I a^HHn^m^mVm^m^mVI ■ velja: % 4*'jvi Jnu pre 14 k Zr- . II — . 550 . 1 Dopisi M| se fcasJurajo kostna* Iirerati veljajo peteiostcfMia j;etit vr*U za enkrat po 12 vaa, za trikrat aa večkrat po I« vin Pri vetja l piavniaivu naj se pošiljajo aarocaap, reklamacije, to )t đ*iiiiii»>«ativn« stvari. Na fiMfirna naročila brez iMcdnfes* vpeslatv , za dvakrat po po dogovora. .Slovenski Narod" velja po post! za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 2*/ ozira. celo leto.......K »— poi leta........13' četrt leta........Ml tc........2^» za Ameriko in vse drage dežele: celo leto.......K 30/ — Vprašanjem glede mseratov na) se priloži za odgovor dopisnica ali znamka gnaiaslitvi MmmB— allca M. I, (spodaj, dvorile levo), ttlelsa st. sS Noš cesir. S svojimi narodi vred bo častitljivi cesar jntri praznoval svojo osemdesetletnico. Bridkosti življenja niso uklonile njegovih moći in nam krajšale njegovih dni. Cil in čvrst a*leda nazaj na osemdeset let dela življenja in na dvainseatdeset let vladanja, in kdor pregleda zgodaarino te t, ta sele pojmi globoko pesnikovih besed, konču-Zarja večerna — slava ne-Tmeroav.« V težkih časih je naš cesar prevzel krono svojih detlov. Siv** je sodil, da so habsburški državi šteti dao- > ^ njenega obstanka. In celih d\ let je bil naš cesar zapleten v največ, je boje. p red no se mu je posrečilo konsolidirati državo. Dvajset let je trajal preporod in zarodov ina teh let je pisana s krvjo. Ob revoluciji na Dunaju, na Madžarskem in v Italiji, je Franc Jožef I zasedel cesarski prestol, in Sol fer ino in Kraljevi tiralice sta etapi v tem težkem razvoja A mir tudi še s tem ni bil nanesen. Na grehih minolih časov trpi država še danes in še do datira se cesar-;n ni posrečilo, dobiti svetovalce, ki bi mogli urediti notranje razmere rako, da bi bila država t ra are jena. kakor mora biti. če naj bo srečna, zdrava in močna. V dolgi dobi svojega, delu za blagor države posvečenega življenja, je cenar »kozi revolucije in ljute v >k* in propadajoče sisteme modro vodil •-dn monarhije in dane* * večeru njegovega življenja stoji država močna in trdna, kakor nikdar prej med velesilami Evrope in narod* avstro-i «r»ke monarhije blago»lzvlja-jo svojega vladarja, ki je s krepko roko izvršil to čudežno delo. Spoštovan od vstaja sveta, ljubljen od svojih narodov, praznoval ho cesar Frane Jožef I. svojo osemoe^et-letnico v zavesti, da mu je bita vedno prva in edina briga, zagotoviti -vojim narodom srečo in mir. gozdarsko in duševno blagostanj*. Me«l narodi, ki ae v neomahljivi, na neštetih bojiščih po*vedV«čeni zvestobi vesele cesarjeve oscn;«ie> »Upnice, je tudi narod slovenski. na\ziic i ju temu boju. ki ga bije zoper meto-•k». po kateri vodi vlada državno upravo. Ta boj slovenskega naroda proti vladajočemu sistema* ni drugega, kakor boj za pravico, boj za ravnopravnost. r*.| /a ti-.t« j* »-i u late in pogoje /fvlj»-uja. ki jih j* na* rt^ar neštetokrat proglasil ut >\oj«» nicale. Toda % žlic temu Ijulemu Is »ju >e zaveda vsak razumen Slovenec, da je obstanek in razvoj «*1«.\rn>k^K» naroda nasajae anaan v okvira anannur- -rv- ■ ••'lili f ajr l!l «!rt Ul l/\flt IIIO narhije »lo\en-»ki nannl ne mog* l ni-Ifl tr» notka eaatatirati Kar je -K>\»n*»ki narod d«"-*"g*»l. vse je dosegel j* nI vladanjem cesarja Franca Jožefa I . ki je SI« i\etičen. wn|ii<» i*« * v. , ji k***\ al pra\o očetovsko ljubezen. In zato se vesel t tuaH desetletnice in *e' »ari zvestobi in p>ti \la*~.. * oi mu usoda podaljšala življenje do skrajnih meja. _^ TittiKo naših narodnih1 V nar prav živo anaaaaajajo na razmere v Turčiji, kjer *e razne |>oiitičii» -Tanke tudi poslužujejo najnižji)) sredstev v doseg" »vojih ciljev, kjer *e deluje s teror:/:n«»m. raznimi nasil stvL ubijanjem itd. In k«»i ^..fniti da ae tndi del ii»*iii>k''ga naroda i»»K»!užuje takih brutalnih sredstev. Ker so v nekaterih mestih in deželah Nemci v \»c:ni. iedaj uporabljajo trna asm jo premoč v ta, da življenje in co slovanskih manjšin, ki žive v njihovi sredi ia ki imajo j*, določb;«h javnega prava in zakonov, ne aaaan državnih, temveč tudi v stena ro« In i h naravnih, neomejeno pra\ ico do mir-j ■. _r ' Ijan »kegi razvoja. S takim poMo|»anjein se ne ksni aaaan ja ni r*-*\. /a k.*t r»>ra jam ii najvišja državna avtoriteta, t*»m-sn* se na Hagrant^i 5 «rr^ anper ideje državljanske svobodo in enako-ti. inf-ieruejTH napredka in »ui-:: ar le, torej zofier id« je, s katerimi *e kulturni narr»di v sedanjem veku kaj radi ponašajo. fii ■ :rijeiii i>u w. - v naši drža\ . zas-liii dogorlki, ki jas-uo os\< ?lj uje> . iih kafafaaj ./»k nivn je padla nemška politikA Pred nedavnim čas*, i u so s* mora <*l stu Igla v i Nemci na snro\ m padli češke Sokole, ter pri tem ubili tudi nekega češkega zidarja. V Vim- fterkn s*- \ r«*ile Tudi protičeške de-iiMutstnscije Y anat i/em dunajskih Nemc»-\ j» pa )H»>tai z«» tako divji, da tu* |Hiznaj<> ze \**e a*i»stoljuhnosti. katen» g»»j' vaa|| še tako l»arbarski iiaroul. CMrsir baukerc»tne dunajske lovske razstave na vse in«»g<»ce načine valu ljudi, naj )»ri-J» nu l>iiuaj. «la >i ogledajo in ra/,Mav«>. In «•♦• >«• Sh» vani o«lxovej«» temu |w»vabilu, tedaj za k riče voditelji nemških strank, da hočejo Slovani s vdreti na I)n naj. Vsi nen;>ki listi so pisali in hujskali zoper slovauaake goste, ki so aj hoteli oHeilati residenčno mesto. K« r -«» >e )»a teh i zavedali -\«.jih. \»> zakonu zajainčcmii pravu«, so pr i;<\/.ln- iiemvkeinii hujskanju na I>u naj. tih tej priliki so pa dunajski Nenn-i |Mika/ah. »ia -<» \ istim uvedli v *\ojlitiko taktiko dunajskih PlaTtenbriiderjev«. Naši kranjski in štajerski Nemci so p4«|M»iiioina jMMhmni svojim bratom na Češkem in Nisjeav>trijskem. Nedeljski -4»k«-l*.k zlet v Celju je silno razburil nemške renegate celjske. Po v-*eh nemških listih s»» raztrosili vest. da hočejo slovenski Sr>koli, kakor roparji vlomiti v Celje, klicali so na pomoč, da «*e morejo usoešno postaviti /ur Abvehr . Toda Slovenci niso ti-•*tj. ki hujšaj ■ k napadom temveč Nemci provociraj** w-«]no in \*>\ -od. i *' ♦•«i-?-.?t!ik et ljskeara mestnega magistrata je kot >ef - urednik celjske Heiit«*ehe Waeht hujskal na v?*e Tiioaroče natčitie zoper mirne Slovence, ki so hotel i na svojem ozemlju proslaviti M»ko|sk«» id»jn. Mi ceh> trdimi, da j#» dr Ambr »^ehit? organiziral on-ilotno ionsko fakinažo. ojašivn ščitita celjsko |M»li«4ijsko ča^t. Slovenci so pa ravno ;>ri t« ni zlem pokazali, kako -<» vzvišeni na«! tistim nivojem, na katerem s#« nnhata.iM danes avstrijski Nemci. Celo nemški li>ti in e. kr. • ..»..:, k«> i i is-ir - • no pri/nali. da vlada i »ri Slovencih stroga in vzorna Mariplina Slovani se dobro zavedamo ^voj»- mori. ki pa deloma s*' čiva in katero je treba sele vzbuditi, to«la te svoje moči nočemo izrabiti brutalen način 7oj»er svojega nasprotnika, temveč jo hočemo osredotočiti na kulturnem in gospodarskem poljn. Tmli Lahi sc poslužujejo v i»olitienem in naro«lnr>stnem boju t»rav tiste taktike, kakor njihovi po- liti« r:i zavezniki Nemci. Prav istega dne, V>, -*> S* mojave nemškega in laškega narr>da. Ne smemo se pa dati zapeljati, da hi vračali klin s klinom. Narodnostni in politični boj v Avstriji ne bo dobo je van na ulici, kamor gu okušajo prenesti Nemci in Lahi. temveč na kulturnem in gospodarskem polju. Vsled tega moramo z mirnim in smotrenim delom v tem oziru organizirati svoje moči — s •tndom se moramo pa odvračati od raznih provokacij z nemške in laške rani. In če Nemci trdijo, da smo Slovani agresivni, če se hočemo posluževati na svojem ozemlju svojih državljanskih pravic, tedaj jim pustimo to mnenje. Nam gre edino za to, da ostanemo na svoji grudi neod-visni gospodarji in da pridobimo nazaj tisto, kar so nam ugrabili. Rozdolžen!! rflcirje«. V proslavo osemdesetletnice se ustanovi centralni zaklad za c. in kr, armado, cigar namen bo. služiti kot gospodarska institucija v prvi vrsti v svrbo. «la se razdolže oficirji, v drugi vrsti pa. da jim s cenimi posojili sploh f>omaga v slučajih zadrege iii olajša vrače v «ii i je. Za oficirski stan je to velika pri-j dobi te v in velika pomoč, dasi se je l*ati. «la bo tudi tu mnogo poklicanih in le malo izvoljenih. Sredstva, ki jih dobi ta ?^iklad. najbrž ne bodo za-deščala niti v najmanjši meri. £al«»stna resnica je. da je avstro-r»grški tudi šega, si je čez leto a]nj pritisnil kaza bi H i obr i. fHsisl ! ^c je. da je '-dsck ter je sklical sejo. Tista ne k txl<> \ r^ila. ka kor \»> \ * r« n zaaaan i k pričat rodovom. Dvanajstem častitljivih obrazov je fino in temno «trme|o \ svoje ta*t no strmenje Ob polu osm,i: zvečer je lik vstal. [»■■/\ op 11 ter je iz-il s s| .vpsiiim glasom: lastita u :«»*la! Zbrali urno se, ker nas je klical ta naš mili narod, da ga useknemo! fK»\«ilite mi. da vaw r.*jpr*»j pozdravim po vrsti, vas ime nitnike, \r»dit^lje in firvoboritelje. veljake, prvake m u«*-enjake, zastopnike dnhovnih in posvetnih oblastni j; da pozd*-avin» takorekoč snažni robee ne^ rajnega naro^la? Kakor vam je odzdavr*aj znano in kakor w> nam dokazali ter nam še dokazujejo j i -monki. je na« narod v vsakem osini, tako v dfi«evnem kakor v telesnem. najulw>7nej^i med narodi; obsojen je takorekoč, da ostane srajčnik na vekomaj. Ali ni je ▼ doviai primere, da bt se bil »ako junaško in zu'ag«>vito vojskoval z*»per svc»jo usodo. S kratkimi in tenkimi as njimi nogami hiti na vseh Me zna, cestah in poljih za bogat i.m in r.iogočnimi svojimi «:>-o«li; kmalu, mislim, da jih bo dohitel, dasi upehan in zasopljen. Toda V.ak«»r človek, ki gleda na vse strani in na vse cilje, ./presrleda marsikatero stran in iz greši marsikateri cilj. tako jo tudi naš narod v svojem lahkomisemem hlastanju zanemaril prrimettitno in prekoristno polje razumnega čebelar-atvn...« CMhorniki: ^KajT* Preilsednik: Ne f . Je i? res! Tako je tudi naš narod v svojem lahkomiselnem hlastanju zanemaril pre-imenitno in prekoristno polje zslruž-nega mlekarstva . . .« Odborniki: »Kaj?« Prf^dsednik: »Ne?... Je že res! Ne govorimo o posameznih strokaii narodove gospodarske samopomoči, temveč govorimo kar o tistem cilju, do katerega vodi vseh stottsocero razorov nami h njiv in leb . . . do, kaj bi rekel ... do kmečke komune . ..« Odborniki: »Kaj?« Predsednik: »Nef . . Je že res! Izprevideli srno v teh poslednjih časih, nn svojo žalost smo izprevtdeli, kako propnan ia bira » Kaj ?« Smo že blizu. hvala 0ki starši. le hitro pošljite vse svoje hčerke v nunski *a-mostan. da *•** čim prej razna rod i jo in da tudi * i malo pomagate hirajoče nemštvo umetno redit L '+ Z narodom k boga. Klerika! ei iipreminjajn v»ak dan *voje ime in svoja gesla, kar jasno priča o tem. da klerikalci nimajo prav nikakršnega trdnega prepričanja. Prej so imeli geslo: Z Bogom za narod!* - na ►m zborovanju klerikalnega v Črnomlju so izpremenili to geslo v >Z narodom k Bogu.* Naši klerikalci bi pač boljše napravili, če bi izpremenili tudi to »vr.je ge^lo, ter rekli: Z narodom v klerikalni jarem!« m '-f~ Liberalni leraenat. V Crnoaa-lju so te dni asentirali klerikalne dijake. Ta važni dogrsiek so imenovali shod. menda ker je bilo mnogo govarane. Med drugim se je na tem shodu izvedelo, da je imel ljubljanski lesne-na t svojo liberalno d (»bo. zdanja njegova doba pa da se imenuje socijalna doba dr. Kreka. Ker je soeijalstvo dr. Kreka že davno spoznano kot šarlatan* t vo, ni nič r.a tem Mala* dn ae sedanja doba ljubljanskega lemenata tako imenuje, kvečjemu je to dokaz, da je duševni nivo t* ga za votla močno padel, kar pač tudi potrjuje povprečna inteligenca sedanjih absolventov. Ali da je imel ljubljanski leme nat tndi svojo liberalan nabav to je vsekakl lamiaaivm Vedeli bi b radi. smislu rabijo klerikalci to T Navadno pravijo kleri-da je liberalizem O _ aki li svojem okusu Zanimivo ] je, da to pot nemški ki ao doslej navadno klinih ste naklonjenosti do Slo\ zlobnosti in hudobnosti nadkriljuje jo liberalne. Znani, m v zadnjem času večkrat imenovani > l>eutsehes Volk-blatt*. ki ga urejuje nekdanji debeli prijatelj naših klerikalcev, Vergani. piše o celjski sokolski slav-nosti med drugim: Slavnost se je vršila na travniku lastnika um* T naga mlina Majdiča. nevarnega pospeševalca srbofilskih teženj na polju — jugoslovanske unije 11). Ude-* fremdes Gebiet . Klerikalne denuncijacije. Avstrijski klerikalci ao res dobro organizirani. Ko se je pred kratkim z Dunaja dala parola, da morajo vsi klerikalni listi denuncirati Jugoslovane kot veleizdajaice. tedaj je dunajski Deutsches Volkablatt . ki ima svoje poročevalce v vrstah naših klerikalcev, prvi začel s takimi denuncijacijom i. Potem mu je seveda ■JediI »Slovenec . Zdaj je pa prišel tudi neizogibni dr. Stadler. ki je v Keichapoati« začel denuncirati bošnjaške Srbe in dr. M and: -ranko. Clasnakn se gabi ta nizka klerikalna taktika. Ce so se Bosanci uprli importu tujcev, posebno Nemcev, katerega organizira škof dr. ^ -iler in z njem zvezani kranjski klerikal-f^-daj so v sled tega nevarni Avstriji. Ce nočejo Bosa ne i %#*«"• i*odpi-rati raznih Htadlerjevih konviktov. v katerih se vsgojuje v klerikalnem in ponemče\ alnem smislu, tedaj so zaradi tega veleizdaja le i. Konec tega denuncijantske** članka - glasi: Kam naj to vodi? P«, našem trdnem prepričanju je dane- FV>^na v ♦oliko veeji nevarnosti, da si jo pri laste Srhi, n*-go za časa aneksije. Takrat «e je poslalo doli siotisoče granu.«; in kaj se godi danes! Okoli Sara j* ■ aa še vedno grade nove utrdbe — ter - n*- \ ^vrazn.^H k> jje \ celi želi triumfira in ki ž*» vlado >a kakor premagano komandir* stoaj sr» vsi ti nosknsj hiraj klerikalianma, kajti s takimi nizk ii -re« r>itf ne more doseči traj- nih uspehov (n»tovo je |e to, da «•#• vsi prsteni * lementi v*-|ed takih podlih denuneijncij odvračajo od klerikalcev. Marka, (»liroma krona oz;or- •Vuja. Sh pap*-ze\o no/rnno Yw* romsko enetkliko noe*»jo odgovarjati prot**stantov*»ki N* tim i e tri dni j»ri znani pri zajtrku, kosilu in večerji in kar niso mogli prebv aiiti dobre postrežbe in nizkih oen. Za omenjeni koncert sem imel uajetih 1J nat a kari«-. Y/el bi jih še več, če bi jih bit dobil, toda v sled silnega navala gostov v vseh gostilnah so bile oddane drugod. Plačati >em jih moral drago, a kljub leiuu ui>eiii isal cen prav nič niti pri jedi, uiti pri pijaci. Pri takem na-\alti j »a bi iiolien restavrater n*- mogel točno }*»treči. Z odličnim spo-<»tovanjem Krni! Keržišnik, reMavmter >»Naro*in« doma«. \ Litiji je v soboto zjutraj umrla t«, dolgi tn mučni b«dezni vsem tukaj kdaj bi v h joči m, /lasti uradniškim rodbinam znana dobra jsrica Jerica S i m o n č i č. Zapustila je mo- h otrok ni imela. Rajnka je bila tiha, mirna /•■nska, ki ni nikoli nobenega razžalila. Ko je bila še bed j zdrava, se je prav rada udeležila aln-ven-kih veselic, zlasti onih, ki so se prirejale v korist »Ciril-Met odo v j družni Naj v m. p.! Opekama t Postojat. Parna opekarna g. Josipa f. a \ r e n č i č a v Postojni zanata med najuglednejša in najmodernejša industrija Ina podjetja, kar jih imamo.Ta parna opekarna z električnim obratom j*' opremljena z najmoderi • - n -troji in so njeni izdelki v \ - kfin oziru vzorni. Pri-I*onW*amo to naro«lno firmo kar uaj-in op i ar jamo ob i nem na njen inserat. Iz Hrastnika. V nedeljo zvečer je pričakoval našega wSokola-, ki se je udeležil celjske slavnosti, korporativno naš „Turnlerein", a ni imel žalibože sreče. Njihov preljubezniv klic: ,Jetzt kommt die R >.^c >e Pakage" se ni uresničil, kajti .pakaža" se je ob istem času vrlo dobro zabavala — v Celju. Sicer je pa nam zelo žal, da nismo bili deležni tega tako ljubeznivega sprejema. Pa drugič!!! Junaštva celjskih Nemcev. Kakor je bilo pričakovati tako se je tudi zgodilo : celjska sokolska slavnost se je mimo izvršila. Ampak .nemški" Celjan je vendarle moral pokazati, da je poleg svojega dunajskega vsenemškega bratca največja sirovina v Avstriji. Pomešana nemško-slovenska kri ni dopustila, da bi celjska svojat ne pokazala svoje nemške olike in svojega nemškega junaštva. Ker celjska sodrga ni mogla drugače izliti svoje jeze nad Sokoli, je za kolodvorom v Celju s kamenjem napadla posebni sokolski vlak. Pri »Jelenu** so se zbirale cele tolpe celjskih akademičnth in neakadetničnih barab, ki so neprestano tulile: „Heil Cilh!** ur ..Niedtr mit den Windischen !*• Celjski magistrat jc bil sicer izdal prepoved, da se ne sme zbirati več ko pet ljudi skupaj, ampak ta prepoved je veljala >amo za Slovence. Dva celjska Sl< enca, ki sta se mirno vračala domov, je napadla petnajst barab bro-ječa nemška tolpa ter ju pretepla. Petnajst na dva! Tu jc res ireba poguma, kakršnega imajo spodnjcštajerski renegati. Svoje junaštvo so še bolj pokazali s tem, da so napadli in msultirali neko Slovenko. Neki Zwetko, pisar pri geometru Lebitschu je bil pa celo tako P* ►triimen, da je nekje ukradel sloven- r'> i ivo, jo metal po tleh ter nanjo pljuval. To se je seveda godilo v Celju pod varstvom celjske policije. Celjsko nemštvo jc ob tej priliki res imenitno pokazalo svoj pogum in svojo oliko! Okoliška nemška šola v Ptuju. Slovenski starci iz ptujskih okoliških vasi so tako malo zavedni, da pošiljajo menda več svojih otrok v nemške ptujske, kakor pa v domače slovenske šole. V preteklem šolskem letu je obiskovalo nemške ljudske šole v Ptuju krog 2O0 slovenskih otrok iz Rago,-nice. Budine. Hajdina in nekaterih drugih vasi. Nemci in renegati sicer trdijo, da so to nemški otroci, kar pa jc popolnoma izključeno, saj pred par leti še ni bilo v imenovanih vaseh niti ducata Nemcev in jih najbrž tudi še danes ni! In ker so nemške šole r Ptuju tako prenapolnjene s slovenskimi otroci, je sklenil mestni svet ptujski, sezidati za slovenske okoliške otroke nemško šolo v Ptuja. Šolo hočejo postaviti v mestu m ne v okolici zato, ker upajo, da bo ponemčevanje slovenskih otrok v asestu ajmogo hitreje in temeljiteje napredovalo k akni bi pa v Šoli, ki bi stala v okouci. Ker se je pa ptujska občina v znanjih letih vaied raznih stavb, dosocenth za p ona mre -vanje, zadolžila št te milijon kron, , m ne marajo za nepotrebne iole već davka plačati. Ornig, in drogi „nemški" magnati bi sicer še kozo odrti z davkoplačevalcev za ponemčenje par stotin Slo-vaaaanz, ana> bi ^jnatae to anirno pnpn-aML Toda ajnvkotaaa^raid so ae span-tatt in tejns je bil ptujski mestni šolski svet priafljai, da te naonmpal nemški „Viailsvaiin* za 750.000 kron iz Ro-^fjjLijtvaga sklada. In Peter Roaegger je vendar rekel ob ustanovitvi sklada, da ja nasnerijen samo nemškim otrokom f Če bi bil ta nemški Peter res tako pravičen človek kakor se hiini, potem bi pač moral uvideti, da nemški otroci ne potrebujejo niti „Schnlvereina" niti Petrovega sklada, ker država sama itak v preobilni meri skrbi za nemške otroke na Škodo slovanskih davkoplačevalcev in na škodo slovanskih otrok. Kakor v sto drugih slučajih, bo tudi v tem slučaju služil sklad „plemenitega" Petra Roseggerja za ponemčeuje slovenskih otrok! Zavedni slovenski Ptuj-čani in okoličani bodo pač morali storiti vse potrebne korake, da se, če že ne ustavi, pa vsaj omeji ponemčevanje tamkajšnjih slovenskih otrok. Renega-tov ima Ptuj že itak dovolj! Vrazova stoletniea farovški gšeft. s Štajerskega pišejo: Minolo zimo in sponilad so bili radi dobre vinske letine tudi svetinski klerikalci v velikih skrbeh, kako bodo svoje vino spravili v denar. Pogruntali so: župnik, kajdan in sedem pristnih klerikalnih kmetov so napravili sebe za pripravljalni odl»or in računali pri tam se rešiti za drag denar velikih -krlu zavoljo vina. Da pa jim n*» bi kuk naprednjak pokvaril računov in tudi hotel svoje vino ali vino kletar-skega društva v denar spraviti, vzeli niso nobenega naprednjaka v odbor. Ko ie že bilo vse zasnovano, ponudili so ii'knii iz\tii - \ *-i nizkim $ros]M»dom vstop v odbor, ali ti niso hoteli biti tej kmetski intelia*enei nekak privesek ali samo za parado pri «1 a vnosi ih. Zdaj s<- j#* res situaeija nekoliko izpremenila. odkar prihajajo od vs*m strani zaloMni glasov i o slabi vinski letini. Po zimi in na >j>omlad so ponujali svetinski klerikalci svoje vino po 20 do 36 vinarjev liter, zdaj so postali pizdav i in so f»ovzdignili cene vi-• . s« ■ K^i jrseft kakor z vinom je -pivom. Slovenci imamo izvrstno svoje pivo v baleti. Klerikalni inteli-ct-ntni odbi»r z župnikom in kaplanom na čelu. ni vzel tega piva. temveč Reininghausovo. Ta pivovarna je pa dala v Gradcu 4000 kron. na I hi naju pa tudi 4O00 kron za Siid-niarko< . Da se pa prikupijo tudi ormoškim renegatom, so vzeli pivo iz on m o-k »■» zaloge piva. ki jo ima rene-ftai Skorčič, ker drugače sploh ne morejo delati klerikalci kot brez-domovinci in narodni izdajalci. Pravi narodnjak ne pojde gledat te gTde tragikomedije. t'bezjla žena. Železniški delavec Herman Maser je bil iz Trsta prestavljen v Celovec. V Celovcu je stanoval pri tapetniku \Vessingerju. V \Vessinperjevi ženi. čednostni Genove t" i. je pa kmalu po Ma.se rje vem prihodu nastali velika izprememba. Maser je namreč v najkrajšem časn popolnoma izrinil tapetnika iz njenega srca. v katerem je on sam zavzel ves prostor. Maser je bil pred 14 dnevi zopet prestavljen v Trst Zaljubljena Genove f a pa ni mogla več živeti brez prepovedan^ ljubezni, zato jo je ubrala za svojim Ijubčkom. s katerim sta skupaj preživela nekaj srečnih dni. Mož čednostne Genovefe jima tega veselja seveda ni privoščil. V ponedeljek se jc zglasil pri tržaški policiji, ki je morala vsled njegove zahteve Maserja zapreti, ženo pa je, ne s posebnim ponosom, odpeljal v Ce-lovee na svoj dom. Nesrečna ljubezen. V Trstu je skočila v morje -7 let na služkinja Marija G o d n i k. Mornarji so skočili 7.3*. njo ter jo še pravočasno rešili iz morske kopeli. Godnikovo so prepeljal i v bolnišnico. Vzrok njenega skoka v morje je nesrečna ljubezen. Zagrebški paromlin. Na izredni glavni skupščini dne 14. t. m. je bilo soglasno sklenjeno, prekolekov ati v prometu se nahajajočih 7500 delnic po 33'/» K na JO K in izdati 13.500 novih delnic po 100 K. ki se morejo eventuvalno zložiti po 5 in 10 kosov, in katere prevzame v popolnem ob-sea;u a*. Vinko Majdič, mlinski vele-Lndustrijalee v Kranju. Dosedanjo ravnateljtsvo in nadzorovalni odbor sta resignirala in so bili soglasno izvoljeni v* ravnateljtevo gg. Franjo A r n o 1 d , Vinko Majdič sen. in Vinko Majdič ml., v nadzorovalni odbor pa ga;. Anton Huber, dr. Alojzij H o man (Dunaj), Franc Majdič (Jarše*. Peter Majdič (Celje) in dr. L. M a z z u r a. Ameriške no i iti. Slovenski »bogatini« zidajo v Steel tonu, Pa., cerkev, ki bo veljala 33.000 dolarjev nli 165.000 K. — Slovenci v C h i c a g i so si ustanovili društvo »Fraacieco Ferrer«. — 8 m r t vsled neprevidnosti. V Aldridge je hotela zena Jakoba doma iz Ime M fttajersk em, zvaeer ugasniti veliko svetilko. Pihnila je od zgoraj ▼ svetilko, kar je provzročilo, da je zaoel goreti petrolej v svetilki. 2ena jo je prijela in začela tresti, da bi ogenj s tem ugasnila. V tem je svetilka eksplodirala in žena je bila takoj vsa v ognju. Mož ji je hitel na pomoč, pri čemer se je zelo opekel. £ena je zjutraj umrla. — Umor. V Frontenac, Kans., je neznan zločinec zaklat Jakoba Pod -b e ▼ š k a , rojenega v $t. Ožbaltn na Kranjskem. Zadnji čas je bival s svojo ženo in tremi otroci pri Marij Devici na Beki na Štajerskem. Pod bevška so šele čez več dni našli v ro v u us mrče nega. Elektroradigraf »Ideal«, zraven glavne pošte, ima od srede, dne 17. avgusta do petka, dne 19. avgusta sledeči spored: Strahovi na deželi. (Komično.) Kolesarska četa belgijska vojske. (Po naravi.) Uslišana molitev. (Drama.) V južnem Tunisu. (Po naravi.) Cigansko dekle. (Drama.) Hipnotizirani huzar. (Komično.! Zadnja predstav a se ob lepem v remenu vrši na prostem. Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Konec sveta. (Komično.) V nočni restavraciji. (Komično.) Ljubezen in sir. (Komično.) Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje si. »Slo venska Filharmonija Aretovan tat. Dno 12. t. m. sni > priobčili notico iz Tržiča, da je nek berač nkradel v neki tamošnji gostilni 700 K denarja. Policija je jein glede tega vršiti brez vsakega ofiei-jalnega poziva poizvedbe pri 46!et-nem beraču Florjanu Posavcu iz Kamne gorice pri Radovljici in dobila toliko obtežilnega materijala, da je izvršila v Posavčevem stanovanji. Cerkveni ulici hišno preiskavo. Pri tem so našli več zaznamovanih rjuh. preoblečkov za blazinice, moških spodnjih hlač. kakor tudi železen pisker. v katerem je bila večja vso.,1 denarja, katere provenienee Posavrne moro dokazati. Prvotno ie Posav • ^ploh tajil, da bi bil v kritičnem času v Tržiču, potem pa to priznal, a tatvino denarja odločno taji. Xave-denec hodi od kraja v kraj ter bera-či, med tem pa se vtihotaplja in krade kakor sraka, vsled česar je bil že dvanajstkrat predkaznovan in j * poskušal 19 mesecev že tudi prisilno delavnico. Sedaj je prišlo pa iz Tržiča uradno obvestilo, da je bilo dn ^ 9. t. m. med 10. in 11. uro zjutraj v Tržiču ukradena pri mesarju in g stilničarjn Franu Perkotu. zaposlen: natakarici Jerici Bocrata.^vi natr larska torbica s 700 kronami ter da je te tatvine sumljiv nek berač. Orožništvo ga je sledilo do Otoč. od :ain pa je izginila za njim vsaka na daljnja sled. Posavec je še leta 190o. pokradel na Bledu v hotelu »Luisen-bad< več pedmetov ter odšel poten' čez Koren na Koroško. Pozneje pa je bil leta 1905. zasačen v Bevkah, kr. ir ravno v neki hiši izbiral obleke katero bi bil odnesel, ko hi ga ne bili rrijeli ter izročili sodišču. Posavca je policija sedaj izročila deželnemu so dišču. Kolo ukradeno. V Dravijah je bilo na Veliki Šmaren popoldne krog 4. ure ukradeno iz drvarnice gostilne pri Sojerju kolo »Durkop«, s svetilko na karbit. prostim tekom Torpedo in magistratna številka 359, črno na rdečem polju. Kolo je dobro ohranjeno, črno barvano, obroča na kolesih imata bolj slabo vidno rdečo progo. Plašči so novi, zadnji je popolnoma rdeč. Spredaj je novo ponikljana zavora. Sedlo ima št. 22, je na štirih navzdol zavitih vzmetih, katerih desni je v sredini zlomljen. Prestava je izrezana v podobi triperesne detelje. Izsleditelju je zagotovljena primerna nagrada. Kdor bi kaj vedel o kolesu, naj to naznani orožnikom ali policiji. Motena plesna veselica. Ko so bili v nedeljo v neki gostilni na Dolenjski cesti gosti najboljše volje, jih je začel nek železostružec zmerjati z raznimi psovkami. Ko je pa nvi-del, da nihče na izzivanje noče reagirati, je obdolžil nekega gosta, da mu je polil pivo. Ko je hotel napraviti gostilničar red, se spusti železostružec vanj ter ga podere na tla. Nato pristopi na pomoč še stražnik, a tudi ta je naletel na slabo. Tudi teran se je silovitež uprl in šele s pomočjo štirih gostov ga je bilo mogoče naložiti v zeleni voz. Pri tem je bil silovitež okoli sebe, kakor besen ter stražniku izvil kazalec. Nasilneža so oddali pc dokončani predpreiskavi deželnemu sodišču, kjer se bode moral zagovar jati zaradi hudodelstva javnega na silstva. Mestna policija je te prazni ko aretovala 12 oseb, večinoma vso za radi razgrajanja, in to so bile domače »srajce«. Mesto je bilo sicer veselo, a dostojno, le aretovanci so se morali zaradi nevarnosti nadaljnjih posledic začasno spraviti v varnost. Ra-bnko bi bili pri napovedi policijske ure kmalu vprizorili delavci pri Oni-harjevem prekopu, ako bi policija ne bila energično nastopila. Tndi na Ta borju »ta dva vojaka 27. peapolka napadla i bodali nekega delavca ter ga ei peljal trgovac a nav ▼ vlaka is Ljubljane do 'nosta in zaspal, m a ja med tem ea- nekdo prereza! pri telovnika zep ter ukradel denarnico, v kateri je Imel za 1000 K denarja. Omžništvo je ▼ Zidanem mostu preiskalo dva tujca, pri katerih pa ni dobilo ni- Prepreeena pot. 1H letni Anton Belič is Črnomlja se je hotel s južnega kolodvora odpeljati v Ameriko, ne da bi bil že zadostil vojaški dolžnosti. Tam službujoči stražnik snn je pa nakano preprečil s tem. da ga je aretoval. Oddali so ga deželnemu stališča- Zaklalo se je v sseatni klnvniei od 31. julija do 7. avgusta 86 volov, 5 krav. 6 bikov, 116 prašičev, 296 telet, 49 kost runo v in 4 kozlići. 1" peljalo se je 7 zaklanih prašičev, 13 zaklanih telet in -1*7 kg nu>a. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 86 Slovencev. 7 Hrvatov in 3& Makedoncev, nazaj je prišlo pa 19 Hrvatov. V Zagreb se je povrnilo 6. na Reko pn 18 Hrvatov. I za a hijeno in najdena. Brivski pomočnik Juraj Kleuiendi je izgubil zlat prstan z modrim kamnom. Bns« hnua Jotdpina K u u e o v a || izgubila črno usnja t o denarnico. Strojni kova žena Marija A b r a -m o v i č je i žaro bila črno denarnico z okoli 8 K drobiža. Zasebni ca Ana I" m e k o v a je našla nikelnasto uro. Branje v ka Marija Novakova je nasla črno novo torbieo > trakovi. Šivilja Marija Cankarjeva je našla double obesek s tremi slikami. Oni gosped. ki je 14. ponoči zamenjal pri »fajm«*>tru<* dežnik, naj ga blagovoli oddati v upravništvu Slov. Naroda«. ■ Bini i u'ka Fifhnrreonlia i « rtira jutri v hotelu Tivoli-. Od poln 5. do 7. popoldne igra en oddaje k. od poln 8. naprej pa ves orkester. — Vstop prost. narodna obramba. Z Viča. To leto je jubilejno leto družbe sv. Cirila in Metoda. Vsa Slovenija se veseli tega dogodka. Tudi Vičani se pripravljamo, da kar najslo-vesneje proslavimo .četrtstoletnico reševalnega društva slovenskih zamor-čkov.* Že teden dni pletejo naša vrla dekleta vence in r nedeljo se spremeni griček, kjer se bo vršila veselica v .podobo raja.* Slavnost se vrsi .na Vrhov-rih*, to je kakih pet minut od Robež-mkove gostilne. Pot bo zaznamovana s slavoloki. Udeležba od strani domačinov nam je zagotovljena. Obračamo se pa tudi na Ljubljančane, da nam povrnejo naš obisk na ljubljanski veselici tretjega julija. „Republika Cirilmetodarije44 v Strašnem dolu pri Matenji vasi prinesla je čistih 300 K, navzlic vsem neugodnostim in dežju, kateri je veselico pokvaril. To naj bode v zadoščenje tistim, ki so in tistim, ki niso hoteli — pomagati. Prvim iskrena hvala — drugim ne vemo kaj? V založbi je še nekaj izstisov »Repubhkana*, kdor ga želi. obrne naj se na .Cirilmetodarijo" v Prestranek. Naročnina znaša za iztis s poštnino vred 15 narodnih kolekov ali pa 40 vin. v pisemskih znamkah. Koroški rodoljubi za C. M. D. G. Janez Fric, gostilničar v Narodnem domu v Glinjah je daroval mesto venca na krsto pok. Gregorju Tropu v Med-orovnid 6 K za D. C. M. V isti namen je podaril družbi tudi ondotni župan g. Andrej Vidman 5 K. Janez Božič v Dobravi pri Šmarjeti je podani ; ubijeni družbi 1 K. Hvala vzgkdmm r j Joljubom! Društvena naznanila. 21. avgusta v Devin ? Kakor smo ž: poročali, priredi slovensko bralno in pevsko društvo .Ladija" v Devinu dne 21. avgusta slavnost razvitja za- tave. Ta slavnost je v narodnem ozira ciikanskrga pomena, saj je Devin zadnja slovenska občina ob Adriji. Neizmerna nesreča bi bila za Slovence, če bi ta krasni kraj ob morja padel Lahom v roke. Devin je draga postaja na progi Nabrežma - Gorica. Komaj te pripelje vlak preko nabrc- rr-kih kamnolomov, že se ti nudi krasen razgled: Adnjansko morje, kamero obvladuje devinski grad, sezidan I. 1490, okrog katerega se razprostira -.raj Devin. Tik ob morju se vidijo razvaline starega gradu, katerega so haje še Rimljani zidali. Ta je bil razrušen v 14. stoletju povodom pomorske bnfcr. V novem gradu je videti slike lavnih mojstrov Michelangela, Cara-vaggia, Polhdora,^TintOTCtta Med starim in novim gradom moli iz snorja kala, ki jo imenujejo hali jam scogko • in »rde. «ia jc tam MflaaJ Dante, ko je potoval v Trst. Pol me koda proti Tržiču (MneMnk.....) je lepa vasica Sv. hran, kjer izvira iz tal najkrajša reka Timav, ki se izbva po par sto taejrov dojanjau teku v morje, će gremo in bolehajo na ischias. Le le zlate pol % Tržič, kjer si lahko ladjedelnice. Tudi za one, ki bi se radi kopan v morju, je preskrbljeno. Kdor se pa hoče peljati proti Trstu, stori to lahko za 40 vin. in užival bo krasen razgled na Miramar in okolico. Vse to govori za to, da si je vredno obiskan Devin in si ogledati njegove in bližnje znamenitosti. Poudarjamo še, da se v Devinu dobi izborno vino kraški teran, kakor nikjer drugod. Devino so sicer ne premožni, a skozmskoz narodni in napredni Slovenci, ki potrebujejo v svojem narodnem boju poleg gmotne tudi moralno pomoč. Pohitimo zato v nedeljo 21. t. m. v Devin! Kakor čujemo, se slavnosti udeleži pcv. društvo Ljubljanski Zvon, pa tudi sicer je zanimanje za prireditev veliko. Da bodo Tržačam prišli v čim največjem Števila, je samo ob sebi umevno. Kranjci, zlasti pa Notranja pa naj pokažejo, da niso zaspanci, kakor se jim je že tohkrat — žal da po pravici — očitalo. StovusH M. — Jubilejna *ls*aoM aev*kega društva »Zore« v Karlovtu V nedeljo in ponedeljek je >la\il<> nsjstsrrj na hrvaško pevsko društvo »Zora« v Karlovim petdesetletnico svojega on-*-t«»ja. SlavTi«»-»ti inl.lt/ila malo-dane vsa hrvaška pevaka društva, mnogo srbskih pevskih društev, alo-v» n>k.» p*v^ki> dru«4v<» Slavee iz Ljubljane in ih» odposlaiiMvu Zve za slovenskih pevskih druMev . \' «-elem je d«»ilo v Karl«»vee na idav-n»»»r nad 17»«*» ir..«.t..\ Me>ti» k bilo v /.m-' : ^ je priče- la z ha k Ijado v sonato zvečer in z budnico v nedeljo zjutraj. \' nedeljo ddn« ob '* • i«. I -!a\ n<»>tni sprevod iz »Zorinega doma po mestu. Sprevoda -e je udeležilo nad N00 pevcev. Na Jelneićt'vem trgu je pev« e j »ozdravil mestni župan poslanec dr. Vinkovie. Ob 11. dopoldne je bil v Zi»rinem domu« pevski madine. ki se ga je ndeližito okrog ."it 10 oseh. Pri matineju je sodeloval orkester zagrebškega narodnega gledal i>ča. med drugimi skladbami pa se je izvajala tudi slavnostna himna, ki jo je ugla*»-bil prof. Dugan. Po matineju je zagrebško pev >ko društvo Kolo*' po klonilo »Zorineimi« predsedniku dr. Ha>lingerju >rehm lovor je v venec. Po matineju je bil l>anket. Na banketu je slovenskim in >rb>kim ~ napil župan dr. Vinkovie. V imenu nuuneneev je na pozdra-vu zahvalil pred>endnik »Slavca* T>ražil ter napil slovanski vzajemnost i. V imenu Srb<»v je govoril, žup-iiik Knežević ter nazdravil narodnemu edin^tvu Srbov in Hrvatov. Na t«, preci tal i brzojavni [*»zdravi. Največje navdušenje "ta izzvala pozdrava ameriških Hrvatov in »loven- - - sra komponista Viktorja Parme. On '). prijioldne je pričela ljudska veselica, ki je trajala iiozno v nc>č. Na vesel ie i «... pela razna pevska dru-a, med temi tudi ljubljanski »Slavne«. V ponedeljek dopoldne se je vršila glavna skupščina > Zveze hrvaških pevskih dru/inu i«. Opoldne je bil sijajen banket, ki ga je dala na čast anatom mestna občina. Pop- I dne so -*• \rsih razni izleti v okol o v Ihirx»\ae m Ozalj. ljudska veselica saninr je zaključila prireditev. Splošno se je opažalo, de se slavnosti •u-', udeleži le niti civiln« u \ ■ ■ jaške oblasti, kar pn je prireditvi bolj koristilo, nego škodovalo. Hrvaiki Sokol v Sarajeva je i reteklo nedeljo razvil svojo zastavo. Slavnosti so se udeležili samo prista-St;il«»vniee. Vsak naročnik do hi zastonj letak ter majhno slovnico in slovarček, ki obsega skoraj 2000 l>esed. Knjiga se dobiva v vseh slovenskih knjigarnah in v založništvu e>|H»rantskih knjig Lj. Koser, Jur-šinei pri Ptuju. Štajersko. Vse tu naznanjene knjige se dobivajo v »Narodni knjigarni" \ Ljubljani. Prešernova uli« a nt. 7. Rožne stvnt * Pone%reeeai turist. Dunajski zobni zdravnik dr. Egnn Oiinther pl. Kron m v rt h .k* padel s takozvane Hloehuand« pri St robiju ter mr-i' v obležal. Zapušča vdovo in dva otroka v vtnrosti šestih in osmih let. * I mor jen »kibic«. V neki kavarni v Pančovi so igrali na karte. Trgovec Greekovič je gledal igro, toda ker je bil sam strasten igralec, ni mogel molčati. Igralec Mladen Znnovic, ki je neprestano izgubljal, je bil radi tega tako jezen, da je zagrabil nož, ter ž njim zabodel »kibiea«. * Napredno katoliško drnatvo se je \ soboto ustanovilo na Dunaju. Društvo se hoće boriti za moderne zakonske postave, pred vsem za obli-gatončno civilno poroko. Ako se uvede civilna poroka, potem se seveda omogoči katolikom novo sklepanje zakonov. Kaj bo? Kaj ho? Katoliki za razporoko! Pa menda vendar ne bo sveta konec radi tega! Tektaki i taitMi ^»„^ 17. avgusta. Po Hatih kroži nekako pojasnilo v zadevi potrditve župana Hribarja. Rečeno je, is ne patidMi in predstavljeno ja, kakor da izvirajo vse dotične vesti ia slovenskih krogov, osa, vlada bi storila veliko sipiki, če bi Hribarja ne potrdila. Na asi strani se sodi, da i* Mililo iaalo is Huliti ■« to Hakki-paso. 17. avgusta. O posvetovanju sunanjega ministra grofa Aeren-thala a turškim velikim vezirjem Hakki-paso v Marijinih varih se je izdal poseben vladen komunike, v katerem se med drugim naglasa, da so te konference zadevale vsa najvažnejša politična vprašanja zadnjega časa in da se sme z zadovoljstvom na-glaaati, da vladajo med Turčijo in Avstrijo kar najboljše prijateljske razmere. Konference ministrskega predsednika barama Blenertha z voditelji posa-mesnih strank. Dunaj, 17. avgusta. Danes pride ministrski predsednik baron Bie-nerth na Dunaj. Jutri se vrši slavnostni ministrski svet. Takoj nato začno konference minstrskega predsednika barona Bienertha s posameznimi političnimi voditelji. Pred vsem se vrši konferenca ministrskega predsednika z načelnikom »Poljskega kluba« prof. Glombinskim. Ministrski predsednik se bo posvetoval z njim zlasti o vprašanju, kako je omogočiti v zadevi galiških vodnih cest med Poljaki in vlado kompromis. V poljskih krogih se pričakuje, da bodo imoJa ta posvetovanja ugoden uspeh, (ilavno vprašanje konferenc ministrskega predsednika pa bo zadevalo sestavo jesenskega delovnega načrta, zlasti radi tega, ker se na jesen skli-čejo vse zakonodajne in ustavne korporacije, torej državni zbor, deželni zbori in delegacije. Posebej se, bo ju-tršnji ministrski svet ha vil tudi z r!r:? - kim vprašanjem in o potrebi t -Hnoezuiij trgovsko - političnih odredb. Bolgarski kralj na Cetinju. Dunaj, 17. avgusta. »Politisehe Korrespondenz« piše, da se poda bolgarski kralj Ferdinand čestitat knezu Nikiti na Cetinje. od tam pa se takoj vrne nazaj na Bolgarsko. Zanika ob enem, da bi bil kralj Ferdinand težko bolan. Zbližan je Avstrije in Srbije. Dunaj, 17. avgusta. Konferenci zunanjega ministra grofa Aerentha-la s srbskim ministrskim predsednikom dr. Milovanom Milovano viče m je treba pripisovati veliko važnost. Danes se mora namreč vpoštevati položaj, kakoršen je v resnici na Balkanu. Na Balkanu stojimo namreč pred dejstvom temeljitega prevrata. Na eni strani stoje Crna gora in Bolgarska, kateri podpira Rusija, na drugi strani pa Srbija, ki je danes ta-k ore koč popolnoma osamljena in je torej prisiljena iskati novih potov za svojo zunanjo politiko. Korespondent »Slov. Naroda« je poizvedel v dobro poučenih krogih, da je radi tega treba pričakovati v kratkem senzacijo-nelnih vesti, ki bodo naznanile novo grupiranje balkanskih interesov. In ravno v tem ozim je bila včerajšnja konferenca grofa Aerenthala odločilne važnosti. Pogorelo zdravniško poslopje. Rogatec - Slatina. 17. avgusta. Danes ponoči je pogorel tukajšnji Knrhaus . Ponesrečil ni nihče. Zdravljenje in promet sta neovirana. Ogenj je že popolnoma pogašen. Štajerski deželni glavar grof Attems se je danes zjutraj podal na lice mesta. Konferenca zunanjega ministra grofa Aerenthala s srbskim ministrskim predsednikom dr. Milovano vicem. Marijine vari. 17. avgusta. Včeraj je imel zunanji minister grof Aerenthal daljšo konferenco s tukaj se nahajajoči m srbskim ministrskim predsednikom dr. Milovanom Milo-vanovičem. V polit, krogih se pripisuje temu sestanku kar največjo politično važnost. Ne manjka se glasov, ki prorokuje jo v razmerju Avstrije napram Srbiji koreniti preobrat. Znamenje za ta preobrat naj bi bil obisk srbskega kralja Petra našemu cesarju. Paaiuski laški prorokaterji. Pasla, 17. avgusta. Med aretiranimi laškimi provokaterji sta tudi dva sina Camusa, trgovca z vinom, ki sta bila med sklicatelji protestnega shoda proti izletu Sokolov v Pazin. (Oporna uredn. Kakor nam je znano, ta tvrdka precej trguje tudi po naših deželah.) ravnal a .Slavanski Enoti«. Pran, 17. avgusta. Poslanec TJ držal je imel pred svojimi volilci shod, na kateremu se je izrazil, da je počitniško delovanje bilo namenjeno konsolidaciji razmer pri »Slovanski Enoti« na podlagi ■ 17. av cijalisti so brzojavno Splitaki pozdravili so- ku; tnnn to brzojavko m 17. avgusta. V tukajšnjih političnih krogih se pripisuje obisku turškega velikega vezirja Hakki-paše velik pomen. Pri tej priliki je prišla namreč med drugim na razgovor tudi trgovinska pogodba med Rumunsko in Turško, dalje vprašanje rumunskih Kaza-Valaliov v Makedoniji, ki hočejo imeti v Makedoniji samostojno cerkev in samostojno šolo, in konečno se je obravnaval tudi političen položaj, ki je nastal pri makedonskem vprašanju radi stališča, ki ga zavzema Bolgarska. Med Rumunsko in Turško je prišlo vsled tega sestanka do velikega zbližanja obeh držav. Revizija ruskih samostanov. Petrograd, 17. avgusta. Sveti sinod je odredil v svojem zadnjem posvetovanju, v katerem se je pečal z rezultati preskušnje, katere je nabral o priliki preiskav kijevskih samostanov, da naj se izvede vsled teh podatkov generalna revizija vseh ruskih samostanov. Kretsko vprašanje. Frankobrod, 17. avg. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Kaneje: V Kaneji nahajajoči se konzuli posameznih velesil so se obrnili do sedaj v inozemstvu živečega kretskega prvega ministra Venezelosa s pozivom, da nemudoma in sicer brzojavno prekliče svojo kandidaturo v grško narodno skupščino. Po zaključku lista. Tukajšnji e. kr. poštni urad nas obvešča, daje jutri na pošti nedeljski počitek. Gospodarstvo. Prememha pravil. Ministrstvo je odobrilo na zadnjem občnem zboru sprejeta spremenjena pravila delniške družbe »Združene pivovarne Žalec in Laški trg». Uradniki južne železnice so imeli 12. t. m. zvečer v Trstu shod, ki ga je sklicalo mDruštvo jugoslov. žel. uradnikov- sporazumno s tržaško krajno skupino ,Oe. E. B. V." Shoda se je udeležilo nad 70 uradnikov in mu je predsedoval gospod Ivan Zoreč, predsednik ,D. j. ž. u.*, ki je pozdravil navzoče v slovenskem in nato nadaljeval razpravo v nemškem jeziku. Društvi sta sklicali shod zato, da urad-ništvo čuje naravnost od svojih izvoljenih zastopnikov, kaj da se je zahtevalo od uprave južne železnice v uradni seji personalne komisije dne 24. in 25. junija 11. in kaj da je uprava na to odgovorila dne 20. julija. — O stavljenih zahtevah so obširno poročali člani personalne komisije, gg. pl. Cerva, Mattausch, Sternadt, Posch, Perutz, Rausch, Schmid in Ziniel. Ker generalno ravnateljstvo južne železnice noče odgovoriti pred 1. novembrom, se je po kratki debati enoglasno sprejela sledeča rezolucija: „Dne 12. avgusta 1910 v Trstu zborujoči uradniki južne železnice smatrajo v imenu vseh uradnikov tržaškega nadzorništvenega področja za skrajno brezobzirnost od strani tistih činiteljev južne železnice, ki z vednim vtikanjem med upravo in urad-ništvo ovirajo, da uprava še ni spohiila ! tistih obljub, ki jih je generalno ravnateljstvo dalo že 1. 1907 z okrožnico 385 A 1907 in ki povzročajo, da uprava še vedno noče poravnati dolga, ki ga je dolžna uradnikom. Zbrani uradniki nalagajo zato personalni komisiji, v katero imajo največe zaupanje, da ona postopa z vsemi sredstvi proti tem škodljivcem uradniških koristi in se vselej opira na uradništvo, ki složno stoji za njo. — Od uprave same pa zahtevajo zbrani uradniki, da se zahtevam, stavljenim v seji personalne komisije dne 24. in 25. junija 1910 takoj in popolnoma ugodi in to tem bolj, ker uprava nima z ugoditvijo teh zahtev skoraj nobenih žrtev. — Ako bi se upravičenim zahtevam uradništva ne ugodilo, se bo le-to oprijelo z vso močjo in žilavostjo boja, ki se mu ga je nalašč vsililo.* — Pripomniti je, da so bile vse zunanje večje postaje v častnem številu zastopane, a da se tržaški uradniki italijanske narodnosti zaradi slovensko-nemško tiskanih vabil shoda niso udeležili. — Program delitve premij za govejo živino, ki bo v pondeljek, 19. septembra 1910 v Kandiji pri Novem mestu na ondotnem semnjišču. Namen razstavi in delitvi premij je: d) Da se živinorejci tega okraja s primerjanjem goved vzpodbudijo za napredek živinoreje in se o nji pouče, b) da se razvidi uspeh, ki se je zlasti z državno in deželno podporo dosihdob dosegel pri reji nase domače goveje živine. — 1. Pravico do premij imajo vsi živinorejci iz političnega okraja Novomesto. 2. Do devetih dopoldne mora vsa živina biti na mestu razstave in sicer posebej junci, posebej telice in posebej krave, za ograjo privezane. Vsak lastnik mora skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki ji strele, a. Da živina more biti deležna najnpai že pol leta biti avjapodarja, ki jo raz-To anora inilsiait dokazati a i SpnCcVaJOBl SOTJOCUJS zupunmrva. s. Možje. U bodo sodili o prenov sn ju živine, te iibero po doojatai pred pisma u c. si uiinistrstva za kmetijstvo in se morajo ravnati po predpisih, za to uTmocgnia. S. Kdor je premijo dobi), se mora s posebnimi p iimoi zavezati. >r w. kj- sjaM urnerijaui nabasani CSO Ido obdrži za plesne. 6. V razstavo se pnpusrajo: a) biki. od pol leta starosti e) breje tenor, ki so airsssnj ire, 4> molzne krave, ki so eno, dve, tri, kvečjemu S teki. anju je I K m 7. Za lepo ^e premije: L za bike 20 premij, in sicer ena 70. ena 50. cm 40, ena 30, 6 po 20 in 10 po 10 kron. 0. za krave 15 premij, in sicrr ena 50, ena 40. ena 30. 6 po 20 in 6 po 10 kron. BI. za breje tehce 15 premi) in sicer ena 50, ena 40. ena 30, 6 po 20 in 6 po 10 kron. Posestnikom, in pripeljejo k premo vanju v vseh oddelkih najlepšo skupino goved, sme presojevahti odbor prisoditi \rh gorenjih premij tudi pnznansko za umno živinorejo in v po- S seboj je treba prinesti ži- Iniajatelj Ia H -t » («■1 govorni urednik Darila. sinil 1 "pravuištvu nunega lista so po Za l iril - Mori. JO K .lr»l«f*>% i>7ni -L Alto Adtge«. it. 174 i mišljenja glede Trsta ia vonee in i mimm na Jdedizza«! v tria Slovenija! G Janko Prem rov. ra. muKvetni Sorajevu. 32 K D vin_ aseni t»rt«p*rvek sarajevskih Sloveneev^ l i Srečko Rainer v % K. flaroval železnici .larh. ki je njemu od \ odaika storjeno žalit sojem odpustil. V i*-Alojzij Trkač, ravnatelj ljubljanska kreditne hanke M K. nabral pri Agro - Mer kur ju v dne 14. avgusta Skupaj 111 K 30 vin. — Sveli Srn zilar! Za Strkela-' v K««e%jo: ti. Fr Mediea. Mori. 10 K. i va. kakor je izkazanih tiidovinii darili na pr kr»*i. - Hvala! Xa K Rajhenhurgu. čuvaj Alojzij grškega *pre- * manje! — O. ♦tega na*lo-ed CiHI-Me-n me«tu. 20 Za rSokoUki dom« t Koeevju je tajnik ljubljanskega S.»koia^ 10 K i*h priliki z leta v Celje. H val a mu: ! Na si»*o!-set fht hi našel zdar! Za *klad 7a Vra/n\« slavnost darovali dalje: *la\ . 0-rno*ka j»ovw j t I n i • ■ "i * K: ^Mtrajna pr^f>jxlaiea v Ormožu *J0 K: jre. «!r. Fr. Kova-eie. f»rofesr»r uopaslovja v Mariboru, lil K: Janko Pelel. veleposestnik v P«>heah pri fiomji Radgoni, ti K: Ivan ZnidarMe. lončar pri Sv. Križu na Murskem polju. 2 K. Poslano. Avstrijska sneelall noleaajoaai ljudem prip ; . i ?evega Itncu po v zeti i lan lekarnar A MOL . r.; y X| Jv . . v :eii zar.t^vaii |e izre zazr.irr, .van z van Na želodca i te porabo i", ki je preora na zeJo-prebavf jen jemati! 1 E. to zdravilo in kr i v r-1 ♦ V k kartah OLL-or pre-> znamko ia 5 29 kolinsko cikorija. Proti prahajem. luskinam in izpadanju las ♦ I ^nje naj*'* IJ«e priznnna Tasctom tnun katera aSranaufa laslSće, aSnaUsaSaSn luafcu in aen p rasuta Izpadanj« laa. f aieaiesilens maturam 1 kras«. |S ae i im kot Zt'sgs vsah nrszkutanih zdravil, medto. mil, medicina!, vir, spschaii tat, najftnajnih parfumov, kirurgi skl h obvsr, svsžm sMrmralnih vod Itd Oež. IcKcmo MIlana LeuteKa »LtiWjiii Rul,m (isti i* I. aovounrajuacus Iran )oi>Norega kako k ta eaaaurvnaf^ ah? redkega će za pa dob»mo, ku aaao m ifcatljuo F.i> r\ ih pristan) BMneraktih paatilj m aaansstaa taka k vragu Fayeve prmts* * »denic* neinkuteto gotovo ia anjetna. tako as ai neba poten ia •a drugih asnrijeuioafi, pri tem pa ss UMU poceni K 13 tkatljtca, ki ar dobi v vsatri Irtmnaci, drogeriji % "l'f'm ' mtnerilni «; \ .dam* W Pi Gantzeit, c ki dvorni IV 1, Groas* Neicisse 17. y/5crolm, Pariz, Kini itd. >^ tsmVtsm eru a /£Sr/ e > mičnci nuaafai premk. , iaavieaia, da e jteranur" prav izvrstno anoaansn snau rivc Tsaka am Jed 4 mnal ,oRffl» i želodčri I&er! 1 10 0.1 ?4C. Samrt a asračila: ,FL0t1* v- Ljaktmaa. Postavno varovano. Meteorolo$i;no poročno. V~4tmm ■9 * i % Cas - a Ili IV f-pop 73H 4 22 3 5f jnhod p ! ohlač . 9 zv. 738 5 17 3 brtzveU. kmno 16 7. aj. 738 7 13 4 slab jue meria . 2. pop 737 6 27 i . 9 zv. 7»"9: JM 17 7.4 73^7' 183 |u«< del. st izak oblačno Srednja norm. la~m in v Padavma v 24 20-4*, m 111 m i t«h\ 3 gospodične se sprejrae|a v askrnn. Dve separiram »odi in k lav r d a razpolago. Kje, pove uprava >t v o »Slovenskega Naroda* 2780 1120 tiSGcski Mi I ki je slutboval že v neki trgovski pisarni, vešč manufakturne, *pecen)ske in galan t treske stroke ter obeh deželnih jezikov, snojepis'a -n knpc»o-| 5cii prerrteniti službo v kako pisarno, eventualno tudi v prodajalno. 274*. Naslov pove, oziroma spre/fcma ponudbe upravništvo »Slov. Naroda« Zastonj dobite majhno sm>vsetafc, ki jo predelate v par urah in ki vam odpre g£ celi svet =C ako naročite -Pnunans susunssn aan. fn-siaar (1. izdala, lil K s s**usnsu* ki jo tahlrrr piodniH svojemu prijatelju K 5 izvodom (o 30 K s aotumao) priložim seveda zastonj Š maihcih slovnic m slovarčkov,j pooib pa sc zvezek sat kdo t. — Zame*! ntitvo eap kQi'|f M> Prodalo trtovtne. 50 let obstojema, jsko dobro vpeljana Irammtma ueauanm)fju naefJS s stalnimi odjeinatci, ua *.elo lepem in prometnem kraju Dolenjske, ob glavni cesti Ljubljana-Novo mesto- Zagreb, se radi bolezni t vso opravo in zalogo blaga V kraju je postni in brzojavni urad, železAicna postaja v bližini V kratkem se začne graditi nova železaićaa proga, m je pričakovat \c t tudi vec lepih n||u m rr-vnikev. 2711 Ponudbe j d jkk 87#M na uprav- n in o »Sloa Nar.».^« čenka I frista* Unenooljnati firnež Oljnate barve v amnum w v,. i m ludi v v««|tk t fasadne barve u k&e, po narok Slikarski vzorci a paptr za vzorce. £aki nrldki u »ezm, za ptkShra ta za pode Steklarski klej (kit) prtaziasn is atrefcnvae saHkellkL Karbollnej 55. Jftavec (gips) za jMfofcrje a za stavbe. Čop IC1 ficr-;. !-s rJeika za zidarje i£ za vsak« obrt ■inparoča jftolj ^uptmaiui v IjnbljaBi aulma^a nare, ttrseisv, lasov Zat!eta«tc ceifkfl ki je ■ dobrim sprićevalom dovršila štiriraareono ljudsko solo ia je stara ia zalogo tobaka. Naslov pove iz prijaznosti uprav. »Slovenskega Naroda«. 2728 Sna* / dobrim uspehom pripravlja Tozadevna vprašanja naj se naslovijo na upravništvo »Slov. Naroda« / naslovom .,Skasnia". 2W7 LLA" spetialiteu guaij« p* iaaasajeu suniji miiii iofcazaae aatsnlt stillna. Itafciva se pa vsek lekarakafc n drag crijak. 0LLA je več nego 2000 zdravnikov označilo alivefie. Zaloga v Ljubljani: A. Rlavka. t. Sasaik. Gakriel Piccoti. lekar-nar. A. Kast. drogerija. Aat. Krisper. Zahtevajte, da Vam Va« dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot SLU hvaliti za „ravno tako dobro blago' llustrovan, poučen m originalen cenov-nik z navedbo prodajaHŠč zastonj od tvur-C LLA na nuna:a H. 300, p. iT. 1000 * k#le#i^'etii Kdor teli ineti sasra ara, saj zahteva z zaaaka Fr. Cudnu nraeiu in truovcu v Ljubljani. De'uicar ia zastavnik švicarskih tovara ,Xshmm r lieli ii Genovi. Ukani, prtiaAi, briljanti. Svetovno anano najfinejše blago po najnižjih cenah. auusji sl. p. i. tiatin. U se nkaia vrtnarija na Barlovshi cesti 2, cvetlični salon T pa pod Tranco. rladslovaais šopkov, vsass vv traka v itd. Os dela ia le. — Velika zaloga suhih vencev. \ Zaaaia sarotila tocco. Ceno Posteljno Perje ^a I k