVLJE javlja pretresljivo vest, da je dne 17. t. m. umrl bivši dolgoletni župan, gospod GUSTAV VODUŠEK šol. ravnatelj in nadzornik v pokoju, IMEJITELJ REDA BELEGA ORLA, JUGOSLOVANSKE KRONE IN SVETEGA SAVE. Pogreb blagopokojnega bo v petek 19. t m. ob pol 16. uri izpred hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Zaslužnemu pokojniku ohranimo trajen spomin. TRBOVLJE, 17- februarja 1937. f ZADRUŽNA ELEKTRARNA V TRBOVLJAH javlja žalostno vest, da je njen ustanovitelj in dolgoletni predsednik, gospod GUSTAV VODUŠEK šol. ravnatelj in nadzornik v pokoju, IMEJITELJ REDA BELEGA ORLA, JUGOSLOVANSKE KRONE IN SVETEGA SAVE. danes ob 20. url legel k večnemu počitku. Blagega pokojnika ohranimo v častnem spominu. Na njegovo poslednjo pot ga spremimo v petek 19. t. m. ob pol 16. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. v TRBOVLJAH, dne 17. februarja 1937. NACELSTVO. Urejuje Davorin Ravljen, <-* Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskaraarja Fran Jeran. — Za inaeratn! del Je odgovoren Alojz Novak — Val f Ljubljani*