42. Številka. Ljubljana, v sredo 21. februvarja. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MM [shaja vsak dan sveder« izimfii nedelje in praznike, ter velja po pol ti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedeo rneaec 1 gld, 40 kr, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvu in upravni št v o je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „Narodni Dom". In končno dobimo v beli nadi Ljubljani vender svoj .Narodni Dom" ! Minilo je precej let, kar so nekateri Ljubljanski narodnjaki sprožili misel, naj se v Bredišči slovenskega naroda postavi naroda nagega dostojna monumeutalaa zgradba, kjer bi se v nekem zmislu koncentriralo duševno in socijalno življenje slovenskega življa v stolnem mestu. Tu misel je bila vzprejeta s plamtečim navdušenjem. Vsakdo je spoznal veliki pomen te narodne trdnjave io vsakdo je uvidel, da „Narodni Dom" ne bo samo Ljubljaui v kras in na pouos, nego da bo iz njega pribs|ala toplota in oživljala ves narod v vseh slovenskih pokrajinah, da bo to dom, kjer ae bo vsak sin slovenskega naroda čutil domaČega. In zategadelj so tudi rodoljubi na deželi in v stolnem mestu drage voljo pokladali na domovinski žrtvenik avoje darove, vsak p.-j svojih močeh, a vsak z ve« seljem in z zavestjo, da podpira vele važno podjetje. Prvotno navdušenje pa je jelo s (asoma pojemati, kakor pri vsaki stvari, pri kateri ge uspeh hitro ne pokaže. Število radodarnih podpornikov se je krčilo, le malo je bilo takih mož, ki so vztrajali in darovali in darovali za ta prepotrebni dom, le malo je bilo takih, ki so se spominjali tega podjetja na tak način, kakor nepozabni rajni Kotnik, mož blagega srca, uzornega rodoljubja in radodarnih rok! Ali temelj je bil položen in če darovi za .Narodni Dom" zadnji čas nieo tuko pogosto prihajali kakor v začetku, če se je narodova požrtvovalnost porabila v druge, isto tako vzvišeno namene, tako je bila vender vsa stvar zagotovljena in sedaj stojimo pred faktom, da se takoj začne z zgradbo. Dolgo Brno na to čakali, časih smo bili že nestrpni, videč, kako nujno in neobhodno je potreben .Narodni Dom", a sedaj, ko imamo gotovost, da bo ta monumentalna zgradba v teku dobrega leta gotova, sedaj nas prrSinjaU tadost in zadoščenje. Torej vender! Vzlic vsem številnim zaprekam in oviram, vzlic vsemu, kar jo bilo premagati, do- LISTEK. Ve ročka. 3?xl;E=>o-veca.lc&. (Ruski spisal A. P. Ooho v, poslovenil J. J. Koge j.) Ivan Aleksejič Ovojev hi« še spominja, kako je odprl nekega večeru v avgustu stekleue duri iu stopil na plastišče. Imel je tačas na sebi lehko suknjico in Širok slamnat klobuk, uprav iati, kateri se valja sedaj s podvihauimi Škornji vred v smeteh pod posteljo. V jedni roki je dtžal velik zavoj knjig iu zvezkov, v drugi — debelo, grčasto palico. Razsvetljuje* mu pot z lampo, stal je za durmi domači gonpodar Kuznecoe, plešast Btarček z dolgo, sivo brado. Na sebi je imel kakor sueg belo jopico. Starček se je blagodušno smehljal in majal z glavo. — Z Bogom, starček! zaklical mu je Ognjev. Kuznecov je postavil lampo na mizico in Sel na plastisče. Dve dolgi, ozki senci sta stopili čez stopnjice k cvetličnim gredicam, zmajali se in uprli z glavami v lipova debla. — Z Bogom in 8e jedenkrat hvala, prijatelj! rekel je Ivan Aleksejič. — Hvala vam za vaSe dobrodušje, za vaSe laske, za vašo ljubav . . . Nikdar, na vekov veke ne pozabim vašo gostoljubnosti. 1 vi speli smo končno do cilja, dobimo toli zaželeni .Narodni Dom" v narodovem središči. Ljubljana si bode s to zgradbo osvetlila lice pred slovenskim svetom, tista Ljubljana, ki je za to idejo največ žrtvovala, kakor vedno in za vsako narodno stvar največ žrtvuje, dam je toliko ljudij ob periferijah, ki omejujejo vse svoje delovanje na to, da smešijo to slovensko stolico, da jej očitajo narodno mlačnost in jo ponižujejo pred narodom. Kako nepravično je tako zbadanje, tega na tem mestu ne bomo dokazovali, le to rečemo, da bi bilo za narodno našo stvar kaj dobro skrbljeno, ko bi bili naAi rojaki povsod tako vztrajni, delavni in požrtvovalni, kakor so slovenski prebivalci bele Ljubljane. Z .Narodnim Domom*' in s samoslovenskimi napisi dobi naše središče po do'goletnem prizadevanju naposled tako lice, kakeršno mora imeti. .Narodni Dom* bo srce našega naroda in vidni znak nače duševne jedinosti, katere ne more ugonobiti noben vnanji pritiak in noben politični sistem. „Narodni Dom" bo ognjišče narodni Blovenski družini, kjer se bodemo čutili kot sinovi vzlic vui politični razcepljenosti složnega in jtdinega naroda, a tudi spomenik bode slovenske požrtvovalnosti. Ker vemo, kolikega pomena za vse nade narodno življenje bode „Narodni dom", zato pozdravljamo z neskaljenim veseljem, da se je začela gradnja, da se približujemo smotru svojemu in ape-lujemo novic na vse narodne kroge, v prvi vrsti pa na slovenske prebivalce bele L ubijane, naj ne nehajo podpirati to podjetje in naj po svojih močeh z oživljeno unemo žrtvujejo, kar jim je mogoče, da se začeto delo izvrši, da dobimo v svojem Bredišči našega rodu dostojen .Narodni Dom". Slovensko šolstvo na Štajerskem. (V dež. zboru štajerskem govoril poslanec dr. Sornec) Visoka zbornica! Začnem z željami, katere je izrekel gosp- poslanec dr. Starkel. Dejal je: da nam Slovencem privošči naše slovenske šole in da ne želi, da bi se Nemci utikali v naše šolske zadeve, na drugi strani pa naj tudi mi Neme- m pustimo ste dobri, i vaša hčerka je dobra, i vsi tu pri vas ste dobri, veseli, dobrodušni . . . Prekrasna je ta družba, da kar povedati ne morem 1 S prepolnim srcem in pod uplivom ravnokar izpitega žganja, govoril je Ognjev s pojočim glasom, kakor kak bogoalovec, in bil tako ginjen, da ni iz raževat svojih čuvstev toliko z beaedami, kolikor z mežikanjem in kiraanjem. Kuznecov, kateri ga je tudi izpraznil nekoliko kozarčkov in bil ginjen, se je stegnil k mladeniču in poljubil se ž njim. — Navadil sem se na vas, kakor jerebičar! nadaljeval je Ognjev. — Skoro vsak dan sem zahajal k vam, kakih desetkrat sem prenočil pri vas, a žganja sem toliko izpil, da sedaj se kar spominjati bojim. Glavna stvar pa, za kar se vam zahvaljujem, Gavril Petrovič, je vaše sotrudje in pomoč. Brez v«s bi se jai tu ukvarjal s svojo statistiko do oktobra. Zato p« napišem v predgovoru: štejem si v dolžnost izraziti svojo zahvalo predsedniku N-ske uiezdne uprave Kuznecovu za njegovo ljubezuivo sotrudje. Statistika ima še sijajno bodočnost! Veri Gavrilovni moj preponižen poklon, a zdravnikom, obema presledovalcema io svojemu tajniku Bporočite, da nikdar ne pozabim njibove pomoči I Sedaj ps, starček, objamiva drug drugega in poljubiva se zadnjikrat. S kislim obličjem se je poljubil Ognjev b star* njihove šole in naj ne damo, da bi nemški otroci v naših šolah hirali. Na to odgovarjam : kjer gre za otroke nemških roditeljev, tam nimamo drugemu d»-. . njegove želje ničesar ugovarjati. V večjih mestih kakor v Celji, Mariboru imajo tudi nemške šole. Obžalujemo samo, da zaidejo morda tudi Blovenski otroci v take nemške šole, kjer ne pridejo naprej in kjer se ničesar ne nauče, ker so samo slovenskega jezika zmožni. Nemcem privoščimo tak pouk, kakeršen imajo. Vse drugo pa je, ako naj mi gledamo, kako se pri sedaj poskušani ustanovitvi nemških šol hoče slovenske otroke vanje vleči, ker zakonito potreb* nega števila nemških otrok niti ni. Ako se v šole s samonemškim učnim jezikom, katere učitelji ne znajo slovenskega, z agitacijo in z drugimi sredstvi prilove slovenski otroci in se silijo, sedeti v takih šolah, potem je to nezmisel, kakor se je celo v tej zbornici z visokega mesta pripoznalo. Nezmiselno je, vab ti slovenske otroke, ki ne znajo nemškega jezika, v šolo, kjer zna učitelj samo nemški jezik. Takih slučajev bi mogel dovolj navesti, za vzgled pa imenujem privatno šolo v Štorab, ustanovljt no launko leto. V to šolo hodi mnogo otrok, ki ne znajo nobene nemške besede in ne morejo pouku slediti. Na zakon, ki zahteva od otrok, da s 14. letom izstopijo iz šole, imajoč popolno elementarno naobrazbo, se ne gleda, in zato se zakonito predpisana izobrazba slovenskih otrok, ki morajo šolo obiskovati, oe bo v takih šolah nikdar dosegla. Teh načel in resnic naj bi se spominjala Šolska ublsstva, kadar bs jih naprosi za sodelovanje pri ustanavljanju nemških šol na Spodnjem Štajerskem. V nasprot.u b tem pa moram konstatovati, da postopajo vladni organi pri ustanavljanju nemških šol z največjo unemo. Vladni organi — govorim o šoli v Vojniku — bi ne bili smeli dopustiti, da h ■ mej Nemce upi-šejo tisti otroci, ki ne znajo Čisto nič nemškega jezika ali samo nekatere besede in ki niso sposobni slediti pouka. Nemška šola v Vojniku še ni ustanovljena in čkom še jedenkrat in začel je hiteti navzdol. Na zaduji stopnici se je ozrl iu vprašal: — Ali se bodeva še kdaj videla? — Bog ve! odgovoril je starček. — Morda nikdar več! — Da, res! V Petrograd se vas ne zvabi niti s kolačem, a jaz, ttžko, da bi se Še kdaj znašel v tem ujezdu. Toda z Bogom! — Knjige bi tukaj pustili! zakričal je za njim Kuznecov. — Kako, da se vam ljubi vlačiti tako breme? Dopošljem vam jih jutri po slugi! Toda Ognjev že ni več poslušal in naglo oddaljeval se od hiše. V njegovem Brci, razgretem od vina, bila je toplota, veselje in žalost . . . Šel je in mislil, kako mnogokrat se prigaja v življenji človeku, da se sreča z dobrimi ljudmi, a kako žal, da od teh sestankov ne ostaje ničesar drugega, nego spomini. Godi so prav tako, kakor da se žerjavi prikažejo na obzorji, lahek veter donese njih žalobno odušev-Ijen krik, a čez trenotek gledaj še tako željno v sinjo daljavo, ne zagledaš ni točke, ne zaslišiš ni glasa Istotako se prikazujejo v življenji ljudje a svojimi obličji io besedami in se potapljajo v naši prošlosti, ne da bi ostavljali kaj drugega, razven ničevih sledov spomina. Ker je živel Ivan Aleksejič uprav spomladi v N-skem ujezdu in bival skoro vsak dan pri dobrodušnih Kuzuecovib, se je priučil upati je, da ae ne otvori, ali že to je naredilo slab utiB, da ae je okrajni glavar Celjski postavil dotičnomu gibanju na Čelo in da se ljudje niao vpraševali „ali hočete otroke pošiljati v nemško ali v dvojezično šolo", nego da so ae vpraševali, če hočejo otroke pošiljati v čisto nemško ali v čisto slovensko šolo. To vprašanje ni razmeram primerno, ker T Vojniku ni čistoslovenske šole, ampak samo dvoje* žična in ker živa duša tam na ustanovitev samo* slovenske šole ni mislila Ljudje so odgovarjali: mi hočemo dvojezično šolo, kakeršna je bila doslej. Pri protokolovanju glasovanja bo ni mogla dosti jasno zapisati volja tistih, ki so glasovali, ker niso bili stvarno pravilno vprašani. Mi privoščimo Nemcem nemški pouk, užaljeni pa smo in pritožujemo se, da se silijo slovenski otroci v nemške šole, kjer ne morejo slediti pouku, in kjer naj postanejo janjičirji našega naroda To pa je res, kar je povedal gospod dr Starke I z občudovanja vredno odkritosrčnostjo, da je za nemške otroke na Spodnjem Štajerskem jako dobro, ako se slovenski ui'o V prejšnjih časih in do najnovejše dobe ee je to načelo v malih mestih in trgih tudi upoštevalo. Spominjam se iz svoje mladosti, ko sem hodil v ljudsko Šolo, da so prihajali k skušnjam okrajni predstojniki io drugi honoracijori, ki so Slovencem in Nemcem priporočali učenje slovenskega jezika b pristavkom, da jim bo znanje tega jezika še koristilo. Tista unema pa, katero je bilo videti v Vojniku, zastopa nasprotni princip, da se namreč čim bolj mogoče zajezi učenje slovenskega jezika. Pri dotičnem vladnem organu se pogreša razumevanje za prave potrebe prebivalstva. Kot načelnik in predsednik okrajnega šolskega sveta bi moral dotični gospod pač vedeti, da je tudi Nemcem želeti, da obstoje v kraj b, kjer je prebivalstvo večinoma slovensko, kakor v Vojniku, dvojezične šole, da tam samonemška šola sploh ni na mestu in da v tako šolo posebno taki otroci ne smejo hoditi, ki nič nemškega ne znajo. Razen Vojnika naj bodo omenjeni še: Slovenska Bistrica, Brežice in nekateri drugi kraji, kjer so dvojezične šole; tam je poučni jezik tako urejen, da tako nemški kakur slovenski otroci dobro napredujejo. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje deželic. V Ljubljani, 21. februvarja. Goriški deželni zbor. V včerajšnji seji je posl dr. Rojic zopet interpeloval vlado glede* razmer na Goriških srednjih šolah, trdeč, da obstoje vsi v prejšnjih interpela cijah označeni nedostatki, katere je bil vladni zastopnik tajil. Ko se je še vzprejel zakon o poboljšanju učiteljskih plač, sklenil se je deželni zbor. Prošnja društva .Sloge" za podporo 1000 gld za ustanovitev slovenske obrtne šole v Gorici, za katero je državni in deželni poslanec grof Alfred C>-roniui velikodušno obljubil darovati 4000 gld. ali k starčku, k njegovi hčeri, k poslom kakor k svojcem, spoznal natanko vso hišo, priležno plastišče, ovinke drevoredov, senčni obraz drevja nad kuhinjo in kopališčem, toda Bedaj-lo odide od praga in vse to se spremeni v spomin in izgubi zanj za vsekdar svoj realni pomen, a jedno ali dve leti pretečeti — in vse te-le mile podobe otemne v spominu, kakor izumki in plodi domišljije. — V življenji ni ničesar dražega od ljudij 1 mislil je oduševljeni Ognjev, ko je korakal po drevoredu k izhodu. — Ničesar I V vrtu je bilo tiho in toplo. Dišalo je po ina-linovji, tabaku in solnčnicah, katere še niso popolnem ocvetele na gredicah. Prostor mej grmovjem in debli dreves je bd napolnjen z redko, nežno meglo, katero je prodirala mesečna svetloba, in kupi te megle podobni tibi, a zapazljivi prikazni, podili so se drug za drugim po drevoredu, — kar je dolgo ostalo v spominu Ogujeva. Mesec je stal visoko nad vrtom, a pod njim so hitele nekam proti vzhodu prozračne meglene lise. Videti je bilo, kakor da je sestavljen ves svet samo iz črnih senčnih obrazov in brodečih belih senc, a Ognjev, kateri je opazil meglo v razsvetljenem večeru meseca avgusta najbrže vprvič v svojem življenji, je mislil, da ne vidi prirode, temveč dekoracijo, kjer so se ■krili v grmovje nevedni pirotehniki in, želeč razsvetliti vrt z belim bengalskim ognjem, spustili v srak bkratu s svetlobo tudi bel dim. (Dalje prih.) pa poslopje večje vrednosti a pogojem, da dovoli deželni zbor zahtevanih 1000 gld, ni prišla na vrsto. In zakaj? Ker je fijaočni odsek sklenil, da se preko te prošnje prestopi na dnevni red. Z Italijani je glasoval tudi znani vitez dr. Josip Tonkli, zastopnik slovenskih volilcev! Dešelni zbor koroški. V zadnji seji deželnega zbora koroškega vzprejel se je predlog, s katerim ae naroča deželnemu odboru, naj ae glede* uvedenja neposrednih volitev v kmetskih občinah dogovarja z vlado, io pa še drug predlog, kateri je stavil posl. dr. Stein-Wđnder in s katerim se je naročilo deželnemu odboru, naj v prihodnjem zasedanju predloži deželnemu sboru zakonski načrt o prtmembi volilnega reda v tem zmislu, da dobe volilno pravico vsi davke plačujoči obrtu ki in lastniki hiš in da se v kmetskih občinah uvedejo neposredne volitve. Deželni zbor je oba predloga vzprejel. Češki veleposestniki. E«sekutivoi komite čeških narodnih veleposestnikov je odgovoril na znano izjavo konservativnih veleposestnikov in to b posebno okrožnico. Z ozirom na trditev konservativcev, da niso nikdar zatajili starega programa stranke, povdarjajo narodni veleposestniki, da ni dovolj storjeno, ako se program ne zataji, nego da je treba delovati na njega izvršitev. Združenje z jednim izmej obeh na Češkem bivajočih narodov je toliko potrebneje, kolikor bolj je program konservativnih veleposestnikov identičen s programom vsega češkega naroda. Prijazna dotika z narodom bi maraikak radikalen čin preprečila in koristila dobri utvari. Narodni veleposestniki so se zategadelj združili v posebno skupino, da zamorejo delovati na izvršitev prvotnega programa konservativne stranke veleposestnikov. Mirovanja v boju za tako pravičen program ni moči na noben način opravičiti, zakaj dokler ni Češki narod dosegel, kar mu pristoja po zgodovinskem in po naravnem pravu, dotlej ne more mirovanje imeti dobrih posledic. Torej vender. Zadnji čas so Nemci in Poljaki s;lno hujskali zoper deželnega predsednika bukovinskega barona Kraussa, ker je baje Rumunom preveč, židovsko poljski gospodi pa premalo naklonjen. To hujskanje je menda imelo pričakovani uspeh, vsaj listi javljajo, da odstopi baron Krauss in da pride na njegovo mesto baron Giovanelli iz Tridenta. Cerkvenopolitična razprava v ogerskem parlamentu. Debata o civilnem zakona rase čedalje bolj in priznati se mora, da je po vsebini posamnih govorov znamenita. Posebno karakterističen je govor načelnika narodne stranke groia Appoovija, ki je obligatorno obliko civilnega zakona odklonil iz posebnih ozirov na sedanje razmere, in povdsrjal, do ni res, da bi vsaka druga rešitev tega vprašanja pomenita paktiranje z reakcijo Zakonodajstvo se ima samo na praktične okolnosti ozirati, ne pa vpraševati, če je to ali ono liberalno ali ne. Na Ogerskem bi ta refjrma prouzročila velikanske bomatije. Izvršiti pa jo je v okviru uradnega organizma, dokler pa tega ni, dotlej se mora vsak poskus ponesrečiti. — Apponvijev govor je naredil precej utiša na poslance, ali posledic le ne bo imel, ker so vsi politični krogi trdno uverjeni, da se Apponvi ni izrekel iz verske gorečnosti, niti iz notraniega prepričanja zoper civilni zakon, nego zgolj iz politične spekulacije. Sicer pa, na srečo, se kaže čedalje bolj, da vlada za svojo reformo še vedno nima trdne veČine. Vnaiijc države. Italijanska zbornica. Včeraj se je otvorilo novo zasedanje poslanske zbornice italijanske. Podpredsednik Vil!a čiral je najprej pismo Zinardellijevo, v katerem ta naznanja, da svoje demisije ne umakne, na kar je zbornica sklenila, da se ima v četrtek voliti novi predsednik. Ci ispi je potem zahteval, naj se haančni ekspoze* postavi na dnevni red današnje seje in je omenil, da se bodo pri tej priliki zbornici predložili vladni načrti za povišanje državnih dohodkov in zmanjšanje troškov. Po čitanju interpelacij predlagal je Crispi, naj se utemeljevanje odloži do petka. Imbriani je zahteval, naj se takoj začue z utemeljevanjem in ker je zbornica njegov predlog skoro jednoglasno odklonila, prouzročil je lak škandal, da je moral predsednik sejo za nekaj časa suspendirati. Ko se je seja zopet otvorila, zahteval je Cavalotti, naj se takoj razglase vsi spisi parlamentarne komisije za preiskavo pri em'sijakib bankah dogodivših se nerednostij in prevar. Zbornica je ta predlog z veliko veČino vzprejela. Anarhisti Včeraj smo javili, da se je v nekem Pariškem hotelu pr meril nov atentat. Neki potnik obesil je bil nad vrata sobe, v kateri je bival, bombo, in sicer tako, da je morala pasti na tla, čim so se vrata odprla. To se je tudi zgodilo. Jednako, kakor v tem hotelu, storil je dotični anarhist še v nekem drugem hotelu v Faubourg St. Martin, tu pa se bomba na srečo ni razletela. Da je ves Pariz silno razburjen, je povsem naravno. Policija zasleduje anarhiste kaj marljivo, ne da bi mogla dobiti kakega posebno nevarnega v roke. Tudi v drugih deželah ae zasledujejo prekucuhi zelo vztrajno. Tako so orožniki v San Benedetta blizu Milana ujeli večje število zarotnikov, mej katerimi je bilo tudi 13 žensk, policija v Barceloni pa je prijela Šest anarhistov, ki so prouzročili pred ne saj tedni dogodivši se atentat na ondotnega guvernerja. Rastoče anarhistično gibanje je obudilo celo pozornost angleške vlade. Minister Asquith je v poslanski zbornici angleški govoril o pravici izti-ranja inozemcev, katere pravice ne posna angleška ustava. Rekel j«1, da bo vlada tudi a sedanjimi zakoni izhajala in vršila glede anarhistov mejnarodne svoje dolžnosti, da pa je voljna dogovoriti ae z drugimi državami, kako postopati proti anarhistom. Dopisi. In Opatije, 16 februvarja. [Izv. dop] Ko sem bil pred nekaj dnevi v Pazinu, pripovedoval mi je neki prijatelj mnogo zanimivih stvarij. Mej drugimi prišel je pogovor tudi na dobro znanega gospoda viteza Schvrarza, ki sedaj vodi okrajno glavarstvo Pazinsko. Uveril sem se, da je ta gospod ostal zvest svojim načelom. Prav nič ga niso poučile žalostne izkušnje, koje je imel v Postojini i kasneje v Novem Mostu Oital je stari nepoboljšljivi Sehwarz. Mnogo, mnogo bi imel napisati o njegovem javnem delovanju, toda bojim se, da bi moj spis čestitega Vašega g. državnega pravdnika tako inte-resiral, da bi ga še mej ljudi ne pustil. Sicer pa je znano, da javna sigurnost v Pazinu ni vzgledna. Istina je, da ima za to skrbeti i občinski načelnik, toda on ima na razpolaganje le dva stražnika, a trebalo bi jih vsaj pet. Lani napadli so g. dra. Mand ćt, zdravnika iz Trsta, pri-šedšega v Pazin po službenih poslih. Za to junaško delo sedita sedaj dva mladeniča iz najuglednejša obitelji Pazinsko po nekoliko tednov. Se manj varni pred mestno fakinažo so rodoljubi in naši duhovniki. Tako sem slišal iz verodostojnega vira, da je sam c. kr. okrajni glavar moral na večer 20 januvarja t 1. dati župniku iz Žminja c. k. žandarma, da ga čuva pred nadepolno mladino mesta Pazina. Ne bi li bilo mogoče, da naš g. vitez, ki je drugače jako živahen in agilen, malo bolje poskrbi za javno varnost? Vsekako bi bilo bolje, da obrne svojo pozornost na to, nego da sedi v društvu, katero ne zma-trajo vsi prebivalci za tako, kjer najde c. kr. državni uradnik primerne družbe. Naj vam še povem, knj je storil na pepelnično sredo. Šarenjaki Pazinski vzeli so s seboj godbo i se odpeljali v Sv. Peter v dum;. Tam jih je čakal v nekedanjem samostanu, kojega ima sedaj neki Karojel v posesti, frugalen obed. Tu je svirala godba, jelo se je in pilo, vpilo in razsajalo na veliko pohujšanje dobrega istrskega kmeta. Kakor Pilat v BcredoM, tako je dosel i naš glavar vitez Schvrarz v to društvo. Pred odhodom napravili so veseli š«renjaki 8s pred hišo g. župnika Slokoviča malo .nerenado", ki je izražala njihovo mržnjo proti njemu. Omenjeni miroljubni gospod pritožil se je, kakor mi je pripovedoval prijatelj, v nedeljo kasneje b propovedovalnice v cerkvi svojemu narodu. Vprašam sedaj, ali so ljudje, ki prirejajo take „serenade", dostojna družba za okrajnega glavarja in to v mestu, kjer se od c. kr. uradnika najprej zahteva takta in nepristranosti. Domače stvari. — (Krški škof.) „Eunosi« beleži v Trstu razširjeni glas, da je župnik stolne cerkve v Trstu, monsignor Andrej S ter k, imenovan škofom na otoku Krku. Monsignor Šterk je rodom iz Voloske. Star je sedaj 67 let, b cer pa znan kot uzoren duhovnik in unet rodoljub. — (Osebne vesti.) Notar v Senožečah, g. Gustav Orna h en, je premeščen v Postojno. — (Himen.) V Sežani zaročil se je pri županu in dež. poslancu g. Mahorčiču g. dr. Mihael Truden, odvetniški kandidat v Trstu, iz znane rodoljubne Tržaške trgovske hiše, z gospodično Ka-rolino Sbuelcevo iz Gorice. Čestitamo 1 — (Slovensko gledališče.) Danes poje so v drugič krasna Smetanova .Prodana nevesta". Gene so nekoliko nižje, nego so bile pri premijeri, vender pa bo še vedm višje, nego so pri navadnih optrnih predstavah, kar je pa opravičeno glede na velike stroške za uprizoritev te opere, ki je taka, da dela čast .Dram. društvu". Opozarjamo še jedenkrat, da se bode živa alegorična podoba ponavljala samo še danes in pri tretji predstavi v petek dne 23. t. m., potem ne več. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslal: S Čateža pri Zaplazu g. Roblek 29 kron 17 vin.; in sicer je nabral 20 k. 10 fin. učitelj g. Peter Pogačnik, darovali bo: Nemenovan 10 k ; g. Ana Kušlan 4 k., g. župnik Hofer 2 k., gg, Ant. Zagorjan, Fran Oitonek in Fran Glilia, vsak po 1 krono; delavci pri g. Urbaučiču pa 1 krono 10 vin. Ostalih 9 kron 7 vin. nabralo ae je v pušici v gostilni g. Oroslava Ravnikarja istotam. — Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! — (Pianist Anton Foerster,) v L'psi ji bivajoči naš rojak, priredi, kakor smo že javili, dne 1. marca t. I. v Ljubljani koncert. Pri tej priliki ndi ae nam umestno, da objavimo, kar čitamo o njega umetniškem delovanji v tujini. Leta 1867. v Senju (Hrvatska) rojen, prišel je še kot dete v Ljubljano, kjer je dovršil gimnazijske studije. Neomah Ijiva ljubezen do godbe napotila ga je v Lipsko na konservatorij, kjer se je posvetil izključno pianisti-škim študijam Po štirih letih izstopil je iz tega zavoda, da konča svoje umetniško vežbanje pri Martinu Krauseju, po svoji izredni metodiki glaso-vitem profesorji in nekdanjem učencu Frana [Liszta. Krause dovedel je Antona Foersterja, svojega, kakor sam pravi, najboljšega učenca in prvi pravi umetniški talent, ki so je pri njem za pouk zglasil, do višine virtuozitete, do katere se le malokdo povzpne. Že kot učenec konzervatorija pridobil si je Foerster naklonjenost Lipsijskih krogov, v katerih je izredni njegov talent vzbujal občno pozornost. Vse to vzraslo je v občudovanje, ko je jel nastopati v samostojnih koncertih, ki jih je prirejal v raznih mestih Nemčije, kakor v Deroliuu, Bremah, Lip-aiji, Devinu, Hannoveru, D.savi, Weimaru, Jeni, Halleu, Altenburgu, Zw ckavi, Scbvverinu, Erfurtu i. dr. To svoje izključno koncertno delovanje pričel je Foerster v zimski sezoni I. 1892—93 Da je bilo takoj s početka zmagonosno, o tem prepričali smo ae iz zbirke referatov in kritik te dobe, ki so vrsta navdušenega pripovedovanja o našega rojaka uspehih. Đirolinski „Loealauzeiger" pozdravlja ga kot novo vzhajajočo zvezdo, kot pianista, ki zamore z vso smelostjo stopiti v boj za obstoj, kot bojevnika, ki naj stoji v prvih vrstah. Jednako šteje ga .Kreuz-zeituug" Že pri prvem nastopu mej prvake piaui-stov in uverjeni »m-> o resničnosti tega priznanja, ako čitamo ves dot čni referat, ki se bavi neprisiljeno prisrčno in uprav navdušeno z nadrobnim kritizovanjem Foersterjevega igranja. , Anton Foerster," pravi Đerolinska „Đtfrseozeitung", „ni samo mojster v neverojetnem premaganji tehniških težkot, ne, pred vsem iskati je povod čara njegove igre v resnično in gorko čuteči duši; kjer je le to oboje združeno, ogreje se i oajkritičneje mislečemu poslu šalcu srce." S temi nazori strinja se tudi kritik .Magdeburger Zeitung": „V dolgi vrsti let ni še stopil pred naa mlad umetnik, ki bi bil s toliko srečo in z opravičeno nadejo v bodočnost vstopil v vrste virtuozov. O čudoviti prstni spretnosti ne budemo govorili, slednja se ume pri pianistih, ki predavajo Liszta i. dr., sama ob sebi; kar pa mi še bolj občudujemo, je duhovitost in oduševljenost njegove igre. Zahtevamo li kdaj predavanje čudovitih kompozicij, ki nam jih je podal g. Foerster (Broo-sartov koncert v Fis-molu in Lisztovo tarantelo), ne morinu si misliti in tudi ne zahtevati izvrstnej-šega predavanja kakor Foersterjevega " Zato trdi smelo .Weimarer Zuitung": .Anton Foerster ima vse, kar treba, da si izkleše stopinje do slave. Lastno mu je zavidanja vredno svojstvo, da mu klavir pod prsti kar peva. Njegjva tehnika je eminentna, občudovanja vredni so njegov udar, njegova moč, vztrajnost in nežnost." — (Klub slovenskih bicik listov .Ljubljana") ima dne 24. t. m. svoj občni zbor v klubni sobi pri .Slonu". Dnevni red je običajni po § 7. društvenih pravil. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Društven iki vabijo ae k mnogobrojni udeležbi. — (Pogumen železnišk čuvaj.) V nedeljo zvečer dogod la bi se bila pri železniškem prehodu na Marije Terezije cesti velika nesreča, da je ni v zadnjem trenotku preprečil tamošnji železniški čuvaj Martin Ošaben. Ravno ko je prihajal Tržaški brzovlak, pripeljal se je v polnem diru posestniški sin France Kregar iz Vižmarjev; konj preskočil je barijero, ki je bila že zaprta, a voz, katerega je z veliko silo potegnil za seboj, prelomil je barijero. Ž* je bil konj na železniškem tiru in brzovlak le nekoliko metrov oddaljen, ko priskoči omenjeni čuvaj, potegne z vso močjo konja nazaj ter na ta način reši življenje ne samo konju, nego najbrže tudi neprevidnemu vozniku. — (Lokalna železnica Novo Mesto-Samobor.) Dne 27. t. m. bode v Samoboru ko- mis'jonelna obravnava, pri kateri se bode določilo, kako bi ae vezali lokalni železnici, kateri je projek-toval rudniški posestnik Kajetan Faber na Dunaji. Ti železnici vodili bi z jedne strani od Samobora z druge od Novega Mesta do deželne meje pri Bre ganib. K obravnavi odpošlje tudi deželna vlada kranjska svojega zastopnika. — (Nova pot na Triglav.) Zuani hribo-lazec g Fr. Julij Kugy iz Trsta je baje najdel novo pot na velikana naših gora, katera je brez nevarnosti in mnogo ložja nego dosedanja, ki je jako težavna in nevarna. Ako se obistini ta vest, bedo gotovo hribolazji odslej mnogo raje hodili vrh Tri glava, odkoder je tako krasen razgled po naših planinah. — (Okrajna posojilnica Mokro-noska) ima svoj občui zbor doe 1. marca popo ludne ob 3. uri v gostilni pri „Lpi" (pri gospodu P.eteršeku) v Mokronogu, h kateremu vbo p. n. gg. zadružnike in tudi druge gospode, ki še žele k zadrugi pristopiti, vabi najuljudnejše — odbor. — (Nesreča.) V Metliki padel je 701etni posestnik Franc Ramuta tako nesrečno dva metra visoko z neke lestve, da je bil takoj mrtev. — (Zdravstveno stanje.) V občini Zire na Notranjskem se je zopet pojavila škrlatica in se je morala zapreti šola ter ust i vi t i šolski pouk, ker je več učencev zbolelo. — (Vihar na Krasu ) M muli teden bil je na Krasu vihar z bliskom in gromom. V Komnu treščilo je v kuhinjo tamošnjega davčnega nadzornika, ki je Bedel s svojo ženo poleg ognjišča. Desni škorenj mu je strela upravo nezula z noge, sicer pa ni bil poškodovan niti on niti žena. Tudi v Piisko vici pri Komnu je treščilo dvakrat in s cer v cerkveni stolp in v hišo vikarja. Cerkvenega stolpa vrhunec je strela nekoliko poškodovala, iBtotako tudi orgije v cerkvi. V hiši vikarja, ki je bil ravno pri večerji, je strela vrgla vso mizno opravo na tla, vikarja pa ni poškodovala. Strela je naredila nekaj škode v kuhinji in ubila v hlevu dve kravi. Padala je tudi toča, ki jo je bilo videti Še drugi dan. Vsa škoda se ceni na 4000 goldinarjev. — (Umrl j e) v Ptuji meščan in veleposestnik, g Mihael P 1 a n i n š e k, rodom iz Litije. Velikanski sprevod v nedeljo je pokazal, kako obče priljubljen in spoštovan je bil mož poštenjak, ki je bil veren Slovenec in vzgledno pobožen kristijau. Lihka mu zemljica ptuja! Njegovemu spominu čast! — (Goriške novice) Novi poštni urad na kolodvoru v Gorici se bode odprl aprila meseca. Otvoritev se je nekoliko zakasnila, ker oprava še ni vsa dogotovljena. Ta novi poštni urad bode po-uebno važen za odpravo iz Italije prihajajočih ali tja odhajajočih pošiljatev. — Dobrotnik, ki noče biti imenovan, ponudil je .Slogi" 4000 gld. v gotovini, ali pa pohištvo še večje vrednosti za nameravano obrtno Blovensko šolo, ako deželni zbor še letos dovoli 1000 gld. letne podpore, kakeršno daje laški šoli. — V Ogleju so zopet izkopali celo vrsto plošč iz rimske dobe, posvečenih bogu Belenu. Našla sta se tudi dva sarkofaga. Starine ho se prenesle v Oglejski muzej. — V Gorico došel je inžener gosp. Taborat, da napravi potrebne načrte za telefon, akopram se je dozdaj oglasilo šele 20 članov. Javni govornici bosta na pošti in v novem poštnem uradu na kolodvoru. Gorica bi bila zvezana ob jedoem tudi s Trstom in posredno ž ni'm tudi z raznimi drugimi velikimi meBti. — V Goriško trgovinsko zbornico je bil pozvan narodni trgovec g. Ivan Doki eva, ker je postalo prazno jedno mesto in je on kot kandidat slovenske stranke imel največ glasov za izvoljenimi laškimi kandidati. To e najbolji dokaz, da je bilo dobro, da so se Slovenci udeležili zadnjih volitev. — (Nesreča.) V Barkovljah prišel je te dni 27 letni poBtrešček Leopold Tomasin iz Trsta, ko se je nekoliko napil, v temi na tramvajski tir, kjer je obležal. Ko je pripeljal tramvajski voz in voznik zarad teme ni videl na tiru ležečega, šel je dirkajoči voz češenj, akopram sta konja skočila na strani. Teško poškod vanega Tomasina so prenesli v finančno stražnico, kjer je navzlic zdravniški pomoči umrl drugo jutro. — (Razpisane službe.) Povodom razširjenja sedanje dvorazrednice v Št. Vidu nad Cerknico razpisano je mesto uadučitelja in voditelja z dohodki tretjega plačilnega razreda, funkcijsko priklado in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 28. t. m. pri okrajnem šolskem svetu v Logatcu. — Pri deželni komisiji za agrarske operacije ns Kranjskem izpraznjenih je več mest zemljemerskih pristavov in asistentov. Mesečna plača pristava je 80 — 90 gld., asistenta 60—70 gld, dnevna priklada kadar delajo na polji 1 75 do 2 gld. Poleg tega dobe* potne stroške in pisarniški pavšale. Zahteva se znanje nemškega in slovenskega, oziroma katerega druzega slovanskega jezika. Prošnje do konca meseca marca pri dež. komisiji za agrarske operacije v Ljubljani. ^Slovenci in Slovenke! ne z&bite družbe sv. Cirila ln Metoda! Bazne vesti. * (Ponarejeni petd esetak i.) V Presti-stegnu pri Vidmu na Ltškem bo zaprli 75 letnega posestnika Sabottigha, ker se je našla na njegovem zemljišči kositrasta škatljica, v kateri je bilo 38 ponarejenih avstrijskih petdesetakov. Sabottigh je bil že dolgo na sumu, da izdava take ponarejene bankovce. * (Ž o 11 a mrzlica na krovu avstrijske vojne I adi je.) Iz Rio Janeira se brzojavlja, da je umrl za žolto mrzlico poveljnik avstrijske vojne la-dije .Zrin^i", ter da je zbolelo več oseb izmej moštva. Ladija je odplula v liha Grande, da se des-i urici ra, potem pa odpluje v Montevideo. * (Velika zapuščina.) V Smirni umrl je mohamedanBki trgovec Hadji Ahmed Zade, ki je ostavil vse Bvoje imetje, to je 7 milijonov frankov dobrodelnim in verskim namenom. Zgradili se bodeta bolnica in mošeja, ki bodeta nosili ime njegovo. * (Štrajk konjiških čaBtn i k o v.) V Bukureštu, uprizorili so častniki konjištva čuden štrajk. Odpovedali so se namreč svojim službam in se pričakujejo jednake izjave tudi od častnikov druzih konjiških polkov po deželi. Uzroki so razni, pritožujejo se namreč zarad prevelike Btrogosti nadzornika konjištva generala Cautilli-ja, dalje zarad tega, da se je premestilo mnogo častnikov od pehote in iz generalnega štaba h konjištvu, v čemer vidijo konjiški častniki nevarnost za svoj avancement. S štrajkom se nadejajo odstraniti Cantilli-ja in zabraniti daluje pre-meščevanje omenjenih častnikov. •(Eksplozija na oklopnici.) Blizu Kiela pripetila se je na jedni največjih vojnih ladij, kar jih ima nemška mornarica, na oklopnici .Branden-burg" velika nesreča. Oklopnca vozila je za posku-šnjo b pomnoženo parno silo in vsled tega počila je glavna parna cev. Nad 40 oseb je bilo ubitih, mnogo pa težko ranjenih. Na torpedovksh preveli so ranjence v bolnico. Nekateri mrtveci so popolnoma na kosce raztrgani, vseh pa še v prvem trenotku niti najti ni bilo. V K>elu zavladala je velika žaloBt v meščanskih in v vojnih krogih, ker je toliko rodbin britko prizadetih po tej grozni nesreči. Poškodovano ladijo privedli so štirje manjši parobrodi v pristanišče. Književnost. — Das Klima von Krain, spisal prof. F. S e i d I. O prvem delu te razprave, ki je izšla v nemških izvestjih muzejskega društva v Ljubljani v letih 1891 in 1892, poroča »Meteorologische Z-dt-schr ft," prvi nemški strokovni list v štev. s sept. 1892 takole: .Pisatelj nam je v obeh doslej izišlih sestavkih predložil uvod, ki natanko opisuje lego in zgodovino kranjskih meteoroloških postaj, in pa prvi del svojih preiskav o podnebji na Kraujskem, namreč toplinske razmere. Ta del obseza ta-le poglavja: 1. dnevni hod topline; 2. način, kako se pridoi e pravi dnevni po-vprečki; 3. povprečni dnevni hod topline na Kranjskem ; 4 mesečni in letni povprečki za dobo 1851—1880; 5. razlika v toplini mej mestom in njega okolico ; 7. menjavost toplinskih razbk sosednih meteoroloških postaj; 6. menjavost mesečnih in letnih povprečkov ; 8 razlike mej opazovanim in normalnim letnim bodom topline, vrhovni zneski; 10 mesečne in letne ukrajuosti; 11. zaporednost anomalij; 12. menjava (d dne do dne; 13 vertikalna in horizontalna razdelitev topline. Pristaviti moramo, da ti nadpisi nikakor ne naznanjajo vselej vsega obsega poglavij in da se razprava v tem okvirju naslanja na več kot 60 tabel; zatoraj se ume samo po sebi, da na tem mestu ne moremo obširno poročati o bogati vsebini te razprave. Le o pojedinih točkah se hočemo izreči, in ako sosebno one izberemo, o katerih ne Boglašamo popolnoma s pisateljem, tedaj to storimo jedino le v nadeji, da razgovor morebiti koristi bodočim nadaljevanjem teh izvrstnih preiskovanj . . . Pisatelj.....opiše letni hod topline na Kranjskem tako, da kaj tako obširnega in nazornega ne poznamo doBlej o nobeni deželi — in to je najlepši uspeh obilnega truda. — V Številki z decembra 1893 po rofca imenovani strukovni list takole: Po prvem delu Hvoje „klimatogrnfije kranjske dežele", v kojem se razpravlja o toplinskih razmerah, prijavil je sedaj pisatelj drugi in tretji del. Njiju preiskave so z isto skrbnostjo in [temeljitostjo zvršene kakor prejšnje; toraj bodi dovolj, ako navedemo le nadpise poglavjem, da pokažemo, kako vsestranska je ta razprava, in pa na nekatere rezultate opozorimo, ki se nam zde posebno zanimivi. Pisatelju pa ne odrekamo priznanja za njegovo trudapoino delo, in tudi muzejskemu društvu izrekamo zahvalo, da je te dragocene preiskave objavilo vspre-jemšijevsvojaizvestja. V II. delu Be govori nudrobno na podlagi obširn h tabel o absolutni, o relativni in o kompletivni vhžnoBti in sicer 1 o dnevnem bodu (taglicher Gang); 2. o mesečnih in letnih povprečkih; 3. o menjavosti teh števil; 4. o normalnem letnem hodu; 5. o njega motnjah in o najpogostejših zneskih; 6. o mesečnih in letnih skrajnostih iu slednjič 7. o horizontalni in vertikalni razdelitvi. Na mesto 7. oddelka je pri kompletivni vlažnosti postavljena jako zanimiva preiskava o nje menjavi od due do dne.....S koliko iskrenostio Be je udal pisatelj svoji ualogi, pokaži na primer to-le : on ni le splošnih povprečkov kompletivne vlaž noHti zračuoal, nego poiskal je pojed ni zneske za vsa opazovanja desetletja 1876 —1885 za Ljubljano in za Trst; toraj je le da si je pripravil prvotno gradivo, določil skoro 25.000 pojedinih zneskov. Tega trudapoloega pripravljalnega raj navedenih točk in potem o megli 5 zaporednost meglenih dnij; 6. horizontalna in vertikalna razdelitev meglenosti; o na-oblaki 5 pogostost pojedinih stopinj oblačnosti; 6. število jasnih in oblačnih dnij in dnij brez solnca ter onih brez oblakov (popolnoma oblačnih in po poluorna jasnih dni)); 7 kako si ti dnevi slede; 8. horizontalna in vertikalna razdelitev oblačoosti . . . — Etika, to je naslov 138 etranij obs^žuej knj, kotar, 63 let. — Andrej Jekove, učitelj, 63 let. — Viktorija SuSinelj, šivilja, 48 let. — Lucija M i k I a % -čič, gostija, 53 let. V vojaški bolnici: 14. februvarja: Anton Žagar, žatidarmerijski vodja, 31 let. Meteorologično poročilo. Dan Čan opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nobo Mo-kiin a v uim. j a .o si 7. zjutraj *2. popol. ». zvečer " 4^ 6 ncn. 45 4 mia. 4ti 5 «a. —9 0°C 0 0» C —4 ■4" C b1. vzh. si. vzh. si. vzh. jasno jasno d. jas. 0-00 mm Srednja temperatura —4'4", za 48 pod Dormalotn. dn(S 21 februvarjp t. I. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 98 , Avstrijska zlati r« nta.......120 „ Avstrijska kronska renta 4 "u.....97 „ Ogerska zlata renta 4"/0......117 w Ogerska kronska renta 4°/„.....95 „ Avstro-ogersku bančne deinice .... 1003 „ Kreditne delnice.........361 „ London vista...........125 - Nemški drž. bankovci zn 100 mark . . 20 mark............ 20 frankov . . . ,....... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini . . ........ Dne 20 februvarja t. 1. 470 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 trld.. . Dunava rcg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zomlj. obfi. avstr. 4V,°/o zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečko ........ Rndolibve brečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj......... 61 12 9 43 5 H8 gld. 199 . 128 „ 122 . 195 , 24 . 23 . 157 i 277 „ l - 15 Of) 15 76 70 15 25 lf> 22 93 80 92 kr. — kr. 50 25 60 31 CJtr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, želeicic. Izvod iz voznega reda -vel?ow-aa.egrev od 3.. olctolora, 1893. Nastopno omenjeni prihajat -1 In odhajalnt čaal označeni io * »rednjemvropnknm «o*u. Srednjearropaki čas j« k rajnemu časti t Ljubljani aa a minuti naprej. Odhod li LJubljane (jul. kol.). Ob ID. ari S min. po noči oiebni rlak r Trbii, Poatabal, Beljak, 0e» lovec, Framenifeate, Ljubno, Dunaj, eea Selathal t Auiaee, Iichl, Omunden, Solnograd, Lend-Oaitein, Želi na Jeaeru, Htoyr, Lino, Bu-dejerice, PlsenJ, Marijine Tare, K«or, Francove Tare, Karlov« Tare, Prago, Draidane, Dunaj vin Amatettan. Ob 7. uri 06 min. tjutrnj oiebni vlak t Trbli, Pon tabel, Beljak, delovne, Franaonafoate, Ljubno, Dunaj, čea Selathai t Solnograd, Dunaj Tla Amitetten. Ob 11. uri SO min. dopoludur oiebni Tlak t Trbii, Vontabel, Holjak, Celovec, Franaenifoite, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri )iO min. popolutlne oiebni Tlak ▼ Trbii, Beljak, OeloTeo, Solnograd, Lend-Oaitein, Zeli na jeaeru, Inomoit, Bregnio, Curih, OenaTO, Paria, Lino, Iaohl, BudejeTioe, PlsenJ, Marijine Tare, Kger, FrancoTe Taro, Karlovo vare, Prago, Draidane, Dunaj rla Amitetten, Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob S. url SS min. mfutraf oiebni Tlak a Dunaja Tla Amatetten, Draa-dan, Prage, FranooTlh tarov, Karlovih Tarov, Bgra, MarUinlh »»rov, Planja, Budejevlo, Solnograda, Linoa, Stejra, Iiohla, Omundena, Zolla na jeaeru, Lcnd-aaateina, LJubnega, Beljaka, Oolovo«, Franaemfeite, Trblia. Ob 11. uri 27 min. ttopotutln« oiebni vlak a Dunaj* vl» Amitetten, Draidan. Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Bgr«, Mivnjlnih varov, Planja, Budejevlo, Solnograda, Iaahla, Omundeaia, Linoa, Stevra( Parila, Oeneve, Curili«, Bregnice, Zella na Jeaeru, Lend-Uaiteiua, lno-moata, LJnbnega, Oelovoa, Pontabla, Trblia. Ob 4. ttvl 33 min. poptAuttti« oaebui vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovoa, Franienifeete, Pontabla, Trblia. Ob 9. uri H7 min. mvetmr oaebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontulila, Trblia. Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ob s. uri »S min. zjtitrnf v Kočevje. ,, t'J. ,, OO „ upohtdnr „ „ ,, 6. ., IO ,, tvrft'r „ „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob 8. url IO min. njutrt\) iz Kočevja. ,, 1. „ Ol „ popolttdne „ „ „ *. „ 46 „ »veher „ „ Ob Odhod ls LJubljane (drl. koU Mri 13 min. zjtttrn) t Kamnik. , ». „ OS n popotudne „ „ „ 6. , BO „ rrrrrr w „ Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob e. url 81 min. tj nt ni t la Kamnika. „ lt. a 18 „ dopolnilne „ ,, „ 6. „ HO „ tvfhr (4-42) Prostovoljna prodaja stiskalnic za seno mej njimi tudi Izbornu tlačllnlcii se vitlom, ki jo gonjo koniake muči, dalje «lv» traiispor> tablea, novo koiitttrulraiia, ki se gonita z roko, in stabilna tlaćllutoa za seno z lesenim vretenom, so po jako nizki ceni na prodaj; garan-tuje se za to, da ti stroji iia)t»ol|e fuskcijosirajo. Josip Leveč (198—3) trgovec v Ljubljani. Na uainove;8i in najboljši naein X umetiao (694—64 f J uetavlja bres vtaklh bolnr^in ter opravlja plombo« £ k VMit|a in vro tnbne opr>ra«l|«*« — odtftraujuje X mbiie holeolne z usmrttinjera Živca v zobozdravnik A. Paichel, T p*)it:^r {•{-.■ 'lj:ir«k«*t