hsU YJ£IU« št. 228 Upravmštvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5. Telefon ta. M-22 31-24 Instratm jddeieK r LiuDljaoa Pucanijeva ali ca 5 _ Teletor H H-M do 31-26 Podružnica i\ovo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljanske pokrajino pn poštno čeko\nem zavodu ta. 17.749. za ostale kraje lia ne Servizio Conii Con Post. No 11-3118 Ljssbljana, nedelja lo. oktobra 1943 Preis — Cena - Prezzo: cent. SO Itktf* vsak d«n bm ponedeljka Nttoloint uuh mesečno Lit 18.—, vključno • »Ponedeljskim Jn-Ur 96.90. Uredniitvo t Ljubljani. Puccinijer« olka k. 5. — Telefon far. 31-22, 31-23. 31-24._ Rokopisi tc ne rttčajo. In 24 Stunden 107 Terrorbomber abgeschossen Be,schewistische AngriHe in erbitterten Kampfen abgewiesen — Hefugg oTtliche Angriffe des Feindes in Siiditalien — Raumung des Kuban Biiickenkoples unbehindert vollendet — Schwcrste Verlustc des Sow;ets bei den achtmonatige n Kampfen Aus dem Fuhrerhauptquartier, 9. Okt. DNB, Das Oberkommando der \Vehrmaeht gibt bekrnnt: A m mittleren Dnjepr, an der Pripjet-Miindung. siidlich Gcmel ltnd vvestlich Smo. lenfk miidcn in erbitterten Kampfen feind-Sche Angriffe abgevviesen. Am mittleren Dnj pr wurde im Gegenangriff ein Sovvjet-regiment vernichtet. SiidvvestKch VVetkije Luki dauern die schweren Kari.pfe an. Von beiden Seiten vvurden neue Krafts zugofiihrt und einge-setzt. In Siiditalien setzte der Feind im Mittel-absehnitt seine heftigen ortlichen Angrif. fe fort, vvahrend von der iibrigen Front nur lebhafte ArtUlerie- und Aufkliirungs-tatigfeeit gemeldet vvird. Deutsche Jager schossen im siidgriechi-schen Baum 12 feindlkhe Flugzeuge ab. Ein von Zerstorern gesicherter britiseher Kreuzerverband grifi' in den Morgenstun. den des 7. Okt. in der Aegeis ein kleines dcutsches Geloit mehrmals an. Einige in Brand geschossene kleinere Transportfahr-zeuge mussten von ihren Besatzungen ver-lassen vverden. Die britisehen Schiffe er-offneten daraufhin erneut das Feuer auf die im VVasser schwimmenden und in Schlauc h boo t c n treibenuen deutschen Sol-daten. Zwei der britisehen Kreuzer vvur-den, vvie bereits gemeldet, beim Ablaufen dureh Bombentreffer deutscher Sturzkampf flugzeuge schvver besehadigt. Von der BordfLak deutscher Handels-schiffe vvurden bei der Insel Kos fiinf bri-tisehe Bomber abgeschossen. Starke nordamerikanisehe Fliegerver. bande drangen am gestrigen Tage in die Deutsche Bucht ein und griffen Bremen an. Im Verlaufe erbitterter Luftkampfe nnd durch Flakartilierie wurden 48 feind-liche Flugzeuge, ineist viermotortge Bomber, abgeschossen. In der vergangenen Nacht griifen briti-sche Bomber .ver bande erneut Bremen und Hannover an. Dabei erlitt besonders die Stadt Hannover betrachtliche Schaden. Luftverteidigungs-Kriifte brachten 33 Bomber zum Absturz. Zusammen mit 7 iiber don besetzten Westgebieten und iiber dem Atlantik ab-geschossenen Flugzeugen verloren die Bri. ten und Nordamerikaner innerhalb der letalen 24 Stunden 107, meist viormotorige Flugzeuge. ¥ 24 tirali sestreli® terorističnih bom V snSitlh bop zavrnjeni boljševiški napadi — Hsiii sovražni krajevni napadi v južni Italiji — Izpraznitev kufcassfcega predmestja končana brez ovire s strani sovražnika — Najtežje sovjetske izgube v osemmesečnih bojih Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 9. okt. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja: Ob srednjem Dnjepm, ob izlivu Pripje-ta, južno od Gomla in zapadno od Smo-leaiska so bili v ogorčenih borbah zavrnjeni oovražni napadi. Ob srednjem Dnje-pru j«e bil v protinapadu uničen sovjetski polk. Južnozapadno od Velikih Luk se nadaljujejo hude borbe. Z obeh strani so bile privedene in poslane v borbo nove sile. V južni Italiji je sovražnik nadaljeval v srednjem odseku svoje silovite krajevne napade, medtem ko poročajo z ostale fronte samo o živahnem topniškem in izvidni-škem delovanju. Nemški lovci so sestrelili v Južni Grčiji 12 sovražnih letaL Oddelek angleških križark, zaščiten od rušilcev, je v jutranjih urah dne 7. oktobra na Egejskem morju ponovno napadel majhen nemški konvoj. Nekaj manjših prevoznih enot, ki so bile zažgane, so morale njihove posadlo? zapustiti. Angleške ladje so nato ponovno otvorlie ogenj na nemške vojake, ki so plavali v vodi ali pa se reševali v gumijastih čolnih. Dve izmed angleških križark sta bili, kakor je bilo že javljeno, pri odhodu hudo poškodovani z bombnimi zadtetki nemških strmoglavnih letal. Protiletalsko topništvo nemških trgovskih latfij je pri otoku Kosu sestrelilo 5 angleških bombnikov. Močni ar^eriški letalski oddelki so včeraj podnevi prodrli v Nemški zaliv In napadli Bremen. Med ogorčenimi letalskimi boji in po protiletalskem topništvu je bilo sestreljenih 48 sovražnih letal, po večini gtirlmotornih bombnikov. Preteklo noč so oddelki angleških bombnikov ponovno napadli Bremen in Hano-ver. Pri tem je utrpelo posebno mesto Hfl-no#er znatno škodo. Letalske obrambne sile so sestrelile 35 bombnikov. Skupno s 7 sestreljenimi letali nad zasedenimi zapadnimi ozemlji in nad Atlantikom so izgubili Angleži hi Američani v radnjih 24 urah 107 po večini štlrimotor-nih letal. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja nadalje: V teku odmaknitve vzhodne fronte je bilo izpraznjen« tudi izpostavljeno kubansko mostišče. V noči na 9. oktober so zapustile zadnje nemšške zaščitnice Tamanski polotok, potem ko so izmed 40 napadajočih sovražnih tankov 24 sestrelile, in so se neovirano od sovražnika prepeljale čez Kerško ozmo. S tem je bila zaključena izpraznitev kubanskega predmostja, ki se je pričela po izdanem povelju 13. septembra po odvozu vseh čet in vseh zalog na Krim. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt vveiterhin bekannt: Im Zuge der Zurucknahme der Ostfront ist auch der vorgesehobene Kuban-Brii-ckenkopf geraumt vvorden. In der Nacht zum 9. Oktober verllessen die letzten deutschen Nachhuten. naehdem sie noch von 40 angreifendeii feindlichen Panzern 24 abgeschossen hatten, die Ta-man-Halbinsel und iiberquerten, vom Fein-de uugehindert, die Strasse von Kertsch Damit hat die am 13. September befehis-gemass beg on ne ne Raumung des Kuban-Briickenkopfes nach Ruckfiihrung aller Truppen und Vorrate auf die Krim ihr En-de gefunden. Deutsche und rumiinisehe Truppen unter dem Oberbefehl des GeneraJfeldmarschalls von Kleist und unter der Fiihrung des Ge-nerals der Pioniiere Jaenecke haben dort unter schwierigsten Kampfverhiiltnissen in j den letzten Monaten alle feindlichen Gross-angriffe blutig abgeschlagen. Infanterie, Gebirgsjšiger und Pioniere haben sich in diesen schweren Kampfen in hervorragen-dem Zusammenwirken mit anderen Waffen besonders bevvahrt. Die unter Befehl des Generalleutnants Angerstein stehenden Verbande der deutschen Luftvvaffe haben an den erfolgrei-ehen Abwehrkampfen des Heeres und an der reibungslosen Ruckfiihrung grossten Anteil. Transportverbande haben sich bei der Versorgung und spateren Zuriick-nahme der Truppen erneut ausgezeichnet. In treuer Waffenbriiderschaft kampften Verbande der rumanisehen Luftwaffe unter dem General Georgiu an der Seite ihrer deutschen Kameraden-Verbande der Kriegsmarine unter der Fiihrung des Vi-zeadmirals Kieseritzky fiihrten zusammen mit Pioniren des Heeres die geregelte Versorgung des Kuban-Brucker.kopfes durch und haben sich hiebei. wie bei der Raumung, ruhmvoll bewahrt. Leichte deutsche Seestreitkrafte sicher-ten in standiger Einsatzbereitschaft die Kiisten des Briickenkopfes und wehrten zahlreiche von See her unternommene An-griffe der Sowjets ab., In den harten Kampfen, die vom I. 2. 1943 bis zur vollendeten Raumung an der Front des Knban-Briickenkopfes gefiihrt vvurden, verlor der Feind insgesamt 14.026 Gefangene, 1045 Panzer, 291 Geschiitze. 2281 Flugzeuge und zahlreiche leichte und schwere Infanteriewaffen. Seine blutigen Verluste betrugen mehr als 355.000 Mann. Nemške in rumunske čete pod vrhovnim poveljstvom generalnega maršala v. Klei-sta in pod vodstvom generala pijonirjev Jaeneckeja so tam v najtežavnejših bojnih razmerah v zadnjih mesecih krvavo odbile vse sovražne velenapade. Pehota, gorski lovci in pijonirji so se v teh težkih bojih v odličnem sodelovanju z ostalimi vrstami orožja posebno odlikovali. Oddelki nemškega letalstva pod poveljstvom generalnega poročnika Angersteina so imeli pri uspešnih obrambnih bojih vojske in vzornem prevozu največji delež. Transportni oddelki so se pri preskrbi in poznejšem umiku čet ponovno odlikovali. V zvestem bratstvu orežja so se borili oddelki rumunskega letalstva pod generalom Georgijem na strani svojih nemških tovarišev. Oddelki vojne mornarice pod vodstvom potladmirala Kieseritzkega so skupno s pijonirji vojske skrbeli za redno oskrbo kubanskega predmostja ter so se tudi pri izpraznitvi časino izkazali. Nemške lahke pomorske sile so v stalni pripravljenosti varovale obale mostišča ter odbile številne z morja podvzete sovjetske napade. V trdih bojih na kubanskem mostišču od 1. februarja 1943 do končane izpraznitve je izgubil sovražnik skupno 14.026 ujetnikov, 1045 tankov, 291 topov, 2281 letal in številno lahko in težko pehotno orožje. Njegove krvave izgube znašajo nad 355.000 mož. Zavrnjeni boljševiški sunki Berlin, 9. okt. R. o bojih na srednjem odseku vzhodne fronte še dodatno k vojnemu poročilu javljajo: Zapadno od Smolenska so boljševiki poskušali prodorne napade v moči ene čete do enega bataljona. V trdih, sprememb polnih bojih so bili ti napadi zadržani. Zapadno od Demidova je bil preprečen sovražnikov poizkus, da bi prodrl do železniške proge Smolensk—-Vitebsk. pri tem je bilo zavrnjen/h 19 s težkim orožjem izvršenih napadov. Sovjeti so imeli izredno hude izgube. Tako je na primer od enega celega sovjetskega polka preostalo samo 70 mož. Zapadno od Veliža so v teku ogorčene borbe. Južnozapadno od Velikih Luk se nadaljujejo težke borbe z nezmanjšano srditostjo. Boljševiški poizkusi prodora so bili zavrnjeni. Najuspešnejši nemški lovec Berlin, 9 okt. R. Letalski kapetan N0-\votny je sestrelil včeraj v petih minutah v zračni bitki 4 sovjetska letela. Dostegel le s tem svojo 223. letalsko zmago in je do sedaj najbolj uspešen nemški lovec. Fnhrerlevo navodilo voditeljem stranke Sprejem v glavnem stanu - „Naša volja je neomahljlva, zato se bo ta vojna končala z veliko nemško zmago" Berlin. 9. okt. R. V sredo 6. oktobra je bilo zborovanje državnih, pokrajinskih in skupinskih voditeljev Nemške narodnosoeia-Ustične delavske stranke. Zborovanje je poteklo v znaku odločne volje do skrajnih naporov vsega nemškega naroda. Zborovanju je predsedoval vodja strankinega urada dr. Bohr-mann, na njem pa so govorili minister za oboroževanje dr Speer, generalni feldmar-šal Milch, veliki admiral Donitz, šef štaba SA oddelkov Schermann, vodja delovne fronte minister Lev, državni vodja SS oddelkov in notranji minister Himmler. Ob zaključku zborovanja so se udeležcnii na povabilo Fiiluerja podali v njegov glavni stan. kjer jim je Hitler govoril o dosedanjem poteku vojne in o trenutnem vojaškem in po-!;f:r"-pr>> pr>!nžaill. Berlin, 9. okt. R. Pri sprejemu voditeljev stranke, ki so se na Fiihrerjevo vabilo zbrali v njegovem glavnem stanu, je kan-eeiar Hitler v svojem nagovoru orisal do. sedanji potek vojne ter trenutni politični in vojaški položaj v Evropi. Na zaključku je izvajal: V tem zgodovinskem spopadu, ki kakor vsaka zgodovinska odločitev kaže svoje viške v napetosti, bosta poleg orožja odločilnega pomena za zmago čvrsta volja in vztrajnost. Orožje samo ne pomeni nič, če ne stoji za njim volja ljudi. Visoka vojna morala nemškega naroda Poročila na zborovanju strankinih voditeljev — Ogromni uspehi nemške proizvodnje ter nemških letal in podmornic Fiihrer je nadalje dejal: Brez ozira na vsakokratni vojni položaj mora ostati volja za dosego cilja vedno nespremenjena. Ta volja je poosebljena v stranki. V sedanji usodni borbi nemškega naroda je bilo delo stranke vedno vzgledno. Nikdar se stranka ni dala ukloniti po udarcih usode in njen borbeni duh in njena stalna pripravljenost sta prežela ves narod, zlasti spričo sovražnikovih terorističnih letalskih napadov, če ta duh ohranimo, in on se kaže tako na fronti kakor v domovini — ne moremo nikdar izgubiti vojne, temveč nam mora prinesti veliko zmago. Ves narod ve, da gre za biti ali ne biti. Mostovi za njim so porušeni in ostaja le pot naprej. Zaradi tega mora ostati trden in vztrajen, odločen, borben in udaren do končne zmage ne glede na to. kako dolgo to še lahko tra. ja in kako težki časi bi še nastopili! Fiihrer je zaključil svoj nagovor z besedami: TOarili bomo vsepovsod in se borili tako dolgo, dokler ne dosežemo svojega cilja. Neomajno vzemite s seboj v svojih prsih čvrsto voljo. Naša volja ni in ne bo nI. koli omahovala in zato se bo ta vojna končala z veliko nemško zmago. Zbrani strankini voditelji so se poslovili od Fiihrerja z najčvrstejšo odločnostjo in s skrajno voljo tk> naporov in moči. Berlin, 9. okt. R. Na zborovanju voditeljev stranke je podal minister za oboroževanje dr. Speer pregled o položaju nemške oborožitve. Govoril je o ukrepih na področju proizvodnje, da se ohrani kvalitetna prednost nemškega orožja, m razširi tudi na nova področja. Kvalitetna prednost se niora izpopolniti s proizvodnjo v množini. Generalni feldir.aršal Milch je govoril o letalstvu in podal sliko novih bombnikov in lovskih letal s posebnim o/.irom na nočne k>\-ce. V tej zvezi je navedel številne uspehe nemškega letalstva. V preteklih štirih letih je nemško letalstvo odvrglo na sovražno področje 35 milijonov kg bomb ter sestrelilo nad 61.000 sovražnih letal. 48.000 jih je bi'o sestreljenih v letalskih biikah. 13. Tu jc zlasti pšenica po kakovosti m količini odlična — žetev je mnogo nad donosom lanskega ieta. Tudi v Grčiji je žetev po najnovejših vesteh dobra. — Na Hrvatskem so že konec meseca junija začeli z mletjem. Žetev je po kakovosti in po količini dosegla rekord, moka je najboljše kakovosti. Pridelek pšenice je za kakšnih 50 odstotkov boljši od lanskega. Zaradi zgodnje žetve so v južni Hrvatski na njivah pš.enice takoj nato posejali koruzo, tako da bodo pospravili letos kar dve žetvi, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na oskrbo prebivalstva. — V Bolgariji so zaradi ugodne žetve že mogli zvišati obrok kruha. Bolgarski pridelek žita bo kril potrebo dežele do prihodnje žetve V Turčiji jc žito kljub pomanjkljivim transportnim sredstvom po večini že pospravljeno. Žetev je več ko zadovoljiva. Vlada se nadeja, da bo letos izhajala brez uvo-za iz Avstralije, ki je bil lani zaradi slabe letine potreben. Tudi tu se pričakuje zvišanje obroka kruha Cena kruha ie že padla za 40 odstotkov, cena pšenice je od 80 padla na 18 piastrov, ječmena in ovsa od 40 na 21 piastrov za kilogram. Milijon ton prebitka Rumunski kmetje so letos rekordno žetev spravili pod streho. Da se pridelek zavaruje pred s!ab;m vremenom, je b'lo treba prijaviti vsa skladišča in silose, vsak prebivalec pa sme vskladiščiti 10 kg moke. Odstotek izmletja je že znižan od 90 na 80 odstotkov, rac'oniranje kruha je omiljeno. Drobno pecivo, zemlje n podobne so spet v prosti prodaji. Prebitek pšenice, ki je na razpolago za izvoz, znaša po previdnih cenitvah 1 milijon ton. S tem Romunija nadaljuje svojo tradcijo kot žitni dobavitelj Evrope. Romunska vlada je izdala že vse potrebne ukrepe za izvoz. Z Reichom je že sklenjen dogovor o tranzitu žita na Finsko. Trgovinske pogoabe z raznimi državami so se razširile. Poleg žita so v znatnih količinah pripravljeni za izvoz tudi grah, fižol in leča lanske letine. Na Madžarskem je mlatev na manjših kmetijah že končana, na velepc6estvih pa je še v teku. Oddaja pšenice, rži in ječmena po Jur-esekovem načrtu se že vrši. Kmetje naglo in v polni meri izpolnjujejo svojo dolžnost. Pri oddaji krušnih žit je Bačka na prvem mestu. Pšenica je odlične kakovosti. V nekaterih pokrajinah doslej še niso oddali pšenice, ki bi bila izpod 80 kg hektolitrske teže. Rž in ječmen sta prav tako dobra. Zaradi bogate žetve primanjkuje skladišč, tako da se vskladiščenje vrši po večini pri kmetih. Dodatek na ceno v znesku 25 vinarjev na 100 kg, ki je določen za vskladiščenje pri proizvajalcu cd 1. oktobra, velja letos že od 1. septembra. Obrok kruha se je zvišal, odstotek izmletja pa znižaL Enako na zapadu Na evropskem zapadu je dober pridelek pšenice v Franciji. Žetev se je> izvršila z izredno naglico in je bila po večini — na 95 odstotkih polj — končana že pred koncem avgusta. Z žitom posejane je bilo za 300 000 ha več površine kakor lani in zato je tudi pridelek znatno višji. Izgledi za ohranitev dosedanjega obroka kruha so prav ugodni. Pridelovalcem so se obroki že zvišali. V Belgiji, tej najbolj gosto poseljeni deželi Evrope, je dala pšenica odličen pridelek, tako da letos ne bo treba uvoza. Pričakuje se zvišanje obroka. Na Nizozem- skem, kjer se je z žitom obdelana površina povečala za četrtino, je žetev nadpovprečna. Tako je zapadna Evropa, ki je bila pred vojno, kar sc kruha tiče, v celoti odvisna od uvoza iz prekomorskih dežel, napravila znaten korak na poti k samooskrbi. ... in na vzhodu Na vzhodu in pa na srednjem odseku zasedenih ozemelj je dodelitev zemlje kmetom pripomogla, da se je površina ozimir.e povečala za 11. jarega žita pa za 17 odstotkov. Žetev se je začela tu pod prav ugodnimi pogoji. Pri rži lahko računamo z znatno višjim, pa tudi pri ozimni pšentei z nadpovprečnim pri-oelkom. Tudi na srednjem odseku je stanje žita v splošnem debro. Pričakuje se žetev, ki bo boljša cd lanske. V Ukrajini se je začela žetev ozimnega ječmena, katerega rezultati bodo nad lanskimi. Hkratu se vrši tudi pospravljanje pšenice, katere donc& je prav tako ugoden. V splošnem bo žetev v Ukraj:ni po količini prekosila lansko. Ker sta tudi nemška in danska žetev dali dobre rezultate, ni treba nikomur v Evropi do prihodnje žetve skrbeti za vsakdanji kruh. Sladkorna pesa in krompir sta prav tako povsod nadpovprečno dobra, tako da je zajamčena tudi zadostna oskrba s sladkorjem in krompirjem. Gotovo je letos vreme mnogo prispevalo k dobri žetvi, odločilnega pomena pa je vendar delo, ki ga je vložilo kmečko prebivalstvo Evrope. Noben košček zemlje ni ostal neobdelan, težave, ki jih prinaša vojna, so bile povsod krepko premagane, vsi so imeli en sam cilj pred očmi: Evropi je treba zagotoviti prehrano iz lastne moči. Tako so kmetje evropskih dežel dovršili delo. ki se dostojno pridružuje dejanjem na fronti borečih se čet. ki branijo življenjski prostor Evrope pred rdečo povod-nijo iz azijatskih step. Vprašanje preskrbe s tobakom Iz poučnega vira smo o tej zadevi prejeli naslednja pojasnila: V normalnih časih je naše mesto porabilo največ za 2 milijona lir tobaka na mesec. Letošnjega avgusta pa so ljubljanske trafike prejele za 8 milijonov lir tobačnih izdelkov in jih tudi razpečale, kajti takrat je bilo v Ljubljani mnogo ita-ljanskega vojaštva, verjetno pa je, da so. si ti tudi civilni kadilci napravili večje ali manjše zaloge za svoje potrebe. Zato je začelo primanjkovati zlasti cigaret boljše vrste. Posledica je bila, da se je na cigarete vrgla tudi črna borza v upanju, da bo tudi z njimi lahko delala »kšefte«. Njim so se pridružili še partizanski emisarji, ki so skušali po- svojih kanalih spravljati tobak in cigarete na »teren«, kjer je to seveda zelo zaželjen predmet. Septembra meseca je bila kvota tobačnih izdelkov znižana za 20%. To znižanje je morda pri kadilcih povzročilo nov preplah in marsikdo je iz prevelike previdnosti pomnožil svojo domačo zalogo. Dovolj pa je. da vsak kadilec kupi le par škatlic, več cigareJt kakor ob'čajno, pa trafikam že poide dodeljena količna, tudi če ne bi bilo nakupov za črno borzo in partizane. Za mesec oktober bodo trafike v Ljubljani zopet dobile enako količino kakor za mesec september. Zato kadilcem ni potrebno nakupovanje cgaret preko običajne dnevne potrošnje. Ako preneha naval kadilcev, ki si ustvarjajo domače zaloge »za vsak slučaj«, se bo torej tobačno vprašanje uredilo samo po sebi, ker se bo preprečilo tudi nakupovanje v čmoborzi-janske in partizanske svrhe. Zato naj vsakdo kupuje predvsem v trafiki, kjer ga že poznajo. Tam bo gotovo dobil cigarete ali tebak, ki mu gredo. Da se čim bolj prepreči spekulativni nakup tobaka in cigaret za črno borzo in partizane, odslej trafike — kakor nam javljajo s poučene strani — ne bodo naenkrat sprejemale vse mesečne količine, marveč se jim bodo tobačni izdelki dodeljevali po štirikrat na mesec. S tem bo gotovo ustreženo tudi trafikam, ker bodo lahko vsak teden po par dni zanesljivo postregle svojim odjemalcem s tobačnim blagom, čeprav bo ta način razdeljevanja trafikam prinesel več dela in letanja. Kadilci naj se pomirijo, saj je dobava tobaka zajamčena še za mnogo mesecev še iz starih zaiog tobačne tovarne. Protiletalska zmSitn Lpbljane Marsikdo v Ljtobljani še misli, da našemu mestu ne grozi nevarnost letalskega napada. Tako mišljenje ni pravo. Čeprav nevarnost v Ljubljanski pokrajini še ni neposredna, vendar zahtevajo- razlogi, da se vse pripravi in ukrene za varnost. Zato je nujno potrebno, da se vsi že odrejeni ukrepi za protiletalsko zaščito z vsemi razpoložljivimi sredstvi pospešijo in v najVšji men izpolnijo z upoštevanjem izkušenj, ki so jih zbrali od letalskih napadov že prizadeti kraji. -- Pri izpolnjevanju teh ukrepov morajo sodelovati vsi. Razumlj^o je, da je potrebno zato žrtvovati tudi svoj prosti čas, opustiti marsikatero udobnost in poleg svojega rednega opravila opravljati tudi dedatno delo. Zlasti pri ureditvi hišne zaščite se ne smemo ozirati na lepo ureditev stanovanj. če je potrebno namestiti vodo in pesek ter predmete, ki se morajo premestiti zaradi predpisane izpraznitve podstrešij. Pri tem morajo hišni posestniki podpirati stanovalce in obratno, vsi pa se morajo ravnati po navod lih hišnega starešine. Vzajemna pompč prj teh izrednih ukrepih mora biti vsakemu najvišje pravilo! S posebnim poudarkom vabimo hišne posestn:ke in stanovalce, naj imajo v polni meri razumevanje za odgovorno delo hišnih starešin in drugih organov protiletalske zaščite ter jim olajšajo njih delo s tem, da radi izpolnjujejo nj hove odredbe. Hi6ni starešine in drugi organi protiletalske zaščite so oblastem odgovorni za izvedbo znščitnh ukrepov, zato pa uživajo tudi vso zakonito zaščito. Kdor bo njih delo namenoma oviral aH jim žaljivo nasprotoval, bo strogo klican na odgovor. Hišni starešne naj v lastnem delokrogu takoj imenujejo svojega namestnika-pod-starešino zaklonišča — in prostovoljne branilce v številu, ki je za obsežn'st stav-be potrebno (najmanj po enega za vsako nadstropje in stopnišče ter skupino po 1—2 samarijana in sla). Imenik teh oseb s starešino vred ter z navedbo njih funkcij in nadstropja stanovanja je treba nabiti v vsaki veži ali poleg »Glavnih navodil«. V vsaki hiši naj se zato v tovariški vzajemnosti med hišnim gospodarjem, hišnim starešino ter podstarešmo. prostovoljci hišne zaščite in vsemi prebivalci prereže ta, kar .ie še potrebno za izpopolnitev in izboljšanje h;šnc zaščite in čimpreje pristepi k izvršitvi. Z zadostnimi in preizkušenimi ukrepi o pravem času bomo najbolje zavarovali svoje in svojih bližnjih življenje in premoženje. Glede načina ureditve hišne zaščite se ravnajte po tJskanth navodilih, ki so j'h dobili hišne starešine i» Iršni posestniki ter po vseh novih navodilih in ukrep h, ki bodo še izšli. u—Pierre Loti: Islandski ribič v slovenskem prevodu Vladimirja Levstika je knjiga, ki naj ne manjka v nobeni knjižnici. D:b;te jo v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Ferenc Kormendl: - 60 ZMOTA S sleherno minuto, s sleherno mislijo in slehernim čustvom se je vse globlje pogrezala v svoje sovraštvo. Po cele noči je ležala odprtih oči na postelji kakor kak za-klinjalec duhov. Pred očmi ji je vstal znan obraz, zaslišala je znan glas, zagledala je kako znano kretnjo, da se je v sovraštvu znova izpremenila v nič. Zdaj ni bila več utrujena, ni več hrepenela po počitku in miru, temveč je bila od jutra do večera na nogah, s svojimi dolgimi koraki je begala okoli mirnega mesteca, ki se je zagrinjalo v pomladanski jplašč, vzpenjala se je na okoliške griče, šla je k obrežju jezera, blodila je po močvirnih travnikih, razprostirajočih se daleč tja do planin, sprehajala se je po gozdovih, skritih v čistem pomladanskem zelenju in pod mračnimi, dostojanstvenimi bori. Ljudje, ki jih je srečavala na svojih sprehodih, so se je bili že navadili; nekateri so jo prijazno pozdravljali, drugi so pogledali vstran, nekateri so jo prijazno nagovorili, drugi so se ji daleč izognili. Otroci so se ji smejali, kadar so jo slučajno zagledali, kako hiti po cesti. Hiteti mora, nujno poslanstvo ima: vse mora spoznati, vse mora nagrmaditi v žareče žrelo svojega sovraštva — ali zdaj to ne bo več dolgo trajalo, si je mislila, zdaj že v3e ve, zdaj že sovraži sleherno njiv<->, sleherno drevo, sleherno kapljico vode v jezeru, vse modro nebo, sleherni dih pomladnega vetra in sleherni sončni fcarek. Ne bo več dolgo trajalo, kmalu bo spoznala in do utrujenosti preživela veliko čustvo, edini pravi smisel življenja, sovraštvo — in potem se bo lahko odpočila. In tedaj je srečala Milost. šla je ob robu gozda; sonce je vroče pripekalo v tej popoldanski uri in celo modre sence so izžarevale toploto. Mračnega pogleda je opazovala valovito pokrajino, trdo sovraštvo ji je stiskalo srce. čuden teman madež je prekril sonce in nebo je potem-nelo. V tistem trenutku se je razlil od sonca čuden pramen žarkov, padel je na gozd in obvisel na vrhovih obrobnega drevja, čudna svetloba je bila to, še nikoli ni videla nič podobnega. Srce ji je začelo nagleje utripati, v glavi se ji je zvrtelo. Svetloba je trepetala, kakor da jo zrcali kako ogledalo, čudna svetloba — kaj neki pomeni? Naglo se je obrnila, šla je proti tistemu kraju, od koder je izžarevala svetloba. Videla je sončne žarke, prodirajoče med drevjem, poleg njih je videla gosto senco, vse-naokrog je videla sveže zelenje in tu pa tam modre pege. V tem trenutku je zagledala to, kar je iskala: bila je to tista svetloba na nekem drevesu, visoko na njegovem vrhu. To ni sončna svetloba, to ni ogenj, ni odsev neba. Obšlo jo je čudno vznemirjenje. Kaj neki je to? Hitreje je stopila. Hitela je v tisto smer, od koder je pred trenutkom zasijala svetloba. Od kod je bilo to? In kam je izginila ? Ničesar več ni videla. Obstala je, skušala se je razgledali okoli sebe. Srce ji je glasno bilo, vznemirjenost je postajala večja. Potem je v daljavi spet zagledala tisto svetlobo. Kresnica? Nekoč je v neki prav- ljici brala o kresnicah in bala se je. A zdaj se ne boji več, zdaj bi jo rada videla. Lučka je migljala pred njo in plesala, vedno bolj oddaljena, vedno globlje med drevjem. Moram jo dobiti! Zdaj je že skoraj bežala. Lučka je še vedno hitela pred njo. Ni ji bilo mar, da se spotika, ni čutila vej pod nogami. Bežala je za lučko, ki je hitela pred njo, ali pa jo je vabila za seboj. Naenkrat se je lučka nepričakovano ustavila in obvisela na deblu nekega drevesa, drhtela je, bliščala.se je kakor diamant na soncu. Naposled jo je Ana dohitela. Obstala je pred mogočnim starim borom, okoli nje se je temnel gozd, le ta lučka je svetila na drevesu in jo gledala. Da, ta lučka je bila podobna staremu, dobrotljivemu, smehljajočemu se očesu. Ana ga je z grozo opazovala. Kaj je to? je drhtela v sebi od radovednosti in strahu. Nenadoma pa je od nekod zaslišala tihi, čisti, globoki glas. prihajajoč iz tišine: »Me vidiš?« je vprašal tisti glas. Ana ni vedela, od kod prihaja: ne od daleč, ne od blizu, ne iz očesa, pa tudi izza njega ne, od nikoder ni prihajal ta glas in vendar ga je bilo slišati od povsod, ali pa je morda prihajal iz nje same, iz njene duše. Stopila je bliže k drevesu, oko se je manjšalo, bilo je že tako majhno kakor svetla konica igle. > Vidiš me?« Topel val ji je žalil glavo in prsi. Obšlo jo je neko neznano, blago, pomirjujoče čustvo. Tedaj je zagledala Svetlobo. Bila je [ čista in neskončna, belo se je lesketala v blaženi večnosti. Ana je čutila, da se nekaj velikega godi z njo, čutila je, kako se naglo, nepojmljivo in čarobno nekaj v nji ln izven nje izpreminja in kako se izpreminja vse, ni pa vedela, kaj je to. Kakor da je postala lažja, kakor da je izgubila svojo težo. Zdaj je videla le svetlobo, vendar je čutila gozd, tišino, neskončnost. čut!la je mir v svoji duši in v vsem, kar jo je obdajalo. Ana je čutila, da postaja prozorna in tla se ji telo sveti. Zdaj ni bila več radovedna. Vedela je, da je to. kar se zdaj godi z njo, debro. Spet je zaslišala nekje v sebi tfsti glas: »Me vidiš?« Vidim te, je nemo odgovorila. Zdaj je čutila, da je zelo, zelo daleč od vsega, kar je bilo včeraj in kar je bilo še prej, kar je bilo pred minuto. Da je daleč ln da je tuja tisti duši, ki je vse do tega trenutka živela v nji. Odpuščam vam, je čutila, kakor tudi v: odpustite meni. Našla sem luč! Hvala Bogu! Bela svetloba je gorela kakor ogenj, petem je začela ugašati, oddaljevala se je in izginila nekje med ozkim, trepetajočim pramenom sončnih žarkov in med sencami drevja. Ana je trenutek še stala pod starim borom, potem je odšla. Kakor da hodi v snu: komaj je napravila nekaj korakov, že je bila na robu gozda. Kje neki sem? je vsa začudena vpraševala Ana. Kakor da ne pozna pokrajine, v kateri se je znašla. Nekaj se je izpremeni-lo... vse na svetu in vse v njeni lastni notranjosti se je izpremenilo. Minilo je, kar je bilo doslej, in dobrota, ki jo je nezavedno vedno iskala, se je naselila v njeno srce. Ne jez!m se, je mirno razmišljala, nikogar ne sovražim, in to njeno stanje je bilo tako preprosto, tako naravno, kakor da nikoli ni poznala nobenega drugega čustva. Doslej sem bila slepa, si je govorila v duhu, /.daj Vodnikova družba bo izdala tudi letos svoj redni knjižni dar: za 24 lir dobe člani dve lepi knjigi, in sicer Ivana Matičiča pripovedno delo »Petrinka« in Vodnikovo pratiko za leto 1944. Knjigi sta že v tisku, iziaeta pa zadnje dni novembra t. Ne dvomimo, da je široki krog starih članov in prijateljev Vodnikov© družbe sprejel z zadoščenjem vest o priprav-Ijajočih se novih knjigah. Naše bralce utegne zanimati kaj več o obeh publikacijah ugledne knjižne družbe, zato prinašamo nekaj podatkov, s katerimi nam je ljubeznivo postregel družbin tajnik in književni referent g. prof. dr. P. Kar lin. Ivana Matičiča pripovedno delo »Pe~ trinka* je epopeja matere, ki jc v zdravju in radosti odgojila lepo število otrok. Pisatelj, ki ga naša čitateljska javnost že dobro pozna kot mikavnega pripovednika, opisuje življenje in razvoj siromašne Petrinove družine, ki je s pridnostjo dvignila svoj revni gruntek in ga razširila. Ker hiša ni mogla preživljati toliko otrok, so morali po svetu: nekateri za pastirje in hlapce k boljšim kmetom, drugi za kruhom v Ameriko, odkoder so potem pomagali družini 'n domu. V povesti jc nanizanih vse polno kmetskih motivov notranjskega obeležja; tu so lepi opisi kmetskega dela po letnih časih, trpljenja v gozdu, ženitve sinov in hčera; veselje se prepleta z žalostjo, prijetni dnevi z raznimi nesrečami. Največja nesreča za družino je spor z nekim hudobnim kmetom zaradi drevesa, kar dovede naposled do uboja Petrinovega gospodarja. Pctrinova mati pa ohrani grunt in druž:no ter jziočj sinaho-vdovo naslednjemu sinu: njemu prepusti posestvo šele pod trd;mi pogoji. Tako e Ivan Matičič s svejim delom močno m prepričevalno opozoril na stari, za vsak narod tako važni problem zemlje in družine. Ne dvomimo, da bf> njegova knjiga zavzela in navdušila široki krog bralcev. Vodnikm-a prati^a v redakciji prof. dr. P Karlina bo tudi letos, kakor je bila prejšnja leta, neke vrste ljudsko berilo. Poleg navadne koledarske vsebine z že priznanimi Gasparijevimi risbami prinese slov. kulturni koledarček in drugo. D. Ravljen je prispeval novelico »Trdnjava v puščavi«. Karlin je prevedel odlomek iz novega 1. 1941. izišlega romana češkega pisatelja Edvarda Bassa »Cirkus Hum-berto«, dr. France Ogrin razpravlja o odmevih voda v slovenskem pesništvu, dr. Janko Lckar opisuje »Lovski krst«, dr. A. Urbane nadaljuje svoj spis o zavarovalstvu, Boris Orel jc zastopan s folklorno razpravico o naših in tujih kresnih običajih. V sodobnost sega zgodovina živilskih nakaznic, dr. Marijo Fcer-ster prikazuje zgodovino kincamtografije. tiskarski strokovnjak M. Ambrožič pa razpravlja o viških tiskarske tehnike. Nadalje je treba opozoriti na članke meteorologa dr. O. Reve o vremenski napovedi s tlakcmerom, J. CoF nerja o sodobnem športnem letalstvu. A. šku-Ija c cepljenju z izvirnimi risbami prof. Franceta Pcdrekarja in Mirka Subica. Tomažič-Beranek, »Dravska roža« Po lepem uspehu, ki sta ga pisatelj Jože T o m a ž i č in ilustrator Jože B e r a n e k dosegla s prejšnjimi slikancami. zlasti ^e z »Drvarrko Marijo«, sta pripravila svojemu mlademu »občinstvu« vabljivo knjižno novost: ilustrirano bajko »Dravska roža«. Tomažič je segel tudi zdaj v svet. s katerim nas je najprej seznanil v »Pohorskih pravljicah«; sp:sal je na pediagi narodnega motiva bajko c treh brrtih. ki gredo po očetovi smrti v svet. Starejša brata se skušata iznebiti mlajšega, noraka in ga oslep:ta, toda očetova dobro duša mu pomaga iz nesreče. Zopet se mu vrne vid in medtem ko oba hudobna brata pogineta v službi še bolj hudobne limbuške graščakinie in se njuni o'uši spremenita v psa, se najmlajšemu posreči ubiti s pomočjo dveh psov — njegovih bratov — dravskega zmaja. Dravska roža. ki jo je bil prvi brat pobral na rečnem dnu. zacvete na c.knu trdosrčne graščakinic in odpre prvič svoje podvodne cvetove. »V teh prelestnih cvet-n:h čas'h s šolsko leto l043-44. Nemška akademija ima po zakonu: ki ga je i/dal buhrer dne 15 novembra 1041. nalogo, du r i/.š rja nemški je/ik in nemško kulturi). .N. i - 'ka akademijo jo postala temeljna organizacija /a nemško kulturo, izpolnjujoč na ta način svojo vzvišeni) nalogo, pospeševati na strogo znanstveni podlagi raziskovanja in šiuilij nemškega jezika in oiuike. Lektorati — izvršni organi Nemške akademije — razvija ji i svoje delovanje, to jc pospeševanje šiudija nemškega jezika v inozemstvu. / v s*i /uan s t veno strogostjo in strogostjo in s-1nietudo.rdgovcniatrdgovcil go metoda. Med š; 1-kim letom (1. nov. 1043 do 1. julija l'»4!) sc vršijo tečaji nemškega jezika, predavanja, koncerti in druge prireditve. Teuii; nemške.sra jez-ka <>b-ega.jo: 1. nižji tečaj (za začetnike); 2. srednji tečaj (za one, ki imajo že osnovno znanje jezika;: višji tečaj (splošni pregled zgodovine, književnosti in gospodarskega in kulturnega življenja v Nemčiji); 4 konvcrzaeijski tečaj (obravnava praktičnih vprašanj in nemške literature); 5. tceaj za poklicno specializacijo •vpoglobljen študij gramatike, Oitanje in kon-verzacija z oziram na razne veje specializacije). Vpisovanje za tečaje in predavanja traja od IS. do 31. oktobra 1043. Ob tej priliki je prinesti seboj dve sliki za legitimacije. — Lekcije, trajajoče po eno uro, bodo trikrat na teden. V načrtu so popoldanski tečaji od 15. do 19. ure, ki bodo trajali S mesecev. Za informacije se je obrniti na tajništvo v Beethovnovi ulici 14-1. vsak dan od 10. do 12. i * i orl 10 do IS. ure. Kr^e 152 zaplate Krpati, popravljat', uporabiti vsak predmet, kar se le da, to so devize vojnega časa, v katerem je marsikdaj težko misliti na nove nabave. Nitka v šivankj in grba v nogavici s cer ne predstavljata nič novega. Vendar se nam zdi kakor pravljica. če se spominjamo, kar smo čuli nekoč, da v Ameriki na primer živemu krstu ni prihajalo na um, da bi šel šivat in krpat kos raztrgane obleke ali da bi klical piskroveza k počenemu loncu. Dandanes je kajpak tudi v tej nekdanji »deželi vseh r?:žnosti« precej drugače. če je naša žena nekoč slišala takšne reči. je za trenutek morda pač prenehala z delom, a ko se je vprašala, ali bi zmoglo njeno srce, nogavico z luknjico v peti kar takole zavreči, je odgnala te vsiljive misli tn je delala dalje. Da je tako — da mora biti tako — ne odločajo samo gospodarski razlogi. Je to neka ljubezen do reda, neka štcdljivost. ki ne računa z dobičkom, temveč se izživlja v svojem odnosu do predmetov. Kako bi človek le mogel zavreči. kar mu lahko še služi? Mar ne bi bilo greh? če si sam tako na dobrem, da lahko odlagaš r3bljene stvari, jih rajši podeli tstim, ki so potrebni. A preden pokloniš kakšno cunjico iz svoje garderobe. jo je pač treba očistiti, zakrpati, popraviti, če hočeš z darilom napraviti tudi malo veselj-a. Tako na tem področju človeškega izživljanja ne gre samo za skromne pojave vojnega gospodarstva, temveč se človeku nudi prilika, uveljavljati tudi plemenitejše človeške lastnosti, kakor jih obsega gospodarstvo saiT|p. Odnos človeka do predmetov njegovega vsakdanjega življenja nudi bistremu opazovalcu mnogo prilike, spoznavati njegovo moralno vrednost. če v življenju srečaš moža, ki se ne more ločiti od svojega starega, oguljenega, zakrpanega suknjiča, pa fičfiriča, ki heče vsak trenutek nastopati v drugačnem eksterjerju, boš pač takoj razumel, da imaš predsabo dvoje različnih, bistveno različnih vrednot. Naši učitelji so imeli prav, ko so nas opozarjali v šolskih klbpeh, da človeka ne ememo soditi po zunanjosti, temveč po vrednosti njegovega značaja in duha. A ko so nas opozarjali, da v svoji sodbi ne smemo novi suknji dajati prednosti pred staro, so nas zmerom učili zraven, da je treba, kar je raztrganega, zakrpati. Zavoljo zaplate na rokavu tedaj ne bomo zapotavljali človeka temveč bomo po nji sklepali na njegovo skrbnost in gospodarnost. * * Umrl je kardinal Barraquer. Nedavno je umrl n3dšk;f tarragonski. kardinal Franc Vidal Barraquer. Pokorni je b'l po rodu iz tarragonske nadškof i je. Leta 1913' je bil imenovan za apostolskega upravitelja v Sals:ni in z± naslovnega škofa v Pen. tacemii leta 1918 pa za tarragonskega nadškofa, ki je ena najstarejših španskih nadškof i j. Leta 1921 pa ga' je imenoval papež Benedikt XV. za kardinala. * Za zaščito nezakonskih otrok v Rumuniji. Po novem rumunskem zakonu lahko oče svojega nezakcn'tega otroka prizna, tako da prejme njegovo ime in državljanstvo. Na drugi strani mors nezakonska mati v upravičenih primerih dati s sodnim p-stepkom ugotoviti očeta. Očetovo državljanstvo priznava zakon samo nezakonskim otrokom krščanskih rcd'te-ljev. * Delnice družbe Eiffelovega stolpa v Parizu so v vojnem času izredno narasle in notirajo danes 910 frankov, medtem ko so leta 1939. padle že na 200 frankov O umetniški vrednosti Eiffelovega stolpa Parižani venomer živahno razpravljalo, vendar pa je upravni svet na nedavni" seji ugotovil, da je Eiffelov stolp deležen splošne simpatije. Zaenkrat obiski na Eif-felovem stolpu niso dovoljeni, v njegovi zgodovini pa je zabeleženo, da ie bil neki rnesec dosežen rekord s 174.800 obiskovalci. Družba, ki upravlja Eiffelov stolp, je v letni sezoni zaslužila dnevno povpreč. z-20 PARCELO na Mirju ali v okolici Mir-ja kupim. Ponudbe na cgl. odd. Jura pod »z.a doto«. 17273-20 HIŠO večstanovanjsko, v strogem središču, z modernimi in komfortnimi stanovanji, s centralno kurjavo in obsežnim parkom, prodam za 3,600.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visoka renta«. 17272-20 C3BC3BC3BCD PARCELO 850 m!, ob Bleiweisovi cesti. prodam za 280.000 lir, kc potrebujem denar 2a zidavo. Ponudbe na oglas, odd. lutra pod »Več vredno« 17269-20 HIŠO ALI VILO čim bliže mesta, kupim nujno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veletrgovec«. 17270-20 PARCELO 765 m3, na Viču, prodam po 165 lir mJ. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Vilski sistem«. 17271-20 1NDUSTR. KOMPLEKS 21.300 m1, z možnostjo napeljave industrijskega tira, v neposredni bližini remi-ze, se proda za 1,550.000 lir — event. ceneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovarniški«. 17268-20 PARCELO v strogem trgovskem sredi-šču ob rrajprometnejši ulici 2a zidavo šfcirinadstropnice prodam po 1500 lir mJ. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sijajna bodočnost«. 17264-20 KOMPLEKS ZEMLJIŠČA večji in sicer v sneri proti Zalogu ali D*. Brezovici, La-vrici aJ: pa od Viča proti Vrhniki, Logatcu, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro«. 17223-°0 KOMPLEKS 6700 m2, za parcelacijo ali zidavo tovarne je naprodaj blizu glavnega kolodvora za 1,150.000 lir. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanjsko-industrij-ski«. 17265-20 HIŠO. visokopritlično, s 560 m* vrta, blizu Sv. Križa, prodam za 250.000 lii. Hipoteka 50.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Svetokriiki«. 17266-20 VILO, eno- do dvostaoovanjsko, kjer koli, kupim in plačam dobro. Cena do lir 600.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Investicija«. 17267-20 KOMPLEKS dveh parcel, 1370m», ležečih blizu Bežigrada, prodam za 285.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve krasni parceli«. _ 17262-20 TRGOVSKO HIŠO v strogem središču, tudi staro, za zidavo nove na parceli, kupim takoj. Cena ni važna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina._ 17263-20 V najem SKLADIŠČE iščem. Ponudce na ogl. odd. Jutra pod »Tud: šupo«. 17135-17 PIANINO vzamem v najem za čas vojne. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Odškodnina«. 17253-17 TRGOVSKI LOKAL z inventarjem oddam takoi ali pozneje za špecerijo ali galanterijo. Tovarniška 29. 17236-17 tanovanje od tla STANOVANJE enosobno zračno, toplo in čisto, v bližini K'na Moste, zamenjam za isto tako v šiški ali blizu mesta. Ogled dnevno od U. do 13. ure. Naslov v vseh posl. Jutra. 17?45-?1 STANOVANJE 3-sobno s pritiklinami, kjer koli v Ljubljani, išče tričlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli«. 17064-2 la ENO- AII DVOSOBNO stanovanje ali večjo prazno sobo izven središča išče učiteljica-vdova z 18 letnim sinom, premeščena ▼ Ljubljano. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Stanovanje«. ' 17178-21a ENOSOBNO stanovanje ali sobo s štedilnikom iščem za dve osebi Naslov v ogi. odd. Jutra. 17169-21» ENOSOBNO stanovanje ali sobo s štedilnikom iščeta. zakonca brez otrok. Ima tudi telefonski priključek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Telefon«. 17109-21a ENO- ALI DVOSOBNO stanovanje iščeta dve osebi, po možnosti v mestu- Na slov v ogl. odd. Jutra. ni94-21» Sobo odda SOBO za enega ati dva gospoda, s posebnim vbodom, kopalnico in telefonom, oddam. Kotnikova 15-lt levo. 17228-23 SOSTANOVALCA sprejmem, čertalič. Sv. Petra 47. vhod z dvorišča. 17146-23 OPREMLJENO SOBO oddam eni ali dvema osebama. Gosposvetska 13-H, vrata 1". 17234-23 OPREMLJENO SOBO, ločeno, v središča, z uporabo kopalnice, oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17227-23 OPREMLJENO SOBO, lepo, s souporabo kopalnice, »godno oddam gospodični. Nariov v ogl. odd. Jutra. 17196-23 MAJHNO SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice, talooj ali pozneje, oddam. Sreliška 6. IL nadstropje. 17236-23 OPREMLJENO SOBO. elegantno, oddam samo rednemu, boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17208-23 OPREMLJENO SOBO za dve osebi, sončno in čisto, oddam takoj ali dne is. oktobra redni stranki. Rimska 10, visoko pritličje, levo. 17213-23 mi 2 OPREMLJENI SOB! če mogoče e pnsefenim vhodom — stalnico in sprejemnico, event. malo opremljeno dvo sobno stanovanje, išče za takoj boljši gospod za i ali » osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Seriozen«. 17150-23» OPREMLJENO SOBO $5e seriozen gospod pri slovenski družini radi priučitve slovenskemu jeziku. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »glaven ea«. 171t>-33» ENO AU DVE SOBI, opremljeni, s souporabo kuhinje io kopalnice, takoj iščem. Ponudbe na osi odd. Jutra pod »Sigurno«. 17231-23a 2 Okviri 0 GALERIJA OBERSNEL HHIM HniHlINtMlllltMMtIMIIIIHI IIUIN CESTA AR1ELLE REE 3 Umetnine OPREMLJENO SOBO, tudi neločeno, iščem proti inštrukciji za vse predmete srednjih šol ali plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno nadzorstvo«. 17181-23a OPREMLJENO SOBO za dva gospoda potrebujem v bližini Trnovega, Prul ali sv. Jakoba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebuiem takoj«. 17107-23a EH3228 VDOVA BREZ OTROK želi znania z gospodom srednjih let v stalni službi. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Lepa bodočnost — 1943«. 17258-25 Razno DIJAKI! Slike takoj in najceneje: Foto Grad Mira, Miklošičeva 20. 17232-37 KRZNAR Sporočam vsem «vo;im strankam, da prevzemam vsa kr znarska del« v moderniziranje in popravila Trgovina M. Tanek. Sv. Petra e. 9. — Plut Lojze, krznar 17276-37 nW!NHlWHIII|ilii(l'||l|i!flHW!IIPHWII!lll!'ra KLOBOCAKNA »PAJK« Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica Zaloga klobukov — Se priporoča RUDOLF PAJK, LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA 38 MIKLOŠIČEVA CESTA 12 (Nasproti hotela Union) I i! 1II IIBlUUltt tmttlilUfiHMUITBnf limiHIT! 'ttff **f tmBKIMMMMMHMHBSMH0mmillflHfll*ltHHITt1HI 1 RADIO »ORION« 4 + 1, zamenjam za večjega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Doplačam«. 17278-37 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, šelenburgova al. 4 tel. št. 2109 Nov aaslov: \ Frančiškanska uL 3. ZAHVALA Vsem. kj ste z nami sočustvovali m nas tolažili ob bridki izgubi našega edinega sina, gospoda Janxe1kov:ča Bogdana stud. med.. se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem gg. zdravnikom, čč. sestram m strežnicam prsnega oddelka splošne bolnišnice in kirurgične klinike, predvsem bivšemu ravnatelju zdravilišča na Golniku, blagemu zdravniku specialistu g. dr. Robertu Neubauerju, ki je sinu v zadnjih tednih s svojo znano spretnostjo lajšal bolečine, kakor tudi veleč, gospodu p. Ladislavu Lenčku. te je pokojnega obiskoval in mu podelil sv. zakramente. Najtopleje se zahvaljujemo dohri go- | spej Mariji Vesenjakov. ki je Bogdanu stregla podnevi in ponoči s prav ma terinsko ljubeznijo. Prisrčna zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem. ki ste nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poeiednj; poti. Ljubljana, dne 9. oktobra 1943. Dr. JANŽEKOVIČEVI ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega .sočutja in sožalja. ki smo jih prejeli ob težki in nenadomestljivi izgubi naše srčno ljubljene mame. stare mame. sestre, tete in tašče, gospe KENDA IRME se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, posebno g. p. dr. Angelčku Tomincu za tolažilne obiske ob bolezni, zdravniku g. dr. Volavšku Josipu za požrtvovalno skrb in nego, č. sestri usmiljenki Leandri za izredno vzorno in najskrbnejšo nego in pomoč ob dolgotrajni bolezni fcla-gopokojne, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so našo nepozabno mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v torek, dne 12. dfctobra 1943. ot> 8. uri v župnijski cerkvi Sv. Nikolaja. LJUBLJANA, dne 9. oktobra 1943. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javi jamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni brat in svak gospod Mihael Hožanec tiskarniški ravnatelj v pok. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 11. t. m. ob 3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. oktobra 1943. Globoko žalujoči: JOSIP, brat; LENI, svakinja in ostaio sorodstvo. Z: M K v- ST Daphne dn Vlaurier: 9 FRANCOZOV ZALIV Roman Kako žalostno za njegovo ženo, le kako more to prenašati! A Godolphin je nadaljeval svoje besedovanje in rekel nekaj podobnega kakor: njegova žena bi bila vsak čas presrečna, da jo more pozdraviti, tod okoli je tako malo sosedov, 'n tako dalje in tako dalje. Kako nerodno in dolgočasno, je pomislila Dona. Kaj res ni srednje poti med to razkoračeno slovesnostjo in grehotno lahkomiselnostjo londonskega Rockinghama? Ali bi Harry, če bi se naselil v Navronu, tudi postal takšen? Velika pesa z brezizraznimi očmi in usti kakor zareza v močnatem narastku? »Upal sem«, je rekel Godolphin, »da bo Harry naklonil grofiji svojo pomoč. Nedvomno ste Že slišali o naši stiski?« »Nič nisem slišala«, je rekla Dona »Ne? Morebiti živite tu predaleč od sveta- da bi vas novice dosegale, čeprav gre glas in čenčanje o teh rečeh mnogo milj daleč na okrog. Gusarji so nas trpinčili in nadlegovali s svojimi lopovščinami da nismo več vedeli ne kod ne kam. V Penrynu ln vzdolž obale so šle precejšnje vrednosti v izgubo. Posestvo mojega soseda so ople-nfli pred kakim tednom dni«. »Kako mučno«, je rekla Dona.. »To je več ko mučno, to je neoporečno nasilje!« ie izjavil Godolphin, ki mu je obraz zaripnil, med tem ko so mu oči še bolj zabolščale kakor sicer, »in nihče ne ve, kako naj storimio razsajanju kgpec. Poslal sem pritožbo v London, toda odgovora nisem dobil. Posadka v Bristolu nam je dala peščico vojakov, a ti so slabši kot za nič. Ne, vidim, da se moramo vsi veleposestniki v grofiji sami združiti in pogledati nevarnosti v oči. Škoda je, da Harryja ni v Navronu, velika škoda«. »Ali vam morem v čem koristiti?« je Dona vprašala in zarila nohte v dlan, da bi se udržala smeha; lord Godolphin jo je pogledal takisto užaljeno in odbijajoče, kakor da ji osebno očita dejanja morskih razbojnikov. »Ljuba gospa,« je dejal, »samo nekaj je, kar bi lahko storili: pripravite soproga, da pride semkaj in se pridruži svojim prijateljem v borbi zoper tega prekletega Francoza«. »Francoza?« je vprašala. »Nu da, gromska strela!« je zaklical, toliko da ni kričal od jeze; »ta človek je ničvreden, za vraten tujec, ki — sam Bog si ga vedi, kako in zakaj — pozna našo obalo kakor svoj lastni žep in vselej uide na ono stran, v Bretanjo, preden ga moremo zgrabiti. Uren je kakor živo srebro; nobena izmed ladij, kar jih imamo tn doli, ga ne dohiti. Ponoči se prikrade v naše luke in pristane, zvita podgana, da ga nihče ne sliši, se polasti naše lastnine, nam vlomi v kašče in skladišča, zjutraj pa, ko si naši ljudje še manejo zaspane oči, jo je z oseko že davno odkuril«. »Po tem takem je kar od sile spreten za vas?« je rekla Dona. »Nu da gospa, če izvolite tako gledati«, je ošabno odvrnil, videti je bilo, da ae mu je pokadilo pod nos. »Bojim se, da ga ne bi Harry nikoli prijel, vse prezložen je za to«, je dejala. »Niti za trenutek nisem mislil, da bi mu uspelo«, je Godolphin odvrnil, »ali za to podvzetje potrebujemo glav, čim več. tem bolje. Ujeti ga pa moramo, nepridiprava pa da bi nas stalo ves denar in ves čas, kar ga imamo. Morebiti vam ni povsem jasno, kako resna je stvar. Tu doli smo vsak dan znova izročeni ropanju; naše ženske spe sleherno noč v strahu za svoje življenje, in ne samo za življenje«. »A, tak ptič je ta gusar?« je Dona za-mrmrala. »Dosihmal še ne objokujemo nobenega človeškega življenja in nobena naših žena še ni bila ugrabljena«, je Godolphin trmasto odvrnil, »ali, ker je malopridnež Francoz, se vsi dobro zavedamo, da je samo vprašanje časa kdaj se zgodi nekaj zavrženega«. »O, prav gotovo«, je rekla Dona, za las je manjkalo, da ni mahoma planila v smeh. Vstala je in stopila k oknu, kajti njegova resnoba in tehtnost sta bili neznosni; nič več ni mogla gledati tega smeh bi jo bil zlomil. Hvala Bogu, da je imel njen beg za znamenje odslovitve, kajti obšestno se je priklonil in poljubil roko, ki mu jo je podala. »Kadar spet pošljete soprogu poročilo, mu. upam, naznanite, v kakšnem položaju smo tu,« je dejal, in »o, prav gotovo«, je odvrnila Dona, trdno odločena da poskrbi, pa naj se zgodi kar koli, da Harry nikakor ne prihiti v Navron lovit ubežne gusarje, in motit njeno samoto in prelestno prostost Ko mu je še obljubila, da obišče niegovo ženo, in po nekaterih nadaljnjih puhlicah, ki jih je izrekel, je poklicala Willlama, in lord Godolphin je odšel, in Dona je vlekla peket njegovega konja na uho, v odmerjenem drnc redu: to sedenje na se je v odmerjenem drncu oddaljeval po drevo-stolih m ti drobni po- men k i s pesoglavcem so bili še za stopnjo hujši od večerij pri »Labodu«. VVilliamu je bilo treba zabičiti, da je v bodoče za nobenega obiskovalca ni doma. Moral ie imeti izgovor pri rokah, da je na sprehodu, ali da spi, ali da je bolna ali celo blazna. — uklenjena v svoji sobi — kar koli že-vse je bilo bolje kakor posedati z Godol-phini iz grofije ter jih gledati v njihovi ve. iič'ni in napihnjenosti. Kako omejeni so morali biti ti plemiči na deželi, da so se dajali takole ograbljati in niso mogli niti s pomočjo vojakov ubraniti. da jim ne bi ponoči odnašali imetja in blaga. Kako nesposobni, kako trdih glav so morali biti. Ko bi pravilno stražili in bi bili nenehoma nared, bi se gotovo posrečilo nastaviti tujcu past, kadar bi se prikradel v pristanišče. Saj ladja ni prikazen; odvisna je od vetra in plime, in ljudje niso neslišni, njih koraki odmevajo po nasipih, glasovi jim prehajajo v ozračje. Ta dan je zgodaj večerjala, že ob šestih, in naročila Williamu, ki je stal za njenim stolom, da morajo biti v bodoče obiskovalcem vrata zaprta. »Vidite, William«, je rekla, »prišla sem v Navron, da bi ušla ljudem in da bi bila sama. Namenila sem se, da bom živela po samotarsko, dokler bom tu«. »Da milestiva gospa«, je odvrnil, »danes popoldne sem se zmotil, a to se ne bo več zgodilo. Samevali boste po mili vodji in uživali svoj beg«. »Beg?« »Da, milostiva gospa«, je odgovoril, ^dobro sem razumel, zakaj ste prišli semkaj. Ušli ste svojemu londonskemu bistvu, in Navron je vaše svetišče«. Pomolčala je minuto ali kaj, začudena in malce prepadena, nato je dejala: »Ne- navadno bister pogled imate, William, odkod to?« »Moj prejšnji gospedar, milostiva gospa, se je mnogo in pogosto razgovarjal z mene j«, je bil odgovor, »mnogih svojih nazorov in marsičesa iz svoje filozofije sem se navzel od njega. Vadil sem se opazovati ljudi, takisto kakor on. Tudi on bi: mislim, smatral prihod milostive gospe r Navran za beg pred nečim«. »In zakaj, William. ste zapust® mojega gospodarja?« »Njegovo življenje je zdaj takšno, milostiva gospa, da mu moja služba ne bi mogla kdovekaj koristiti. Dejala sva si, da bom drugje bolj na mestu«. »In tako ste prišli v Navron?« »Da, milostiva gospa«. »In ste živeli tu sami in lovili metulje?« »Natanko tako, vaše lordstvo«. »Pa kaj dela zdaj vaš zadnji gospodar?« »Potuje, milostiva gospa«. »Torej je tudi on begunec. William. Ljudje, ki potujejo, so zmerom begunci«. »Moj gospodar je to mnogokrat rekel, milost.va gospa. Zares bi dejal, da je njegovo življenje nenehen beg«. »Kako zabavno zanj«, je menila Dona. lupeč si jabolko, »mi drugi se le kdai pa kdaj lahko malce odtrgamo, in naj si še tako dopovedujemo, da smo prosti, vendar vemo, da je samo za nekaj časa — roke in noge so nam zvezane«. »Docela tako je, milostiva gospa«. »In vaš gospodar — ali nima nikakih vezi- ki bi ga priklepale?« »Nikakih. milostiva gospa«. »Rada bi poznala vašega gospoda. Wft-liam«. »Mislim, da imata mnogo skupnega, milostiva gospa«.