Leto LXm., št, 254 V Ljubljani, petek 7. novembra I930 Gena Din Izhaja vsak dan por ' 'ie, izvzemdi nedelje in praznike. — In.sera ti do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica štev. 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg st. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani st.*10.S51. Vaugoin o nedeljskih volitvah Izjave avstrijskega kancelarja pariškemu Hstu — Gre samo za notra njepolitična m gospodarska vpršanfa Poostritev sovjetskega dumpinga Razen žita in lesa bo začela Rusija na veliko izvažati tudi industrijske izdelke, da uniči premoč Anglije in drugih industrijskih držav Riga, 7. novembra. Iz Moskve poročajo, da bo v kratkem izdelan ogromen načrt sovjetske vlade za poostritev sovjetskega dumpinga, ki naj po inten-cijah sovjetske vlade popolnoma uniči kapitalistični sistem. Po tem načrtu bo skušala Rusija zavojevati predvsem glavna angleška tržišča in tako popolnoma uničiti angleško industriio in politični vpliv Anglije v Aziji in drugod. Stalin je izjavil, da je sedanji dumping, ki ga izvaja Rusija z velikim uspehom na svetovnih tržiščih, le začetek še večje akcije. Rusija bo začela v kratkem izvažati tudi velike množine industrijskih izdelkov. V to svrho je zgradila turkestansko železnico in bo tudi ojačila vse ostale želzniške proge z Pariz, 7. novembra. V francoskih političnih krogih danes živahno komentirajo včerajšnji napa-d Franklina Boullio-na Briandovo zunanjo politiko. Boullion je na snočni seji poslanske zbornice in-terpeliral vlado ter zahteval pojasnila, kaj namerava ukreniti proti nemški kampanji za revizijo mirovnih pogodb. Govornik je opozarjal na to, da je danes vsakemu političnemu otroku jasno, da je ves nemški narod prežet od volje po razveljavljenju Youn?ovega načrta, reviziji mirovnih pogodb in ustavitvi reparacijskih plačil. Vsakega resničnega miroliuba mora vznemirjati izredno visoki ororačun za nemško vojsko in mornarico. Govornik je naglašal, da je Francija s svojo velikodušnostjo pripomogla k temu, da revizijonisti vedno bolj dvigajo glave. Vsako nemško zahtevo po moratoriju mora Francija odkloniti. Ce Nemčija ne more plačati, potem to ni posledica pomanjkanja sredstev, marveč izraz nemškega odpora. Monako v o, 7. nov. V listu »Volki-scher Anzeiger« ponovno odgovarja Hitler na nova vprašanja francoskega nacijonalista Herveja ter pravi, da vidi sicer v raznih od Herveja predlaganih točkah izhodno točko za sporazum in spravo med Nemčijo in Francijo, vendar pa mora izrečeno voljo obžalovati. Kot vodja narodno-socijalističnega pokreta ne bo mogel zagovarjati, da bi pristal na vojaško zvezo neglede na njen cilj pod takimi pogoji. Vojaška konvencija za očuvanje evropskega statusa quo. ki bi se ustva- Zeneva. 7. novembra. Včeraj popoldne je izbruhnil v telefonski centrali Društva narodov požar. Pogasili so ga takoj. Kljub temu je ostalo Društvo narodov več ur brez telefonske zveze. Amnestija v Bolgarifi Sofija, 7. novembra. Bolgarski kralj je razširil amnestijo v toliko, da je pomilosth tudi obsojence na smrt. dvojnim tirom. V raznih krajih Rusije so uredili na stotine tvornic za produkcijo cenenih industrijskih produktov. Delavci v teh tvornicah ne smejo pod smrtno kazniio zapustiti svojega mesta. Nadalje gradi Rušila velike luke in jih izpopolnjuje z najmodernejšimi pristaniškimi napravami. Večina industrijskih produktov se bo izdelovala po angleških industrijskih vzorcih, ki so zbran? v trgovinskemu muzeju v Moskvi. Vse to blago je prejela Rusija iz Anglije o4 industrijcev, ki uživajo podporo angleške vlade same. Naravno je, da so ruske priprave za boj proti angleški industriji vzbudile v AnsrHii veliko vzne-mlr'mie v gospodarskih krogih. Moskva. 7 novembra Produkcija Francija mora jasno in odločno izjaviti, da ne bo nikdar dopustila direktne ali indirektne revizije mirovnih pogodb. Nemške volitve so Franciji odprle oči in skrajni čas je. da odločno nastopi v varstvo svojih lastnih Interesov, kakor tudi v varstvo splošnega evropskega miru. Poljske meje so prav tako francoske meie. ker bi vsaka izpremem-ba kjerkoli podrla stavbo, ki ie bila zgrajena s sklenitvijo mirovnih pogodb. Rusija se pripravlja na vojno, a Nemčija' Madžarska in Bolgarija hočejo izkoristiti ta pložaj in doseči revizijo pogodb. Briand je s svojo popustljivostjo spravil Francijo v težaven položaj in zato je skrajni čas, da se umakne politiku močnejše roke. Boullionov napad na Briandovo zunanjo politiko je povzročil pri levici ostre proteste. Opaženo pa je bilo. da je ministrski predsednik Tardieu ostentativno ploskal vselej, kadar je govornik omenil Briandovo ime. ril, kakor tudi za borbo proti boljševi-ški nevarnosti, ima po njegovem prepričanju samo tedaj smisel, ako bi vsi evropski narodi v tej zvezi bili enakopravno zastopani in ako bi Zedinjene države in Japonska sodelovale vsaj toliko, kar se tiče obrambe človeške kulture pred boljševiškim barbarizmom. Zveza brez teh držav bi dosegla ravno nasprotno, kar si želi. Hitler mora tedaj to točko Hervejevega predloga v interesu dejanske premostitve evropskih diferenc z največjim obžalovanjem odkloniti. Nov francoski izum Pariš, 7. novembra, g. »Echo de Pariz* javlja o iznajdbi francoskega inženjerja Bar-telinija, kateremu je uspelo konstruirati brezžični aparat za gledanje v daljavo. Gre za sprejemni aparat, ki bo omogočil gledati iz daljave filme in gledališke predstave jasno in izredno plastičo., ruske industrije se je zvišala 1. 1929-30 napram preteklemu letu za 25*» to je za 3.5% več kot predvidevano v pijate-Ijetki. Produkcija težke industrije se je zvišala za 38^ nasproti predvidevanim 26%. Ravnotako so se proti vsemu pričakovanju razvile tudi druge industrije. V industrijske svrhe je bilo investiranih 3150 milijonov rublje v. to je za 150% vsote, ki je bila predvidevana v petletnem indu^rinkem načrtu. Newyork. 7. novembra Ameriški gospodarski strokovnjak Emerson ki se je vrnil nedavno iz Rusije, je dejal v nekem govoru v društvu industrijskih inženjerjev, da je sovjetska vlada prva rešila vprašanje brezposelnosti in prilagodila svojo industrijo potrebam mas. Rusija se tako naglo industrijalizira, da vzbuja opravičeno občudovanje sveta. Ko bo ruska industrija popolnoma organizirana, bodo lahko znižali delovni čas, ne da pri tem znižali plače. žitni moffispof v Angliji? London, 7. novembra. AA. Prihodnji teden bodo vodje delegacij na imperijalni konferenci razpravljali o poročilu odbora za gospodarsko sodelovanje glede uvedbe kvotnega sistema za imperijalno žito. Po tem ststei-j* mora biti žito, ki se melje v Angliji, imperijalnega izvora. Žito in moka- ki se uvažata v Anglijo, sta seda! samo za 49% imperijalnega izvora. O načrtu so razpravljali v luči kvotnega sistema za ves imperij in o možnosti kvot za razne dele imperija. Ta sistem se je izkazal za upravno neizvedljiv. Vprašanje cen žita ni bilo v razpravi. Govorili so le o metodi, ki naj zagotovi imperiju primeren del na svetovnih cenah. Odbor je prišel do zaključka, da ne bo nobenih težkoč za izvedbo te metode. Neuspeh imperijalne konference London, 7. novembra. Gospodarska posvetovanja imperijalne konference so bila odgođena na prihodnje leto, ker se je pokazalo, da sedanja imperijalna konferenca ne do mogla priti v teh zapletenih vprašanjih do sporazuma. Dominijoni so privolili v od-goditev pod pogojem, da Anglija ne bo ukinila v prihodnjih treh letiu sedanjih prefe-renčnih carin za dominijone. Ruska sodba o razorožitveni konferenci Moskva, 7. novembra. Včerajšnje >lzve-stijac objavljajo uvoden Članek o delovanju pripravljalne razorožitvene komisije. List naglasa, da nima predlagani načrt razorožitve nikakih konkretnih predlogov. Nasprotno so po tem načrtu države celo upravičene, 6a v primeru vojne in revolucije povišajo svoja oboroževanja. Komisija je cela odklonila dva sovjetska predloga za splošno razorožitev in tako pokazala, koliko so vredni njeni napori za rešitev razorožitvenega vprašanja. List zaključuje svoj članek z mnenjem, da igra Društvo narodov v razornžit-veneni vprašanju odvratno komedijo. Vzhodni blok Carigrad, 7. novembra. Kakor poročajo iz Angore, bo turški zunanji minister Tevffk Rudži Bej odpotoval iz Ženeve v Rim, kjer se bo posvetoval z rimskimi državniki o važnih političnih vprašanjih. Turški politični krosi so mnenja da imajo sestanki med grškimi, turškimi, madžarskimi in bolgarskimi državniki namen ustanovit! vzhodni politični blok, kateremu bi se eventualno pridružila tudi Italija. Pariz, 7. novembra. »Journal« objavlja interview z avstrijskim zveznim kancelarjem Vaugoinom o značaju nedeljskih avstrijskih volitev. Vaugoin naglasa, da gre pri teh volitvah zgolj za notranjepolitična in gospodarska vprašanja. Avstrijska zunanja politika ostane pri teh volitvah docela nedotaknjena. Določena je po sedanjem mednarodnem političnem položaju m nujni potrebi Avstrije, da živi z vsemi evrop- skimi državami v miru. Ta mir pa more zasigurati samo vlada, ki je v stanju držati v šahu vse prevratne elemente v državi sami in zasigurati mir tudi na znotraj. Vaugoin končno izraža upanje, da bodo vse meščanske stranke složno nastopile proti marxismu ter poudarja, da je vlada dovolj močna, da prepreči vsak državni udar. To bo tudi storila, ker si hoče za vsako ceno ohraniti zaupanje inozemstva. Boj proti brezposelnosti v Angliji Podaljšanje šolske dobe do 15. leta Kriza v angleški je London, 7. novembra. AA. V spodnji zbornici je minister za vzgojo Trevelvan stavi! predlog, naj zbornica sprejme v drugem čitanju načrt zakona o vzgoji. Ta načrt povišuje obveznost šolskega pouka do končanega 15. leta. Obenem predvideva, da se rodbinam izplačajo za otroke preko 14 let odškodnine Novi zakon se bo nanašal na približno 2 milijona otrok in bo stopil v veljavo I. aprils 1931. Minister Trevelyan je izjavil, da se vlada nadeja, da bodo odredbe novega zakona zmanjšale brezposelnost. Bivši minister za vzgojo Percv je pobijal vladni predlog, ker bo povzročil 7 do 9 milijonov letnih izdatkov Pozval je zbornico, da zavrne predlog vlade. starosti zmanjša brezposelnost — kleni industriji London, 7. novembra. AA. Snoči se j« vršila v spodnji zbornicj važna debata o krizi v jekleni in železni industriji. Interpe-lanti so zahtevali, naj vlada takoj pomaga tej industriji. Konservativci so zahtevali zaščitene carine in poudarili, da so delavske plače v Angliji dvakrat večje kot na kontingentu. Končno so predlagali, naj vlada podpre industrijo materijelno. V imenu vlade je parlamentarni tajnik trgovinskega ministrstva odločno odklonil vladno podporo in zaščitne carine ter izjavil, da se mora jeklena industrija reorganizirati. O tem vprašanju se nadaljujejo posvetovanja med zastopniki vlade in jeklene industrije I Nečni napadalci v litijski okolici Litija, 6. novembra. K zdravniku dr. Ukmarju je prišel predli* ničar Učakar ves okrvavljen in obrezan. Ko mu je zdravnik očistil in obvezal rane, je Lčakar povedal, da je bii napaden v oko* lici Save, ko se je vračal po poti domov in sta ga naskočila dva mladeniča. V polmraku je zapazil L čakar, da se je v rokah enega izmed napadalcev, ki sta se nenadoma pojavila, zasvetil nož. Tisti nip pa ga je že močno zaskelelo, hajduk ga je udaril z nožem po čelu, da je bil v trenut* ku ves v krvi. Učakarjeva žena, ki je .■ula z možem, je v strahu pričela kričati na pomoč, mož pa je z zadnjim naporom ?ii hotel iztrgati napadalcu nož. Toda napa« daleč je nož tako spretno zasukal, da je prizadejal Učakarju tudi hudo rano na ro* ki. Videč, da bi utegnilo vpitje Učakarjeve privabiti koga na pomoč, sta napadalca po* begnila v noč, še prej pa sta nekajkrat uda* rila Učakarja. Ranjencu je izstavil dr. Ukmar spriče* valo o poškodbi, nočni napad pa je prijav« Ijen tudi oblastvom. Za storilci Še ni točnega sledu, a domačini imajo na sumu ne* kega znanega pretepača * domačina, ki je razgrajal po okolici že popoldne in grozil: »Danes bo še tekla kri!«___ Dogodek je vzbudil v okolici precej strahu. Zdaj se namreč začenja čas mošta in domačega 5ga» nja in pijanstva je mnogo. Bilo bi dobro, da doleti vsakega vročekrvnega napadaica občutna kazen, v svarilo drugim. Podoben primer se je dogodil na Bogen* šperku, kjer stoji nekdanji Valvazorjtev grad. Na graščino se je vračal iz Smartna že pod večer grajski vrtnar g. Rosak. Ko je zavil z glavne ceste na stezo, ki pelie na* vkreber in jo porabljajo domačini za bliž» njico, so ga v gozdičku napadli trije ne* znanci. Pod okriljem teme ga je eden ne* nadoma naskočil, podrli so ga na tla in na* padalec ga je pričel daviti in tiščati k zem» lji, dočim sta ga ostala dva pričela prete* pati. Eden izmed napadalcev pa je vendar za hip posvetil z žepno baterijo, nakar je ugo» tovil: »Saj ta pa ni pravi! To ni DroFeatk!« Takoj nato so se ponočni napadalci izgubili v noč. Vrtnar Rosak je odhitel brž v gra. ščino in hotel obvestiti upravitelja g. Dro* fenika na nevarnost, ki mu preti. Napaau* ci pa so imeli stvar dobro preračunano. G. Drofenik se je mudil ta dan res v Litiji. Računali so, da jim bo prišel v roke, pa so dobili nepravega. Zadevo imajo v rokf.n orožniki. Nameravam napad na priljubtje* nega upravitelja g. Drofenika je vzbudil pri nas obilo pozornosti in željo, da pricTejo nevarni ptički skoraj za trdna vrata. Petrolejski vrelec ograža mesto Pretekli četrtek so na petrolejskem polju v Oklahoma Citvju izvrtali nov petrolejski vrelec, ki je bušil s tako silo na dan, da so morali pozvati na pomoč 500 mož vojske, ki je pred mestom zgradila nasip. Ogromni steber nafte, ki braha proti nebu, je tako silen, da daje dnevno po 270.000 litrov surovega olja. Ker je trgovsko središče mestu oddaljeno od novega vrelca komaj en kilometer, je velika nevarnost, da se petrolejske mase vnamejo in pogoltnejo vse mesto. Zgrajeni nasip je zadržal petrolejsko povodenj pred mestom, vendar so zaprli vse šole, ustavili vse vlake in izpraznili v^e nhznje hiše. Strogo je tudi zabranjen vsak nezavarovan ogenj, ker lahko najmanjša iskrica spremeni vso okolico v ognjeno morje. Narodnemu ženstvu! Narodno ženstvo iz Ljubljane in oko-lice se poziva, da se v narodnih nošah udeleži sprejema g. predsednika vlade. Zbirališče v nedeljo ob 9.30 pred glavnim kolodvorom. Ob 4., 8 in 1 10 url? OPERETA Novo! ognjevite ljubezni, očarljivega petja, muzike in humorja Kneg-inja. čatrdaša V glavnih vlogah junakinja iz filmov >Dvoje src v % taktu«, priljubljena Greti Tfielmer novi Rudolf Valentino, lepi pevec Paul Vicenti ter vesela humorista, priljubljena Ernst Verebes in Albert Paulig. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. popoldne. Telefon 2124 Elitni Kino Matica Sorzna poročila. LJBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.705 — 765 (22.735). — Berlin 13.46. — Bruselj 7.874. — Budimpešta 9.885. — Curih 1094.4 — 10.97.4 (1095.9). — Dunaj 7.9563. — London 274.33. — Newyork 56.265 — 56.465 (56.365). — Pariz 220.81 — 222.81 (221.S1). — Praga 167.06 — 167.86 (167.46). — Trst 29-i.57 — 296.57 (295.57). INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.128, Pariz 20.24, London 25.03125. — Newyork 515.25. — Bruselj 71.83. - Milan 26.98. — Madrid 58.20 — Amsterdam 207.40, Berlin 122.78. — Dunaj 72.60. — Sofija 3.73. — Praga 15.28. -Varšava 57.75. — Budimpešta 90.20. — Bu karešta 3.06. Revizionistična debla v francoski poslanski zbornici Oster napad na Briandovo politiko — Francija ne sme dopustiti nobene posredne ali neposredne revizije mirovnih pogodb Hitler odklanja sporazum s Francijo Hitlerjev odgovor na predlog francoskega nacionalista Angleži nočejo zaostajati London, 7. novembra. Londonski -isti se zelo obširno bavi j o s poletom naj* večjega vodnega letala na svetu Do X preko atlantskega oceana. Listi prinašajo sliko letala in poveljnika Christiansena. Listi naglašajo, da bo imela Anglija kma» lu priliko sama občudovati to letalo, ki vzbuja toliko večji interes, ker gradijo trenutno v Southamptonu angleško vele* letalo, ki bo imelo prostora in spalnice za 50 potnikov in hitrost 192 km na uro. Požar v telefonski centrali Društva narodov Komunistično rovarenje v Ru-mimlji Bukarešta. 7. novembra. Rumunska poli-j tija je izvedela, da nameravajo komunisti v 1 nedeljo prirediti demonstracije, ter da jim j je bilo v ta namen poslano na nekem itali-I janskem parniku orožje iz sovjetske Rusije. I Kadi tega je bila na »talijanskem parniku j > Vesta« izvršena preiskava. Res so našli 30 zabojev municije, ki ni bila deklarirana. Orožja niso našli in sumijo, da so komunisti, ki so potovali s parnikom pravočasno izvedeli za nameravano preiskavo ter pometali orožje v morje. Stran 2 SLOVENSKI N ARO D«, dne 7- novembra 1930 ^tev ?54 K anketi lesnih trgovcev v Celju Kriza v lesni Industriji in trgovini se čuti tudi pri nas — V dravski banovini je nad 1000 lesnih trgovcev in 12.000 lesnih delavcev Ljubljana, 7. novembra, Lee tvori t našem narodnem gospodarstvu važno postavko. Lesna industrija je po vojni stalno napredovala in tako dona-šala svoj delež k zboljšanju trgovske bilance. Letos so tudi njej napočili težki časi, predvsem radi silne konkurence ruskega lesa. Položaj je tak, da sklicuje Zveza trgovskih grem i j ev 13. t. m. v Celju anketo, na katero so vabljeni vsi lesni trgovci iz dravske banovine. Na anketi bodo razpravljali o položaju lesne industrije in o ukrepih, ki bi bili potrebni, da se položaj z boljša. Kakor lesni trgovci, si prizadevajo tudi lesni delavci, da bi zboljšali svoj gmotni položaj. Njihovo udejstvovanje v tej smeri je zelo težavno, ker so večinoma oddaljeni od prometnih središč in zato težko pristopni organizaciji. Osrednje društvo lesnih de-avcev za dravsko banovino 8 sedežem v Ljubljani, ki je edino te vrste pri nas, šteje le okoli 800 članov. To društvo, ki je pred 3 leti praznovalo 307etnieo obstoja, se je j razvilo iz nekdanjega Društva strokovnih mizarjev za Kranjsko. Tik pred vojno je pristopilo k Zvezi avstrijskih lesnih delavcev in se je po prevratu vnovič reorganiziralo. Društvo razteza svoj delokrog na Ljubljano, Celje, Maribor in na nekatere večje industrijske kraje, kakor Tržič, Rakek itd. V primeri s številom lesnega delavstva, kri je zaposleno pri nad 1000 podjetjih lesne industrije in obrti se ceni na 12.000, je društvo šibko. Zanimivo je, da znašajo plače lesnih delavcev povprečno 4 Din na uro, plače mizarjev pa nekaj več; do 5 Din. Kljub temu, da ne združuje Osrednje društvo lesnih delavcev mnogo članov pod svojim okriljem, je pa vendarle najmočnejše društvo v državi. Zagrebška organizacija n. pr., ki je štela svoj čas (1. 1921.) 24.000 članov, jih ima danes komaj okoli 300, beograjska, ki se je pred kratkim usta- novila, pa še manj: okoli 200. Precej manj članov šteje tudi sarajevska organizacija, ki je po številu članstva na drugem mestu: ima namreč 600 članov. Kvalitativno je ta organizacija na višku. Plače znašajo po 8 Din na uro. Zanimivo je, da obstoje v Bosni lesna podjetja, Id zaposlujejo na tisoče lesnih delavcev. Tako n. pr. Drvar, kf jih Ima 5000 v službi. Na vzpodbudo internacijonalne organi zacije lesnih delavcev v Berlinu, v kateri so včlanjene omenjene 4 organizacije les aih delavcev, se je vršila te dni konferenca v Zagrebu, na kateri so razpravljali o združitvi vseh štirih organizacij v ene samo. Slo je predvsem za to, ali naj bo skupna federativna ali centralistična s sekcijami. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da se osnuje unija lesnih delavcev Jugoslavije s sedežem v Sarajevu. Pisarna unije bo imela skrbeti: 1.) da bo predstavljala vse organizacije lesnih delavcev v državi; 2.) da bo vodila skupno statistiko; 3.) da izenači pravila podpornih institucij poedinih organizacij; 4.) da se ustvari reciprociteta med poedinimi organizacijami in 5.) da se i-vede združitev poedinih organizacij v eno celoto. Odprto je ostalo vprašanje, ali se pridruži uniji udi Podsavez občega radnič-kega saveza, v kateri je tudi organiziranih precej lesnih delavcev. Ob priliki konference je imel tajnik internacijonalne unije v Berlinu g. Fried-rich T a r n o w predavanje o stanju mednarodnega sindikalnega pokreta. Med drugimi zanimivostmi je navedel, da je organiziranih v sindikalnih organizacijah skupaj nad 44 milijonov delavcev, od teh 14 milijonov v amsterdamski, 12 milijonov pa v komunistični v Rusiji. Naloge interna-cijonalnega sindikalnega saveza so se znatno izpremenile. še nedavno se je tretiralo vprašanje socijalno političnih odnošajev, dočim se danes vprašanje svetovnega gospodarstva IX. vsesokolski zlet v Pragi Združen bo s proslavo 100 letnice Tvrševega rojstva — Zietišče za 20.000 sodelujočih Praga, 4. novembra. >IX. vsesokolski zlet v Pragi v proslavo lOOletnice rojstva dr. Miroslava Tvrša, ob udeležbi slovanskega sokolstva«, tako se imenuje oficijelno prihodnja vsesokolski zlet po sklepu predsedstva ČOS. Grafikom. M bodo sestavljali plakat IX. vsesokolskega zleta, se bo ob tem naslovu zvrtelo v gla vi, kajti prikazati vse to. kar je zapopa deno že v naslovu, ne bo tako lahko. O plakatu prihodnjega vsesokolskega z;^ta se ze razpravlja Ce sprejmeta zletni od-Diki predsedstvo predlog umetniškega zb ->ra OS zemljišče, ki bo urejeno za vežbanje. Zietišče bo urejeno tako, da bo lahko nastopilo pri prostih vajah naenkrat 20.000 sodelujočih, torej 6000 več, kakor jih je lahko nastopilo na zadnjem veesokolskem zletu v Pragi. Načel-stvo ĆOS je mnenja, da se dajo proste vaje v tem velikem obsegu organizirati ob primernem pojačanju godbe in zvišanju tribune za godbo brez kakršnekoli mehanične naprave. Natečaj za nove proste vaje je bil razpisan že pred dobrim mesecem in v načel-stvu zdaj marljivo proučujejo rezultate. Vloženih je bilo 47 osnutkov tu sicer za dijakinje 6, mm ženski naraščaj 6, za člani- ce 7, za dijake 8, za moški naraščaj 6 in za člane 13. Avtorji predloženih osnutkov so javnosti dobro znani sokolski delavci In tako je podano jamstvo, da bodo pomenile proste vaje prihodnjega vsesokolskega zleta nov napredek na tem polju ustvarjajo-čega sokolskega dela. Program zleta je bil določen na eni zadnjih sej predsedstva COS in sicer takole: 5. junija 1932 dan dijaštva, 12. junija dan praških žup, 19. junija dan srednješolske mladine, 26. in 27. junija dneva naraščaja, 2.—6. julija pa dnevi članstva. Z dnevi članstva dosežejo vrhunec zletne svečanosti, ki bodo trajale cel mesec. Zletni okvir je torej v celoti gotov in zdaj je treba samo še prijeti energično za delo, da se ta širokopotezni okvir sokolski ideji in stoletnici rojstva velikega Tvrša primerno zapolni. število barak naglo narašča Ljubljana, 7. novembra. Gramozna jama je dobila te dni elek* trično razsvetljavo. S tem je nekoliko iz» gubila na svoji romantičnosti — Opažati je, da bo jama kmalu premajhna za vse, ki iščejo hote ali nehote v njej pribežali* šča in bivališča; barake Še vedno rastejo tako, da jih bo kmalu 100. Sto hiš, od* nosno barak, pa že mnogo pomeni kljub vsemu, že revščina sama na sebi ni brez pomena, — poleg tega je pa važnejše, da se sprijaznimo z neprijaznim položajem brez stokanja. Človeku, ki ni neposredno prizadet pri takih stvareh, gotovo ne de* lajo nobenih brig; moral bi pa vsaj ve« deti, da je vsakdo prizadet — posredno: trpljenje sočloveka mora biti i nase. To se seveda samo lepo sliši; vedeti moramo tudi. da so tudi lepe besede več aH manj brezpredmetne, brez pomena in koristi. Dejanj ni, naj se govori karkoli. Govore, da bodo v Ljubljani kmalu zidali tri božje hrame, grade pa že lepe palače poleg do« grajenih, L j ubij ana se modernizira na vseh koncih in krajih, skratka vsepovsod sam napredek itd. To je vse zelo lepo, nihče ni menda tako reakcionaren, da bi se zgražal nad tem. Na drugi strani pa menda tudi ni nikogar, ki bi zagovarjal barake aH jih prišteval k ostalim razve« seljivim znakom napredka. Razumljivo je, da barak ne smemo zamolčati, niti po zabiti; dejstvo so, ki bo nas prej ail alej prisililo z njim računati, če ga bomo pre* zrli In nedvomno je, da bi morali z njim računati že zdaj. Mestna občina stori vse« kakor mnogo, od nje ne smemo več pri« čakovati. Javno pa moramo pribiti, da se stanovanjska kriza kljub rekordnemu stavbnemu razmahu vedno bolj poostruje, srednji sloji komaj zmagujejo plačevanje stanarine, dočim so mali prisiljeni se se« liti v barake. Število barak naglo narašča, to je dejstvo. Pripomniti pa še moramo pri tem, da ne gradimo primernih delav* skih stanovanj, hiš za revne sloje, ki jih največ primanjkuje. S palačami, luksuz« nimi vilami in velemestnimi stanovanj* skimi hišami ni nikomur izmed naših ba* rakarjev pomagano; pomagano pa jim ni tudi z barakami- Barake peč niso primer* ne za človeška bivališča, četudi so zgra- jene z najlepšimi nameni in iz še takšne socijalnosti in človekoljubja. V Gramozni jami sta dve mestni ba» raki, v katerih prebiva 24 strank. Stene so ometane samo od zunaj, znotraj je gol opaž, pozimi piha v stanovanje kakor skozi rešeto. Pod stanovanjem se razume le en prostor, to je kuhinja, spalnica, je« dilnica in drvarnica obenem. Stranke tx> žijo nad ščurki in stenicami. — Omenja* mo to le za primer, kakšna so stanovanja po barakah, da se prepričamo, da barake niso primerne za bivanje ljudi. Treba je še enkrat povdariti: Primanjkuje cenenih, primernih stanovanj za revne sloje, nihče pa temu ne odpomore, nihče noče aLi ne more revnim ljudem omogočiti gradnje primernih domov. Lahko bi se v to svrho osnovale posebne zadruge, ki bi si nadele to najnujnejšo in najaktualnejšo nalogo — graditi domove za siromašne sloje, lahko bi katerikoli denarni zavod dal na razpolago v to svrho potreben kredit in še marsikaj bi se lahko storilo ... Pa kaj hočemo so pač druge stvari bolj aktu* aine, bolj potrebne, nujnejše, to bi sicer lahko povedale tri pike, a bi jih najbrž nihče ne razumel . . . Optimisti smo, no* bena stvar nas ne skrbi in vsestransko napredujemo. Dejstva so pa druga reč, ki se nas prav nič ne tiče, o tem niti ni vredno govoriti. Torej tn pike . . . Zahvala Težka je ura ločitve, toda sveta dolžnost me kliče zopet v domovino. Ne morem verjeti, da sem bil že pet tet deležen Vašega dela, da sem obenem deležen Vaših simpatij. Videl sem uspehe Vaših stremljenj in predvsem Vaše velike ljubezni do naše države, domovine, naroda in njegovih repr-v zentantov. Za ta globoki bratski čut se Vam iz srca zahvaljujem in čutim, da danes ni treba več izgovarjati gesla zvestoba za zvestobo, temveč samo zvestoba fradi brez računa revanže. Naše sorodstvo — krvno in jezikovno, naša sorodnost mišljenja, naše kulturno zbližanje in oni veliki koridor bratske ljubezni so jamstvo svetle bodočnosti, katero sem videl graditi z delom mož-gan in čuta. Ne bom pozabil nikdar na lepe čase svojega delovanja v prekrasni Sloveniji, kjer sem mogel konzulo-vati ne samo z razumom, ampak tudi s srcem. Zahvaljujem se Vam za to duševno in čustveno obogatenje in v bo dočih svojih stremljenjih Vam bom ^e-dno blizu, Vašemu delu pa navdušen brat. Dr. František Resi. K današnjemu koncertu Spored: Glazunov: Koncert za violino z orkestrom, solist Karel Rupel. Mahler: Žalne pesmi za mrtvo deco. Solistka ga. Vilma Thierrv-Kavčnikova. Čajkovski: IV. simfonija, Glazunov. Izmed novejših ruskih komponistov je morda Glazunov najbolj na-cijonalen in motivično najmanj odvisen od ruske narodne pesmi. Pač pa veje Iz vseh njegovih del široka slovanska duša polna zdravega optimizma. Vsa njegova dela so izredno sveža in neprisiljena ter polna najrazličnejših muzikalnih lepot. Poleg 8 njegovih simfonij se violinski koncert skoro najibolj izvaja. Violinski koncert ima samo en stavek. Izvaja pa ga solist-violinist Karel Rupel in združeni orkester. Nekaj čudovito lepega, izredno občutenega so Mahlerjeve žalne pesmi za mrtvo deco. 5 pesmi na nemško Riickertovo besedilo, katero je prevedel Oton Župančič. Mahler, oče teh umotvorov je ravnotako znan kot slaven dirigent kakor kot skladatelj. V obeh svojstvih je bil brezobziren in zahteval vedno brezpogojno izpopolnitev vseh svojih umetniških idealov. Marsikdo tudi na vplivnem mestu ga je sovražil, zasmehoval in zapostavljal. A prodrla so njegova dela, čeprav prav za prav šele po njegovi smrti. Velik del njegovih del je nastal pod vpMvom Dostojevskega, ki ga je Mahler fanatično ljubil. V žalnih pesmih se zrcali vsa dobrota in mehkoba duše. Odlični so ti umotvori v melodiji, še prav posebno pa v orkestralnem partu, ki zveni naravnost čudovito. Mahlerjevih 5 pesmi vpliva izredno močno na vsako količkaj dovzetno in sprejemljivo dušo. Sklepno točko tvori ćajkovskega IV. simfonija Najbrž je to najlepše delo, kar jih je napisal veliki ruski avtor. Polno je temperamenta, ki se stopnjuje mestoma do brutalnosti, začenja z energičnim uvodom pihalnih inštrumentov, ko pa se umiri, prinašajo godala glavno temo skoraj sentimentalnega značaja. Ta pa se kmalu razvije do dramatičnih zapletov. Stranski tema prinaša mirnejše in Ijubeznivejše na-strojenje. Po daljšem stopnjevanju se oglasijo zopet uvoTILne trobente, ki uvajajo obširno izpeljavo. Kratki coda zaključuje prvi stavek. Glavna misel II. stavka, mehka pesem v narodnem tonu je igrana v oboi. Prevzamejo jo violončeli in pozneje v interesantnih modulacijah godala. Zopet sledijo mehke sinkope, ki preidejo zopet v prvo misel, katera Izzveni v mojstrskem zaključku. Tu Je toliko občutkov in resnično lepih plemenitih melodij, da morajo poslušalca prevzeti, živahen scherzo je ženijalno zamišljen. Njegov konec tvorijo kombinacija prve in druge teme, ki jo Izjemoma izvajajo tri skupine orkestra: les, trobila in tolkala ter picciatto godal. IV. zapljučni stavek začenja celotni orkester z energično in živahno temo. Sledi tipičen ruski motiv, k! je nekoliko melanholičen. Vračamo se k prvotnemu stavku, ki prinaša prvo misel. Tn vee vre in kipi, polno je energije in razkošja barv. V živi izmenjavi se razvija ta stavek do skrajne strette. katero nepri čakovano prekine uvodni tema prvega stavka. Zaključek simfonije je izredno m o gočen. Tako samo par misli o tem velepo-membnem programu, ki bo brez dvoma tudi umetniško dovršeno izvajan. Program in ves študij je delo opernega ravnatelja goap Mirka Poliča, orkestralni del izvaja naš odlični operni orkester v družbi s člani Orkestralnega društva Glasbene Matice. Kot solista sodelujeta ga Vilma Thierrv-Kavčnikova in violinist Karel Rupel, vsak v svojem pogledu umetnik in odličen mojster. Razširjenje plinskega omrežja v Ljubljani Cestno plinsko omrežje v Ljubljani se že dalj časa ni v večji merd razširilo kljub temu, da raste mesto ob Dunajski cesti in da so nastale razne velike stanovanjske kolonije na periferiji mesta. Da se tudi tem stanovalcem omogoči raba plina, bo mestna plinarna v prihodnjem letu takoj v zgodnji pomladi pričela polagati plinske vode in sicer po onih ulicah in cestah, s katerih se priglasi največ strank. Na razpolago je v celem 10.000 m plinskih cevi, torej toliko, da bo skoro vsaki prošnji lahko ugodeno. Zato se s tem vsi reflektanti na plinsko kurjavo naprošajo, da se priglase že sedaj mestni plinarni za rabo plina, ker se bo pozami sestavil program za dela v prihodnjem letu in se ta program spomladi ne bo več menjal. že letos pa se že položi plinski vod po Dunajski cesti do odcepa Vodovodne ceste, tako da je množno oddajanje plina na obe strani Dunajske ceste. Po cesti za Gradom ob Gruberjevem kanalu se istotako polagajo močne plinske cevi, da se s tem ojači pritisk plina po Karlovški cesti in da bo mogoče izpeljati plinski vod tudi na Prule. Nadalje opozarjamo tudi vse posestnike onih vil in stanovanjskih hiš, ki se sedaj grade, da se opremi stavba takoj s plinskimi vodi, ker so tozadevni stroški pri surovo izvršeni stavbi mnogo nižji kot pri izgotovljeni zgradbi. Proračune in in-Pcrmaepi aie breznlačnc mestna plinarna. Na razpolago so tudi vsi prospekti plinskih aparatov: v tekočem mesecu se priredi tudi več predavanj in poskusnih kuh, tako da se vsakdo lahko tudi na teh prireditvah informira in prepriča o prednosti plinskih naprav. !■? (rlailolitolrp nic?«*r?*A a*j g£vuunuaC j^itmiijtis DRAMA Začetek ob 20. Petek, 7. novembra: Zaprto. Sobota, 8. novembra: Mlado let je. Red A. Nedelja, 9. novembra ob 15: Janezek*No» sanček, mladinska predstava. Izven, ob 20: Gospa ministrica. Ljudska pred* stava ob znižanih cenah. Izven. Gostovanje tenorista Stepnjo\'ske* ga. Po razdobju 10 let pride zopet med nas poljski tenorist Josip Stepnjovski, Id bo pel dne 22. t. m. partijo Lenskega v operi »Onjegm«. Gospod Stepnjovski je bil tekom teh desetih let član oper v Poznanju, Varšavi in je sedaj prvn tenor opere v Ka to vic ah. Predstava, kateri bo dal naš poljski 'gost brezdvoma sijaja, se bo vršila izven abonmaja In opozarjamo nanjo že danes vse ljubitelje naše opere, predvsem pa prijatelje Polj ikov. Ljubljanska drama vprizori v so* boto 8. t. m. Andrejevo dramo Mlado* let je za abonma reda A. V nedeljo 9. t. m. ob 15. uri m!a* dinska predstava Janezek » Nosanček, ob 20. uri Nušićeva komedija Gospa mini* strica kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Gospa Mira Danilova t Neffatova je zadela srečko za 25.000 rubljev v Alekseja Tolstega komediji »Serija A— 000001«. ker igra glavno žensko vlogo. Komedija predočuje na lahak in ljubek način vso križevo pot te srečke, ki po dol* gem romanju spet pride v roke Ljubi. V ostalih vlogah so zaposleni vsi gospodje dramskega ansambla. Režijo vodi g. prof. Šest. OPERA Začetek ob 20. Petek, 7. novembra: Zaprto. Sobota, 8. novembra: Grof Luxemburški, Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 9. novembra ob 15: Evgenij Onjegin. Ljudska predstava pri zni* žanih cenah. Izven, ob 20: Mascotta, premijera. Izven. Poslovilna predstava gospe Vere Bal a t kove. V soboto dne 8. t. m. se poje v ljubljanski operi znana in priljubljena opereta Grof Luxemburški kot poslovilna predstava gospe Vere DanilovesBalatkove. Gospa Balatkova je bila članica sloven* skega gledališča od leta 1908 dalje, vselej zvesta in dobra umetnica, bodisi na dramskem ali pa na operetnem odru. Kreirala je celo vrsto ženskih vlog, veči* no izmed njih s prav izvrstnim uspehom. Sedaj se poslavlja in odhaja iz Ljubljane k svojemu soprogu, ki je ugleden in spo* štovan kapelnik češke opere v Brnu. Ob* činstvo vabimo, da v velikem številu po* seri to predstavo. Predstava je izven abonmana, pri znižanih, ljudskih cenah. »Evgenij Onjegin0. Župančič«. (Knjiga, ki izide sredi decembra bo obsegala 450 strani, format 14X20 cm, debela bo 4 cm. Ovitek bo beL Knjiga vsebuje bio- in bibliografični uvod o O. Zupančiču, študijo o pesnikovem simbolizmu in pa številne francoske prevode pesnikovih del. V subskripciji bo cena knjige: 45 Um za navadno izdajo, 100 Din za izdajo na luksuznem papirju (samo za subskripcijo in je drugače ne bodo prodajali. Cena je torej izredno ugodna in mnogo nižja, kot jo bo imela knjiga pozneje v knjigarni. Omenjenega popusta pa bodo deležni le oni, ki se na knjigo naroče in plačajo znesek že v naprej. Subskripcija bo trajala približno dva tedna, zato prosimo, da ne odlašate z njo. — Iz odvetniške službe. V imenik advokatske komore v Ljubljani ie bil vpisan Teodor S b r i z a i s sedežem v Gornjem gradu. — Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno glavarstvo v Kranju je prepovedalo delavcu Francetu Zajcu iz Sv. Valburge zahajat-; v krčme za dobo dveh let. — Komisija za polaganje izpita za lekarnarje. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je imenoval v komisijo za polaganje državnega strokovnega izpita za prehod iz pripravne v pomožno skupino lekarnarjev načelnika oddelka socijalne politike in narodnega zdravja pri banski upravi v Zagrebu dr. Josipa Hribarja kot predsednika, profesorja filozofske fakutete dr. Antona Vrgoča in profesorja medicinska fakultete dr. Frana Bu banoviča oa kot člana — Praktičen koledar za trgovce in sploh poslovne ljudi je izdal že tretjič dr. Čern e z naslovom »-Poslovni koledar 1931«, ki mu je priložen tudi poslovni adresar za vso državo s podatki o uradih, poštah, prebivalstvu in z naslovi denarnih zavodov, advokatov, javnih beležnikov, hotelov, Špediterjev, konzulatov in informacijskih birojev po vseh količkaj važnih krajih, da trgovec nikdar ne pride v zadrego, če potrebuje informacij o kakem neznane.n mu kraju — vse potrebno je v tem alfa po krajih alfabetično urejenem adresarju. V praktično opremljeni knjigi je razen rim.-katoliškega. pravoslavnega, židovskega in muslimanskega koledarja tudi obširen be-Iežni koledar, ki zadostuje potrebam vsakega poslovnega človeka, ter še posebna beležnica. Izpopolnjen je pa koledar s podatki o kraljevskem domu, o naših letoviščih, s statističnimi ekonomskimi podatki, z običajnimi pristojbinami, službenimi tečaji valut z denarno tabelo 36 držav ter obrestnim divizorjem, s poštno tarifo, s predstavniki Jugoslavije in z advokati v inozemstvu ter z z narodno - ekonomskimi publikacijami ter oglasi. Res vsebinsko bogati koledar, ki stane le 30 Din, se naroča pri izdajatelju dr. Ivanu Cernetu, Llubljana, Miklošičeva 6, prodaja ga pa tudi knjigarna Tiskovne zadruge na oglu šelenburgove in Knafljeve ulice v Ljubljani. — Jugoslovanska gasil, zveza Linbljana vabi vsa prostovoljna gasilna društva Ijubljnske. borovniške, ižanske, kamniške, kranjske, savske rn vrhniške gasilske župe k slavnostnem sprejemu g ministrskega predsednika generala Petra Zivkovića ter ostalih gg. ministrov v nedeljo, dne 9. no« vembra t. L Zbirališče oh % na 9 zjutraj pred Mestnim domom v slavnostnem kro* ju s čepico. — Josip Turk 1. r., starosta; Franc Pristovšek 1. r.. tainik. _ Obsodba beograjskega odvetnika Borita potrjena. Našim rezervnim oficirjem dobro znani beograjski odvetnik in pooblaščenec beograjske občine Bogomir Bogič je bil v septembru obsojen na 3 mesece zapora in 18.000 Din globe, ker je razžalil odvetnika Milorada Bogdanoviča. Apelacijsko sodišče je razsodbo potrdilo. _ Zastoj v kupčiji s slavonskim hrastom. Težka gospodarska kriza ima neugodne posledice tudi za kupčijo s slavonskim hrastom. Čeprav je slavonski hrast po svoji kakovosti znan širom Evrope, ni nobenega povpraševanja po njem. Vse licitacije v Vinkovcih. Novi Gradiški in Petro-varadinu so postale dozdaj brez uspeha. V Novi Gradiški so cene lesu padle za 30%. — Vreme. Vremenska napoved pravi da bo deloma oblačno, v splošnem pa boljše vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, po nekaterih celo deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Skoplju 17, v Saraievu 16, v Zagrebu in Splitu IS, v Ljubljani 11, v Mariboru 10.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763L8 mm, temperatura je znašala 6.6. — Strahovita nesreča na novi stavbi. V Benkovcu pri Biogradu na morju se je v ponedeljek pripetila strašna nesreča, o kateri smo kratko že poročali. Okrog 8. zjutraj se je nenadoma porušil oder nove stavbe, na katerem je bilo 7 delavcev in 500 kg kamenja Delavci so strmoglavili v globi no, nanje se je pa vsulo kamenje, deske in težko tramovje. Izpod ruševin so potegnili mrtva delavca Švicarja in Guliča iz vasi Zapužane, očeta mnogih otrok. Neki delavec je med prevozom v bolnico umrl, dočim se četrti bori s smrtjo. Dva druga delavca sta težje poškodovana, dočim je eden zadobil samo lažje poškodbe. Na kraj nesreče je takoj odšla komisija sodnikov in strokovnjakov ter uvedla preiskavo. Poslopje je gradil inž. Marin Bezič, ki je pa bil v času nesreče odsoten. Gradnjo je nadzoroval tehnik Petriščka Rus, katerega so orožniki aretirali. — Trije mrtvi zaradi enega dekleta. V mali vasi Rešetarovo pri Dugaresi so te dni vasovali fantje iz vasi Maletić in Lišnica pri nekem dekletu. Zaradi nje so se že dolgo sovražili, usodnega dne je pa prišlo do spopada. Vsi skupaj so do 2. ure zjutraj popivali, potem so šli pa domov. Prvi so šli iz gostilne LišničanI, ko so pa malo pozneje zapustili gostilno fantje iz Maletića, so jih Lišničani napadli z noži in koli. Na bojišču so obležali težko ranjeni Janko Halovanić, Jovo Bačić in brata Vranić. Ha-lovanič je kmalu izkrvavel, Bačić ie umrl med prevozom v bolnico, eden bratov Vranić pa v bolnici, dočim se četrta žrtev divjaškega napada še bori s smrtjo. Orožniki so več napadalcev že prijeli in izročili sodišču. — Malacko obsojen na dve leti ječe. Poročali smo včeraj o zanimivem procesu, ki se je pričel v Somboru proti 20Ietnemu po-sestnikovemu sinu Vladu Malacku, ki je v Novem Vrbasu streljal na šoferja Jakoba Bohra ter ga tudi z nožem ranil. Malacko je bil obtožen poskušenega umora. Obsojen je bil na dve leti težke ječe. d-očim je bil Bohr, ki je bil obtožen prekoračenja silobrana. ker je streljal na bežečega Ma-lacka, oproščen. — Motocikfistična nesreča. Na državni cesti blizu Velikih Lašč se je včeraj z motociklom ponesrečil 301etn? preglednik finančne kontrole Vinko Kordiš. Padel je z motorja in se občutno poškodoval na glavi in po rokah. Morali so ga prepeljati v ljubljansko bolnico. — Avtomobilska nezgoda pri Ortneku. Dne 4. t m. je trčil na železniškem prelazu pri Ortneku osebni avto zobotehnika g. Novaka iz Ribnice ob tovorni vlak, ki prihaja popoldne iz Ljubljane. Avto je vozil proti Ljubljani in le šoferjevi prisotnosti duha se imata zahvaliti v avtu se vozeča gg. K. in D iz Ribnice, da sta odnesla zdravo in celo kožo, ker je prvoimenovani momentalno zavrl vse zavore avtomobila, čim je vlak zagledal. Avto je zadobil male poškodbe. Samo sekunda razlike bi lahko povzročila strašno nezgodo. — Zopet opomin voznikom: »Pa zite na vlak<. Iz Lfubliane , —Ij Sprejem g. ministrskega predsednika. Vabijo se vsa tukajšnja društva katerekoli vrste, da se udeleže sprejema pred kolodvorom v nedeljo. Društva, ki imajo zastave, naj bi prišla z zastavami, in če imajo kroj, tudi v kroju. Ženstvo vabimo, da bi prišlo čim številnejše v narodni noši. — Po zadnjih dispozicijah pride g. ministrski predsednik šele okoli 10. dopoldne, ne ob 8. Društva bodo reditelji razvrstili pred kolodvorom,* na peron pojdejo samo zastopniki oblastev ker bi sicer ne bilo prostora —lj Ob 10-letnici Podporuega društva slepih v Ljubljani Društvo je bilo ustanovljeno 7. novembra 1920, namen istega je povzdigovati duševno in telesno blaginjo slepih, poviševati njih zmožnost do dela. Društvo dosega svoj namen z javnim nabiranjem prostovoljnih darov, v dobi 10 let je izdalo slepim na podporah 145.000 Din in na brezobrestnem posojilu 180. 000 Din. Društvo se najiskreneje zahvaljuje javnosti za naklonjenost ter se priporoča nadaljnem« sočustvovanju vsej javnosti, da čim lažje lajša bedo slepih, ki so siromaki v velikih slučajih brez svojcev in doma prepuščeni občinam in dobrim ljudem. Odbor. —lj Reklamna oddaja plinskih likalnikov. Da se čimbolj uvede likanje s plinom, ki je v drugih mestih tako zelo razširjeno, oddaja mestna plinarna 100 garnitur likalnikov proti plačilu mesečne najemščine Din 5. V tej svoti je vračunjena tudi obraba lepih poniklanih likalnikov, ki so ravnotako praktični kot Iikalniki z električno strujo, le s to razliko, da so stroški likanja s plinom polovico nižji, kar je za večino prebivalstva največjega pomena. — Mestna plinarna. —U Mestna plinarna živahno razširja avojo napeljavo na vse strani, kjer še ni pitna, predvsem na periferijo in novejše dele mesta. Bežigrad, ki je že okraj zase, ima samo eletkriko, dočim plin pogreša zlasti ker se je i«ti začel uveljavljati v modernem gospodinjstvu. Tudi na Prulah je mnogo novih hiš brez plina. Zdaj se bo temu o&pomoglo. Po Dunajski cesti od železniškega prelaza proti Poeavju polagajo glavno plinovodno cev ▼ premeru 175 mm. od katere se odcepijo manjSe cevi v stranske ulice; odcepe pri glavni cevi izvršujejo obenem s polaganjem glavne cevi tako. da se bodo lahko stranske cevi priključile takoj ali pozneje. Glavna cev bo položena v dolžini priollzno 1100 m, od obstoječe na peljave onstran rampe do transformatorja pri artiljerijski vojašnici. Ko bodo gotovi s polaganjem glavne cevi, bodo takoj položili še stranske. S tem bo Bežigrad preskrbljen s plinom, pa tudi naselje za arti Ijerijsko vojašnico; konzumentov bo goto vo dovolj, četudi je ta del mesta dobro elektrificiran, ker plin elektriki zadnje čase uspešno konkurira, ne toliko pri razsvet Ijavi, pač pa v ožjem gospodinjstvu, pri kuhi, gretju prostorov, pri stanovanjskih kopalnicah (plinskih pečeh za gretje vode) pa mu niti elektrika ni tekmec itd. Eno glavnih plinovodnih cevi polagajo tudd zdaj Za gradom, da preskrbe s plinom Prule In sploh dolenjski okraj. Kakor vidimo, je Ljubljana letos vsestransko agilna kot §e nikoli. Želimo, da bi ostala še v naprej! — lj Pred Figovcem, na križišču Dunaj ske in Celovške ceste in Dalmatinove ulice, so včeraj na vse pretege hiteli s polaganjem telefonskega kabla, da so danes lahko nada Ijevali z izpeljavo tramvaja; včeraj je tam gradnja tramvajske proge stala zaradi polaganja kabla. Delali so tudi ponoči. —lj Cesta ob pivovarni Union in igrišču Ilirije od Celovške do Medvedove ceste je zaradi živahnega avtobusnega prometa, ki se zdaj ne more vršiti po Celovški ?esti v strašnem stanju. Kotanje so takšne kot bi jih izkopale granate. Ni pa le zaradi avtobusov takšna, temveč tudi zato, ker strada gramoza, ki bi ji zacelil grozne rane. Čudno je, da avtobusi prevozijo te prepade brez nezdode. — K zidanju cerkev. Dobili smo to-le pojasnilo: Svet za novo cerkev v občini Moste je baje že kupljen. Cerkev aaj bi stala v Vodmatu med Prešernovo in Sparhaklovo vilo v Sušteršičevi ulici, to je v sedanji prvi ulici za šolo. ter naj bi bila posvečena sv. Družini in ne svetima bratoma Cirilu in Metodu, kakor je bilo sprva določeno, a se je pozneje ta misel opustila baš zaradi že prej namenjene gradbe nove cerkve našima blagovestnikoma ob ljubljanski Dunajski cesti. Da zgradba nove cerkve pri nas ni občutna in nujna potreba, je res, saj imamo vendar v neposredni bližini še dokaj prostorno cerkev karmeličank in prav tako stara šentpeterska cerkev ni daleč. 2e itak ne dosti premožno prebivalstvo moščanske občine se bo torej z gradnjo nove cerkve precej po nepotrebnem z dajatvami obremenjavalo. —lj Nov nasad na Marijinem trgu. Zadnje dni so ob obeh straneh stopnjišč pri frančiškanski cerkvi odstranili letne cvetlice, na grede pa nasadili nizke hlebčaste smrečice. —lj Ljubljanska borza sa blago in vrednote. Radi selitve v nove prostore v Trgovskem domu bodo v dneh 7. in 8. t. m. telefonske zveze z Ljubljansko borzo za blago in vrednote prekinjene, kar naj blagovolijo p. n. člani ter ostali interesentje uvaževati. Obenem obveščamo vse interesi rane stranke, da se vrše prihodnje razprave borznega razsodišča (dne 11. t. m.) že v borzni dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici Št. 27, drugo nadstropje. —lj Martinov večer priredi jutri, v soboto dne 8. novembra Ciril - Metodova šentpeterska podružnica v restavraciji, giavnj kolodvor, in šentjakobsko - trnovska podružnica v gostilni pri Cešnovarju. Dolenjska cesta. 574n —lj Uprava Hubadove župe JPS prosi vsa včlanjena ljubljanska in okoliška pevska društva, naj se v nedeljo dopoldne ob tričetrt na 10. zbero pred glavnim kolodvorom v s vrbo pozdrava ministrskega predsednika 2 i v k o v i ć a. —lj Vsi turisti danes na Matterhorn! In sicer v filmu, ki ga predvaja samo danes ZKD v prostorih kina Ideal. Noben film nam še ni odkril v lepših slikah vse krasote visokoalpinskega sveta kot čudovito-epo filmsko delo »Matterhon«. Predstave danes ob 4.. pol 8. in 9. zvečer. Cene izredno znižane! Zaradi obilega zanimanja za ta spored bo ponovila ZKD film še v soboto ob pol 3. popoldne v kinu Matici. —lj Prvi intimni glasbeni večer »Sloge«. V torek 4. novembra se je vršil v glasbeni dvorani ^>Sloge< v Ljubljanskem dvoru vi-jolinski koncert slovenskega virtuoza g. Rupla Karla. Na klavirju je spremljal izvrstno g. L i p o v š e k Marjan, ki se je tudi to pot odlikoval po tenkočutnosti in pravilnem pojmovanju dolžnosti spremljevalca. G. R u p e I je izvajal pester, zanimiv in lep spored: zastopani so bili skladatelji klasične, romantične in novejše dobe. Umetnik je navdušil občinstvo s svojo globoko muzikalnostjo: nič manj kot nje govo odlično tehniko smo občudovali krasni ton in podajanje skladb. Občinstvo je bilo obema domačima virtuozama hvaležno za lep večer. Marljiva »Sloga« je s tem večerom otvorila letošnje koncerte v lastu: dvorna- —e— —lj Sokolsko društvo Zg. Šiška! Zupna aprava je odobrila ustanovitev novega društva na svoji seji 4. t. m. Ustanovna skupščina se vrši v nedeljo 9. t. m. ob pol treh popoldne v dvorani Nar. prosv. društva Vodnik. Za člane udeležba dolžnost — ostali iskreno vabljeni. Želimo tudi zastopstva ljubljanskih in okoliških društev — Zdravo! —lj Tečaj češkega jezika za odrasle se bo tudi letos kakor prejšnja leta vršil \ šentjakobsk. šoii. Vpisovanje v ta tečai bo v sredo 12. t. m. od 18.—19. na tej šob Vabimo vse, ki bi se radi naučili češčine da se vpišejo v ta tečaj. Pouk bo brezpla cen. Poučeval bo g. profesor dr. Vaclav Burian. Jugosloven, ki se nauči češki, razume vse ostale slovanske jezike. —lj Otvoritvena predstava Šentjakobskega odra bo v soboto 8. novembra z veseloigro »Križni pajek« Veseloigra ima mnogo velezabavnih komičnih momentov tako da se bodo posetniki imenitno zabavali. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloš* KarniČn'ka na Starem trgu. V nedeljo 9. novembra se ista veseloigra ponovi. Po-setite predstavi! —lj Za soboto m nedeljo napovedani film »Popolni zakon« preloži ZKD na poznejši čas. —lj Sokol Šiška priredi v soboto 8. t. m v salonu Re^ni^ghaus Martinov večer ? ^>lesom in godbo. do mast £*?f€zč.<&Mi Avtobusni promet in siromašni sloji Čeprav ie naša občina mejašica ljubljanske, vendar je večina Ljubljančanov, ki niti ne vedo, po kateri cesti jo morajo mahniti, da pridejo do nas. Bolj znana je vas Bizovik, ki skrbi, da Ljubljančani niso preveč umazani. Od kar so pa nas osrečili z avtobusno nrogo do ^ostra. lahko Ljubljančani bero na njegovih avtobusih imena vasi: Štepanja vas. Hrušica. Bizovik, Dobru-nje, Zadvor in Sostro, skozi katere vodi njegova proga. Vse omenjene vasi in Še Cešnjice. Sadinja vas in Podlipoglav ožive že v zgodnjih jutranjah urah. Vaj ti več sto delavcev in delavk hiti za ubogim vsakdanjim kruhom v do poldrugo uro oddaljeno Ljubljano. Vsak dan tri ure pešhoje, posebno še v zimskem času v temi, blatu in snegu, je pač napor, ki utrudi tudi odraslega moža, je pa naravnost mučeništvo za delavke in nedorasle vajence in za šolarje, ki posečajo ljubljanske srednje šole. Zato je pač umevno, da smo z veseljem pozdravili akcijo podjetn"ka za otvoritev avtusne proge tem bolj. ker se je govorilo, da se bomo lahko prav poceni vozili, da bodo delavci dobili tedenske karte po malenkostni ceni, samo da bodo kriti režijski stroški itd. Čeprav je občina, boječ se za svoje precej dobr«. ceste, prvi hip nasprotovala njegovemu načrtu, je podjetnik dobil koncesijo in prav je tako. Cene, kakršne je podjetnik nastavil, to je 4 Din za 6 km vožnje ali 20 Din delavska tedenska karta, res niso bile pretirane. Toda podjetnik je videl, da so njegovi avtobusi polni, da so se torej ljudje navadili na izdatke za vožnjo in tako je podražil enkratno vožnjo na 5 Din in tedenske karte na 30 Din. To pa še ni vse. Zima prihaja in z njo slabe poti, sedaj je Čas za ponovno podražitev in res je podražil tedenske karte na 35 in 40 Din, namerava pa baje podražiti tudi enkratne na 6 in tedenske na 40 in 45 Din. Ker pa žalibog delavske prače ne dovoljujejo tolikšnih izdatkov ,ker večina delavk, da ne omenjam vajencev, zasluži komaj 100 Din tedensko, bomo zopet brodili v temi po blatu in snegu, povrhu nas bodo pa še blagoslavljali avtobusi z blatom, katerega se ne bo treba bati le tistim srečnim zemljanom, katerim ni nič za par *bo-rih« kovačev. Seveda je treba priznati, da mečejo privatnim avtobusnim podjetnikom od vseh strani polena pod noge in da jim nalagajo odk>čno previsoka davčna bremena, toda pri tem bi ne smeli biti pnzadeti siromašni sloji, vsaj v toliki meri ne, kakor so. Olajšajte avtobusnim podjetnikom davčna bremena, da bo moglo občinstvo apelirati nanje, naj znižajo cene vsaj na onih progah, kjer se vozijo večinoma siromašnejši ljudje. Delavec. Zaprta cesta Za gradom 2e nekaj pritožb ste objavili zaradi ceste Za gradom, ki naj bi ostala zaprta 2 do 3 tedne. Ne mislimo razpravljati o tem, če je pozna jesen prljpraven čas za tako velika dela, ki jih kolikor toliko ovira dež, prosimo vas le, da objavite še nekaj pojasnil oziroma predlogov, kako bi bilo mogoče dela končati v krajšem času, da bi cesta ne bila zaprta tako dolgo in bi davkoplačevalci ne trpeli prevelike škode. Pomislite samo na mladino, ki mora vsak dan štirikrat v šolo. če šolarji hodijo okrog gradu čez Stari trg, izgube mnogo časa, če pa lezejo čez kupe ilovice nad 2 m globokim jarkom na eni in nad Gruberjevim kanalom na drugi strani, so v vedni nevarnosti, da kdo ne pade v globoki jarek ali pa zdrči celo v Gruberjev kanal Sicer je vožnja prepovedana, ker je nemogoča; in prepovedana je baje tudi nevarna hoja, vendar na ne tako strogo, da bi ljudje kljub temu ne telovadili čez kupe ilovice, ki je ob mokrem vremenu gladka kakor led. Ob Gruberjevem kanalu gleda iz ilovice Se kake pol metra ograje, a če otroku aH odraslemu spodrsne, vendar lahko zleti čez njo naravnost v Gruberjev kanal, nevarno je pa tudi, če na drugi strani pade v jarek. Med jarkom, kamor oolasajo vodovodne in plinske cevi, in med ograjo nad Gruberjevim kanalom ni namreč niti 2 metra prostora za zemljo te jarka in po tem visokem kupu je sneliana ozka steza. Treba bi bilo ob ograji položiti le nekaj desk, da bi bilo varno hoditi In bi vsaj pešci lahko prišli v mesto. Z malenkostjo je torej mogoče napraviti, da se ta velika prometna ovira vsaj omili, popolnoma se pa lahko odoravi v krajšem času. kakor Je javljeno, če plinarna da več delavcev. Pri takih delih je namreč navada, da plinarna in uprava vodovoda dasta vsaka po polovico delavcev Ker je jarek širok 1.30 m in 1.90 m globok, bi bilo delo vsaj teden dni prej končano, če bi se plinarna te navade tudi držala. Kakor smo poučeni, daje vodovod vsak dan 15 delavcev, plinarna je pa prvi dan poslala le 4 delavce, pozneje pa po 7 do 10, torej samo polovico ali kvečjemu dve tretjini, zato tudi delo tako počasi napreduje, da je izkopanega jarka šele malo nad polovico dolžine vse ceste Ker je v globini lapor In sploh trd teren, gre delo tudi bolj počasi kakor v začetku Treba je torej več delavcev in delo bo v nekaj dneh končano, da ne bo več gneče na ozkem Starem trgu. kjer se promet vsak trenutek tamasi. da niti električna ne more naprej. Ker je pa cesta že raztrgana, naj bi mestna občina že sedaj napravila prepotreben hod- nik na konzulati nad Gruberjevim kanalom, da bi bila za tako velik promet cesta tudi dosti široka. In še nekaj! Vsak dan pripelje polno voz in avtomobilov do ceste Za gradom, kjer voznik šele zagleda, da je zaprta. Jeza voznika, ker je bil potegnjen, je čisto odveč, če bi bili vozniki že pred Meftnim domom in na Poljanski cesti opozorjeni, da s te strani ni mogoče priti razen skozi Hradeckega vas na Dolenjsko cestu Prebivalci Hradeekega ceste so pa tudi zlovoljni, ker se ne morejo na ozki, razdrti c^st.i ogibati avtobusom Zakaj torej toliko škode in nepotrebne jeze, če je pomoč tako lahka. Več delavcev in kmalu bo mir! r» ko bo dosti delavcev, bo tudi ceeta cenejša, ker so nadzorniške plače znatno višje kakor delavske. Ljubljančan. Kdo naj krmi golobe Mesto Ljubljana ima mnogo golobov, Krt se drže največ na stolni, frančiškanski, šentjakobski cerkvi in na univerzi. Za prehrano teh ubogih živalic, bi moral seveda skrbeti magistrat, kakor se to godi po vseh drugih mestih, samo pri nas v kulturni Sloveniji je to nemogoče! Akoravno ima mesto velike dohodke na vseh krajih, se ne dobi malega kredita za te ljubke živalice in pa še posebno sedaj, ko je zima tu in je žito razmeroma poceni. Kdor opazuje vse to, vidi, kako prinašajo siromašni ljudje, tem živalicam po možnosti živila, pa kako kmetica ali pa branjevka jim vrže včasih pest žita. Imamo nešteto društev, tudi društvo za varstvo živali, toda še nikoh se to društvo menda ni zavzelo za uboge golobe pri magistratu. Primorani smo tem potom apelirati na občinski svet in na gospoda župana, da se dovoli mali kredit za nakup žita za mestne golobe. Upamo, da ta naš apel ne bo zaman. Prijatelji šivali. meinl čaj Tvrdka JULIO MEINL D. D. podružnica Šelenburgoua 3, vljudno vabi na jutrišnjo poshusno kuhanje čaja. Vs&hdo dobrodošel! **ove žetve Iz Celja —c »Sočin« družabni večer. Celjska podružnica društva »Soča« bo priredila v soboto 8. t. m. ob 20. uri zvečer v vseh prostorih Narodnega doma svoj družabni večer, na katerega so vabljeni s-Sočani* in vsi prijatelji »Soče«. —c Velik pevski koncert »Svobode« v Celju. V nedeljo 9. t. m. popoldne točno ob pol 16. uri priredi celjska Svoboda v veliki dvorani Narodnega doma velik pevski koncert, na katerem bodo sodelovali pevski zbori »Svobode« Iz Hrastnika I., Hrastnika II., Maribora, Zabukovce in Celja Zbori zapojo vsak zase po več pesmi; skupno obsega koncert 25 pesmi. Za koncert vlada v vseh krogih veliko zanimanje Vstopnice se dobe v predprodaji v prodajaln! Kon-zumnega društva na Kralja Petra cesti. —c Iz celjskega Mestnega gledališča. V torek 1. novembra ob 20. uri vprizori igralski ansambl tukajšnjega Dramatskega društva v celjskem Mestnem gledališču premi-jero Nestroyeve izborne komedije »Utopljenca«. Režira g. Velušček. Vstopnice sa dobe v predprodaji v knjigarni Coričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. —c Osebne vesti. Sodnik g. Jernej Starte, priznani slovenski pisatelj, je podal ostavko na državno službo in vstopi v odvetniško pisarno dr. Lovrenčiča v Ljubljani. Dosedanji odvetniški koncipijent v pisarni dr. Božiča v Celju g. dr. Brvin Mejak se je preselil v Konjice, kjer je odprl lastno odvetniško pisarno. Učiteljica ga. Roža Voglar-Knez je premeščena na osnovno šolo v Hrastniku. —c Prireditev društva »Soče« v Celjtt. Društvo »Soča« v Celju priredi v soboto 8. t. m. zvečer ob 20. svoj družabni večer s pestrim sporedom v vseh prostorih Narodnega doma. Vabljeni so vsi Sočani, da se tega večera zanesljivo udeleže. Prijatelja >Soče« so dobrodošli. —c »Radikalna kura« v Žalcu. Dramat-sko društvo v žalcu pri Celju priredi t nedeljo 9. novembra zvečer ob 20. t Rob-lekovi dvorani v zalcu predstavo popularne in splošno priljubljene dr. Doboviškove burke ^Radikalna kura«. Vabijo se k predstavi zlasti prebivalci bližnjih vasi in krajev, v prvi vrsti pa seveda ne smejo izostati domačini. Iz Litife — Zanimivo sokolsko predavanje. Dravi bo predaval v okviru sokolske prosvetne šole znani sokolski delavec g. profesor Ivan Lavrenčič iz Maribora Vsebina njego vega obravnavanja o vzgoji dece in naraščaja, posebno s stališča telesnih vaj, bo an imalo prav vse, posebno pa starše. Opozarjamo na točnost prihoda, predavanje se začne v litijskem sokolskom domu ob 30. Vstop prost. Zdravo! V uradu. — Slišal sem, da imate uslužbenca, ki je že davno doslužil služben? leta. — Res je. — Kdo je ta mož? — Uradni >SimeU. >S_OVENS_I NARO Dc. dne 7- novembra 1930 Stev. 254 R. €L Brown: 47 Vitez enega dne Ko man ■— O! — je vzkliknila Clytie prestrašeno. Hotela je vstati, pa je o m ah-IH—i nazaj, ko je planil razjarjeni Peter k n» in zamahnil nad njo. — Gl — čk — kr.--je zajecljal ves iz sebe. Hotel je nekaj zakričati. pa ni mogel.^ Nameraval je odkrito povedati, kakšno mnenje ima o nji, o njenem vedenju, manirah in zakonu. Toda jeza mu je bila tako stisnila grlo, da sploh ni mogel govoriti. Obstal je pred njo in zdelo se je, da ji zdaj zdaj zavije vrat. Ko je pa spoznal, da z besedami pri tem strašilu nič ne opravi in da bi bil ves trud zaman, se je obrnil in izginil med drevjem. Po njegovem odhodu je bilo nekaj časa vse tiho. Končno je Clytie strupeno zamrmrala: — O, ti strahopetec! Filip, ki je še vedno čepel pod dre-resom, jo je plaho pogledal in tipal okrog sebe po očalih. — In ti še misliš, da si mož! — je nadaljevala Clytie vsa iz sebe. — Pustiš, da te trešči ob tla navaden potepuh, kakor — kakor vrečo krompirja. Filip je ta čas našel očala in se počasi pobral. Previdno si je osnažil oni del telesa, ki se je bil prvi dotaknil zemlje. — Zares, draga moja, — je pripomnil v svojo obrambo, — na to sploh nisem bil pripravljen in ... — Ha. ha, — se mu je rogala žena. — Ne stoj tu in ne izmišljaj si pretvez za svojo strahopetnos-t. In ti misliš, da si... — Zares, draga moja, jaz___ Pustimo ju, naj se pomenita, kakor vesta in znata. •*■ Ta čas je hitel Peter Quentin Cardinal skozi gozdič in čez senožet, da se je kar kadilo za njim. In spotoma se je polagoma umirjal, kajti jeza pri njem nikoli ni trajala dolgo. Ko je prispel do stezice, ga je bilo samo še sram, da se je tako spozabil. Bilo mu je jasno, da je ravnal zelo grdo in da stanovalca komedijantskega vozička nista mogla ravnati drugače, kajti njegova zunanjost ju je bila zapeljala v zmoto. Vest mu je začela očitati, da je storil ubogemu slikarju krivico, in že se je hotel vrniti in prositi odpuščanja, ko je opazil nekaj, kar ga je tako presenetilo, da je pozabil na vse drugo. Pred njim se je vila zdaj sem, zdaj tja na sto metrov daleč ozka stezica, toda o plemeniti Jeanni Craigovi, ki bi ga bna morala čakati tu, ni bilo duha ne skrita. XII. Ogorčeni dostojanstvenik. Občutki sira Waltera Bellerbvja, ko je odprl vrata svako ve garaže in našel samo praznoto tam, kjer bi moral čepeti skesani grešnik, se dajo primerjati z občutki poglavarja ljudožrskega plemena, ki je imel naročen za večerjo golaž iz misijonarja, pa mu ride kuhar povedat, da je skočila kraljevska delikatesa v morje in da jo je pohrustal morski som. Vedno je priietno čutiti, da je pravica na naši strani in da lahko stopimo pošteno na prste tistemu, ki je nam kaj storil. Sir VValter je bil zelo maščevalnega značaja in zato se ne smemo čuditi, da si je bil sestavil med potjo iz Sandhavena govor, ki naj bi stri Petra v prah. Bil je torej zanj hud udarec, ko je videl, da si je bil zaman pripravil tako lep govor. Bil je tako globoko razočaran, da prvi hip sploh ni hotel verjeti svojim očem, temveč je planil v garažo in se oziral na vse strani v nadi, da pričara sama sila njegove jeze lopova nazaj. Toda taki čudeži se ne gode. Garaža je bila — če ne štejemo praznih škatelj in malo orodja — tako prazna, da bi se niti zajček ne mogel skriti v nji. Naj je že bil Tobbvjev sošolec kjerkoli, v garaži ga prav gotovo ni bilo. — Prokleto! — je zamrmral sir VValter. — Kaj pa to pomeni? Ta prismojeni Horac je vendar jasno povedal, da je Cardinal zaprt v garaži. Garaža je tu, o Cardinalu pa ni duha ne sluha. Kletka je prazna, ptiček je od-letel. Sir Walter, ki si je obetal izreden užitek z zmerjanjem premetenega I in drznega falota, je stal molče sredi j garaže in si gladil brado. Kar se mu je I obraz nekoliko zjasnil, kajti spomnil se I je, da se tudi Horacu včasi posveti v glavi in da je najbrž vedel, da garaža ni posebno varen kraj za takega lopova kot je Cardinal. Gotovo ga je zaprl kam drugam. Da. tako bo in nič drugače. Toda kje tiči Horac? To je temu j kozlu podobno, je razmišljal sir Walter ves ogorčen, da svaka ni doma. Takoj ga mora poiskati, da zve kako in kaj. In tako se je sir VValter obrnil, da odide iz garaže. Toda tisti hip je posegla vmes usoda, ki ima zelo dobro razvit zmisel za humor. Od morja je zapihal močan veter, uprl se je v odprta vrata in jih na vso moč zaloputnil. V garaži, ki ni imela oken, je nastala naenkrat tema. Še bolj se je pa stemnilo v glavi sira VValtera, ko je spoznal, da se vrata ne dajo odpreti. Prvi hip seveda sploh ni mogel verjeti, da se je res ujel. Bilo je nemogoče, da bi se usoda tako norčevala iz častitljivega poslanca za okraj Batter-smith. Šele ko je moral po brezuspešnem prizadevanju razbiti vrata počivati in loviti sapo, je spoznal bridko resnico v vsem njenem obsegu. Iz garaže ni mogel. Ključavnica, ki jo je bila Jean-ne nalomila z vilami, se je po čudnem naključju vrnila v prvotno lego. Usoda je pa hotela opraviti to delo še temeljiteje in tako so se postavile Jean-nine vile pokonci in zabarikadirale garažo. Čim bolj se je sir Walter zaletaval v vrata, tem manjša je bila verjetnost, da bi se odprla. Navadnemu človeku bi bilo takoj jasno, da je položaj kočljiv. Toda sir VValter ni bil ustvarjen za filozofiranje. V takih trenutkih težke preizkušnje se navadno pokaže, kaj je v človeku. A sir VValter se, odkrito rečeno, ni posebno odlikoval. Ko se je bil prepričal — kakor malo prej Cardinal — da^ iz garaže ni drugega izhoda, se je začel besno zaletavati v vrata, vmes je pa klical na vse grlo doktorja Buntinga. Toda posledica je bila samo odrta rama in bolečine v grlu. In tako se je končno ustavil in začel na vso moč razbijati s pestmi po vratih. Kar je zaslišal zunaj ropot. Nehal jc razbijati, da bi bolje slišal. Pot mu je oblival čelo. Ropot se je ponovil in sir VValter si je zadovoljno oddahnil. Nekdo je prihajal h garaži, stopal je počasi in trdo. Noben ponesrečenec na morju se ne more tako razveseliti rešilnega čolna, kakor se je sir VValter težkih korakov. — Halo! — je zakričal hripavo. — Pojdite sem! Odprite tale vrata! Koraki so se približali garaži in kmalu je začel nekdo razbijati po vra- | tih, ki se še vedno niso hotela odpreti, j Končno je ključavnica glasno zaškri- j pala in vrata so se na stežaj odprla, j Sir VValter je planil iz garaže in obstal I pred visokim, krepkim orožnikom. — He, — je zagodrnjal orožnik. 6560 milijonov domačih živali Največ je na svetu psov, ovac in goveje živine, nsjmanj pa severnih jelenov Naravno je, da statistični podatki o številu domačih živali na vsem svetu ne morejo biti točni, ker temelje na več aLi manj površnih informacijah, kajti štetje živali po vsem svetu je skoro izključeno. Zato imajo svoj pomeri samo v poedinih relacijah. Zdaj je na vsem svetu 580 milijonov glav goveje živine. Od tega odpade na Indijo 150 milijonov, na Rusijo 70, na Zedinjene države 60, na Argentino3S, na Brazilijo 22, na Nemčijo 18 milijonov. Človek bi mislil, da mora biti v Avstraliji in Afriki tudi mnogo goveje živine. Toda v teh dveh delih sveta je komaj 10 milijonov glav goveje živine. Iz-vzemši arktične kraje ni na svetu dežele, kjer bi goveda sploh ne poznali. Nasprotno pa skoro v celi Kitajski ni ovce in vendar so ovce domače živali, ki jih je na vsem svetu najmanj 640 milijonov. Rusija ima 125 milijonov ovac, Avstralija 100 milijonov, Zedinjene države 37, Indija 35* Argentina in južna afriška unija po 30 milijonov. Na tretjem mestu so prašiči, ki jih je na vsem svetu 260 milijonov. Zedinjene države jih imajo 55 milijonov. Kitajska 45, Rusija in Nemčija po 22, Brazilija in Norveška rx> 12 milijonov. Prašičev nimajo v Indiji in zelo malo jih je v Turčiji. Vse države, v katerih rede drobni- co, imajo največ koz, ki jih je na vsem svetu 170 milijonov. V Indiji jih imajo 30 milijonov, na Kitajskem 22, v Rusiji 15, v Turčiji 10. Zelo malo koz imajo v Ameriki, Avstraliji in v Angliji. Konj je razmeroma že malo na svetu, okrog 110 milijonov. Pred 200 leti jih je bilo še nad 200 milijonov. V Rusiji jih je 35 milijonov, v Zedinienih državah 20, v Argentini 9- na Kitajskem 4 in pol milijona. Oslov, me/.gov in.mul je na vsem svetu 28 milijonov. Najbolj razširjena domača žival na svetu je pes. Poskus sešteti vse pse na svetu se še ni posrečil. Neki Američan jih je naštel 2 milijardi. Mož pa ni povedal, kako je prišel do tega števila. Mirno lahko rečemo, da je na svetu najmanj 1.2 milijarde psov. Perutnine in kuncev je na svetu najmanj 2 in pol milijarde. Velblodov, ki veljajo v nekaterih državah za domače živali, je 4 milijone. Severnih jelenov, ki počasi izumirajo, je na svetu še okrog 60.000. Vseh domačih živali je na svetu okrog 6560 milijonov. Po najnovejših statističnih podatkih je vseh ljudi na svetu nad 2000 milijonov. Tako vidimo, da pridejo na vsakega človeka dobre tri domače živali, kar bi ne bilo tako slabo, da si ne laste nekateri pravice imeti jih po več sto, a drugi nimajo nobene.- Harakirl obiskanega očeta Na eni glavnih ulic francoskega mesta Lssv-les- Moulineaux se je odigral te dni strahovit prizor. Po ulici je korakal mož obupanega obraza in že na zunaj se mu je poznalo, da je tujec. Kar je potegnil iz žepa dolg nož in si razparal z njim trebuh. Ves okrvavljen se je zgrudil, toda bil je še toliko pri močeh, da je pobral debel kamen in se udaril večkrat po glavi. Harakiri je način samomora med orijentalskimi narodi* zlasti med Japonci. Zato so oblasti takoj domnevale, da gre za tujca iz orijenta. In res so spoznale v njem armenskega trgovca s preprogami. Vzrok obupnega dejanja je bila nedavna smrt njegovega sina-edin-ca. Težko ranjenega Armenca so prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu umrl. Dama v restavraciji Po načelih dostojnosti se dama v družbi ne sme lepoticiti. Istega mnenja je tudi plačilni natakar v neki kolnski restavraciji. O tem se je prepričala hčerka nekega kolnskega vladnega svetnika, ko si je hotela za mizo v restavraciji napudrati obraz. Pristopil je plačilni natakar in ji vljudno pokazal vrata, češ, naj takoj zapusti restavracijo. Oče javno kompromitirane hčerke je vložil tožbo proti lastniku restavracije odnosno njegovemu uslužbencu, češ, da je njegovo hčerko vrgel iz restavracije in jo s tem seveda globoko razžalil. Re-stavrater pa ugovarja, da je izpolnil plačilni natakar samo voljo gostov, ki so se čutili pikirane s tem, da je hčerka vladnega svetnika izpremenila restavracijsko mizo v toaletno mizico. Zanimivo bo, kakšno stališče zavzame v tem primeru sodišče. Faderevvskega Slavni poljski pianist in skladatelj Jan Ignac Paderewski je praznoval včeraj 701etnico. Poljaki so se ga spomnili ne samo kot velikega umetnika, temveč tudi kot moža, ki je bil prvi voljeni prezident poljske republike po svetovni vojni. Paderevvski je plemič iz Kurylowke v ruskem Podolju in kot pianist je zaslovel že pred svojimi velikimi turnejami po inozemstvu. Bil je profesor na varšavskem konzervatoriju. Pozneje je poučeval v Strassbourgu, kamor je bil povabljen po zmagovitih turnejah po Franciji in Angliji. Višek svoje slave je pa dosegel v Ameriki* kamor se je nedavno zopet napotil. Paderewski je eden najboljših interpretov Chopina. Tudi kot skladatelj je Chopinov učenec, dasi še daleč ni tako globok. Grozna rodbinska tragedija V sredo zvečer je pretresla vasico Malinov na Češkoslovaškem vest o grozni rodbinski tragediji. Mlad, ljubosumen mož je v zaslepljenosti zadavil svoje štiri otroke, ustrelil ženo in nevarno ranil v samomorilnem namenu še sebe. Predno je nameril revolver nase, je hotel ustreliti še soseda, kar se mu pa ni posrečilo. Petkratni morilec je 33letni zidar Piderman. Otročički so bili stari od 4 do 9 let. Zločin je bil izvršen zvečer, ko so bil otročički že v postelji. Pin-derman je počakal* da so zaspali, potem je pa vsem po vrsti zadrgnil vrat. Po groznem dejanju je odšel iz hiše k sosedu, kjer je bila njegova žena v go-steh. Potegnil je iz žepa revolver in ustrelil večkrat po nji. Zadel jo je v desno sence in v prsa, tako da se je vsa okrvavljena zgrudila. S tem pa morilec še ni bil zadovoljen. Pomeril je na soseda, ki je pa v zadnjem trenutku skočil skozi okno in se tako rešil. Videč, da soseda ne more zadeti, je nameril revolver proti sebi in se težko ranil v prsa. Sosed je hitel na vso moč obvestit orožnike, ki so kmalu prispeli in prepeljali težko ranjeno ženo v bolnico, kje* so jo takoj operirali. Toda vse prizadevanje zdravnikov rešiti ii življenje, >e bilo zaman. Nesrečnica je kmalu po operaciji umrla. Moriljc sam je ranjen sicer težko, toda nevarnosti ni. da bi umrl. Vzrok grozne rodbinske tragedije je ljubosumnost Piderman je zapustil oporoko, v kateri pravi, da mu je sosed zapeljal ženo in da tega ni mogel preboleti. 1Z$ jezikov v Evropi Po zadnji statistiki mednarodnega lingvističnega zavoda govore evropski narodi 125 jezikov. Všteta pa niso narečja, ki jih je seveda še neprimerno več. Po številu prebivalstva, govorečega ta ali oni jezik, zavzema v rivropi prve mesto nemščina, katero govori okrog 81 milijonov ljudi. To seveda ne pomeni, da je v Evropi 81 milijonov Nemcev, kajti v rubriki »nemško govoreči« so v statistiki navedeni tudi prebivalci vzhodnih švicarskih kantonov, lužiški Vendi, pruski Mazuri itd., ki govore sicer nemško narečje, ne prištevajo se pa med Nemce. Drugo mesto zavzema ruščina, katero govori v Evropi nad 70 milijonov ljudi, tretje angleščina s 47 milijoni, četrto italijanščina z 41 milijoni, peto francoščina z 39 milijoni itd. Zadnje mesto v statistiki zavzemajo narodi, katere so drugi močnejši narodi skoro že popolnoma asimilirali, kakor n. pr. bretonski jezik v Franciji, baski-ški v Španiji, keltski na Škotskem itd. Cisto na zadnjem mestu je mordvinski jezik, katrega govori zdaj samo še nekaj tisoč pripadnikov poruselega plemena Mordva. prebivajočega ob jezeru Lo-doga v severni Rusiji. NOGAVICE z ŽI60M Na$ba2$se, jaa$tra$ne?še~ zato 18 na|cene?sei V gostilni. Natakar gostu: Gospod, odvadite se vendar že enkrat brisati nož in vilice v prtiček. Prvič to pri nas sploh ni potrebno, drugič nam pa prtiček vedno tako umažete, da mora takoj v perilo. V šoli. — Kakšnega spola je beseda jajce? — Če se rodi iz njega jarca, je ženskega, če se pa rodi petelinček, je moškega. Sreča. — Kaj še ne poznaš našega novega šefa? — ztal, še nisem imel te sreče. — Kako pa veš, da je to sreča? Vsaka beseda. 5*> p«-r. Plača se lahko čudi v znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamke ne 1 j ncleovariamn tfajmaniši o&la* Oivt 5-— Stanovanje S ali 4 sob a kopalnico in vsemi drugimi pritiklinami išče stranka brez otrok za februar-ter-min. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2770 Sofi ran je 8 sigurnostjo, da napravite izpit za poklicnega ali samo-vozača, poehičujem v dnevnih in večernih urah. — Vprašati takoj v Slomškovi ulici št. 27. 2764 VILO na Mirjn z obširnim vrtom prodam. Vila je prazna za takojšnjo vselitev. Cena po do govoru. Boteve se v trgovi i, . Borštnikov trs št. 1. 2760 ZRAČNO SOBO lepo opremljeno, s posebnim vhodom — oddam mirnemu gospodu takoj. — Naslov v upravi s>Slovenskega Naroda«. 2775 _________ dobro ohranjeno kupim. — GTJGALNI STOL. prodam. Naslov pove uprava »SI o venskega Naroda«. 2757 Mm H j iatoie dajte pravočasno v popravilo tvrdki Matija Trebar Ljubljana, Sv. Petra cesta 6 Ml vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarna Lovske puške floberte, brovvning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISEB maska r. Ljubljana. Kongsresm tvn štev. 9 9* NAJMODERNEJŠE VZORCE ZAVE: namiznih in kuhinjskih garnitur veze najfineje in najceneje MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA DALMATINOVA 13. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj, »BREDA« žepni robci komad 2 Din. Ifttcttiuicttutni petpit Šeg SI <_Kiri _*- yttodctfct uprava r£Coven?&cga fla\odaf Kreditni zavod za trgovino in industrijo * H BIJ ANA Prešernova Stev SO i\ lastnem poslopiu) Oi.reatuvauja vlog, uafcup m prodaja v*ako vrstnih vrednostnih papirjev, de»i» in valiti, borzna naročila, predujmi iD krcd;*i vsak* vrste, eskompi in inkaso menic ter aaka vila » tu in inozemstvo safe - deposi^ itd itd. itd. Bnoiavke: Kredit, LjubljaDa _ Telefon it 2040. 2457 ?R48 fnternrbar. 2706 »SOI __ . 37-L del Usta; Oto* Cfrrtetot V*l * Ljubljana. 95