130. številka. Ljubljana, v petek 8. jnnija. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI MOD. Izhaja vsak dan «ve*er, izimši nedelje m praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o- u g e r s k e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 eld., za jeden mesec 1 Kld. 40 kr. — Za Ljub lj a n o brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četinstopne prtit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiski:. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravništvojev Gospodskih ulicah št. 12. CpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila tj. vse administrativne stvari. 0 novem davku na žganje. in. —j—. Usiljuje se vprašanje čemu dvojni nastavek v davčni meri ter kakega pomena je stopnjevanja pri konsumnem davku? Iz § 3. novega zakona je razvideti, da se količina pod nižjim davčnim bremenom izdelovauega alkohola za vso monarhijo določa z 1,878.000 hI na leto. Od te številke, koja 8e splošna imenuje „ kontigent" pripada naši državni polovici 997.458 Id, ogerski 872.542 hI. Dotične količine razdele se mej pojedine žganjarne po posebnih zakonih, katere vsaka polovica v svojem področji zase sklene. Odločilen je delež, kojega ima posamezni žganjar na kontigeutu. Ko lili kor mu je iz kontingenta odmerjenih hektolitrov, toliko sme žganjevin izdelovati pod nižjim nastavkom 35 gld. S čim se opravičuje taka naredba? Cisto jasno je, da bode vsled dvojne davčne mere vsak žganjar za vsak hektoliter koutingentovanega alkohola lehko v svoj žep spravil onih 10 gld , kolikor znaša diferenca namreč mej obema nastavkoma, toda le v tem slučaji, če kontigentna količina ni previsoko izmerjena. Kajti le v slučaji, Če poraba nlkoholova pronofto kontig.nf, K<\,l« Sq aamm njegova zvišala po višjem davku 45 gld. Cena špi-ritova mora biti jednotna, merodajna za to ceno bode tedaj vsekuko višja davčna mera. Kar je dejanskega razločka mej istinito plačanim davkom in višjim nastavkom, to je goli dobiček na korist do-tičnega žganjarskega obrtnika. Toda stvar ima še drugo lice! Pri vsakem hektolitru, producirane m čez k O D t i g e D t spre meni se položaj; nevarnost nastane, da bode žganjar, izdelujoč čez kontigent, delal brez dobička, celo gotova izguba preti mu v tem slučaji. Kontingent je torej povsem primerno, sredstvo, odstraniti ono pretirano brezmerno produkcijo, koja dandanes tako neugodno upliva na žganjarsko obrtnost, nič manj pa tudi na poljedelstvo dotičnih pokrajin, kjer se iz poljskih pridelkov izdeluje žgaujevina To je oni socijalno politični razlog, ki je najprej na Nemškem dovedel zakonoilavca do tega, da je s pomočjo kontigenta skušal omejiti izde/ovanjeter produkcijo LISTEK. Nedolžen. Povest. (Spisal Lov Tolstoj; iz ruščine provol Vinko.) (Konec.) — In vse zaradi tega zlodeja! ... mislil si je Aksenov. In polastil se ga je tak srd nad Makarijem Semenovom, da bi tudi sam poginil pri tem. Celo noč čital je molitve, a ni se mogel upokojiti. Po dnevu ni šel k Makar ju Semenovu ter ga niti pogledal ni. Tako sta minila dva tedna. Po noči Aksenov ni mogel spati, morila ga je taka turobnost, da ui znal, kam bi se dejal. Neko noč hodil je po kaznilnici ter ugledal, kako se je izpod jednega ležišča usipala zemlja. Ustavi se da bi videl, kaj je. Kar Makarij Seme-nov skoči izpod ležišča ter s prestrašenim obrazom gleda Akseuova. Aksenov hoče oditi, kakor bi ga ne bil videl, a Makarij ga zgrabi za roko ter mu pripoveduje, kako je izkopal prehod pod stenami in kako prst vsak dan v golenicah nosi ven ter jo siplje na ulico, kadar jih ženo na delo. spraviti v pravilno razmerje z dejansko porabo. Iz nemškega zakona prevzela je naša vladna predloga isto načelo, ista vodilna misel bila je merodajna tudi pri nas ! Ali bistveni pogoj je, da kontingentna številka ni nastavljena previsoko. Na Nemškem tega ni, tam je kontigent odmerjen tako, da 4Va 1 koutingentovanega špiriti pripada na vsacega prebivalca, iz-vzemši južne zavezne nemške države Bavarsko, Vir-tenberško in Badensko, kjer se kontigent izračuna le z 3 1 na pojedinega prebivalca. Razloček mej kontigentom in dejansko porabo je torej na Nem škem vsekako tako velik, da se kontigeutu v istini ohrani ona cenotvoriteljna sila. katero je nameraval zakonodavce. Pri nas se pa ta namen baje ne bode dosegel, vsaj gotovo ne v bližnjih letih. Ako namreč avstrijsko - ogerski konsum iziačunimo z 2*/a milijoni hI na leto, ter odbijemo od svote količino porabljeno za dodatek k vinu (takozvano „vi-uage", kojo strokovnjak Ju. Wolf za Avstro-ogersko cesarstvo računa na 300000 hI, baje previsoko!), dalje porabo za razne obrtne namene, za svečavo, kurjavo, snaženje, zu zdravstvene in znanstvene namene, potem ne bode preostajalo mnogo več nego 2 milijona hektoliVov, iz kojih se bodo .....oioi« -r.f..o Leaoou.^ Po hir1j fft leguro se bode izdatno zmanjšal vsled izredno zvišanega državnega davka! Smelo trdimo, da se bode na Kranjskem vsaj za 4°/0, morda celo 5% znižala sedanja poraba žganjevin. V drugih kronovinah se to sicer ne bode zgodilo v isti meri, ali prihodnost utegne dokazati, da se nesmo varali, proračunajoč porabo špirita v napravo opojnih pijač le okolu, 18—19 mili j. hI. Če je pa hipoteza naša pravilna, potem dejanski konsum ue bode prekoračil kontin-gentne svote, kontingent je potem previsok ter vsled tega ue mora izvrševati svojega cenotvoriteljne naloge. Toliko v obče o kontigeutu. kaj pa je nam povedati o ogerskem deleži ! Ni dvojbe, da je svota, ogerski polovici odmerjena z 872.542 hI mnogo previsoka. Baš v tej razdelitvi kontigenta kaže se jasno, kako silno ugajo novi zakon o špiritnem davku našim translitvenskim sosedom! Kontigent je naši polovici direktno na škodo, kar dopušča oger- — Samo molči, stari, dejal je, i tebi pomorem ven. Toda če poveš, mene razšibajo, a jaz te ne pustim — ubijem te. Uvidevši svojega zlodeja, izstrgal mu je Aksenov roko, ter dejal: — Uiti nečem in ubiti me ni treba, davno si me že ubil. A bodem li pričal proti tebi ali ne, ne vem, — kakor mi Bog položi na dušo. Ko so drugi dan ujetnike peljali na delo, opazili so vojaki, da Makarij Semeuov prst pušča za sabo, pričeli iskati v ječi ter našli luknjo. Načelnik je prišel v kaznilnico ter vse po vrsti pričel izpra sevati, kdo je izkopal luknjo. Vsi so tajili. Tisti, ki so vedeli, niso ovadili Makarija Semenova, ker so znali, da bode zaradi tega topen do polusmrti. Sedaj se uačelnik obrne k Arsenovu. Vedoč, da je Akseuov pošteu človek, pravi: — Starec, ti si pošten, povej mi pred Bogom, kdo je to naredil ? Makarij Semeuov stal je tu, kakor bi ničesar ne vedel, gledal v načelnika ter se niti ozrl na Akse-nova Aksenovu tresle so se roke in ustne, dolgo ni mogel ni besede izpregovoriti. Mislil si je : „Ako bi ga zamolčal, čemu ni mu odpuščal, ko je on mene pogubil? Lahko se maščujem za svoje trp ljenje. A ovaditi ga bilo bi isto, kot razšibati ga. skim žganjarjem, izdelovati nezmerno več špirita po davku, nego ga mora zaužiti vinorodna Ogerska. Vsled tega bodo oni svoj presežek kontingentovane alkoholine vrgli na naš trg, odstranili bodo avstrij skega tekmeca in njegovo blago, mi bodemo uvažali iu kupovali ogerski špirit, kateri bode cenejši mimo gališkega, češkega, Dunajskega in sileškega vsled tistih prečudnih podpor, tarifnih olajšav, itd., s ko-jimi ogerska vlada neposredno upliva na umetni razvoj svoje domače obrtnosti, in za to „dobrotnost", kojo nam Ogri skažejo s svojo brljavko, treba jim bode vračati še 35 gld. davka od vsakega v našo polovico uvaženega hektolitra špirita. Po našem mnenji so to neizogibne posledice § 3., prouzročene po neugodnem razmerji, v kojem ta paragraf kontingent deli mej obe državni polovici. Toda, ne bodimo krivični ! — tu treba priznavati, da na postavi carinske in trgovinske zveze z Ogerskodruga razdelitev sploh ni bila mogoča. Logična podlaga skupnemu carinskemu in užitninskemu ozemlju je, da vsaka državna polovica za-se obdrži potrošuino za vse svoie izdelke, naj se užijejo doma ali v sosedni državni polovici. Tega načela držali smo se pri sladornem davku, nesmo se ga mogli odkrižati pri davku na žganje. Ključ torej pri razdelitvi kontingenta izračunati se je moriti pO piuiiunv IJO yu puiuui) ..... ~. ----- bilo mnogo ugodnejše ter ob jednem bolj prikladno bistvu potrošniuskega davka. Kontingent nas tlači, ker se ga je preveč odmerilo Ogrom, — ali preje treba odpraviti carinsko in trgovinsko zvezo z tramlitavsko polovico , razrušiti pogodbo, koja združuje naše dežele z deželami Sv. Štefana krone, predno zadobimo proste roke pri urejenji svojih potrošnioskih davkov. Tepo nas posledice Beustovega dela, in mej najbolj občutne posledice njegova števamo § 3. novega špiritnega zakona! Govor državnega poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru dne 23. maja 1888. (Daljo. Notranja uredba zemljiških knjig pripada deželnim zborom ; če jezik pripada notranji uredbi, pa sklenite zakon, da je izključno nemščina zemlje A kaj, če po krivem sumim o njem? In če ga tudi ovadim, bode li potem boljše zame?" Načelnik vpraša še jedenkrat: — No, kaj je, starec, govori resnico, kdo je izkopal luknjo? Aksenov pogleda Makarija ter veli: — Ne morem povedati, vaše blagorodje. Bog mi ne veli, naj povem. Ne povem. Storite z mano, kar hočete — moč imate. Naj se je načelnik še toliko prizadeval pri njem, Aksenov ni nič več povedal. In tako niso zvedeli, kdo je to storil. Naslednjo noč, ko se je Aksenov ulegel na svoje ležišče ter zadrema', slišal je, kako je nekdo prišel ter sedel k nogam. Odprl je oči v temi ter ugledal Makarija. Aksenov pravi: -- Kaj bi rad še od mene? Kaj delaš tukaj? Makarij Senienov molči. Aksenov se dvigne ter reče: — Kaj bi rad? Idi! Sicer pokličem vojaka! Makarij Semenov nagne se prav blizu k Aksenovu ter veli šepetaje: — Ivan Dmitrijevič, odpusti mi! Akseuov pravi: „Kaj naj ti odpustim?" -- Jaz sem umoril kupca, jaz sem podtaknil tebi nož. Hotel sem i tebe ubiti, da ni na dvoru kn j žni jezik, Da, gospoda moja, tega pa ni hotela gospoda štajerskega deželnega zbora in je imela zato dovolj uzroka. Dokler velja § 19. državnih osnovnih zakonov, ne more nobena vlada takega zakona predložiti kroni v sankcijo. (Dobro! Dobro! na desnici.) Jedno napako pa ima res toliko napadani ukaz, to je, da se naredba ne ozira na § 19. Če nanj državno sodišče, odkar je osnovano — kar se je nedavno storilo v dveh slučajih, katerih se jeden tiče neke istrijske, drugi pa neke dalmatinske zadeve — opira svoje razsodbe, ki se tičejo šole in urada, Če državuo sodišče ne čaka in tudi ne potrebuje izvršila -ga zakona k § 19., mislim, da bi tudi za ministerske naredbe bilo prav dobro, da bi se opirale na ta član. (Dobro! Dobro! na desnici ) Postopanje deželnih zborov proti temu ukazu ni bilo brez posledic. (Čujte! na desnici.) Kakor bi se bile za sodišča še le tu oči odprle (Poslanec dr. Trojan; Tako! Tako!), da tu gre za nepostavno naredbo, kakor bi bilo trebalo točnega dokazovanja deželnih zborov, da so to spoznala. Da, v Avstriji, kjer se sodeč lahko zagradi za neodstavljivost sod-cev, se lahko vsaka naredba, katera se le hoče, proglasi za neveljavno. (Poslanec: dr. Vašatv: Tako je!) Borbo proti naredbi začelo je okrajno sodišče Šostanjsko v okoliši Celjskega okrožnega sodišča. Nadsodišče je dne 10. avgusta 1887. leta objavilo ministersko naredbo z dne 21. julija sodiščem, da se ravnajo po njej. To okrajno sodišče, ki je imelo izbirati mej višjo in najvišjo sodnjo oblastvo na jednej deželnim zborom na drugej strani, se je seveda brez pomisleka postavilo na stran deželnega zbora. Res se je okrajno sodišče vzlic temu branilo slovenski uknjižiti. (Čujte! na desnici.) Proti temu uložila se je pritožba, in stvar je prišla pred nadsodišče in to, katero je dne 10. avgusta 1887 naznanilo naredbo sodiščem, da naj se ravnajo po njej, je samo se premislilo in v marci — torej po sesiji deželnega zbora — odločilo v soglasji z okrajnim sodiščem, kateremu je dalo prav, reklo, da je naredba nezakonita, in da za Štajersko ni nobenega zakona, po katerem bi se moglo slovenske uknjižbe zahtevati. (Čujte! Čujte! na desnici.) Da, je li mari na Kranjskem tak zakon ? Nadalje se pravi, „Ker ni nobenih zakonitih določeb za jezik zemljiških uknjižeb, je odločilna le dosedaj neoporekana navada in pojem v deželi navadnega sodnjega jezika, ki je stoletja že bil jedino nemški ? Je li mari na Kranjskem kaj drugače? Tudi ondu se je nemški pisalo, pač pa slovenski govorilo, in rekel sem že jedenkrat poprej, da ni le jezik, v katerem se piše, temveč tudi, v katerem se govori, sodnji jezik. Kakor vidim, se ne da tajiti, da je borba v deželnih zborih uplivala na sodišča. Omeniti hočem sodišče, ki se je posebno odlikovalo; to je sodišče v Slovenskej Bistrici. O tem okrajnem sodišči bile so po časopisih neprijetne notice. Očitalo se mu je, oziroma njegovemu načelniku, da je neko nedeljo dopoludne v jako oddaljenem kraji mej božjo službo vodil dražbo, bila je res le zapuščinska dražba zašumelo; porinil sem nož v tvojo vrečo ter pobegnil skozi okno. Aksenov molči, ne vedoč, kaj bi rekel. Makarij Semenov spusti se z ležišča, pade na obraz na tla ter pravi: — Ivan Dmitrijevič, odpusti mi, odpusti mi za božjo voljo! Objavil bodem, da sem kupca umoril in tebe oproste. Povrneš se domov. Aksenov reče: — Ti lahko govoriš, ki ne veš, kaj jaz trpim. Kam naj grem sedaj ? . . . Žena mi je umrla, deca me je pozabila; nikamor nimam iti .... Makarij Semeuov še ne ustaue stal, bije z glavo ob zemljo ter govori: — Ivan Dmitrijevič, odpusti! Ko so me tepli s knuto, bilo mi je laglje, nego sedaj, ko gledam tebe ... In ti si mi še prizanesel, nisi me ovadil! Odpusti mi radi Krista! Odpusti mi, nesrečnemu hudodelniku! — In jel je ihteti se. Slišoč, da Makarij Semeuov plače, Aksenov sam zajoka ter pravi: — Bog ti odpusti ; mogoče, da je meni stokrat hujše nego li tebi! — in prenehal je tožiti o domu ter nikoli ni hotel iti iz ječe, a poslednji čas je mnogo mislil. Makarij Semenov ni poslušal Aksenova ter se objavil krivim. Ko je Aksenovu došel odlok, da se more vrniti, — bil je on že umrl. (Čujte! Čujte! na desnici.) in silil Župana in dva cenilca, da sta morala biti pri dražbi, če je gospod sodeč zaradi tega na nedel)o odredil dražbo, da bi več ljudi j prišlo, bi se ne smela vršiti mej službo božjo, ne glede na to, da je surovo žalil versko čuvstvo. In ta sodeč — pač ne bodete dvojili — je tudi jurist in ne le linguist, kar že to dokazuje, da se povrnem k zemljiški knjigi, da je strogo na ročil svojemu knjigovodji, da naj slovenski uikar ne upisuje in da je v jednem slučaji ukazal slovensko uknjižbo izbrisati in jo nadomestiti z nemško, (Čujte! Čujte! na desnici) in pri tem opazil, da bi mu minister mogel z a ukazati tudi kitajske uknjižbe. (Čujte! na desnici.) Čudno soglasje z gospodom poslancem od včeraj, ki je nam tudi predaval poglavje o kitajskih zemljiških knjigah. (Prav dobro! iu veselost na desnici. — Poslanec dr. Vašatv: Samovolja!) Če prva in druga instanca tako delata, potem se pač ni čuditi, d;i povzdignemo svoje glasove, da bi tako preprečili tako sovražno postopanje proti slovenščini. (Dobro! Dobro! na desnici.) (Kouec prili.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 8. junija. Predsedstvo avstrijske delegacije prevzel jo bode letos predsednik zbornice poslancev dr. SmolUa. Odšel je že pred včeraj v Budimpešto. Predsednik ogerski delegaciji bode p h grof Ludovik Tisza. V Hrvatskem deželuem zboru naznanil je baron Rukavina, da se stranka prava ne bode udeležila vsprejema in slavnosti v čast cesarjeviču in cesaričinji, ker se deželni zbor, zakoniti predstavi-telj naroda, ni povabil in se njegovo predsedstvo v programu imenuje še le na četrtem mestu. Stranka prava v svojej sredi nema moža, ki bi ne bil vereu in udan vladajoči rodbini in kraljevemu sinu; toda ta stranka misli, da vlada in predsedstvo deželnega zbora nesta opravičena zastopati ves narod, katerega predstavitelj je le deželni zbor. Viiaiajc države. Boj C.'riiogoreev z Albanci najbrž ne bode imel nikakih posledic. Taki boji v balkanskih pokrajinah tudi neso nič novega. Kaj je bilo uzrok temu hoju, še ne vcijio. Nemški tinti o«vedn krivdo zvračajo na Crnogorce. V Belemgradu sešla se je srbska cerkvena sinoda. Poostriti neki hoče disciplinarni red, da se nižja duhovščina ne bode mogla mešati v politiko. Nižji svečeniki so skoro sami radikalci in vlada se boji njih agitacij, ter je zatorej poklicala škofe proti njim na pomoč. V Varno prišel jo poslednji Čas 400 mož močen oddelek bolgarskih pijonirjev, ki so se takoj odposlali v Burgas, kjer bodo delali utrdbe. V Varno odposlalo se je mnogo vojnega gradiva. Vlada se najbrž boji, da bi zopet beguni ne poskusili kje izkrcati se in hoče torej z utrdbami to zabraniti. Proti Rusiji bodo pa utrdbe pač malo ko-koristile, ko bi začela vojno. Nek Beroliiittki list je izvedel iz Berolina, da je v ruskih krogih zavladalo jako miroljubno mišljenje. Če bi Francozi začeli boj z Nemci, se Rusija ne bode nič mešala vmes, ko bi tudi bili Francozi tepeni. Ruski listi pa razen „Graždanina" baš nasprotno zatrjujejo. Berolinski list je najbrž priobčil to vest, ker se Nemci bo'\6 vojne s Francijo. Ko bi pa v Parizu bili preverjeni, da jim Rusija ne bode pomagala, bi najbrž boja kmalu no začeli. Nemškemu listu bodo javaljne verjeli. — Koncem tega meseca odide car v Kijev in se bode udeležil Blavnosti devetstoletnice pokristijanenja Rusije. Iz Kijeva odpotuje na Kavkaz. Več francoskih rojalističnih senatorjev je imelo posvetovanje v Bruslji, kateremu je predsedoval grof Pariški. Izrekli so se, da je politika, ki zahteva plebiscit, napačna To mnenje je podpiral tudi vojvoda Aumalski. Se ve da se kraljevci boje plebiscita, ker bi potem utegnil Boulanger postati cesar in tako zopet odriniti prince. — Boulanger-jevi pristaši energično nadaljujejo agitacije svoje. Sedaj so dali kovati spomenski denar v velikosti tolarjev po 5 frankov. Na jednej strani ima ta denar podobo generala iu napis: „General Boulanger, de-pute du Nord, 127.528 voix, 13. avril 1888tt, oa drugej strani pa besede: Liberte. Egalile. Frater-nite. Dissolution. Revision. Constituunte". Začela bodeta v kratkem izhajati dva nova Boulangerju prijazna lista. Tudi v vojski se močno agituje zanj in no brez uspeha Pri manevrih blizu Coulomniersa klicali so častniki in vojaki: nViv& Boulanger!" Včeraj smo nenadoma dobili vest, da se i ta lijanski konzul v Zanzibaru pretrgal oduošaje s sultanom. Temu je baje povod to, da novi sultan ueče odstopiti nekaj ozemlja Italiji, katero je bil obljubil njegov prednik. O tem so se zadnji čas vršila pogajanja, ki pa neBo imela druzega uspeha, nego da je sultan razžaljivo odgovoril na neko pismo italijanskega kralja. Konzul je zahteval zadoščenja, in ker zadostnega zadoščenja ni dobil, pretrgal je diplomatične odnosa je. Dopisi. % Dunaja 6. junija. [Izv. dop.] V soboto 2. t. m. imel je slovenski klub svoj zadnji večer v tej sezoni. Ob jednem dovršil je pa tudi drugo leto svojega obstanka. Meseca oktobra pričel bode že tretje leto. Zadnji večer bil je preznamenit, in sicer v prvi vrsti radi izvrstnega berila in tudi zaradi moža, ki je čital. Vrl in dičen domorodec je g. Puki, kateri Dunajski Slovenec ga ne pozna, kdo ne pozna njegovo neumornega delovanja, njegovega naudušenja za slovenstvo! Za g. Navratilom, predsednikom kluba, je on prvi steber slovenskega kluba; in blagor klubu, dokler bodeta mu podpora tu dva odličujaka. Predmet berilu g. Pukla bil je popis razstave v umetniškem domu na Duuaji. Začel je s prekrasnimi besedami Borisa Mirana: „Umetnost je najblaži i cvet pravega čistega človeštva; tisti dar, ki povzdiguje človeka najbolj nad žival ter ga približuje stvarniku. Umetnost je prava oaza v tem pustem, praznem življenji, kjer duša hira in od žeje umira, večno zelen otok poln hladnih potokov, pisanih cvetic iu tičjega petja, poln življenja in mladosti, harmonije iu sreče." Na to opisuje občutke, koje so vzbudile te besede v njegovem srci ter blaženoBt človeško , kadar pride v naročje naravi ali v umetniško svetišče. — Na to prehaja k imenovani razstavi, našteva oddelke njene, ter omenja, da ima tudi slovenski narod tu svoja zastopnika, in sicer gospodičino Ivano Kobilico in g Vesela. — Temu sledi opis razvoja izobrazo-valnih umetnostij v Avstriji. Prvi Habsburški vladar, ki je kazal nagujenost do njih, bil je Maksimilijau I. V tem času živel je na Ogerskem kralj Matijaž L, ki je zelo razširil knjižnico, im< novano „korvinsko". Iz te prišlo je mnogo knjig na Dunaj pod kraljem Vladislavom. V prihodnjih stoletjih imeli so posebno skrb za take zbirke cesarji Ferdinand I, Maksimilijan II. in Rudolf II. Natančno opisuje potem tedanjo zbirko cesarsko, kakor tudi zbirko Ferdinanda Tirolskega v Ambrasu, ki je bila prenesena 1. 1673 na Dunaj? Ker je pa Ambraška zbirka nastala v Pragi, razume se, da je v nji mnogo del izvira češkega. Važna pa neso ta dela samo za Čehe, ampak tudi za Slovane sploh, kajti iz njih vidijo delovanje Čehov že v onih stoletjih, ko še neso bili Nemci na Bog zna koliki kulturni stopinji. V 17. stoletji jele so se ustanovljati Blikarske zbirke. Karlu I. svetovalec pri nakupovanji slik bil je slavni Rubens, o kojem je Davorin Terstenjak dokazal, da je pokolenja slovenskega iz Št Jurija pri Celji. Najodličuiši zbiralec slik bil je pa sin cesarja Ferdinanda II. Leopold Viljem. V njega zbirki slove imena :Tizian, Giorgione, Talma vecchio, Veronese itd. — Cesar Kari VI. ustanovil je cesarsko slikarsko galerijo. Ustopnina v njo bila je 12 gld. Vsi poznejši vladarji habskurški, osobito pa cesar Franjo Josip I., pomnožili so jo. Izmej slovanskih slikarjev znameniti so po raznih dobah osobito češki, akoravno ni dvomiti, da so imeli tudi drugi slovanski narodi v umetniških strokah svoje može" Tako sta na pr. slavna Italijana Antonio in Silvio Rotta rodu slovenskega. Po dra. Mtillerja „Biographiseher Lexicon" je Antonio Rotta rojen v Gorici in pokoleuja slovenskega, itd. itd. Kar se tiče Carpaccia, dvomil je italijanski historik Lanzi sam, ali ga ima zmatrati Istrganom ali Benečanom. Peter Stauković pa vindikuje Carpaccia—Krpača odločno Istriji. Gosp. govornik našteva potem dolgo vrsto slikarjev slovanskih, mej kojimi imajo seveda Čehi največ zastopnikov ter navaja in opisuje ua-tančuo njih dela. — Končavši to zgodovinsko razpravo prehaja g. Pukl k umetnikom, ki so razstavili svoje slike letos v umetniškem hramu. Našteva 5 3 Slovanov in mej njimi pohvalno omenja gospodičiue Ivane Kobilce in gosp. Vesela. — Prva rojena je v Ljubljani 20. decembra 1861, učenka slikarja Alojzija Erdtelta v Mouakovem. Tri slike njene so razstavljene, in sicer: 1. Holaudsko dekle, 2. portret, 3. igralka na citrah. Gosp. Vesel razstavil je „slovenskega kmeta". Konečuo imenuje še nekega Georga Hladnika, rojenega v Ljubljani. Od njega je konkurenčui načrt nove facade Milanske cerkve". — To celo uro trajajoče berilo poslušali so udeleževalci kluba jako pazljivo, in naudušeno ploskali so, ko je končal g. Pukl. Predsednik g. Navratil zahvalil se je govorniku za to izvrstno berilo, t«r dostavil še nekaj, kar bode gotovo zanimalo vsacega Slovenca. Omenil je namreč našega slavnega čebelarja Autona Janše z Breznice na Gorenj kem doma, ki je bil iz prva slikar. Poleg slikarstva bavil se je na jako umno tudi s čebelarstvom. Ta mož prišel je 1. 1766 z mlajšim bratom Lovrom na Dunaj v tedanjo slikarsko šolo uprav zato, da bi se bil priučil slikarstvu , in je kasneje cesarici Mariji Terezi) i in občni koristi za voljo prestopil tukaj konečno k čebelarstvu. A vender bavil se je tudi še potem do smrti 1. 1773 s sli kaistvom. Slikarstvu posvetila sta se tudi brata njegova Lovro in Valentin v isti šoli, sedanji akademiji obraznih umetnostij, kjer je postal Lovro 1. 1811 pravi profesor slikarstva pokrajinskega, ter se s tem tu postavil. Mnogo njegovih pokrajinskih slik nahaja se v isti akademiji, v dvorni knjižnici in v „Albertini". Umrl je slavni Lovro 1. 1812; Valentin pa S. 1818 kot učiteljski pristav za zgo dovinsko samoročno risanje. Žal, da so se njegovi izdelki te stroke razgubili vsi. — Omenim uaj Še, da je slovenski klub tudi v letošnji sezoni izpolnil vestno svoj nalog, upamo, da ga bodo tudi v bodoče. Na svidenje torej v prihodnji sezoni! Iz Mol i6. junija. [Izv. dop.J Metliški mestni tašto p sklenil je v zvezi s krajnim šolskim svetom, da se praznuje 40 letnica vladanja našega presvetlega cesarja 10. dan junija po sledečem v sporedu: 1. V 9. dan junija ob 9. uri zvečer »vira domača godba pred mestno hišo cesarsko pesen ; nastop prostovoljne požarne brambe z baklami; godba in baklada po mestu; razsvetljava mesta, streljanje z možno rji; razobesijo se zastave. 2. V nedeljo 10. dne junija, ob 4. uri zjutraj budnica; ob 10. uri slovesna sv. maša z zahvalno pesnijo Sv. maše se udeleže c. kr. uradniki in služabniki, mestni zastop, krajni šolski svet, požarna hramba v paradi in z godbo na čelu, šolska mladina z učiteljstvom in drugo meščanstvo. 3. Po sv. maši uložitev in blagoslovljenje temeljnega kamna nove čveterorazredne ljudske šole v spomin 40 letnice. Pričujoči so šolski otroci z učiteljstvom in omenjene korporacije. Prečastiti gosp. prost Franjo Dovgan blagoslovi temeljni kamen s kratkim govorom; govor mestnega župana; uložitev spomenice zidanja; belo oblečena deklica položi venec na kamen; igra in zapoje se cesarska pesen ; streljanje z možnarji. 4. Vsi udeleženci podajo se od nove šole na travnik „Pungertu, kjer so šolarji zasadili lipo; lipa krsti se: „ Cesar Franc Jožefova lipa*; belo oblečena deklica okinča lipo z vencem; nad učitelj ogovori šolsko mladino s primernimi besedami; cesarska pesen; vrnitev v mesto. 5 Popoludne ob 4. uri ljudska veselica na vrtu g. Jožefa jGrbeca pri sv. Roku; pogoste se šolska mladina; učenci in učenke pojo in deklamu jejo; koncert mestne godbe; splošna zabava. Pri veselici točilo se bode dobro vino, glede jedil pa je najboljše, tče se ž njimi vsakdo sam preskrbi. K obilnej udeležbi najuljudneje vabi odbor. Domače stvari. — (Kranjski deželni zbor) bodo sklican dne 20. junija t. 1. k kratki sesiji, da pritrdi vladni predlogi o konvertovanji zemljiško-odveznega dolga. Do tačas bodo tudi znane ponudbe bank, katere hote prevzeti konvertovanje in s kakšnimi pogoji. Dotične ponudbe se |morajo uložiti pri deželnem odboru do 16. junija. — (Slovensko društvo vLjub.ljani.) Gg. dr. Vošnjak, L. Svetec, J. Murnik, dr. vitez Bleivveis, dr. Moše in dr. Tavčar so kot začasni odbor uložili pri deželni vladi pravila politiškega slovenskega društva. Deželna vlada je z odlokom dne 3. junija t. 1. naznanila odboru, da ne prepoveduje ustanovitve društva. Začasni odbor bode, ko se upiše dovolj udov, sklical občni zbor. Pravila priobčimo v prihodnjem listu. — (Umrl) je, kakor se nam z Dunaja brzo-javlja, v sredo, dne 6. t. m. zvečer gosp. dr. Ferdinand Pogazhnik, odvetnik na Dunaji, v 49. letu dobe Bvoje. Pokojni Pogačnik bil je rodom iz Kranja, dovršil 1858 1. v Ljubljani gimnazijo in šel na vseučilišče Dunajsko, kjer je bil mej velikošolci kot najboljši jurist. Po dovršenih študijah ostal je na Dunaji ter po končani praksi otvoril svojo pisarno. Dasi daleč od doma, ohranil si je vedno živo zanimanje za naše zadeve iu često se spominjal domovine svoje. S Pogačnikom izgubila je slovenska kolonija na Dunaji odličnega člana. Lahka mu zemljica! — (Umrl) je danes zjutraj v 35. letu svoje dobe g. Mihael Lenče, trgovec na Reki, poprej trgovec v Ljubljani, najstarejši sin dobroznane Len-četove rodbine na Lavrici. Pokojnik bil je iskren rodoljub in njegova prerana smrt užalila bode vse njegove prijatelje in znance. Blag mu spomin! — (Drobne vesti.) Toča ju v dolenji Zilski dolini dne 5. t. m. veliko škode napravila. — V Celovci bil je pretekli torek J. Foreiti, urednik Beljaške „Deutsche Allg. Zeituuug" zaradi razža ljenja Časti obsojen na dva meseca zapora, 100 gld. izgube na kavciji in na troške pravde. — Karol Makesch, trgovec v Biežicah, napravil je konkurz. — J. Koren, doma iz Petrovč, nekdaj sluga pri okrožnem sodišči v Celji, obesil M je na hrvatski meji blizu Rogatca. — (Podoba Vod ni kova inS tanka Vrazova,) kakor sta bili natisneni v „Humorističkih Listih" dobivata se v Giontinijevi knjigotržnici po 30 kr., po pošti 45 kr. — (Premembe v Ljubljanski škofiji). Martin Poč, kurat v Šturji, dobil je župnijo na Vačah. G. Martin Gerzin, upravitelj v Banji Loki, imenovan je župnik ravno tam. — (^Dopolnjeno je!") Razen te slavne slike razstavljene se v dvorani tukajšnje realke do prihodnje nedelje še razne velike in male fotografije, jeklo- in bakrorezi raznih Maxovih umotvorov, tako da je obiskovalcu možno spoznavati vsa dela Maxova. Razstavo ogledale so si že tudi tukajšnje srednje šole, sploh je zanimanje za to razstavo veliko. — (Politiško društvo „Edinost") skle-uilo je v zadnji seji, prositi c. kr. poštno ravnateljstvo, da se na uradnem poštnem pečatu poleg na slova „Triest" napravi tudi slovenski „Trst". — (Utonil) je dne 6. t. m. v Mariboru v Dravi, četrtošolec Fran Med en, rodom iz Cerknice. Kopal se je s tovariši pod železno brvjo, a nenadoma izginil v valovih. Najbrže ga je bil krč prijel. — (Na smrt obsojen) bil je včeraj pred porotnim sodiščem v Celovci težak J. Schlehne iz Fiirstenfelda, ker je pred devetimi leti zidarskega polirja pii Spodnjem Dravbergu umoril in oropal. — (Pazite na otroke!) Iz nastopnega po uradnih poizvedbah sestavljenega izkaza je razvidno, da se je 1886. in 1887. I. in letos od 1. januarja do 7. junija na Kranjskem ponesrečilo 88 otrok, torej povprečno po troje na mesec, in skoro vselej po nepazuosti starišev ali drugih osob, ki bi bile imele paziti na otroke. To je vender silno visoka številka, zatorej treba, da vsak po svoje sodeluje, da se bode to st- vilu zmanjšalo in da se bode malomarno nadzorovanje odstranilo. Rečeni izkaz ima nastopne podatke : Loto ! utonili S HI "S u o Sj n rtni D." o naći ni C « - m ft*5 ! « ko T3 S s& «j * a. Ig skupaj 1886 1887 1888 19 17 5 8 7 4 2 2 1 4 2 1 1 4 ~~3 1 6 1 37 38 13 — (Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Celji) ima v sredo dne 13. junija t. 1. v prostorih Celjske čitalnice občni zbor. Na dnevnem redu so poročila tajnikova, blagajnikova, volitev novega odbora, volitev zastopnikov k velikej skupščini in eventuelni predlogi. K obilnej udeležbi vabi p. n. gg. ude odbor. — (Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico bode imela 13. junija 1888 ob Va8- uri zvečer v družbeni hiši katoliških rokodelskih pomočnikov v Celovci svoj letni občni zbor po temle dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednikovega namestnika. 2. Poročilo tajnikovo in denarničarjevo. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajni govori in nasveti. Po zborovanji: Govori in veselica s petjem slovenskih pesnij. Prijazno so povabljeni vsi domači in tuji udje in vsi tisti, ki žele pristopiti imenovani podružnici. Odbor. — (Vabilo) k prvemu občnemu zboru „uči teljskega društva za Postojinski šolski okraj", ki bode v sredo v 4. dan julija 1888 ob 3. uri popoludne v Senožečah s tem-le vsporedom : 1. Pozdrav predsednikov. 2. Tajnikovo poročilo o dosedanjem društvenem delovanji. 3. Upisovanje društvenikov. 4. Volitev društvenega vodstva. 5. Posamezni nasveti. — (Književna obznana ) l' n. gospoda, kojoj posluh poziv na predplatu na djelo: „Poviest Venecije u živ. pri v.u, umoljavaju se oviem naj-uljudnije, da bi mi izvoljela poslati predbrojne arke do polovice tek. mjeseca. Ako je tko i novaca sa-kujdo, neka mi ih predbježno ne šalje, jer ako vidim, da je broj predbiojnika premalen, predati ču djelo u tudju nakladu. U Osieku dne 7. lipnja lbbS Profesor Ivan Rabar. — (Slovenska hranilnica v Spodnjem Dravbergu) začne v petek, dne 15. t. m. svoje delovanje v Rabičevi hiši. Obresti za poaojiia bodo po 5 °/0, za hranilne uloge po 4l/a u/o- — (P os oj i 1 u i ca v Mariboru) imela je pretekli mesec 39.980 gld. 40 kr. dohodkov, 33.226 gold. 86 kr. izdatkov, turej 73.207 gold. 26 kr. prometa. Telegrami „Slivenskemu Narodu": Berolin 7. junija. „Ruichsanzeiger" objavlja zakon, s katerim se podaljša legisla-tivna doba. Potsdam 7. junija. (Zvečer.) Cesar imel je precej dober dan. Kašelj je pojenjal. Cesar je danes veliko delal. Vspre;el je grofa Eulenburga. Le zaradi neugodnega vremena ni šel danes na prosto. Dunaj 8. junija. Novo sistemizovano mesto podpredsednika pri najvišjem računišči za okupovane dežele podelil je cesar sekcij-skemu načelniku vitezu Zwolf-u. Pariz 8. junija. V zbornici zavračal F)oquet desnice očitanja zaradi nezakonitih dogodkov pri municipalnih volitvah, predbacivajoč konservativcem, da so se sami posluževali nedovoljenega pritiska. Obveljal je jednostavni dnevni red, kakor ga je ministerstvo vsprejelo. Pevtral predložil zakonski načrt o znižanji pristojbin za potne liste. Rim 8. junija. Oficijozno se javlja, da Italija k letošnjim velikim manevrom ne bode puščala nobenih tujih odposlancev, pa tudi k tujim manevrom nikogar poslala ne bode. London 8. junija. Po vojnega ministra povelji, razvrščeni so prostovoljci v brigade ter imenovani poveljniki. V povelji naznanja se kot neposredni smoter, da se bode z organizacijo uspeh vsake invazije onemogočil. Zahvala. Odbor slov. „Bralnega društva" šteje si v čast in dolžuost izrekati tem potom slav. prebivalstvu Kranjskega mesta za darovane zneske za napravo društvene zastave; gospej Ani Hofbauer v Ljubljani za povsem okusno izdelane zastave, sosebno pa vsem onim si. društvom, koja so nas počastila pri slav-nosti dne 3. junija t. I. s svojo navzočnostjo vzlasti slavnemu „Slavcuu iz Ljubljane za njegovo požrto-valno sodelovanje, sploh vsem, koji so pripomogli, da se je slavnost tako lepo izvršila, svojo najto-plejo zahvalo. „Slovensko bralno društvo" v Kranj i dne 6. junija 1888. Trnju I Kdntviliii VMpeli. Vsakeršno trganje po hrbtu in udih tor bolečine v členkih VBpešuo ozdravi mazanje z Moli ovim „Francoskim žganjem iu soljo". Cena steklenici 80 kr. Vijak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko iu pod-disom. 4 (31 — 7) ^jf>i---- »LJUBLJANSKI ZVON" Mtoji (331—130) I] I za vse leto gld. 4.60 ; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. l£ti+J8s===a9Li JLotcrijue srečke 6. junija. V Pragi: 15, 16, 6, 50, 64. Umrli so v EJubUanl: 6. jutiija: Marija Zupan, gostija, 73 let, Kravja dolina št. 11, za oslabljen jem. 7. junija: Jonip Krašovic, uraduegu sluge sin, ''■ uies., Kim in.,k.i cesta št. 10, za božjastjo. — Jera illebš, poscat-nikova hči, 3 ines., Hradeckega vas št. 34, za drisko. V d e ž e 1 n e j bolnici: 3 junija: Klara Peklonk, gostija, 28 let, za vnetjem možganov. 4. junija: Ivana Ouber, gostija, 28 let, za vnetjem sapnika. 5. junija: Marija Jamnik, delavka, 30 let, za jetiko. T nj o i : 7. junija: Pri Slona: Basch, Munschein z Dunaju. — Ma\ iz Prage — Beerniann iz Budimpešte. — Potek iz Zagreba. — Dolničar iz Trsta. — Spazolli it (lorice. — Derežan iz Zagreba._________ Mideorologirno poročilo. a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-krina v mm. 7. junija 1 7. zjutraj 2. popol. H. zvečer 733-1 mm. 7.19 1 mm. 733 3 mm. 230° C 2SHIM: 23-2° C •I, svz. si. zah. m. zali. jas. jas. obl. O 00 mm. 1 Srednja temperatura 25'1°, za 9-1° nad normalom. JD-o.zi.si j sisa- "borza dne 8 junija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — .... gld. 7945 — gld. 80-90 — _ Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta....... 109-75 — „ b . marčna renta .... „ 9435 — „ Akcije narodne banke. . . „ btitf-— — „ Kreditne akcije....., 884*70 — „ London........„ 126*86 — „ Napol.........B 1001'/, _ „ C. kr. cekini .... , f>-94 — „ Nemške marke.....„ 81*93 — n 4 / državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 132 gld Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 16ti „ Ogerska zlata renta 4°/0..... 99 „ Ogertka papirna renta •rin/u . ... • 6 „ 5' i0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 105 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 118 „ Zemlj. obč. avstr. 4'///o zlati zast. listi . 127 „ Prior, oblig. Elizabotine zapad, železnice — Prior, oblig Ferdinandove sev. žobznice 99 ., Kreditne srečke......' gld. 179 „ Rudolfove srečke..... 0 ,, 20 „ Akcije anglo-avstr. banke 1*20 ,, 106 „ Trammway-drust. velj. l7o gld. a v. . — „ danes 79-20 80'«5 109-80 9415 8(55 ■— 28 i-7i) 12635 10-01 v, 5-94 «1-97»;, , — kr. 25 „ 10 „ HO , 30 „ 7". .. 75 75 75 50 Kristinu Knrall, loj. Železuik. naznanja v svojem imenu iu v iaienu sorodnikov svojih tužno vest O smrti svojega prosrčno ljubljenega S'»proga, gospoda FRANA KURALTA, posestnika, kateri je po dolgej hud 'j bo'ezni, prejemll svete zakramente M umirajoče, danes ob uro po- poludne, V 40. letu starosti svoje, v Gospodu zaspal. Pogreb posvetnih ostankov pokojnika bode v petek dno 8. junija popoludne ob 5. uri z gradu Turn na pokopališče v Semići. Sv. maše zadušnice fiitaie so bodo v cerkvah v Semići in na Smuki. (411) Dragi pokojnik priporoča se v prijazen spomin. Na Ttirna, dne G. junija 1888. -tj Zahvala. Vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v a bolezni in o smrti našega presrčno ljubljenega soproga, oziroma očeta blagorodnoga gospoda RAJMUNDA ANDRETTO, tovarniškega zadružnika, hišnega in zemljiškega posestnika, skazovali sočutje svoje na tako prisrčen način, ter onim, ki so spremili dražega pokojnika k po slednjemu počitku, iu končno darovateljem mnogih prekrasnih vencev izrekamo najodkritosičnejšo iu najsrčnejšo zahvalo. (414) Žalujoča rodbina. V Ljubljani, dne 8. junija 1888. z družim izpitom želi iti v prakso (402—3) h kacemu notarju. Natančneje pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". Košnja v najem. Na Seemannoi cm travniku ,,V logu" u a V1Ć1 oddala se bode košnja V IIC 3P o.^a©6 se ponuja pri vseh boleznih, zlasti onih, ki izvirajo iz sprhlene krvi, nadalje pri padici, živčnih boleznih, ašesnih bolečinah, plitt-nih in želoilčuili boleznih, naduhi, slabosti, protinu, trganji in pri vseh ženskih boleznih. Trakulja odpravi se v dveh urah z glavo vred, za kar se jamči. Metoda, ki je hitra iu sigurna, pospešuje se z odličnim in skušeniin sredstvom Obširna poročila pošljejo naj se z naslovom: (846 4) „X^3Tg-iea.-OffiicirL" Breslau IX. VIZITNICE priporoča v Ljubljani. »3». *m* *v> *m* »1K* .jb« :>" Gostilna ..Pri Dalmatinci" v Šiški. P. n. slav. občinstvu uljudno naznanjam, da točim izvrstno priznano marčno pivo iz pivovarne g. S. Kukec-a v Laškem (Markt-Tiiffer); dalje dobrega dolenjca liter « J- kr., dalmatinca po *£H kr. in bizeljca po 3*£ kr. Za mnogobrojni obisk prosi (410—1; HJVanj«, Iioi3itjiv. VELIKA 3*0 f"osaauo. GLAVNO SKLADIŠTE " najčistije lužne KISELICE poznato kas najbolje okrepljujuće piće, I ka« .'!-.:•• t:i liok proti trajnom kašlju plućevlne 1 loltirica bolesti grkljana i proti meh: rnlm kataru, IIINKE MATT0N1JA » Karlovi vari i Widn. (5000001 kot največji dobitek \ uujsre ne* )eni nIim-uji |»ouu|n velikH od llam-hurNke drJave zajamćeiiu denarna loterija. Specijelno pa: 1 prem. a mark d 00000 1 dol.it. a mark 200000 1 dobit, a mark 100000 1 dobit, a mark \_ dobit, a mark 1 dobit, a mark 2 dobit, a mark 1 dobit, a mark 1 dobit, a mark l dobit, a mark 1 dobit, a mark 7 dobit, a mark 1 dobit, a mark dobit, a mark 56 dobit, a mark 106 dobit, a mark 257 dobit, a mark w dobit, a mark 515 dobit, a mark 839 dobit, a mark dobit, a mark 15960 • lobit. a mark 200,150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. 90000 80000 70000 00000 55000 50000 40000 30000 15000 12000 10000 5000 3000 2000 1500 1000 5 0 0 14 5 Najnovejša velika, od \isoke državne vlado v lIAMBUMiU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 95.500 srečk, od katerih se Izžreba 47.800 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,160.290 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ngodna naredba, da se vseh 47.8IM) dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v mulo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretjem na 90*000, v četrtem na 70.000, v petem na 80.000, v šestem na 90.000, v sedmem pa eventuvelno na 500 000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeležitvi te velike denarne loterije. Častiti naročevalci so prosijo raročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naroditvo izvrše tudi proti poštnemu povzelju. Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalnu src o I* a av. v. gld. ft.iSO. 1 poloviea originalne srečke av. v. gld. 1.75. 1 četrtimi originalne Nreeke av. v. gld.—.OO. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanju, iz katerega ue razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, i utis-n.•mm državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nuni bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred kateri dan bode žrebanje 1. razreda, 14. junijem 1888, nam doposlati. (2B4—15) VALENTIN & C0., Bankgeschaft, H:ii.]ivIBUI5G-. Izda jatelj io odgovorni urednik: Dr. J o s i i> V o š n j a k. Lifttuina in tisk „Narodnu Tiskarne" 427^