kazalo kdo sem jaz jeseničan ali pokopališča so vedno burila duhove 4 intervju 5 35% od banane 6 internet « tudi butalce je včasih sram vihar vseh viharjev 11 ...mladosti leta kmalu ste minula 11 diamanti? ^ ne,hvala! študentska arena n na gimnaziji pa... 13 kronika s krono 14 mood swings z maruso uvodnik *— • i k n jo po žilah. Srečna sem v teh smrtnih mukah. Čeprav simi ne ho. Marihuana sprosti zanko i grlu. Diham v enost: ni te. ni te, ni te, ni! • September, Tobačen čas; Srečujemo se v čaju, Instant vrečke žalosti Z aromo življenja... Spojeni le v prividu okusa. Vedno sami. Vedno sami. By Pcarl brca Ko sem hodil v sedmi razred osnovne šole, smo pisali test iz biologije: za test sem bil dobro pripravljen, ne pa samozavesten. Na večino vprašanj sem odgovoril, nato pa smo s sošolci med sabo primerjali odgovore. Čiči je deloval najbolj samozavestno, zato smo skoraj vsi, ki smo sedeli okrog njega, odgovore enostavno prepisali od njega (in popravili svoje). Nad rezultati nismo bili navdušeni: same enke in dvojke. Ko sem nato pregledoval svoj test in popravke v njem ter jih primerjal s pravilnimi odgovori sem ugotovil, da bi test opravil bolje, če bi se zanesel sam nase. Naslednjič nisem več prepisoval. Zanesel sem se nase. Postajal sem bolj siguren vase, kadar sem znal. Ko pa nisem znal, mi ni ostalo drugega kot da sem ali odigral, kakor da zares znam, ali pa da sem prepisal od sošolca. Za ta dogodek in moj razmislek ob njem je posredno kriv Čiči. Pri 27-ih letih in po 20-ih letih šolanja je Mirsad Begič - Čiči še vedno zelo samozavesten. Ob podiplomskem študiju socialne antropologije na ISH-ju (institutom Studiorum Humanitatis / Fakulteta za podiplomski humanistični študij) si študentskega “kruha in iger” zaljša na Radiu Študent (RŠ). V intervjuju govoriva o tem, kako je študent “iz nekih Jesenic” prišel na RŠ, kaj dela in kako izgleda samo delo na RŠ, o tem kako se ima študent v Ljubljani, o študentski organiziranosti v Sloveniji ipd. Čiči - saj ne vem, če sem ti sploh kdaj rekel Mirsad -, že nekaj let si v Ljubljani in v tem času si že zamenjal nekaj faksov, žurov, stanovanj, restavracij, spil kako slabo kavo. Ampak povej mi, zakaj je študirati v Ljubljani “zakon”? Najprej moram povedati, da se človeku - ne glede na to, kako majhna je Ljubljana - odpre prostor. Odprejo se mu kanali, odpre se mu svet, razširi obzorje, nekako se “zlufta” tisto, čemur pravijo človek, duh ali zavest. Gre tudi za to, da človeku postane jasno, kako majhen je in kako velik je svet. Človek mora prej ali slej spoznati, da se svet ne vrti okoli njega, da svet ne obstaja zavoljo posameznih jazov. Potem so tu še navade in ljudje, ki jih spoznaš - in so ne glede na to, daje Ljubljana samo 60 km oddaljena od Jesenic - drugačne, bolj barvite in bolj različne. Po mojem bi moral vsakdo odditi na študij ter vsaj leto ali dve formalno študirati, če že ne študirati in doštudirati. Pri nas je skupnost zadosti bogata, da si privošči kaj takega. Kaj pa te moti v Ljubljani, kaj tu ni “zakon”? Hja, ne vem. Človek lahko “jamra” povsod, vedno lahko nekaj najde, kar ga moti, kar ni zakon, kot ti praviš. Pri Ljubljani je treba povedati, da potem, ko jo spoznaš, vidiš kako majhna je -tako kot Slovenija v kateri živimo. Tudi ni lepo videti, kako tukaj (v “Podalpju”) živi samo Ljubljana. Slovenija bi lahko bila cool, urbana kot pravijo nekateri, šele takrat, ko se bo Ljubljana v -kulturnem, političnem in civilizacijskem smislu, če hočeš - raztegnila in razprostrla preko cele Slovenije. Glede na to, da že precej let živiš v Ljubljani me zanima, koliko še kaj spremljaš dogajanja na Jesenicah in kakšne se ti zdijo Jesenice iz ljubljanske perspektive? Jesenice so prekleto daleč: Dogajanje na Jesenicah pa spremljam predvsem po načelu »rekla - kazala«. Občasno “priletim” (oops, pristopam je bolj pravilno) na Jesenice, se srečam s staro družbo, obiščem prijatelje in sorodnike, se sprehodim po tisti glavni ulici, občudujem »napredek« in si ogledam nove “face”. Glavne “inpute fašem” od znancev in prijateljev, ko se tu in tam srečamo, ali v Ljubljani, ali pa na Jesenicah. O Jesenicah pa v Ljubljani ne slišimo dosti, ponavadi le takrat, ko se tam gori pojavijo problemi, ko kaj “zagori”. V okviru Slovenije le redko slišimo o Jesenicah kaj pozitivnega, kaj novega ali inovativnega, kaj sodobnega. Kar pa je, - glede na relativno velikost in pomen Jesenic prekleto žalostno. Kaj je na Jesenicah, poleg tega da so tvoj rojstni kraj, še takšnega, da bi te prav posebej privlačilo, da bi se potem, ko boš doštudiral, vrnil nazaj na Jesenice, ali če vprašam nekoliko drugače, zakaj misliš, da mladi in izobraženi ljudje zapuščajo Jesenice? Zadeva je na dlani. Ljudje že od nekdaj zapuščajo določena neperspektivna področja in odhajajo tja, kjer mislijo, da jim bo bolje. “Hvalabogu” nam ni treba več čez lužo, saj do Ljubljane ni daleč, kot nam obljubljajo - naši in njihovi -politiki pa niti do Evrope ni več daleč. Glede moje t.i. vrnitve na Jesenice pa le to: na Jesenicah ni nič posebnega, kar bi me posebej privlačilo: tako kot nikjer drugje zame ni česa “posebnega”; mogoče me deloma privlači le dejstvo, daje na Jesenicah toliko svobodnega prostora, toliko stvari za pripeljati, predstaviti in “zafurati”, skratka narediti. To je edina pozitivna možnost za Jesenice in za Jeseničane, kot jih jaz vidim. Ali misliš, da se veliko mladih iz ostalih delov Slovenije, po študiju odloča za zaposlitev v Ljubljani? Veliko, najbrž preveč, prav tako kot je najbrž preveč tistih, ki odfrčijo domov k mami in očetu, na prevrnjeni, preskrbljeni in vami teren, kjer potem relativno zafrustrirani sanjarijo o svetu, ki ga ne morejo imeti, živeti, ker ga preprosto ni. Ljubljana je ‘ipak’ epicenter sveta, v katerega so se ‘narodih’ ljudje moje generacije. Kakšno je (če sploh je kakšno) mnenje študentov v Ljubljani o Jesenicah? Vsi vedo, daje tam umazana železarna in vsi vedo, daje tam hokej. Vedo tudi, da so Jesenice zamorjene, neugledne, preprosto rečeno grdo mesto, v katerem ne bi živeli in le redki razumejo ljudi, ki tam živijo. Lahko bi rekel, da ni nekega pozitivnega mnenja oz. odnosa do Jesenic. Za kar pa so v največji meri krivi in odgovorni prav Jeseničani in tisti, ki srečajo Jesenice. Seveda upam, da se bo zadeva nagnila na bolje, če ne zaradi dmgega, zaradi ljudi, ki živijo na Jesenicah. Glede na to, da delaš na RŠ mi povej kaj delaš ti na tem radiju, kako si se sploh prebil na RŠ? Morda lahko za tiste, ki se v času študija želijo preizkusiti na RŠ-ju, poveš, kdaj in kako se lahko priključijo delu! Prišel sem ‘na blef’, oziroma ravno v času afere z brezjansko matero božjo in zavaljeno podgano, ki jo je pestovala, na ovitku neke plošče nekega slovenskega benda. Seveda so RŠ-ovci pograbili zgodbo in jadrali na pogromaski ihti, ki sojo uprizarjali nekateri tukajšnji moralistični in moralizirajoči Očetje in Matere naroda. V premorih so prek etra vabili potencialne sodelavce. Tako sem se jaz znašel v prostorih Bloka 14 v Rožni dolini. Delam pa predvsem kot novinarski sodelavec Aktualno-politične redakcije. Zdaj že tretje leto, vmes pa sem bil eno -leto tudi nekakšen vodja/šef Univerzitetne redakcije RŠ-a. Za vse, ki bi si želeli, ki bi mogoče radi kaj počeli kot novinarji (glasbeni, kulturni, aktualno/politični), tehniki ali spikerji, se morajo samo zglasiti v 14. bloku študentskega naselja v Rožni dolini. Mogoče bodo morali počakati mesec ali dva na formalni začetek avdicije, mogoče pa jim delo takoj porinemo v roke. Saj veš kako pravijo stari strici: “Delo leži na cesti, samo pobrati gaje treba”. Na tem radiu, kolikor vem, sedaj delate štirje Jeseničani oziroma če smo natančni: Tomaž in Čiči sta Jeseničana, Maruša, ki je naj novejša pridobitev RŠ (prišla je iz ŠORT-ovih logov) in Ana sta pa iz Rovta: prva iz Javorniškega, druga iz Plavškega. Se kaj vidite na RŠ-ju? Skoraj vsakodnevno, velikokrat že prevečkrat (ne, se samo hecam). Moram reči, da je jeseniška (zgomjesavska) RŠ ekipa vedno močnejša, sicer pa (hvalabogu) ne “furamo” nekega zaplankanega “lokalpatriotizma”. “Furamo” druge stvari, z drugimi 7 brca sredstvi in drugačnimi cilji. V okviru reforme ŠOU, kjer si delal na ministrstvu za reformo, si se podrobneje seznanil s študentsko sceno v Sloveniji? Misliš, da se študenti dovolj zavedajo pomena najrazličnejših oblik mladinskega organiziranja (študentski klubi -ŠKIS, ŠOU, ŠOVZ-ji) - torej, da so te organizacije namenjene študentom, ki jim v času študija omogočajo, da si nabirajo določene izkušnje, ki jih nato lahko izkoristijo, ko iščejo delo? Lepo, pravzaprav vzorno postavljeno vprašanje. A, dokler bo t.i. študentska politika takšna kakršna v Sloveniji je v zadnjem desetletju, se povprečen študent/študentka obnaša več kot modro. »Mladi«, študentski »politiki« so porazdelili peskovnik, ki so jim ga zgradili njihovi predhodniki in gaje dovolila demokratična in pravna slovenska oblast, in v njega ne spustijo veliko ljudi z novimi željami in energijami. Je pa res, daje v neki idealnosti študentska institucionaliziranost in organiziranost vzpostavljena prav v te namene. Vsem, ki se bodejo s temi strukturami, organizacijskimi kulturami in politikami (pa tudi praksami), dam ‘kapo dol’. Vseeno pa je vedno nujno ločiti sadiko od plevela. Oba imava za sabo podobno študijsko pot: najprej Višja upravna šola, nato študij politologije na FDV, ti sedaj nadaljuješ s podiplomskim študijem na ISH-ju. Kako bi na kratko ocenil svojo študijsko pot in posamezne študije; kaj si pričakoval od študija in kaj zares dobivaš? Misliš, da bi bilo potrebno sistem študija v Sloveniji spremeniti, posodobiti in kako bi ga ti zasnoval? Glede na mojo študijsko pot lahko rečem, da mi je študij postal že življenski stil in tudi zato mislim, da človek ne more nikoli nehati študirati. Od začetne birokratsko/tehnokratsko ozke stopnje na VUŠ-u in prek malo širše in bolj zračno zastavljene politologije sem pristal na področju socialne antropologije oziroma ožje gledano, na medijskih študijah. Ali bi kaj spreminjal? Najbrž ne. Od velikih pričakovanj človek itak dobi le velik glavobol, hoteno/želj eno sije vedno treba vzeti, tako je tudi s študijem. Po mojem ni “faksa” za katerega bi rekel “to je to”, to je tisto, kar sem hotel, pričakoval, iskal in želel. Bolj ‘obeshrabrujože’ povedano: nikjer ni vredu, nikjer ni obljubenega ali prepovedanega sadeža. Nietzsche je bil velik človek; kljub bolezni in kljub bolani dobi v kateri je živel on: in v kakršni živimo mi. Mogoče pa smo le dosegli plafon. Kar se tiče študija: seveda gaje potrebno spremeniti, posodobiti, a kdo sem jaz, da bi to počel? Prekleto jasno mi je le eno: živimo med mnogo preveč mrtvimi črkami na papirju, okoli nas je veliko preveč lepih misli in “lepih” ljudi. Katere besede in koncepti so trenutno “in”? Vsekakor bolj fleksibilen, bolj globalen, bolj trans-, multi- in interdisciplinaren, predvsem pa bolj odprt, dostopen in socialno angažiran študijski sistem in izobraževalni režim je nujen. Kot pravijo slovenski politiki: “Ustavo je treba spoštovati, ustava je sveta, z ljudmi pa bomo že kako, z njimi bomo zlahka, ljudje so plastični, da se jim modelirati.” Čiči, hvala za pogovor. Nujno je Ujeti trenutek. Ga doživeti In izpustiti. Ljubiti ž obupom. Kot da živiš S voj zadnji dan. Premagati strah In se odpret i-Zato. da se rešiš. Vedno upati. Vedeti, da bo dobro. Kakorkoli že bo. Modra medvedka Počasni oblaki. Še hujši mraz-Utrujenosti znaki Legajo na naš obraz. Duho ve zbujamo In zrak drgeta, Darove ponujamo Nepravega sveta. Sedanjosti trenutek Široka j e kletka. Prihodnosti osnutek Pa modra medvedka. By Neža Jensterle brca 9 internet s pet seje začelo, šolsko leto namreč in kot pravi študenti (dijaki) se bomo informirali tudi po internetu. Udarimo kar pri vrhu http:/ /www.mss.edus.si . stran ministrstva za šolstvo in šport, informacije o najvišji ravni oblasti. Po hirearhiji nekako sledi http:// www.uni-lj.si stran Univerze v Ljubljani, splošno znana zadeva ampak vseeno naj bo. Druga nam gorenjcem manj znana (zanimiva) pa je Univerza v Mariboru http://www.uni-mb.si. Obe strani vsebujeta povezave do svojih članic (fakultet) in še veliko drugega. No pustimo uradne zadeve, http://www.sou.uni-li.si je stran študentske organizacije Univerze v Ljubljani, tudi kaj koristnega za dijake se tam najde. http://www.skis-zveza.si zveza študentskih klubov Slovenije, katerih član je tudi KJŠ. Zve se svašta, kaj se dogaja na študentski sceni s klubskega stališča. Če ste bolj knjižnji molj si oglejte stran http://www.izum.si/cobiss - virtualna knjižnica Slovenije. Dosti takih resnih stvari, malo zabave si privoščite na http://pms.si2000.net. Zanimiva stvar j e naprimer tudi študentska borza, kije skoraj kot prava http://www.soncek.net/student. Pa še malo na tuje. Če se želite prepričati, da so Američani res tupi na čase si oglejte tole stran http://www.dumblaws.com - zakoni, ki so možni le v »zdravi deželi«, kot je Amerika. Če pa vam j e bolj všeč konvencionalen humor: http://www.abciokes.com. To bi bilo 10 naslovov za tokrat, če bi pa radi kaj posebnega oziroma veste za kaj posebnega pa pišite na kis@telesat.si. Nejc Ropret 35% od banane č lovek si 35% genoma deli z banano. Ja, točno s tistim rumenim tropskim sadežem katerega je konzumirala že Čita (opice imajo pač to stereotipno navado). In zakaj so ti odstotki tako pomembni. Povprečnega državljana po domače »boli k...« za banane do podobne mere, kakor mu je vseeno za politiko. Pri tem ni dobro pozabiti, da povprečnež najde veliko večji užitek v grizljanju rumenega sadeža kot spremljanju sej parlamenta (čeprav iz lastnih izkušenj povem, da je ni bolj špasne zadeve, če gledamo slovenski ‘entertejnerski’ prostor). Stvar je razumljiva. Starejši del občinstva je v večini preveč zaposlen s samim sabo ali pa j e že resigniral. In mladina? Za večino mladcev in mladenk so sivi gospodje (in gospe seveda) v parlamentu, če ne drugega, oddaljeni tako generacijsko kot ideološko. Koga pa brigajo janše pa bajuki, razni pahoiji, zmagoti, dmovški in artuiji; boli te, j utr’ je ‘rejv’! Ne bom se zmotil, če rečem, da večina mlade populacije do 25 leta še ni videla volišč. Zakaj je to narobe? Tukaj spet ‘uletijo’ banane. Ko so volilni rezultati enkrat znani, se ustoliči vlada, potem sledi obdobje privajanja in končno: ta - ta (fanfare) začnejo se razni ukrepi, reže ze ‘budet’ in slej ko prej prileti nekaj, kar je sila neugodno ravno za mlado populacijo. Evo in potem letijo kritike gor in dol in to ponavadi od tistih, ki sploh niso volili. Tem j e potlej še posebno v čast da razglašajo stvari tipa : »Še dobro da nisem volil, sej se same svinjarije dogajajo.« In kaj se lahko reče na to? Recimo, da je zelo verjetno, da se nam zazdi, da narod najraje kritizira stvari, za katere ni naredi nič, ampak se mu zdijo utelešenje v nebo vpijoče krivice. Idiotizem na višku in kar naenkrat j e misel o tem, da ni šimpanz s svojimi 99% najbolj blizu človeku, ampak da je to banana, neverjetno mamljiva. Če nočete biti banane ne nasedajte izrekom o politiki kot kurbi (saj v bistvu je res, ampak to še ne pomeni, da politika ni potrebna) ter mislim, daje politika le za odrasle in da en glas ne pomeni nič (kaj bi se zgodilo, če bi tako mislili vsi?). Fantje in punce, pojdite na volitve, če mislite, da ne boste nič pripomogli, vam bo vsaj v uteho, da lahko brez slabe vesti in banan po mili volji kritizirate stvari. Malce spremljajte predvolilno kampanjo, če se vam da, si preberite kakšen program in se sami odločite katera opcija vam najbolj ustreza. Noja, po drugi strani, če vas bo kdo drug »prisilil« da greste in volite nekoga, o katerem nimate pojma in bi ga volili le zato ker tako želijo vaši »nadrejeni«, pa raje ostanite doma. Še vedno bolje banana kor pa žrtev politične manipulacije. Nejc Ropret V sa zgodba se dogaja v Butalah. Pa se za začetek najprej opravičim avtoju Butalcev za izposojo njegovih junakov. Upam, da se bo tole moje razmišljanje koga dotaknilo, da bi glavne junake (,ki jih imajo celo v Butalah za omejene) spreobrnilo, pa je utopično razmišljati. Mislijo namreč po načelu »na svetu sem zato, da tepem«. V Butalah torej, je po nekem žuru prišlo do pretepa. Beseda je dala besedo in nekdo (recimo mu Butec) je udaril nekoga (recimo mu Tepec). Tepec j e potem udaril Butca in na koncu so ju ločile roke redarjev. Ko sta Butec in Tepec odšla s kraja zločina (naj omenim še, da je bil tudi butalce je včasih sram Tepec iz sosednje vasi), so se »pametni« Butčevi sovaščani (ne vsi; kdo je tu čuden?) pogovarjali o maščevanju. Mimo je zaneslo tudi neko dekle (recimo ji Mirna). Izve, daje Tepec »tebi nič-meni nič« udaril Butca in da se mu bodo zato maščevali. »Neumno« dekle pa vpraša, če je udaril tudi njih, da ga bodo pretepli. Pa se ji pričnejo smejati, češ »ne, udaril je Butca, torej je udaril Butalce«. »Ja,« je hotelo vedeti dekle, »ampak, zakaj ga boste pa potem vi tepli?«. Pa ji »razumni« Butalci odgovorijo:« Saj smo vendar iz Butal, tako kot Butec!« in jo pri tem še gledajo, kot daje padla iz vesolja (najmanj iz sosednje galaksije). Mirna je skomignila z rameni in odšla, bilo jo je pa pošteno sram, daje Butalka. Verjetno ste že ugotovili, da se vse skupaj ne do,rij a v Butalah, ampak v kraju mnogo bližje nam. In verjetno ste ugotovili, da se to ni zgodilo Mimi ampak meni osebno. In sedaj se sprašujem, če sem neumna, ker ne razumem svojih sovaščanov in njihovega petelinjenja na svojem domačem gnoju, ki ga »morajo braniti«. Mogoče sem samo manj Butalka kot oni, mogoče ne čutim pripadnost svojim Butalam. Ampak naj se še tako tmdim, Butale so moj kraj, moj dom, moja vas, ki jo imam rada. In ravno to boli. Res v teh lepih Butalah živijo ljudje, ki sem jih včasih imela rada, sedaj pa se jih sramujem. Dragi Butalci! Bili so časi, ko sem s ponosom povedala od kod prihajam, ob takem načinu razmišljanja, pa kmalu ne bomo več govorili (se hvalili) od kod smo, ker nas bo strah, da nas ne bodo (zaradi naše vaške pripadnosti) pretepli.P.S. Opravičujem se vsem sovaščanom, ki ne čutijo vaške (ali pretepaške) pripadnosti, pa so primorani živeti v srenji (oprostite izrazu) omejencev, ki mislijo, da se pripadnost in prijateljstvo(???) dokazuje s pestmi. Nisem vas hotela vse pospraviti v ta-isti koš. Vem tudi, da se to dogaja po vseh vaseh in mestih in se ne omejujem samo na našo vas. Poskušala sem samo povzeti dogajanje. Pa še to: Nasilje rodi nasilje in nič dobrega! Verjetno vas sedaj polovica misli, da spet ena Neja soli pamet, ampak včasih me petelinjenje Butalcev, ki se mi smejijo, ker sem »neumna, zapiflana gimnazijka« spravi ob živce. Pri njih veljajo le pesti, ki pa jih sama nerada uporabljam za petelinjenje. In potem se ti Butalci smejijo meni - KDO JE TU ČUDEN? Neja Šmid Poljub Med zobmi držim tvojo ustnico in ti med zobmi mojo. Nežno te grizljam jn ti mi vračaš. Mlurnn, nežno, ž občutkom... Tako kot samo takrat, ko se ti izpolnejo sanje. Hrušica 9. 9, 2000 The perfect Storm igralci: |Billy Tyne (George Clooney) Bobby Shatford (Mark Wahlberg) Dale Murphy (John C. Rei!ly) David Sullivan (William Fichtner) |Wolfgang Petersen režiser: S te kdaj že imeli občutek deja-vuja ko ste gledali fdm, ki ga prej še niste videli? No ce boste gledali film Vihar vseh viharjev, tega občutka ne boste imeli zaman, saj ste ta film že videli. Videli ste ga že mnogokrat in to v boljših izvedbah z boljšim igralskim kadrom. Vihar vseh viharjev je spet (mislim čisto resno) neko pocasto kvazi spektakularno sranje. V glavni vlogi igra George Clooney, kapitana barke Andrea Gail. On in ostali ribici z svojimi idiotskim ribiško-pijanskim neobritim izgledom pač želijo domov, da bi prodali svoj bajni ulov. Pot jih pelje skozi peklensko območje delovanja kar treh hurikanov, ki s skupno močjo ustvarjajo v neskončnost močne vetrove ter dvajset in več (!) metrske valove. Pot je določena: mogoče bo pa barka zdržala....žal (za gledalce) ni. In ne, kapitan ni edini, ki postreže z neumnim, kretenskim karakterjem. Tuje še Bobby -ribič, za katerega je ta izlet zadnji preden se upokoji s svojo od lepote obsijano punco (Joj, kako hudo - taka huda nesreča ravno na zadnjem potovanju! - kar zjokal bi se od gluposti). In tu je še eden neobritež - Murph: ločenec z sinom (itak!) Kakšnih poglobljenih pogovorov ne pričakujte, ker se kmalu začnejo tisti efekti, tisti efekti, ki jih je ustvaril neki evforični otrok trenutek po tem, ko je na računalniku odkril Paintbrush in se odločil, da bo okoli efektov ustvaril film. Po približno 5 minutah te nevihte se vam zazdi, da gledate en sam 10 sekundni posnetek, kije nastavljen na REPE AT. Ja vem, daje vodo zelo zelo težko animirati, ampak treba je vsaj probat. V popolni nevihti tega niso. Ob tem antispektaklu nevihte in budalastih monologih Clooneya ti film ne pusti nobene druge možnosti, kot upati na to, da se kaj podobnega ne bo nikoli več posnelo na filmski trak. Vihar vseh viharjev je prazen film brez pozitivnih atributov. Je tako prazen in brezsmiselen film, da si ne zasluži niti toliko denarja, da bi pokril stroške produkcije. In tudi to ne bi bila zadostna kazen za vse, ki so bili pomagali izbruhati to polomijo. Tega filma si ne oglejte ! (če ste slabovidni) Tega filma si NE oglejte! NE NE NE. Če ste prebrali le zadnje vrstice in še te površno, naj povdarim besede “NE OGLEJTE SI TEGA FILMA”. In če boste po nesreči, po kakšnih izpirjenih satanovih poteh, prisiljeni gledati ta zmazek od filma, ne pozabite - bili ste posvarjeni. Peter Sodja ...MLADOSTI LETA KMALU STE MINULA... Ne, sej vem. da moja mladost še ni minila, samo ob zapuščanju Zelene naše drage (gimnazije ZND v nadaljevanju) sc človek šele spomni kako vse teče. In to hitro. Teh pet let (ne, nisem se zmotila) je minilo s svetlobno hitrostjo. Ko sc ravno začneš identificirati kot gimnazijec je pa konec. m mogoče sem mal popretiravala sam, če se pa res počutim, kot bi me vrgli od doma. Sošolci so kar naenkrat bivši sošolci, prfoksi pa vsi full face in full uredu in oh in sploh si nikoli nismo prišli navzkriž. Ko me sedaj kdo vpraša po gimnaziji in se potem slišim, bi se najraje pretepla, ker se zdim sama sebi tko zoprna. Če bi me pa eden vprašal po' gimnaziji pred enim letom, bi pa pretepla njega, ker mi kvari počitnice. Pa brez zamere. Sej jest sem rada hodila v ZND samo ne okoli konferenc pa drugi mesec semestra. In seveda nikakor ne med počitnicami, čeprav je tko zgledalo. No srednješolska leta šo za mano (moji starši jokajo od sreče), jest sem pa pred črno luknjo. No vsaj počutim se tko. Naneslo je pač, da bo potrebno poslati tudi list na katerem piše Druga prijava, čeprav je srednja šola uspešno zaključena (fuck the matura sistem - if s not \vorking). Karkoli se bo že zgodil me je pa kar pošteno strah. Sej veste iz vseh strani slišmo kako je najbol bit študent, sam žurka, uživancija... no to me ne skrbi. Mene bi skrbi kako bom med vso to žurko našla čas še za študiranje, Hmmm. Se pač preveč dobr poznam. Bo že. Ampak vsake toliko časa me pa lohka eden nažene za knjige. Al pa tut... Neja Šmid diamanti? ne,hvala! V si vemo, daje diamant pravzaprav samo ena izmed oblik čistega ogljika, ki pa ima že stoletja veliko vrednost - tako finančno, kot estetsko. Razlikujejo se po svoji čistosti, barvi ter načinu brušenja in njihove cene so ponavadi vrtoglavo visoke. Največja nahajališča teh dragih kamnov so na področju bivše Sovjetske zveze, predvsem pa v afriških državah, kot so Južnoafriška republika, Namibija, Bocvana, Angola, Demokratična republika Kongo, Sierra Leone in druge, kjer jih v rudnikih pod zemljo kopljejo slabo plačani delavci. Diamanti so last večjih družb, kot je južnoafriški De Beers, ki ima v rokah dve tretjini legalne trgovine. študentska arena Nezadržno se približuje začetek študijskega leta, s tem pa spet naporno iskanje različnih informacij, saj te vedno pošiljajo od vrat do vrat, rekoč sej študentje imate čas. Prav zaradi tega smo se skupina štirinajstih študentov v organizaciji Zveze ŠKIS (Študentski klubi Slovenije) in soorganizaciji podjetja INFOS d.o.o. in Cankaijev dom odločili, da v začetku novega študijskega leta pripravimo sejemsko-izobraževalno prireditev, imenovano ŠTUDENTSKA ARENA. Dogajala se bo v Cankarjevem domu, od 17. do 19. oktobra. Na njej boš lahko zvedeli vse, kar te zanima in moraš (oz. bi moral) vedeti; od tega, kje in kaj študirati, se dodatno izobraževati, naučiti tujih jezikov, kje dobiti delo, kako do štipendije, kje se rekreirati in zabavati, kje dobro in poceni jesti, dobiti kakršnokoli pomoč, kam potovati... Prvič torej vse informacije, namenjene predvsem vam mladim, na enem mestu in to brezplačno - v centru Ljubljane. Prava“EKSPLOZIJA PRILOŽNOSTI”. Poleg informativne in izobraževalne vrednosti Študentske arene, pa ne bo manjkal tudi bogat kulturni program, ki bo zadovoljil prav vsak okus. Na odru se bodo predstavile glasbene in plesne skupine, razstavljale!, potekali bodo razni nastopi in modne revije, tekmovanja, nagradne igre s praktičnimi nagradami. Program bo hkrati potekal tudi v Kosovelovi in Štihovi dvorani Cankaijevega doma - predavanja, potopisi, kulturni nastopi. Vsak dan bo tema dneva: v torek “Drobne študijske aktivnosti”, v In kaj je sploh narobe z diamanti? Nečimrnost je že od nekdaj bila ena izmed največjih človekovih slabosti, kar pa niti ni tako hudo, dokler zaradi tega ne umirajo živa bitija. Živali, kot so sloni, leopardi, kiti, nosorogi in mnoge druge, izginjajo iz naravnega okolja zaradi našega napuha. Če že mislite, da se to da prenašati, saj imamo živalske vrtove, naj vam povem, da zaradi nečimrnosti ugašajo tudi človeška življenja. Enega izmed mnogih primerov najdemo v Sierri Leone, državi na zahodu čme celine. Tam že 8 let poteka državljanska vojna med vlado in upomiki-Revolucionamo Združeno fronto (RUF). Zadnja ima v rokah večino rudnikov diamantov, kijih nelegalno prodajajo Zahodu ( ki ga predstavljajo družbe in bogati posamezniki), ta pa jih plačuje tudi z orožjem in strelivom. Tako upornikom omogočijo, da nadaljujejo krvave boje, v katerih pa ne umirajo samo vojaki, ampak tudi civilisti, med katerimi je veliko otrok. Ti bi morali hoditi v šolo in si krajšati čas z igrami, ne pa s kalašnikom v rokah ter pod vplivom kokaina in drugih drog ubijati in posiljevati. ŽTUDenTSHK >iRen^v sredo “Aktivno in kvalitetno preživljanje prostega časa”, v četrtek pa “Študentska kreativnost in invativnost’’.V torek in sredo bomo ob 20.uri pripravili “BUM DNEVA”, torej koncert, gledališko predstavo in podobno. Zadnji, četrkov večer bo ta “bum” pravzaprav zaključni ‘ŠTUDENTSKI ŽIV-ŽAV ” v pasaži Maximarketa, na katerem boste obiskovalci ob prijetni glasbi in s kozarcem osvežilne pijače pokramljali s prijatelji. Razstavljalcu, ki se bo po vašem mnenju najbolj izvirno, zanimivo in zabavno predstavil, bo zadnji dan podeljena nagrada ter prehodni pokal Zlati ščit. Torej ne pozabite: ŠTUDENTSKA ARENA Cankarjev dom, 17-19.oktober 2000 VSTOP PROST 120 razstavljalcev, 1300 m2, 23.000 obiskovalcev, bogat program EKSPLOZIJA INFORMACIJ Za vse dodatne informacije obiščite našo spletno stran: http:// www.skis-zveza.si/arena/ Katja Pečlin, promocija katj a_arena@yahoo. com Torej, če že svetovne »dobrodelne« organizacije, katerih naloga in dolžnost je preprečevati in ustaviti take stvari, nočejo ničesar ukreniti, ne ostane nič drugega, kakor da vsak posameznik, s predpogojem, daje s temi rečmi sploh seznanjen, potrkana svojo vest in zavzame stališče, da tega ne bo dodatno podpiral z nakupom diamantov, kar je majhna cena za rešitev človeškega življenja, pa čeprav je kupec samo zadnji člen v verigi. Seveda vsi diamanti nimajo tega izvora, vendar na žalost ne obstajajo kriteriji, po katerih bi »slabe« diamante ločili od »dobrih«. Da bom pravična, naj povem, daje De Beers izjavil, da bo podpisal sporazum o spornih diamantih, s katerimi podpirajo vojno v Angoli, vendar je od besed do dejanj v takih primerih zelo dolga pot. Konec koncev se vsak odloči sam, k pravilni odločitvi pa veliko pripomore osvetlitev dejstev, kar je edini namen tega prispevka. Jaz osebno si namesto diamantne ogrlice okrog vratu rajši zataknem v lase kakšen cvet, ki sicer ni tako trajen, je pa zato enako lep, če ne še lepši. Nina Sedej Kalamari Ob valovih sem nesrečna, skrivam se v lupino, blodim... Arhaični nasmeh, ki naj bi topi/, ki naj bi budil. Pa je mrzel. Skrijem se v lupino, blodim... Iščem sebe, skrivam se, hočem biti dekle z nasmehom. Novigrad, Pinea, 16.8.2000 na gimnaziji pa... Ja, na Gimnaziji pa... vse teče po že ustaljenem redu. Po prvem tednu seje pričakovano spet spremenil umik (in naj poudarim, da na slabše). Šola se je nam dijakom začela prej kot tistim nadebudnim študentom, ki morajo »na rajžo« v Ljubljano ali v Maribor. Takšno je pač življenje. In pravijo daje življenje lepo. Prvi pomembnejši dogodek je že za nami. V četrtek, 14.9.2000, seje namreč zgodilo fazanovanje 2000, ki s(m)o ga bolj ali manj uspešno izpeljali četrti letniki. Za ves pripravljen program nam je na žalost zmanjkalo časa, zato iskreno upam, da se bodo naslednje generacije bolj potmdile. Sicer pa so naša novopečena pernata bitja ubogala na vsak migljaj in nam tako (seveda z našo pomočjo - za kar nam naj bodo kar hvaležni) razkrila svoje talente, pamet, manekensko držo in splošno razgledanost. Pri preizkušanju splošne razgledanosti je parkrat škripalo (sicer pa, ali veste, katero je glavno mesto otočja Kiribati in s katerimi državami meji Gabonska republika, hm, hm...). Kot že nakazano so se naša kvizovska vprašanja lahko kosala z Jonasovimi.... Prav tako sta znana tudi miss in mister fazanov 2000, ki bosta svojo lepotno krono obdržala do naslednjega leta. Toliko glede dogajanja na šoli, saj se poleg tega ni zgodilo nič pretresljivega. (tole me že rahlo spominja na Dogodek v mestu Gogi). V petek, 29.9.2000 se bo zgodila še podelitev maturitetnih spričeval lanskim četrtim letnikom, ki so uspešno sedeli v jeseniškem zelenem zaporu cela štiri leta (nekateri celo pet). Drugače pa samo še dobronameren nasvet za vse dijake, ki obiskujete Gimnazijo Jesenice: malo se potrudite in naredite to šolo bolj okolju in sebi prijazno (s tem seveda ne mislim, dajo reciklirajte, pravzaprav pa ja, ja reciklirajte jo na bolje. Strgajte papir okoli vaših tako opevanih intelektualnih možgan in se obnašajte kot gimnazijci - čeprav niti ne vem, kako naj bi se »zrel« gimnazijec obnašal. No, kakorkoli, ne postavljajte si brezpredmetnih vprašanj s tem, kaj se je zgodilo s pisateljico tega članka - mogoče se najde genij, ki bo pojasnil, da sem čudovito prenovila Joycev notranji monolog...) Pa en gimnazijski pozdrav! Ana Kokošinek otem, ko se je Mito Trefalt odločil, da dokončno zapusti šou biznis, se je najprej povsem zapil, nato pa se je pridružil njuejdževskemu gibanju Mavričarjev. Sedaj po šest ur na dan meditira, sicer pa piše spomine, igra sitar in je izljučno lokvanj eve liste. Zalotili smo ga na enem od taborov in prosili za kratko razlago svojega početja: »Najprej, draga sestra, bi povedal, da nisem več Mito Trefalt ampak mi je ime Sončni Sin. Ugotovil sem, da kamere oddajajo negativno energijo in škodujejo moji duhovni lepoti, reflektorji pa povzročajo blokado čaker. Sicer pa so mi bratje in sestre na taboru dovolili, da povezujem program večernih iger.« V povsem drugačno družbo pa zahaja Miran Ališič, športni komentator na POP TV. V nedeljah se sestaja z nekaterimi bolj ali manj znanimi slovenskimi transvestiti in skupaj na manjših zabavah uprizarjajo tipične predstave, na katerih Miran menda ponori, ko oponaša Diano Ross in v tem prekaša samo Salome. Taje posebej za Brco povedala: »Miranda je zelo u redu punca, lepo poje, ima seksi hripav glas, še posebej takrat, ko je pred tem celo popoldne komentirala formulo. Nima pa še ta pravih jošk, kot jaz. A boste potipali?« »Ne bi. Hvala za izjavo.« O morebitni kariemi preusmeritvi Mirana Alešiča pa zaenkrat še ni informacij. mood swings z marušo N aj bo Mood swings moj kotiček v tej ribriki, v katerem vam bom priporočila to in ono sladico glasbene industrije, katero sem si ■ v zadnjem času privoščila v polni meri. Brca od sedaj dalje izhaja na dva meseca in to je običajno dovolj, da mi pade v ušesa kakšna zanimiva noviteta. Ali pa preslišana starina, katero bi mirne duše priporočila prijateljem in vam, redkim bralcem, katerih krog upam, da se bo sčasoma le razširil, saj smo na »uredništvu« spet pričeli s polno paro, pardon, brco.in glasba je tako ali tako trend, ki vpliva na slehernika, ki vsaj malo da na to umetnost... Poletje je mimo, toda še kar se ne morem odlepit od številnih zadevščin, ki sem jih neprestano vrtela v svojem CD- playerju in walkmanu. Vsem privržencem progresivnega rocka in hardcora, ki ga oblikujeta bogat spekter instrumentalnih eksperimentov ter kvalitetna poezija, priporočam AT THE DR1VE IN, teksaški band, ki je na sceni že sedem let, a se je zares izkazal z lanskoletnim albumom Vaya, v kratkem pa bo zunaj novi izdelek. Taje po mnenju mojega kolega, ki se ukvarja z glasbeno kritiko, še izvrstnejši in če mu gre verjeti, se nam obeta nova Nirvana. Popravljam, novi fenomen Nirvane. AT THE DRIVE IN niso depresivni, pač pa progresivni, eksplozivni in -v stiku s svojimi čustvi, je lep izraz... Pa da ne hvalim samo njih - DUB NARCOTIC SOUND SVSTEM tudi niso noviteta, vendar so prav tako band devetdesetih, ki pa nedvomno pronica v novo desetletje, saj je dub, ta mistična, narkotična in mehka zvrst, enostavni »in«. Pa šele začelo seje. Kar se tiče hip-hopa in rapa, sem se to poletje crkljala izključno s CVPRESS HILL, saj po začetnem vzponu hip-hop spektakla druge polovice devetdesetih ugotavljam, da je tovrstnim zasedbam kvaliteta nekoliko padla. Razen če seveda ne padate na video... Videi pa so itak prepolni golih riti, poziranja in praznega čvekanja. CVPRESS HILL so zadovoljili tako raperje kot rockerje - z dvojnim albumom Skull And Bones, čeprav sem osebno najbolj tripala ob nekoliko hipnotični (in par let stari zadevi) The Temples Of Boom. EMINEM me je že skoraj prepričal, a nekako mi ga ne uspe jemati resno. Bolj resno pa lahko jemljete tudi naslednje Mood swings, v katerih zagotovo serviram vtise glasbe, ki mi jih bo pustila v naslednjih dveh mesecih zagotovo kakšna zanimiva zasedba. Odvisno od počutja... / trosu! Zjutraj budim te, u ne vstaneš', kličem te, pa se ne ganeš. Nato ugotovim, da le sama \ postelji spim, da ni noben ih čudnih lis na steni, da tam nič belega se ne peni. Sedaj vem, da le mojih misli si plen. By prineipessa r ‘-srn ¥ i lp m ■ R in Im Pomešala sem realno in imaginarno in sedaj sem izgubljena Pomešala sem realno in imaginarno med njiju sem razdeljena. • Pomešala sem realno in imaginarno in sem v obeh; enkrat bolj, drugič manj. Živim v svetu, kije in uživam tam, kjer sploh ni-razen v moji glavi. Jesenice 8.9.2000 Naivna, neumna, debela, vsiljiva, čudna, smešna, načelna, stroga, zoprna, hiperenergetična, nesrečna, optimistična, pre..., pre... Ampak jaz. Novigrad, Pineta, 16.8.2000 Moje sanje Gledam v nebo, potem postane mi hudo. Zakaj nobena zvezda ne sveti, zakaj ne slišim ptice peti. Tako mi je težko, le v sanjah je lepo. Takrat vzameš v naročje me ti, vse tako božansko se zdi. Še bolj k meni se pri viješ in tako pred svetom se skriješ. Z rožami je vse postlano, sprašujem se. kdaj bo končano. In potem se prebudim tu po starem zaživim. Byex-KK Pesmi sta prišli po pošti, zraven pa pripis: Pa še hvala Brci. Kar nekaj ljudi, ki so prebrali Brco pravi, da se niste ušteli, ko ste se (citiram) Sami sebi hvalili, kakšno Dobro da ste naredili. Pa naj tisti, ki vas oštevajo naredijo boljše, če znajo seveda." Čao-bao Člilnica KJŠ agični kvadrat •V dob opis' križanko. Tako jo ima tudi BRCA. Za 'kia 'arije' mo; yančkovjmo pripravili MAGIČNI KVADRAT, pri kal: .