Leto LXXL it. 111 IS. mala 1*38 Gena Đln 1 ^fiajjš — popoAOML. ,---^ „ ^----iitf — ■ ■■■■■ ■■ i vrst a Dir 2. do 100 vrst a Dto 140. od 100 do 300 vrat a Dto S» već JI vrata Dts a-—» Popust po dogovoru, inoeratm davea pooeoej. — ifltm veita mttttio v Jujrn«tnv1j| Dto 12--. za inozematvo Dts 30-—. ftofcoptl m ao peui roti potit Narod« Jo CJBCDN1ATVO O* L J OBLJA M A, Telefon: 31-22. S1-S3. »1-04. 81 VNlftTVO . 6 Pod ratnice: MARIBOR, Stroasmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon st. 26 — CELJE, cel Jako uredništvo: Strosamaverjeva uUca 1, telefon st. 65, podružnica uprave: Koce nova uL 2, telefon Ot. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna Hranilnica v LJubljani §t. 10.351 Churchill o politiki miru: Kolektivna varnost še ni pokopana! Spor med češkoslovaifco in nemško naroJao manjšino je dal povod za dalekosežno akcijo za pomirjenie Evrope — Naloga Francije in Anglije je pitev ideje kolektivne varnosti — Ugodni izgledi za sporazum v CSR LONDON, 18. maja. br. V londonskih in pariških vladnih krogih sedaj proučujejo odgovor. Id ga ie dala češkoslovaška vlada na prijateljsko demaršo Anglije n Francije v Pragi v zadevi ureditve oemakega manjšinskega problema v CSR Odgovor češkoslovaške vlade, ki vsebuje tudi navedbe o manj-š:riskern statutu, je napravi! tako v Pa--izu kakor v Londonu najboljši vtis in današnji listi izražajo prepričanje, da je vsa zadeva na najboljši poti končne ureditve Nemški problem v CSR je te-srubil prvotno ostrino, kar je v nemali meri tudi posledica nedavnega obiska H en lema v Londonu, kjer je irvede! ra stališče ane»e#kih krogov in se preon-čal. da ne more z glavo skozi zid Zan:-mive izjave n dal novinarjem biv*i ministrski predsednik Wmeton Churchill, ki je imel z Henleinom dolg razgovor C", j -chiJl se ie Se 'e nedavno vr-n9 9 studijskega ootovanja po srednji Evropi in dobro nožna tudi razmere na Češkoslovaškem Z»tr» ormisuje londonski tisk njegovim izjavam tem večji do-aaeai Na sestanku Lige za Društvo narodov je imel Churchill vcera* govor, v katerem se je dotaknil rudi češkoslovaškega problema in med drugim na-J^a-- Srečen sem ker sem se baš preteki: 'eden prepričal, da so izgledi za ugod-_n prijateljsko rešitev spora med češkoslovaško vlado in nemško narodno manjšino mnogo večji, nego se je pričakovalo Ne vidim nobenega razloga, zakai bi sudetski Nemci ne mogli pričeti poeajanj 5 češkoslovaško vlado, sa; je Češkoslovaška ena na-»boli naprednih in najmodernejših držav v novi Evropi k* ie že ponovno dokazala, da zna svoj demokratični režim vselei prilagoditi ^sodobnim potrebam časa Kar se tiče ohranitve miru. je Churchill naglasil. da je za to potreben ne samo politični, nego tudi taktični načrt Predvsem oa je potrebno: 1 Anj»!'-ja se mora čimprej tako oborožiti, da bo najmočnejša sila na «vetu: 2 Anglija in vse države, ki jim je resnično do miru. se morajo tesno oklenitf Društva narodov in dosledno izvajati njegov pakt. da ne bo samo mrtva črka 3 Vse države, ki enako kakor Anglija žele zavarovanje miru. se morajo strniti in se v enaki meri oborožiti, tako da bodo — ^C1 e vsak čas usnešno nastopiti pro-vsakerr.u napadalcu Ce bodo vse miroljubne države postopale odločno, bomo še vedno lahko dosegli to, kar smo - = :iili. to je kolektivno var- nort Korak ki ga je napravila angleška vlada v Pragi, je rodil zaleljeni uspeh m danes lahko rečemo, da smo s tem oogasili ognjišče, ki bi utegnilo zanetiti nov svetovni požar Z vsem poudarkom moram naglasiti, je dejal Churchill, da načrt, ki ga ima angleška vlada, ni naperjen proti Nemčiji. Nesmiselno pa je, zahtevati od Češkoslovaške ali Francije, naj se odrečeta svojemu paktu s sovjetsko Rusijo ker služi ta pakt njuni varnosti Ce pa bi Nemčija bila žr-rev neizzvanega napada z vzhoda, potem je na temelju pakta Društva narodov upravičena, da dobi pomoč od vseh članov Društva narodov, ki se zavzemajo za kolektivno varnost in tudi za primer, da se Nemčija ne bi več vrnila v Društvo narodov, ne vidim nobenega razloga zakaj ne bi Francija in Anglija dali decidirane garancije, da bosta na vsak način pomagali Nemčiji, če bi postala žrtev neizzvanega napada. Akcija za pomirjenje Evrope mora stremeti predvsem po odstranitvi psiholoških nasprotstev. med narodi in temu cilju služi tudi posredovanje Anglije in Francije med NJemčijo in Češkoslovaško, med katerima ni nobenih ^-arnih sporov ali nasprotij. Malo izgledov za sporazum med Italijo in Francijo Glavna ovira: špansko vprašanje PARIZ. I a maja. br. Kakor poroča >o . oTaaram- listi, so na včerajsn i seji nin - | strs: ori«, do*ed*r.-; rzz-v 1 -a23EOvoc**% v Rjrrm pr- len ie nagla-si sls. tv»>ri if»r;k' oroblem «0»*"^~ -»vr-T.bfržawtfe med Fnnrro in Italijo FVan-- Te ste* k-" orei »ntno od*oA>na vrtra-"* Ojri politiki nevfne*avan*a m čuvan 1a hojo II Oaonl meja nrzaovorth me>i j■ r*fnm O^nnm m Si f"**1r>\am -»-» pre<1-*a to. da «€ na ide komprrnv: med • francoskim stališčem Cim bo v tem pogledu dosežen sporazum, ki 23 pa dosedaj še ni, ne bo več nobenih ovir za im<- novega fran.*f»skee.i pcsla- nika v Rimu f-nrcosK. listi oDozarjajo v zvezi s tem na pisanje -taliianekega tiska ki Telo pesimistično presoja poloiaj m ne vid* možnosti za skor - -porazum. ker >i 17ran-cja in Italija v Ipoaanaoi vfvooamfa ze1^ nasrrotuieta »Tevere* naglas. r!i stoiita na drogi Ktrant ipooj«kiH bankah - n«ki fist: ttid' ižaio ivom v- ^kre-no*t francoske pol;tkr> -r, jomnevaio c*i-aor:,ia riobit Ital •- na -vv. ?tran -amo r-a t© b; obkolila Nemci i.v p; k^»r Da F'aliia ne bo nikdar pri?tala Tajski predn šolah obv< na trgovskih SPLIT. 18. maja. br. Na konferenci tuj-sko-prorr.etnih organizacij v Splitu je bil med drugim sprejet sklep, ki bo sporočen vladi, naj se na vseh trgovskih šolah, trgovskih akademijah in komercialni visoki ^n;i uvede kot obvezen predmet nauk o tujskem prometu posebno glede na naše :o-prometne prilike. Gospodarska podajanja med Jia°eslaviic. Madžarsko in Riununijo Dogovor o skupnem postopanju pri izvozu Bif»lMP'-T\ !^ m »a br list* ?orp^»'o 4» ««> br»cftr> o^ihodnp teder med !»c MaoVatmlKn n^muniw> giede -e pn izvoz') pnliede!- skm d-fi"»«tr-v p >«ataa|a bodo vodiV do-legat: tr^i—» ► - r*«*>\- *-*x\c\ zastopali pred-sedn-k D * -^«t *eh noga jan j Te skupna ' • - -'b intere<^v r»ntom čim *. ^e>l«l • ^^.ia vseh o^k!ira- nih ustrn - P \ načrt za -Kupneea trvn/nepa kartfis je bil zaradi -^o- ipn• >- prilik po orikliučitvl AvTstri-te k Np.Tiri' OfHBHoo U="trno\-itev takega Ida ie ofe^korena tudi zaradi fesa. ker - \- ->n^ame7n'h državah različni mi predpisi :n razlčina administracija, mjen oa bo dogovor, po katerem se bodo ustanove ki ^e b^v;io 7 iz^*ozom - m obveščale o * a^nolofljivih za-l^cah o prese^k1 h 'n n r-^nnh k: naj se nh 'niki drže. da ne bodo Jrug drugemu konkurirali Glavna razprava proti Codreanu B1KARESTA 18 maja. br. Glavna razprava proti voditelju bivše »Železne garde« Cordeanu je sedaj definitivno razpisana za prihodnji ponedeljek. Proces se bo vršil pred vojaškim sodiščem v Bukarešti. Sodišče ie odklonilo zasliševanje prič. ker «matra. da je z dokumenti, ki so jih našli pri Cordeanu. njegova krivda popolnoma dokazana Za proces vlada v rumunski i3\most: ogromno zanimanje, ker pričaku-ieio razrp ?erzaeionalna razkritia o delu rumunck:h fašistov. 50 al »idi zgorelo rtrašen hotelski požar v Ameriki nKH )<>R| is aaaja br. V Atalanti. država Georg;ja. je nastal v hotelu 'Termina;* kakor je bilo že na kratko iavlje-na požar ki te 00 dosedanjih ugotovitvah zahteval 80 smrtnih žrtev Doseda- so izkopali izpod ruševin 28 popolnoma zoglenelih i rupe t nad 50 hotelskih gostov pa $e pogrešajo in «© *e pod razvalinami. Ogeni ie nastal ok~ofe 3 zjutraj v klet p.: h r stori rt r Ker ie v hotelu v«se =r»a*- m ognia nihče ni opazil, se je zelo naeTo širii in kmalu je bil ves hotel v plamenih Večino nameščencev m noieisKin gostov je požar presenetil v spanju. Gasilci so bili skoraj brez moči V smrtnem -trahu ^o liudje skakali tudi iz višjih nadstropij skr-z] okna in so i obi i i hude ooškodbe 42 -o j:h zdravi v bolnišnicah Le par gostov e porabili za razne priprave in sedaj prijavilencem ne morejo vrniti v celoti vplačanih zneskov. Darujte za »Zvončkov* sklad Henlein odpotoval v Berlin PRAGA. 18. maja. br. Vodja sudetsko nemške stranke Konrad Henlein je davi z letalom odpotoval v Berlin, k.ier namerava ostati več dni. Imel bo razgovore z vodilnimi nemškimi politiki. Pri tej priliki jih bo obvestil o svojih razgovorh v Londonu in <=e dogovoril glede nadaljnjega postopa-nja^pri pogajanjih s češkoslovaško vlado. Kai svoboda na dovoljuje Klerikalna »Hrvatska straža«, pišoč o slogi in V61kischer Beob-achter« odgovarja zelo ostro na trditve brazilskih listov, da je Nemčija odgovorna za nedavni poskus prevrata integrralistov. Popolnoma razumljivo nam je, piše Ust, da je Vargasu nekdo potreben, da bi zvrnil nanj odgovornost za prevrat, ce pa mu za to ne zadoščajo njegovi lastni rojaki iz vrst integralistov, naj si v ta namen poišče pomoči tam, kjer mu jo bodo radi dali, n. pr. v tisku Zedinjenih držav, ki je prvi prinesel izmišljotine o nemških namerah v Braziliji. Prav zato, ker žive v Braziliji velike nemške kolonije in mnogo nemških državljanov, nam je veliko do popolnoma korektnega razmerja z brazilsko republiko. Mi nismo tega razmerja nikoli ogrožali, posebno ne, odkar je prevzela v Nemčiji oblast narodno socialistična stranica, de misli predsednik Brazilije, da sme svoje nezadovoljstvo stresati nad Nemci v Braziliji, dala račun brez kremarja. Lep dar: Zgodbe brez J »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 18 maja. Maa. Stev HI Odkritje spomenika kralju mučeniku Veličastni narodni tabor v Sv. Juri)* ob šcavnici 3čawi>i, 17. naja arflafco priuoptvo^a-iiika kralju Zed ni paina maailnai ariji "javi :e no dejali. 9? Jur. < Kdor i« immti t aed-ti proslavi odkritja apn teiiu. mii bo ostaja ta ▼ trajnem aponuna. - da kaj takaca se nd bik> ▼ Sv. Jurij* ob £čap-nieL Ljudstva se aokdar totaYa> Bal je pa mdi aelo lep uaajuki dan kakor bi bil naročen. Lfadje %& ao sjrraijoJa i vaefa strani z avtobusi, na aarraeanah vorovih ao prihaja h na okrašenih aaieaah. s nvrorji. a vtomobi 1 i m končno rele proreeije pešcev od t4izu in daleč kakor romarji. Ko ao se ljudje vračali od prvo mahi in smo jih vprašali, če je Se veliko ?ixkL tam. jje neka aeniea vsa vzhiftena de jam- >M-:ii Jezni cesta se bo podrta, toliko jat jec. Med enčki. žitnim polji a* naad pobeiiemmi hišami se je pomikala v>a ta pestra mnofct. Sv. Jurij, ki mu % desne in leve kumu .eta soseda Sv. Anton in Sv. Duh je kasni te od daleč aluvnostno uee. V ve-tn so nianoaile državne zastave s eerkve in boji šolo in i drugih vidnajMi poslopij. Ko no in cerkvijo ie NI ^ko raj ves pota Okrog spomenika, delo kiparja Pirnata, &e je zgrnila nmofica okrog 70XO ajoiii Pogled na to ne^tro množico ie bil re5 whča«5ten Ko so slavnostni gost> zase 11 aaafanl mesta, ie aasvirala tromha trikoa' sarao. nakar se je slovesnost odkriria prv osia. Vse ie utihnilo, ko ie spregovoril pred sednik pripraviialnoga odbora Tvanjsi*. fam kajsnji domačin in šot upravitelj, (ki imr< davno za-^hieo za postav^«** <*pom**T?Hc9> :n arieel svoj pordravcu govor t mogočnim glasača, da se k shanlo po vsem tnru: >Ideje aaoo posamezniki človeške iružre. .. .< m anvdaljeval... prva Aleksandrova ideja je bila nafta ?*voboda rn droca ie bile ideja ia-rečena tik pred smrtjo: ščuvajte Jugo*>lati jo<- (Vse e vzklikalo >Slava<). Nato pa Je ab pokanju topgev zagrme? frikmtni zivir mladeaa« kralja Potro II. Godba je *Bože pravr}e<. Mnogim so privrele sodne na-viasanpa rz oft ob tem slovesnem :n. Mlademu krnim ie bila odposlana la braoiavka. Halo ie pozdravil predsednik priprav, odbora še nortebei nestopnika bana in domaČega a^era dr Far&rvika, rasfeoonike komande mesta Maribor, predstavnika žandamieruske eete. stareswtvo SKJ in vse stevime brat- ska Soko.~ -m Tenutku zlrani tu. da ooka-žemo liut»ezt« do nase vladarske hiše in da bomo vedno trdno in neomajoo stali na i>ra- niku nase soveme meje »Viharno prHrieva-nic). Z« njim je »pregovori! rudi jurjevaki rojak slavnostni govornik un:v prof. dr Ile-sie. ki se je loglobil naj;>re| v zgodovino naših .unaPkih borcev za svobodo in zedi-njonje. klavnih Karadjord^vč^v, ki so nam priborili skupno z nami «*voj dom med katerimi se ie posebno odlikoval tudi na* kral; Aieksander. ki mu iane* odkrivamo spomenik. Dcial e med drugim da ga prosimo s toga mesta. na; na«- krepi in bodri, da oe=ta-nemo tr«in* in edini, ia 1k)iik> ol.driali. kar nam je ustvaril On. Alek^arnira t*o nam u bih. ostala pa nam je njegova vera. Ako aaao proti o jemo kdaj grenili ie še ča«. ta se spokorimo, da ne bo žrtev njegova zaman. Prekrasen v d uro in srce segajoč govor ie moraj navdušiti takeca oniahljivca. Zaključil ie z besedami t Rj/grnf -e laveža da vidijo prele^tne Slnven-ke irorice kralja ki je tjvel in delal in umri za nas.« Zaoril so «!ava klici, godba pa je zaigrata >Hei Štovani«. k; io je pela vsa množica Za tem vehoastnim prizorom ]e predse dni k priprav, odbora izročil spomenik v varstvo domačemu županu ki ga ie sprejel s slovesno obljubo, da ga bo čuval, rekoč množici. naj iih bodri v ljubezni do domovine ter na i bo =vareč g'ss, da bomo edini, odlofnj in zlesti Inffoslevani Sledil ie nastop Šolarjev, ki so s svoiim ajarteljf^vom s ^o^edno *ok> «v. Duhom z državnimi zastavicam i v rokah zbrali pre^l «>o-k> okrog spomeniki. Najprej je imel ufenec 3ante! krasen govor. Sle«dila je deklama'- 'n ♦Kraliu Muoenku<. Pod vodstvom učitelpee •=o zapeli nato šolarr prigodno pesem >Na Oplencu«. kompozicija konzervatorista Ku barja iz Ljubljane. Nato sta zapela se domači pevski zbor in pevski zbor »Drava« ki ie odpel mogoono znano pesem >Iz bratskog' ki je kot nalašč za take slovesne prilike Sledilo je polaganje vencev V imenu sokol ske župe je spregovoril dr Milan Gorišek Krasne vence so položili zastopniki obm?j-nih Sokolov prekmurski Sokoli, učitelji, domače bramo društvo, ljutomerska gasHska župm in domača občina. Pred^^dsiik pripravljalnega odigra «e ie ponovno zahvalil v^en udeležencern, nakar je sledil defile mimo r^omenikn ki se mu »e poklonilo nidi nad K) praporov razljonib društev in korporacii Po oficiezn^m delu ie biU koncert vojaške trodbe in pevskega društva >Drave«. Disciplinirano so se množice razhajale, kakor >o prihajale. Organizacija domačinov je bila brezhibna. Vse je šlo v najlepšem rodu. Ti ke manifestacije, taki narodni tabori, bi bili ajaot zda i tu zdaj tam prav trko potrebuj, kakor včasih. Ikc. daj ie preveč dolgovezne pru/« in da je komika nekaterih figur včasih pretirana ter se poslužuje cenenih m banalnih efektov. Rezija ni pokazala nač svojskega, a je polno ustrezala, kostumi in dekoracije pa so takisto zadoščali, čeprav seveda sijaju dvora niso odgovarjali. Predstava je žela mnogo priznanja ui so bili glavni pevci m pevke opetovano aklav miran i. za razne točke odlikovani. Vsem na čelu pa stoi: kvalitetno umetnica BaJ-kar.sk a. Po zaključku II. dejanja je ves ansambl zapel jugoaJovensko in bolgarske; himno, ki je sproiiis navdušeno ploskanje svečanost-no stoječega občinstva ★ Tudi v open je vladai*; po sporočilih veliko zadovoljsTv o z odlično pripravljeno in lepo opremijem> predstavo, v kateri se je odiiko>vai Stritofov orkester m sta močno ugajala Vid al i jeva nn trancl v glavnih dveh vlogah. Več p« reprizi. Fr. G. Neumestna konkurenca Ljubljana. 18. aatia 1 vo;no smo :meli v Ljul-ljani samo v enem gledališču po tri predstave na teden, no vojni J a imamo v dveh vol nogo podvo-ero število. Poleg teh pa imamo kar v pe»ih in-matografib po 15 do 20 predstav. Pre?er 7.3 Ljubljano dasi ie število prebivalstva r»ira«lo. Tn poleg teh gledaliških predstav š*1 toliko rugih koncertnih pnredifev. Pretekli teden nismo i meh* nobene gleda !:*ke predstave polne tri dni v nobenem gledališču. In Čudo' Ko ie prišlo v dramo rol-irnrsko gledališče iz Sofije s številnim oseb lem nad 50 oseb rn je naša Častna narodna dolžnost, -ia sp pobrigamo za dostoien >bisk in kolikor toliko ugoden denaren uspob. je pa naša opera razvila nenavadno dHavuosst da je priredila kar vse tri dni nevarno Kon kurenco treh italijanskih oper. Včeraj je Mla rolo premiera, za katero so razvili cirz lično reklamo. Zato ie bila v drami mizerna udeležba, da-si so zadnii hip neka; luk^ni zamašili. Ali ^ bilo to potrebno, ali nas ni navadna vljudnost napram dragim gostom mogla poučiti, da je taka konkurenca neumestna in nečastna? — Včeraj so se cule v drami rezke op*vzke na naslov naše slavne opero. k: ie « svojo delavnostjo tako olčulno ofikodo-va'a brate Bolgare in jim zagrenila prvi dan v naši drami. — Kdor ima tu ka: '»esede, na i m« oprosti takih opravičenih rekriminacij in krit;k. Sicer bonno morali reči resno besedo na uvoženo obutev od 5"/« na 30'9 prodajne vrednosti. — SK Amater : SK Ljubljana. V nedeljo, 15. t. m. je imel tukajšnji SK Amater v gos t en II. garnituro SK Ljubljano. Moštvo SK LJubljane je bilo izpopolnjeno s samimi njtmirarJmi igralci, kakor Has-loan. Janežičem, Pepckom, Bonceljnom in Rata jem. dočim sta pri domačinih nastopila v napadu dva juniorja. Prvi polčas je bila igra skoro enakovredna in je pričel SK Amater v 25. minuti voditi po Jordanu, tik pred polčasom pa je Ljubljana izravnala po Pepčku ter dosegla razmerje 1:1. V drugem polčasu pi so gostje domačine pritisnili v obrambo in že v 4. minuti zvišajo na 2:1. Celih 30 minut so nato og ražali vrata Ama terce v. v 36 minuti pa se Amater sprosti pritiska tor izravna po levem krilu (Kolbesen) na 2:2, kar je postal tudi rezultat igre. Pri gostih sta se v napadu odlfkovala Perpček tri Janezič. Pri domačinih pa je bil najboljši vratar Jerin in krilska vrsta, toda tudi napad je bil na mestu, toda po večini so bile vse žoge plen dobro razpoložene obrambe gostov. Sodil je dobro in objektivno ss. g. Jordan iz Litije. — Ne poškodujte javnih znamenj. Kakor prejšnja leta se bodo tudi letos v tukajšnjem okolišu izvrševala razna zemljemerska dela. Prebivalstvo se opozarja, da ta dela ne bo oviralo .zlasti pa, da ne odstranjuje in poškodujp ali prestavlja razna znamenja ( triangr.lacijska in druga merska znamenja), ki jih bodo zemlje-mered postavili. Kdor bi taka znamenja £ionamerno poškodoval ali uničil, bo moral povrniti vse stroške, ne glede na po-=d^diee kazenskega postopanja. i« krogov gledalskega 03bčinsfva \. G živil Ljubljana. 18- maja Na živilskem trgu je čedalje večje po-\Tr3ševanje po letošnjih pridelkih, zelenjavi m sočšvfu; čim niz^P so cene, tem večja je poraba. Zdaj so naprodaj tudi že domači pridelki nekaterih vrst sočivja n zelenjave, ki smo jih doslej le uvažali. M.cd letošnjimi domačimi pridelki je treba omeniti predvsem beluše, ki jih prodajajo že od 16 din naprej. V začetku so bi1e po 32 din kg. Naprodaj so tudi že doma- Is polisifsfse kronike Ljubljana, 18. maja Ljubljanska podstrešja nikoli niso bdla prav varna pred tatovi, zadnje tedne pa je bilo policiji prijavljenih še več vlomov v podstrešja hiš kakor ponavadi. Varnostni organi so prijeli nekaj sumljivih tipov, pa se je vsem posrečilo dokazati, da niso krivi, zato so jih morali izpustiti, tatvine pa so se nadaljevale, šele včeraj je bil izle-den pravi krivec, ki se ie ujel pri vlomu v židovski stezi 4. Okrog 16.40 je sedela kuharica hišnega gospodarja Luko Benčine na balkonu s pri jateljico, ko sta naenkrat začuli na podstrešju korake. Malo pop reje se ji je tudi zazdelo, da skuša nekdo odpirati zaklenjena vrata stanovanja, a je izginil, ne da bi vstopil. Kuharica Marija Plutova je brž stopila na hodnik in po stopnicah v podstrešje, tedaj pa ji je že prihitel nasproti precej visok in suh neznanec, ki je skočil mimo nje v hišno vežo. Kuharica je jela vpiti nad neznanca in so na hodnik prihitele tudi d»Tuge stranka. Vsi so pričeli zasledovati vlomilca, ki je izginil v židovsko ulico. Plutova je poiskala stražnika, ki si je takoj izposodil kolo in pričel tatu zašle dovati proti Bregu, Ker ga pa tam ni bilo, se je stražnik vrnil, kmalu pa je stopil vlomileo iz veže št. 5 v židovski ulici in se skušal pomešati med mimoidoče, da bi odnesel pete. K sreči pa ga je nekdo iz hiše spoznal in ga pokazal stražniku. Vlomilec Kot pravi orkan bo zajel ta film tudi v - So Ljubljano! Film očarljivih naravnih lepot, divne romantične ljubezni, moške sile in upornosti ter razbee ne lih elementov prirode. V glavnih vlogah: Dorothv Lamour in John Hali Ker je doba predvajanja tega filma za Ljubljano zelo omejena, priporočamo cen j. občinstvu čim prejšnji ogled in nabavo vstopnic v predprodaji! Predvajal se je v ZAGREBU 16 DNI, v BEOGRADU 19 DNI ■ n končno je tudi pri nas v Ljubljani DANES PREMIERA Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. falfIO Mttion telefon 22-21 Gostovanje bolgarske operete v drami Izvrstna bolgarska opereta z go. Balkansko je žela ■radatarl prav tud: Ljubljana 18. maja isti večer: ske~ m operssHB t dobri aa topio obe n ^ tiaratpo aal ljivo Gost oranj* »Kooperant flaauje a M eaaau v Lj pod je z j«. kx mat* rti več jpatirar ■mpnlije. ci lanant. * mo c5scT.pl tv? te skoro 15 let na podlagi; ta vztraja* ahatanat. ki Ja feMkSaV TI Utajnnsi, odprl jetne-Mrre ijostl. -»iFari ao prišli k nair z astnim Jboiotn, baJaCom. z laaCaaanl oT«d uprizore troje različnih >Princeso Juto«, ki je trla prod dinJatHini leti na JOunaju tako vekk tvpeh. da. je Sla potem po i Wm% e«wTop«kih operetnih odrih v serije predstav. Besedilo sta ji po predvoj-wmn recepta dunajske operetne industrije napisala Leo Stein in Bela Jenbecb. r>e-janje iz taJcrat zsihtevanega. mil je jat ari»fco-kratskih m dvorskih krogov s princem, princeso in raznimi korrdčrrim! dvornilci nas spominja Osk. Straussa >Cara valčkac ter se drži pt^edvsem valčkove oblike: spret-na. me!ndična *n zvonka instrumentacija ter otaHea za ušesa in nogpe prijetnih arij In aborov pa ujrodno spominja na Grofico Marico, delo istega srečnega skladateljaje fltvmkBO operetna borba prin-jTite aa prmca Pavla, zaročenca že iz lat. Nikdar me nista še videla, a ajatnaa morata poročiti. Pre-Pavei pa se poroki upre in m Hoiandako. K princesi Juti posije svojeaj* tajnika, ki naj zaroko raz-mmM~ Toda kazalka očara Juta tako. da se t sjJo v aaatnpetvu artaca vendarle poročv aa Faviom na Holandsko hoisn^ko n a ta kari-in n-to . Tako do- ""t,hl flnalr Princ pa se je resnično za-Ijubl v Juto, pribiti za njo na Gmcksburg:. se skesa in osvoji Juto. ki se je itak že zaljubila v njegove fotogTafije in živo osebo, tako da je nazadnje vse srečno. Saj ae aCeni tudi tajnik TJdo v dvorno damo. putednu am bartro bmroneso Eli. Brez operetnih bedastoč in karikatur ar roda donajsko-pestansko delo ne sme biti, in tako jlk trna tudi >Princesa Juta . aa gledalcem pa so prav posebno Mirni Ralkaaskm nastopa pravzaprav v dveh ulojrah kot lepa. dostojan-a tod* ljubeznjivo energična prtn-• kalmelinom in kronico ter kot dračo temperamentna ho-iz ljudstva. Izvrstna je, re-aniteo aarmantna. vedno nobleana. kakor ogvnj vroča, imenitna plesalka m ima skoro dramatski glas velikega obsee-a lahke, čiste v iSiue m izdatne globine. Odlična subreta je gn. T. Krajema polna humorja in komike, tudi v drastiki zmagovita, pa odlična plesalka in igralka, ne da bi hotela biti tudi posebna pevka. Potem je tu p K. A nn jamov, princ Pavel ki ima prijeten toplo za barvan zvonek tenor, izdaten in probo jen. pristen operetni tenor, kakor e/a naSa opereta Se dolgo nima. Gi-lvjovo pesem Tostia >Ne zabi me!« fNoo diseordar di me> je zapel v i tal. originalu posebno lepo. želel bi si več lahkote v kretnjah. T Htanev. predsednik te Kooperative, je imenitno igral in pel porednega tajnika Uda ter razvijal z rutino dosti humorja in komike. Prijetnost je podal prav okusno. Končno naj omenim se prav vrlega dvornega maršala, g. St. Georgijeva, solidnega komika in višjega dvor. mojstra v karikaturi g. P. Nlkova. Preveč skromen je knez g. Vasilijev po obleki in nastopu, a ustrežljiv kot pevec. Sploh je nastopal vw mi—irfil zalo dobro i7vežbano in živahno: dober, discapii-nTrar je orkester. *ft*mk i zbor je liaati v soprarni prav zadovoijrv. vz*ic majkoorna itev^u izdaten in ta* aa poglod prijeten ter nastopa sprotno in fjabko obonam kot balet. MoSci zbor naravnost preseneča s svojo srvežo zvočnostjo. Vse vodi živahno irj izrazito dirigent Stojanov. ki stremi za 6im naglejstfni tempi. Zed da nam bolgarščina ni dovolj razuiu-bi 1 /a če lcurnare. ki so po 16 din kg. Domačega gTaha se ne bo tako kmalu, toda zdaj je že uvoženi tako poceni kakor doanači v začetku sezone, in sicer po 6 do 7 din kg. Pred dnevi je prispel letos prvič na živil-*i trg atročji fižol iz rt aH je, ki je po 24 n 5 do 6 d5n kg. Danes je bik> naiprodaj še dovolj starega krompirja (okrog 5 ton). Prodajali so ga po 1.40 do 1.50 din kg na debelo. ^- snie so na trgu šelP teden dni, vendar so se že znatno pocenile: danes so bile po 12 din kg. čMm bodo po 8 din. bo pora-br>. naglo poskočila. Nekaj časa tudi že prodajajo rdeče vrtne jagode ki so po ?8 din. Kmalu bodo naprodaj tudi domače. Nespremenjene so ostale c°ne uvože:ie salate, in sicer 6 do 8 din kg. Po isti ceni prodajajo tudi ze'eno kolerabo. Bučke so se pocenile na 18 din k£\ pesa pa na 8 din. Upanje je, da bo kmalu bolje založen tudi ribji trg z morskimi ribami, ki jih bodo akudab prodajati čim ceneje. To bodo poadra-vlle mnoge goapodkije .Iti ne kupujejo posebno rade dan za dnem mesa. Doslej morske ribe niso mogle konkurirati po svojih cenah govejemu mesu. Danes so bile na trgu naprodaj sarderice že po 10 din kg skuše, ki jiii maa-sikdo ceni še celo bolj kakor najdražje morske ribe. pa po 18 dk kg. Kaze, da bodo odslej morske ribe naprodaj na trgu po večkrat na teden. Iz Trbovelj — Občinski proračun. Tukajšnja občina je sprejela pred dnevi od oblasti proračun za tekoče leto vrnjen z naročilom, da o posameznih poatavikaJh ponovno raspravlja m sfelspa o znižanju. Na 9°$. 11. t. m. je občinski odbor o nroračunu znova razpravljal ter sklenil znižati nekatere postavke. zteuTti glede trošarine na električni tok, na obutev in na cement. S tem znižanjem bo prejela otofrna ca 290.000 din na dohodkih manj letno. Radi tega je občanski odbor znižal tudi izdatke in sicer pri postavki za pootopCJ« pogrebnega zavoda 80.000 din, pri postavki za novi občanski doni 116.000 din, za občinske ceste 20.000 dan in druge postavke za nekaj tisoč dfaarjev. Novi proračun bo znašal 3.769.644 dan dohodkov in prav toliko izdatkov, dočim ostanejo dohodki in izdatki ubožnaga sklada ki veterinarskega sklada kakor tudi proračun odkupnine deln nrfzpremenjen Potemtakem se je trošarina na električni tok za raz^-etljavo tn pogon zna žala od 0.075 din od kilovatne uro na 0.06 din od Idlovatno ure in trošarina je krenil v Gosposko ulico, kjer ga je pred Banko ^-Slavijo« dohitel stražnik in ga aretiral. Bil je 33 letni brezposelni delavec Salko Dizdare vi ć iz Tuzle ,ki je izgnan iz Ljubljane. EUzdarevića so opazili frjudje v raznih hišah, kamor je bilo zadnje čase vlon-ljeno. Tudi v Bencinovi hiši, kjer je nSL~ zadnja poskušal srečo, so ga že videli in je po izpovedi gostilničarke Tereze Vel-kavrhove, ki ima svoje prostore v pritličju, večkrat sedel v gostilni. Pri aretiran-cu. ki je vlomil v pod-tres je s pomočjo vitrino v, niso na^li nekakega, vlornil^k .ga orodje, ker ga 5e najbrž vrgel proč med zasledovanjem. Dizcfcarevića, ki je doslej priznal šele nekaj vlomov v podstrešja, še zaslišujejo, nakar ga bodo izročili sodišču. Ponoči je bdi aretiran tudi 261etni br z-poselni Žagar Maitin Skok, doma iz šmax- tna od Dreti akoka ja nadel stražarfk spečega na klopi v parku na Kralja Petra trgu pred sodiščem. Ko ga je zbudil, je pričel kričati in zmerjati ,da je bdio joj. Obkladal je stražnika z najbolj grobimi psovkami in kričal, da ga ne pirernakne deset policajev. Slednjič se je pognal kvišku in paa nil v atražnflca, da ga je skodavj podrl na tla. Prvemu stražniku je prišel na pernoč še drugi, nakar sta ga spravila na Ajdovščino in dalje na policijsko upravo, kjer sta ga položila na deske v zaporu. Skok se bo moral zagovarjati zaradi žaljenja straže in še nekaterih drugih grehov, ki jih ima na vesti. fie/a£ KOLEDAR Danes: Sreda, 18. maja katohčani: Erik, Aleksandra DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Trgovec ljubezni Kino Sloga: Upor na Vzhodu Kino Union: Orkan DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus. Moste — Zaloška cesta. V mojem rojstnem kraju, — je pripovedoval v nedeljo na občnem zboru organizacije rezervnih oficirjexf v Beogradu generalni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Ne-deljković, — živi siromašen kmet, junak iz svetovne vojne. Prsi so mu polne odlikovanj. Oni dan sem ga srečal Ves bled in onemogel je stopat po poti in kri je pljuval Začudeno sem ga vprašal, kaj ntu je, pa mi je potožil, da ima najbrž čire v želodcu. Pojdi k zdravniku, sem mu dejal. — Eh, gospod, saj sem bil pri njem ie lani. Dal mi je nekakšne praške in me zadolžil za 600 din. Zadnjo kravico sem moral prodati, da sem poravnal ta dolg, a v hiši imam kopico nepreskrbljenih otrok. Tako je, vidite, z menoj. Kaj naj počnem? Pa naj crknem, če je volja božja taka. ■■KESO S1LOGA — Tel. 27-S Misterijozna Azija v filmu borbe angleških kolonijalnih oblasti proti upornikom Upor na Vzhodu Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 u Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 18. maja: Haremske skrivnosti. Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra. Izven. Četrtek, 19. maja: Aleksandra. Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra. Izven. Petek, 20. maja: 2enitev. Premiera. Pre-mierski abonma Sobota, 21. maja: Lopovščine. Snubač. Red B * Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra, Drevi bodo vprizorili opereto Valentinova »Haremske skrivnosti«, katere dejanje se godi v orientalskem obmorskem mestu ter v haremu. V glavnih partijah: primadona Mirni Balkanska, subreta Simeonova ter: S tane v in Armja-nov. V ostalih vlogah sodeluje ansambl solistov ženskega in moškega zbora. Igrajo v lastnih dekoracijah in kostimih, dirigent: Stojanov. Prvo gostovanje je doseglo zelo lep uspeh, občinstvo se je izvrstno zabavalo ter je goste prisrčno pozdravljalo. Ponovno opozarjamo na zanimivo gostovanje umetnikov Bolgarov, ki riaj jim izksže občinstvo svoje simpatije s številnim obiskom. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda. 18.: Lueia di Lammermoor. Red Sreda. Gostujeta gdč. zupevčeva in g. Go-aU2 četrtek. 19. maja: Rijsroletto. Red Četrtek Petek. 20. maja: zaprto Sobota 21. maja: Manon Dcscaut. Red A C h ris t i Solari, znameniti italijanski tenorist, ki gostuje zlasti v zadnjem času zelo pogosto v zagrebški operi ter je postal ljubljenec tamošnjega občinstva, bo pel 25. t. m. v Ljubljani v Rossinijevem »Seviljskem brivcu« tenorsko partijo vojvode. Na to izredno zanimivo gostovanje odličnega pevca že danes opozarjamo. Kupuj domače blago! ■ r*FJ9tm Umrl je nos Uolega, gospod eiuieiss notar v LfublSaul Ohranili ga homo v trajnem tovarišem**, spominu l V Ljubljani, dne 18. maja 193&* NOTARSKA ZBORNICA, Ster _ H »SLOVENSKI NAROD«, »reda, 18. maja. Ift38. Stran 3 DNEVNE VESTI — li drsata« *laibe. po shnfbeni potrebi » bili prem***-eni pounasorniki poiicijsiih agentov Joaap Neaat Prane Saksida, rranc Fcadel ia poucijenj agent Pavel Penko ed predstojnčstva aieatne policije v Mariboru h kornisariata t>U-zni#ke in obmejne policije ▼ Mariboru: v v*jo skopmo ao napredovali poiicijsk: atrtiiiiii i-pripravnik Frane Bobnar. Aaaon laaaufc na laart Podrta i. aa] pri preds^ofoiitru meesae potirije v Marmor«. — Ia saaa*ia~ke «lathe. baenovaa: «o ta banoviiaakaajB riiiaaa računskega raapaklor-ja pri t«mowanaki hohmi v Mariboru računski ri niananr fUkard Kokali. xa bonovin>ke-ora Fore><*n; v vi^io ^tnpino ata pomaknjena banovinski tehnik pr: komntpi za agrarne operaei.e^v tell^^^nnk-ni ^>iu >Ye*na< v Mariboru Kada Giaief i-Fab?an; * prejeta je osžavka. ki o k podala na banovinsko službo taanenan1 a zvaničmaa trni Košir. _ iz »Sraibeaega li«ta«. ^Službeni liat kr. banske uprave dravske banovinec *L «1 z dne 18. ma ia objavlja uredbo o -mi«ji &/m-reea državneca nosopla za a v na dc'a in deželno oerantbo. uredbo n spremenit ah za na-pokotvah uredba o * kupe'm dsvku na poprom*4* al. 16.100. pravilnik o spre-n doneamanah v pravilniku aa iz-zakona o državni tr- -armi. *fsre-merabe v pravilniku o obsegu in raainejitvi 2radberj5h obrov. dopotertev uredbe o organizaciji i - nek ena -odisca lekarnar zbornice, o oprostitvi Ifadskcga dela sa banovmske in dovoauc ees'e v dravski bar*>vmi in rasne objave m >Shzftnn^i no-aaac — Žit*t»kc kazne Kalevai ▼ dravski hmae- ▼ini. P© stanja z dne 10. t. m. je bila v drav^kr banovin? svinjska kuga na 99 ivor-eih. svinjska rdefiea na 16. m^hurčaeti ia-pušča*i na IS. garji na 2. in snštave* na 1. ▼■a<»a~radaiki! Opozarjajo se vida v obramb; proti peroiHJspori poškrope voocrade v prihodnjih 10 dneh. škropljenje naj opravijo teaarJpt* s praru-no pripravljao bakreno-apneno l>*ozi*o po že obiavijeoih navodnio v urokov nem časopisju. Banovinski vinarski in sadjarski za vod v Marzboru — Otvoritev aranaaga |M naanfa z Ljubljano. Letos bo otvor jen zračni promet na progi Ljubljana—Suaak—Zagreb ter Ljubljana—Celovec—Dunaj v sredo 15. junija. — Jugoslavija ana 15.400.000 prebivalcev. Po najnovejših statističnih podatkih statii?tfke v naši državi, je Štela naša država v začetku letošnjega leta 15.400 000 prebivalcev. Leta 1921 je štela Jugoslavija 11.9S4.911 prebivalcev, leta 1931. pa že 14.905.898. Letni prirastek na 1.000 prebivalcev znana 31.45, umrljivost pa IT. Največji prirastek na prebivalstvu in sicer 45.6 prebivalcev ima drinska banovina najmanjši in sicer 12.4 pa dravska banovina. Leta 1921. je odpadlo povprečno 48 prebivalcev na 1 km-, začetkom lanskega leta pa 65. Prvi kongres diplomiranih tehnikov. - r. r stornirali:h tehnikov obvešča svoje člane, da je prometni minister dovolil -olevično vezano na državnih železnicah udeležencem prvega vsedržavnejra kongTe-i diplomiranih tehnikov, ki bo 12.. 13. in 14. junija v Beogradu. Državni uradniki, diplomirani tehniki, ki se udeleže kongresa. boc*o imeli ta čas dopust. — Ljubljana — Aerodrom — Studence — I*otje — Z«r. Kašelj redna avtobusna zveza. Odhod te Ljubljane ob 7 30. 9 30. 11.30. 1430. 17.30 in 20.00. — Odhod iz Zg. Kašlja ob 8.. 10 12. 15. 18. ta 20 30 Ljubljana — Turjak — Vel. Lašč. — Nova vas — Stari tra; — Prezid vozi avtobus ob nedeljah in praznikih ob 6. uri zjutraj iz Ljubrjane. Povratek v Ljubljano ob 20 Avtopodjetje Pečnikar. telefon 49-28. — Za vsakenra nekaj bo obrtniška raz> stava v Berlinu. Izlet od 25. trn. do 3 junija bo oben.ni krožno potovanje, tako da bo vsakdo poleg Berhna videl sc iru-ga važr-a. indint i i jak ■ mesta kakor Dunaj, Prstno. Lezpa%. Numborg in Miin-chen. Za nameček pa bomo se videli Berchtesi. hujolgsee in Glockner-strassr. Prijavite se takoj v Okommi zle t ni THaamL Ljubljana, hotel Slon. telefcn 26-45. Vhod iz Prener nove uMce! Ti var obleke prispele, prekrasne nove stvari, cene mano nizke, bedni Tivar obleke v vsako niso, Tivar obleke za vsakogar. Glavna zaloga Anton Brumec. Ljubljana. Prešernova -5>4. nasproti klavne po?t«». — Vreme. Vremenska napoved pravi, da to oblačno aeatanonfDo vreme. Včeraj jc Trzairari najvziia temperatura v Beogradu - v Zasrebn ia Splitu 26. v Sarajevu '25 t Mariboru 24. v Ljublian: ~£ Davi je kazal barometer v Lmbljani 761.1. temiiera . :e znašala 12. — Dva paakaa^vnac*. V bolnico so pr.-pUjali aooči 20 letnega monterja Alojza Popovca iz stepanje vas: 127. Pri popra v -lian ju vodnjaka mu je padla na glavo opeka in ga težje pojkodovala Iz Jarš pa ao prepeljat v tr^r^t«* knjigoveza Franca Afiča .ki ga je nekdo pahnil s kolosa, da se je Dobil po rokah. — Opienjeae kane v 2J*bah. \ na Golem brdu nad Medvodami so postavili nekateri Ljubljančani *e pred let: drugI pa kasneje nčne poletne kočice. kamor liiaBJo aa počitnice. Te dni je po vrati teropa več koč . Iz ko* nega pzrzfrnorja Brnaata Sirca je det 6 brisač, 10 benh aerrijet, več robcev, brlvaki aparat in nekaj žganja- Iz koče Sorte Krevia na Golem brdu je odnesel lO befin platnenfh rjuh. 3 2 para ecoš- :\yr* 2 1 zganja 7 <^ Roka Arharja pa je ure budilko. daJZooefed m aaaaj okrog 2500 — Zadaja prilika da se udeležite nagradnega takmovanja za Radion bo v nedeljo 2^. t. ni. Z in»eratom. ki bo izšel na celi strani v sobotni številki našega lista, se Vam V<>-slednjič aaati priložnost, da v srečnem Pfi-, i lenet* glavni iiobi'ek 10.000 in. •^kupa:- 'hn 40.000 denarnih nstjrad. — atudent obupal aad življenjem. Slušatelj veterine v Zagrebu Pavel Veber se je hotel v ponedeljek zvečer zastrupiti. Zavili je 25 aspirinov in 18 tablet veronala. Prepeljali so ga na kliniko, kjer so mu izprali želodec. Dejal je, da se je naveličal življenja. Iz Ljubljane ne mo nn »vetu dobri ljudje. Včeraj smo poročali, da se je zavzela za ubo-aaga studenta Stanka V. plemenita gospa, kd je pripravljena sprejeti ga v začasno oakrbovanje, nima pa zanj postelje in ze se je danes oglasila soproga odvetnika dr. Ivana Tavčarja, ki bo dala ubogemu Studentu posteljo. Neimenovani iz Kranja daruje za studenta Stanka 200, neimenovana družina jz Ljubljane pa 50 din. —li Orkaa« v LjaMja al V kinu Union u ie od danes naprej na sporedu fvlm Orkane druga mesta: zato ie »elo priporočljivo, da občinstvo pohiti i ozfiedorn tega zare« redkega filmrtcega dela. ki iiotnern pravo sonzaciio v zgodovini kaiematoerafije. V Ljubljani to tekel tilm samo 4 — 5 dni: zato se ie pa treba požuriti —Ij >Gsra i» r©r*ka p*»krajina<. razstava slik Eda Deržaja je odprta le Ae štiri dni. Planinci, oglejte si k>! —li 8 kaka vaemo h«? eoti domala ?kasba v vseh oddelkih dri. konzervatorija bo jasno pokazala prihodnja produkrija. ki bo v pc-*ek 20 v m ob 1815 v ve>l'ki FilhaTrnonični i ▼orani. Na sporexrn je 28 različnih skladb. *rinai=tih 4omačih avtoriev. torej vas dela zr aloven^ke glasben** literature Že zato zasluži ta produkcija največjp zanimanje s - • rpredvsem s r*frairr etariev r n,-vš*» mladina. Podrobni -oored v kniigar-Matiee. -i ■ —li Hiani posestniki $entpetr*ke župnije v Ljobljani. ki ie niao ptečah prvega ooroka za popravilo župne cerkve, se vabijo, da se nemudoma og-laaijo v pJoarni Prveg-a društva hL«n£h pcaeatnikov. Salen-drova ulica št. 6. —Ij aNaAa sknnja« ima za nade detv° blago domač >Planica vzorec prt IvnJki Urbano. ]VCkloSičeva ce&ta —V PrndakHia rlasheneea otroškega vit-ea bo v nedeljo 22. t. m. oh 11. uri v Hu-badovi pevski dvorani. —1} Pevske ibere. včlanjene v Hn+»k)vi £ur> opozarja mo. da bo dr^vj o*> 20. uri vaja v FT u hodovi pevski dvorani za «kurpni nastop pri odkritju Adamičevega spomenika. Na-saednja vaja bo v petek 20. t. m. ob istem času Dolžnost vseh ie da pridejo točno in vsi k vai L"prava Hubadove fcaPf-—lj SaraOmor trgovskega potnika, v svoji sobi v neki gositalrri se je voeraj dopoldne uatrelil s samokresom 621etnd trgovski potnik Ambrož Preatoni is Novega mesta. Domači ao našli nenračnega moža nezavestnega poleg postelje. Pognal si je kroglo iz samokresa v desno sence. Obu-panca so prepeljari reševalci z avtmuobi-kan v bomjjoo, kjer so ga zdravniki takoj op> rirali. toda njhov trud je oatal zaman, Preatoni je okrog 21. požkodbam podlege?!. Kaj je pognalo nesc^ečneža v obur>. še ni znano, najbrž j~ olupal zaradi slabih kup-čajakih uapehov. Ze včeraj ao bfli otrvenče-ni pokojnikovi sorodnlkj v Novem mestu, ki ao danes priap»?h v Ljubljano. —lj Zveza za tujski promet v Sloveniji opozarja, da bodo na razpolago od 22. maja t. 1. dalje točni sporedi z vsemi navodili za poseben vlak in avtobuane vožnje na vsesokolskd zl^t v Prago. Sporede dvignite v biljetamicah Putnika. —Ij Vid vaših oCi si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izpraša ne m optiku Stari trg 9 Ljubljana —lj Vlomi in tatvine v mestu. Iz stanovanja Babakove v KriževniSki ulici 8 je bik) ukradene več zlatnine, med drugim zlata zapestna ura. v skupni vrednosti 500 din. Dalje je nekdo vdrl v delikatesno trgovino Melhijorja Ravtarja na Starem trni in odnesel 750 din ter zalogo jedU in pijače. Branjevki Marrji Lampretovi na \'odnikovem trgu je tat odnesel ročno tor- o s 650 din. Vlom v svoje stanovanja na Cesti 29. oktobra st. 5 je prijavila tudi trgovska pcelovodkinja Anica Kalčič Vlc-. ec ji y? ukradel ročno košaro, v kateri je bilo nekaj obleke in nekaj galanterijskega blaga KaJčičeva je oškodovana za S50 din. —Ij fkradeno >«ofo. Iz veže Keržičeve roatllne na Poti na Rakovo jelšo je bilo odpeljano 1000 dir. vr :no kolo rjianake > tan* ključa\-ničarju državne železnice F Lipu Sibiou. stanujoč emu v Kopališki ulici 12 Ukrs ^eno kolo je črno pleskajo in i- v št. 860.997. Iz Celia liolgarsfci pevci v Celju. V torek se |a odelo Celje v državne zastave v pozdrav Plovdlvakemu pevskemu društ\m. Na Narodnem domu je plapolala tudi bolgarska zastava m tadi okna so bila okrašena z bolgarskim! zastavicami. Do 16. se je zbrala na Dajaaaaaaj trgu pred Narodnim domom velika rr ž;c^ narodnih Celjanov ter zastopnikov vojaških in civilnih oblastev in uradov, sol korporacij in društev. Točno ob 16. so se med viharnim vzklikanjem prebivalstva pripeljali bratski bolgarski gostje z dvema avtobusoma pred Narodni dom Ko so izstopili, so jfm celjske dame pripele - n^sreljne nr» obleke. Ko se je vzklikanje poleglo, je pozdravil goste predsednik Jugoalovensko-bolgarske lige v Celju narodni poslanec g. Prekorsek in jim v globoko občutenem nagovoru, v katerem je podčrta! jugo^lovensko-bolgarsko brat-ataa in ve!n^isel edinstva in enotnosti obeh slovanskih narodov, izrekel dobrodošlico. V imenu mestne občine je pozdravil poete podaaaan g. Stermecki nakar se je predsednik Ploviivskega pevskega društva g. Pešev zahvalil za lepi sprejem in na-glaail potrebo večnega edinstva in bratstva -'Vn?i .^Jg^ od Triglava in Gospe svete do Črnega morja. Govor g. PeSeva je bil sprejet a viharnim vzklikanjem Veh ki i Jugoslaviji in Bolgariji ter združitvi vseh južnih Slovanov. Združeni celjski moški zbori so pod vodstvom pevovodje. g. Cirila Preglja zapeli pesem »Od Urala do Triglava c. Nato so bolgarski pevci zapeli jugoslovansko in bolgarsko državno himno ter himno *Hej Slovanic, ki jo je pela tudi vsa zbrana množica. Z balkona Narodnega doma ae je vsulo na bratske goste cvetje in ob navdušenem vzklikanju ae je začela množica razhajati. Gostje ao si nato ogledali mesto, ob 18.15 pa so peli v nabito polni pravoslavni cerkvi pri kratkem cerkvenem obredu. Zvečer je bil v nabito polni velik: dvorani Narodnega doma koncert bolgarskih narodnih in umetnih pesmi. Bolgarski pevci so bili deležni viharnih ova-cij. Po koncertu, ki je nudil Celjanom redek umetniški užitek, se je pričel v gornjih prostorih Narodnega doma animiran družabni večer v čast bratom Bolgarom. Med koncertom in na družabnem večeru je bilo izrečenih več prisrčnih nagovorov. —c Dodatni pregled vseh motornih vozil, ki letos še niso bila pregledana, bo v Celju v ponedeljek 23. t. m. od 10. do 11. za mesto in srez Celje ter za sosedne sre-ze. na Zidanem mostu pa istega dne od 16. do 17. za laški, brežiški in krški srez. —c šofp-rvki izpiti za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo dne 2. junija ob pol 9. dopoldne na sreskem načelstvu v Celju. —c TJmria je v ponedeljek na Cesti na grad 55 v starosti 63 let šivilja Olga Gut-kneehtova. Istega dne je umrla v Lastnem domu 11 v Gaber ju 64-letna zasebnica Marija šrotova iz Rogaške Slatine. —c Tri nesreče. V Pod vinu pri Polzeli je padel 46-letni posestnik Prane Voahjak v nedeljo tako nesrečno, da si je zlomil levo ključnico. Na Prapretnem pri Hrastniku je v ponedeljek zjutraj konj brcnil 42 - letnega posestnika Cirila Rotarja v čelo in mu prebil kost nad levim očesom. Na Straži pri Roeatcu si je 18-letni lončarski pomočnik Stanko Zertek po nesreči prestrelil s samokresom levo dlan. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Obsojen vlomilec Maribor, 18. maja Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila dsnes dopoldne zanimiva razprava. Na zatožni klopi je sedel 391etr4 monter France Ber-sčak z .jenenic. ki ae je moral zagovarjati zaradi štenrunih tatvin v Avstriji. Mož je bilo specialist za vlome v gasilske domove, iz katerih je odnašal gasilske cevi, jih skrivaj tihotapil čez nado državno mejo in prodajal r-asllsk. u: društvom. Pomagal mu je neki pnj***, katerega pa se našo izsledka, in z njim v dnusSbi je Vknnal v 10 av-^trijskah g-asOskih domov vzdolž jugoslovanske meje med St. lijem in Rea&nikom. Po vsakem vlomu }e prenesel preko meje 40 do 50 m cevi. ki jm je prodajal gasil-aiom četaan ne. I>ravskern polju, v okolica Maribora m v mestu sacnezn. Gasilci ao rada kupovali cevi, ker so bile razmeroma poceni in ker je Berščak zatrjeval, da so iz konkurzne mase. Avstrijsk2 oblasti so si že več mesecev prizadevale, pojasniti skrivnostne vlome, vendar vlomilcem niao mogli do živega. Naposled so ugotovili, da prihajajo iz Jugoslavije. Zaradi tega so se lani v novembru pojavili v Mariboru avstrijski agenti in kmalu so bili na pravi sledi. Pregledali so cevi po okoliških gasilskih domovih in kmalu nato je sedel Berscak za zamreženimi okni. Vsega skupaj je napravil okrog 20.000 din škode. Davi je bil obsojen na 7 mesecev strogega zapora ki na iesrubo častnih držav-Ijanakih pravic za dve leti. S filtn&keqa vtutna — Kino Matira: Trgovec t ljubeznijo. Francoski film o usodi filmskega režiserja, ki propade, ko se resni ono zaljubi in ko začne režirati filme po svojem resničnem okusa. Dopovedati hoče film, da je režiserjevo ustvarjanje odvisno od lastnikov filmskih podjetij, ki .'nun ie vodilno načelo profit in ne morda umetniška kvaliteta filma. Zanimiv je film zaradi tega, ker ima za vsebino fiini in filmske ljudi, re/.it-erjo, igralce, delavstvo, v zasebnem in poklicnem življenju. Jean Ga. laod ie interpret vloge filmskega režiserja, ki spozna, da umetnost in kseft ne gresta skupaj ter si v tem spoznan ju bode koničatn življenje. Zdravniki ga rešijo, zaradi takega >sreeneca konca< pa močno tiz>i dramatični učinek, ki ga ie režiser vešče začel prikazovati z začetkom režiserjevega (igranega) propadanja. Kot celota film zahtevnega gledalca ne bo zadovoliil kliub zanimivosti obravnavanega predmeta. Občudoval pa bo znano in priznano francosko invencijo in okusno reševanje režijskih problemov. Navdušil se bo tudi za igro glavnega igralca Jeana Ga-landa. glede ostalega pa ie treba film priznati tempo v igri in lepo fotografijo. Gre za francoski artizem ki očara z rafin i ranimi sredstvi gledalca in poslušalca. Iz škoffe Loke — Sokolski pešizlet na Zapre val j prirede vsa društva in čete škofjeloškega so-kolakega okrožja na vnebohod, 26. t- m Pesizletu se priključi tucfi loški Sokol, ki vabi brate in sestre, naj si ta dan določijo za izlet, ki bo nedvomno prav prisrčno razvedrilo in dan veselega svidenja med pripadniki sokolske misli v loškem okraju. Zdravo! — Simfonični koncert vojaške godbe I. planinskega polka v petek v telovadnici državne šole je dosegel lep uspeh. Docela zasedena dvorana je bila na pročelju okrašena z državno troboinico in vladarjevo sliko. Koncert je dirigiral kapelnik g. Lojze Stnrekar, ki je položil v izvajanje skladb ogromno truda in volje, prav tako pa tudd godtenJki, ki so zmagali skladbe ki jih doslej pri nas Sargov KALODONT se nismo 5uli. Izvajanje je trajaAo dve » pol ure. z odmorom 10 minut, kar vse priča o izredii: zmogljivosti loških vojaških godbenikov. Koncert je posetila med drugim dolga vrsta domačih odlični kov, med drugimi poveljnik polka, polkovnik g. Markuli s pomenu i kom polkovnikom g. Gladovlcem, mestni župan .Matevž Zihorl. sreaki načelnik g. Matej KakL mestni župnik Jernej Podbevšek z ostalo duhovščino, oficirski zbor, števiilne dame, predstavniki uradov in društev itd. (iod-beniki e svojim učiteljem so bili dedežna iskrenega, zasluženega priznanja, saj eo po-ka^aii, da so kos taiidi najtežjim glasbenim nalogam. O gla*=»bečine 2Hiaša v novem proračunskem letu 167.765 ddn. Od tega. odpade na osebne izdatke din 25.300 m na ma-teralne 142.4o5 din. Med axfevdki omenjajno samo večje. Za vzdrževanje sreskega načel-stva se ho izdalo ?K>16 din, za vzdn^e-vasnje Icatarstrske uprave din 1176. gasilcem din 500. Sokolu nič, za gabrško šoio din 20.000, za sorsko 1088 din, za loško 24.676 din, itn za meščansko din 7979. Sokfce k^ihinjc dobe din 750. RK din 100, za vzdrževanje cest m mostov je določenih d ki 8000 in za fond za suški most dm 2000. Izdat-ki se bodo krili s pobiranjem 188*/o dofclade na državne neposredne davke od zneska din 76.-Mo.36, kar bo dalo din 143.905 din. 0H vina se bo dobilo din 11.000, od piva 1100 (fen, od žganja din 1400, od živine din 800, od uvoženega mesa din 2000. od zaikupnm lova din 4400 itd. Ubožni sklad ima proračun v znesku din 29.500. Naš preljubi soprog, oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod Pleu/eiss Kari Je danes ob ^9. dopoldne udano v boa>> voljo v Gospodu zaspal. naaal Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 19. t. zn. ob 5. popoldne iz hiše žalosti, šelenburgova unca 3, na pokopališče k Sv. Križa. Sv. masa zadušnica se t*o darovala v torek, dne 24. t. m. ob 7. zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, GJENOVIC, dne 18. maja 1938. BBJ WKKA — soproga, MIRKO, kapetan fregate, dr. med. LE A, KARLO, sodnik SONJA — vnukinja, CSORJE — snaha, — otro« B 1 , v. > y v; : mm 5 ALI OGLASI fseda 50 par, oavea pose Dej freaiici, tajava oeaaoa L>tn L.—, davek pene hej, .»ismene dO govore glede malih oglasov ]e trena priloeltj mam k c — Popustov za male oglase oe priznama raz no cie-m>da 50 par. davek posebej NajtiianjSi znaaek 4 Ote POSEBNE NOVOSTI jseh, oblačil, sport, aamgarn, ibleke. pum parice, perilo ttd đ v o a ] c e o e j e t H E S K fc K Petra cesta 14 >IREŽE ZA POSTELJE dobite najceneje pri Andlovic, Komenskega ulica 34. 1468 KLIŠEJE JUGOdSAtlKA j' 'Lij** dAjPi.J 90 PAR ENTLANJTE ažuriranje, vezenje zaves, pen ta monogramov, gumbnic. Ve tika zaloga perja po 6.75 din. »Julljana«. Gosposvetska cesta m PRODAM Beseda 60 par. davek posebej. Najmanjši znesek H Din ŽAGINI ODPADKI oukovi, hrastovi, smrekovi, suhi in žaganje po najnižjih cenah se dobi pri Lavrenčič & Co., Ljubljana, Vosnjakova ul. 16. 1483 prvovrstnih znamk ŠIVALNI STROJI Singer, Pfaff in drugi — ter OTROŠKI VOZIČKI najnovejši modeli po zares nizkih cenah naprodaj pri »PROMET« nasproti K rižanske cerkve. GOSTILNA »VESELOM SLOVENCU« z velikim kegljiščem, v strogem centru Zagreba, zaradi bolezni po ugodni ceni na prodaj. — Prevzame se lahko takoj. Petrin jska 29. 1484 MOTORNI ČOLN krasen, 4 sedežen, les cedra — mahagoni, motor 3 HP, majhna poraba bencina, gradila ladjedelnica Čiukarica, ceno na prodaj. Ogled v čolnarni Bukovec, Tžanska c. 32. 1482 I Aleks. OBLAT, f I veletrgovina vaeb vrat čevljev se priporoča cenjenim odjemalcem. Sv. Petra cesta 18 Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Oin TRGOVEC išče primerne službe kjerkoli. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Trgovec«. 14S5 I Beseda 50 par* davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STANOVANJE anosobno ali majhno dvosobno, Cisto, snažno — išče mirna in snažna uradniška stranka (dve osebi) za takoj ah kasneje. — Ponudbe z navedbo najemnine na upravo »Slov. Naroda« pod »Takoj ali kasneje«. 1438 GOSPODARSKI ODSEK JESENICE proda na javni dražbi v nedeljo, dne 22. maja 1938. ob 15. uri v notesa »Posta« na Jesenicah cirka 1000 plm stoječega smrekovega lena iz planine »Rožca«. — Pogoji bodo razvidni na dan dražbe. — din 10.000 je položiti pred raričatkom ZA GOSPODARSKI OĐ8BK t. & Le petina kapacitete pivovarn izrabljena Včeraj m si ljubljanski novinarji •gledali piv**; Ljubljana. 18 maja Pivovarn;ska industrija pri nas ne preživlja dobrih ca^ov V pravem pomenu kritičen zastoj je nastal v letih krize toda kriza nase pivovar- £fce industrije ima Se posebne vzroke, ki aimajo nič skupnega i svetovnimi gospodarskim vplivi Konzum piva pri nas :e zadnja leta čedalje bolj nazadoval in pivovarništvo Se vedno preživlja krizo, čeprav se je nazadovanje lani ustavilo Nekaj zanimivih podatkov o naši pivovarn i Ski industriji so zbrali naši novinarji včeraj ob priliki ogleda pivovarne Union v Ljubi jam VSI KI PIJEJO PIVO. BI MORALI VEDETI V splošnem je znano, da pivo izdelujejo iz ječmena, toda tudi mnogi najboljši konzumenti ne vedo kaj vse se godi z ječmenom, preden mu v pivovarn' izsilijo al aH ui ki se spremeni v alkohol Delo v pivovarnah se nikakor ne more primerati tistemu tako opevanemu procesu modernega izdelovanja oblek v angleških in ameriških tekstilnih tovarnah ko zjutraj strižejo ovco opoldne pa že raztrgaš obleko Iz Ječmena, ki ga le oreiela pivovarna danes v predelavo, bo pivo primerno za faaaaaajji iele čez 7 do 8 mesecev Noben pivec se torej ne more obtoževati v začetku sezone, da mu ie Škodovalo »neob-ležano«. presveze pivo Dokler pivo ne obleži v pivovarn i iki kleti ni končan pro-dukcijsfc proces in ga ne morejo prej pošli tati v rrrodaio Zato «e morete •nriia^niti 5 tem. da pijete prve poletne mesece še — lansko prvo. ki pa seveda zaradi tega tudi m prestaro KAKO SO »VARILI« PIVO PRED 6.0*4 LETI IN KAKO GA ZDAJ V resnici, pivo ni včerajšnji Izum To pa mora *udi tolažiti pivovarna ne da nti-hova stroka ne bo kljub vsemu ie tako kmalu prooadla. ko nekateri zgodovinarji hočejo celo vedeti, da so p*vo poznali ^e SornerUci 4.000 let pr Kr Ne vemo kako so ga kuhali tedaj toda dovolj zanimivo je. če si ogledamo nekoliko dandanašnjo produkri:^ Obra to vod ja g Weiss nas je vodil od ječmena v sla dami do piva v »laboratoriju«, kjer obiskovalci navadno proučujejo na lastni koži pivovamiške izdelke. Prvi oddelek se imenuje siadama Zvezan je z elevatorjem Zdaj pivovarna porabi povprečno po 10 000 kr iečrnena na dan. to se pravi vagon V sladami je 10 močilnic, ki drže pc 5 000 ke ječmena Preden pride iečrnen v jaočilnico. ga morajo skrbno prečistiti s peaebnfm «t rojem da tako rekoč ločijo »zrno od plevela« V resnici pre-sejejo ječmen, tako. da ostane naiboPši. prve vrs*e za *'a;en;e med tem ko dve slabši vrsti sploh ne uporabljajo za izdelovanje piva Prečiščen ječmen namakajo od 73 do 100 ur v močiJnieah. nakar ga mešajo v velikih bobnih 10—12 dni Medtem zrnje 'vzkliie m Škrob «e spremerii v sladkor Tz bobnov roma *ečrnen v sušilnice kjer ga sr:se 24 ur s 82*R toplim zrakom Ko ga po in svoj vodovod Zdaj zaposluje skupno z mo*«fr1 170 delavcev Obrat 1e racionaliziran in vsi odddk: so opremlieni s stroji, kjerkoli stroj lahko pomaga delavčevi roki ZAKAJ KONZUM PIVA NAZADUJE Pred vojno je sama Ljubljana konzumirala povprečno od 8.000 do 10.000 hI piva na leto, približno polovico več kakor zdaj. Tedaj ja živelo pri nas več Nemcev (n pr. vojakov, uradnikov itd.), ki pijejo predvsem pivo. Po vojni je začel konzum piva v naših krajih upadati, vendar je bila poraba leta po vojni še zelo visoka. L. 1921 je dosegla vitek (produkcija pivovarne Union) 85.000 hI, nakar se je začel zastoj. Najbolj je pa poraba piva začela nazadovati ob nastopu krize 1. 1929 Najmanjša je bila L 1885 (26.000 hI), med tem ko je leta 1936 začela zopet rasti ter je znašala 28.000 hI. lani pa 32.000 hI. Med krizo 1. 1932 je bila odpravljena državna trošarina na vino in žganje, trošarina na pivo je pa ostala prav tako visoka Konzum piva v državi se je 1 1933 zmanj-Sal za 220.000 hI. med tem ko je prej zna-Sal 550 000 do 700.000 hI. Produkcija piva je pri nas izredno obdavčena Državna trošarina na pivo znaša približno 100 din za hI skupni davek 18 din. banovinska trošarina 60 din in mestna trošarina 150 din. Druge mestne občine imajo znatno manjšo trošarino na pivo kakor ljubljanska, največ po 100 din. Pri nas odpade na prebivalca na leto le 1.7 1 piva na Češkoslovaškem pa 78 litrov in v Nemčiji celo 85 11 Naše pivovarne izrabljajo komaj 15 do 20*% svoje kapacitete Zastoj traja že 6 let Pred krizo je bilo v naSi državi 35 pivovarn, zdaj jih je pa samo 27 Odkar obstoja naša država, ni bila ustanovljena nobena nova pivovarna Ljubljanska pivovarna bi lahko porabila na leto 400 vagonov ječmena, če bi obratovala v polnem obsegu zdaj pa ga konzumira same 80 do 90 vagonov Konzum Diva v Ljubljani ovira tudi uveznina na surovine n pr 500 din na vagon iečmena: tega bremena so pivovarne v drugih kraiih proste Razumljivo je torej zakaj ni pivo ori nas cenejše in da rato nazaduje poraba Otoki visokih izgnancev poHljajo Angleži oporne arabtfke šejke — Kralji Razodetna prisega ni šala Dva meseca je sedel po nedolžnem v zapora, ker so njegovi tovariši ..držali besedo44 Ljubljana. 18- maja Kaj je razodetna prisega, vedo dandanes mnogi premnogi Kdor Se ni slišal o tej vrsti prisege, mu bodi pojasnjeno da morajo izreči pred razpelom na sodnikovi miza z dvignjenimi tremi prsti desne roke razodetno prisego tisti, ki jih je upnik toži! zaradi neplačanega dolga, pa trde. da nima "»o niti počeno pare Priseči morajo, da nič nimajo in da jim izvršilni organi ručesar ne morejo za.ru bit i Pod prisego >razodenejoc sodišču in razočaranemu upniku, da nimajo vložnih knjižic, denarja, terjatev, posestva hiSrte oprave ali kaj podobnega. Zato se taka prisega imenuje razodetna pris*" ga, Knva prisega v kazensScTh zadevah je zločin ki se kaznuje z večletno robijo, a tudi razodetna pripp^a je zločin. Včeraj se je pred senat«wrn zaredi krrv> razodetne pris-ge zagovarjal neki G Pavel. Prav po naključju je prišlo na dan da je po krivem prisegel. Prisegel je namreč da je pohištvo, ki ga je imel v svojem stanovanju last njegove žene. Nekaj m°aecev pozneje je morala tudi njegova žena izreči razodel.-o prisego in je prisegla, da je pohištvo, kj je bi?o po moževi prisegi njena laet last n j nega moža. Obtoženec se j« zagovarjal, da se je motij in da ni navedel predmetov, ki po njegovem prepričanju niso zarubljivi Stvar je pa taka, da dolžnik nima pravice satn odločati, kateri predmeti ao zarubljivi in kateri niso zarubljivL Ko polaga razodetno prisego, mora na posebni tiskovini navesti sploh vae premične in repremične stvari in šele sodišče nato odloči kateri izmed predmetov niso zarubljivi. Obtoženec, ki ga je sodil senat s predsednikom s. o. s. Franom Kovač- m m z državnim tožilcem g Franom Severjern, je bil spoznan za krivega in obsojen na 4 mesece strogega zapora pogojno za 3 leta ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let Pri razodetni prisegi je zamolčal pohištvo, ki je bik) njegova last. Obtoženec je kazen sprejel. NENAVADNA SOLIDARNOST IN STRAHOPETSTVO Prav žalostno sliko o značajnosti in miselnosti mladih kmečkih fantov je nudila včerajšnja obravnava proti mladoletnemu Ivanu iz Vodic pri Litiji. Obtožnica ga je . ž:_a zločinstva zoper življenje in telo. Na sveti večer lani je z nožem sunil svojega tovariša okrog 17 let starega Milana Grošlja v trebuh Grošelj je nekaj dni nato podlegel težki poškodbi v bolnici. Ranjeno je imel tenko črevo, vnela ae mu je trebušna mrena in zdravniki mu niao mogli Vat pomagati. Na sveti večer ao še zeleni fantje popivali v neki gostilni. Vinje- ni niso bili. saj jih je bilo prv>w,eT» Ne da ti okrenil, je odprl nož in z niim zamahnil nazaj ter nož rasami za hrbtom stoječemu Groš\ju v trebuh. Fantje so šli mimo naprej .med potjo je pa T van tovarišem povedal, da je z Grosljem že obračunal. Fantje so se namreč m~n?li da bi se vrnili in Grošlja namlatili. Med potjo se je Ivan še hvalil, da je žeppi nož prvič uporabil in da ga je komaj potegnil iz Grošl.iev^a tr buha. Prosil je tndi ene^ra izmed tovarišev, naj posveti 7 žepno svetilko. »Ja bo videt, ali je nož krvav Nož je bil se--°.:a krvav in Ivan je s> tfk^l. da j-« morda OroAlja do smrti zahodr 1. Kl/ub temu sm si ti zeleni fantje segii v roj,-*, in nekako molče presegli, da ne bodo ubijalca izdali. Nerazumljivo j«?, zakaj je irmirajočh Orose! j orožnikom, dornač'm in zdravnikom izjavil .da g-t j «?»mil z nožem neki Oce-pek Viktor, ki sa orožniki aretirali :n ki je presedrl po neiolžnem nad dva meseca v preskova'nom zaporu, dokler niso našli pravega k'ivra. Od petih ali šestih fantov, Id so vMeli. da Oo pak po nedolžnem sedi. se n; r.ihč-e upal prijaviti pravega ubijalca. Ob aretaciji je Ivan tudi tajil, da je kriveo. šele po dolgem zasliševanju in pori težo dokazov, je priznal, da je Grošlja zabodel v silobranu. Trdil je, da ga je Grošelj, ki je bil pretepač, hotel zabosti z nožem. Eden izmed fantov, ki so bili tedaj poleg, je šele včeraj pred sodniki izjavil, da je imel pokojni Grošelj ▼ resnici nož v rokah, ko je napadel od zadaj Ivana. Izgovarjal se jef da tega ni doslej povedal, ker se je bal Grošljevih, ki so zagrozili, da bodo obračunali a tistim, ki bo o pokojnem fantu kaj slabega izpovedal. Obtoženec pa se zaradi tega ni javil orožnikom, čeprav je njegov tovariš Ocepek sedel že v zaporu, ker ae je bal kazni. Nekateri so ae bali pravega krivca in so hoteli biti mož beseda, čeprav bi nedolžni bil obsojen, drugi ao ae bali Groaljevih in zato je prišel nedolžni v zapor. Zakaj pa je pokojni Grošelj sam obdolžil Ocepka .bo oataJo nepojasnjeno. Ivan je bil obsojan na leto dni strogega DEFINICIJA . Civilizirana država je tista, ki Dokončuje ptice, potem pa žrtvuje milijone aa pokončavanje mrčesa. NOVE TAŠČE SE JE BAL* —Slišal sem, da ae je tvoj prijatelj drugič oženil in da je vzel svojo svakinjo. — Da, ker ae je bal nove tašče v hiši. Dokaj redko se pripeti, da pri pluje velika siva vojna ladja v premogovno pristanišče Viktoria, glavno mesto Sevchellskih otokov. Kadar pa ie pri pluje, je to radosten Jogodek in v pristanišču se zbere množica kai čudnih ljudi. Človek bi mislil, da vidi pred eeboi sirko iz knjige pravljic Šejk, zavit v belo haljo, drži v ustih svojo dolgo pipo. Blizu njega sedi na tleh velik miši-čast zamorec in nekaj živahno pripoveduje staremu Indu. V pristaniiŠČu jc zbranih se nekai drugih priipadnikov najrazličnejših narodov V hipu, ko se motorni čoki z angleško zastavo guvernerja otoka ustavi pred to pisano družbo, utihneio vsi pogovori in tiho pozdravljajo eksotični gostje Sevchell-skega toka Mahe svoje nove tovariše iz raz-uih delov mogočnega angleškega inij>erija. Nepoboljšljivoem se pridružijo novi. obtoženi istega zločina: upora proti angleškemu kralju in cesarju Indije. Rajski kotiček 29 otokov in nad 80 neobLjudenih bazalt-nih ali koralnih polotokov ima skupina *>ey-chellovih otokov Sevchelles — ime francoskega pustolovca, ki ie tu nekoč kot prvi izobesil zastavo svojega kralja — se je izgo-varialo povsod tam. kjer se kolonijalni narodi upirajo angleški nadvladi s tihim prizvokom bojazni in strahu. In vendar ti »Hudičevi otok; za puntarje< niso tako peklenski. Podnebje le zelo ugodno, kajti na otokih Pihato skorai neprestano topli vetnovi, vege-racija ie bogata, često obdana z rajsko le-ooto. In svoboda ie tu neomejena. Guverner in 67 visokosti Hoe VVarton, visok, športno treniran Anglež ki nosi na evoji beli tropicni obleki več voiniib odlikovanj, izpolnjuje težko nalo-co. saj mora vladati 67 kraljem cTofom in poglavarjem plemen. Biti mora zelo spreten, da u^treže vsem tem gospodom, ki so sami vajeni vladati in ki morajo v^j čutiti nekaj neodvisnosti. Dvakrat na leto jih povabi v svojo dvonadstropno palaco, kjer jih predstavi svojim znancem z vsemi njihovim' neskončnimi naslovi. Toda naslovi sami ne zadostujejo, čeprav so združeni s častjo. Visoki ujetniki morajo dobiti tudi nekaj zemlje, kier lahko vladaio po mili volji. In tako postanejo n.« Sevr.hellskih o*okih iz kraljev veleposestniki, iz metalcev bomb pa kmetje, ki morajo zaenkrat skrbeti bolj za iobro letino, nego za politične dogodke. črni Napoleon Med uglednimi gosti na SeVehellskih otokih je eden najstarejŠU] prapravnuk črnega Svatba svetovnega virtuoza Jehudi Menuhin. slavni violinist, edini, ki se je mogel meriti s Hubermannom, in ki po mnenju mnogih celo prekaša Broni-slava Hubermanna po tehniki in temperamentu igranja, se namerava oženiti z 19 letno hčerko Avstralca Georga Nicolasa Nolo. Poroka bo še ta mesec v Londonu. Jehudi Menuhin se je seznanil s svojo lepo nevesto kostanjevih las na svoji turneji po Avstraliji. Nola Nicolasova je prispela s svojimi starši v London skoraj istočasno kakor Jehudi Menuhin iz Amerike. Slavni virtuoz priredi v Londonu v pomladni sezoni Štiri koncerte. Napoleona, kralj Cu luka f rov Dinga ana. Kakor njegov slavni prednik, čigar boji proti angleškim in španskim priseljencem so krvava stran zgodovine Južne Afrike, tako se ie tudi njen potomec vedno boril proti vladi belih. Zdaj je pa interniran na Seychellovem otoku Braflim- kjer mu je rx)dložnih 30 Kre-oJov in zamorcev. Njegova polja cimeta, riža in tobaka so tako rodovitna, da spada mož k najbogatejšim prebivalcem otoka. Ab-dula Jan. ki je bil s svojimi atentati v severni Indiji, zlasti na bengalskega guvernerja strah kolonijalne uprave, živi zdai kot vrtnar na otoku Schioluett. Posvetil ^ je zlasti botaniki in vzgojil je celo kr.isno posebno vrsto palm. za kar je dobil odlikovanje angleškega kraljevskega botaničnega društva. Fronta proti Angliji Guad Saba, lani na otoke izgnani tajnik jeruzalemskega Mufte. si je zagotovil z izvozom raznih vrst cvetic ugoden finančni položaj. Nekateri drugi pa žive na račun svojega zasebnega premoženja, ki so £a deloma prepeljali v izgnanstvo l'*prava o>t*. kov sicer nc trpi rada, če se poedini izgnanci sestajajo, toda to se ne da preprečiti. Tu v izgnanstvu se ustanavlja za bodočnost dokaj važna fronta eksotičnih kraljev in upornikov proti angleški državi. Ironija usode je pa, da se sporazumevajo izgnanci večinoma v angleščini. Sele tu v izgnanstvu se prav spoznavajo Lndi. Arabcv Malajci in zamorci. Pobegniti se ne da Navzlic dozdevnemu rajskemu življenju pa seveda izgnanci na Seychellskih oto&ih s svojo svobodo niso zadovoljni. Vedno znova se ponavljajo poskusi pobega, toda vsi se izjalovijo, kajti do afriške celine jc 1500 km. Le nekoč sta prispela dva Egipčana s svojo malajsko posadko do pristanišča Zanzibar, kjer ju je ^a takoj aretirala angleška policija. Bila sta seveda vsa izčrpana. Angleži ne poznajo v takih primerih šale. Begunec si lahko reši življenje samo, če izrazi popolno lojalnost in vdanost angleškemu kralju in cesarju Indije. Seveda je pa vprašanje, ah to vdanost in zvestobo izgnanci drže, ko se vrnejo v svojo domovino. Angleška kolonialna uprava pa že poskrbi, da ne morejo organizirati uporov, vsaj v večjem obsegu ne. Virtuoz, ko mu je bilo 12 let Baje sta se zaljubila drug v drugega na prvi pogled. Sicer je pa zadela lepa Nola dobro tudi v finačnem pogledu, kajti Menuhin bo zaslužil letos v našem denarju blizu 25 milijonov. Na drugi strani je pa zelo bogat tudi nevestin oče tovarnar Ni-colas, saj je milijonar v funtih šterlingih. 27. maja se odpelje Menuhin s svojo mlado ženo v Los Gatos v Kaliforniji, kjer ima v pogorju Santa G niz razkošno vilo. Strelno orožje nekdaj in zdaj Idala iz prve polovice 15. stoletja: Napad čete amkeburziirjev. Oboroženi so s pri-mHivnami puškami, težkimi 10 do 15 kg. Med streljanjem so puške naslonjene rwa vilice, na spodnji straaii bdizu ustja je močan kavelj, ki prestreže udarec nazaj. 48 poved j je potrebnih, da se to orožje nabaše ki sproži. E>o 100 gtraimov težka krogla leti do 200 m daleč. To je biil prvotni samostrel. Top iz iste dobe jc bronast. Položen je v neikatkšen ž;l©b in strelja iz sJcri-vaiišca. Posadka jc med srfcreljaniem zava-novana pred sovražnimi pŠToami s premično streho, konstruirano na posebnem ogrodju- S kvadrantom se določi smer. Z lopatico se nasujc smodnik, v cev se potisne kamenita krogla m irtesrm s predivom in malto. Potem počakajo, da se to posuši Ta čas se posadka sfcrije, vsi se odkrijejo in roodsjo. Slednjič se top sproži. Če se kamenim krogla ne razđoti, jo požene do 400 m daleč. Kron-Uca iz 1. 1437 slavi vrlega top-ničarja, ki je v enem dnevu ustrelil trikrat iz borna in sicer ob različnih elevacijah. A zdaj? Moderna strojnica ustreli avto-matiano in enakomerno 8 do 10 krat v sekundi. Krogla prebije do 90 cm debel smrekov hlod. Dailjnoffiosrni top zadene pri ele-vecijd okrog 50° 120 km oddailjeni cilj. Gra-naita se dvigne 40 km visoko in večji del njene poti leži v sjtratosferi Ob rzstrel u ima toltiko energije, da bi lahko z njo pre-madcnila 850 železniških vagonov, od katerih tehta vsak 100 me trških sto to v. 26 ROMAN otok gobaoceo Zato je bil nehal verovati v moč svojih bogov in naravno, da je prišel do zaključka, da niti zemlja maiao-tabu v resni a ni tabu. Res. spočetka so mu šklepetali zobje, ko se je ponoči plazil po blatni poti belega lovca, a ker je že bil na prepovedanem ozemlju za dsmba-klutukom in se mu ni bilo še nič zgodilo, je sklenil iti naprej. Domačim so vedeli za njegovo pot in stari Mua-vin si )e bil zavil obraz v koprovo lavalavo in v globoki tišini je razbil lobanjo, na bodeno na kol pred njegovo kolibo Praktično je to pomenilo, da je prisegel svojemu božanstvu, da bo sam kaznoval svojega sina za to bogokletstvo. če ne stori tega ono m sicer tako. da bi živemu počasi odrezal glavo od telesa Taka smrt ni bila zavidanja vredna. Rezanje se je pričelo pri mišicah na vratu, mi so bale spretno prerezane, da je telo sicer živelo dalje, glava se pa ni mogla več premakniti. Potem je spretna roka z ostrim nožem prerezala kožo okrog m okrog ... No, to ni bil prijeten način smrti, ker je trajal Tongajci so zažgali velik ogenj na meji maiao-tabu zemlje, sedeli molče in zrli v temo proti bivališču belega moža. Mladi Muaviri o naklepih svojih najbližjih sorodnikov ni imel pojma, nasprotno, srce mu je radostno poskočilo, ko se je obrnil in zagledal njihove temne postave okrog ognja. Torej bodo priča njegovega poguma in takoj ga izvolijo za poglavarja Priplazil se je do doma belega moža in obležal je v gošči, kjer si je pripravil puhalico. Anglež je ležal pri malem ognju in si grel svoja koščena kolena. Počutil se je zelo slabo. Do deževne dobe sta manjkala samo še dva tedna, on na ni imel nobenih zalog Niti loviti ni mogel več, ker so mu od slabosti klecale noge. Mladi Muaviri, brezbožni k, je potem dvignil puhalico, pšice pa ni izstrelil. Ves trd od groze je opazil orjaško stonogo, ki je bila zlezla na belokož&ev suknjič. če vidi domačin tako stonogo na deset metrov, se požene v beg in ne ustavi se prej, dokler ne stoji do ušes v vodi Njen ugriz pomena takojšnjo smrt ob bolestno stisnjenih zobeh in s potezami na obrazu, ki pričajo o strahotnih bolečinah. Muaviri ni zbežal, ker je bil brezbožnik in ga ni bilo strah. Anglež ni imel o prisotnosti stonoge niti pojma prav tako pa tudi ni videl puhalice, v kt.ierj je ležala majčkena pšica namočena v tari-taka strup. In v trenutku, ko je Anglež s polenom pobrskal po ognju, da bi ga oživil, se je zgodilo dvoje. Po kretnji razjarjena stonoga je poskočila in se oprijela s prednjima nožicama žolte mahedrave kože na Angleževem vratu. Njene klešče so se odprle in zapičile v tople žile Istočasno je pa zažvižgala po zraku izstreljena pšica in se zapičila za dober palec višje v isto žilo. Torej dvojna smrt. Zdaj se je moral Anglež nedvomno zgruditi, brcniti nekajkrat z nogami v zrak in krčevito stisniti zobe v smrtnih krčih. To se pa ni zgodilo. Anglež je zatulil od bolečine in skočil od ognja. Dva najmočnejša strupa različne sestave sta učinkovala strahovito. Belokožčeva koža je porjavela in vse telo se je nekako iztegnilo kvišku. Napravil je strašen skok proti Muaviri ju, toda v naslednjem hipu mu je že tičala v plečih drugi pšica. Ni se ustavil in tudi zgrudil ne. Z enim zamahom roke je zdrobil s težkim polenom glavo prestrašenega domačina in bolestno stisnjenih zob je hitel po stezici k dambu-klutuku. Tongajci so presenečeno planili od svojih ognjev videč, kako je visoka postava belega moža planila z maiao-tabu zemlje. Bila je še velika razdalja med njimi in njim in imeli so dovolj časa za uporabo puhalic Pravilo, da nobena smrt ni tako nagla kakor od strupa tari-taka, se tu ni obneslo. Angleževo telo je bilo posuto z drobrdmi rjšicarni, toda on je še vedno tekel. Niso imeli niti časa, da bi si opomogli od groze, ko je bil že med njimi in ubil je tri njihove najmočnejše može. Potem je planil na starega Muavirija in s prsti, skrčeriimi v kremplje, mu je razparal grlo. Domačini so se pognali v beg, on pa za njimi. Niso bežali tako hitro, kakor on za njimi in tisti, ki je bil zadaj, ni imel druge nade, nego na smrt. Groza se je širila pred tem ubijajočim možem. Potem se je pa obrnil in jo ubral nazaj proti "vojemu domu. In od tistega dne ga ni nihče več videl. Slišali so samo pozno v noč divje tulenje moža, ki ni mogel umreti. In tako je bila maiao-tabu zemlja še bolj tabu, dokler ni prispela velika ladja od vzhoda in izkrcala sedem sinov Nemca Berggriefa z desetimi psi. Z očetom jih je bilo osem in niti hudiča se niso bali. Imeli so izborno orožje in streljali so domačine kakor muhe. Ni jih bilo mogoče zadeti s pšicami, ker so bili njihovi psi zelo občutljivi za koprov duh domačinov, a ti so bili vajeni pihati svoje pšice samo na majhno razdaljo. Berggriefi so dogradili dom, ki ga je bil pričel graditi Anglež in ker so hoteli imeti ponoči mir, da bi jim ne bilo treba postavljati straže, so se zatekli prav na maiao-tabu zemljo. Živeli so tu več let v popolnem zadovoljstvu, dokler ni prodrla sem civilizacija. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno uaaarno« Fraa Jaraa — Za upravo m masratnt del usta Oton Chriatof Vat v Ljubljani