Polemika
JOZE TOPORlŠIČ
Odgovor na Simona Lenarčiča "Čeri v slovenskem
pravopisnem morju"
-
Simon Lenarcic je v 1. stevilki letosnje Sodobnosti objavil svoje razmisljanje o slovarskem delu novega Slovenskega pravopisa, in sicer pod naslednjimi vmesnimi naslovi: (1) Napacno, (2) Zastarelo, (3) Nedosledno, (4) Nenavadno), (5) Pomanjkljivo, (6) Neusklajeno. Na zacetku tega ima kratek pristop, na koncu pa Sklep. Prvo razlicico tega svojega dela je pod naslovom Lastnoimenske in iztocniske hibe Slovenskega pravopisa objavil na spletnih straneh ze devet dni po izidu knjige (s podobno slikovitimi vmesnimi naslovi: Nekatere besede zive pokopane, druge od mrtvih vstale; Nedosleden izbor in obravnava iztocnic; Spregledana lastna imena; Zastarela lastna imena in njihovi opisi; Nenavadna prebivalska imena; Nepopolni kvakfikatorji; Od kod izvirajo napake; Razlike med zgledi v pravilih in slovar-skimi iztocnicami) - zato naj bo tudi nam v prvem delu tegale odgovora dovoljeno uporabiti razlicico besedila, s katerim smo na prvo Lenarcicevo objavo odgovorili na spletnem naslovu <http://www.zrc-sazu.si/pravopis> (od bralcev Sodobnosti navse-zadnje ni mogoce zahtevati, da bi vsi deskali po internetu); na tisto pa, kar objava v Sodobnosti prinasa bistveno novega (in cesar v prvem odgovoru se ni bib mogoce zajeti), se odzivamo s krajsim dostavkom k prvemu delu.
Sodobnost 2002 I 595
Po lem i ka
I.
Pogresane iztoLnice:S. Lenarcic upraviceno pogresa pop za sicer uslovarjeni popart, enako se etno (kakor imamo tehno poleg tehnoglasbe). Pogresano izpeljanko basbaritonist si pac lahko vsakdo sam napravi na podlagi basbariton (ta je v slovarju) + priponsko obrazilo -ist (tudi to je v slovarju); po taki poti se da z enotami, predstavljenimi v slovarju, samostojno priti tudi do pogresane besede bejzbolist. Kot izhodisce za samostojno tvorbo otonemljati ali iztocnicarsko imamo uslovarjenih po vec enot iz istih besednih druzin, npr. tonem, tonematik, tonemicar, tonemski, tonemskost (prva in cetrta od nastetih besed sta tudi razlozeni v slovarcku na str. 207) ter iztocnica, iztocnicenje, iztocniski. V slovarju sta Poe in Poejev, to pa je zadostno izhodisce za neproble-maticno nadaljnjo izpeljavo vrstnega pridevnika poejevski (ta je sicer izrecno predstavljen v § 987) in prek njega prislova poejevsko. Pri prevzeti zlozenski sestavini baby- se razlicici bebi- oziroma bejbi- razumeta kot starejsa oziroma mlajsa vzporednica ali pa kot omahovanje med njima, pri bezbol sta zapisani oznaka in navadn(ejs)a oblika bejzbol.
Problematika tako ze prehaja voblikoglasje:S. Lenarcic se tu ustavlja pri besedi aksolotel -tla, zapisani namesto slovenscini neprilagojenega aksolotl; oblike na soglasniski sklop -tl (nezvocnik + zvocnik na koncu besede) je svoj cas po Cehih zagovarjal Pohlin, vendar za redno knjizno rabo v slovenscini niso primerne oziroma jih srecujemo samo kot pisne posebnosti v nekaterih priimkih (npr. Kmecl, Cepl, Santl). Pri obliki bachtiar imamo zapisano "gl. bahtijari" -ali to napotilo ni zadosti jasno?
Lastna imena: Pisec pri iztocnicah Karnija oziroma Ober najprej pogresa nekaj prebivalskih imen, npr. Karn, Karnka, Obrinja. Te (in take) besede se navadno uporabljajo samo v mnozini, kot imena ljudstev (Kami, Obri/Avari). - Pri imenu Tezej bi morala biti namesto oblike Teseus zapisana imenovalniska dvojnica Tezeus, saj se novi SP ravna po pravilu, da se osnove grskega ali latinskega izvora domacijo, njihovi edninski imenovalniski koncnici pa se pripisuje citatna dvojnica. Omenjeni slovarski sestavek bi se tako moral glasiti: Tezej -a /.../ im.(enovalnik) tudi Tezeus. - Britanskohondurazan bi moral imeti s namesto z (primer obravnavamo kot lapsus, ki ga bo treba ob prvi priloznosti odpraviti). - Tudi nam bi bolj ustrezalo, ce bi se bili zemljepisci namesto za Fersko otocje odlocili za Ferersko otocje, ker bi potem lahko tvorili prebivalsko ime Fererec oziroma Fererka namesto manj uglajenih Ferec in Ferka. - Kritiku moramo dati prav, da bi bilo ime prebivalca pricakovati tudi pri krajevnem imenu Salt Lake City, in sicer tako po zgledu Oklahomacityjcan kakor po Newyorcan ipd. - S. Lenarcic pa bi bolje zadel, ce bi bil za prebivalca Slonokoscene obale predlagal tvorjenko Slonokoscenoobalec, ne pa Slonoko-scenoobalcan (gre za dezelo, ne za naselje). - Zakaj za pravopisni slovar ni bila predlagana iztocnica Nuba, ne moremo natancno pojasniti (v casu nastajanja geslovnika je bil ta etnonim pri nas se zelo eksoticen), mnozina tega imena pa
Sodobnost 2002 I 596
Polemika
bi se pravilno glasila Nube, ne Nubci, kakor predlaga dopisnik; zenska oblika bi bila Nubinja. Prebivalec Nubije pa je po novem SP (in ze po SP 1962) Nubijec, prebivalka Nubijka. - Izolcana oziroma Izoljana ima novi SP po leksikonu Slovenska krajevna imena (obliki Izolcan in Izolcanka ima tudi Slenc v Velikem italijansko-slovenskem slovarju); nekateri zagovarjajo obliko Izolan, ta pa je bolj italijanska. - Krajevno ime Alma Ata je prislo v novi SP se ob preverjanju po Collinsu iz leta 1995, zdaj pa bo treba sprico novega glavnega mesta Astana, o katerem nas je poucil Lenarcic, dodati se prebivalski imeni Astancan in Astancanka. Zahvaljujemo se tudi za informacijo o preimenovanju mesta Cluj v Cluj-Napoca, pristavili mu bomo novi prebivalski imeni Cluj-Napocan(ka). - Tudi v novi izdaji SP najbrz ne bo imen prav vseh drzav na svetu (npr. Tuvalu, Kiribati ali Aruba s po 8.200, 66.250 oziroma 62.500 prebivalci), gotovo pa bomo dodali Vzhodni Timor.
Dvojnice: Verjamemo, da pridejo sestavljalcu krizank zelo prav, vendar jih samo zaradi ugankarstva ne kaze ohranjati. Torej zadosca samo Kastilja (brez Kastilija), iz nje pa Kastiljec, Kastiljka in kastiljski. Pri British Honduras ze v Collinsu beremo, da je to "nekdanje ime za Belize", samostojno drzavo od 1981 (imamo jo tudi v slovarju). - Lenarcic nima prav, ko zeli zameno prilastkov Dolnji in Gornji v Spodnji oziroma Zgornji (npr. pri Avstriji), saj imamo v SKI veliko imen prav z Dol(e)nji in Gor(e)nji. - Pri Cedadu imamo poleg nevtralnega cedadski in Cedadcan zapisano tudi cedajski oziroma Cedajec - dvojnici smo pustili zamejcem na ljubo. - Spansko mesto Sevilla (izg. [sevilja]) ima pridev-nisko obliko seviljski po t. i. Solarjevem pravilu, vendar to pravilo velja samo za pridevnike na -ski, pri prebivalskih imenih pa v tem primeru ni razloga za pisno premeno zadnjega soglasnika podstave (torej ostaja Sevillcan); po istem nacelu imamo pridevnik bolonjski in samostalnik Bologncan. Novi SP pri Assisi in Arrezo navaja samo sodobne oblike, dopisnik pa pogresa se zgodovinski Asizijec in aretinski. Ce odmislimo sestavljanje krizank, najbrz nista potrebni. Tudi prebivalsko ime Bydgoszczan je v pravopisnem slovarju upraviceno zapisano brez dvojnice, v Pravilih izpisana oblika Bidgosc pa bi morala biti (v novi izdaji bo!) v oglatem oklepaju in z malo zacetnico, torej samo kot zapis izgovora, saj tu ni razloga za pisno domacenje. - Kadar gre za prebivalce, tudi ni nobenega razloga za zameno mehkega c (kakor je v besedi Bihac) s trdim c (ostaja torej Bihacan); in kakor nismo pisno podomacili rodovine Obrenovic, tega ne bomo storili pri mnozinskih Obrenovicih, prav tako najbrz ne pri Bilecanu (ceprav nasemu nacelu v tem primeru nekoliko nagaja naslov znane pesmi Bilecanka). Kje v Pravilih je uporabljen zapis te besede s trdim c, nismo mogli najti, pisec pa ustreznega mesta ni navedel (na str. 177 smo nasli zapis Niksic, vendar samo kot tipografsko zamenjavo, ne kot predlog za pisno podoma-citev). - Pridevnik h Kirgizija bi bil boljsi kirgizijski; kirgiski gre h Kirgiz(i); Kirgizistan pa bi bilo treba na novo vpisati (in mu dodati kirgizistanski, Kirgizistanka, Kirgizistanec), ker ga imamo ze v atlasu iz leta 1992. - Tvorjenke Litvanec ni dobro zagovarjati, prav je Litovec (in k temu Litovka, litovski,
Sodobnost 2002 I 597
Polemika
litovscina - ze po SP 1962 - ne litavscina). Prav tako ni dobro Peruanec, Samoanec, saj je pri prvem podstava Peruj-, pri drugem pa (manj ocitno) Samoj- (prim. Na svetu menda ni dveh Samoj.). - Neupravicena je kritika pisanja Savdska Arabija, saj imena drzav podomacujemo. - Pri kraju Osp je prebivalska oblika po SKI Osapec odpadla, ker pri moskem spolu navajamo najvec" dve razlicici (navedli smo Ospcan in Osapcan), pri zenskem pa le ustreznico prve oblike (drugace bi morali marsikdaj navajati se celo vrsto posebnosti, znanih oziroma sprejemljivih samo v krajevni in pokrajinski rabi). (Ironiziranje sestavljalcev SP pri tem vprasanju in se kje ni primerno.)
Nepopolne oznake:Ni jasno, kdo je zakrivil ugotovljeno neenotnost oznak pri zargonskih izrazih knap in knapovski. Bomo popravili. Ne drzi, da je pridevnik efikasen brez "kakrsnekoli oznake, ki bi odsvetovala ali pa prepovedo-vala njegovo rabo"; v SP ima ta beseda pripisani dve domaci ustreznici -ucinkovit in ustrezen (tako v vsej tej druzini). Podobno sta glagolu osporavati, ki ima v slovarju crno piko, pripisana domaca zanikovati in ne priznavati (lahko bi bilo se spodbijati); in prav tako je z rakrana - ima crno piko in vzporednici velika slabost, napaka. Bolj redka beseda Bogorodica ima kurzivno pripisano navadnejso zvezo Kristusova mati; ta izraz pa nima, kakor misli dopisnik, podstave rodica Boga (besede rodica v SP sploh ni), temvec je iz besedne zveze tista, kije rodila Boga; Bogorodnica je najbrz premalo v rabi, da bi se uvrstila v slovar, in tako je najbrz tudi z rodnico in rodnikom (to dvoje sicer imajo Pletersnik, SP 1952 in SSKJ). Besede armija, opasac in sinjel imajo v novem SP pripisano prva vojska, armada, drugi dve pa oznako voj. zarg. in domaci ustreznici (vojaski) pas, (vojaski) plasc. Enako je pri borba pripisan boj, pri smatrati pa imeti za, steti za;povorka ima oznako pesaj(oce), kakor je ze v SSKJ.
Dvomni feminativi: Kritiku ne ugaja Inka ob moskem Ink in Kurdovka h Kurd. Res bi bilo bolje Inkinja oz. Kurdinja (Inka morda moti zaradi enako-zvocnega zenskega imena). Pri Cerkez se je treba vrniti k SP 1962, kjer je dober feminativ Cerkezinja; cerkezka (cerkeska kapa) pa je treba pisati z malo za-cetnico in res s crko z.
Oznake za i z v o r besed, kakor jih najdemo v nekaterih angleskih slovarjih, bodo pac se cakale, saj ne morejo odlocilno vplivati na presojo stilne ali zvrstne vrednosti besed. (Sicer pa ni mogoce vsem ustreci: nekateri slovarju novega SP ze zdaj ocitajo, da je preobremenjen s podatki, ki ne spadajo v pravopisni priro&nk, ceprav je jasno, da ima knjiga z naslovom Slovenski pravopis v nasem jezikovnokulturnem izrocilu ze dolgo zasnovo in vlogo splosnega, vse-stranskega jezikovnega prirocnika in je njen naslov za nepoucene pravzaprav zavajajoc.) H konkretnim pripombam S. Lenarcica v zvezi s preverjanjem izvora in zapisa uslovarjenih besed naj kljub temu zapisemo nekaj pojasnil: prav ima pri ugotovitvi napake v zapisu imen Dareos (namesto pravilnega Dareios - in tudi domneva o premalo kriticnem prevzemu iz leksikona Cankarje-ve zalozbe je pravilna) ter Salustias (namesto pravilnega Salustius - pregle-dovalec je prezrl tipkarsko napako), pri zasledovanju besede agio pa se kritik
Sodobnost 2002 I 598
Polemika
najbrz moti, ces da ni italijanska: v Collinsu beremo pri njej oznako "iz it." pa tudi v francoskem Littreju (1959) pise, da je "ital.".
Neenotnost med Pravili in Slovarjem: Pri obravnavi besede Gize (in razli&cah njenega zapisa) ima kritik nacelno prav, vendar bi moral biti nekoliko natancnejsi: oblika Gizeh je v Pravilih novega SP (str. 188) zapisana za zgled nemosti izglasnega h in iz tega sledi nasa podomacena oblika Gize, medtem ko je Dzize (prav tam) navedeno kot zgled za slovenski izgovomi ustreznik arabskega dz, vendar z opombo, da "Namesto dz imajo v egiptovski arabscinig: /.../ Gize". Obliko Giza pa najdemo v Collinsu {El Giza) in od tam je pri redigiranju brez uskladitve s Pravili prisla v nas Slovar. To bo treba popraviti. Podobno velja za hiperkorektni Eremitaz v Slovarju nasproti pravilnemu Ermitaz v Pravilih (str. 179), za Psemisl (v Pravilih, str. 147, prim. § 174; v Slovarju samo P0emysl) in za Hafez (v Pravilih na str. 189, uslovarjeni Hafis je pac nemska domacitev).
Na koncu Lenarcicevih pripomb je se opozorilo na pisno dvoglasnisko zvezo / ai/, ker v preglednici za japonscino (str. 194) manjka, jo pa potrjuje iztocnica aikido, medtem ko imamo bonsaj ze kar podomaceno. (Prav tako manjka dvoglas-niski/ei/, gl. kunreisiki na str. 195, ce ne gremo v dosledno podomaceno kunrejsiki).
II.
Za sestavljavce in uredniski odbor slovarskega dela Slovenskega pravopisa je razveseljiva ugotovitev, da se cas prvih, bolj ali manj improviziranih odzivov na novi prirocnik nekaj mesecev po izidu pocasi izteka ter prehaja v obdobje obseznejsih in bolj sistematicnih presoj. Tako je v prvi stevilki 66. letnika Sodobnosti (str. 31^48) izsel prispevek Simona Lenarcica z naslovom Ceri v slovenskem pravopisnem morju, precej razsirjena, nekoliko dodelana in popol-noma drugace poantirana razlicica besedila s spletnih strani.
Pisec ima zanimivo, ceprav za namembnost pravopisnega prirocnika netipic-no izhodisce: zaradi svojega ukvarjanja z ugankarstvom, sestavljanjem krizank ipd. je dobro seznanjen s slovarji, leksikoni in podobnimi knjigami ter se s to izkusnjo zanima predvsem za prikaz lastnoimenske problematike v SP (izbira iztocnic, zapis, podomacevanje, izpeljanke idr.). Pregledal in primerjal je veliko slovarskih sestavkov in pri tern se mu je nabralo kar nekaj kriticnih pripomb, opremljenih s ponazarjalnim gradivom. Za marsikatero se mu zahvaljujemo in jo bo treba nedvomno upostevati pri novi izdaji SP, o nekaterih si bo treba zadeve se pojasnjevati, v tretji skupini pa so pripombe, ki jih ne moremo sprejeti (tistih, na katere smo se odzvali ze z odgovorom na spletnem naslovu, tu ne bomo ponavljali ali pa jih bomo samo mimogrede povzeli). Brez ugovora npr. sprejemamo ocitke glede napacnih zapisov nekaterih iztocnic, npr. *Taafe namesto pravilnega Taaffe, *Melanchton nam. prav. Melanchthon, *Stonehange nam. prav. Stonehenge, *Didacta nam. prav. Didakta (za ime slovenske zalozbe - v nasprotju z imenom mednarodne razstave ucil) ipd., ter glede nedoslednosti
Sodobnost 2002 I 599
Polemika
v primerih tipa amonijak /salmiak in Aristofan(es) I Arhimed, prav tako katero sugestijo glede siritve podomacevanja tujih imen.
Sestavljavci SP smo bili pred tezavno, vendar neodlozljivo nalogo: globali-zacija prinasa v nase vsakdanje sporocanje na tisoce novih, nekoc popolnoma neznanih ali vsaj zelo eksoticnih lastnih imen in ta imena je treba nekako "obvladati", tj. jih pravilno zapisati/prebrati (izgovoriti) ter uvrstiti v slovenske pregibnostne in besedotvorne vzorce. Menimo, da smo za veliko vecino primerov nasli ustrezne resitve in s tem uporabnikom SP nakazali sistemsko pot tudi za nove primere, ki bodo v naslednjih letih nedvomno se mnozicno prihajali v slovenscino. Lenarcicev prispevek pa nam pove, da je pri tem vendarle ostalo se kaj premalo dognano ah vsaj potrebno jasnejse razlage, dokazovanja in ponazar-janja, npr. imena pripadnikov narodov tipa Nuba, Maja ah tvorba prebivalskih imen iz francoskih "-bourgov" (Cherbourgcan ali Cherbourzanl). Morda bi kazalo tem vprasanjem posvetiti dodaten odstavek v uvodnem podpoglavju SP:
Sodobnost 2002 I 600
Polemika
Tezji primeri iz besedotvorja (npr. z navodili za tipe FairbankScan, Sussexcan, Palmbeachan, Patmosan, Marakesan, Tourscan; Bangladesevec, Michiganec, Sa-mojec, Perujec, Mavricijec idr.). Iz obdelave primerov je Lenarcic sicer pravilno razbral "teznjo, da bi imena prebivalcev mest in otokov tvorili s priponskim obrazilom -(c)an/-(c)anka, imena prebivalcev pokrajin in drzav pa s priponskim obrazilom -ec/-ka". Ker pa gre samo za "teznjo", se kritik ne bi smel cuditi, da "pravopisci pri tem niso bili dosledni". V nedoslednost deloma pelje ze sam jezikovni sestav (nekatere besedovorne podstave so zaradi svoje glasovne sestave pripravnejse za izpeljavo s -can ali -jan, druge pa z -ec); deloma se zapleta zaradi tujejezicnega zapisa, deloma zaradi sledenja neenotni rabi v dosedanjih prirocnikih idr.
Z nekaterimi pripombami pa nas kritik sploh nima prav. Tako npr. s sklice-vanjem na razne leksikone in enciklopedije ni mogoce upraviciti vztrajanja pri pisanju besed na -tl (npr. aksolotl namesto pravilnega aksolotel - gl. I. del tega odgovora) ali pri nepotrebnih besedotvornih dvojnicah s prevzeto vmesno pri-pono -an- (npr. litvanski namesto boljsega litovski; prim. Lokve-lokovski, Ukve - ukovski in izrocilo v SP 1962). Lenarcic ne sprejema nasega Laosana iz Laosa, ces da je (napacni) Laozan "od pamtiveka" popolnoma uveljavljen (pa to seveda ni res), niti nasega poskusa pomenskega razlocevanja med egiptovski in egipcanski v tem smislu, da se egipcanski nanasa predvsem na stare Egipcane (vecino danasnjih prebivalcev Egipta pa stejemo za Arabce).
Se odlocneje moramo zavrniti tiste ocitke, ki ne upostevajo ocitnih podatkov in opozoril v samem SP. Taka je npr. trditev o iztocnici anamitscina, ces da njenega "pomena SP ne razlozi". V slovarju SP je pri tej besedi razlocno zapisano:" | azijski jezik |" Kaj vec bi od pravopisnega slovarja pac tezko prica-kovali, posebno ker je v njegovem uvodu cela vrsta takihle opozoril:
"|| pokoncni oklepaj: zaznamuje splosno pomensko uvrstitev besede ali besedne zveze" (§ 23);
"|pokoncno| splosna pomenska uvrstitev" (§ 1062);
"Zapisi v pokoncnem oklepaju so splosne narave in ne nadomescajo pomen-skih opisov v specializiranih slovarjih in leksikonih" (§ 1224);
"POKONCNI OKLEPAJ <| |> zaznamuje priblizni pomen" (§ 1237).
Ali ni za pravopisni slovar po takih opozorilih cisto sprejemljivo, ce pri iztocnici Tatar pise 'pripadnik mongolskega ljudstva'? Ne, kritik meni, da je ta definicija "nepopolna in zavajajoca", ker v njej ni enciklopedicno povedano se to, da so danasnji Tatari turkovsko ljudstvo, na katero je nekako preslo tatarsko ime. - Slovarju ocita "nelogicnost", ker je s crno piko prepovedana raba besede anglosaksonski (prav: anglosaski), ni pa erne pike pri besedi saksonski kot podiztocnici besede Saksonec; Lenarfiic pri tem ne uposteva, da je pri besedi Saksonec naveden kot boljsa, nevtralna vzporednica Sas in da po pravilu § 1247 za podiztocnice (torej za saksonski) poseben razlagalni del ni potreben, ce zanje veljajo iste dolocitve (normativne oznake idr.) kakor za iztocnico. Kako taka usmeritev kritika lahko zanese iz objektivnega presojanja resnicnih odlik in pomanjkljivosti v samonamensko precejanje komarjev, se vidi iz ocitka, da
Sodobnost 2002 I 601
Polemi ka
"V SP manjkajo tudi trije od sestindvajsetih tonovskih nacinov." (Poprej bi bil upravicen ocitek - ali samokritika pravopiscev - v nasprotno smer: Le cemu je treba v knjigi, ki ni glasbena enciklopedija, posvecati kar triindvajset slovarskih sestavkov tonovskim nacinom!)
Najhujsi prestopek zoper objektivnost pa si je kritik privoscil z ocitkom pri iztocnici Karantanija: splosno pomensko uvrstitev |najstarejsa politicna tvorba na slovenskem ozemlju|, ki ji je v slovarju pripisana, razglasa za "lep primer, kako se slovenski akademiki na vse kriplje trudijo izbrisati vsakrsno sled slovenstva z imena prve slovenske drzave Karantanije (drzava, v kateri se je govorilo in ustolicevalo po slovensko, je lahko le slovenska!)." Ce zanemarimo neokusno ironizacijo in podtikanje hudih namenov, naj ognjevitemu piscu samo priporocimo branje Enciklopedije Slovenije; tarn se bo lahko dokopal do spozna-nja, da se imamo Slovenci res upraviceno za naravne in ponosne dedice karan-tanske "politicne tvorbe" in njenega demokraticnega izrocila, da pa te tvorbe kljub temu ne moremo za nazaj razglasati za slovensko drzavo, saj v casu njene politicne samostojnosti (7.-8. stol.) se ni bilo Slovencev kot posebnega naroda in se ni se nikjer na svetu govorilo (kaj sele ustolicevalo) po slovensko. Takrat se je tod govorila alpska slovanscina, o slovenscini kot posebnem slovanskem jeziku pa je mogoce govoriti sele okrog 10. stoletja, torej takrat, ko je bila Karantanija ze zdavnaj v okviru karolinskega imperija in je koroske dezelne vojvode imenoval nemski cesar. Tako pojmovanje ni "edinstven primer omalo-vazevanja lastne zgodovine", temvec pogoj za trezno in samozavestno utemelje-vanje slovenstva na zgodovinski resnici, najsi bo vesela ali zalostna (po nasem mnenju je pravzaprav vesela, saj sta slovenstvo in slovenscina kljub neugodnim zgodovinskim razmeram prezivela in se konec 20. stoletja polno razcvetela).
"Novi SP bi bil neprimerno boljsi, ce bi bile v njem vse sprejemljive sodobne pisne dvojnice obravnavanih besed in lastnih imen, nepotrebne izposojenke in neprimerno podomacene besede pa dosledno odsvetovane, po moznosti s kratkimi pojasnili (pri nepotrebnih izposojenkah bi zadostovala ze oznaka jezikovnega izvora, nesamoumevne spremembe ze uveljavljenih lastnih imen pa bi lahko razlozili s kratkimi opombami v drobnem tisku)," je proti koncu svojega prispev-ka zapisal kritik in svojo dobrohotno poanto iz besedila na spletnih straneh zamenjal s trditvijo, da gre pri Slovenskem pravopisu 2001 le za Toskus slovenskega pravopisa lastnih imen". Najbrz ni natancno pomislil, kaj v takem sobesedilu pomeni beseda "vse" in kako neznansko bi se v takem primeru razsirilo slovensko pravopisno morje. Poanta njegovega spletnega spisa 24.11. 2002 je bila, da njegovo pisanje (dolga vrsta kriticnih pripomb s primeri) "ni kritika SP kot celote, saj so vse navedene pomanjkljivosti kapha v sirnem pravopisnem morju", zdaj pa izreka nedopustno neobjektivno sodbo: "kot da slovenski pravopisci sploh nimajo celovitega pregleda nad sodobnim slovenskim besediscem, se zlasti nad zapisovanjem lastnih imen". In v naslovu njegove polemike v Sodobnosti je namesto "kaplja" zal zapisano "ceri". Kljub temu zelimo njemu in sebi srecno plovbo.
Sodobnost 2002 I 602