poštnina plačana v gotovini LETO LVIU V Ljubljani, v sredo 1. oktobra 1930. ŠTEV. 224- 2. izdaja Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* etvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi «1.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 ip 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun. Ljubljana št. 10.650 ш 10.349 za inserate; Sarajevo ,štv. 7563. Zagreli itv. 39.011. Praga-Dunn j 24.797 U prava: kopitar-jeva b. telefon J99.t Izhaja vsak dau zjutraj, razen pondeljkn in dneva po prazniku >SLOVENEC< stane od danes naprej v dnevni razprodaji samo i dinar Obširna nedeljska številka z ilustrirano prilogo stane samo 2 dinarja Vsak' Slovenec mora imeti »Slovenca«! Negativnost nemškega fašizma £ ozirom na politični položaj v Nemčiji, kjer se narodni socialisti ali hitlerjevci ponašajo, da imajo iste cilje ko italijanski fašizem, ki da je Italijo obnovil, je interesantno Citati izvajanja italijanskega prof. Renatija v katoliški reviji »Allge-meiine Rundschau': od 20. sept. t. 1. Renati, ki zavzema napram fašizmu v svoji domovini vseskozi prijazno stališče, uvodoma poudarja, da je med italijanskim in nemškim fašizmom bistvena notranja razlika. Italija je bila vfdno nekaj posebnega, dežela največjih nasprotij, dežela, kjer so se veliki zamisli mogli vedno uresničiii le po takozvani močni roki, ker Italijan nikoli ni bil demokrat v ustvarjaročem |к 'nonu. Naspro' n pa je za nemški narod demokracija nekaj, kar ima podlago v nemškem duhu in nemških nraveli in ker se v njem razvija organično v jiopolnost. To je pač znana nemška "todičnost, ki bo tudi tukaj pokazala svoje uspehe. V Nemčiji so po strmoglav-ljenju Viljemov« monarhije dani absolutno vsi pogoji za izpopolnitev demokracije. Zato pomeni fašizem za Nemčijo popolnoma nesposoben eksperiment. Nemcu ni treba, da bi bil fašist, zalo da je patriotiioen. Italijanski fašizem je najprej bil pravo kolektivno, čeprav manjšinsko gibanje, ki ije šele potem dobilo nadarjenega voditelja, ki je pravzaprav revolucionar. Hitlerjevo gibanje, pa je gola siva idej,i, ki se je izdelala pri zeleni mizi in s katero hočejo nemški fašisti delati zgodovini silo. Oni nacionalizem izrabljajo zgolj v svoje strankarske namene, v resnici prevračujoče globoke ideje pa nimajo. Če Hitler pravi: »Jaz sem duhovni vodja nove Nemčije^ potem mu je treba pač odgovoriti, da more le velik genij biti živo poosebljenje nemškega hrepenenja; Hitler pa niti od daleč ni noben genij. Če bi bil genij, bi vedel, da >je velika bodočnost Nemčije v uresničenju prave demokracije, kakor jo je I zamislil Rathenau, Iti je bil v resnici genij, ne pa v rnjenem uničenju. Zame ni nobeno vprašanje — nadaljuje profesor Renati — da nemški fašizem ni sposoben premagati nemških demokratičnih strank in jaz sem čisto prepričan, da narodni socialisti, ako hI prišli do moai, ne bodo mogli vladati drugače, kakor vladajo sedaj vladajoče stranke v Nemčiji, če ne bodo preje države popolnoma ruinirali. Vsak pameten italijanski fašist je mnenja, da rešitev Nemčije ni v odpravi vveimarskega demokratičnega režima, ampak v njegovem izboljšanju. Nemčija ne rabi nemškega Mussolinija, ampak močne avtoritativne demokratične vlade. Če bi pa večina nemškega naroda se odločila za diktatorja, potem se bo odločila za Hindenburga ali za kakega voditelja centruma, nikakor pa ne za Hitlerja. Nemškim narodnim socialistom manjka samodiscipline, čuta za realna dejstva in smisla za državo, kar najmočnejša nemška demokratična stranka ima v najvišji meri. Predvsem pa narodni socializem nima pojma o pravici. On pozna samo pravo, ako se sme tako reči. V tem oziru se res vjema z italijanskim fašizmom, toda to je slaba stran fašizma, pravzaprav njegova najslabša točka. Za nemški in italijanski fašizem je pravo to, kar je režimu koristno, krivo pa to, kar mu škoduje. Pravo prejema svojo vrednost lsključno le iz namena, ki ga hoče doseči; ta namen pa je ohranitev in pospešitev obstoječega političnega reda moči. Pravico v krščanskem smislu pa, ki je bistveno in neločljivo zvezana z nespremenljivimi zakoni etike, pa fašizem smatra kot meščanski predsodek. V tem oziru vlada popolna istovetnost ne Samo med nemškim in italijanskim fašizmom, ampak tudi med tema obema sistemoma tn ruskim boljševizmom. Da to tudi praktično ne veac do cilja, lo dokazuje italijanski fašizem sam, ki se silno trudi, da bi absolulno pravičnost v krščanskem smislu združil s pravom, kakor ga on pojmuje. Pravica je namreč moč, s katero mora vsak politik, vsaj v naši krščanski civilizaciji, resno računati. Samo na tej podlagi se da ustanoviti in vzdržati trajen socialni red. Če manjka to notranje življenje, potem se vsako elaroje da vzdrževali samo po sili In sicer samo tako dolgo, dokler ta sila traja. Sicer je v posameznem slučaju res večkrat zelo ležko za državo določiti kaj je pravično, toda vedno je bilo leženje po absolutni pravičnosti vodilnn sila družabnega reda v krščanski eri. Tukaj pride jedro Renatijevih izvajanj. Pravi namreč čisto po pravici, da se v Nemčiji ne bo vzdržala nobena stranka in noben red, ki krščansko ne čuti. Nacionalni socialisti pa niso dobri kristjani. Saj je celo nemška socialna demokracija bila pri-niorana, da borbo proti krščanstvu opusti in v praksi absolutno ne more v državi delati drugače, kakor v sodelovanju s katoliškim efentrom ali dru- Vaugoin - Seiplov kabinet Voditelj Heimtvehra v novi vladi — Nove volitve bodo 9. novembra Dunaj, 30. sept. as. Avstrijska vladna kriza je rodila kabinet Vaugoin-Scipel. Ob šestih zvečer ne je objavila naslednja ministrska lista kot deli-nitivna: zvezni kancler in vojni minister: Vaugoin, podkancler in minister za socijalno srbstvo: dr. Schmitz, zunanje ministrstvo: dr. Scipel, notranje ministrstvo: knez Starhemberg (voditelj Heirovvehra), pravosodno ministrstvo: Hiieber (vod. Heim-wehra iz Salzburškega), poljedelstvo: Thaler, trgovina: Hcinl, prosveta: dr. Czermak, finance: dr. Juch. To novo presenečenje je zaenkrat nepreglednega notranjepolitičnega, pomena. Landbund in Ve-lenemci so se po ponovnem posvetovanju v svojih strankah končnoveljavno odrekli Vaugoinovemu kabinetu. Voditelj Heiimvehra, knez Starhemberg, sprva ni bil pripravljen vstopiti v kabinet, potem pa se je udal nujnemu prigovarjanju dr. Seipla in je s tem prišel v nasprotstvo s Štajerskim voditeljem dr. Piricmcrjem, ki je izrecno odklonil sodelovanje Heimwebra v vsaki vladi v taki obliki, kakor se jc razširjala v heimvvehrovskih listih. S tem uspehom pri Heimvvchru je Vaugoin v nekoliki meri popravil škodo,, ki so mu jo povzročili Velencmci in Landbund s tem, da so sc mu odrekli. To mu je uspelo z avtoriteto dr. S4l- pla. Kajti knez Starhemberg sc ne prišteva h krščansko-socijalni stranki, temveč sc ga lahko označuje kot nacijonalista radikalne smeri z močno katoliško primesjo. Starhemberg jc še sam v neki izjavi, ki so jo prinesli jutranji listi, očitno izjavil, da si po sedanjem volilnem zakonu ne obeta nobene koristne obnove pnrlamcntarizma. Kljub temu pa se avstrijski nerodni svet nc bo več sestal, temveč zvezni predsednik Miklas bo sklenil razpust narodnega sveta. Kot začetnik volitev se računa 16. november 1930. Ni Sc gotovo, ali ima novi kabinet namen, ta kratki čas do novih volitev porabiti za dalekosežnejše odredbe. Starhemberg sam se v v:eb svojih govorih in izjavah ni izrazil za nasilje. Ne more sc zamolčati, da so Vclcnemci in Landbund radi nenadnega sklepa vodstva Hcimvvchra prišli v prav resni položaj, ker mnogi pristaši Hcimv/chra pripadajo obema strankama. V Avstriji je pričakovati, kar se tiče notranje politike, radikalnega desnega kurza, kar pa se tiče zunanje politike, bo dr. Scipel brez dvoma nadaljeval dosedanjo linijo, t. j. obdržal bo v polnem obsegu ožjo zvezo z zunanjo politiko Nemčije, ki jo je dr. Schober iskal in našel, Dunaj, 30. sept. as. ZvcčtV je bil novi kabinet zaprisežen. Ministri, ki so odstopili. *«» dobili red za zasluge, za republiko. Dr. Schober jc sprejel posebno lastnoročno pismo zveznega predsednika, v katerem hvali njegove zasluge za republiko. Razpust narodnega sveta sc ho objavil šele jutri, da dobijo poslanci še svoje dijete za oktober, s čimer se bo državna blagajna obremenila za 113.000 šilingov. Stranke se že pripravljajo za nove volitve in bodo /e prihodnje dni izdale svoje volilne oklice. Volitve b o d o ž e 9. u o \ e m b r a. Ohiic He mivehm Dunaj, 30. sept. as. Vodstvo lleinnvehra jc izdalo nastopili oklic: Do zadnje ure se je vodstvo trudilo, da bi se sestavila enotna vojna fronta prc.timaiksisličnih strank, ozkosrčna politika pn je preprečila vse te napore llcim-vvehra. Da se odvrne velika notranje politična in gospodarska nevarnost od Avstrije, se je Heimvvehr odločil, da vstopi v bojni kabinet proti rdečkarjem. Vodstvo Heimvvehra je stavilo tri zahteve: t. najostrejši boj proti državi sovražnemu avstromarksi/.mu. 2. odločne ukrepe in najostrejše kaznovanje vseh, ki so krivi avstrijskega panamskega škandala pri železnicah in drugih korupcijskih afer, 3. odločne ukrepe za odstranitev brezposelnosti, krize v poljedelstvu in gospodarske -tiske sploh. V ostalem pa si vodstvo lleinnvehra pridržuje v kabinetu popolnoma proste roke. Landbund Dunaj, "•). sept. as. Neues Wiener Kxtra-hlatt« javlja, da je Landbund ua današnji seji sklenil, da bo pri prihodnjih volitvah tudi na Dunaju postavil lastne kandidate. List meni, da bo prvi upravni akt nove vlade imenovanje dr. Strafelje za generalnega direktorja, dr. A|»olda od alpinske montanske družbe pa za predsednika zveznih železnic. Sanacijski program dr. Briininga Dalekosežne redukcije naj prihranijo eno miljardo mark Berlin, 30 sept. as. Dr. Briining je končal svoja posvetovanja o sanacijskem programu vlade. Sprejel bo sedaj vodilne politike vseh smeri, torej tudi narodnih socijalistov, da zasliši njihovo mnenje. Čuje sc, da se bo novi državni kabinet po-služil zasilnega člena ustave, t. j. da bo izključil delovanje parlamenta, če nc bi prišlo do parlamentarne večine za vladni program. Ta program vsebuje v bistvu naslednje točke: prispevki za zavarovanje brezposelnosti se zvišajo od 4'/}% na 6'A%. Plače uradnikov, častnikov vojske in mor- narice se za tri leta znižajo za plače ministrov in državnih poslancev pa za 20%. To znižanje velja tudi za vpokojence, samo nc za vojne invalide. Na ta način bi se državni izdatki znižali za eno milijardo. Hišni najemninski davek, ki se je do-sedaj za polovico porabljal za nove zgradbe, sc bo odslej skoro popolnoma porabljal za upravne svrhe. Končno namerava vlada najeti izreden kredit okoli 500 milijonov Mk. Parlamentarna možnost za izvršitev tega programa je v glavnem odvisna od stališča socijalnih demokratov. Hitler dobival sovjetski denar? Ogromna senzacija pariškega lista Pariz, 30. sept. as. Patriotični list »Ordre« objavlja »nepohilne dokaze o obstoju tajnih zvez Hitlerjevih ljudi z boljševiki« in navaja dokumente, ki so bili poslani bivšemu sovjetskemu poslaniku Besedovskemu. Prvi dokument z datumom 16. maja 1930 iz Dresdena, opozarja inozemski oddelek G. P. U., nai izpolnjuje svoje finančne obveznosti, naj stane, kar hoče. Drugi dokument pa je še boli senzaci onalen, ker vsebuje pobotnico Adolfa Hitlerja, ki potrjuje, da je prejel »200 komadov«, z datumom: Saizburg, 10. junija 1930. Tretji dokument je tudi iz Salzburga od istega dne ter je uradno poročilo dveh ruskih delegatov o izplačilu 200 komadov Adolfu Hitlerju. Očividno je, da Hitler ni hotel nobenih prič. Ta dva ruska delegata sta zato prisluškovala v sosednji sobi v hotelu, kjer jc stanoval Hitler, ter poročata: »Poslušala sva ves razgovor in proteste radi sestave prisege. Odšla sva potem na hodnik, dokler ni ta oseba zapustila sobe. Čakala sva na hodniku, dokler ni ta oseba zapustila sobe in sva nedvomno dognala, da je bil to Adolf Hitler, katerega sva žc večkrat videla v Miichenu. Četrti dokument jc lastnoročno pismo blagajnika ruske trgovinske delegacije v Pragi, ki potrjuje, da je Adolf Hitler preje! »200 komadov«, za kar naj se obremeni konto »Victorije«. Peti dokument ic povabilo, napisano gospodu »Adolfu«, da pride na podroben političen razgovor, ki bi se imel vršiti 16 julija v vili »Reiter« v Garmischpartenkirchnu. Tega razgovora so se udeležili od narodnih socijalistov major Schneidhuber iz Miinchena, dr. Fabricius iz Berlina, stotnik Stennes iz Berlina, rilmojster von Detten iz Dresdena in ing. Dorsch iz Berlina. Hitler sam bi imel priti na razgovor šele potem, ko bo pogodba končana in podpisana. Nemški zastopniki so zahtevali finančno jx)dporo, ureditev nemških .mej na vzhodu, razširjenje vojaške jiogodbe iz I. 1923 in pomoč proti soci'jalnim demokratom. Schneidhuber jc izjavil, da potrebuje /a volitve 8 milijonov mark, od katerih bi lahko dobil v Nemčiji in Avstriji 3 milijone, dofii'in bi morala Sovjetska Unija v 10 dneh plačati 5 milijonov. Na vprašanje glede protiuslug je prebral dr Fabricius izjavo, j)o kateri so narodni socijalisti pripravljeni priznati sovjetsko vlado kot edino nacijonal-no vlado v Rusiji, da pa iz praktičnih razlogov smatrajo za bolje. da tega svojega stališča ne sporoče javnosti. Narodni socijalisti se bodo si-cer v volivnem boju postavili proti komunistom, pa so pripravljeni podpirati komunistično delavsko vlado, če bi prišlo do take vlade, in ]kxI pogojem, da lii komunisti nastopili za narodni preporod. S tem jc bil politični problem urejen, nakar sc začenja finančni del razgovorov. Zgoraj omenjeni list obeta, da bo prihodnje dni nadaljeval s svojimi odkritji. Velika debata o razorožitvi v Ženevi Ženeva, 30. sept. as. Popoldne ob 5 se Je začela plenarna seja Društva narodov, v kateri je bilo nu dnevnem redu poročilo tretje komisije za razorožitev. Nemški delegat dr. Curtius je podal kratko izjavo, da se nemška delegacija nc bo udeležila glasovanja o resoluciji, ker iil v njej točnega datuma za -.klicanje razorožitvenc konference. Slično izjavo je podal tudi avstrijski delegat. Nato jc govoril Briand, ki je naglašal, da francoska vojsku v priimeri s jiredvojnim časom ni samo skrajšala vojaške službene dobe od treh lei polagoma ne eno leto, temveč da je tudi stanje od 810.000 mož znižala na 336.000 mož, kar po- meni zmanjšanje za 40 odstotkov in kar je tudi smatrati za prispevek za razorožitev, kakršnega druge države niso dale. Briand ne taji, da mora Francija storiti nadaljnje korake za svojo varnost, ker je to previdno spričo današnjih političnih razmer. /. nekaterimi besedami je omenil tudi franeosko-italijanske ter italijansko-jugoslovanske odnošaje. razen tega pa tudi za|x>lno. da bi se moglo napraviti večji korak za razorožitev. Francija ne more odstopiti od svoje /mine teze: varnost, razsodišče in razorožitev, ker so vsi. ki ne gredo po tem potu, goljufani. gimi strankami, ki imajo brezdvoma krščansko podlago. Socialnega vprašanja hitlerjevci ne morejo rešiti, ker jim manjka krščanskega socialnega nazora, njihova kritika marksizma pa je popolnoma plitva. S svojo strankarsko justico pa nemškega naroda, ki ima kljub povojnemu pretresu vseh moralnih vrednosti še vedno izreden čut pravičnosti, ne bodo mogli vladali. Tem notranjim razlogom, katere italijanski profesor navaja proti Hitlerjevemu pokretu, se seveda pridružujejo zunanji, ki niso nič inanj tehtni. To se pravi, večina nemškega naroda instinktivno čuti, da je dvig Nemčije v odporu proti zapadnim velesilam nemogoč in da bi narodnosocialistična diktatura izzvala neizbežno katastrofo. Odkod ima Hi'ler toliko glasov? Iz večmilijonpkega narastka volivcev, ki so ml zadnjih volitev sem dobili vo-livuo jiravico, to se pravi, da se rekrutira njegov kader iz nezrelih ljudi, ki v jiokrel prinašajo gole negativne momente: ressentiment, revanšo, sovraštvo, frazo, geste obupa. To pa niso tvorni elementi za državo, posebno ne za Nemčijo, kjer je treba graditi in graditi. Kancler BrUning ve, da mora najprej ispodkopati tla nezadovoljstvu, ki je v današnjem kritičnem gospodarskem položaju Nemčije, in to se mu bo j »osreči lo, če ga bodo meščanske demokratične stranke s socialisti vred pogumno in lojalno podpirale. Fašizem bo na la način sam počasi skopnel. Pri tej nalogi vsak iskreno želi centru srečo. Minister inž. Sernec v Ljubljani Ljubljana. 30. sept. ЛЛ. Davi je prispel z belgrajskim brzovlakom v Ljubljano novoame-novani minister /a šumu in rudnike g. inž. Dušan Scrnco, Na jiostaji sta ка |H»zdravila vršilec dolžnosti bana dravske banovine g. dr. Otinar Pirkmajer in direktor železniške direkcije v Ljubljani g. dr. Borko. S postaje se jc g. minister najprvo rcjmc. Zakon o izkoriščanju vodnih sil Belgrad. 30. sept. AA. V ministrstvu za javne zgradbe je dovršen zakonski predlog o .izkoriščanju vodnih sil. Predlog jc bil predan vrhovnemu zakonodajnemu svetu Italija zahteva od Francije politične koncesije Rim. 30. sept. Glede vprašanja: Sporazum ali ne s Francijo, pravijo tukajšnji krogi, da bi pač tako Henderson kakor Briand želela, da bi se pogajanja nadaljevala in sicer ne med tehničnimi • strokovnjaki, kakor je to bilo v Ženevi, ampak med lipdomati, iz česar seveda sledi, da bi se pogajanja nikakor ne nadaljevala v Zimi e vi. Rimski diplomati naglašajo. da ne morejo izjaviti, niti da se bodo pogajanja nadaljevala, niti da se ne bodo nadaljevala; v Ženevi se vsekakor ne bodo — to stoji. Kar se tiče italijanskega delegata Scialoja, je, pravijo tukaj, ministra Hendersona in Brianda, s katerima je imel po prekinitvi pogajanja na Hen-dersonovo inioijativo . (izgovor, Hendersona pač poslušal, ni pa podal nobene izjave, kaj Italija misli v bodočnosti. Seveda bo angleški minister napel vse sile, da bi do sjiorazirma prišlo. Henderson je tudi izjavil, da bo, kakor hitro pride v London, začel korake, da se spor med Italijo in Francijo poravna. Na poti iz Ženeve v London se je tudi ustavil v Parizu ter imel dolg razgovor s Tardieuom, o katerem pravijo italijanski politični krogi, da Je v zadnjem hipu poslal francoski strokovnjaški delegaciji v Ženevi nove instrukcije. Menijo pa, da ni bil Ta rdi ju tisti, ki je delal težkoče sporazumu, ampak da timnih i> spi racij}. Imperijalna konferenca bo pretežno gospodarskega značaja London. 10. sept. AA. Danes so se sestalf r Doimingstroetu tO. ministrski predsedniki' ш vodje delegacij, ki so prispeli v London na iin-perijulno Kpnfercneo. Delegati so imeli informativne razgovore o dnevnem redu konference. N«K»i so bili glavni delegati gosti v lade v pa-laM Lancluister, kjer se je vršil pozneje sprejem. katerega se jp udeležilo 1.000 gostov. Noooj je semkaj prispel kanadski ministrski predsednik Bennett. V razgovoru r novinarji je izjavil, da niso ustavna vprašanja, o katerih bodo razpravljali razni deli imperija, tolike važnosti, temveč dn so veliko važnejša trgovinska in gospodarska vprašanja, kajti le s pomočjo trgovine in gospodarstva je možno tesnejše znližanje narodov. * Balkanska konferenca Sofija, 30. septembra. AA. Bolgarska vlada je •Menila v zadnjem trenutku, da odpošlje svojo delegacijo na balkansko konferenco v Atene. Delegacija bo še danes imenovana. Atene, 30. septembra. AA. Turški odbor za balkansko konferenco jo obvestil atenski pripravljalni odbor za sklicanje prve balkanske konference, da je lista turških delegatov za balkansko konferenco že gotova in da bo Turška na tej konferenci zastopana po večjem številu delegatov. Atene, 30, sept. AA. Atenski odbor za balkansko konferenco poroča, da bo tudi sovjetska Rusija poslala na balkansko konferenco svojega opazovalca v osebi ravnatelja stambulske podružnice uradne sovjetske telegrafske agencije Jablon-skega. Jablonski bo odpotoval v Atene skupno s turško delegacijo. _ ^ ,_ Smrt lorda Birkenhenheada London. 30. sept. as. Bivši lord-major Anglije Tord Birkenhead, je danes umrl v Londonu za pljučno boleznijo v starosti 56 let. Bil je najstarejši izmed petih bratov. Njegov oče je bil prekupčevalec z zemljišči, ki je umrl v mladosti. Mati se je trudila, da je svojim sinovom omogočila višjo šolsko izobrazbo. Že kot študent je Birkenhead pokazal, da ima velik dar govora. Kot odvetnik se je odlikoval v civilnih in kazenskih sodnih procesih. Ko so med vojno vstopili konservativci v As-(juitov kabinet, je postal Birkenhead cenzor listov, potem generalni pravdnik, končno pa generalni državni pravdnik. Od januarja 1919 do novembra 1922 je bil Birkenhead lord-kaneler zadnjega koalicijskega kabineta Lloyda Georgea. Tokrat je dobil naslov lorda Birkenheada. dočini se je prej enostavno pisal kot angleški državljan F. E. Smith. V konservativnem kabinetu Baldvvina je bil Birkenhead od 1924 do 1928 minister za ludijo. To svoje mesto .je odložil, da .je vstopil v upravo nekaterih velikih konceruov električne in sladkorne industrije, češ. da mu v času, ko je bil državni uradnik, ni bilo mogoče spraviti skupaj primerno premoženje za svoje otroke. Vohunska afera v Bolgariji Sofija, 30. septembra. AA. Jutrišnji seji ministrskega sveta pripisujejo v vseh krogih veliko važnost, ker je na dnevnem redu poleg drugih stvari vohunska afera, ki postaja vedno bolj politična afera. Cankov in njegova skupina zahtevata, da se ta afera popolnoma razjasni. Včerajšnji se-•tanek Ljapčeva s Cankovom in vojnim ministrom Bnkardžijevom se tolmači v tem zmiislu. Na jutrišnjo sejo sta bila brzojavno poklicana tudi ministra Molov in Burov. Poluiradna Svobodna reč: poroča, da bo ministrski svet na jutrišnji seji razpravljal o ukrepih za saniranje gospodarske krize in da bo vlada izdala obvestilo o celem poteku vohunske afere. Izjava lorda Irwina London, 30. se.pt. AA. Indijski podkralj Tord Inv.in se je udeležil banketa, ki mu g« je priredila vlada pokrajine Pundžab. Med banketom je govoril lord Irvvin tudi o indijskem vprašan ju ter dejal, da je pokret civilne neposlušnosti škodoval mirni sporazumni rešitvi tega vprašanja. S tem v zve/.i sodišča tudi niso mogla oproščati kaznivih dejanj samo zato, ker so storilci pristaši znanih iavuih voditeljev. Mnogi pristaši pa >o šli preko prvotnih meja civilne, nenasilne neposlušnosti in se posluževali nasilnih sredstev. Argentina naj stopi v DN Pariz. 30. sept. A A. Poročajo iz Huenj.s Airesa, rešil Brianda', niso prišli na svoj račun. Govor je bil v Alenconu v Normandiji in sicer ob priliki poljedelske razstave ornskega depar-tementa. Tardieu je zagovarjal Briandovo politiko in je dejal: »Francoska zunanja politika se ne dela cd slučaja do slučaja, niti po individualnih doini-slekili, ampak tvori kontinuiteto pod stalnim uad-zorslvom parlamenta. Francoska zunanja politika je dobro premišljen sistem in ne sme biti odvisna od strankarskih nazorov ali osebnih diferenc. Vsa Francija hoče miru. Miru hoče zato, da bi se Evropa mogla politično in gospodarsko organizirati. Podlaga tega miru pa je za Francijo njena lastna varnost, da bo sigurna pred vsako eventu-alnostjo, nakar šele pride mednarodno razsodiščno postopanje in razorožitev.« Glede Nemčije pa je Tardieu dejal: JČe jo v Franciji nastal vtis, da se nam ne vrača enako, potem smo si to zapomnili in se bomo po tem ravnali. Francija ne obžaluje svoje politike in brez strahu ohranja mirno kri. Med leno zaslepljenostjo in nespametnim kričanjem na alarm ostaja Francija mirna, trdna in čuječa. Francija jo zvesta braniteljiea pogodb, na katerih sloni mir.« Te besede so gotovo zadosti energične iu so v Nemčiji napravile temu primeren utis. Pripomniti pa je, da bo Tardieu neposredno pred zopet-nim zasedanjem parlamenta novembra meseca imel svoj pravi programatični govor v Montaubanu. Italifa se čuti osamljeno Milan, 30 sept. as. Po Tardieuovem govoru v Alenconu se v Italiji izgledi za nova itoli-junsko-francoska pomorska pogajanja in praktične možnosti za ra/orožitveno konferenco presojajo Se bolj skeptično. Mussolinijev »Po-polo <1 Italiu« izjavlja, da v Evropi ne bo miru, če se ne revidirajo mirovne pogodbe, brez ,liini pa se ne bo mogla premagati sedanja gospodarska kriza. V primeru nove vojne z Nemčijo Francija ne more več računati na Italijo. „Piccolo" o ukinitvi zadnje slovenske šole Slovenski dijaki ne bodo smeli več v Jugoslavijo? Trst, 30. sept. p. Dejstvo, da je italijanska i oblast zaprla zudn.jo slovensko šolo v Julijski Benečiji, so obsodili ne samo Slovenci in Hrvati, temveč vsi pravi Italijani v Trstu. O tem člnft so prinesli fašistični listi službena obvestila, dn ta šola ni vršila prave nnlcge. temveč je služila političnim ciljem antlfnšizmn in slnvizma. Jugoslovanski tisk je mirno komentiral ta nov n« -toleranten akt fašizmn. Tudi snnii italijanski listi niso mogli opravičiti dejstva, da nima 600 tisoč Slovanov nobene šole in so radi tega molčali. Vendar pa se je našel tržaški Piccolo, ki se je ojiinačil in rndi italijanske javnosti napisal članek, v katerem hoče opravičiti to zadnje dejanje italijanske vlade. Trdi, da je treba za spremembo mej nove vojne, ker pa iste Italija noče. bi biln prisiljena zapreti poslednjo slovensko šolo v Italiji. V tej šoli ni bilo vpi- sanih t.>00 otrok, temveč samo 700 iz Trsta in okolice, sinov in hčerk italijanskih državljanov, to je bodočih italijanskih vojakov in mater, ki Жогајо odgajati to generacijo za itnlijniisko državo. Piccolo nadalje vzporeja slovenske manjšine v Italiji z nekoliko optunti v Dalmaciji. ko trdi. dn pripadniki italijanske narodnosti v Dalmaciji ne smejo pohajnti v italijanske šole in radi tega tudi Hrvati in Slovenci, ki so italijanski državljani, ne sinejo imeti svoje šole, temveč morajo biti odgojeni v italijanskem duhu. Slovenskim prebivalcem so odprte italijanske šole in se bodoče ne bo več dopustilo, d n bi slovenski voditelji pošiljali svoje otroke n a šolanje v Jugoslavijo. D « se to prepreči, ne bodo dobili p o i -n i h listov. obrokov Belgrad. 30. sept. AA. Radi zbiranja akcijskega kapitala je upravni odbor Privilegirane agrarne banke sklenil, da se oba zadnja obroka za akcije plačata skupno, in to v roku od 1. oktobra do 30. novembra t. 1 Zn vsako vpisano delnico plača delničar, ki je vplačal samo dva obroka, še 230 Din, kdor pa je jilačel tri cbroke, plača še 125 Din za vsako akcijo kot Četrti obrok. Ob tej priliki se bodo delničarjem izplačevali predujmi na dividendo za prvo poslovno leto, ki se zaključi z 31. decembrom 1980, to je (>% letno za obroke, vplačane do 31. decembra 1S2D in od 1. do 31. decembra 1930. za tretji in četrti obrok, ki bodo vplačani do 30. novembra 1S!!0. Radi tega' bodo delničarji, ki so vplačali prvi in drugi obrok do 31. decembra 1929, plačali namesto 250 Din za vsako delnico za tretji in četrti obrok plačali v gotovini 233.75 Din, ker se bo od računalo a) <1% kot pre- dujem na dividendo za prvi in drugi obrok za prvo poslovno leto, t. j. 15 Din. in bj 6% kot predujem zu tretji in četrti obrok za čas od J. do 81. decembra 1930 1.25 Din. Delničarji, ki so do 31. decembra 1929 plačali tri obroke, plačajo 125 Din. v gotovini 102 Din, ker se odračuna a) 0% kot predujem na dividendo za prvi, drugi in tretji obrok za prvo poslovno leto, to je 22.50 Din, in b) 6% kot predujem na dividendo za četrti obrok od časa od 1. do 31. decembra 1930 5!) p, skupno torej 125 Din. V vseh slučajih vplačil četrtega obroka in v jjo-gledu obračunaiija dividende naj se delničarji obračajo neposredno na banko. Banka opozarja pri tem na čl. 9 zakona o Privilegirani agrarni banki, ki pravi, dn zapadejo obroki za delnice v slučajih, da se ne izvrši vplačilo preostalih obrokov, rezervnemu fondu banke. Sesfcinefc CMrčiMs-Beneš Ženeva, 30. sept. AA, Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in nemški zunanji minister dr. Curtius sta imela danes sestanek, na katerem sta razpravljala o gospodarski krizi s posebnim oZirom na Češkoslovaško iu Nemčijo. Zanimiv političen incident v Angliji London. 30. sept. AA. V volivnem okraju Puddington je nastal za prihodnje nadomestne volitve zanimiv političen položaj. Pred 14 dnevi je kandidat konservativne stranke l.idiard obljubil Nevillu Chamberlainu, du se I jo oziral na zahteve pristušev imperijulne prost«' trgovine. ki jih vodi lord Denvonbrook.. Ta obljuba j'' imela za posledico, du je postavila združena imperijalna stranka protikandidata. V petek je liberalna stranka po proučitvi položaja sklenila, da bo glasovala za carine na živila, ki so ena glavnih zahtev jjolitikc pristašev za prosto imperijalno trgovino. Včeraj je pisal Nevillc Clmnthcrluin l.idiurdn pismo, v katerem ga opozarja na njegovo obljubo in ga odstavijo kot oficijclnega kandidata konservativno strun-ke. Lidierd 1н> kandidiral sedaj kot konservativni neodvisni kandidat. Ker pa kandidat združene imperijulne stranke ui odstopil, bodo pristaši Bcaverbrookove in llotliermcrove politike začasno politični nasprotniki, iOrosJuo narodov za napadene države Zonovn, 30. sept. AA. Skupščina društva narodov je sprejela pcicčilo o finančni podpori napadenim državam. Ta podpora bo znašala 120 milijonov zlatih frankov. Ustnrčevanje komunistov Hiuikou, 30. sepl. AA. V Vuhangu je bilo namrčenih 44 komunistov. Samoumor iz vestnosti Aloksandrija, 30. sepl. AA. Nenaduu smrt znanega angleškega gradbenika in inženirja Norton Griffilhsa je pojasnjena. Sodna preiskava je ugotovila, da je pokojni izvršil samoumor v hipni zmedenosti. V zadnjem času gradbena dela njegove družbe v Assuanu niso tako napredovala, kakor bi bilo želeti. Inženir Norton Grlffiths je pred Iremi tedni dospel v Egipt in uvidel. da so gradbena dela v mnogo hujšem slanju, kakor je domneval iz Londona. Zalo se ga je polotila silna oložnost in uprav bolestna skrb za nadaljnjo usodo svojega dela. Ta iuSevna depresijn Je bila koučno lako silna, da ga je pognala v smrt. Dunajska vremenska napoved. Negotovo, ponekod deževno. vremev Program Venizelovega pol. potovanja Atene, 30, *«pt. AA, Začetkom prihodnjega tedna odpotuie predsednik grike vlade Venizelos na ie dalje čaia določeno potovanj po zapadni Makedoniji. Na potovanju ostane Venizelos nekoliko dni ter bo posetil Nausso in skoro vsa mesta v bližini jugoslovanske meje. Ž njim bo odpotovalo nekoliko minUtrov, veliko število narodnih poslancev in funkcijonarjev raznih ministrstev, da proučijo vprašanja, ki se tičejo zapadiie Makedonije. Venizelos se bo nato ver etno vrnil v Atene, kjer ostane nekoliko časa radi zasedanja balkanske konference. Nato bo Venizelos odpotoval 12. oktobra na Peloponez, kjer se bodo vršile velike svečanosti ob priliki stoletnice grškega osvobo-jenja. Nato bo odpotoval\Vcnizelos Angoro, kjer bo skupno s predstavniki Turčije podpisal pakt prijateljstva s Turčijo. V Angoro odpotuje ž n;'im grški zunanji minister Miha^lokopulos. Baldwin ostane še! konservativne stranki London. 30. sept. AA. Ia kopališča Aix les bains se je vrnil včeraj voditelj konservativne stranke Stanley Baldvvin. Objavljen je bil komunike, ki pravi, da so vse govoric^ o demisiji Baldvvina z vodstva konser vativne stttnke neosnovane. Včeraj je imel Baldvvin dolg razgovor s predsednikom konservativne stranke NevilUm Chnmberlai-nom, s katerim se je razgovarjal o političnem položaju. Angleški kraljevi par London, 30. sept. A A. Kraljeva d'ojica je prT« spela danes ob 8. uri iz Balmorala v London, nakar se je odpeljala z avtom v Bin&inghamško palačo. Indski maharadža v Londonu London, 30. sept. AA. Včeraj je prijpel sem« kaj iz Ženeve maharadža iz Bikanerja. Za&lopal bo na imperijalni konferenci Indijo. Njegova visokost se udeleži pozneje tudi takozvane konference »okrogle mize , ki bo razpravljala o Indijski ustavi. R 100 se pripravijo za nov polet London. 30. sept AA. Zrakoplov »R 101<\ Be vedno čaka na ugodno vreme, da nastopi poizkusili polet, preden bo poletel v Indijo. V bodoče bodo zakasnitve zaradi slabega vremena odpadle, ker bodo v Cardingtonu priprave za start zrakoplova tako izpopolnjene, da bo zrakoplov lahko zapustil hangar pri vetru 50 milj hitrosti na uro. Pri sedanjih napravah je vihar z 8 miljami ua uro zrakoplovu že nevaren. Nov predsednik v Ekvadorja Newyork, 30. sept. AA. Predsednik Ekva« dorju Azoru je jmkIuI osti. v ko. Začasno izvršilno oblast je prevzel polkovnik Carlos Guerrero. Poneverba državnega denarja Belgrad, 30. sept. z. Radi preiskave v žele« zarni v Varešu, ki se je vršila radi zlorabe in poneverbe državnega denarja, so bili odpuščeni iz državne službe brez odpovedi direktor ing. Dušan Kolif, ing. Vladimir Šahov in kanetist Drago Cin-čevič. Proti šefu računovodstva se vrši kazensk" postopanje radi poneverbe 75.000 Din. Belgrajske vesti Belgrad, 30. sept. z. Gradbeni minister dr, F. Trifunovič je odpotoval v spremstvu pomočnika g. Rapajca in načelnika hidrotehničnega oddelka Jovanoviča v Pančevo, da pregleda izsuševalna dela pančevskega Rita. Zvečer se je vrnil nazaj v Belgrad Belgrad, 30. sept. z. Na podlagi člena 127. in 125, zakona o šumah in v soglas.u z ministrom notranjih del je predpisal minister za šume in rude pravilnik o ureditvi šumarske službe pri splošnih oddelkih upravnih oblasti. Belgrad, 30. sept. m. Za. akademski doni se je zglasilo 1.200 kandidatov, prostora pa je samo zu 500. Belgrad, 30. sept. \A. S sklepom ministra-za prosvrto je |»ostuv]jen na gimnnziji v Novem mestu za suplcilta v <1-1 Josip Po tok a t, dosedaj začasni predmetni učitelj na isti gimnaziji v 3-11. Zagrebške vesti Zagreb, 30, sspt. p. Danes predpoldne se je vrnil v Zagreb župan dr. Srkulj in ostali predstavniki mjestne mestne občine Zagreb s seje Zveze jugoslovanskih mest v Ljubljani. Zagreb, 30. sept. p. Včeraj je umrl na zagrebški kliniki g. Dušan Vasiljevič, pro