Umi [nlb=llnll=](ni
Izhaja vsak pelek.
□ □
Uredništvo in upravništvo: Kopitarjeva ulico §1.6.
aESaBBESB
■vv.
' S -V
i=iDFBBrarai= o
NoroCnlna znaša:
celoletno.. K 4— lotuletia.. „ 2‘— četrtletna.. „ r— Posamezna Sl. „ CIO
BH1RIH1EIH3
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Štev. 8.
V Ljubljani, 22. januarja 1915.
Leto X.
-j
la bojev za odpravo suženjstva.
(Sličice iz slojnih osvojevalnih bojev.)
Ko so odkrili Španci Ameriko, so zasužnili domače Indijance. Rod ni bil navajan težavnega dela. Izumirati je pričel. Španci in Portugalci, ki so takrat vladali svetu, so nato pričeli delati s sužnji zamorci. Velikanske španske in portugalske naselbine, če izvzamemo srednjo in južno Ameriko, so iztrgali >po hudili vojskah prejšnjim gospodarjem Angleži iz rok. Obdržali so najsvobodoljubnejši narod na svetu, Angleži, sužnje, a so jih primeroma kmalu odpravili, med tem ko so jih odpravili v severni Ameriki v sedemdesetih letih minulega stoletja po hudi vojski, v Braziliji pa šele koncem minulega stoletja. Opišimo delo nekaterih prvoboriteljev za odpravo sužen-stva na Angleškem. Sledeče podatke posnemamo po knjigi Angleža Samuela Snulesa.
GRANVILLE SHARP
je bil mož velike osebne odločnosti, ki jo je osobito pokazal v plemenitem društvu za osvoboditev sužnjev, v katerem so delovali tudi Clarkson, Wil-berforce, Buxtoun in Brougham. Vztrajnost, odločnost in neprestraše-nost je dičila te može; a prvi med njimi in morebiti tudi najpomembnejši je bil Granville Sharp. Kruh si je pričel služiti sam kot vajenec pri nekem trgovcu platna v Tower Hillu. Ko se izuči, popusti trgovino in vstopi kot pisar v topničarski urad. V svoji skromni službi porabi vsako priliko in vsako prosto urico, da deluje za osvoboditev zamorskih sužnjev. Pripravljen je prostovoljno za vsako delo. Ko se še uči v trgovini, se večkrat razgovarja z nekim sovajencem (oba sta bila protestanta raznih ločin) o verskih vprašanjih. Nege ka dne mu sovajenec pravi, da ne sodi'pravilno o sveti Trojici zato, ker ne umeva grščine in zato ne pozna izvirnega svetopisemskega besedila. Granville takoj sklene, da se hoče v prostih večernih urah učiti grško. Neumorni njegovi pridnosti se posreči, da kmalu zna grško. Podoben razgovor z nekim judovskim sotovarišem o razlagi prerokov ga napoti, da se nauči hebrejščine.
Kako se seznani Sharn s sužnjem zamorcem.
Glavno njegovo delo pa povzročita velikodušnost in dobrota njegovega srca, ki začrtata smer njegovemu življe-
nju. Njegov brat, zdravnik v Mincin-gu, zdravi brezplačno reveže. Med bolnimi reveži se nahaja tudi nebi ubogi zamorec, ime mu je Jonatan Strong. S črncem je njegov gospodar, odvetnik v zahodni Indiji, jako slabo postopal. Revež je hrom in skoraj slep; ne more ničesar delati; njegov gospodar, ki se je vrnil ž njim v Londonu, ga zato vrže na cesto. Bolni črni revež berači, da se preživi. Slučaj ga dovede k VVilliamu Sharpu, ki ga preskrbi z zdravili in izposluje, da ga sprejmejo v bolnišnico, kjer ozdravi. Ko zamorca izjpuste iz bolnišnice, ga brata podpirata, da zopet ne zabrede v bedo. Niti ne slutita, da ima kdo kakšno pravico do njegove osebe. Preskrbita mu službo pri nekem lekarnarju, kjer služi dve leti. Ko vozi kot kočijaž nekega dne lekarnarjevo ženo, ga vidi njegov prejšnji gospodar, ki ga izpozna in takoj sklene, da ga kot sužnja zopet vzame, ker je zdrav in zato tvori zopet vrednost zanj. Odvetnik pusti Stronga prijeti po dveh uradnikih lordmajorja in ga pusti zaprtega, dokler ga ne more odposlati nazaj
v	zahodno Indijo.
V	ujetništvu se spomni zamorec svojega dobrotnika Granvilla Sharpa. Piše mu in ga prosi, naj mu pomaga. Sharp je na ime Strong med leti že pozabil, a pošlje nekoga, da naj poizveduje o zadevi. Sel se vrne in poroča, da jetničarji taje, da bi imeli kakšno tako osebo zaprto. Takoj prične sumiti. Poda se v jetnišnico in zahteva, da hoče videti Jonatana Stronga. Morali so mu ugoditi. Izpozna ubogega zamorca, ki je kot zopet prijeti suženj zaprt. Sharp opozori jetniškega paznika, da ga zadene odgovornost, če izroči Stronga kaki osebi, preden njegove zadeve ne reši lordmajor. Sharp hiti takoj k njemu in se pritoži proti osebam, ki so brez zapornega povelja zaprle zamorca. Lordmajor povabi in zasliši stranke. Dožene, da je prejšnji gospodar prodal med tem Stronga nekemu drugemu, ki se izkaže s plačanim računom in zahteva, naj se mu zamorec izroči kot njegova lastnina. Ker ni bilo izdano zaporno povelje in ker ni bila lordmajorjeva stvar, da preišče po-stavnost Strongove svobode, ukaže zamorca iznustiti. Zamorec sledi svojemu dobrotniku. Nihče se ne upa ga prijeti. Zamorcev gospodar izjavi Sharpu, da ni voljan odpovedati se zamorcu, ki da mu je oropan.
Pravniki sodijo, da suženj ni osvojen, če stopi na angleško zemljo.
Osebna svoboda je bila tiste čase (leta 1761.) na Angleškem zelo ogrože-
na in so jo kršili vsak dan, dasi je bila postavno brez vsakega dvoma zagotovljena. Ljudi so s silo jemali v mornariško službo. V Londonu in v vseh večjih angleških mestih so se pečale uiTejene družbe z lovom ljudi za službo vzhodno indijske družbe, ki je takrat pod zaščito angleške vlade gospodarila Indiji. Če ljudi niso ranili v Indiji, so jih pošiljali veleposestnikom v ame-rikanskih naselbinah. Londonski in liverpoolski časopisi (časopisje je bilo v Angliji že tiste čase silovito razširjeno) so javno v svojih inseratih ponujali zamorce na prodaj in razpisovali nagrade za zasledovanje in za prijetje ubeglih sužnjev, če so jih privedli na označene ladje.
Pravno stanje zamorcev na Angleškem ni bilo jasno. Razsodbe sodišč so bile dvoumne, različne in niso temeljile na trdnem pravnem načelu. Sicer so splošno sodili, da v Angliji ne morejo biti sužnji dovoljeni, a zelo ugledni pravniki so sodili nasprotno. Odvetniki, na katere se obrača Sharp v Jonata-novi zadevi, sodijo različno; prejšnji Jonatanov lastnik mu tudi pove, da tako lord, višji sodnik, in vsi sodni svetovalci sodijo, da suženj ne postane prost, če pride na Angleško, marveč se lahko prisili postavno, da se mora vrniti v naselbine. Naj bi bil Granville Sharp manj srčen in resen, kakor je bil, moral bi ob takih izjavah obupati, a Sharpa vse ovire le potrde v sklepu, da hoče izbojevati vsaj na Angleškem svobodo zamorcev. »Zapustili so me zagovorniki po poklicu,« piše Sharp, »prisiljen sem bil, da poizkusim brezupen korak samoobrambe, dasi mi niso bila znana pravila ali temelji postave; razen svetega pisma nisem do časa, ko sem zelo proti svoji volji pregledoval seznam knjig, ki obsegajo postave, še nikdar imel v roki kake postave.«
Sharp se uči sam postav.
Cel dan je Sharp delal v artilerijskem skladišču, kjer je imel službo, ki je bila najodgovornejša, prisiljen je zato bil, da se je učil ponoči. Priznaval je, da je postal sam neke vrste suženj.
V	nekem pismu, ki ga je pisal nekemu prijatelju duhovniku, ko se upravičuje, ker pozno odgovarja, izvaja: »Priznavam, ne morem več vzdržavati leposlovnega dopisovanja. Malo časa, ki si ga ponoči in zjutraj odtrgam od spanja, porabim, da proučujem gotove postave, kar mi ne dopušča nobenega odmora, a zahteva pridnih preiskav in preizkušenj.«
Dve leti porabi Sharp vsak trenutek, da najnatančnejše proučuje vse
angleške postave, ki razpravljajo osebno svobodo. Predelava celo kopo suhih, nemikavnih spisov. Piše izvlečke najvažnejših sklepov državnega zbora, sodnijskih odlokov in izjav najuglednejših pravnikov, ki jih osebno obiskuje. Nihče ne vodi njegovih študij, nihče mu ne pomaga in ne svetuje. Niti enega pravnika ne dobi, ki bi sodil tako, da bi njegovemu naziranju ugajalo. A z uspehi svojih preiskovanj je zadovoljen; preseneti tudi pravnike: »Hvala Bogu«, piše, »ničesar ne obsega kaka angleška postava ali kak poslovnik, vsaj jaz tega nisem našel, kar bi moglo upravičiti sužnjost drugih.«
Za odpravo sužnjosti v Angliji. — Prvi Sharpov uspeh.
Sharp zdaj trdno stoji in več ne dvomi. Uspeh svojih študij zbere v pri-prostem, jasnem in v možatem spisu z naslovom: »O nepostavni potrpljivosti sužnjosti na Angleškem.« Spis sam prepiše večkrat. Čitajo ga najuglednejši pravniki tistih časov. Strongov lastnik, ki je zadel na pravega moža, išče raznih zaprek, da podaljšuje svoj praven spor in ponudi končno poravnavo, ki se zavrže. Granvillov rokopis čitajo tudi pravniki, ki nastopajo proti Jonatanu Strongu in se tako preplaše, da nočejo več zastopati tožbe. Uspeh: tožnik umakne tožbo in plača stroške. Granvillov spis natisnejo.
Sharp nastopa naprej za prostost sužnjev zamorcev.
V	Londonu se pripeti še več slučajev, da love zamorce in jih ukrcava-jo v ladje, da jih odpeljejo v prodajo v Vzhodno Indijo. Sharp nastopi vselej za oprostitev zamorcev, kadar poizve za kak tak slučaj. Primejo in odpošljejo v Indijo ženo Afričana Hylasa. Sharp nastopi kot možev pooblaščenec proti prijemalcu s tožbo, izposluje, da ga obsodijo, Hylasovo ženo morajo odposlati nazaj na Angleško in jo oprostiti. V nekem drugem zelo grdem, krutem slučaju leta 1770 nastopi Sharp kot napadalec. Zamorca Sewisa vlečeta dva čolnarja po naročilu nekega moža, ki je izjavil, da je zamorec njegova last, primeta, vržeta ga v čoln, kjer mu zamašita usta in ga zvežeta. Prepeljeta ga na v Jamaiko namenjeno ladjo, da ga prodajo tam kot sužnja. Zamorčevo kričanje opozori sosede. Eden med njimi hiti h Granville Sharpu, ki je že znan kot prijatelj zamorcev. Sharp tako izposluje sodnikovo povelje, naj se Lewis vrne. Sharp hiti v Gravesand, a ladja, ko pride, že odjadra v Downs. Izdalo se je nato Ha-
;‘*5
'M
Prokletstvo bogastva.
VIII.
V	Bradovi rodbini je vsled zaroke vse veselo. Ženski svet, gospoda ga naziva »dame«, je nekoliko časa odgodil potovanje. Pripravljajo se na veliko zaroko. Priredi se velika večerja. Na njo povabijo najbližnje sorodnike in nekaj dobrih znancev. Zaroka se isti dan proglasi. Kamnar je odslej kot bodoči zet vsako opoldne Bradavov gost. Dobra kuhinja povzroči, da se ženin zelo lagodno počuti. Mlada zaročenca se tako tudi nekoliko bolje izpoznata, kakor sta se poznala pred zaroko.
Razposljali so vabila k zaročni slavnosti. Vsi gostje pridejo na slavnostni večer. Slavje je primerno bogati hiši silovito razkošno. Slastna večerja in dobra vina poskrbe, da so vsi prav veseli. Bradova gospa in gospod sta vesela. Lici gospici Marici sta zardeli, oči se ji lesketajo veselja, zadovoljno sanja o bodoči sreči: gospa postane, vodila bo lastno gospodinjstvo in ukazovala bo. Kamnar je zelo razposajeno vesel. Sedi poleg svoje neveste ob razkošno pogrnjeni mizi. Ni manjkalo nagovorov in napitnic; puhle so sicer bile in prenapete, a Kamnarju so ugajale. Gospa in gospod Dobler, bila sta zadržana, čestitata brzojavno. Ženin in ne-
vesta mislita, da se suče svet okolu nju; vino povzroči, da postanejo tudi’ sicer resni gostje razposajeni. Polnoči je že davno odbila ura, ko se družba več kakor vesela zopet razide upajoč, da se kmalu zopet snide.
Gospod Bradov izrecno želi, naj se zaročenca poročita šele čez eno leto. Bradova žena in hči sicer želita, naj bi bila poroka prej, a Bradova ne moreta pregovoriti. Neradi se udasta ženski.
Drugo jutro leži še Kamnar v postelji, ko pride pismonoša, ki mu prinese dvoje pisem. Srečni ženin vstane z nekoliko težko glavo. Pogleda naslova. Eno pismo mu piše njegova mati. Odpre je. Mati, sestra in zet mu čestitajo, ker se je zaročil tako sijajno.
Naslovne pisave drugega pisma ne pozna. Misli, da mu kdo čestita. Odpre je, čita:
Po nai’očilu Vas obveščam, da je povila gospica Lovčnova zdravo hčerko.
Detoljubkinja, babica.
Jezno vrže listek na mizo. Ves razdivjan koraka po sobi gori in doli. Še tega je zdaj treba, ko ni čisto nič razpoložen, da se peča s takimi silnimi stvarmi. Spanec izgine, kakor bi trenil. Razkačen se oblači. Misli, kaj naj stori. Kar brezbrižno vsega ne more pustiti. Boji se postavnih določb.
V	pisarni danes itak ni veliko na tem, če pride eno uro preje ali pozneje.
Gre zato k nekemu odvetniku. Razloži mu, kako da stoji stvar. Izjavi, nositi hoče vse stroške, ki mu jih nalaga postava. Pri odvetniku hoče naložiti denar. Naj on za drugo poskrbi. O tem, da bo odvetnik molčal, je prepričan. Misli, ko zapusti pisarno, se mu za to ne bo več potrebno zanimati.
Odvetnik obljubi, da stori tako, kakor se mu je naročilo. Piše Lovčnovi, da lahko dobi pri njem, kakor želi, mesečno ali četrtletno otročjo vzgojni-no. V enem tednu da ji odvetnik sam prinese prvi obrok.
Odvetnikovo pismo Lovčnovo zelo preseneti in užali, osobito ker ji ponuja denar. Nehote se ji poraja misel, da hoče vzravnati Kamnar njej zadano gorje z denarjem. Če bi brezvestni oče mesto denarja njej ali otroku privoščil kako prijazno besedo, bi ji vsaj nekoliko omilil njeno gorje. Nič o tem. Le mrzle denarne zadeve. Ko ji še strežnica pove, da postava predpisuje naravnost vzgojnino, ji je jasno, da ji Kamnal* noč epomaagti iz lastnega nagiba, marveč ker mora. Njej ni všeč, da bi sprejemala od njega denar. Delala bo in dovolj zaslužila, njegovega denarja ne mara. Mirno čaka, da pride odvetnik.
Zdrava je toliko, da ji razburjenje ne škoduje. Srčno gleda v bodočnost. Upa, da ji bo nežna hčerka vračala lju-
bezen. Nekaj dni ni čitala časopisov. Ko prelista časopise, čita tudi debelo natisnjeno obvestilo, da se je Kamnar zaročil. Srce ji močno bije, plaka, a se le primeroma hitro pomiri. Čuti, na Kamnarjevi strani bi pač ne bila srečna. Mirno nosi zdaj posledice svoje lahkomišljene prevelike ljubavi, a njeno načelo je: človeka, ki več ne spoštuješ, ne moreš ljubiti; brez ljubezni in spoštovanja se ne poroči. Kakor zdaj pozna Kamnarja, je trdno prepričana, z Bradovo se je zaročil le radi denarja. Ve, kjer se dva poročita v obliki kupčije, se navadno varata oba. Lahko zato novi udarec preboli.
Čez osem dni, ko se Lovčnova nekoliko okrepča in že zopet nekoliko dela, pride zjutraj odvetnik. Sprejme ga. Ponudi mu sedež. Ve, zakaj je prišel, mirno ga posluša. Ko seže v žep in ji hoče odšteti denar, mu pravi zelo razburjena:
»Gospod, ne trudite se dalje. Povejte mi samo, če je Kamnar po posta-
vi	dolžan, da to plača?«
»Da.«
»Moram Ji tudi sprejeti denar?«
»To ni predpisano,« odgovori nekoliko presenečen odvetnik.
»Če je tako, povejte Kamnarju, da denarja ne sprejmem. Darujem mu ga. Za otroka bom skrbela že sama. Moj naj ostane in pozneje naj ne bo gospo-
beas corpus povelje, odposlali so je v Lpithead; preden more ladja zapustiti angleško obal, se povelje izvede. Zamorca dobe privezanega na veliki ja-dmik, solzan se ozira na deželo, od katere ga hočejo odtrgati. Osvobode ga takoj in odvedejo v London, proti povzročitelju nasilnosti se dvigne tožba. Komaj je mogoče prehiteti naglost, s katero je delala Sharkova glava, srce in roka, a sam si še očita, da postopa leno. Slučaj pride pred lorda višjega sodišča, ki, kakor smo že omenili, pravno drugače sodi, kakor Sharp. Sodnik opusti, da reši vprašanje načelno in se izjavi ugodno za zamorca le zato, ker obtoženec ne more dokazati, da bi bil Lewis njegova lastnina.
Sodišče razsodi, da v Angliji za sužnje ni prostora.
Sodnijsko osebna svoboda zamorcev na Angleškem še torej ni bila rešena. Sharp vztrajno nadaljuje svoje blagonosno delo. Še več zamorcev osvobodi. Končno se razpravlja tudi važen slučaj James Somerseta. Trdi se, da sta si izbrala ta slučaj lord višji sodnik in Sharp, da se postavno reši veliko vprašanje. Somerseta je pripeljal njegov gospodar na Angleško, kjer ga je zapustil. Pozneje je izkušal gospodar, da se zopet zamorca polasti in da ga proda na Jamaiko. Sharp se zavzame za zamorca in zahteva, naj reši zadevo sodišče. Lord višji sodnik izjavi, zadeva je tako važna, da mora poizvedeti, kako da sodijo vsi sodniki. Sharp ve, da zdaj napno njegovi nasprotniki vse sile, a njegova odločnost ostane neomajljiva. Dosedanje njegovo delo je že rodilo sad; vprašanje vzbuja veliko zanimanje, več uglednih pravnikov drži že javno z njim.
O vprašanju osebne svobode razpravlja lord višji sodnik s tremi sodniki prisedniki. Razprava je dolgotrajna, a končno se celo višji sodnik pridruži Sharpovemu naziranju in izjavi: Zahteva suženjstva se ne more priznati, ker je ne podpira navada Anglije, ne njene postave in se mora zato James Somerset oprostiti. S to razsodbo je dosegel Sharp, da je uničil trgovino s sužnji, ki se je do takrat javno vršila po cestah Liverpoola in Londona. Utrdil je tudi načelo, da kakor hitro Stopi suženj s svojo nogo na angleško zemljo, postane svoboden.
X X X
Sharp tudi po tem doseženem velikanskem uspehu ni počival. Sodeloval je pri ustanovitvi naselbine Sierra Lena za pribežališče osvojenih sužnjev, deloval na izboljšanje položaja domačinov v indijskih in v ameriških naselbinah. Ustanovila se je družba za odpravo sužnosti, na plan so stopili drugi možje, ki jih je on navdušil. Njegovi nasledniki Clavkson, Wilberforce, Brouglam in Buxton so delovali po njegovem zgledu, dokler niso povsod, kjer so gospodarili Angleži, odpravili suženjstva.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
V	Idriji, dne 12. januarja 1915. Pretečeno nedeljo smo imeli občni zbor strokovnega društva idrijskih rudarjev. Na občni zb or so prišli skoro vsi člani. V poročilih, ki smo jih slišali od raznih funkcionarjev društva, se je raz-videlo, da društvo ni spalo, marveč je
du Kamnarju dolžan nobene zahvale!
»Za sprejem denarja se ni potrebno ne Vam in pozneje tudi otroku zahvaljevati gospodu Kamnarju.«
»Odvezujem ga postavne dolžnosti, ki je le slabo zadostilo njegovih dolžnosti. Grdo Kamnarjevo postopanje nasproti meni se ne more odkupiti z denarjem. Za svojega otroka poskrbim sama. Zdrava sem, delati znam, zaslužim dovolj, da vzgojim svoje dete. S Kamnarjem sem obračunala. Zadnja moja beseda, ki mu jo izročite: Ž e 1 i m m u , naj s'e njegova bodoča bogata poroka ne izpremeni še zanj in za njegovo rodbino v prokletstvo, tudi brez njega ne p o g i ne m.
Krepko in glasno Lovčnova to govori. Zgrudi se nato plakajoč v naslonjač.
Globoko notranje ginjen odvetnik vstane, obljubi, da stori vse, kar mu je naročila in odšel.
Čez nekaj dni pride Kamnar k odvetniku, da izve, kaj da je izpejal. Ko mu pove, da Lovčnova denarja ne mara, da mu ga daruje in da noče o njem ničesar več čuti, se Kamnar zvito smehlja in se.veseli, ker prihrani denar. Ko po kratkem odmoru odvetnik resno ponovi, kar je rekla Lovčnova, se zaničljivo smeje: »No, kako trapasto! Bogastvo in prokletstvo, naj se li to more ujemati?
delalo marljivo. Veliko članov je moralo iti k vojakom, ki se borijo za domovino in cesarja ter za našo sveto vero. Dal Bog, da bi se vrnili vsi nazaj zdravi. To željo je izrazil predsednik tudi tem, ki bodo morali iti tudi sedaj.
—	Pri nas smo imeli od nekdaj veliko starih reči. Tako n. pr. je bilo uvedeno žito, ki ga je dobival zastonj rudar, in še veliko drugih reči, sedaj je šlo vse dol. Tudi vojska bo medtem veliko pre-naredila, tako da se bomo morali navaditi vse le bolj na nove stvari. Pa še' nekaj smo imeli, namreč to, da je vsako jutro ob treh zbudilo rudarja zvonenje. S tem velikim zvonom se je zvonilo vsako jutro in rudar, ko je zaslišal trojko zvonit, je moral vstati ter se je odpravil na delo. Sedaj pa tudi tega več ne bo. Še eno ostane, kar je še ohranilo idrijski značaj, namreč žlikrofi, pa tudi te se odpravi z dobrim apetitom, pa se kmalu lahko druge napravi, med tem ko se zgoraj omenjene stvari ne dajo več napraviti.
XXX
OMEJITVE O IZDAJI POPOTNIH LISTOV,
Ker delavstvo zelo veliko potuje, ko hodi s trebuhom za kruhom, se zdi načelstvu J. S. Z. potrebno, da objavi prosto prestavo novih določil o izdaji popotnih listov. Nova določila slove:
Odredbe skupnega ministrstva z dne 15. januarja 1915,
ki odreja omejene policijske odredbe o popotnih listih.
(Glej državni zakonik s 17. januarja 1915, št. 11.)
Z ozirom na odlok skupnega ministrstva 25. julija 1914, drž. zak. št. 158 o začasni odpravi členov 8, 9, 10, 12 in 13 državne temeljne postave o splošnih pravicah državljanov z 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142 se z ozirom na 8 postave s 5. majnika 1869, drž. zak. št. 66 po sklepu skupnega ministrstva izdajo sledeče omejilne policijske odredbe o izdajanju popotnih listov.
§ 1.
Meje (obrežja) v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežela, v kolikor tvorijo tudi meje avstro-ogrske monarhije, se smejo prestopiti le v krajih, ki jih določi deželni načelnik sporazumno z vojaškim teritorialnim poveljnikom.
§2.
Vsak, ki se poda čez v § 1. označenih krajih v tuzemstvo ali v inozemstvo, kakor tudi vsak inozemec, ki potuje po tuzemstvu, se mora izkazati z rednim popotnim listom.
Popotni list se mora pokazati na vsakoraten uraden poziv kakor tudi, če se prekorači meja. Če ni proti nadalj-nemu popotovanju nikakih pomislekov, se ustavi beležka, da ga je vpogledala obmejna oblast.
Drugi popotni listi, kakor legitimacije, delavske knjižice, poselskc knjižice in popotni listi ne veljajo za take popotnike.
§ 3.
Popotni list mora odgovarjati zahtevam § 20. ministrske odredbe z dne 10. maja 1867, drž. zak. št. 80; obsezati mora osebni opis kakor tudi fotografijo, ki natančno predstavlja popotnika z uradnim potrdilom, da lastnika po-
IX.
Kamnar pričakuje, da ga Bradov gotovo poviša, ko poroči njegovo hčer. Bradov tega ne stori. Otvoril je svojo tvornico v skromnih razmerah pred 27 leti; le počasi je prišel naprej. Zakaj naj Kamnar tako hitro napreduje? Pusti ga na blagajniškem prostoru. Misli si, saj Kamnar po svoji poroki itak vstopi v trgovino. Pisarniško osobje je jako zadovoljno; Kamnar sam je dovolj zvit, da nihče ne zapazi, kako mu to ne ugaja. Izkuša ostati prijazen s souradniki in si misli: glavni namen je dosežen, ono drugo pride samopo-sebi.
Bradova gospa in hči odpotujeta k Doblerjevim, kar se je že nameravalo pred zaroko. Izostaneta le osem dni in ne dva tedna, kakor se je prej nameravalo. Ko ni žensk doma, se Bradov prehladi in želi, naj se vrneta. Marica se rada vrne, češ, čas je, da se pripravlja bala.
Ko se vrneta ženski, ju čaka Kamnar na kolodvoru z lepim šopkom. Zvita buča ve, da ugaja njegovi nevesti taka pozornost in sodi, tudi tašča ne odkloni šopka. Nevesta in ženin občujeta popolno prijateljsko in mirno. Marica in njena mati seveda v marsičem sodita drugače, kakor Kamnar, a to nič ne de: Kamnar vedno odneha, če tudi ve, da je njegova prava. Seveda
potnega lista dejansko predstavlja fotografija.
Popotnik mora podpisati fotografijo sam pred izstavljajočo oblastjo lastnoročno s črnilom. Fotografija se prilepi v popotni list in preskrbi z uradnim pečatom oblasti tako, da se nahaja približno polovica pečata na fotografiji, druga polovica pa na papirju popotnega lista.
V	odstavku 1. predpisano uradno potrdilo izstavi pristojno politično ali deželno knežja policijska oblast, oziroma poslanik ali poklicni konzul tiste’ države, ki ji pripada lastnik popotnega lista; v inozemstvu zadošča sodnijsko ali notarjevo potrdilo.
8 4.
Popotni list, ki ga izstavi kaka inozemska oblast, mora potrditi kak c. in kr. konzulat.
§ 5.
Za prebivalce obmejnih krajev lahko deželni načelnik sporazumno z vojaškim teritorialnim poveljnikom določi olajšave glede na določila §8 1. do 4. teh odredb.
Deželni načelnik lahko tudi sporazumno z vojaškim teritorialnim poveljnikom dopusti, da v slučajih, ko ni mogoče preskrbeti popotnega lista, se pripoznajo tudi drugi papirji kot zadostni izkazi.
8 6.
Prestopke te odredbe kaznuje politična okrajna oblast, v krajih pa, kjer obstaja samostojna deželno knežja politična oblast, pa ta v smislu 8 9. postave z dne 5. maja 1869, drž. zak. št. 66.
Če je prestopnik inozemec, se tudi v okviru obstoječih predpisov odpravi iz kraljestev in dežela, ki so zastopana v državnem zboru.
8 7.
Deželni načelnik odredi sporazumno s finančnimi deželnimi oblastmi vse, kar je potrebno, da izvedejo pregled popotnih listov ob v 8 1. označenih inozemskih meiah obmejne carinske in varnostne oblasti.
8 8.
Odredba se uveljavi 20. januarja 1915. Istočasno se odpravijo odredbe skupnega ministrstva z dne 25. julija 1914, drž. zak. št. 159 in z dne 31. julija 1914, drž. zak. št. 187.
Stiirgkh m. p., Hochenburger m. p., Forster m. p., Trnka m. p., Zenker m. p., Georgi m. p., Heinold m. p., Hussa-rek m. p., Schuster m. p., Engel m. p., Morawski m. p.
XXX
Glede na nove odredbe o izdajanju potnih listov izvaja uradna »Wiener Zeitung«: Ko so se pričeli sedanji voj-skini dogodki, so se za prekoračenje državnih meja v Dalmaciji, Galiciji, Bukovini in v Sprednji Šleziji izdale nekatere omejilne policijske naredbe, s katerimi se je omejilo pregledovanje potnih listov le ob mejah sovražnikovih deela. Odredbe so se pa kmalu pokazale kot nezadostne tako v državno-policijskem in osobito v vojaškem oziru. Celo sumljive osebe iz sovražnikove dežele so lahko prišle nenadzorovane po kratkem potovanju čez sosedno, nevtralno inozemstvo v tuzemstvo, kjer so lahko potovale, ker potni list v svoji sedanji obliki ne jafnči, če je lastnik potnega lista tudi tista oseba, na ka-
gre tako vse gladko, a ženin je tudi prišel jako hitro pod gospodstvo ne samo svoje neveste, marveč tudi tašče, a z ozirom na bogastvo, ki je pričakuje, prenaša pohlevno, ponižno in lahko breme ženske nadvlade.
Bradov se je bolj prehladil, kakor se je prvotno sodilo. Bolehal je že sicer precej časa, a ni se mu] zdelo vredno, da gre ali da pošlje po zdravnika. Ko se ženski vrneta, vpraša, ker to želi žena, zdravnika, ki izjavi, da boleha na pljučih in naj gre v toplice.
Bradov se hitro odloči in stori, kar mu je svetoval zdravnik. Uredi nujne posle, drugi dan že odpotuje. Kamnarju se nudi zdaj ugodna prilika, da se izkaže kot bodoči sorodnik v kupčiji. Zanima se tudi za to, kar pravzaprav ni njegovo delo. Zjutraj pride prvi, zadnji odide. Njegove oči in ušesa ne pre-zro ničesar.
V	Bradovi rodbini se tudi marsikaj izpremeni, ko odpotuje gospodar. Vsak živi bolj po svoje. Gospica Marija ostane večkrat celo dopoldne v postelji, mati ostane zvesta svoji navadi in zgodaj vstaja. Popoldne hodi Bradova gospa svoja pota, hčerka se vozi z neko prijateljico na izprehod. Mati pride zvečer redno k večerji, hči večerja večkrat že pozno ponoči. Med kosilom se tudi izpremeni pogovor, odkar gospodarja ni doma. Prej so se razgovar-
tere ime je izstavljen. Od potnega lista, ki ga izstavi kaka inozemska oblast, se namreč dozdaj ni zahtevalo nič dru-zega, kakor da je obveščal o imenu in priimku, značaju in pripadnosti potnika; a tudi tuzemski potni list, ki obsega vedno oseben opis, mnogokrat ni veliko več vreden, ker je opis večinoma tako površen, da se vjema na večje število oseb. Z novo odredbo o potnih listih se določi, da se sme v bodoče prekoračiti le v določenih krajih ne samo ob sovražnikove državni meji, marveč da tudi ob nemški, italijanski in švicarski meji. Prekoračiti smejo mejo le take osebe, bodisi tu- ali inozemci, ki se izkažejo z rednim potnim listom. Kar se tiče izstavljenja potega lista, se opozarjajo tisti, ki prosijo zanj, naj prineso seboj fotografijo, ki se je napravila zadnji čas, in listine, ki dajo pojasnila o podatkih, ki jih mora obsegati potni list. Če je potrebno, naj pripelje prosi-telj seboj tudi kakega zaupnika, ki ga pozna in ki mu zaupa oblast.
Vojni dogodki
od 12. do 18. januarja 1915.
Na južnem bojišču se vrše le ne-neznatne obmejne praske med oddelki, ki imajo nalogo, poizvedeti za nasprotnikove postojanke in njegovo^ moč. Neuradno se poroča, da so naše čete zapustile Ciganski otok, ki leži na Savi. zapadno od Bclgrada. Istotako javljajo neuradna poročila, da naši monitorji vstrajno obstreljujejo Belgrad, ki da ga je civilno prebivalstvo vsled ukaza vojaških oblasti že zopet izpraznilo. Da Srbija računa z novo našo ofenzivo, priča tudi dejstvo, da je v novi Srbiji poklicala pod orožje vse za orožje sposobne moške od 17. do 60. leta.
Severno bojišče. Mokro, megleno vreme je na celi fronti od Bukovine do Tilsita v Vzhodni Prusiji zelo omejilo gibanje čet na obeh straneh. Zgodilo se ni nič večjega in pomembnejšega. V Bukovini so Rusi prodrli do Kimpolun-ga (ob Moldavi blizu rumunske meje) in Jakobenija (ob Zlati Bistrici, jugoza-padno od Kimpolunga) in Kirlibabe (na ogrski meji, severozapadno od Jakobenija) ; deloma so tudi že prekoračili ogrsko mejo. Ruske čete pritiskajo proti klancu Radna (na ogrskem ozemjlu, zapadno od Kirlibabe); ogrska poročila zatrjujejo, da je vse preskrbljeno, da se Rusi ne bodo mogli polastiti tega ’ prehoda. — Iz ogrskih karpatskih dolin so se Rusi pomaknili na višine; večjih bojev ni bilo. Le za prelaz Uzsok se glasom ruskih uradnih poročil vrše ljuti boji; naši tod Ruse strahovito napadajo. — Neuradna poročila javljajo, da sta lupkovski in duklanski prelaz zopet v naših rokah. — Przemysl puste Rusi skoro popolnoma v miru; menijo ga izstradti”, a to ne bo šlo, ker je trdnjava z vsem obilno preskrbljena. Posadka se živahno giblje in redno napada Ruse. Obkoljena trdnjava ima skoraj redno poštno zvezo z ostalim svetom, ki jo oskrbujejo letalci; samo h dar je gosta megla, ne morejo letalci na svojo zračno pot. — Ob spodnjem Dunajcu in pri Tarnowu so se vršili ljuti artiljerijski boji, v katerih so naše baterije navadno nadvladale ruske topove. — Ob spodnji Nidi so Rusi ope-tovano ponovili svoje poizkuse, da bi prišli čez reko, a naša težka artiljerija jih je vsakokrat vrgla nazaj, prizadevši jim težke izgube.
jali večinoma o kupčiji in o stvareh, ki so v zvezi s kupčijo. Ženski se za to nista zanimali, če tudi sta se imeli zahvaliti kupčiji za svoje blagostanje. Zdaj se mati in hči lahko razgovarjata, kar njima bolj ulgaja. Cesto nič se ne ozirata na Kamnarja. Govorita večinoma o oblekah, o mestnih čenčah, o bali in o bodočem pohištvu Kamnarjevega stanovanja; včasih govorita tudi o gledališču, koncertu, umetniški razstavi ali o kakem proslulem pesniku in pisatelju. Najživahnejši postaneta ženski, kadar razpravljata o slabostih in o napakah drugih ljudi. Mati in hči glede na ta predmet kar tekmujeta, kateri se naj suče hitrejše jeziček. Sami o sebi seveda sodita, da sta vzvišeni nad vsako pegico napake. Kamnarja, ki z ženskami kosi in večerja, preletava mnogokrat kurji pot, če pomisli, kaj da bo, ako hči ali mati slučajno izvesta njegovo skrivnost. Tako daleč ni prišlo. Občevati je znal z materjo in s hčerjo tako, da sta si morali misliti, kako da je pošten, dober, mehak in zvest, nepokvarjen mladenič. Nevesti in bodoči tašči izpolni, kar želita, v očeh jima čita njune srčne želje. V trgovini stori več, kolikor je dolžan. Štiri tedni, ko ni gospoda doma, minejo kakor bi trenil; ves čas žive v naj lepšem sporazumu.
Z nemško - ruske fronte se ni nič posebnega poročalo; vreme je tudi tu zelo oviralo delovanje čet. Na vzhodnem bregu Pilice ni bilo nobene izpre-membe. Severno od Rawke nemški napadi napredujejo; severnovzhodno od Rawe so Nemci osvojili neko rusko opi-rališče in ujeli 500 Rusov. — .O bojih severno od Visle (zapadno od Varšave) govore nemška uradna poročila čisto kratko, da ruski napadi niso imeli nobenega uspeha in da sle položaj ni iz-premenil. Isto velja o položaju v Vzhodni Prusiji, kjer so Nemci odbili' ruske napade jugovzhodno od Gumbi-nena (vzhodno od Insterburga) in vzhodno od Lotzena (vzhodno od utrdbe Boyen).
Po zadnjih vesteh se je na severu začel končno vendar le oglašati pravi ruski mraz ter je upati, da bo v kratkem globoko zamrznila zemlja z vodami vred. Potem bodo širne ravani in reke, ki sedaj tvorijo premikanju čet veliko oviro, ena sama trda in gladka cesta, po kateri bodo varno drdrali tudi najtežji topovi. Strokovnjaki napovedujejo, da se potem točasni prisiljeni mir na severnem bojišču izpi’evr-že v nevgnano bojno vihro, ki bo zopet zadivjala od Baltiškega morja do Er-deljskih višin.
Na zapadnem bojišču so Nemci te dni dosiegli zelo velik uspeh, in sicer severno od Soissona (severnovzhodno od Pariza ob reki Aisne). Šlo je za višine Crouy in Cuffies. Napadati so začeli Francozi, in sicer uspešno; ko so Nemci videli, da njihovim 'postojankam preti resna nevarnost, so prešli k protinapadom in v srditih tridnevnih bojih (12., 13. in 14. januarja) iztrgali Francozom višine in kraje Cuffies, Crouy, Bucy-le-Long in Missy. ki leže v polkrogu krog Soissona, in sicer v notranjosti trdnjavskega pasu. Francozi so se morali z desnega brega reke Aisne umakniti na levi breg. Velikost nemške zmage je mogoče presoditi na podlagi francoskih izgub, ki so znašale 5200 vojnih ujetnikov, 4000 do 5000 mrtvih, do 20.000 ranjencev, 35 topov, mnogo strojnih pušk in drugih vojnih potrebščin. Pomisliti tudi treba, da gre tu za točko, ki je le 85 km oddaljena od zunanjih pariških fortov. Ako bi mogli Nemci nemudoma izkoristiti ta svoj uspeh in slediti Francozom čez reko Aisne, potem bi pretila Francozom tod prav resna nevarnost; toda Aisne je močno narasla in preplavila bregove, in Nemci so zaenkrat ostali na desnem bregu. Za Francoze je poraz tudi tako dovolj občuten in bridek. Bodi omenjeno, da je na nemški strani prisostvoval bojem sam cesar Viljem. — Razen pri Soissonu so Nemci v zadnjem času izdatno napredovali tudi v Argonih, kjer so dosegli rimsko cesto pri St. Menehouldu in zasedli črto Vienne la Ville, Feur de Pariš in Bourrieres ter osvojili vsega skupaj 10 kilometrov novega ozemlja. Tako se Nemci tudi od zapada vedno bolj bližajo Verdunu, ki ga obdajajo že od severa in vzhoda proti jugu. — Tudi vzhodno od La Bassee (jugozapadno od Lille) so Nemci zadnji čas znatno napredovali. Te nemške uspehe posebej naglaša nemško uradno poročilo z dne 17. januarja in ugotavlja, da Francozi s svojo naprej proglašeno ofenzivo v decembru niso dosegli niti enega tako pomembnih uspehov; izgubili so pa v teh bojih 26.000 mrtvih in 17.860 neranjenih ujetnikov. Če se prištejejo še ranjenci, katerih je, kakor kažejo zanesljive izkušnje, splošno štirikrat več nego mrtvih, potem se lahko računi, da znašajo francoske izgube od decembra naprej najmanj 150.000 mož. Število nemških izgub v istem času ne znaša niti četrtine tega. Tako nemško Uradno poročilo. — Boji v Zgornji Alzaciji, zapadno od Miilhausna, katere smo omenili v zadnjem pregledu, so končali tako, da ni noben nasprotnikov ničesar dobil in ničesar izgubil. Sedaj je v Vogezih zapadel sneg, ki onemogočuje večje operacije. Na ostali fronti bi bilo omeniti še boje pri St. Mihielu (južno od Verduna), kjer so Nemci odbili francoske napade. V Reimsu in Arrasu pustošijo nemške granate brez milosti in priza-našanja. — Pri Nieuportu je nemški artiljerijski ogenj pregnal nasprotnike iz strelskih jarkov v predkraju Palin-gebruge. — Angleži z morja obstreljujejo kopališče Westende, ki je že skoraj docela porušeno.
Turki in Rusi. Turki so v Aser-beidžanu zasedli Tebris in Salmas. — Ruske vojne ladje so obstreljevale turška odprta mesita Surmene, Rize in Hope (leže na črnomorski obali med Trapezuntom in Batumom) ter potopili vse trgovske ladje, ki so bile zasidrane v navedenih pristaniščih.
Ob vhodu v Dardanele je zadel na mino francoski (po drugih vesteh ruski) podmorski čoln »Saphir« in se potopil. Nekaj moštva so Turki rešili.
Neresnična poročila o izgubah naše vojne mornarice. Ker so se širila poročila o nekih namišljenih izgubah naše mornarice v Jadranskem morju, je vodstvo avstro - ogrske vojne mornarice uradno konstatiralo, da razen »Zente« nismo izgubili niti ene vojne ladje, čolna ali letala, pač pa smo Francozom uničili en podmorski čoln in težko poškodovali njihov dread-nought »Courbet«.
»Naši zapiski" prenehali.
»Naši Zapiski«, socialistična revija 9—10 (sept. in okt.), leto XI. objavljajo: S to številko prenehamo z izdajanjem »Naših Zapiskov«. Porabili smo vse gradivo, ki je bilo še na razpolaganje. Sotrudniki in naročniki so deloma na vojski, socialno in politično gibanje že od pričetka vojne zamrlo. S težko silo vzdržujemo svoje strokovne organizacije, vso moč moramo obrniti nanje. Izid vojne ustvari za gotovo docela nov gospodarski, političen in socialen položaj. Tudi socialna demokracija bo morala revidirati svoje delo, morala staviti novih ciljev, po njih urediti svojo taktiko. Kar danes čutimo vsi, je to, da mora na zruševinah starega nastati nova še večja stavba solidarnosti delavstva — aktivnejša internacionala.
»Naši Zapiski« izpolnili so svojo nalogo!
XXX
»Naši Zapiski« so bili znanstveno glasilo naših socialnih demokratov. Ustanovila jih ni stranka, marveč mladi slovenski inteligenti, došli iz praškega češkega vseučilišča, kjer so se navzeli Masarikovih pogrešanih naukov, ki so jih sčasoma dovedli v socialno demokracijo. Izkušali so ostati dostojni in so zelo poglobili socialno umevanje med slovensko svobodomiselno inteligenco. Pravični so bili tudi nasproti ljudskemu stremljenju in delu naše stranke. Ustanovil jih je rajni dr. Dermota, zadnje čase jih je urejeval dr. Tuma. V zadnji številki še kažejo, kako da duhoviti dr. Tuma išče resnico in da pošteno sodi tudi o kato-ličanstvu. Iščite še naprej resnice in prepričani smo, najdete jo v tistem ka-toličanstvu, ki se mu je uklonil veliki mislec sv. Avguštin, ker resnica je in more biti le ena.
Posredovanje korespondence med našimi vojnimi ujetniki in njihovimi domačini.
Tiskovni urad c. in kr. vojnega ministrstva poroča: Listi so ponovno priobčili poročila, da je Rdeči križ ali kak drug zavod v posameznih inozemskih mestih ustanovil pisarne za posredovanje korespondence med avstro-ogrski-mi vojnimi ujetniki in njihovimi domačini; tem poročilom so bila večkrat dodejana navodila, kako je postopati pri pošiljanju pisem vojnim ujetnikom potom teh pisarn, tako da je to napravljalo vtis, kakor da bi pri nas ne imeli nobenih ustanov za posredovanje korespondence našim vojnim ujetnikom in bi v to svrho prihajale v poštev le navedene inozemske posredovalnice. Z ozirom na to se opozarja, da se takoj po začetku vojne pri skupnem izvestil-nem uradu, oddelek za vojne ujetnike (Dunaj, I., Jasomigottstrasse 6) ustanovil osrednji urad z nalogo, da spravi celokupno dopisovanje za in od naših ujetnikov na varno in zanesljivo pot. Ta ustanova vsestransko uspešno deluje in obračanje na inozemske pisarne, ki je navadno tudi razmeroma drago, ni le nepotrebno, marveč naravnost nedopustno. K temu pride še to, da uspeh takega posredovanja ni vselej zanesljiv. Pošiljanje pismenih obvestil našim vojnim ujetnikom potom skupnega osrednjega izvestilnega urada je jako enostavno urejeno in je brezplačno za odpošiljalca in prejemnika, ker so tozadevne pošiljatve do 100 g teže poštnine proste. Pri teh pošiljat-vah je na ovitku oziroma dopisnici napisati ime vojnega ujetnika, njegov vojaški čin, polk, kraj bivališča in pa do-tično deželo; vse to mora biti napisano z latinico. Vrhu tega se nad naslovom razločno zapiše opazka: »Prison-nier de guerre.« Zadaj se napiše naslov odpošiljalca. Za pisma je predpisano, da se pošiljajo odprta. Dopisi se enostavno vržejo v nabiralnik ter jih pošta pošlje na Dunaj skupnemu osrednjemu izvestilnemu uradu. Na istotako preprost način posreduje navedeni urad dopise, ki jih vojni ujetniki pošiljajo svojim domačim. — Zgodi se večkrat, da se tudi zasebne osebe v inozemstvu ponujajo v javnosti za posredovanje korespondence vojnim ujetnikom, in sicer navadno proti visokemu plačilu.
Tudi glede teh se opozarja, da je tako posredovanje nedopustno pa tudi popolnoma nezanesljivo.
Ženske in vojska.
Jezuit Henrik Pesch piše v »Stim-men der Zeit«:
Kako naj ženske v vojski sodelujejo. Neka dama se pritožuje v »Berli-ner Zeit am Mittag«: Odkar je izbruhnila vojska, nam vedno svetujejo razne stvari; a kaj naj storimo, ko si nasveti tako nasprotujejo.
Pravijo:
Živite priprosto. — Skrbite, da pride med ljudi denar.
Doma delajte v gospodinjstvu same. — Ne odpuščajte svojih poslov.
Oblačite se priprosto, ne lišpajte se.
—	Ne ustavimo popolnoma nakupa oblek, ker sicer se morajo zapreti trgovine oblek.
Podpirajte novo nemško modo. — Ne izdajajte denarja za lišp in kinč.
Ne tratite svojega časa na Tanen-tzienstrasse, na Kurfurstendammu (priljubljeni izprehajališči Berolinčank, kakor n. pr. ljubljanska Šelenburgova ulica) in pri popoldanskem čaju. Pazite, da kaj koristite in pletite nogovice vojakom na bojišču. — Svoje darove vojakom pustite izdelavati ubogim domačim delavkam, ki so zdaj brez kruha, da tudi revice kaj zaslužijo.
V sedanjem času bede in draginje si izdelujte same svojo obleko. — Dajte delo svoji domači šivilji, da ne bo morala stradati.
V službi dobre stvari se izkažite koristne. Domovina potrebuje zdaj vse vaše sile. — Tisočerim ženam, ki so brez posla, ne jemljite s svojim brezplačnim delom še zadnje možnosti zaslužka.
Naj se zdaj vaše hčerke pečajo s koristnim delom. Nabijanje glasovirja je res za današnje čase preresno.. — Vaši otroci naj obiskujejo naprej pouk v godbi. Zasebni učitelji in učiteljice se sicer izroče največji bedi.
Omejite svoj pohlep do zabav in ne letajte neprestano v gledališča in h koncertom, medtem ko ne čujejo vaši možje, bratje in sinovi drugega, kakor gromenje topov. — Ne varčujte na nepravem mestu in se preveč ne omejujte. Kdor more, naj tako živi, kakor v mirnih časih, da ne zastaneta trgovina in obrt in da bodo kaj zaslužili trgovci, obrtniki in delavci.
Soidelujte pri potrebnem izobražencem namenjenim cenenim jedilnicam. — To delo prepustite rajši brezposelnim poslom, da vsaj nekaj zaslužijo. Vaša navzočnost je sitna le gostom, ki se zato sramujejo in ne prihajajo.
Pater Pesch pristavlja med drugim; Vsem ni nihče še ustregel. Samo to želimo, naj ne prenehajo ženske s svojo požrtovalnostjo.
Zdravstvo.
LEPOTA, b) Topla voda.
Topla voda je znamenito lepotilo ne sicer toliko za obraz, kakor za lepoto telesa. Obraza ne moreš držati toliko časa v vodi, da učinkuje. Dihati moraš, in če se predolgo časa držiš sklonjen, izgubiš marsikaj drugega.
Naš čas gojiti telesne lepote in prijazen. Nfše ženske skrbe zato le za obraz, a to ne zadošča. Dvakrat na teden bi se morala vsaka ženska v topli vodi kopati. Voda naj bi bila 27 do 30 stopinj R topla. Kopanje naj bi trajalo pol ure. Zaključi naj je tuš ali naj se pa polije z mrzlo vodo.
Če se koplje tšako, da si tudi z milom zdrgneš telo, to le koristi. Kdor ima razkavo kožo, naj si jo namaže z mastjo. Priporoča se masažna krema ali pa rožnato linolinsko mleko.
Topla kopelj, če se večkrat in dlje časa rabi, izboljšuje kožo, ki postane mehkejša.
Tople kopelji so osobito Rimljani ljubili. Cesarji so si poizkušali nakloniti zadovoljnost občinstva, da so olje za mazati darovali kopalcem. Zidali so tudi krasne toplice.
Res je pa, da tople kopeli omehku-žijo telo.
(Listek.)
c) Voda v obliki para.
Voda v obliki para je zelo izborno lepotilo, a je le zelo neznano in se malo rabi.
Parna kopelj, to lahko vsakdo iz-previdi, učinkuje bolj, kakor tople ko-pelji: koža se napne, postane mehka ln sočnata. Površno luskine odpadejo. Kri teče hitreje po žilah. Voda za lepotilne kopelji naj bo topla 27 do 30 stopinj R. Koplje naj se pol ure. Po parni kopelji je neobhodno potrebno, da se poliješ z mrzlo vodo, če ne razpolagaš s tušom.
Ne škoduje, če si kožo namažeš z maščobo, a storiti moraš to v toplem prostoru. Nikakor pa ne nameščajo parne kopelji toplih kopelj. Predvsem naj se uporablja parna kopelj za gojenje lic. Dobe se v ta namen posebni aparati, ki so primeroma dragi: približno 50 K. Nadomestiš si jih pa za silo tudi tako, da segreješ vodo v navadnem loncu, skozi lijak si izpuščaj paro na lice; glavo si zakrij z močno ruto. Pazi, da se ne opečeš.
Para ti dobro služi tudi, če si prehlajen v nosu, vratu, pljučih. Paro vdihavaj v takih slučajih bodisi skozi nos ali skozi usta. Uporabo pare priporočajo nadalje tudi pri zobobolu, glavobolu, če te boje lica, in še celo, če se ti vnamejo oči in se odstrani tudi lišaj. Naj se ne zanemarjajo zakožni črvi in druga nesnaga, ki ti kazi obraz. Blede obraze pri primerni hrani tudi izpremene parne kopeli. Če prične koža veneti in ko se prično zbirati na obrazu gubice, se tudi to lahko kolikor toliko odpravlja s parnimi kopelji, ki seveda same ne zadoščajo. Paro izpuščaj na obraz vsak dan enkrat ali dvakrat četrt do pol ure; po tem času zdravljenje nekoliko prekini in zopet prični. Ravnaj se po lastni izkušnji, če ne moreš plačati izvedenega, izkušenega zdravnika.
Vselej, kadar uporabljaš paro za obraz, drgni obraz precej močno z mrzlo vodo in ne s premehko ruto. Če se zatekaš k parni kopeli radi velega ali zgubanega obraza, zadošča, če si po parni kopelji izmiješ obraz z mrzlo vodo. V vsakem slučaju moraš počakati v toplem prostoru toliko časa, da se ti obraz posuši.
d) Voda v obliki sopare.
Čista voda v obliki sopare, voda zmešana z moko oljnatih sadov, oziroma s primernimi kemičnimi sestavi, uporab ljena v obliki sopare, je lepotilo, ki so je že Rimljanke zelo cenile, a se je v današnjih časih že skoraj popolnoma pozabilo.
Takozvani Priesnitzev obkladek Je splošno precej znan: dobro premočeno platno se položi na kožo, čez platno položiš suho platno ali pa neprodirni papir, svilo, srneno ali ovčjo kožo. Vodo segreje toplota kože in jo več ali manj izpremeni v soparo in učinkuje na kožo podobno, kakor kopelji ali parne kopelji: koža zardeči, toplejša postane, kri se hitreje pretaka, koža se napne in postane gibčnejša. Zamrle zgornje kožne plasti se odstranijo. Koža postane nežnejša, lepša, izgube se tudi gubice. Priporoča se tudi boraksna pasta, ki naj se pusti na obrazu dve do tri ure ali tudi celo noč skozi 14 dni. Tudi roki uporaba vodne soparice v zvezi s pasto ne škoduje.
Vun z našimi pravicami!
Prispevalni donesek v smislu postave z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št. 237 ne gre le pod danimi postavnimi pogoji svojcem mobiliziranih rezer-vnikov armade in deželne brambe ter vpoklicanih črnovojnikov, marveč tudi, kakor razglaša c. kr. deželno brambno ministrstvo v odlokih 13. novembra 1914 št. 3612 oddelek XVII. in 7. decembra 1914, št. 4883, oddelek XVII., vsiem svojcem tistih čmovoj-nikov, ki so bili prebrani in ki morajo odriniti pod orožje, in sicer letnikov 1894, 1893 in 1892, kakor tudi letnikov 1890 do 1878 v višini, ki jo določa postava.
Krvoses kapitalizem.
Špiritov kartel je te dni zopet povišal cene špiritu za 6 K od 1. januarja dalje. Minulo leto je povišal ceno špiritu sedemkrat.
Pameten ministrski odlok. Notranji minister je izdal zelo umesten odlok, ki izvaja: Če se ne posreči zadržati tistih delojemalcev, da ne odpovedo svojim pomočnikom, če bi jih tudi lahko obdržali v službi, naj se na odslovljene trgovske uslužbence ozirajo občinske in državne oblasti, ki naj jih n. pr. zaposlujejo v 'pisarnah. Prostovoljni pomčniki, vpokojeni uradniki in podobne osebe z zagotovljenim kruhom naj se izločijo iz tekme po zaslužku v korist potrebnim osebam. Opozarjati moramo končno, da je izdal ta odlok pruski notranji minister. (Po dunajski »Volkstribiine«).
J. S. Z.
Amerikanci posojujejo evropskim državam. Amerikanci so posodili Rusiji 25, Italiji pa 4 milijone dolarjev (100 dolarjev je 496 kron). Denar ostane v Ameriki, ker se ž njim nakupi žito in bombžiž.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Stavbna in stanovanjska zadruga avstr, tobačnega delavstva
registrovana zadruga z omejenim poroštvom na Dunaju.
Poročilo načelstva o poslovnem letu 1914.
Zadrugi leto 1914 ni bilo ugodno. Pridobila je 10 novih članov, izstopilo jih je 26, število se je torej zmanjšalo za 16. Izbruh vojske je izjalovil upanje, da bi bila mogla kljub temu napredovati zadruga.
A vseeno, četudi vsled vojske ni uspevala zadruga, se lahko beleži, da stoji trdno in neomajano. Umeva se, da je vsled vojske reševala zadruga le tekoče posle. Načelstvo je dolžno, da zabrani zadrugi vsako škodo.
V Hainburgu se je v prvem polletju 1914 zgradilo pet pričetih rodbinskih hiš. Vsled vojske se ni zidalo naprej.
Zdaj seveda ni mogoče napovedovati, kaj da se zgodi. Načelstvo poskrbi
da ohrani zadrugo čez vojskino dobo kolikor mogoče neoškodovano, da more, ko se povrnejo redne razmere, pričeti zopet poslovati.
Stanje članov:
1, januarja 1914 . . . pristopilo leta 1914 .
skupaj . odpadlo leta 1914 .
ostalo 31. dec. 1914 .
98 s 155 deleži 10 z 10	»
108 s 165 deleži 26 » 26 »
82 s 139 deleži
Med člani je 69 tob. delavcev s 74 deleži 9 netobačnih delavcev . . » 11	»
štiri društva................»54	»
Računski zaključek za poslovno leto 1914. Izkaz o poslovanju.
Dohodki	K	h	Izdatki	K	h
Blagajn, stanje 1. januarja 1914 .	86	19	Vlogo v poštno hranilnico . .	42.144	68
Dvigi iz poštne hranilnice. . .	42.255	58	Vloge v osrednjo hranilnico . .	11.161	82
Dvigi iz osrednje hranilnice . .	9.389	48	Vloge v Avstrijski delavski kredit	298	63
Dvigi iz Avstrijskega delavskega			Ograje in okna		1.442	19
kredita		2.352	—	Pristojbine posojil		2.805	78
Vplačila deležev		835	—	Kolki, pristojbine, tiskovine, pošt-		
Vplačila na lastne hišo ....	91	—	nine itd		322	83
Posojilo Avstr. kršč. tobačne de-			Izdatki komisij in vplačila na		
lavske zveze 		10.070	—	lastno hiše		693	42
Hipotečno posojilo nižjeavstrijsk.			Vrnjeno posojilo Avstr. kršč. tob.	11.205	
hipotečnega zavoda in nižje-			delavski zvezi			—
avstrijske deželne življenske			Plačila stavbeniku		31.500	—
in rentne zavarovalnice . . .	37.600	—	Plačane hipotečne obresti . . .	3.323	75
Obresti		406	45	Obresti in dividende		1.090	23
Vplačane hipotečne obresti . .	3.235	80	Povračilo nekega deleža . . .	100	—
Povračilo pristojbin		84	81	Avstr. kršč. tobač. delavski zvezi		
Najemščina		79	20	za koledar		150	—
Povračilo stavbenika		84	—	Davki in zavarovanje ....	50	31
Vpisnine		30	—	Nagrade	• . . .	120	—
			Blagajn, stanje 31. decembra 1914	190	87
	106.599	51	—	106.599	51
Bilanca.
Aktiva	| K	h	Pasiva	K	h
Račun blagajne		190	87	Račun hipotek		7.144	38
Račun poštne hranilnice . . .	103	12	Deležni računi:		
Račun osrednje hranilnice. . .	10.827	73	Podpisanih 195 & 100 K		
Račun Avstr, delavskega kredita	3.462	55	K 19.500--		
Račun zemljišč		13.878	20	Še ne vplačanih . „ 1.505-—		
Račun stavbišč		95.493	85	fr 17 onfi.		
Račun inventarja		120	—	Pripisane dividende „ 53-51	18.048	51
S.			Račun naplačil		13	05
N.			Račun kreditorjev		1.546	20
N.			Račun lastnih hiš		95.394	09
			Račun rezervnega zaklada . . .	190	72
N.			Račun pomočnega zaklada. . .	16	61
			Račun stavbnega zaklada . . .	45	04
			Račun podpor 		50	—
\			Čisti dobiček za 1914		1.627	72
	124.076	32		124.076	32
Račun o dobičku in zgubi.
Izguba
Razdelitev čistega dobička 1913: rezervnem zakladu .' K 92-— pomožnemu zakladu „	10-—
na račun dividend .	„	661-20
„	„ nagrad . .	„	120 —
stavbnemu zakladu .	„	20- —
Odpis inventarja...................
Davki in pristojbine...............
Čisti dobiček......................
K
903
120
10
1.627
2.661
24
Dobiček
Prenos čistega dobička 1913 Račun poslovnih izdatkov .
Račun obresti................
Račun dohodnine zemljišč .
K
918
434
1.252
55
2.661
24
Anna Danek m. p.
blagajničarka.
Za nadzorstvo: Franc Ullreich m. p.
predsednik.
Karel Untermuller m. p.
knjigovodja.
Poročilo In predlogi nadzorstva.
Navedene račune je pregledalo nadzorstvo, jih primerjalo s knjigami in z gotovino z 31. decembra 1914, s hranilničnimi vlogami, s katerimi so se beležke ujemale.
Glede na čisti dobiček se predlaga:
1. nakaže se 500 K rezervnemn zakladu,
2.	„	„	50	„	pomožnemu	„
Dunaj, dne 9. januarja 1915.
Za nadzorstvo:
Jožef Wasserbttck m. p.
zapisnikar.
Josipina Stockbauer m. p.
Leopold Mayer m. p.
načelnik.
Okno v svet.
Vojska — apostol. Francoski svo-bodomiselc Lavredan, ki je poprej večkrat zasmehoval vero v Boga, piše — izpreobrnjen vsled vojnih dogodkov — med drugim tudi to-le:	»Zasmehoval
Francija, Francija, povrni se spet k veri svojh najlepših dni. Kogar zapusti Bog, je izgubljen. Ne vem, če jutri še živim. Svojim prijateljem pa moram povedati: Lavredan si ne upa umreti kot bo-gotajec . . . Visoko se veseli moja duša, ker sem smel doživeti uro, v kateri sem mogel klečoč reči: Verujem, verujem v Boga, verujem.«
Vrednost ruskega denarja je zelo padla. V zadnjih 25 letih so Angleži navadno računali za 10 funtov šterlingov (100 funtov šterlingov je 2406 kron) 94 do 96 rubljev (100 rubljev je 254 K 50 h). Vsled vojske je pa padla cena rublju
tako, da so zaračunavali za 10 funtov šterlingov kar 135 rubljev. Rusija si je izposodila začetkom decembra v Londonu 20 milijonov funtov in je založiia v zlatu pri Angleški banki 8 milijonov funtov šterlingov, a kljub temu stane 10 funtov šterlingov šre vedno v Londonu 116 do 118 rubljev.
Nemčija namerava prepovedati pitanje živine, izvzemši konj, z ovsom. Pitanje živine z ržjo in s pšenico so prepovedali že novembra leta 1914.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.
jBogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F MprfnI ljubljhhh
1 . llltl JUl Mastni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika Izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca Itd.
Jredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Lekarno ,.Prl kroni" Mr. Ph. A. Boninc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica SO v.
Kapljice za želodec, Izvrstno, krepilno In slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčn,' krč, steklenica 50 v.
Poslpalnl praSek, proti ognjlvanju otrok In proti po-tenju nog, škatlica 50 v.
Blbje olje, steklenica 1 krono In 2 kroni.
Salicilni kolodl), za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladln“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno ln želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica t krono.
zeleznato vino, steklenica 2 kroni so v in 4 krone 80 v.
Sladili laj-zajtrkl
Kri!
50% prihranka in okusen zajtrk, lužlnal dosežejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo
Mf|X| je vedno bolj priljubljen. Povsod '/.kg zavoj 80vin. UlUl« I Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 6 zavojev lekarnar Tmk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Olavne zaloge na Dunaju: le-7lif>9f>lnl karne Trnkdczy: Schonbrunnerstrasse štev. 109, tiUlaVJCi josefstadterstrasseštev.26, Radetzkyplatz štev.4, V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmk<5czyjevih, Istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janko Česnik
(Pri CeSnlku) LJUBLJHIIH
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
rrj/^7/—?/—7/ 7/-—7J--7/--7/-7/-7/~
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Penino blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cenel
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago I
I/EZZ7ZZZ7/—7/—7/—7Z=Z7ZZI7C=7ZZI7Zia
HaiboiiSa, naisimirneiša prilika za štedeniel
Ljudska Posojilnico
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni M, nasproti hotela „IInionM za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
3.	na vplačane deleže se izplača 4°/0 dividenda, ozir. se pripiše na dobro (§ 28 odst. 4.)
4. od ostanka K 371-28 se nakaže članom načelstva in nadzorstva nagrada v skupnem znesku K 130-— za poslovno leto 1914.,
5. stavbnemu zakladu se nakaže K 120-—,
6. ostanek K 121-28 se prenese na nov račun.
4
31 O
4
se mvero in sem mislil o sebi, da sem modrijan . . . Stojim ob francoskih krvavih rekah . . . Stojim ob krvavih rekah . . . Stojim na cesti gledajoč vojake, ki gredo veseli v — smrt. Vprašam jih: »Kako da ste tako mirni?« In pričeli so moliti: »Verujem v Boga...«
brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož~ nik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.