Politicen list za slovenski narod. F« p-oStt prejemal» velja: Zst celo leto predplač&n Iv» gld., ta pol let* S gld., /a četrt leta 4 g-ld.« za in mesec 1 ctd. 10 kr T administraciji prejemim, velja: celo leto li gld., za pol tet» <> gld., za četrt leta S fMU za «t» mesec 1 gM, V Ljubljani na dom posiljan velja 1 pid. 20 kr. več na leto. Posan»esne številke vtljajo « kr. iJiročniso preje»» upravoištvo in «kspedieija, Stolui trg št. 6, puleg „Katoliške Bukvarne4. t I Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«(i- uri popoludne. Štev. O. 7 Ljubljani, v soboto 9. januvarija 1S92. Letnik XX. še Raj obetajo bodoče volitve na H^erskem ? Ogersfci državni zbor je bil doe 5. januarija razpuščen na predlog raiuisterskega predsednika grofa Szaipary-a, ker ni mogel s sedanjo v-ečino nasproti opoziciji postave o novem preustrojst.vu ogerske države izvesti. Pozuato je, kako je Appouy-jeva opozicija e dolgimi govori preprečila razpravo o tej postavi. A ker \ državnozborskem poslovniku ni bilo mogoče najti sredstev proti temu ravsanju, ni si ■moglo ministerstvo drugače pomoči, nego da je razpustilo državni zbor v nadi, da bode pri bodočih volitvah liberalna ali mdnisterska stranka popolnoma zmagala. To ¡je pa po dosedanjih pripravah za volitve kaj neverjetno, kajti opozicija bode upotrebila vsa bredstva, da bode izbranih čim več njenih privržencev, lu ravno to jej ne bode težko izvesti, saj je liberalci« stranka po celem Ogerskera zgubila že mnogo privržencev med narodom. Pa kako tudi ne? Saj je to ona stranka, s katero je bil obdan tudi Tisza, strank«, katero je on z nemoralnimi sredstvi zbiral okoli sebe. Članovi te stranke so bili izbrani večidel s sredstvi državnimi, posebno po ooih krajih Ogerske, kjer vlada največo reuegatstvo, posebno mej Slovaki, Srbi, Rurauni in Nemci. Denar, drž. službe, sinekure in druga Uka sredstva so zvabila tako stranko v državni zbor. Je-li kaj čudnega, da je narod konečno malo spregledal, da se na tak način širi le korupcija., in da patlameutirno vladanje zgubi mnogo ua svoji vrednosti. Vodja Tisza je moral sicer odstopiti, ali naslednik njegov je prevzel liberaluo večino v takošnem etanju, kakoršoa je bila dozdaj ter jej želi tudi še pri bodočih volitvah pomagati do zmage, kar se mu bode tudi posrečilo, saj je vlada v njegovih rokah. Pa če tudi liberalua stranka zmaga, o čemer ni dvojbe, preporodila se ne bode.1! Grof Szapary bode pri novih volitvah upotrebil morda ista sredstvu, kakoršna je rabil Tisza, a na tak način izvoljeni poslanci ne morejo biti boljši, nego so bili dosedanji. Proti tej novi večini bode stala opozicija Ap- pouy-jeva v istih razmerah, kakor do zdaj, a morda se bode še malo pomnožila. Kaj misli pa Szapary v tem slučaju storiti? Uporabiti zadnje sredstvo proti opoziciji, namreč premeniti poslovnik državnega zbora ter omejiti svobodo govor«. O tem 6e je ee javno izrazil, ko je odgovarjal ua čestitke k novemu letu. To sredstvo pa njegovega zistema ne bode obvarovalo pogina. S takim sklepom se bode liberalua stranka v narodu še bolj zamerila, a ugled opozicije bode narasel. Takšna sredstva se rabijo po navadi proti Slovanom v enih zborih, kjer imajo še priliko govoriti. Tako se v hrvatskem saboru more radi ostrega izraza zgubiti pravica dohajati k sejam. Kaj takega je Madjarom seveda všeč, če se to godi v njihovo korist. Ali v ogerskem saboru jim to ne bode po volji, in ni nobene dvojbe, da bode Szapary hitro izgubil še ono privižeuost, kolikor je še ima. Liberalua stranka pa se tudi ne bode mogla dolgo na ta način držati. C^ se bode hotelo na Ogerskem parlamentarno vladati, bode morala sedanja liberalna vlada nedvojbeno skleniti kompromis z Appony jem, kajti njegova stranka ima večidel ogerskega prebivalstva na svoji strani, v drugem slučaju pa se bode morala liberalna strauka po dolgotrajnih borbah umakniti. Kako pa stoje ogerski Slovani nasproti tej borbi? Po poročilih slovaških je videti, da se Slovaki bržkone ne bodo uiti udeležili teh volitev. To je žalosten pojav. Pritisek mora biti strašansk, da se Slovaki niti ne upajo na dan s svojimi kandidati. čudno pa tudi ni, saj je po sedanjem sistemu reuegatstvo zavladalo v tolikem obsegu, da so pravi rodoljubi že kaj redki. Srbi bi mogli laglje s katerim svojim kandidatom prodreti, ali tudi oni so v novejšem času tako popustljivi nasproti Madjarom, da se moramo kar čuditi. Kaj in kako mislijo Ru-muni, uam dozdaj še ni znano. Bržkone ostanejo zopet v pasivni opoziciji. Na Hrvatskem pa bode nedvojbeno pri bodočih volitvah izbrana vladna večina in iz te bode -dobila vlada Szapary-jeva 40 ternih privržencev. To so za Slovane zares slabe nade, ali dokler bodo Madjari nasproti Slovanom tako nestrpljivi, ni skoraj nade, da bi se kaj na bolje zabrnilo, kajti četudi se oui med seboj prepirajo, proti drugim narodnostim so vedno složni in ravno radi tega tudi povsodi premagujejo. —a. Trgovinske pogodbe. Govoril državni poslanec Fr. Povše na shodu „Katoliško-političnega društva" dné 3. t. m. (Dalje.) Tudi za razne poljedelske pridelke bo bolje za izvoz v Nemčijo. Tako bodo n. pr. naše sadje, zelenjad in jed-naki pridelki sedaj mogli v Nemčijo uvažati se carine prosto. Prav zdatno se je znižala cariua za žito, in tu so pač Ogri zopet največ pridobili, ker oni največ pšenice pridelujejo iu sploh izvažajo. Doslej je znašala carina za kvintal pšenice 5 mark, po novi pogodbi le 3'/, marke. Prav tako bode za rž, od ovsa pa bo namesto 4 mark le 2'8 marke carine. Le pri ječmenu, katerega Nemčija največ od nas potrebuje že za pivovarne, se je carina znižala od 2 25 marke na 2 marki. Prav zeló se je znižala carina za presno grozdje, od katerega se je sedaj z» 1 kvintal moralo plačati carine 15 mark, po novi pogodbi pa le 4 marko carine. Tudi za moko znižala se je carina od 10'/* marke na 7 mark. Otrobi bodo carine povsem prosti. Prav tako se je znižala carina na ječmenov slad, katerega se za blizu 20 milijonov mark izvaža. Za namizno grozdje, ako ga ni več, kakor 5 kilo v poštnem prometu, bode celó carina odpadla, kar bo zeló pospešilo izvoz namiznega grozdja. Važno je za naše vinarstvo tudi to, da se je cariua 10 mark za 1 kvintal zmečkanega grozdja v sodih znižala na 4 marke. Carina na vino znižala se je od 24 mark na 20, in za črno vino, katero se rabi za primes nemškim vinom, celó na 10 mark. Cariua za zmečkano grozdje in za črno vino je vsekako seveda znižana v prid nemškemu vinstvu, namreč da bodo nemški LISTEK. Mozaik, XII. Žgite kresove! Kmalu, kmalu se povrne dan, kateri je celemu svetu jasno pokazal, kako napreden je narod slovenski, dan, kateri smo bili mi Slovenci politiški krščeui, kateri smo vstopili v vrsto kulturnih narodov, dan, od katerega imamo nadejo, da je pričel novo, napredno gibanje mej uaš'm milim ljudstvom sloveuskim. Delite delo! Kako krasno se je izvršilo to unče'o tisti dan v naši domači zbornici, kako sijajno se jo pokazalo,, da Nemec, nemškutar in Nupreduik složno segajo v roke, kader velja za višje zlate in srebrne ideje. Delite delo! Ti se poti, da jaz počivam! Ti nosi v usta, da jaz jem! Ti plačuj, da jaz spravljam! Ti molči, da jaz govorim! Ti berači, da jaz kraljujem! Ti poslušaj, da jaz ukazujem! SUdka, ljubezniva načela! Iu zato bodo še hodili uaši kmetje v pisarne, da se jim oudu že jedeukrat dokaže, kolikega pomena je šola v uaši h naprednih časih, da izprevi-dijo, da so se naučili zato brati, da bi mogli lastuo- očno čitati takse, ki jim jih piše na koncu dolgih pol ljubeča jih roka. Žgite kresove! Slavite napredne, ljubezni vroče dokaze iu prosite, naj bo kremni ogenj še nadalje simbol junaških prvoborilcev za blagor in srečo preljubega narod» slovenskega. Kakor zlati zubelj vpepeljuje trda polena, ue meneč se. da britke solze teko iz mlade bukovine, tako zavživaj in vpepeljuj po malem ogenj napredne ljubezui kmetov uašili gorjansko sotuost, dokler ua pogorišču ne ostaue v zlatih in srebrnih idejah vzrastli zarod napredni. Mnogo še nedostaje! Neredki so primeri, d» se v kmečkih izbah pišejo pisma in bero knjige, da se predrzne neotesani kmet vam šteti lehe ua njivi, snope v skednju, da celo suhe mošujice drobno vsebino ! Znani so slučaji, da krčmsr sam gostom računi in izračuni prozajične nasledke pesniškega bivanja v lepo zaduhlih iu malo zakajenih prostorih ; d d, tako daleč smo še prišli, da nedorasli frkolini samolastno štejejo gumbe pri svojih zabavah in so usojajo sami soditi, koliko je cifer iu koliko mož pri fucanju priletelo pod starim kozolcem na zapra-prašena tla. To je najmanj nesramno! Čemu, vprašam, čemu pa so nam dohtarji? čemu ti javuo priznam botri naše omike, ako sme vsak kmetavzar brati, pisati in šteti? Ali menite, da 30 samo zato, da se javljajo pri volilnih shodih k besedi in potem molče, kakor se to ni godilo v Vencarjih? Ali mislite, da naj samo zbirajo napredne elemente krog sebe iu v njihovem krogu bodre iu k junaškemu boju proti črnemu zmaju vnemajo kašeljubno mladež, kakor se to ne zgodi v Stražišči ? Ali ste morda tako zaslepljeni, da si domišljujete, da so samo zato, da pišejo romane in jih nadaljujejo? Nikakor ue! Če prav vse to spada v njihov delokrog iu če prav nikdar ne bodo pozabili tudi na te svoje dolžnosti, vendar to ni edino, to ui vse! Zapomnite si — ni in ne bo! Kmet je v svojem trdoglavem, črnem fanatizmu nepoboljšljiv in zato naj se uniči! Slep je za vsakovrstne obiske strokovnih gospodov, slep celo za kmetijske podružuice ali vsaj gluk pri kmetijskih shodih, da tako popolnoma prezira njihov poglavitni namen: lov na glasove. Fauatizem n]egov ne pozua mej! Sodite sami ! Ou trdi, da še vedno potrebuje čruoriznih ton-zuriraucev, češ, da imajo le oui oblast deliti svete zakramente, da imajo lo oni oblast sodit1 v cerkvenih zadevah, da imajo lo oni oblast učiti druge, kaj vinorejci dobivali po nizki carini sladkega grozdja, s katerim bodo svoja bolj kisla domača vina mogli zboljšati, in črnega vina, s1 katerim \ bodi* mogli svoja bledo rudeča vina narejati -bolj temtfo-rudeft*. Vendar bodo vsaj v temu dobila primorska, osobito dalmatinska vina nekaj več kupce?; ; t<{ Zdatno je znižana carina tudi na hmelj, in sicer od 20 mark na 14 mark; dalja fcarina ta takozvane moravske zndjtnske kumare od 60 mark celo na 4 mark»i- Prav zdatno Znižani* jei etirina na les, deske itd. Doslej se je plačdValH^bd ktibikmeira desk po 6 mark, sedaj le 47a marke. Oglje je carine prosto, prav tako čreslo in tudi surove kože, kar je posebne važnosti, ker doslej je znašal naš uvoz kož na leto vreduosti 10 milijonov mark. Za maslo znižala se je carina od 20 na 16 mark; zelo zdatno znižana je carina tudi na zaklano kuretnino, od 30 na 20 mark, in za živo kuretnino, od katere se je doslej plačevalo po pogodbi, bo uvoz carine prost, in to bo izvoz naš še bolj pomnožilo, ki že sedaj znaša vrednosti nad 8 milijonov mark. Tudi znižana carina na kurja jajca od 3 na 2 marki bo zdatna in pespešila naš na-daljni izvoz jajc v Nemčijo. Tudi volna od ovac bo carine prosta, kar bo tudi nekaj pospešilo naše ovčarstvo. Manj ugodna je pogodba za obrtnijo avstrijsko, katera pa bo vsaj v tem nekoliko odškodovana, da bo za dolgo dobo 12 let vedela, kako si ima ravnati, ne pa kakor doslej, ko se je carina od leta do leta preminjaia, ker je bilo obrtniji v veliko kvar in nevarnost. Naša ožja domovina bode primerno le malo v tem oziru trpela; pač pa se je cariua na čipke iz sukanca znižala od 800 na 600 mark za 100 kilo blaga. Po vsem tem moremo trditi, da je pogodba z Nemčijo takšna, da jo morejo zastopniki naše ožje domovine Kranjske z mirno vestjo sprejeti, oziroma zanjo glasovati. Prav tako jim bo kaj lahko glasovati za pogodbo s Švico, kajti vrednost našega izvoza v Švico je mnogo večjp, kakor pa uvoz naš iz Švice. Mi izvozimo v Švico na leto blaga našega za 102 frankov, ko vpeljemo iz Švice k nam blaga le za 39 milijonov frankov. Zopet tu znašajo kmetijski pridelki glavni del našega izvoza v Švico. Tako znaša vrednost od nas v Švico vpeljanega blaga veliko milijonov in sicer volov 27.261 glav v vreduosti 13,943.000 frankov, vpreženih volov 1153 glav v vrednosti 443.490 frankov, krav za meso 5930 glav v vrednosti 1,776.274 frauk, krav za rejo 5241 v vrednosti 4,778.601 frankov, mlade govedi 2591 glav v vrednosti 550.000 frankov, prašičev nad 25 kilo teže 11.588 glav v vrednosti 1,080.000 frankov, prašičev pod 25 kilo teže 508 glav v vrednosti 10.500 frankov, ovac 16.790 glav v vrednosti 485.000 frankov, vina 184.605 hektolitrov v vrednosti 6,550.478 frankov, vinskega cveta (žganja ruma) 41.146 hektolitrov v vreduosti 1,790.674 frankov, masla 5851 kvintalov v vrednosti 1,316.475 frankov, jajc 30.511 kvintalov v vrednosti 3,661.000 frankov, divjačine 1578 kvint. v vrednosti 347.160 frankov, kuretnine v vrednosti 250.000 frankov, posušenega sadja 3823 kvintalov v vrednosti 221.734 frankov, pšenice 1,175.483 kviid&iftfo vi&fnosti 28,800.000 frankov,' iti ^654 kvil^v v ^dnosfi- ^06.0dpit!žfrank# ^vsa lJ&iiff kvintalov v vrednosti 2,187.000^'frankov, l^beii 107.628v kvintiloiv v vrednosti 2,#36 000 MnkK koruže kvinta'lov v '^rednosti (f,193>Q.00 frankov, mo6^64.228 kvi!fita^Wv vrednosti §ij'if87.34a.;frankofe i fflloi i?ašp*foti®fi (faiid&lHframo iz Švice, oziroma ku-pujemVM StfcPnSj^m, katerega jtifte k nam 12.349 kvintalov v vreduosti 2,140.327 frankov. Mimogrede naj navajam, da mala Švica spl'oh izvaža na leto 231.426 kvintalov sira, za katerega izkupi 39 milijonov frankov, pač dokaz velikanskega sirarstva! Koliko izvozi Švica v čipkarstvu, izvršenem v stroji, ki znaša vrednost blizu 70 milijonov frankov, kar kaže zopet velikanski razvoj obrtnije v gorati Švici. Svile dobivamo iz Švice za 7,332.000 frankov, suknenega blaga za blizu 2 milijona frankov. Da dobivamo mnogo ur iu urnih izdelkov iz Švice, je znano. Naš izvoz v Belgijo je pač manjše važnosti, zato pa toliko večje oni v Italijo. Mi izvažamo na leto v Italijo: vina 6616 hektolitrov, leta 1887. pa 31248 hektolitrov, piva 77.354 hektolitrov, špirita 29.159 hektolitrov, sladorja 153.560 kvintalov, barv. lesa 42.741 kvint., pavole 25.629 kvint., volne 10.066 kvint, oglja 15.639 ton, drv 68.149 ton, stav. lesa 405.000 ton, vdovskih kož 11.521 kvint., premoga 106.295 ton, pšenice 9675 ton, ječmena 5781 ton, koruze 10.002 toBi, fižola 3032 ton, ovsa 1713 ton, moke 8017 kvintalov, otrobov 60.348 kvintatov, konj 15.839 glav, volov 3970 glav, krav 9407 glav, junic 9605 glav, telet 8515 glav, ovac 5685 glav, prašičev 861 krav. Nasprotno pa kupujemo od Italije na leto: pomaranč 301.078 kvintalov, limon 121.000 kvintalov, fig 60.000 kvintalov, zgodnje zelenadi 67.325 kvint., sira 7272 kvintalov, vina 17.608 hektolitrov, žganih pijač 36.825 hektolitrov. Italija izvaža na leto v tuje države sploh vina 1 milijon hektolitrov, za kar skupi 34 milijonov lir., v 1. 1887. znašal je izvoz 187 milijonov lir. Znaten je nje izvoz olja 338.000 kvintalov v vrednosti 45 milijonov lir. K uam v Avstrijo ga dobimo na leto 36.825 kvintalov. Znaten je izvoz Italije v konopljini, in sicer v množini 368.804 kvintale ter v vrednosti 25,816.020 lir ter prihaja v našo državo na leto 39.295 kvint. surove konopljine ter precej pletenin konopljiuskih. Pavole dobivamo od Italije 6333 kvintalov, svile blizu 3000 kvintalov. Naj navajam, da Italija izvaža na leto in skupi za svilo in svilnate tkanine vrednosti za več kot 200 milijonov lir. Politični pregled V Ljubljani, 9. januvarija. ^ ©ttr®m | s» d ®ž@l o« Položaj. Muogi se izpodtikajo nad tem, da desničarji zahtevajo, naj se kak član Hohenwarto-vega kluba pokliče na kako važno mesto. Slišijo se očitanja, da poslanci gledajo le na svoje koristi. Se- je po veri prav in kaj je nasprotno, da on brez njih niti živeti, niti umreti ne more, in ou trdi, da celo raje da življenje svoje, nego bi se ločil od te črne garde. Iu še več I On zagotavlja celo, da to oblast dobivajo črnorizci od svojega škofa, da jim je škof lahko omejuje in celo vzame, da je le tisti pravi črnorizec, katerega pošlje škof, kateri v pokorščini škofove ukaze spoluuje; tako trdovraten je naš kmet, da se drzne imeti prepričanje, da kakor hitro bi se črnorizec odtrgal od svojega škofa, kakor hitro bi ne hotel izvrševati njegovih ukazov, da takoj prestane biti pravi črnorizec, da je potem človek brez pomena. Kmet se osmeljuje spominjati se, da se je živelo in da se še živi brez jezičnih doh-tarjev in druzih pisarjev, da pa brez črnorizcev ne more biti in nikdar ne bo. Vse to pa trdi, ker še ni nehal po starem moliti svoje apostolske vere, ker noče sprejeti spremenjenega, popravljenega obrazca njenega ter stoji ti nauki zapisani v vsakem katekizmu, kateri edirii mu je dozdaj absoluten. In s takimi imej potrpljenje! — Uničiti se morajo po novih, naprednih gospodarskih načelih — delitve dela ! Napredn;kove hiše napredua gesla mislijo za vse: kmet ima molčati in — plačevati. Kader se mu reče, tedaj sme še le odpreti usta, da zavpije „živio" novemu solncu. S klobukom pod pazduho in mošnjico v roki se mora bližati visok!m naprednim gospodom, ki v svoji neskončni ljubezni do njega pišejo za-nj in kriče zanj in igrajo za-nj!-- Zgite kresove! Danica novega dni je že jela blesteti i,za mračnih jezuitskih oblakov. Napredek je že jel praznovati zlate paragrafo kači je svitlo dobo. V sijajnem sprevodu se že bližajo prvaške zastave. Dr. Nevesekdo je preje nego leta 4000 doživel sveti čas in mej prvimi se giblje, vihteč svoj zvonec, naprej. Naprej, naprej, naprej! ponavlja slavnostni zbor. Zadej pa gospodarita glad in beda in s trdoglavnih kmetov sestradanimi kostmi gnojita slovenske ravni. Kašeljub skače ob strani in dokazuje, da je vendar le narodnost absolutna in pred vero. Kinkavec in Poštimovec pa odprtih ust zijata na sveto procesijo. Izvrgov človeštva iu blagoslovljenih murov ni več, boj za zlate in srebrne ideje pa ni prestal; vrši se mej zmagalci in trajal bo, dokler bosta dva Na-prednikoica v naši lepi slovenski deželi ! M. V. veda taki. ki tako očitajo, ne poznajo političnih razmer. Znano je, da neso .neugodnih oduošajev ton le slabi zakoni, i tenmi tudfRüfitoty večji meri teapääao Izvajanje obslfew&K zaklfao& JTfcWimamo aakonito zagotovljeno nfirohno $IWakopim<&t pa se vendar ne izvede. TtiiiiMšolski ¿akoni bftfe^iahko tolmačijfrv marsikatereuiftloziru cerkvi->itfg^lulfe' Da he patdizhodi, moramo feleflati, dak&ia fofljFupravna mesta spravimo več svoJ&'iomiš|fenMiov. Zaradi tega moram» wsi Slovenci söflSeseliti, l&jHjcak član Hohen-warto£ögiUldl!tt!ipride vna-kako fišjA mest& H ÖWHafcte Wlftiii ctf «iitaski dobi tako ^fsoko mesto, k;er bodo seWaj VrHi jenih vo-lilch zgubilo imenovanje grofa Kuenburga mnogo veljave. Vsakdo bode si mislil, kaka pridobitev je to, če se jedno mesto da levičarju, z druzega nič mauj važnega mesta se pa levičar izrine. Levičarski listi zatorej naglašajo, da imenovanje Bilinskega predsednikom državnih železnic nema nobene zveze z imenovanjem grofa Kuenburga ministrom. Trgovski minister je že davno poprej bil Biliuskemu odmenil predsedništvo državnih železnic. Češko. Staročeški list „Politik" piše, da staro-češki poslanci ne smejo pomagati dalje izvršiti dunajskih punktacij, da se ne zajamči poprej popolna narodna jednakopravnost v uradu in pa predloži pravičnejši volilni red Politiko, katero priporoča ta list, je jako pametna in bi imela dobre vspehe, ko bi Mladočehi se je tudi hoteli poprijeti. Ogersko. Ž i d j e na Ogerskem so se začeli potegovati, da bi se njih vera vštela mej državne cerkve na Ogerskem, to je, da bi se jej priznale vse pravice, katere imajo druge cerkve, mej drugimi tudi pravico, da bi se smeli sklepati zakoni mej Židi in kristijani. Ze Tisza je bil poskusil dati Židom to pravico, ali ni šlo. Od tistega časa so se pa razmere nekoliko premenile kajti preustrojila se je go-spodska zbornica, ki se je tedaj b'la uprla. Žid je si sedaj mislijo, poskusimo še jedenkrat, morda da pojde. Mi mislimo, da tudi sedaj ne bode moč, v gospodski zbornici dobiti potrebne večine in bode ostalo le pri židovskih željah. Tinam} © držav®. Bolgarija. „Kölnische Zeitung" prinaša dolgo vrsto člankov o Bolgariji. Pisec dotičnih člankov priobčil je tudi neki pogovor z grofom Hartenau-om. Bivši bolgarski knez se je prav pohvalno izrekel o ruskem carju, da je jako pravičen mož. Kakor je on pozneje izvedel, je nasprotje mej niim in carjem nastao zaradi sleparije nekih oseb. Zdnj so vsako leto od carja zahtevali več milijonov, katerih pa on nikdar dobil ni. Car je bil nevoljen, da se ou upira ruskim zastopnikom, ko ga vendar Rusija tako podpira. Kam je dotični denar prišel, grof Hartenau sumi, ali za gotovo no ve. Gospodje, ki so Rusijo zastopali v Sofiji, bodo že dobro vedeli. To, kar je sedaj razodel ta list. se pa vjema z nekaterimi dogodki ob odstopu Battenberžana. Po ruskih listih se je očitalo knezu, da je dobival od Rusije veliko podporo, od bolgarske straui se je pa zagotavljalo, da se o tej podpori nič ne ve. Bolgarija in Grška. Grška vkda je vendar ugovarjala v Sofiji, ker se je bolgarski jezik uvel v vse šole v Vzhodni Rumeliji. V svojem ugovoru se sklicuje na berolinsko pogodbo in pa na organični statut Vzhodne Rumelije. Po poslednjem se v Vzhodni Rumeliji nobena verska občina ne sme siliti, da uvede kak drug jezik v šolo. Grška vlada je pa seveda pri tem prezrla, da njej bero-linski dogovor ne daje nobene pravice vtikati se v notranje bolgarske zadeve, kajti jedino velevlasti imajo gledati, da se izvršuje ta dogovor. Sklicevanje na vzhodno-rumelijski statut pa tudi zaradi tega ni umestno, ker fakiično ta statut več ne velja, odkar sta se zjedinili obe Bolgariji. Izginila je vzhodno-rumelijska samoupra va in vse, kar je bilo v zvezi ž njo. Zaradi tega pa najbrž v Atenah sami dobro vedö, da njih protest ne bode našel poslušnih ušes. Rusija. Angleški listi hočejo vedeti, da bode odstopil ruski minister notranjih zadev, Durnovo. Car je nevoljen ndnj, ker mu je vedno prikrival, kako pomanjkanje je v nekaterih gubernijab. Zamolčal mu je tudi, da je v Sibiriji dovolj žita. Novi minister notranjih stvarij bode baje kijevski guver-nir general Ignatjev, brat onega Ignatjeva, ki je bil več let veleposlanik v Carigradu, pozneje pa minister notranjih stvarij. Egipet. Smrt Tevfika paše, podkralja egipt-skega, je važen političen dogodek. Po deželnih postavah prevzame vladarstvo njegov starejši sin Abbas, ki pa še ni polnoleten. Poleg tega pa ne more vladarstva nastopiti, dokler mu ne pošlje turški sultan potrjenja. Prav lahko je mogoče, da bode Turčija porabila to priložnost, da malo omeji egipt-sko samoupravo. Jedenkrat je že bila porabila tako priložnost. Pa tudi Anglija se bode skušala okoristiti pri tej priliki. Francija se tudi rada meša v egiptske zadeve in bode najbrž v prvi vrsti delala Angliji kake ovire. Smrt podkraljeva bode torej evropski diplomaciji napravila novih skrbij. Maroko. V Maroku so razmere jako žalostne. Vstaja je v Tangeru ob Sredozemskem morju in na jugu. Španija, Anglija in Francija so že poslale pred Tanger vojne ladiie v varstvo svojih podložni-kov. Angleški list „Standard" že priporoča, da bi Maroko razdelili mej Španijo, Nemčijo in Francijo. (Dalje v prilogi.) Priloga G. štev. „Slovenca** drió 9. januvarija 1892. Tánger, ki je nasproti Gibraltaru, naj bi se pustil Angliji. S tem najbrž vse evropske velevlasti ne bodo zado-voljue, kajti potem bi Anglija dobila popolnoma v svoje roke vbod v Sredozemsko merje. Japan. Po poročilih iz Japana ima vladna stranka upanje, da zmaga pri volitvah. Postopanje japauske opozicije tudi nikakor ni bilo tako, da bi pri narodu dobilo zaupanje. Da bi vrglo vlado, jej je bilo mko sredstvo dobro. Hotela ni niti dovoliti sredstev v podporo poškodovancev pri velikem potresu. Dovolila ni denarja, da bi se popravili razrušeni jezovi. S svojim nepremišljenim upiraujem je deželi napravila dosti škode. Da taka stranka ni sposobna za vladanje, to bodo izprevideli tudi Ja-panci, če tudi so še novinci v parlamentarnem življenju. Izvirni dopisi. Z dežele, dne 5. januvarij.i. ([van Tos ti, # Vpokojeui učitelj v Lokvi, f.) Gotivo mi, gosp. vrednik, radi odmerite prostorček v cenjenem svojem listu, da v njem postavim majhen spominek vrlemu možu, ki je v dau 20. m. m. zapustil to dolino solza. Bil je to vpokojeui ljudski učitelj v Lokvi pri Divači na Primorskem, gosp. Ivan T o s ti. Porojen je bil v Lokvi 5. junija 1803. leta. Ako se prav spominjam, pravil mi je sam, da mu je bil oče Rimljan, ki se je naselil na Primorsko. Pokojui učitelj Tosti je obiskoval šole: 1 leto v Idriji na Kranjskem, 4 leta je hodil v ljubljansko normalko, 5 gimuazijalnih razredov je zvršil v Kopru ; nato je vstopil na tržaško preparaudijo. Leta 1827 je zvršil svoje študije, naredivši učiteljski izpit, ter nastopil svojo prvo in jedino službo v Lokvi 8 januvarija 1828, kjer je učiteljeval do leta 1873. Po petinštiridesetletnem vspešnem delovanju v tej vasi dobil je zasluženo pokojnino, katera je znašala, ako se ne motim, 5o0 gld. na leto. Dasi laškega izvora, bii je pokojui Tosti odločno národen Slovenec. Posebno kot penzijonist je rad čital slovenske časnike, veselil ga je vsak napredek na slovenskem našem polju. Bil je pokojuik pa tudi blaga duša in mož pobožnega srca. Da je bil dober in skrben oče svojej družini, kaže pač to, da je preskrbel vse mnogo-brojne otroke svoje. Njegov sin Frančišek je kan-celist pri c. kr. konzulatu v Aleksandriji v Egiptu; hči njegova pa je omožena z aleksandriškim kon-zulatnim tajnikom, z vrlim g. Petričem, katerega je celó naš cesar odlikoval z zlatim križcem. V družbi vesel, ljubeznjiv in zgovoren, stal je Tosti zmirom trdno v boju za pravico in resuico, zaradi česar je mnogo pretrpel posebno v prvi dóbi učiteljevanja svojega. O njegovih učiteljskih vrlinah ne bodem obširno govoril, saj mu v tem oziru daje najboljše spričevalo vsa vas Lokve, katero je duševno pre-porodil tekom 45 let svojega tamošnjega učiteljevanja. A ti Lokavčanje so ga tudi istinito ljubili, kakor očeta svojega. Solza mi je večkrat zablestela v očesu, ko sem gledal že stare ljudi, kako so se spoštljivo ménili s sivolasim svojim nekdanjim učiteljem. Ako je Lokavčan potreboval dobrega sveta, ako je želel, da ma kdo spiše pismo, pobotnico, kar krenil jo je k „staremu Tostiju", kjer je bil postrežen po volji. Znamenito je to, da je Tosti kot penzijonist stanoval v prav tisti hiši, kjer se je rodil. Hiša je lastnina g. A. Mihe, bogatega gostilničarja, ki je zmirom [visoko cenil dragega nekdanjega svojega učitelja. Da je bil pokojni Tosti v zadnjih letih vsled visoke svoje starosti opešal, je čisto naravno. A smrt ljubljene mu soproge ga je bila potrla tako, da ni bilo pričakovati, da bi še dolgo živel. Previden e sv. zakramenti za umirajoče, zdihnil je blago svojo dušo 20. m. m. v 89. letu svoje dobe. Pogreb njegov je bil kaj lep in ganljiv; ganljiv zato, ker skoro vsa ta ogromna množica, ki se je val la za Tostijevo krsto, hodila je nekdaj k njemu v šolo. Neprijetno pa je moralo dirniti vsakega, da učiteljstvo sežanskega okraja (k temu okraju spada vas Lokev) ni bilo zastopano po nikomur drugem, kakor po domačih dveh učiteljih ter po vrlem nadučitelju iz Sežane, po g. Mateju Kantetu I Žalostno je res, da učiteljstvo sežanskega kraja ni mnogoštevilno počastilo starine kraških učiteljev! Od Hudinje, 7. januarija. (Deželna hiralnica.) Naša lepa štajerska dežela skrbi prav pridno za ubožce in siromake. Ravno koncem leta 1891 bila je dokončana druga hiralnica na Spodnjem slovenskem Štajerskem, v Vojniku, dobrih pet četrtink ure hoda iz Celja. Zidati so začeli leta 1890 in iz-nimši nekaj malih reči je končana in bodo že ta mesec se hiralci sprejemali. Cela hiša je pripravljena za 150 — 170 bolnikov, katerim bodo stregle usmiljene sestre, katerih je že nekaj prišlo semkaj. Vse poslopje stane do 130.000 gld. Na sv. Štefaua dan 26. decembra 1891 so je slovesna odprla. Prišel je semkaj deželni glavar VVurmbraud in referent grof Attems. Politiška gosposka je bila zastopana po svojem glavarju iz Celja, dr. "VVagnerju, bil je tudi celjskih očetov cvet, dr. Neckermann, župan, in podžupan Stiger, duhovništvo, vojuištvo, zdravnik tukajšnji in zanaprej ordinarij dr. Žižek, deželni poslanec dr. Dečko, vojniški župan s svojimi „ovsen-jaki" in silna množica radovednega ljudstva. Voden od oskrbnika — Kitla ali Kicka? — pregledal je deželni glavar z referentom štajerskega odbora za bolniške reči, grofom Attemsom, celo poslopje, ter na to po kratkem nagovoru odprl in izročil hiralnico. V svojem govoru se je pohvalno izrekel o samem poslopju in omenil, da je vzor takšnih poslopij. Omenil je tudi, da bolniki niso zadnji, marveč bolj še potrebni naših skrbi, kakor drugi. Zato treba gledati, da se njim po mogočnosti prijetni napravijo poslednji trenotki življenja. V tem vidi deželni glavar čisto delavno krščanstvo. Opustiti nikakor ne morem, da bi še tega navel iz govora deželnega glavarja, kakor se nam vedno zatrjuje, toda navadno drugače deluje, t. j., pravi nadalje Wurmbrand, da deželni zbor ne pozna razločka mej Spodnjim in Gorenjim Štajerskem, mej Slovenci in Nemci, marveč vsi so skopaj ena družina. Okrajni celjski glavar zahvali v imenu ubožčkov deželnemu glavarju. Na to se je tudi zbranemu ljudstvu dovolilo pregledati še celo poslopje. Na Treh kraljev zjutraj pustila je neka kmetica vojniške fare svoje otročiče same v hiši ter šla popravljat v hleve. Sirotica pustila je petrolejno sve-tilnico, kakor pravijo, na oknu pri postelji, kjer so bila deca. Najbrž je najstarejše (okoli 4 leta) prevrnilo luč, na kar nastane velik ogenj in vse poslopje upepeli. Tudi otrok je zgorel — mlajše iz zi-beli bilo je oteto vse spečeno. Iz Zagreba, 5. januarija. [Konec.] V ravno tej seji se je sprejela tudi postava, po katerej se je deloma spremenil volilni red za mesto Zagreb. Dozdaj je bila v zastopstvu zagrebškega mesta večina opo-zicijonalna. Ali ta večina, na čelu njej 6am župan se ni mešala v politiko, nego je branila vedno čast in dostojanstvo Zagreba, kot glavnega mesta kraljevine Hrvatske. Pri zadnjih volitvah pred tremi leti pa je vladina stranka napela vse sile, da pridejo v zastopstvo privrženci njeni, kar se pa tedaj še ni zgodilo. Prvi izborni kotar je vedno odločeval v korist neodvisnega meščanstva. To trdnjavo je treba tedaj razbiti, in potem bi morda mogla vladina stranka zmagati. Ker v tem kotaru volijo vsi častni meščani skupaj z drugimi volilci zastopnike, iu leti tudi odločujejo v korist neodvisne stranke, izločili so po novej postavi vse častne meščane iz tega kotara, ter bodo odzdaj volili sami svojega zastopnika. V prvem kotaru pa misli vlada na tak način zmagati. Sabor je to postavo seveda sprejel, in mogoče je zares, da bodo pri bodočih mestnih volitvah zmagali vladini kandidati. Njihova prva zadača bode, da podelijo častni meščanstvo banu, ki je v svojem govoru za to postavo rekel, da je dozdaj mesto izbiralo le opozicijonalne častne meščane, če tudi niso imeli za mesto nobenih pravih zaslug. Dokazati se more, da ta trditev ni resnična, pač pa se bode, če postane zastopstvo madjaronsko, ravnalo gotovo po teh nazorih. V vsem delovanju svojem se ti udi sedanja večina v saboru, da se iztisnejo iz vseh zastopstev opozic;jonalci, četudi se s politiko ne pečajo, na potu so jim vendar. Očistiti se mora po njihovem mnenju vsa zemlja njihovih protivnikov, in še le tedaj bode v Hrvatskej mir in red. Za zdaj imajo veliko nade, da se jim bodo želje izpolnile. Bode li to dolgo trajalo, je vprašanje časa. O novem letu pišejo časopisi po navadi razma-trvianja o starem letu, pa tudi o bodočnosti spregovore kakšno besedo. Naši vladini Jasopisi so precej zadovoljni s prošlostjo, še veče nade pa goje v bližjej bodočnosti, kajti letos bomo imeli nove volitve v naš deželni zbor, in ta zadeva je pri nas velike važnost'. Kolikor je soditi po pisavi vladiuih časopisov ter po govorih, ki so bili govorjeni o priliki čestitanja k novemu letu v banskih dvorih, more vladina stranka ¿ares popolnoma zadovoljna biti, kajti povsodi se naglaša, da bode po bodočih volitvah vladina stranka celo močnejša. To pri nas tudi vsakdo veruje, sij tudi dru^ačj biti ne more. Celo opozicijonalni časopisi to priznavajo ter ne gojč nobene nade, da bi mogla opozicija v borbi pod sedanjimi okoluostmi kaj doseči. Zadovoljna bo morala biti opozicija, če dobi toliko poslancev, kolikor jih je dozdaj imela. Kriva pa si je mnogo sam», ker je nesložna. Starčevičeva stranka noče priznati nobene druge stranke poleg sebe ter neodvisno stranko prezira popolnoma, morda še celo huje nega vladino. To je pa ravno na korist vladinej stranki. Dokler se ne povrne prava ¡-l >ga v opozicijo, tako dolgo se bode vladalo brez vsakega ozira nanjo. Pa tudi s pridobitvami v preteklem letu niso zadovoljni opozicijonalni časopisi. Jedina izložba je važna pridobitev na narodnem in gospodarskem polju. Drugače pa je Hrvatska v preteklem letu zgubila v gmotnem pogledu mnogo pri dohodkih zem-I|iščno odveze, pa tudi v političnem pogledu zbog homatij na Reki, kjer se hrvatstvo prezira, a ne moro zato dobiti nobene zadovoljščine niti od ogerske uiti od hrvatske vlade. Po mnenju teh časopisov je hrvatstvo v tem letu na zgubi, a kakor kaže, bodočnost mogla bi biti še huja. O zediujenju kraljevine Dalmacije s Hrvatsko zdaj zopet vse molči, kakor da sploh tega vprašanja ni. In tako morajo Slovani čakati, da se jim izpolnijo njihove pravične zahteve v onih zadgvah, ki so jim po postavi zagotovljene. Le sloga nas bi mogla rešiti, in nič druzega, te pa nam ravno največ manjka! Dnevne novice. V Ljubljani, 9. januvarija. (Državoi zbor) je imel včeraj prvo sejo po božičnih praznikih. Novoimenovanega ministra dr. grofa Kuenburga so levičarji živahno pozdravili. Na dnevnem redu so bile manj važne stvari. Prihodnja seja bode v torek. Na dnevnem redu bode poročilo o novih trgovskih pogodbah. Kakor se čuje, državni zbor začetkom februvarija ne bodo pretrgal zasedanja, temveč zboroval do Velike noči in deželni zbori se snidejo še le po Veliki noči. (Skozi Ljubljano) sta se danes zjutraj z brzo-vlakom peljala brata Abbas paša in Mehemed bvy, sinova egiptskega kediva Teviika, ki je dne 7. t. m. nagloma umrl za hripo v Kairu. Starejši Abbas paša je v 18. letu in je že nad 6 let na Dunaju, kjer je dovršil gimnazijo in se sedaj uči pravoslovja. Mehemed Ali bey je 15 mesecev mlajši in biva že štiri leta na Dunaju v Terezijanišču, kjer obiskuje gimnazijo. Včeraj popoldne sta se poslovila od cesarja in vnanjega ministra grofa Kaluoky-ja, potem pa se po južni železnici odpeljala v Trst, kjer ju je pričakovala posebna ladija, da ju popelje v Aleksandri jo. (Iz c. kr. mestnega šolskega sveta.) O seji c. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega dne 28. m. m. smo prejeli nastopno poročilo: Predsednik pozdravi zastopnika mestue občine in zastopnika mestnega učiteljstva povodom njih nove, oziroma zopetne izvolitve. Na znauje se vzemo stvari) ki so se rešile od zadnje seje kurentnim potom. Stalni učiteljici na osemrazredni dekliški ljudski šoli pri sv. Jakobu, gospodični Ivani Praprotnikovi, pri-pozna se prva, stalutmu učitelju na mestni nemški deški ljudski šoli, gosp. Josipu Janovskemu, druga službiuska starostna doklada. Prošnji dveh mestnih učiteljev za novčno podporo z dotičuima nasvetoma predložita se c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Ukrene se potrebno, da se takoj zopet prične poučevanje v ženskih ročnih delih na jednorazredni ljudski šoli na Barju. Prošnji neke učenke za izpust iz vsakdanje šole se ugodi. Prošnja voditeljstva jednorazreduico na Barju glede nakupa nekaterih nujno potrebuih učil se izroči mestnemu magistratu s toplim priporočilom. Ukaz c. kr. deželn. šolskega sveta glede vreditve pouka v veronauku na mestnih ljudskih šolah in pa razpis dveh staluih katehetskih služb s prejemki prve plačilne vrste se vzameta na znanje, istotako poročilo o stanju pouka v evangelj-skem veronauku na javnih in privatnih ljudskih šolah ljubljanskih. Resolucija glede skupno nasta- uitve mestne nemške deške ljudske šole sprejme se soglasno na podstavi zdravstvenih, pedagogiško-didaktičuih in upravnih razlogov navadonih v nadzornem poročilu. (Rudarski strajk) v Zigorju, Trbovljah in dru-zih sosednih krajih še ni koučau. Premogokopi so brzojavno prosili pomoči pri poljedelskem mini-sterstvu proti lastnikom premogovih jam. Včeraj se je z Dunaja pripeljalo 120 delavcev v Zagorje in Trbovlje, da nadomestijo jeden del strajkovcev. (S Toplic) na Dolenjskem se poroča, da so pred Božičem položili že nad 1 200 metrov cevij za vodovod. Troški so znesli doslej 1285 gld. Na pomlad bodo delo nadaljevali. (Umor agenta Stedry-ja.) Zločinca še sedaj niso zasledili. Stedrjjevega pisarja Zweyerja imajo še zaprtega. Včeraj sta se v Čolnu vozila po Ljubljanici nad mesarskim mostom dva redarja ter iskala v vodi. Nekateri namreč mislijo, da je zločinec bežal po Frančiškanskih ulicah doli proti Ljubljanici in vrgel v vodo sekiro, s katero je ubil Stedry-ja. Včeraj je polcija zaprle neko Liopoldino K. (Slovensko gledališče ) Jutri se bode predstavljala burka v treh dejanjih „Slovenec in Nemec." (Tombolo) priredi v nedeljo ob '/s6 uri zvečer gospejno društvo krščanske ljubezni v „Josephinu-mu" na Poljanah št. 18. čisti dohodek je namenjen v podporo revnih, starih poslov. (Zaduja predstava) spevoigre „Sv. Elizabeta" bo jutri v Marijanišči ob 5. uri zvečer. (C. kr. deželni šolski svet) je sporazumno s knezoškofiiskim ordinarijatom v Ljubljani podelil profesorja Metelka ustanove po 42 gld. naslednjim učiteljem: Avgustu Arzelinu v Ljubnem, Gregorju Koželju v Št. Gotardu, Frančišku Rojini na Dobravi pri Kropi, Jožefu Božji na blokah, Kristijanu Eu-gelmanu v Starem Trgu pri Poljanah in Fr. Grosu T Suhorju. Ustanove vrtnarskega društva po 43 gld. je pa podelil c. kr. deželni šolski svet učiteljem: H. Likarju v Grahovem, Fr. Gartnerju v Veleso-vem, Fr. Lavriču v Skocijanu. (Vodstvo Lichtenthurnovega dekliškega siro-tišča) se prisrčno zahvaljuje vsem dobrotuikom, kateri so za Božič uboge sirote razveselili z velikodušnimi darovi in s svojo navzočuostjo pri božičnih predstavah. Bog povrni vsem prav obilno! Voditeljice temu zavodu, v katerem je trirazredna šola s sedmimi oddelki, so usmiljene sestre iz družbe sv. Vincencija P. Šolo obiskuje blizu 200 deklic, od teh jih je nekaj čez 80 iz predmestij, druge stanujo v hiši. Od teh ima 50 deklic deželne ustanove, 47 jih plačuje po 3, 4, 5, 6, 7 in 8 gld. na mesec; 20 deklic je v zavodu brezplačno. V zavodu se poučuje, kakor v drugih mestnih šolah. Večinoma se deklice toliko izuče, da morejo služiti v najbolj gosposkih hišah, nekatere se pripravljajo za učiteljišče, nekatere pa postanejo usmiljenke, še jiii veseli. Božične predstave s prelepim petjem, katero vodi umirovljeui vodja g. L. Belar, so pokazale, da se deklice nauče veliko dobrega in lepega. Na dobre obresti torej naloži, kdor se tudi tega zavoda spominja z milodarovi. Zdravstveno stanje v hiši je jako povoljno. Tudi sedaj, ko so tako razširjene ošpice med otroci, v zavodu ni nobene bolne deklice, kar dokazuje, da je širotišče v dobrih rokah. Bog nakloni tudi temu zavodu mnogo dobrotnikov I (Srečke na obroke) Imeli smo že večkrat priliko svariti čitatelje, naj ne kupujejo od agentov srečk (lozov) na obroke. Kdor kupi tako blago na obroke je navadno opeharjen. Tako čitamo v „N. Soči," da je neki posestnik na Vipavskem plačal za srečko ogerskega rudečega križa, ki velja sicer le 10 gld., 57 gld. 60 kr., ker je plačal 32 mesecev po 1 gld. 80 kr. Torej naj bodo ljudje previdni! (Občinske volitve na Koroškem.) Poroča se nam Slovensko-katoliška stranka zmagala je sijajno v vseh treh volilnih razredih pri občinski volitvi v Klobas niči v Podjunski doliui. Slava zavednim volilcem. Nemškutarika stranka vložila je priziv. — Ovržena je obč. volitev v L i bučah, kjer so bili letos našinci prvikrat zmagali. Upamo, da bodo i drugikrat zmagali, (Štirinajsto slovensko posojilnico) snujejo na Suhi blizu Pliberka na Koroškem. Da se ta pre-potrebua slovenska postojanka ob nemški meji v kratkem in srečno osnuje, ter potem vrlo napreduje v blagor koroškega slovenskega ljudstva, — v to pomozi Bog! (Ubil) se je v trnovskih klancih nad Kobaridom Miha Trebše s Srpenice. V temni noči je zagazil h kraju in padol v prepad. Drugo jutro so ga dobili mrtvega poleg Soče, (Amerikauski „Slovenec,") ki je začel izhajati v <5 kagu v Ameriki, je prenehal. Izdajatelj lista nalovil precej naročnikov, potem pa list ustavil. Raznoterosti. — Južna železnica je imela leta 1891. dohodkov 40,236 918 gld., za 1,763.556 gld. več, kakor 1. 1890. — V nemškem cesarstvu je po zaduji : štetvi 49,428.470 prebivalcev. — V Ameriki je 13 nadškoflj, 66 škofij, ; 6 apostolskih vikarijatov in 8765 cerkev. — Goljufija. L'Sti mnogo poročajo o la- i koti na Ruskem. Dobe pa se ljudje, ki celo to priliko porabljajo za goljufijo. Tako so te dni v Pe-trogradu zaprli trgovca Puchardta, ki je Nemec in je med žito, katero je bilo namenjeno za stradajoče, mešal pesek ter tako goljufal državo blizu za po^ 1 milijona. — Vojaški nabor za leto 189 2. Letos bode potrjenih v popolnjenje armade, mornarice in deželne brambe v Avstriji 60.389 mož. — Nemški šulferajn je gledč podedo- I vanja približno srečnejši, nego naše slovensko šolsko društvo sv. Cirila in Metoda. Te dni je umrl v j Gradcu vodja oudotne bolnišnice dr. Lipp, kateri je volil vse svoje imetje blizu 100.000 gld. — ' nemškemu šulferajnu ! Vreiu^iiNko Mftoroéilo. Srodnia tmnunrarura 3'9°. za 6.5" nad rormulom Dunaj, 9. januarija. Cesar je podelil Czediku povodom umirovljenja v priznanje njegovih zaslug veliki križ Franc-Josipovega reda. Dr. Bilinski je imenovan načelnikom generalnega ravnateljstva državnih železnic. Trst, 9. januarija. Turški generalni konzul se je do Nabrežine peljal naproti Abbasu-paši, da mu je naznanil imenovanje za kediva. Cesarski namestnik je sprejel novega kediva. Gradec, 8. januarija. V KMachu so šli rudarji večinoma zopet na delo. London, 8. januarija. Blizu Londona je neki vlak skočil s tira; mrtvih je osem oseb. Tanger, 8. januarija. Tri angleške la- ! dije so se ustavile v pristanišču, toda mor- 1 narji neso izstopili. Tujci. „ . .. 7. januvanja. i Pri Maliču: Herzog, in Verständig, potovale«, z Dn- i naja. — Lazzarini iz Gradca. — Mayer, lekarniear, iz Vipave. Arko, restavrater, iz Ribnice — Urbaneie, graščak, s soprogo, iz grada Turn — Storeh, nadzornik, iz Trsta, Pri ü/e;i«: Eisler in Bettlheim, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Amty in Kanenscik iz Trsta. — Trogar iz Beljaka. — Fantini, trgovec z lesom, iz Kamnika. — Rambelli, graščak, iz Ravene. — Šubic, podobar, s Poljan. — Erhart, potovalee, iz Gradca. j Pri Juitiem kolodvoru: Šinkovic iz Krope. — Ste-novic iz Šmartna. Pri avstrijskem caru: Alešovc, slikar, iz Opatije. ; Maries, železniški strojevodja, iz Vel. Kaniže. — Mendlik, j nadgeometer v pok., iz Gradca. Pri bavarskem dvoru: Kinkopf iz Kočevja. — Vilevc iz Vipave. — Schneider iz Trbiža. — Jarič, trgovec, z rod- 1 bino, iz Monakovega. I Umrli so: 4. januvarija. Kr stina Koprivec, delavčeva hči, 3 leta, | Tržaška cesta 28, jetika. 5. jannvarija. Marija Keber, kuharica, 75 let, Prečne ; ulice 4, marasmus. — Vencel Stedry, potovalee, 45 let, Pran- j čiškansko ulice 16, je bil umorjen. — Rozalija Jankovič, ; užitninskega paznika hči, 15 mesecev, Vožarski pot 3. ošpice. I — Katarina Erjavec, dekla, 67 let, sv. Petra cesta 40, bronchitis. 6. januvarija. Angela Tavčar, železniškega delavca hči, 9 mesecev, Opekarska costa 49, božjast. — Ivan Klinar, kovačev sin, 19 mesecev, Poljanska cesta 25, laryngitis croup. — Marijeta Gerše, zasebniea, 48 let, Rimska cesta 5, jetika. — Franc Ipavec, poštnega sluge sin, H dni, Marije Terezijo cesta 10, oelabljenje. — Franc Smuk, vajenec, 16 let, Opekarska cesta 8, bode uradno pregledan. — Neža Anžlovar, kuharica, 65 let, Prečne ulice 2, Hydrops. V b olnišnici: 2. januvarija Rudolfina Juvan, nožarjeva hči, 7 let, škarlatica. 5. januvarija. Ivana Lamberger, posostnikova žena, 37 let, jetika. — Ana Keršič, šivilja, 5') let, jetika. G. januvarija. Tine Grabnikar, gostač, 73 let, oedema pilim. Tužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene matere, oziroma stare matere, gospe Marije Hihar, katera je danes previdena s sv. zakramenti za umirajoče po kratki, mučni bolezni v 73. letu dobe v Gospodu zaspala. Predrago ranjco priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Polhovi Gradec, dne 8 januv. 1892. Janez Iiiliar, sin. —Ivana Riliar, sinaha. — Franica Hihar, unukinja. — Ivan in Jožef Iiiliar, unuka. — Marijana Peklaj, sestra. 20 1 Originalna 12—12 JBEBEBU Selterjeva voda. SajH'1 "Sil $4 Najboljša naravna mizna in ifeiŽliLM^fcl zdravilna voda (Nassau) ¡M^Vl^^Pi^^PSlI Poverjen» pri zaslizenju, ka-l^fl^i^^SiS^MiiŽS šlju, hripavosti, mehurnih in želodčnih boleznih. (1202) Zahtevaj vselej „originalno" Selterjevo vodo s kapico, vlgneto in zamaškovo zavezo „Original". Dobi se povsod. V Ljubljani ima glavno zalogo Miha Kastner. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakib bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. PAICHEL, en) 3 zobozdravnik (7) pri Eradeekcga mostu I. nadstr. Ivan Kregar, °-• 55 s« I i c*- «Ilir Oljnatih slik na platno v vsaki velikosti, kakor podob za oltarje, bratovščine in zastavo itd. itd Križevih potov E5|a na p'atnu, na olje slikanih, z okviri in brez okvirjev. | Božjih grobov. in hiše, misijonsko in poljske križe. Vedno sem pripravljen dati natančnejša pojasnila, poslati narise in fotografije s proračuni troškov. : • i uTirrrmm i nnirxnix. :inmii rt; ri ¡umi inm!;-_ . ... H II m C. h priv. vzajemno zavarovalno društvo _proti požaru v Gradci._ Razglas. Ravnateljstvo c. kr. priv. zavarovalne družbe proti požaru v Gradei najuljudneje naznanja svojim p. t. družbenikom, da se je vplačevanje društvenine za 1.1892 pričelo s 1. januvarjem 1892. 1. in se vsprejema vsaki eas ali pri d r u š t v e n i b 1 a g a j -niči v I a s 111 i h i š i š t. 18/20 Sackstrasse v G r a d c i ali pa pri zastopništvih v C e 1 o v o n i n L j u b 1 j a n i* in pri o k r a j n i h k o m i s a r i j a t i h Nadalje se naznanja, da se tudi za 1. 1892 k dobremu propišejo p. n. družbenikom z razglasom z dne 5. septembra 1888. 1. št, 12480 splošno dovoljeni odpisi od po tarifu predpisanih društvenih doneskov. Gradec, meseca januvarja 1892. (2;)1 Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajemno-iimuovaliie družbe proti požaru v Crradci. *) Pisarna zastopništva v Ljubljani je v društveni hiši na Marije Terezije cesti št. 2, pritlično tik veže. (Ponatisi se ne plačujejo.) m ¿0 m Š 31 Spessiisi l.H] Veleč istiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom priporočam [odpisana om priporočam ¡odpisana^Hj svojo izborno zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno M Pf" oerkTe^o obleko )j, daljo krasno in trpežno izdelane , . mašne plašče, pluvijale dalmatike, in bandera, ^ Jlj zastave, baldahine in banderčke pred sv. R. Telesom. [Hj Razno blago za cerkveno perilo istotako že izgotovljeno, kakor: albe, r<_., koretlje, korporale in raznovrstne rutice imam vedno v veliki izberi v zalogi. H Naročila na vezenje izvršujem točno tor preskrbim zameno, popravo ■ ■ in prenovljenje starega cerkvenega orodja. M rjjl V zalogi imam tudi pasarske cerkvene Izdelke, n. pr.: U » monštrance, svetilnice, križe, svečnike, .Hi kelihe, lestence itd. ^^ ter izvršim naročila pošteno, točno in primerno mogoče nizkej ceni. L J Velespoštovanjem ^aos) e Ana Hotbauer v Ljubljani.JJ Gosp. Piccoli-ju v Ljubljani. Podpisanea potrjujeva s tem, da Vi že 18 let dobivate marsalsko vino iz naših kletij in sicer vedno najboljše. Pooblaščava Vas, da smete to pismo priobčiti, da se potrdi resnica, in znarnujeva se z velespoštovanjem il316) 10.7 I® & W® Wi®wim V Palermu (v Italiji) decembra meseca 1891. Št. 230. Razglas. (16) 3-1 Mestni magistrat ljubljanski naznanja: 1. Imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1871., 1870. in 1869. roieuih domačh mlademčev bodo razgrneni v magistratnem ekspe-ditu od 14. do vštetega 22. januvarija t. 1. v ta namen, da j h vsakdo lahko pogleda, in a) ako bi kdo tipuščm ali napačni vpisau bil, to naznani; b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za priznanje v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugoduosti ugojaria in ugovore tudi dokaže. 2. Žrebanje on h novačenju podvrženih rril tdeničev, ki so bili rojeni 1871. leta, vršilo se bode 28. januvarija ob 11. uri dopoldne v mestni dvorani. Žrebanja udeležiti se je vsakteremu dovoljeno. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 4. januvarija 1892. i ! St. 127. Razglas. (17) 3-1 Pobiranje pasjega davka za leto 1892. se je v 1. dan januvarija 1892. 1. pričelo, in sicer je ta davek plačati v okrožji ljubljanskega mesta od vsacega psa, izimši samo tiste pse, ki so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si najdalje do lO. februvarija t. 1. preskrbe letošnje marke pri mestni blagajnici proti plačilu 4 gld. av. velj. Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranji pasjega davka se vsi lastniki psov opominjajo, naj plačajo v pravem času takso, ker od 10. dne prihodnjega meseca naprej bode konjač lovil pse, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 1. januvarija 1892. Sveži pustni krofi dobivajo se od sredo 6. t. m. naprej vsaki dan pri Jakobu Zalazniku na Starem trgu št. 21. 5 (8-s) ^ii rO"..r»\/n zdravstveno oblastveno prcskušeuo vjcllg uvu zobno čistilno sredstvo Dobiva se v lekarnah in pnrfumcrijah itd. kos po 35 kr. (1419) 7 Naznanilo in priporočilo. Usojam si slavnemu p. n. občinstvu v mestih in na deželi, zlasti prečast. duhovščini javiti, da sem z dnem 1. januvarija letos prevzel kupnim potom od gospe A. Geba pod tvrdko J. Geba v Slonovih ulicah že mnogo let poslujoči urarski obrt. Ob tej priliki priporočam se v obila naro ila najraznovrstnejših ur in drugih v urarski obrt vštevaj očih se predmetov. Mnogoletno praktično delovanje v stroki urarski je dovoljni porok za točno, solidno izvršitev in nizko ceno. Vedno imam v zalogi v največji izberi zlate in srebrne žepne ure, stenske in ure budllnice, ure s stojalom itd. itd. Tudi najrazličnejše zlate in srebrne verižice so cenjenim kupovalcem po različnih nizkih cenah na razpolago. Dosedanji svoj urarski obrt v Trbovljah nadaljeval bodem kot filijalo. Velespoštovanjem 7 (10-2) Wmmm Andr. Druškovič, trgovec z zeleznino, Mestni trg 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10, priporoča svojo bogato zalogo štedilnikov, nagrobnih križcv, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa itd., sploh vsega v to stroko spadaj oeega blaga. 10 (3) Fine vodne žage in pile, za kojih dobroto se jamči, po najnižji ceni. I > n ii a j s k a l> o r z a. Dne 9. januvarija. Papirna renta 5%, lo% davka . . . . Srebrna renta 3%, 16% d,\vka . . . . Zlata renta 4 %, davka prosta..... Papirna renta 5%, davka prosta . . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. 93 gld. 93 „ 110 „ 102 „ 1028 35 kr. 90 ; 60 „ Kred tne akcijo, 160 gld...........293 London, 10 funtov stri..............117 Napoleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini ....................5 Nemških mark 100....... . . 57 90 35' 59 90 Dne 8. januvarija. Ogerska zlata renta 4 °f,.......106 gld. Ogerska papirna renta 5%......102 ,, 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 135 „ državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 149 , Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....181 Zastavna pisma avstr. osr. zcin. kred. banke 4 % 96 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41a % 100 „ Kreditne srečke. 100 gld.......184 „ St. Genois srečke, 40 gld.......62 „ 60 kr. 50 I 15 „ Ljubljanske srečke, 20 gld..............23 gld. — kr Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ 80 „ Rudolfo e srečke, 10 gld.......20 „ — , Salmove srečke, 40 gid........63 „ — .. \Vindischgraezove srečke, 20 gld..........-•„---„ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 158 „ — n Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2835 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 91 „ 50 „ Papirni rubelj....................1 „ 151/a„ Laških lir 100 ....................45 „ 75 „ imenjarnična delniška družba na Dunaju, lj - —- —•» I., VVolIzeile števT 10. Najkulantnejle se kupujejo in prodajajo v knrsnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila l/.vršč se nnjtoiiipje. Z