Press« — Cent
Domoljub
\v Cfubljani 17. februarja 1943-XXI	^	5fi - S/ev. 7
56-$leT.7
""SH??'?'

rt.

■ .	A ,-jt V

' fj k"■ .•» ■


mmB
: % ■
1-k-


mini
fvje
»Domoljub« J« vedno dajal prava smernica Slovencem. Nara« na) ga družina v vašem kraju, ker bo vsem najzvestejll prijatelji
Zakaj Je toliko gorja na svetu
To vpraianje se dandanes vsakomur kar vsiljuje. Pa je vernemu človeku odgovor tako lahak. Preprost slovenski kmet nam je o tem poslal svoje misli, ki jih tukaj prinašamo. Pa bi si na to vprašanje lahko tudi vsak sam odgovoril, ko bi bil dovolj poučen o verskih resni' cah in o svetem pismu. Včasih so slovenski ljudje katekizem in zgodbe sv. pisma dobro znali, dandanes pa Jim to dvojo noče v glavo, čeprav je v tem skrita vsa modrost, ki je človeku potrebna. — Zdaj pa naj govori naš kmečki pisec I. 6. sam ter odgovarja na vprašanje: »Zakaj je tolika gorja na svetu ?«
I.
Ce le malo pomislimo, kako ljudje žive, nam Je odgovor jasen. Ljudje so pač zavrgli Boga ia njegove zapovedi, Bog je zato zavrgel aH vsa| zapustil človeški rod njegovemu napuhu, da so zdaj sam tepe ln kaznuje.
To resnico nam ie v zgodovini razodeva zgodovina Izraelskega naroda. Komu ni znano, kak« J« Bog Izraelce reiil iz Egipta ter Jih branil pred sovražniki. Pa kako omahljivo je bilo to ljudstvo! Med gromom in bliskom je Bog dal svoje zapovedi. Ljudstvo, se Je groze treslo in «1 niso upali s Bogom govoriti, da ne umrjejo. »Govori ti * Bogom I < so prosili Mojzesa. Pa so kaj hitro pozabili poglavitno božjo postavo: Veruj v enega samega Bogal In preprosili so Arona, naj jim naredi take bogove, kakršne so videli pri Egipčanih. In ulil jim Je zlato tele. Kajpada je za to prišla kazen, kakor pozneje ie večkrat. Bog jih ie varoval ln branil, oni pa so mu vedno znova bili nezvesti. Zato so prihajali v deželo sovražniki ter plenili njihova mesta, uničevali domove, njih pa odganjali v sužnjost. Tako jih je Bog večkrat prepuščat, svoje nezveste Izraelce, sovražni' kavi roki, da so se spametovali in spreobrnili. —< To vse nam dokazuje tudi njihova zgodovina, in izkopanine potrjujejo poročila svetega pisma.
Ko te zgodbe prebiramo, nam je odgovor na vprašanje: Zakaj toliko gorja na. svetu — takoj jasen. Tudi gorje, ki teži naš narod, ni nič dru-gega kakor kazen za nezvestobo, ki smo jo kazali Bogu.
Naš Bog nam je dal zapovedi, ki je v njih obseženo prav vse: v prvih treb naše dolžnosti do Boga, v drugih pa naše dolžnosti do bližnjega: varovati človeško dostojanstvo, dobro ime in živ ljenje svojega bližnjega kakor tudi njegovo imetio. Noben državnik Se ni izdal takih postav, ki bi bil« tako modre, pa jih tudi nobeden ne bo mogeL
Vendar pa, kako so ljudje spolnjevali te postave? Saj so skoraj že vse božje postave zavrgli Kateri posvetni vladar bi ka|
in kar poteptali, takega mirno gledal?
ega r vični
Samo neskončno sveti in pravični Bog naj bi zasmehovanje svojega imena ln svoje volje mirno prenašal? Vsak naj kar sam premisli, kako so ljudje pri nas grešili zoper božjo postavel Vzemimo danes le prvo zapovedi
Ta zapoved se glasi: Veru| v enega samega Bogal V naši slovenski domovini res nimamo poganov, ki bi imeli več bogov ali malikov, kakršne so imeli sosedje izraelskega naroda. Pri nas so ljudje vsi krščeni in *. krstnih knjigah vpisani za kristjane. Tudi so o verskih resnicah še kolikor toliko poučeni. Ali kaj vse to pomaga, če pa so ti kristjani svojo vero zavrgli, si jo odstranili iz srca ter so kristjani zgolj se po ksatnl
cjlran 'l.
iJOMOLJUH«, dne 17. Ichriinrjn lt)4:i-.VM.
Slov. 7.
Vojni dogodki preteklega tedna
Manjši boji v Tuniziji
Italijansko vojno poročilo št. 987 od 7. svečanu sporoča, da so ltalijansko-nemške bojne skupine razvile živahno izvidniško delovanje ter po živahnih bojih zavzele važno postojanko. Nemški lovci so sestrelili tri sovražna letala-
Italijansko vojno poročilo št. 989 od 8. svečana naglasa. tla je izvidniška delavnost v Tuniziji bila omejena. — Zaradi napadov osnih bombnikov na mesto Alžir so tamkaj nastali veliki požari.
Vojno poročilo št. 990 od 9. svečana pravi, da je na meji med Libijo in Tunizijo bil odločno odbit sovražni sunek, in sicer s pomočjo napadalnih letal. — Nad Tunizijo je sovražnik izgubil vsega skupaj 18 letal, med njimi več dvoniotornih letal. — V alžirskih vodah sta dve italijanski podmornici potopili 10.000 tonski sovražnikov parnik, ki je plul v spremstvu.
Vojno poročilo št. 991 od 10. svečana omenja delovanje izvidniških oddelkov ob meji med Libijo in Tunizijo. — Na odseku pri Tunisu so se topovi od obeh strani motili. Nemški lovci so sestrelili 16 sovražnih letal.
Vojno poročilo št. 922 od 11. svečana pravi, da v Tunisu ni bilo uobenega posebnega dogodka. Nemška lovska letala so sestrelila štiri sovražna letala.
Vojno poročilo št. 993 od 12. svečana omenja, da je slabo vreme oviralo bojevanje na tuniškem odseku. — Sovražnik je tega dne izgubil vsega skupaj tri letala.
Boji na ruskem bojišču še hudi, a pojemajo — Izredna bojeviiost
italijanskih čet
Najprej je treba omeniti, da boji na ruskem bojišču sicer še divjajo, da imajo Rusi strašne izgube, da pa sovražnikovi napadi začenjajo pojemati. V teh bojih nemški listi omenjajo zlasti junaško bojevanje italijanskih čet. Nemški list iiiiirsenzeitungc piše takole:
Glasilo nemške vojske poudarja, da sta se diviziji »Tridentina« in »Cuneo« zlasti odlikovali s svojim junaštvom in s svojo bojevitostjo na strani že zelo znane divizije >julia<.
Italijanske čete so se srdito in nadvse odlično upirale ogromni sovražni premoči. Tri italijanske divizije so s svojimi protinapadi prizadejale velike izgube sovražniku. Med premikanjem za zasedbo novih določenih postojank ko se italijanske divizije junaško upirale sovražnim naskokom in zlomile njegovo žilavost ter s tem prisilile sovjetsko poveljstvo, da je moralo vreči v boj nove rezerve. Tuko se je zavlekla sovražna akcija in so bili zmedeni njegovi načrti.
List zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da je bilo premikanje divizije »Tridentina« zlasti te/ko lil najKirno, ker se je morala divizija upi ruti izredni sovražni premoči. Nekaj ču<-a je bila divizija obkoljena, vendar pa si je s skrnj-odločnostjo izsilila prodor.
lovorosijsku, da pa je bil njegov poskus utii-en. - sovražnik je nadaljeval napade med
no odločnostjo izsilila prodo
Nemško vojno poročilo od 6. svečana naglasa, da je sovražnik skušal izkrcati se pri
JMOvnrnci iclu	u:i	«	* .
če
Donom in Doneem ter "pri "reki "Čskot!
Nemško vojno poročilo od 8. svečana omenja, da so n u Kavkazu bili le krajevni boji, da pa je sovražnik pri Novorosijskti izgubil 31
krvavo odbit. 4 0sk<"" J« bi!
Jere® i? „P. » i T01"'* J "iih Se kaka iskrica Il„h!i ll, P lak0 ,e',nna in mes'ena, da so še slabši^kakor pa pogani, ki niso bili nikoli v pravi ven poučeni in v njej niso bili krščeni. Zato pa tak. kristjani zametujejo vero v Boga in posmrtno
i V jenje ter skušajo le tukaj srečni bit" E no
tv jenje pa prepuščajo vrabcem. Da bi Boga ča° »iili, jim še na misel ne pride
mar'J" k<?!'l<o je takih med naSim narodom? A|i
krivi inftT i . kristjanov morebiti nekolikanj krivi tudi drugi, ki verujemo v pravega Bo-a in g častimo, smo božje jeze in kazni ddežnMudi
Ali zdaj spoznavamo, kaj hodi naša dolžnost?
Nemško vojno poročilo od 9. svečana pravi, da je sovražni napad na jugu poslal hujši, da pa so nemške čete v hudih in težavnih bojih preprečile, da bi jih bil sovražnik predrl ali obkolil. — Na zahodnem Kavkazu so bili odbiti vsi sovražili napadi. — Ob Donu. Doncu in Oskolu je sovražnik izvedel široko zasnovane napade, ki pa so bili v hudih bojih in s protinapadi odbiti. Boji še trajajo, sovražna moč je velika in vreme neugodno.
Nemško vojno poročilo od 10. svečana pravi, da so na južnem odseku boji z nezmanjšano silo trajali. V zahodnem Kavkazu so bili boji bolj živahni, vendar je bil sovražnik odbit. — Ob gorenjem Doncu in Oskolu so nemške čete sovražnika ustavile in ga ponekod celo vrgle nazaj. — Drugod je bilo razmeroma mirno.
Nemško vojno poročilo od 10. svečana na-glaša, da so prejšnjega dne na več odsekih južnega bojišča bili doseženi večji obrambni uspehi, ki so sovražnika mnogo veljali. — Sovražnik se je vnovič skušal izkrcati pri Novorosijsku, je pa bil s protinapadi potolčen. — Ob gorenjem Doncu so bili sovražni napadi zbiti. — Ob Oskolu je sovražnik poskusil, da bi z napadi vezal velike nemške sile ter jim preprečil premikanje. V ta namen je silovito napadal, toda nemške čete so njegove napade razbile, pri čemer je mnogo pomoglo letalstvo.
Nemško vojno poročilo od 12. svečana naglasa, da ie zaradi težkih izgub sovražnikov napad začel popuščati, medtem ko v žriščih pre-mikalno vojskovanje še traja. •— Pri Novorosijsku je sovražnik zaman z ladjami skušal vdreti v luko. Ob reki Kuban na Kavkazu so nemške čete preprečile sovražni poskus, da bi jih obkolil. Ob Doncu ter zahodno od reke Oskol je bojevanje zmernejše. — Severno od Kurska so sovražni napadi bili odbiti, kakor tudi sovražni napadi pri Velikih Lukih. — Tudi okoli Petro-grada je sovražnik napadal, pa je bil povsod odbit.
0 budimpeštanskem tramvaju
Električna cestna železnica v Budimpešti je preobremenjena. V zadnjih letih se je nara-reč število prevoženih kilometrov in |Hitnikov v tramvajskem prometu zvišalo za skoraj (Ive petini na 103 milijone kilometrov in na 465 milijonov potnikov. Povprečno število tramvajev se je dvignilo od 1359 na 1604. število tramvajskih uslužbencev pa je naraslo od 5700 do 10.023.
Mesne knjižice za zverine
Med prvo svetovno vojno je bil položaj velikih cirkuških podjetij težji kakor zdaj. Takrat so morali lastniki cirkusa oddati vse konje vojaški upravi, ki jih je porubila za vprego. Divje cirkuške živali so lastniki po-strelili, ker niso imeli za nje hrane. Zdaj so tudi cirkuške živali vključene v redno prehrano, saj imajo, kakor ljudje, živalske nakaznice s posebnimi dodatki ali brez njih. Odrasel tiger dobi v Nemčiji dnevno 8 kg mesa, tiger z mesno knjižico za mladino samo 3—4 kg. Živali, ki jjričakujejo naraščaj, prejmejo še posebno'dodatno hrano. Cirkus igra v vojni pomembno vlogo. V njem najdejo vojaki mnogo zabave in razvedrila. Cirkus Busch je n. pr. obiskal v sedanji vojni številna mesta v zasedenih vzhodnih krajih in prirejal predstave, ki jih jc celotno poselilo več milijonov vojakov.
Najstarejša učiteljica klavirja
je umrla te dni v Las Palinasu. Pisala se je Marija Saures in je doživela 110 let. Do zadnjega je bila telesno in duševno čila ter ie še
mož PrvLSV°J° Mn;'f poučevala klavir. Tudi moz Cruzove je ufaknl visoko starost, zakai mnrl je pred nekaj leti, star 106 let	'
RSntgenovc žarke odkrilo - naključje
V n;lPki-S?,|Plav?c. v?lik«ga fizika Riintgena je v njegovi delavnic, slučajno nastavil roko pred žarke rontgenovega aparata -

KRATKE
z vsega sveta
Na vzhodnem bojišču fe padel nečak biviefo portugalskega kralja; smatral sc je za zakonilj! naslednika na portugalskem prestolu.
Položaj prehrane v Perziji sc je poslabAal i„ dela Angležem skrbi.
Nov oddelek 1200 prostovoljcev je cuM „ španskega Iruna na rusko bojišče v boj proti S0. vjetiji.
Seja ministrov, o kateri niso objavili nobenega poročila, je bila te dni pod Francovim prej. 6cdstvom v španskem Madridu.
90 vohunov iz Anglije, Amerike in Sovje. tije so zaprli oni dan na Švedskem.
50 milijard znašajo sedaj hranilne vloge t Nemčiji; pred desetimi leti so štele samo okrog 20 milijard.
Kmetijske zbornice po vse) Turčiji bo odprla
turška vlad«.
2 milijardi britvic naredi na leto 1000 dclav-cev v Nemčiji,
V	Pragi je umrl najstarejši član mednarodnega olimpijskega odbora Jifi G, Jirkovsky.
Dirkalni konj Ticin je no treh lanskih velikih nemških dirkah pritekmoval kar 227.660 mark.
Utrdbe ob atlantski in sredozemski obali je te dni pregledal poveljnik skupine nemških vojska na zapadu maršal von Rundstedt.
150 žag zopet v polni meri obratuje v vzhodnih, po Nemčiji zasedenih pokrajinah.
V	starosti 13 let Je umrl v Berlinu znani pi-satelj Rudolf Herzog.
40. rojstni dan je obhajal oni dan bolgarski kralj Boris III.
Kdor hoče živeti 120 let, ne sme uživati alkohola, kave, očiščenega sladkorja in mesa, meni neki švedski zdravnik.
Od 70.000 v juniju 1941 v Rusijo odpeljanih Estoncev se do danes še nihče ni vrnil k svoji družini, trdi neki švicarski časopis.
Lansko leto je bilo v Ameriki 1403 stavk, ki se jih je udeležilo 500.000 delavcev; zalo je bilo Izgubljenih nad 2 milijona delovnih dni.
Angleški komunisti hočejo priredili 7. marca veliko manifestacijo z zahtevo takojšnje ustvaril« druge fronte v Evropi.
Na bojišču jc umrl znani italijanski športnik atlet Romano Polazzo.
16.500 beguncev In emigrantov je v Švici, ne upožtevajoč poljske vojne internirance.
O bližnjem odhodu nove skupine barcelonskih delavcev v nemške vojne tovarne, poročajo iz španske Barcelone.
Za milijon Poljakov v Rusiji je samo 17 poljskih duhovnikov, jc povedal poljski škof (iaiina, ki se je vrnil iz Rusije v Jeruzalem.
Izredno dobra letina riža je bila v Sr. Kitajski: pridelali so 49 milijonov bušlov navadnega m 17 milijonov bušlov boljših vrst riža.
14 pilotov ameriške vojske je izgubilo življenje pri letalski nesreči pri Ne\v Berryju.
Transportna letala so po poročilih nemških lislov med bilko pri Stalingradu prepeljala v zaledje 47.000 ranjenih in bolnih nemških boji mikov 6. armade
Letos je minilo 100 let, odkar so v prii-ko-nemški armadi začeli uporabljati naziv :hnupt-man< (stoluik).
Angleži ne bodo nikdar štrli indijskega odpora, jc izjavil predsednik zveze za indijsko neodvisnost.
Leninov kip so razdejali v parku Fioisbury f Londonu.
Monopol petroleja je uvedla za ves čas trajanja sedanje vojne japonska vlada.
V	nemškem Hcidelbergu je umrl 83 lelni profesor Otto Sclmierl, znan v učenem svetu po svojih delih o živalstvu in rastlinstvu.
Švicarski uvoz in Izvoz naletava zaradi poostritve vojne na vedno večje težave, je ugotovil« tam trgovska zbornica.	>|
Z 21 dnevnim postom v zaporu je začel voditelj Indijcev Gandhi.
Samo na nakaznice dobivajo čevlje v Združenih državah.
Bolgarija ima zdaj 8,(M2.000 prebivalcev, torej okro« 2 milijona več kakor pred dvema letoma.
V	Berlinu jc umrl general Kurt Ilaase, poveljnik neke nemške armade.
Policijsko uro za gostinske obrate so skrčili v Berlinu od 2-4. na 23. uro
Kako so se komunisti predstavili Suhi krajini
V.rsikoga lx> zanimalo, kako so nam jo lilo' ihkJ komunistično partizansko vlado. I c-§ ori'(i Binkoštmi so se prvtič pokazali pri nas rii/ani olioroženi s puSkami in ixmibatni, j? li .o'i/ Javh od Tksovca v gosjem koraku Ambriis in zavili v Vidmarjevo gostilno, |xi-L,so šli naprej proti Brezovemu dolu. I-judje I, začudeni gledali odurne obraze z rdečimi ovralnicaiini ali I>a kar rdeoi.ni robci za vratom, .»udar ni nihče kaj hudega pričakoval. Rekli I, da nas IhmIo osvobodili. Dne 21. maja proti jfpčcru pa pri ropota tovorni avto, poln purti-zaiiov.
Prvi shod. — Struh pred križem.
Takoj so razglasili po vasi, da jo zvečer sestanek v gasilskem domu, h kateremu morajo urili vsi vaščani.Ko smo prišili v gasilski dom, ,e bila dvorana že skoraj imlna. Pred vrati iu ikro" so stali partizani s puškami. Ko je prišel Jiuler" zloglasni Boris z revolverjem za pasom, vsi utihnili. Oder je bil zukrit z zuslorom. X., so nekateri rekli, d« naj gre govornik na oder, se je zastor dvignil. V sredi odra je bil šp prejšnje prireditve velik križ s Kristusovo |xidolni, Ko Boris to zagleda, je kar obstal kakor okainenel. >Ja, tu pa ni reda,* je spregovoril Iu "i stopil na oder, ampak je ostul .spodaj in začel govoriti. Du smo sedaj osvobojeni, da smo vsi enaki tovariši in tovarišicc.
Kmetu ne bo treba delali.
Da kmetom ne bo treba več toliko trpeli in delati, da bo tudi kmet lahko si privoščil k.iko ugodnosti. Imel bo dobro hrano, luliko In šel n.i let<>vi:-ca, kakor hodi gospoda itd. Vse jc izzvenelo v tem, da ne l>o treba več toliko delati, pač pu Ihi ugodno in lc|io življenje. Kdor življenje pozna, je takoj spoznal, da to ne moro lihi, ker brez dela ni jela. Potem jc hvalil Rusijo, kako zmaguje in da tovariš Stalin se ni še nikoli zmotil. On vse prav stori. Povedal jo nadalje, da bodo bogatim vzeli, pu revežem dali. Da so že več graščin tako dali nu ra/|Kilago ikmeioin, pa da so kmetje naredili temeljito — t*1 je, da so jili čisto izropali. Vera, to je religija, 1 ki svobodna. Vsak bo luliko veroval, če Iki hotel, ie iu ne Ihi veroval, gu ne bo nobcu silil. _
Vato je še pozabavljul čez vse voditelje, češ, <l.i so \sj izdajalci slovenskega naroda, mujboJj nevarni so pa belogardisti. Ker nismo do takrat še ničesar slišali o beli gardi, smo bili zelo začudeni, .še liolj smo bili prepričani, da grelo naša jKitu narazen iu da moramo pri-čalioiati najhujšega.
Zilnj ste osvobojeni!
Nalo je j m i z. v i 11 v.se navz.očne: Zdaj sle osvo-1 x»Ii*iii, zato si izvolite terenski odbor. Zberite može, k iteriiu zaupate in so zanesljivi, da bodo prevzeli vso upravo v svojo oblast. Občine ni v[t. tudi drugih oblasti ni več. Mi smo sedaj oblast. Nato je nastala grobna tišina, nobeden "e m upal nič predlagati. Ko so se nato začeli nekateri opravičevati, češ, da nismo na to pripravljeni jo rekel: »Pa se pripravite na drugi sest.me k, ko IhkIo volitve!« Nato pa pozove vse Iiivzoriie fante, da pristopijo v partizanske J1*"'- ker se ni nobeden oglasil, se jc oglasila noka begunka, ki je živela od naše dolirodel-
Irel" 'V' "f3,	*'a ^ral|jskini Janezom je
, ''»a dali kar pozive, pa bodo šli, drugače ne. V>ns lions, ki se je ves čas igrul z revol-
<lar r"l 'i" ,K"rc5al- fe* le l>ogletje ga, je ven-r y v »Saj sc ne mudi, Ikuiio že še naredili ,| '. 'k lica I je še klic: »Svoboda narodu!« (|vj"' partizani so zarjirfi: »Sinrt fašizmu!« ter Ini," ,1""!". drugi smo seveda molčali in se "'"o pobrali na svoje domove.
T .	Križ izgine.
še m I l>ii' Prvr' fiestane,k. Nato je pa sledilo le,,', iJ .kl" sestankov v gasilnem domu. kriz J,t" /e l)i,a ta sprememba, da je zginil je „', ,?	se ie pa peterokraka zvezda, ki
J,u 0/|ianjula strah in težke dni.
_ Partizani ropajo.
ki J, "' drugI dan so prišli štirje partizani, z nn,nk„ i,roJ?a" občino, pobral vso gotovino, stali,., ' ?ol*e in pisalni stroj. Potem so biili v Ambrusu. Eni so prihajali, drugi od-
hajali, vsi so pa holelj joisti. Ljudje so dajali zadnje skorje kruha iu druga živila, samo, du mi v miru <*lšli. Ob nedeljah je vedno med sv. mašo priroj>otal tisti že zniani tovorni avlo s purlizuiii, ki so se postavili pred cerkvijo in po cesti. Bil je knj žalosten pogled na divjo obraze s srepimi imgledi, z rdečimi rutami za vratom, s puškami iu bombami oborožene partizane. Čutili smo se vsi tako brez moči kaikor črvi, ki ga vsak 'lahko pohodi. Sedaj prekinemo tiste žalostne dogodke, pa »e ozrimo na sedanji položu j,
Nnši fantje.
Sedaj iinaimo močno čelo vrlih mož in fantov. ki so dobro oilxiroženi, ko patru,lira jo po vaseh in vsako nedeljo, pa no samo v nedeljo, veliko ludi vsak dan, pridejo v cerkev k sv. maši in k obhnjilni mizi. Srce nam igra pri tem pogledu hvaležnosti do Boga, ki je nas Tešil tako težkih nadlog.
Naši fantje pa ne le, da gredo radi k sv. maši in oblinjilni mizi ter vsak večer skupaj molijo rožni venec, ampak so tudi junaki. Ni še dolgo tega, ko je ponoči prišlo 22 partizanov v samotno vasici Bakrc, kjer je samo 5 hiš, pa še (e so raztresene precej narazen. Pa naši fantje so to opazili ob 2 ponoči. Takoj so se dvignili za niiini. f.e malo je manjkalo, pa bi bili vse v lovili. Zadeli pa so na stražnika, preden je bila obkolitev izvršena. Seveda ko so počili streli, s-o se vsi zbudili in v prvi zmedenosti niso vedeli kai početi. Ko je pa njih komandant zakričal: »Kur bo, lxi. Ali pademo ali uidemo!« so zbežali v listo stran, kjer ni bilo še zasedeno <kI naših fantov. Vendar sta padla dva, dva so pa odvlekli s selxij. Zoperstaviti se pa niso iuneli ča^a in ne poffirma. Na divjem begu so jim naši fantje sledili še daleč do kočevskih hribov.
Tako se vidi, da partizani nimajo mesta pri nas, da bi se mogli odpočili, kaj šele da bi nas zopet osvolx>dili. Kako smo se v treh mesecih »svobode« tresli za svoje imetje in žfiv-Ijcnje, saj je bilo več družin obsojenih, da IhmIo iztrebljene, in je vsak samo poslušal, kdaj bo potrkala pest na okno uli p« puškino kopito na vrala s pozivom: »Odprite, da greste z nami!«
Cigane so pometali v jamo.
Pa takrat še nismo vedeli za vse grozote, za katere sedaj vemo. Precej od začetka »svo-IhmIc« smo opazili, da ni več nekaterih stalnih ciganskih družin, ki so redno vsakih H dni prihajale v naš kraj. Govoriti so začeli, da je ciganski psiček bevslca! v neko jamo. kamor so pometali žive uli na pol mrtve cigane, Še marsikaj lxi treba napisati, da IxkIo poznejši rodovi vedeli za te strahote komunistične »svobode«.
Jože Andoljšek — mučen in umorjen
Na Pluski pri Trebnjem je mirno in pošteno živel mladi Jote Andoljšek. Bil je resen in delaven fant, ki je z vsemi v miru in slogi živel ter delal. Ni ga človeka, ki bi mogel reči, da mu je Andoljšek kdaj kako krivico storil. Pa so v noči od 17. na 18. junija ludi k njemu pri-drli partizanski morilci in ga nič hudega slutečega odvedli s seboj. Drugo noč so spet prišli ter vzeli njegovo obleko, češ da gre na delo v Kočevje, da pa ee po vrne čez dva meseca, ko bo vojne konec. Domači so jim vse dali ter pričakovali Jožeta. Pa ga ni bilo nikdar več. Komunistični morilci so ga namreč vlačili s seboj proti Šumbreku, ga povsod bili in tepli ler ga nato blizu Sada, v župniji St. Vid pri Stični, po hudem mučenju ustrelili. Pokopali so ga kar tam, da so še noge gledale iz groba. Ko so partizani odšli, so njegovo truplo kmetje izkopati dali v krsto in spet zagrebli, upajoč, da bodo do mači že prišli ponj. Sele v začetku septembra so domači izvedeli, kaj se je z Jožetom zgodilo. 1 o-zneje, ko so razmere dopuščale, so res prišli ponj,
ga odpeljali domov na Plusko ter ga na domačem pokopališču že tretjič pokopali Njegov pogreli jo bil pretresljiv. Ni ga, ki ne bi bil iz dna srca «»!•* sojal zverinskega umora nad nedolžnim fantom.
V boju s komunisti so padli
V hudi bilki v Biču, občina St. Vid pri Stični, kjer so komunisti doživeli tako hud poraz, so pad i štirje fantje iz Stične, ki no se s svojim velik i« a pogumom odlikovali tor svelili s svojim junašk.itt' in plemenitim vzgledom po geslu: i!og, pravica ia poštenosti Ti štirje so: Tone llauptman, Iteleii I in /v Tone po domače, Franc Bergant, ki je prebival z.'In j v Stični, je pa bil doma iz Cerkelj na Gorenjski in, Kastanelov Vinko iz Spodnje Drage in 43 let stari Ignacij Spendal. Ta je videl že mnogo sveta ter ja bil v Avstriji mornar, vsekdar pa ostal zvest svojemu domu. Zato je tudi sani od sebe takoj pohitel pod orožje zoper komuniste. V bojih se je odliko« val z velikim pogumom. Še ko je bil 6inrtno zmlet, je fante bodril, naj vzdrže.
Franc Bergant
Kastenctov Vinko
Tudi otroke more
Dne 9. prosinca le* tosnjega leta je z do* ma v Dravljah odš«| v Polhov gradeč U sorodnikom 11 let sta« ri Jožel Krajšelt. Vrti« čal se je dne 13. pro« sinca. V Gaberj i pa ga dne 24. prosinca! ubili, ko so ga popre) har France, ga naiprtj pretepel ter oivelel s seboj na Hru^evo. Tam so ga imeli tt dni zaprtega nak;T so še mučili. — Komunisti ga je zagrabil partt« zanski komandant !(i« so umorili že več okrok. Tako »osvobajajo« slovenski narod.
Strašno gorje nad Sv. Križ pri Kostanjevici
Poleti so komunisti začeli rogovoliti po tej občini. Sprva niso delali nobenih nasilij. Toda ž« 13. julija so prijeli ljubljanskega osmošolca Neli* merja Franceta, ki je prišel domov na počitnice, Kljub temu, da je bil docela nedolžen, so ^a ustrelili, in sicer se je to zgodilo dne 21. julija. Takrat so ustrelili tudi tri ženske z Rake: mater Terezijo Lisec s hčerama Marijo in Nežico. Glavni kriveo prelivanja krvi je Vencel Perko, ki 6e je preselil
<1 Ni še prepozno, pnč pa skrajni čas, da več
ine odlašate z nakupom »Družinske pratike., ako hočete tekmovati za razpisane knjižne nagrade. Utegne se Vam primeriti, da pičla zaloga Tega ljudskega koledarja s podobo sv. Družine prej poide preden si ga nabavite v knjigarni ali trgovini. Zato Vairn vnovič svetujemo: J\e odlašajte!
NOVO MESTO
Naročnike »Domoljuba«, ki še niso poravnali naročnine za leto 194-3 vabimo, naj čimprej poravnajo, da bodo list v redu prejemali. Plačila sprejema novomeška podružnica »So-venca«.
d Žrtve napadov na Sicilijo. Po »Slovenskem domu t posnemamo: Pri nasprotnikovih letalskih napadih na Sicilijo je bilo od 29. oklobra 1942 do S. februarja 1943 ubitih 282, ranjenih pa WXi ljudi. Žrtve so takole razdeljene j>o posameznih pokrajinah: Agriganto: 10 mrtvih, 19 ranjenih; Cattani-eetta: 1 mrtev, 3 ranjeni; Cataiiia: 4 mrtvi, 9 ranjenih; Messina: 54 mrtvih, 125 ranjenih; Paler-mo: 153 mrtvih, 300 ranjenih; Ragusa: 80 mrtvih, 45 ranjenih; Siracusa: T mrtvih, 30 ranjenih; Tra-pani: 23 mrtvih, 99 ranjenih.
d 42 milijonov lir je pokadila lansko leto Ljubljana.
d Novo uredbo o prašičereji in klanju prašičev je priobčil »Slovenec« dne 0. januarja. Tozadevne predpise imajo tudi vsi občinski uradi.
d Zdrave četvorčke je pred kratkem povila kmelska gospodinja, 31 letna Magdalena Monaehi-ni iz Delia v pokrajini Cattanisetta.
d Večne redovne obljube ie položil. Na eveč-nico 2. februarja je v gor. jezuitski kapeli slovesno položil večne redovne obljube g. pater Janez Evangelist Jauli D. J. Svečani obred je vodil superior ljubljanskega jezuitskega kolegija p. Lederbas. Pri slovesnem sv. opravilu je prepeval mladinski zbor dijaške Marijine družbe. Vodopivčeve in Saltner-jeve samospeve je dovršeno zaj>el tenorist g. profesor Joško Braluž. Kot gostje so prisostvovali izredni slavnosti razen sorodnikov tudi številni sorodniki patrov Vrtovea, Buditine, Fr. Lisjaka in Rojca.
d Štiri zdrave in močne mladiče je vrgla te
dni ovca ovčjerejcu Francu Gobanu iz Kanobije. Pač redek slučaj.
d Poldržavna italijanska premogovna družba
Azienda Ligniti Italiuna v Kimu bo udeležena pri izsledovanju in izkoriščanju ležišč rjavega premoga tudi na področju Ljubljanske pokrajine.
d Književne nagrade mesta Ljubljane. Na obletnico smrti našega največjega pesnika Prešerna dne 8. februarja je razdelila mestna občina književne nagrade sledečim pisateljem: Stanku Kociperju za delo »Goričanec«, Jožetu Likoviču za delo »Svetinje nad Barjem«, Jožetu Krivcu za delo »Doni med goiieauii«. Janku Kuču za delo »Na no-vinah«, Miri Pucovi za delo »Tiha voda« in Jož-lu Toma/.iču za delo »Pohorske pravljice«. O prvem delu povesti »Bobri« Janeza Jalna je bilo književno razsodišče mnenja, naj pride to delo za nagrado v jioštev, ko bodo objavljeni vsi trije deli.
fv. Križu s Koroške Bele ter se tukaj poročil. Bil je ze 12 let organiziran komunist. — Jeseni so začeli požiga ti, da je bilo več družin brez strehe. Konec novembra so oplenili vse, kar se je opleniti dalo. Strahota pa je bil 10. december leta 1942 ko je po partizanski krivdi padlo samo iz ene vasi 32 nedolžnih ljudi, izmed katerih so jih 24 istega dne pokopali v skupni grob, 8 pa so jih pokopali na farnem pokopališču že poprej
32 žrtev, ki so jih bili partizani posredno krivi, pa je še 20 žrtev k te fare, ki so jih partizani sami pomorili. Med temi 20 jih jc nekaj
I»nl \rL6?,Sa',"i biM Partizani> pa <>0 jih partizani sam, »likvidirali«. Strašna številka: nad 50 mrličev eamo iz ene župnijel Koliko pa je bilo še takih, ki eo jih v tej občini pomorili od drugod!
Sv. Križ na in priča, kako ja t<nwataein »osvobajal« slovenski narod.
d Nove odredbe pristojnih oblasti je priobči lo dnevno časopisje jkkI sledečim, naslov. Nov. MotUa ia prekrške finančnih zakonov, Ustanov tcv aiavne intendanec vojne službe pri ... nistrslvu
M TzŽo^roko sta obhajata v Ljubljani upokojeni šolski upravitelj Ivan Kiferle m njegova žena Milena. Na mnoga letal	. ...
d Nove odločbe o pobiranju in razdeljevanju jajc bo izdalo pristojno ministrstvo.
d Kdor »Domoljuba« spravlja, naj v b. številki t. 1. od 10. februarja v člančiču »Sodobne slovaške ceste« na str. 10. spodaj popravi kilometre
v metre.	. _
d Nagrade za rojstvo dvojčkov iz Ducejcvega sklada so podelili zakoncema Kušarju Stanislavu in Angeli iz Kleč.	.
d Nad 1 milijon 300 tisoč lir je izplačala svojim zavarovancem od 1. jan. do 31. dec. 1942 gor. bolniška blagajna.
IZ CERKNICE Zastopstvo »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba« ter »Slovenčeve knjižnice« ima
za Cerknico in njeno okolico g. Turšič Ivan iz Cerknice št. 217. Pri njem lahko naročite te časopise. Zbira naročila za »Slovenčevo knjižnico« in ima posamezne izvode na razpolago. Pooblaščen je od uprave listov, da pobira naročnino. Sme sprejemati oglase in osmrtnico. Vse morebitne pritožbe lahko vlože naročniki omenjenih listov pri njem. Vsakomur je na razpolago z informacijami.
Okrog sosedov
6 300.000 dinarjev podpore za pomoč potrebnim slovenskim otrokom v Valjevu je dovolilo srbsko ministrsko predsedstvo.
s Sadni čuvaji. Štajerski deželni raziskovalni urad za sadjarstvo, vrtnarstvo in izkoriščanje sadja l«i priredil tečaj za izšolanje sadnih čuvajev. Tečaj bo razdeljen v tri dele in sicer: od 8. marca do 3. aprila, od 12. junija do 24. julija in od 20. septembra do 16. oktobra. Tečaja se lahko udeleže kmetovalci od 18. do 43. leta starosti. Absolventi kmetijskih šol in vojni invalidi, ki pa morajo biti telesno sposobni, imajo prednost. Tečajniki bodo imeli brezplačno stanovanje in hrano in bodo dobili povrnjene potne stroške. Tečaj bo na Dvoru pri Radečah ob Savi.
s Železničarji so dobili nagrade za požrtvovalno delo. 29. januarja so izročili v prostorih italijanskega vojaškega odposlanstva v Zagrebu po naročilu italijanskega generala Lksc. Roatte nagrade hrvatskim železničarjem, ki so se odlikovali v požrtvovalnem delu na področju. kjer je Eksc. Roatta poveljnik italijanskih oboroženih sil. Med železničarje je bilo razdeljenih 1,300.000 kun in sicer ena nagrada v znesku 21.000 kun. dve po 10.000 kun. 176 po 5000 kun. ena za 4000 kun, dve po 2500 kun in 200 po 2000 knn.
s Nad 12.000 oralov poljn so posejali na Hrvatskem s sojo. Pridelek soje je znašal ilo-s e. — po kakovosti zemlje — 6 do 12 metrskih stotov na oral.
s Zaradi velike množine snegn, ki je nedavno zatrpal zagrebške ulice, vi merodajni krog, pritegnili k Čiščenju vojake, obveznike delovne službe ter gojence narodne zaščite. Po poročilu .Hrvatskega naroda« mi vojaki očistili 24 km cest, obvezniki delovne službe pn 12 km.
i Ž,l,'i'n ',lul v"i"k"m '-a nagrado 4).000, obveznikom delovne službe pu 10 01)0 cigaret.	1
s Ponovni poziv na red in mir. Topniški general Badcr, nemški vojaški poveljnik za zasedeno srbsko področje, je 20. januarja t. 1. izdal proglas na srbsko ljudstvo, s katerim ea
8Pt°oTnna/ed in mir,V "ro«lasl' n 11 dalje nastopa proti vsem niotilcem notranjega reda in
prot, vsem tistim, ki bi hoteli rušiti Ned čevo
vlado Vs, t, bodo po napovedi generala Ba le™
SV,:je P^opkc P- določilih nemških vojaških zakonov, ker ie bilo volno stanje med Nemčijo in bivš<^ Jugoslavijo Tu ključeno dne 17. aprila 1941 s podpisom rx godbe o premirju.	F "pisom po-
ln s„J • var™vnnja je priredila od 3 do Hrvatskem3	n'"wl""st"a lupina na
s 80 letnica rojstvo in obenem -»tni« „„ i
NOVI G R oHTVv
TVTVVMTVVrVTVTTTTVVVVTTVVTVVTTTVTTTTVVTTTTTT^,'
f Martin Humek
V	nedeljo, 14. februarja t. 1. je umri Ljubljani eden najuglednejših naših sadjarskih strokovnjakov, višji sadjarski nudzornik v n,! koju, g. Murtin llumek.	^
Njegove zasluge zu prospeh slovenske« sadjarstva in slovenske sudjarske književnosti so zelo velike in splošno priznane.
»Domoljub« in njegovi čitatelji bodo po. kojniku trajno hvaležni za njegove važne strokovno članke v iDonioljubovi« gospodarski in gospodinjski prilogi.
Značujnemu slovenskemu mo/u g. Mnrlin« Humek n bodi Gospod obilen plačnik. Žalujoči pokojnikovi družini in sorodstvu naše iskren« sožulje!
V	Mostah sta umrli 86 letna Marija Toma-zin in 90 letna Marija Rupnik. — V Medani jo odšel v večnost veleposestnik Leopold Toroš poznan tudi med lesnimi trgovci v Ljubljani. J
V	Dobenu pri Mengšu je zaspala v Gospodu 75 letna Helena Ručiguj. — V Tolminu je odšel v večnost 76 letni kmet Anton Bajt; njegov sin Anton je župnik v »deželi rujskomilit. — )'rj Sv. Križu pri Predosljah je umrl Valentin Novak. — V St. Vidu nad Ljubljano sta umrla: Franc Merhar, Frančiška šetina, dalje ki umrli: Ljudmila Pirnat iz Gornjih Gameljuov, Fran-čiška Bogataj iz Zavrhu, Ivan Skalar iz Mednega, Ludvik Zaje iz Tacna, Andrej Merjasec iz Zgornjih Pirnič. — V medvodski občini so umrli: Ivan Bradeško na Golc.n Brdu, Giorgio Giovanni Sirena v Preski in Ivana Beton iz Seničice. Slednja je bila stara 53 let in je bila žena znanegu kovača Bečunu, po domače Vrh-kovega iz Seničice. — V Hrušuli v preddvorslii občini jc umrla 80 letiu Marjana Rozman. na Zgornjem Jezerskem pa 72 letni Jožef Anko.—
V	Metliki je umrl odvetnik Slavko Pretnar. -
V	Bohinjski Srednji vasi je 28. januarja nenadoma umrl 81 letni posestnik in tesarski mojster Luka škantar iz Sture Fužine 79. Kajni je svoj čas zgradil več planinskih postojank i triglavskem pogorju. Prav tako je postni /I mnoj;o stavb v okolici Bohinjskega jezera. Zelo rad je šel za botru in je bil vsegu skupaj boter 28 otrokom, med drugimi tudi znanemu inikojni-mu akademskemu slikarju Valentinu Hodniku. Istega dne je tudi nenndoinu umrl Ivan Zvali, posestnik iz Studora 39. Njemu je pred mesecem umrla tudi žena. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino: oro/niški narednik vuilnik Franc Rugelj, Marija Zupančič roj. Kladnik, železniški strojevodju v p. Jože Petrič. Antonija Hren roj. Demšar, bivša gostilničiiika 1 ra-nja Flegar roj. šuštaršič in Cecilija Bevk r«>j. Keber. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bog!
s Prodajno ceno soli so zvišali na Hrvatskem. Prvovrstna sol stane sedaj 24 kun za k),'.
s Zvišane železniške cene stopijo v veljava nn Hrvatskem s I. marcem t. I. Zvišanje l>« znašalo v jKitniškem prometu nad 5(1, v blagovnem pa povprečno 50 odstotkov dosedanji« cen-
s Ker so ponoči v nekem zasebnem stnno-vnnju igrali karte za visok denar, je sarajevska policija obsodila štiri kvartopirce, v-akega nu 60 dni zapora uli denarno kazen 60.000 kun.
ice
ZASTOPNIKI!
Pošljite nam čimprej naročnino za »Domoljuba« in seznam naročnikov. Storite vse, da bo vsak Slovenec naročen na naš najboljši tednik.
Logatec
Naročnino za časopise »Slovenec«, jS'"*. dom«, »Domoljub« in »Slovenčevo knJl/nlf" za okraj Logatec lahko poravnate p" zastopniku, ki je v hiši g. Rejc Martina v J™ Logatcu št. U. Tam tudi lahko naročite og'a. >n dobite vse inlormacijc o časopisju ia »"J niči.


tfito-1
•K'
tfGQD^U7ETEOATlAPQtEQnQVEGKVQT/M M A!	s-	M A
.Boiim se, gospod Alain, da slepite sam sebe. Verjemite mi, vse to ne spada k stvari. Vse kaže, a, bi radi dosegli nekako poravnavo. Vi menite, d3 6e z vami samo igram, da bi prikril pravo junje in razvoj vse zadeve. Vendar si ne morem kai da bi vam ne omenil nekih reči, ki s« va» priv posebno tičejo, kot moram domnevati. Vaš stari stric jc namreč nocoj preklical svojo oporoko in naredil drugo v prid vašega bratranca Annea. Res je tako; če hočete, boste slišali od njega samega! Za lo pa ž«; lahko dam odgovor. Prosim, gospoda, pojdita z menoj!« Tako rekoč je odvetnik vstal.
Tako hitro je zapustil sobo in tako urno je Alain odšel za niim, da 6em le s težavo pobral ostali denar, zaklenil torbo in dohitel onadva, preden 6la 6e mi izgubila v neštetih hodnikih hiše mojega starega 6trica. Stopal sem za njima ves obupan. Ob misli na 6Voj zaklad, ki sem ga pustil v sobi brez varstva, zavarovanega 6amo z bornim zaklopcem in ključavnico, ki jo je vsak človek lahko odprl ali odtrgal, se me je polastil tak 6trah, da mi jc znoj oblil čelo. Odvetnik je naju peljal v neko sobo. naina velel 6esti, sam pa je rekoč, da se mora še posvetovati z zdravnikom, smuknil skozi druga vrata ven in naju pustil z Alainom sama.
Ho, da ni bil Alain kar nič storil, da bi 60
lin i, m v Iliši prikupil, a vendar se mi je začel smiliti, čeprav sem vedel, da jo najet oglednh.
Ni lili videlo popolnoma prav, da so ga pustili živeli lako razsipno, samo da bi mu zdaj, v odločilm-m trenutku, pokazali vrata in ga prepustili samemu sebi, njegovi revščini in njegovim dolgovom, na katere sem ga bil šelo pred kratkim s|K)innil na tako viteški način. Zaradi tega sem se |K>žuril, brž ko sva bila sama, da bi posredoval.
>Verujto mi, bratranec,< sem pričel, »prav ni-knkega namena nisem imel, da bi vam nasprotoval.t
OIkIiiI je pred menoj — na odvetnikovo bo-s«do nj Idi Sedel, ampak je nemirno hodil po sobi sein in Ija — vzel ščepec njulialnega in me ves
začuden debelo gledal.
>Jo res tako?« je vprašal. »Ali sem res tako nesrečen, da mo pomilujete? Najlepša hvala, bratranec Aiinel Ampak laka čustva ne prevladujejo vedno na obeh straneh, in jaz vam izjavljam, •ki vam zlomim vrat tisti dan, ko vam stopim na vrat. Ali veste, kakšno lastnosti ima vrat?« je vprašal nič kako predrzno.
I o mi je bilo preveč. »Poznam tudi lastnosti dveh |iiš|ol,< geni mu odvrnil.
»lako pa ne!« je rekel in visoko vzdignil
prst. >.!az so bom maščeval, kadar in kakor ml
»Tako pi ne.'«
l>o drago. Dovolj bližnja sorodnika sva, da se razumeva. In zato vam povem, da jo edini vzrok, da vas nisem dal prijeta takoj, ko ste prišli, da nisem dal postaviti vojaške straže v grmovju, ki bi vas pričakala in prijela, edini vzrok, pravim, je bil ta, ker sam nisem prav vedel, kako naj se maščujem jaz, ki Bem vedel vse, kar je pri belem dnevu koval in spletkaril ta zakotni odvetnik, ta Komaine.c
Tedajci ga jo prekinil nek zvonec. Ko sva iz-nenadana stala in prisluškovala to|>otu številnih stopinj, ki so so bližalo po stopnicah navzgor in se ustavile pred vrati najino sobe. Rekel, bi, da jo oba gnala radovednost, da bi jih odprla, vendar sve 66 drug zaradi drugega ustavljala tej iz-kušnjavi in rajši čakala, dokler 6e ni vrnil in naju pozval, da greva pred 6trica.
Peljal je naju po ozkem, vijugastem hodniku, po katerem smo prišli v sol>o bolnika. Mislim, da sem pozabil omeniti, da je bila grotova soba zelo velika. In zdaj smo videli, da je v njej bilo vse |>olno služabnikov in uradnikov, zaposlenih v hiši, od zdravnika in duhovnika vse do gosjioda Davvsona in hišnika, ter od Davvsona vse do Row-leyja in najzadn jčga lakaja z belimi nogavicami, do zadnje sobarice v čedni obleki in avbici, pa do najmlajšega konjskega hlapca s hlevskim telovnikom. Večina udeležencev tega številnega zbora je bila videti v veliki zadregi in zelo razburjenih, stopali so zdaj na eno zdaj na drugo nogo, delali obraze kot burkeži: tisti pa, ki so stali v kotu, so skrivaj dregali drug drugega in se zavzeto režali. Toda grof, ki so mu s jiodloženimi blazinami naredili jxxlzglavje višje, je kazal spoštovanja vredno doslojanstvenost. Brž ko sva vstopila midva, se jo oglasil glasno in razločno in nagovoril vse zbrane takole:
»Sklical sem vas, da bi mi bili za pričo — me razumete? — da bi mi bili za pričo, da imenujem za svojega dediča in naslednika tega go-s|X)da tu, ki ga večina izmed vas vidi prvič danes, grofa Anna de St. Ivesa, svojega nečaka iz mlajšega kolena. In da ste mi dalje za pričo, da obenem zavržem in razdedinim lega drugega go-sjioda, katerega vsi dobro poznale, grofa de SI. Ivesa, in sicer iz zelo tehtnih, samo meni znanih vzrokov. Izjaviti vam moram tudi, zakaj da sem vam napravil ta nenavaden nemir in tudi sitnosti pa neprijetnosti, ker še večerjali niste. Gospod Alain jo namreč blagovolil zagrozili, da 1)0 ovrgel mojo oporoko in trditi, da jo med vami več vse časti vrednih mož, ki da so pripravljeni priseči, kar bi on zahteval od njih. Moja želja jc, da mu s tem vzamem vsako moč in zavežem jezik njegovim krivim pričam. Neizmerno hvalo sem vem dolžan za vašo prijaznost, ker ste se potrudili sem, in imam čast voščiti dober večer vsem.«
Ko so se uslužbenci, še vedno vsi osupli in zmedeni, prerivali proti vratom bolnikove sobe, so mu priklanjali v pozdrav ali si devali roko na čelo, kakršna je pač bila njihova stopnja, sein se jaz ozrl skrivaj po strani po bratrancu. Le ta je prenašal to silno javno ponižanje, ne da bi trenil z očesom. Stal je ravno pokonci, s prekrižani mi rokami in nepremično zrl v strop. Moral sem ga res občudovati v tem trenutku. In moje ol>čudo-vanjo je poslalo to večje, ko so biti poslednji uslužbenci izginili skozi vrata in sva nazadnje sama ostala pri svojem starem stricu. Tedaj je slopil k postelji, se dostojanstveno priklonil in nagovoril človeka, ki ga je bil obsodil, da popolnoma propade:
»Milord, blagovolili sle -ravnali z menoj na način, ki mi ga vaše dostojanstvo in moja hvaležnost branita presojati. Preostaja mi še samo, da obrnem vašo pozornost na dolgo vrsto let. ko so me učili, da se smatram za vašega dediča. Kot tak sem menil, da imam nekaj pravice trositi denar, Ce sem zdaj odpravljen niti z. enim samim šilingom kot zahvalo za svoje dolgoletne usluge, nisem samo postal berač, ampak prišel tudi popolnoma na nič!«
Ne vem. ali je strica utrudilo zadnje naporno dejanje, ali je imel tako jezo nanj. ker je zaprl oči in jih tudi ni več odprl ob teh besedah, »i niti enim šilingom,« je ugovarjal In ob teh besedah se mu je prikradel rahel nasmešek na obraz in razločno lebdel tam drobec ene sekundo. Te-
dajci pa Je s pot Izginil in na njegovo mesto je sto pil neprediren Izraz dolgih let, utrujenost ln pr*» kanjenoat. Ni bilo mogoče, da M se človek varalf moj stric je bil vesel nad tem položajem, kakof jo bil v zadnjih pet in dvajsetih letih vesel ma> lokatore stvari. Ogenj je komai še ti o) v tem sla* iKrtnem telesu, toda v njem je še živelo govr* štvo, hudo in nezmanjšano, kot kaka neumrljiva lastnost.
Toda bratranec jo vztrajal dalje.
»Govorim v okoliščinah, ki so neugodne za mene,« je nadaljeval. »Moj teJtmee je še vednA v sobi, nemara bolj iz preudarnosti kot iz ot>-zirnostL« Ošinil me je s pogledom, ki bi posušil celo hrast. Neizrečeno rad bi odšel ln tudi Roma ine si je želel isto, toda stric je ostal nega* njen. Z istim mirnim, tihim glasom ln ne da U odprl oči, mi je velel, naj ostanem.
»Pa dobro,« je dejal Alain. »Potem vam n« morem poklicati v spomin tistih dvajset let, kt so šla preko naju na Angleškem, tudi ne usluga ki sem jih vam storil ta čas. Vaše lordstvo m« pozna predobro, da se ne morem ponižati taka globoko. Ne vem, kakšne napake se mi očitala Poznam samo svojo kazen, ki pa je tako huda da se ji ne upam pogledati v obraz. Gospod etrl^ obračam se na vaše sočutje; bodite vsaj tolik4 milostni in me ne tirajte v zapor za dolžnika kjer bi ostal kot dolžnik, ki prejema miloščina vse do konca življenja.«
*Ma(ka in slariek, kajnedaP«
»Mačka in starček, kaj ne da?« je vprašal moj stric z besedami Lafontaina, nato pa je uprl svoje svetlo modre oči v Alaina in s poudarkoot ponavljal druge besede istega pisatelja: »Z dobrikanjem upa mladost, da doseže vse, < Starost pa ostane neizprosna.«
Kri je zalila obraz Alainu in oči so se mfl iskrile, ko se je obrnil do Romaina in mene.
* »Zdaj pride vrsta tudi na vas,« je rekel. »C* pride en grof v luknjo, pride vsaj še drugi.«
»Oprostite, ne pojde tako,« mu je segel R<*< maine v besedo. »Najprej bo treba vzeti v oclC še neke formalnosti.«
Toda Alain je že urno stopal proli vratonfc
»Stojte I Počakajte malo I« je zaklical Romal« no. »Pokličite si vsaj svoje lastne besede v spo» min, da naj človek ne prezira svojega naspro*« nika.t
»Ce vas tudi ne preziram, pa vas vendar!« sovražim!« je zavpil Alain nebrzdano strastna »»Pazita se, vidva obal«
»Podoba je, da grozite grofu Anneu? Kar tako pa vendar ne gre to. Veste, so še hujSa rečf, kakor če pride človek na nič in hujši kraji kot ječa za dolžnike.«
Te besede je Romaine govoril s tako pomena ljivim glasom, da se je dobro videlo, kako se J« stresel Alain od strahu. Iznenada je prebledel< kot bi ga z nečim udaril.
»Ne razumem vas.«
»Ej, prav dobro me razumete,« je ugovarjal Romaine. »Mislim, da me še predobro razumeta Saj vendar ne boste mislili, da sem jaz držal roke križem, ko ste si dali toliko opraviti. Ke« sem samo Anglež, zaradi tega še ne smete mt Bliti, da nimam toliko pameti, da bi ne mogel izvršiti preiskave. Najsi mi je tudi veliko leže«* na časti vaše rodovine, gospod Alain S t. Ivea bom vseeno storil svojo dolžnost, samo če izvem« da se hočete maščevati posredno ali neposredna v tej zadevi, pa naj se zgod,i kar se hoče; ta se pravi z drugimi besedami, da bom objavil pr®j vo ime bonapartistovskega vohuna, ki piše pod «voja pisma ime ,Rue Gregoire de Tour1.«
(Nadallevanle Drihodnlil.')
GOVEJA PLEMENA
PISCGAVSKO PLEME: je za naše razmere priporočljivo in te je zaradi svojih dobrih lastnosti tudi udomačilo po vsej Gorenjski
rlURICODOLSKO PLEME: rasle počasi, ie iz-orno za vožnjo, daje dobro meso in je posebno mesarjih v čistih; razširjeno je posebno na Dolenjskem in Štajerskem
mS!l!L£^!SSSL9ni vsaka družina » vašem kraju, ker do vsem naizvesteisi prijatelj!
RJAVO ŠVICARSKO PLEME: je lepo. izvrstno la molžo in precej sposobno za vsestransko Uporabo, :a izboljšanje naše sive živine zelo pripravno.
UARUADVORSKO PLEME: je izvrstno za pi-Ian/e in delo, za mleko je nekoliko slabejše a Peubirčno glede krme. — Marijadvorskemu je podobno labodsko pleme.
»Domoljub« je vedno dajal prave 6«
Velikokrat slišimo vprašanje, katera goveja pasma je najboljša in katera naj bi se vpeljala. Odgovor na to vprašanje je zelo težak. Najbolje je. da vefičaki po izkušnjah in znanju doaenejo, katera pasma bi bila za ta ali oni kraj najboljša.
Ker je dobro uspevanje živali odvisno od zemlje, podnebja, reje in ravnanja, tudi vsako pleme ne uspeva povsod i. Ako hočemo novo pasmo vpeljati, ne moremo kar danes ali jutri reči, tale pasma bo najboljša. Treba je mnogoletnih izkušenj in opazovanj. Čimbolj so krajevne razmere podobne onim, kjer je žival doma. 6 tem večjo gotovostjo bo novo pleme uspevalo.
Za naše slovenske razmere, za naše premajhno in razkosano kmetijstvo pride tudi to vpoštev, v kakšno svrho rabimo živali. Brezdvomno laliko rečemo, da potrebujemo živali, ki so za mleko, meso in delo. torej živali z vsestranskimi lastnostmi, zdrave, utrjene, ki porabijo krmo dobro in ki se lahko plodijo.
Tako pleme lomo najlažje privzgojili, ako domače pleme, seveda če je pripravno in utrjeno, izboljšamo z umnim izbiranjem in umno rejo in če treba, tudi z vpeljavo sveže krvi iste ali vsaj podobne pasme. Ce pride žival iz tujih krajev v drugačne razmere, od roda do roda slabše usjve-va. Treba je torej v prvi vrsti domače pleme vpoštevati in spoštovati.
V članek smo uvrstili nekaj slik onih pasem, ki jih pri nas razširjajo, oziroma tistih, ki pridejo pri nas v poitev in katere so po alpskih deželah razširjene.
Brez vsakega cilja redili živino ni gospodarsko. Za pleme je rabiti v prvi vrsti le zdrave živali. ki so dobrega rodu. Veliko važnost moramo polagati na močno utrjeno truplo. Ako živali šo foleg tega hitro rastejo in če niso posebno izbirčne glede krme in oskrbovanja, tedaj bodo krmo dobro izrabile in veliko užitka donašalc.
Ker je oblika Irupla in porabnost živali vedno v ozki zvezi, na; lx> vozna živina močnih kosil, močnih mišic, dobro razvitega trupla ter živahna. Živina za pitanje bodi hitro rasti in lahke reje, glavo in noge naj ima manjše, truplo gloloko in. močno razvito. Živina za mleko je silnejših kosli in trupla 6ploh ter ima tanko, mehko in premakljivo kožo. Vse te in še druge lastnosti so odvisne tudi od pasme. Nekatera pasma je lolj za mleko, druga bolj za vožnjo in tretja liolj za meso.
Dobro vajen živinorejec presodi na oko. za kalero lastnost je-žival posebno razvita in v čem pomanjkljiva. Natančno je tudi premisliti in pre-udariti. celo žival dobro pregledati, preden se jo odločimo kupiti za pleme, zakaj eia sama slaba žival prenese za več let in več rodov svoje slabe lastnosti na zarod. Zalo dobra in lepa plemenska žival ni nikdar predraga.
Dobra plemenska žival mora bili v vseh delih trupla sorazmerno razvita. Tako razmerje trupla dobimo navadno pri dobro razvitih živalih srednje velikosti. Velike živali običajno niso najboljše in najdobičkanosnejše. Moč živali se kaže razen v močnih nogah in stegnili tudi v močni koži po hrbtu in v tanki koži po trebuhu. Ušesa |>ri plemensko izrejeni živini morajo bili špičasta, ne pa okroplasla.
Seveda ne zadostuje samo izbiranje plemenskih živali, treba jih je tudi dobro krmili in oskrbovali.
Dober uspeh je odvisen od pravilne odbire in reje obeh plemenskih živali, torej od krave in bika. Biku je treba posveliti prav za prav še več pozornosti, ker je od njega več zaroda kakor pa od krave.
MO\TAFOSSKO PLEME: je sorodno rjavemu švicarskemu, dobro za mleko in pripravno za križanje : našo sivo živino.
SI M OXODOLSKO PLEME: spada k največji goveji živini; potrebuje močne in tečne krme in ne uspeva dobro v krajih, kjer dobi pičlo krma.
ZGORXJEI\SKO PLEME: je dobro za vprege, srednje dobro za meso, za svojo težo dobro za mleko in ga prištevamo k najmanjši planinski živini.
POMURSKO PLEME: razširjeno je po .ipod. in Gor. Štajerskem in Dolenjskem. Sastalo je i mešanjem muricodnlskcga in marijadvorskegil plemena. Nekoliko slabejše je glede molže, izvrstno pa za delo in meso.
.Mene gostilna nif več ne veseli in tudi gosti U orglice ne znam nič več, sem vse ie davno po-
^"»Ža to ni nobene škode. Ostani kar na deželi m preživljaj se pošteno. Poišči si sam kakega Litra in nauči se poštene obrti, pa ne čevljar; ,fvT amnak kaj boljšega, na primer krojaštva ali ■tikaretva, - to redi človeka, to se pravi, če se noldica drži... Ti neizkušeni angel, ti še ne boznaS sveta. Toda če se boš ravnal po mojih na-Jvetih 'e ti bo labko na 6vetu bolje godilo kot meni ki nisem imel nobenega takega modrega svetovalca ... In sedaj lahko zopet zaspiš. Jaz bom tudi zaspal. Sedaj mi ie veliko lažje, ko sem razodel vse. kar mi je ležalo na srcu. — Lahko noč, Janezek'-
Nekaj časa je mrmral Škric še o tem in onem Mm s seboj. potem pa je krepko smrčanje dalo na znanje, da je zaspal. Tudi deček je bil zopet v
objemi sladkega spanja, toda njegovo dihanje je bilo tako mirno, da bi ga nebeneno uho ne sli-ialo.
Zjutraj je bil Škric, ki se je sicer zadnji ulegel k počitku, prvi zopet na nogah. Skrtačil si je Cevi e. klobuk in posebno Irak. da ni ostalo na njem nobene bilke trave ali stelje, nato je šej iskat vode, pa je ni mogel najti. Ko je videl, da ?e pni sončni žarki razlivajo p° najvišjih gozdnih grebenih, ga je prevzelo tako veselo občutje, da je dal duška svojemu jutranjemu razpoloženju s pesmico:
>Sonce čez hribček gre, luna pa za gorč; zve/dice presvetle se potope.«
Nato jt budil tovariše deklamirajoč: »Pokonci, pokonci, zaspanci! Zadosti naspali 6te se. Pod r.ebom pojejo škrjanci in sonce v is oko je ie.«
In viselo je zopet zaokrožil:
»škrjanček poje, žvrgoli, se bel'ga dneva veseli, skr;anček poje v beli dan glasno čez hrib in plan «
'Kaj si prismojen ali pijan?« je zarenčal
Brh':.';:.
>y hribih te drla dan..*
v-.	Pred svojim pragom pometaj najprej.
dane3 " M v6era' ,ako ^meljito napila. da se še iz trn 115 ,more,a dvigniti iz pernice, hočem reči. na h a *' - Pa Poznatn pravo mero; zato sem in sv?} L|Ulrai 2°Pel	®rna v gozd<u
»iavfck i { r'ba v vod' in ve6el° razpoložen kot
in	sva hKji midva-* je zaklical Vetrnjak
ubral f^*0"0' w s svojim donečim tenorjem rai p,„t.m v katero sta )ako. tu<J.	po.
Mogočno ja zadonelo po gozdu:
•V hribih se dela dan, v hribih žari; bratje, le ven ni plan, na vrh planin!«
»Dečku, ki je bil navajen, da je opravil takoj, ko je vstal, jutranjo molitev, ni nič ugajalo to vihravo in lahkoživo početje in počutil 6e je vedno bolj neugodno v njih družbi. Ko so se odpravil nalo na Kambreško, je pradržal očeta malo zadaj in ga vprašal:
■ Ali pridemo danes v meslo?« »Kam pa misliš,« se je nasmejal Vetrnjak. »Tako urni pa nismo. Saj 6e nam pa tudi nikamor ne mudi.«
»Toda jaz bi se začel rad brž učili čevljarstva.« »Maha, za lo bo še vedno dovolj zgodaj. Bodi vesel, da si moreš ogledati poprej svet in uživati prostost. Učna le:a so mučna leta. — Pred jesenjo sploh ne vzame Krivec nobenega učenca.«
Po teh očetovih besedah je poslalo dečku tesno pri srcu in žal mu je bilo, da se dal zvoditi, da je odšel od doina.
Na Kambreškem so naročili poslofiači obilen zajtrk, ki je pa bil večidel iz alkoholnih pijač in jih je spravil v živahno razpoloženje. Krčmar je vedel posedati, da bo danes v Srednjem velika svatba, kjer bo bučna zabava.
»Halo, tam pa moramo biti na vsak način zraven.« jt zaklical Vetrnjak. »Morebiti se bo dalo dobiti tudi kake godbene inštrumente. Tedaj bomo pa zaigrali lako vrtoglave poskočnice, da ne bodo plesalci več vedeli, ali ima,o dve ali štiri noge.«
»In dobre vinske kapljice gotovo nt bo manjkalo.. je poudaril Brbljat
škric je pa živahno zapel:
»Danes tukaj, jutri tam. drugi kraji, druga mesta! Ce mi všeč m tu. drugam urni me popelje cesta.«
Hipoma pa st je ustavil sredi petja in gledal prestrašeno proti vranom, skazi katera sta stopila dva orožnika. Medtem ko it obstal eden ni vratih. ie stopil drugi k mizi in rekel
»Ahu. to smo dobili ptičke kar lepo skupaj.« škric je v tem močnem položaju odvrnil »2a!. di nismo nikaki ptiči, ker sicer bi lahko leteli m bi nam ne bito treba si brusiti podplate. Ni romarski poti smo namreč nt Sveto goro ;n smo se tukaj ustavili, da s* maio okrepčamo.«
»Tt pobožne romarje poznava že dolgo :n jih ravno iščeva,« je izjavil orožnik, in ko je pokaz«! na vsakega s prstom, iih K imenoval po vrst:: >\i ste Mirko Mikuž. vi Lovrenc Kragelj s svojim si-nom Janezom, imenovanim Kti!jiček. m vi t e Js-nez Boltar, vsi dobro poznani daieč na okrog «
»To se ujema, toda mi o*mo ničesar zagrešili proti policijskim prtd; isom,. je zagodrn.al Brbljač.
»Tega dečka tukaj stt odvedli iz varuštva 'H ste ga protipostavno ugrabili njegovemu oskrbniku.«
»Deček jt Kragljev, naju » nič ne briga « »Fuj. Boi-ar'. je zabavlja! škric. »tudi midva se morava bnga:i za dečka. Ti ei njegov bo-er in men: se nedolin. otrok smili.«
»I ti trije tle kriti.*
»Ljudje so vas slišali, ko ste kovali svoje načrte.« je izjavil orožnik. »Vsi trije ste krivi — in rudi deček ni popolnoma nedolžen pri vem « Tu se je poslavil Vetrnjak in je zarentačil: »Niti na misel mi ni prišlo, da bi bil to zločin, če vzamem svojega otroka k sebi. Deček z dvanaj-
stimi leti je pač ie toliko doraščen, da 6e mu mora dati svobodo. In če dam izučili svojega sina obrti svojega očeta, je to pravica, ki mi j« ne more nihče odrekati.«
»Kaj je pravica in kaj krivica ne bomo mi odločali, midva imava samo nalog, da spraviva gospode tukaj na gorjansko okrajno sodišče.«
»In če 6e ne pustimo spraviti?« 6e je upirai Brbljat
»Potem pripišite j>06ledice samim sebi. V ječo pridete na V6ak način, in tem dalje, čim bolj se upirate.«
Trije tovariši so se pomenljivo spogledali in popoldoma umolknili. Deček je bil ve6 bled in je imel 6olze v očeh; zadrieval je sicer jok, toda tre,« 6el se je po vsem telesu.
Cez nekaj časa je prišla škricu rešilna m)6el|
»Gospoda orožnika.« je rekel, »saj vama ne bo neljubo, če se odrečemo vajinemu spremstvu in va« ma ne delamo nadlege. Mi bi šli 6ami na Gorjansko in se javili sodišču.«
Nato je odvrnil orožnik s 6mehom:
»Ne, ne. tako nespametna pa nisva, da bi ptičke. ki jih imava v rokah, zopet izpustila. Morate se na V6ak način sprijazniti z najinim spremstvom, in 6edaj hočemo takoj odriniti.«
Tu ni bilo več nobene rešitve. Trije vinski bralci so morali poravnati 6voj račun in potem so v varstvu orožnikov odkorakali nazaj v dolino. .Med potjo je le tu pa tam kateri zagodraial s kako besedo, sicer pa so šli molče in klavrno in ne prehitro, spredaj pred njimi deček, zadaj pa orož-nika. Dečku je bilo 6trašno brklko pri srcu. Delal si je najhujše predstave o ječi, v katero ga bodo zaprli, skoraj še bolj pa ga je teiila sramota, da
gledajo ljudje še tako mladega ie kot kaznjen-•a in zločinca. Najraje bi se bil zjokal, pa ga je bilo sram: tem bolj iskreno je pa molil v srcu k Materi božji, da bi ga rei.la trpljenja in sramote«
Skricu je postajalo kar neznosno to enakomerno korokarie brez besed. Zato je skuša! spraviti družbo v boiišo voljo s prisiljenim humorjem, ko jt v taktu boje zapel:
»Oj zdaj gTemo. v™"*- oj zda] gremo.
nazaj št pridemo.«
Ker st mu ni pa nihče odzval, jt še sam zopet
umolknil. Po dal,sem potovanju to dospeli do Sela in zagledal: so ma-io vstran od ceste bister, hladen studeDČek. ki te izviral pred zelenim gozdičem.
»Gospoda orožnika.« ie reke) Brbljač in se okrenil, »mi smo silno trudni m žejni. Ali bi ne mogli rukaj m;kj počivati :n si žeio ugasitj?«
Proti temu nista orožnika n:č ugovarjala, iu tako se je polegla vsa družba okrog studenca. Deček st it usedtl nekoliko vstran zraven brinovega grma. Ko t« je Brbljač r.apil poživljajoče tekočine, čeprav samo vode. je postal zopet bol,še volje in z globokim basom je začel oponašati žabe:
»Kvak — kvak — kvak — kvak — kvak.«
Takoi nalo jt pa zapel škric s svojim mehkim baritonom:
>2abt. žabe. svatbo so imele, zbrant iz sosednih mlak.«
Teda se tudi Vetrnjak ni mogel vefcpremsgo«
vati in posegel je vmes e svojim čisMn tenorjem!
»Jedle, pile so in ptie:
rega rtga. kvak, Ir.ak, kvak.«
Zabavna pesem jt spravila tudi oba orožnika v dobro voljo in s smehom ta piotkala. — Ko pa sta dala zr,amer.|t za odhod, sta začudena opazila, da ni več dečka zraven Orožnik je uinigil u> zaklical:
>Hal6. dečko, semkaj! Mi gremo naprej!«
O dečku pa ni bilo nt duha ne sluha. Tedaf jt zaklical Vetrnjak z vreščeči m glasom:
»Janezek, kie si? Pridi hitro! Moramo iti Ba-prej. ne obotavljaj se!«
Nič se ri oglasilo. Tedaj ga je šel eden orožnikov iskat. Obredtl je ves gozdiček, prišel je pi čer pol ure nazaj ne da bi kaj našel. Sedaj je poslalo vsem jasno, da je deček ušel. Velrnjak jt os-uplo gledal, Brbljač se je škodoželjno muzal, Škric pa se je veselo zasmejal. Orožnikoma ni pre«tajalo nič drugega, kot da sta vsaj druge tri jetnike odvedla naprej.
'fiadaljetanjt prlhodnfi!.'
Mihael Opeka
Ob Antonu Medvedu in naših pesnikih mo-nferne je rasel tudi pesnik in veliki govornik Mikael Opeka.
Rodil se je na Vrhniki kakor ludi pisatelj Ivan Cankar, in sicer lela 1871. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani od 1882 do 1890, nato pa je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Toda bogoslovnih študij nI dokončal v sami Ljubljani, marveč v Rimu kot gojenec znamenitega največjega bogoslovnega učilišča z imenom »Germanski kolegij:. Na to mesto mu je |>omagal sam škof iu kardinal Missia. Tamkaj je Opeka postal dvakrat doktor: bogoslovja in modroslovja. Študiral je v Rimu od 1891 do 1898 in na te lepe čase se je še pozneje večkrat spominjal z največjim veseljem, ko je mogel v središču krščanstva črpati vire za svoje bogoslovno znanje. Iu prav to znanje, ki je bilo pri Opeki posebno glolioko, ga je pozneje usposobilo za najznamenitejšega govornika v ljubljanski stolnici. Ko je dokončal svojo študije v Rimu, je služboval najprej kot kaplan v Moravčah, nalo je bil do 1903 prefekt v Alojzi-jevišču v Ljubljani, potem pa je postal profesor verouka na ljubljanski realki, kjer je poučeval ludi italijanščino, ki se je je naučil za časa svojega bivanja v Rimu. Od 1915 do 1919 je bil tudi deželni šolski nadzornik ne samo za verouk, marveč tudi za druge predmete. Kot tak je bil 1919 upokojen. Že naslednje leto pa je postal ljubljanski kanonik ia je na bogoslovnem vseučilišču za nagrado poučeval mlade semeniščnike v govorništvu in pridiganju. Ober :n pa je bil cerkveni komisar in dolga lela do smrti nadzornik za verouk na slovenskih srednjih šolah. Zadnrh petnajst let je bil tudi stolni pridigar. Kot tali je bil znan po svojem gromovitem glasu, ki je prihajal iz moža nenavadno močne in velike postave. Toda ludi hrast, ki kljubuje številnim viharjem v gozdu, nazadnje klone, lako je tudi Opeko položila bolezen na smrtno posteljo in izdihnil je dušo in odšel k tistemu, ki ga je vse življenje tako gro-movito oznanjal, dne 20. februarja 1938.
Opekovo pesniško delovanje je kar precej pomembno v naši književnosli. Sicer res ni dosegel Medveda, še manj seveda pesnike naše moderne, vendarle je njegova pesem na prelomu 19. in 20. stoletja na Slovenskem kar precej močno odmevala posebno zaradi tega, ker je bila ta njegova pesem verska, religiozna. Kot pesnik je sodeloval v Ljubljanskem zvonu in pozneje zlasti pri Dom in svetu. S|>očelka je bil Opeka kot pesnik pod vplivom Stritarjevega sveložalja in črnogledstva, po em pa je posebno pesnik Josip Ciinperman vplival nanj s svojimi velikimi zahtevami, da bodi pesem zlasti na zunaj oblikovno lepa in dovršena. Prav zato, ker je Opeka vse preveč gledal e na zunanjo obliko, premalo pa na notranjo vsebino pesnil zato s pesmijo ni dosegel tiste višine, kot 1)1 J0 bil morda lahko po svojem pesniškem talentu, po svoji nadarjenosti.
Iz Rima je Opeka vneto sodeloval s pesmimi m napisal na primer tele: Pismo iz Kima, Stenski glasovi, Sveti Klin itd., pesmi, ki so večinoma
1010 7hrnl v ' lS6i te in-l:,k" Ppsmi ie pozneje 1916 zbral v posebni pesniški zbirki pod naslovom
Rimski vem. Napisal je ludi več prigodnic ob kakem Jubileju ali smrti kakega siojega pesni-•koga prijatelja. Dalje imamo izpod njegovega peresa tudi igrico »Blažena si med ženami Med pesmimi naj omenimo tudi lepe legende, posebno prelepo Trepelliko, ki nam služi za vzor dobre umetne legende in ki v nji poje o ošabnem dre-
IZ KOČEVJA
Cenjene naročnike naših listov v Kočevju
vljudno opozarjamo, da lahko pora-najo naroč-ZVY8e ° n lisl,e',1' »■ za »Slovenca«, ,Slo-tudi 1 T*' >D°mo' uba' in »Bogoljuba« kakor n«3L« Efa n.° za ',S1°v<mčevo knjižnico« v naši
Kini« j fckj! 'f n,ahaia V Pisarni L'udske poso-
T Kočevju (zraven cerkve), kjer se sprejemajo tudi novi naročniki za omenjene liste. Tam se dobe tudi vse ostale informacije.
vesu trepetliki, ko se ni hotelo upognltl ob Kristusovi smrti, pa so prišle do nje krvavo kaplje Jezusove in drevo je vztrepotalo — in trepeče še dandanašnji, od tod njeno ime trepetlika.
Leta 1935. pa je Opeka napisal tudi knjigo spominov na lela v Rimu pod naslovom Ii mojih rimskih let. Med književno delovanje Mihaela Opeke moramo šteti tudi njegovo sodelovanje pri kulturni rubriki Doma in sveta od 1902 do 1910, ko je vneto sodeloval z dr. Evgenom Lainpctom.
Prav odlično pa je delo Opekovo v slovenskem cerkvenem govorništvu, saj je bil naš najboljši cerkveni govornik zadnjih časov. Svojih prelepih pridig pa ni samo govoril, marveč jih je tudi natisnil in tako iz ozkega kroga svojih
ljubljanskih poslušalcev razširil po vsem Slove«, skem v kujlgah. Napisal nI nI« manj kot 24 kuj,,, svojih govorov in v teh knjigah kar 307 pridig Navadno je cela knjiga govorov posvečena enemij in istemu vprašanju iz vere in morale, tako vseli prvih 22 knjig, zadnji dve knjigi pa govorit« 0 različnih stvareh obenem. Tako na primer nosijo njegove knjige govorov tele naslove: Brez vere, Za resnico, O dveh grehih (tu govori Opek« 0 nečistosti in lakomnosti po vojni), Začetek in ko-noc (knjiga je posvečena Bogu, ki je naš začetek in konec vsega), Velika skrivnost (tu govori o zakonu), O ljubezni, Kam greš? (knjiga o pokli. cu), Vstajenje duše. Mesto na gori (to je Cerkev na skali), Žena s soncem (posvečena Mariji), liožjl dnevi (v njih obravnava cerkveno leto), Večna knjiga (o svetem pismu), Studenci žive vodo (o svetili zakramentih), Jagnje božjo (o daritvi sveta maše), Knjiga posiave (o božjih zapovedih), OJe. tov klic (o potrebi katoliške akcije), in še nekaj drugih. V vseh teh pridigah se je Opeka izkazal ludi kot izvrstni pisatelj, kajti njegovi govori so obenem prave umetnino v jeziku in slogu, pa tudi vredne, da jih prebere ne le preprosti človek, marveč so silno lepe in obenem koristne za slovenskega izobraženca. In prav kot govornik — vse bolj kot pesnik — se je Opeka uvrstil med naše velike može.
IOVEK V BOJ U Z M RCESOM
Brencelj
Navadno ali hišne muhe ne ubadajo in ne pijejo krvi. lx> včasih se vendar sliši, da je tega ali ouega pičila muha. Pri tem ne gre za navadno muho, marveč za hlevsko muho (Somoxys cal-citrans). Jo zelo podobna hišni muhi, »e pa od njo razlikuje |>o velikosti, saj je manjša in |«i po dolgem, od zgoraj vidnem sesalu. Tudi njena krila leže liolj navzven, kadar sedi. Ta muha no sedi na steni z glavo navzgor, marveč z glavo navzdol.
Kako živi?
Glede načina življenja sla si tako hišna kot hlevska muha |>rccej podobni, lo glede hrane so razlikujeta žerke obeh. Žerke hlevske muhe so
muhi naštetimi sredstvi, razširjanje tega mrčesa, O teh sredstvih smo rekli in pri tej priliki i«* navijamo, da ne škodujejo gnoju prav nič in tudi no rastlinam, ki jili s takim gnojem gnojimo.
Razen teli dveh muli moramo preganjati ia uničevati tudi druge muhe: kot mesarsko muho Iu kalnico.
Komarji
Kot muhe, spadajo tudi komarji k dvoknl-cem, ker imajo samo ono dvojico kril. Namero drugo dvojice pa imajo utripača. Nas zanima predvsem pri nas živeči, do 1 rm dolgi navada! komar, ki ima vilek trup, dolge noge in lenko lio-dalce. Temu soroden je mrzličar, znan s tujim imenom Auopheles (anofeles), ki prenaša mala-

Mrzlilarjeva glava
hranijo navadno s kravjeki In no s ^"•jeki. Pre-zimi pa kot huba.
Razvita žival se poleti iu v začetku jeseni drži v. hlevih, in šele ko toplota pojenja, torej v pozni jeseni, poiščejo stanovanja ljudi najraje blizu hlevov, zato jih je v mestih malo.
Dorasla in razvita žival se hrani s krvjo človeka oziroma živine. Ubode namreč kožo ter sesa kri.
Škodljivost.
Radi ubodov in še bolj, ker prenaša bolezenske klica u le na človeka, marveč tudi v človeka, je ta muha zelo nadležna. Prenaša klice vraničnega prisada, malarije, morda tudi slinavko in parkljevke. Sumijo jo celo, da prenaša klice bolezni, ki povzroča ohromelost hrbtenico otrok.
Kako se jc branimo?
Proti to] nadležni muhi se moramo boriti iz gospodarskih in človekoljubnih razlogov Predvsem moramo preprečiti z raznimi, že pri hišni
rijo. Vendar je med obema znatna razlika. Razlikujeta se predvsem v gradbi tipalk (gl. slika 1), posebno še v drži, ko sedita na steni in pa v načinu ubadanja. Navadni komar leži sporodno » podlogo, glava in bodalo tvorita skoro pravi kot k trupu; mrzličar pa leži s trupom tako, da tvorita trup in bodalco poševno premico k podlagi (glej sliko 2).	^ b
Kako živita.
Komarji so navezani na vodo saj so le v vodi razvija njihova zalega. V poletnih mesecih ležejo svoja jajčeca na vodno površino. Navadni komar položi svojih 200—400 podolgovatih v pasu jiodobnih kupčkih združenih jajčec na vodno površino; mrzličar pa polaga svoja jajčeca posamič v nerednih kupčkih. Prvi si izbira najraje močvirja, mlakuže, stoječo vodo sploh, drugi pa čisto.
Iz komarjevih jajčec se razvijejo že po šestih dneh paličaste ličinke, ki so pokrite z dlačicami. Te so gibljejo zelo živahno po vodi in prihajajo od časa do časa na površino, da zajamejo svežega
Znamenite Oogoljeve
jKrailnske povesti"
so Izilel
Prelep češki roman
„9ofotii£k"
■ pilil B a a r
dobite po vseh knjigarnah in trafikah
in pri vseh naših zastopnikih 1 Kupujte najlepše družinske knjige
..Slovenieve knjižnice"
zraka. Ličinka navadnega komarja ima ob zudku dihalno cevko, ki jo pomolja iz vode, ličinka mrz-ličarja pa iuu na hrbtu vrsto dihalnih luknjic, vzdufuk. Cez nekaj tednov doseže ličinka dolžino
1	cin. nakar so zabubi; buba ie gibljiva. I>iha z dvema opranima dibalnicama, ki se podaljšata v eevki ter molila iz vodo, kadar ždi buba pod vodno površino.
Cez tri dni izleti iz bube razvit komar, ki gre tako| iskat ljudi ali živali, da sc nasiti z njihovo krvjo. Komar, ki sc je napil krvi do sitega, jo prebavlja kake tri dni, nakar ei hrano ponovno poišče.
Komarji prezimijo včasih kot ličinke ali jaj-lera, najčešče pa kot dorasle živali. Mrzličarji so skrivajo za prezlmovanje po skednjih, hlevih, ter i« prostem, a iščejo vedno suhe kraje; navadni komarji jn »e skrivajo v kleteh in ljubijo zlasti vhtinejše kraje. Navadno Jih je veliko skupaj.
Mi od a.
S svojim brenčanjem, Se bolj pa s svojim uhadanjem. ki jo zlasti nadležno ponoči, nas komarji O|ozarj«jo, da grodo iskat brane. S tem motijo počitek ter so radi tega zlasti otrokom in bolnikom škodljivi. Ubod povzroča srbečioo pa tudi vnetje. Posebno nevaren je mrzličar, ker prenaša klice znane malarije. Te klice ima v svojih žlezah slinavkah ter jih z uliodom vbrizgne v rano; klice prodno v rdeča krvna telesca, kjer se močno razmnože, Jih uničujejo, kar povzroča mrzlico.
Obramba.
Ločili moremo način obrambe v poletnih In zimskih mt-ccih. Poleti uničujemo komarjovo zalego v vodi. To napravimo tako, da odstranimo razjie stoječe vode, v katerih se komarji radi zarede. Kjer pa tega ne moremo storiti, polijemo tako vodo z oljnato tekočino. Ta napravi na vodni površini tenko kožico, ki ne dovoli zraku dostopa do vode; vsied lega poginejo komarjeve ličinke, laka sredstva so: petrolej, florialarviol, saprol za komarje salvinol. Za 10 kv. m potrebujemo približno četrt litra tekočine. Ko smo tekočino polili po irodi, moramo vodo močno pomešati, kar omo-pxl, da se naredi na površini sklenjena skorja, r il t'' vodfl.'1 n"i 80 u|>orablja posebna brizga k a. lak način uničevanja moramo ponoviti v poletnih mesecih vsakih 14 dni do tri ledne. k» e i ,0r ne priporočamo uporabljati Btrupov, "m to bi povzročilo pogin vseh v vodi živečih zidn ka,ori'1 »o mnogi sovražniki komarjevo Sem spadajo posebno roparske vodne žu-
2	Paglavci (Žabje ličinke) pa tudi ličinko K rihe, kot belice, krapi, zeti; ined zavezane štejem žabe, krastače in netopirje; vsi ti aetih poma8ai° uničevati komarje v poletnih me-
,0*«"* uničujemo le razvite komarje, ki so ««ilcl bodočega zaroda. Uničujemo jih s •brnS?™' ie- »ežigamo snovi, ki razširjajo l™?„®e Pline. Nikakor ne priporočamo sežigati Pline i ° 'yePlovodika, ker proizvajata strupene P? ker sta zelo vnetljiva. Pač pa moremo »oTm„J d1 ,nedo,žen dalmatinski boJlia5 in sal-luhlfc?' , ma'i moramo 5—10 gr teh snovi na '®i meter prostora.
k| eoH?' ?a<Sin ""Sevanja je sežiganje komarjev, Dobm „ zl)ral, P° stropu In po stenah v kleteh. P« a7w?m 6luži v 'a namen navadna baklja ali »zuestova kepa, ki smo Jo pritrdili na palico.
, PRIČA IZ /TARIH DNI
Valvazor pripoveduje: Kaj so Slovenci pred 250 leti jedli in pili
Oreh, kostanj in lešniki
V	nadaljnem Valvazor popisuje Se katino, nakar prehaja na kostanj, o katerem tako-le veli: Nadalje so na Kranjskem celi gozdovi kostanja (Valvazor pravi: kostain), ki ga je povsod toliko, da ga večji del prašiči požro. Čeprav ga še za ljudi dovolj ostane. Veliki in debeli kostanj, ki pri morju raste, in ga splošno laški kostanj (a|j maron) imenujejo, razvaiajo v daljne dežele, pa ga ludi na Kranjskem mnogo Bpeko in pojedo.
Oreha je tukaj dovolj, in Bicer vseh vrst, bodisi debelih, laških, bodisi drugih, mehkih in trdih, podolgaslih in okroglih. Ljudstvo jih ne suši le zgolj zato, da jih jč, marveč jih mnogo porabi za neke vrste kruh, ki ga za božične praznike peko. In .ta kruh, ki bomo o njem govorili med šegami in navadami domačega prebivalstva bolj obširno, imenujejo »p o t i c e«. Olja pa iz njega malo stiskajo, ker tukaj nimajo te navade.
Navadnih lešnikov bo tukaj celi gozdovi. Ker jih je toliko, so ljudem manj mar, zaradi česar se
i'ih več pokvari kakor pa jih obero. Vendar pa jih e precej posuše In jedo. Debelo, okrogle, ki jih laške lešnike imenujejo, tudi radi jedo, še več pa jih izvedejo v tuje dežele.
Olive, ki jim Kranjci oljka pravijo, rasto samo na Krasu, ob morju ter v petem delu Kranjske, namreč v Istri ji. Iz njih pripravljajo, kakor drugod, olivno olje. Mnogo oliv pa tudi svežih shranijo, nakar ili take v tuje kraje razpošiljajo.
V	tistih krajih rasto tudi pomaranče, citrone, limone, granatna jabolka, mandlji, murve, fige in podobno plemenito drevje. Vendar jih ni toliko odveč, da bi la pridelek lahko tudi drugam dajali.
Tudi armičja je več vrst: rdeče grozdičje, bodeče grozdičje in fe več drugega. — Tudi gozdnih sadežev ne manjka ter Jih je več vrst, kakor ciberlne, manunice, dren, mokovnlce In Se v?č drugih, kar Je vse dobro za ied.
Kranjska vina so slovela po svetu
Vsem tem gozdnim In grmičastim sadežem naj zdaj nadenemo venec iz vinskegia trsa ter se prav nazadnje spomnimo tudi vinske trte. Ne bomo se je zadnjo spomnili Iz kakega preziranja, marveč zato, ker bi s tem radi povedali: vsakdo mora najprej vso svojo dolžnost do konca storiti, nakar naj šele misli na vino. Zakaj sadeži človeka ne napolnijo tako, da bi zaradi njih ne mogel vina. Ce pa se kdo precej spočetka in prezgodaj loti vina, zlasti tako dobrih različnih vin, kakršna rastejo tukaj na Kranjskem, sc mu pozneje drugo no bo ljubilo. Sploh pa človek navadno najprej jč, potem šele pije.
Na Kranjskem je mnogo vina vseh vrst, in sicer najprej razna sortna vina, ki jih navadno laška vina imenujemo, kakor na primer: beli mu-Škalelec, prosekar., černikalec, vijiavec, cividin in še več drugih belih vin. Prav tako imenitna pa bo rdeča vina, kakor na primer: marcemin, pinol, relošk, teran, cepičar, keršanec, veršečar in še več drugih rdečih vin, ki jih daleč na tuje izvažajo, dasi jih tudi na Kranjskem kaj radi imajo ter jih ne pijo premalo. — Na Kranjskem rastejo tudi različna domača vina, zlasti pa na Dolenjskem in
Seveda moramo ta postopek večkrat ponoviti. Prav tako ne smemo sežigati komarjev v krajih, kjer jc nevarnost za požar.
Tretji način Je obriigavanjo komarjev s strupenimi tekočinami kot iloria-insekticid ali mikrobni. Uporabljamo 2—8 dele teh snovi na 100 delov vode. Najbolje Je brizgati tako zmes z briz-ralko, ki jo rabimo za vbrizgavanje dreves ali razkuževanje. Predmete, predvsem živila, moramo prekriti s papirjem ali blagom. Obrizgavati začnemo z novembrom ter ga večkrat ponovimo.
Kateri način Je najuspešnejši 7 Odkrito povedano, uspeh je zagotovljen le, če se uporabljata oba načina, to je poletno in zimsko uničevan je.
Da se komarjev ubranimo, se poslužujemo posebnih mrei. Proli ubodom in pa srbečici, ki jo ubodi povzročajo namažemo ubodeno mesto s sal-mijakom (mešanica amonljaka in vode). Ce je koga pičil mrzličar, se mora zateči k zdravniku.
v srednji Kranjski. (Valvazor cvička sicer ne imenuje, ker se dolenjski eviček takrat bržkone še ni tako imenoval. Šteje pa ga med domača vina, ki niso za tuji trg.) Ta domača vina pa vsa doma popijejo.
Iz najprej imenovanih ali laških vin si kmetje delajo še dvojno pijačo. Najprej, ko so grozdje že stisnili, tropiue malce z vodo zalijejo, nakar jih spet denejo v stiskalnico. To pijačo, ki jo zdaj dobe, imenujejo >iontac. Ko so to dobro stisnili, na tropine v drugič nalijejo vode ter jo nekaj časa puste stati. Nato vnovič stiskajo. To pijačo imenujejo »scavec«. Pijača je Šibka, vendar jO Imajo kaj radi tisti, ki poleti v vinogradu delajp.
Iz vinskega mošta pripravljajo tudi vino, ki ga imenujejo kuhano vino. Vinski mošt namreč denejo kuhat v kotel, kjer toliko časa vre, da se zgosti in da od desetih bokalov ostane le en bokaL Nato ga zgoščeni vinski sok spravijo ter ga porabljajo za vsakovrstna jedila.
Po gozdovih raste tudi divja trta, ki rodi črne grozde, ki so polni kislih in drobcenih Jagod. Ce pa Jih utrgaS in obesiš, postanejo sladke. Vendar ljudje teh jagod ne pobirajo.
V deželi, kjer se cedi med, radi pijo medico
V 3. knjigi Valvazor piše o kranjskem čebelarstvu. Med drugim pripoveduje:
Kranjskega medu vsako leto mnogo razpošljejo v druge dežele. Zlasti na SoInograSko ga vBako lelo izvozijo več tisoč slotov. Kako se na Kranjskem med kar cedi, lahko že po tem vidite, ker je tako poceni. Na Kranjskem dobite en funt medu za 2 krajcarja aH pa še za manj. Kranjska sama porabi mnogo medu za to, da lz njega kuhajo medico. Zakaj pozimi dobite medico po vseh večjih vaseh, kjer jo radi pijo, ker je tako dobra in sladka.
Medico pa tukaj drugače kuhajo kakor jo na Nemškem kuhajo slaščičarji. Kranjski kmetje jo takole znajo: V lesen sod ali kad nalijejo gorke vode ter vanjo denejo medu (ki je Se v satovju). To vse toliko časa mešajo in tlačijo, da se vso razleze. Nato vodo skozi sito precede, nakar v situ ostane le vosek. (Nato Valvazor pripoveduje, kako tisti vosek očistijo, da ga potem v velikih množinah izvažajo v Italijo, zlasti pa v Benetke.)
Iz tiste vode, ki je šla skozi sito. pa potem kuhajo medico. Vodo pa s svežim jajcem, ki je bilo še istega dne zneseno, preskusijo, ali Je v njej dovolj medu. To pa takole narede: Jajce denejo v vodo. Ce jajce plava pri vrhu in iz vode gleda, je znamenje, da Je v vodi preveč medu. Zato prilijejo vode. Ce pa gre jajce na dno, je znamenje, da je treba dodati še več medu, kar tudi store. Ce so prav zadeli, jajce plava v vodi za kaka dva prsta pod vrhom, kar kaže, da je v vodi ravno prav medu. Iz tega bo dobra medica. Ce Jajce plava štiri prste globoko v vodi, bo medica kaj šibka in malo sladka. Ce pa jajce tako plava, da ga kuka iz vode le toliko, da bi ga pokril en groš, bo pijača imenitna. Ampak jajce mora bili Čisto sveže, sicer preskuSnja ogoljuta in bo najiačno pokazala.
Tako preskušeno vodo zlijejo v bakren kotel, kjer jo dobro prekuhajo. Ko voda vre, jI je treba zmeraj sproti dolivati, kakor kadar pivo varijo, da ne prekipi. Pod tistim kotlom pa kurijo zgolj češnjev les, ki ga kmet močno ceni, češ da nI dobre medice, če bo pod kotlom gorel kak drug les. Ko je voda toliko vrela, da je v kotlu kake štiri prste manjka, jo prelijejo v drugo posodo, kjer se mora shladiti. Ko je voda ohlajena, Jo precede skozi platnene prte, da postane lepo svetla in čista. Nato jo natočijo v Bode. Nekateri je ne precejajo, marveč čakajo, da pijača v sodu začne vretl in sama vrže nesnago iz sebe. Večina njih pa vodo takoj precedi. Tako napolnjene sode postavijo v sobo k peči, nakar pijača v nekaj dneh začne vretl In nesnago izločati. Medtem pa Je treba vedno sproti dolivati, da more nesnaga iz soda. Ko Je nehalo vreti, sode denejo v klet. V njih je dobra In prijetnosladka pijača, ki Je prav rezna, (Nadaljevanje na 12. tirani.;
2*
če sejei z roko, pitaš plice, ne ješ ne kruha ne police. Ker sejei mnogo, lanješ malo; od truda ti ni nii ostalo.
Zato nabavi si sejalni stroj NELICHAR-jev idealni. Sejat boš malo, iel bogato, pšenica ti bo dala zlito.
SEJALNI IN VSI DRUGI STROJI V ZALCGI
V ŽELEZNINI
FR. STOPICA
LlUBLJANA
POLEG FIOOVCA"
čeprav nji ni nič drugega kakor voda in med, brez vsakega kvasu in hmelja.
Ta medica je lepe in čiste zlate barve. Vse leto ostane dobra, če je bila prav kuhana. Po moči se nobeno vino z njo ne more meriti, zato svojega pivca kaj kmalu odpravi ter ga okajenega pošlje domov.
Ce pa hočeš medico več let hraniti, jo je treba delj kuhati, da postane bolj močna. Taka obstane nato tudi več ko dvajset let. Nekatere graščine imajo tako staro medico, ki pa je močnejša kakor žganje.
Dobe se včasih tudi slabi kmetje, ki jim je le za dobiček, ki v medico, ko jo kuhajo, devljejo ljuliko. Tisti, ki potem tako medico pije, postane tako nor in pijan, kakor da bi bil pil najmočnejšo medico, čeprav je pil najslabšo.
Taka dobra kmečka medica se da mnogo lepše piti, kakor pa tista, ki jo kuhajo medičarji, ki peko mali kruhek, ker njihova preveč po začimbah diši, V Ljubljani medičarji sicer kuhajo svojo začinjono medico, je pa le malo iztočijo, ker pivci kranjsko medico rajši pijo, kakor pa tako imenovano nemško.
I
ŠPORTNIK
TOMAŽ
PRIPOVEDUJE
_I
V taborišču olimpijskih tekmovalcev
Zadnjič sem povedal, kako so se hranili finski tekmovalci, ki so prišli k olimpijskim igram Mimogrede sem omenil, da so stanovali v posebni olimpijski vasi. To je bila zares vas, kakršni ni para na svetul Vas brez hlevov in svinjakov brez senikov — in kar je posebno značilno - vas, v kateri niste videli niti ene ženskel
Ze na olimpijadi v Los Angelesu se je izkazalo, da je za tekmovalce najbolje, če stanujejo skupaj kje izven mesta. V mestu je prevelik vrvež, v mestu jih nadlegujejo časnikarji in fotografi, v mestu je slab zrak in premalo priložnosti za urjenje telesne zmogljivosti.
tin„K„ank?r ni ^ Angelesu, tako so tudi v Ber-linu postavili daleč izven mesta posebno vas za
n r v? k i a n i L? °V a' Cu' Nis0 Pa Amerikanci Kot 15 h , alt0 d,0br0 P°skrbeli ™ nemotenost najboljših tekmovalcev vsega sveta. Nič ni pod soncem novega, in to bi lahko rekli tudi o o m-
!o ZffrarfiH* ^ "tf ,GHd 80 * Pozna'^ in Z Olimpije	poltretjim tisočletjem v okolici
Kak!> lorel bil° v taborišču olimpijskih tekmovalcev? Z avtobusom sem se pripeljal do velike naselbine sredi gozdov in travnikov. Vas je bila ograjena z visoko žično ograjo, pri vratih
InJl ■• 3traža' Ko sem Pokadi časnikarsko le-gitimacijo, me je straža spustila naprej. Najprej sem se seveda oglasil v »občinski hiš U. To je
bila velika stavba, v kateri je stanoval predstojnik olimpijske vasi ali po naše jiovedano olimpijski župan. Ta je sprejemal mlade odposlance posameznih narodov in jim nakazoval stanovanja v malih, toda zelo prikupnih hišicah. Po dva in dva sta stanovala v sobi, razen tega pa jc imela tudi vsaka hiša svojo sprejemnico. Prva oseba za županom je bil ravnatelj olimpijske kuhinje. Ta je imel nalogo, da je skrbel za približno 5000 tekmovalcev in da je postregel Švede in Kanadčane, ali če hočete, Indijce in Kitajce s hrano, kakršne so bili vajeni v domovini. Pomislite, kako važna in težka naloga I
Nenavadna vas je bila seveda hudo moderno urejena. O tem sem se prepričal že na županstvu, preden sem prišel do glavnega trga. Na županstvu sem videl banko, pošto, carinarnico, trgovine ... in tu sem tudi zvedel, da imajo svojo stražo, svojo bolnišnico in svoje gasilce. Na pošti sem zvedel, da so vse hišice zvezane s telefonom in da se lahko načelnik teh ali onih tekmovalcev vsak čas prepriča, kaj delajo in ali so doma. V resnici pa ni bilo nevarno, da bi ušli v mesto. Za to je skrbela straža pri glavnem vhodu, ki je zahtevala pismeno dovoljenje. Posebne svobode torej ni bilo v tej vasi, vsaj pred tekmami ne. Tekmovalci so se morali po predpisih hraniti, veliko trenirati in veliko počivati. Nekaterim so tudi pre|>ovedali kajenje ali pitje alkoholnih pijač.
Vtis, ki sem ga dobil pri svojem sprehodu po vasi, je bil zelo prikupen. Same male hišice, precej oddaljene druga od druge. Vmes so bili travniki, cvetlični nasadi in gozdovi. Tu so živeli tekmovalci kakor na deželi. V miru in na dobrem zraku. Kotlino na vzhodni strani so preuredili, napeljali so vanjo vodo in tako so dobili tudi precej veliko umetno jezero. V vsej vasi sem zagledal samo eno gostilno. Ta Je bila namenjena gostom, ki so prihajali, da bi si ogledali znamenito olimpijsko taborišče. Tekmovalci so se hranili v posebnih velikih obednicah, kjer so pridno sukali vilice in nože, da bi se okrepili za naporne tekme.
Kakor rečeno, v tej vasi ni bilo senikov ali kozolcev, pa tudi ne zelenjadnih vrtičev ali njiv Namesto vsega tega sem zagledal obširna in lepo urejena igrišča, kjer so imeli tekmovalci svoje zadnje skušnje. Nekateri so tekli, ko sem prišel, m so tekli še pol ure pozneje, ko sem odhajal. I o postavah sem takoj ugotovil, da so tekači na dolge proge. Na drugem koncu sem zagledal dro-B0.v,? ln bradlje, lesene konje in kroge. Tu so se urili misičasti telovadci, ki so se pripravljali na tekme v orodni telovadbi. Pokazali so mi tudi pokrito telovadnico, katero so jim postavili za slabo vreme. Posebno presenečen pa sem bil, ko sem obiskal še plavalce pri delu. Tudi ti so dobili svoj pokrit bazen, 25 m dolg. Japonci so se urili v plavanju, Amerikanci pa v skakanju v vodo.
Čeprav sem bil prvič v tej vasi, sem naletel na mnogo znancev. To so bili svetovno znani atleti, plavalci in boksarji, o katerih sem bral marsi-
t,ranriV,eRa	niill0VB slike objavljali
tudi nase dnevniki. Vsi so bili zelo važni pri svojih opravkih, zakaj od daleč so prišli, da b se vrnili v domovino z zlato kolajno na prsih
»'■ ~ Dopise in spise sprejema
Večkrat se tudi dogodi, da ni mogoče o pravem času skuhati čaj«, zato imejmo v Jo. inači lekarni vsaj nokaj izmed naš-tetih
rastlinskih izvlečkov: arnika, encijan, rožmarin, urinje, jam ž, k«l. mež, p lin, rutica, si'vka, gozdni koren, špajka.
Skoraj vse izvlečke napravimo na ta način, da namočimo določeno količino posušene rast! line, ki je razrezana na drobne kosce, v dveh delili špirita ali močnega žganja. Vse to naj s« namaka v večji stekleni pizsodi J do 10 dni in sicer na toplem, nakar tekočino odlijemo in skozi platneno krj>o precedimo in 6hrauiino r dobro zamašene stekleničke. Pomni, da so I« čisti in prozorni izvlečki dobri. Čim se izvleček skali, je pokvarjen in zdravju škodljiiv.
Poleg izvlečkov pa hranimo v domači le-karni še praške, ki jih uživamo namesto čajer ali izvlečkov. Dnevni obrok za odrasle je t <lo 3 noževe konice. Praški učinkujejo hitro in so močni. Pripravimo jih iz na drobno zrezmiih, močno posušenih rastlinskih tlelov, ki jih r mo/narju zdrobimo in presejemo, ali pa jih zmHjeino v prah. Vsaka domača lekarna naj vsebuje sledeče praške: encijan, aloa, janež, pelin, špajka, gozdni koren, sladki le«, žajbelj.
Za zatiranje in masiranje bolečih mest rabimo nekaj olj, ki se pridobe naravnost iz rastlin oziroma iz njihovih delov (semen); ali pa sami vložimo v čisto olivno oije za tretjino svežih rastlin in pustimo, da se v njem namakajo. Bolje jc, da rastline dobro razrežemo in jih nato namočimo v olju. Pripravimo si sivki, no, pelinovo, sporiševo, laneno, janeževo, lili-ji no, rožmarinov«, mandljevo, šentjanževo, luč-nikovo, olivno olje.
Pes ji jo rešil 5000 lir
Italijanska gospodinja po imenu Amalij« Fiimagnla se je nedavno na večer vračala domov od obiska pri sorodnikih. Ko je prišli pred svoj dom, je ugotovila, da ji je izginili listnica s' 5000 lirumi. Bočna torbica se je gospodinji rada odpirala. Bila je že noč in go-spodinja ni mogla misliti na to, da bi v temi nušla izgubljeni denar. Ko je vsa obujiana stopila v svojo hišo, je pritekel za gospodinjo njen pes, ki ji je ves čas sledil. Nagnjeno veliko veselje je prinesel v gobcu vseh pet tisočakov.
Mali oglasnik	
Pristojbina za male oglate te plaiuje naprej.	
Smrekovo treslo lepo, zdravo, »uho, In Jožice kupi vsako količino usnjama Lav-rta J.| Šentvid pri Sttanl — Ljubljana.	Korenjevo seme kupi Fran Pogačnik. Ljubljana, Bletwel»ova costa 33 (Javna skladišča).
	Brinje istrsko nudimo v Ljubljani ln v RadohovI vasi. 8o-ver & Komp.
Sadno drevje marelice, Jabolka, hruške ter vsa druga plemena pritlična tn visoka, dobite prt Alojzij Podobnlkar, drevesnt-*.ar, Dobrava prt Ljubljani.	
	Črne detelje rabimo nujno nekaj 1000 kg. Kupujemo Jo v Ljubljani ln v RadohovI vasi. Obonem nudimo »T/t očiščeno deteljo ln vaa drug« semena za vrt ln P°" lje. Zahtevajte cenik. Sevor * Komp,, Ljubljana
Službo gospodinje pri upokojencu srednjih let, dobi starejša žonska na deželi. Naslov v upravi »Domoljuba« pod St. »76.	
uprava »Domoljuba«. _ Oglasi se zarač„n»;„	uP 86 8prTma uredništvo »I
Izdajatelj: d, Cregorij	te^USL*iU^A
»Domoljuba«, naročnino, inserate in ------ "	Stev.: 40-04.
i i 8t v » ln oprave Jože K r a m a r i č.