sni mi m M ŠUŠM jim s® 33 m i s srebrnim vencem •: fa«.ss, ini11 leH idi' List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih Slovenije Ljubljana. 6. oktobra 1978 - številka 16 ari' '■f' nr!^e^a} dni sem razmišljal, kaj °tr *}aPišem ob letošnjem tednu p/a° . ^ tem tednu se spet malo Sm neJe pogovarjamo, kaj vse kle našemu otroku v prete-on'*1 ^etu (seveda ne pozabimo tiv°Zor‘d na objektivne in subjekti ka^ te^ave'), nato pa si še nasli-d'^ storil y>^U- VSC tre^a P°~ snl^ifPrnševal sem se tudi, kdo _ !>» ■ Pobere »uvodnike«, ki stj al° največkrat nadih svečano- li iCdlrčdnosti ph braidh bi ,, », , mnogo več pozornosti " v teh °^nik«, ki bi imel enega od 'u-ii bn,t naslovov: Stanarine se ne Rolf Podražile, Nič več vrst za lofi hcoitd6™ UStrelila moža in 1>U' ta T°rejse lahko zgodi, da bo tudi ° l rnf, v?dnik že zaradi naslova imel mani bralcev. H l°da bralcem, ki so vztrajali 3 J dn/te. vrstice, bi prav rad pove-■ .J ne 'l moi »uvodnik«, še malo T° svečan in načelen. ' nad^ Z °troki se tudi jaz sn. VSe, veselim programa, ki ga je eiel koordinacijski odbor za »Otroci so naše naj večje bogastvo!« letošnji teden otroka. (Se več, ne pozabimo, da je letos mednarodno leto otroka!). Naloge so porazdeljene za družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, delovne organizacije, zgradili bomo nove šole, vrtce, igrišča, svoje bodo prispevali založniki, gledališča, glasbeniki, likovniki, radio, televizija, planinci, taborniki, gasilci, tehniki itd. itd. Vsi se torej veselimo (in tudi vsak po svoje prispevamo), če odprejo novo šolo, vrtec, če izide vsako leto toliko in toliko novih knjig za mladino, če se filmarjem posreči nov mladinski film, televizijcem dobra oddaja za mladino... Otroci so naše največje bogastvo ... Samo za teden dni ali za vse leto ali za vse dni...? Odpremo nov vrtec, starši so srečni, ko dobijo v njem prostor za svojega otroka, toda štiri, petletni otrok mora odslej vstajati že pred peto uro zjutraj, največkrat le zato, ker v materini delovni organizaciji nimajo posluha za drugačno razporeditev delovnega časa. In tako je tu priložnost, da preidemo od lepih in načelnih besed k naši ČLOVEČNOSTI, ki je otroku ne morejo dati še tako svetle in moderne šole, vrtci, igrišča... Otroci so naše največje bogastvo... Večkrat pomislim in se zgrozim, koliko mater kadi med nosečnostjo (četudi je že dognano, da je to prvo zastrupljanje otroka!). In večkrat jih vidim, kako matere držijo v eni roki otroka in v drugi cigareto... Vidim otroke, ki dan na dan živijo (in spijo!) v prostorih, v katerih njihove matere in njihovi očetje od jutra do večera puhajo strup... Vidim jih otroke, ki so bili spočeti v alkoholizmu in ki tudi rastejo v alkoholnih hlapih... Vidim jih, ki iz dneva v dan poslušajo neznosne prepire in preklinjanja... Vidim jih, kako se že kot nj hovi starši znajo pred svojin vrstniki postavljati z najlepšii avtom, hladilnikom, televizorjer hišami. Vidim otroke, ki stani jejo v velikih, lepih stanovanji! vendar so v njih strahotno SAM ker so starši le malokdaj doma. Vidim jih otroke, s katerimi: oče in mati le malokdaj pogova. jata o prebrani knjigi, o televizi ski oddaji, filmu, gledališki prei stavi, likovni razstavi... In jih vidim, jih vidim... Otroci so naše najveeje bogi stvo... In komu sem napisal ta uvoc nik? Spet samo prosvetnim dt lovcem? Potem sem vključil eno brizgalno, ki gasi požar, in i tembolj, ker učitelju nalagam preveč administrativnih nato, namesto da bi imel kar najvt časa za pravo življenje s svoji) . učencem. Že davno pa je znano, da je z take »požare« potrebno kar na več — med sabo povezanih -brizgaln! LEOPOLD SUHO DO LČA, Geza čahuk Odločno po začrtani poti Pred nami je kongres slovenskih sindikatov, ki ne sme ostati le politična manifestacija, na kateri bomo sprejeli nekatere sklepe in usmeritve, potem pa nanje pozabili. Naloge, ki so nakazane v kongresnem gradivu, so hkrati izredna priložnost, da se bomo delavci iz vseh delov združenega dela dogovarjali za nadaljnje akcije. Dogovarjati in dogovoriti se moramo za reševanje mnogih vprašanj, ki so pomembna za vse delavce, če/prav morda navidez zadevajo le posamično dejavnost. Delavci v vzgojnoizobraževalni in znanstvenoraziskovalni dejavnosti smo prepričani, da se morata ti dve dejavnosti čim bolj neposredno povezati z delom v materialni proizvodnji. Zakon o združenem delu daje glede tega nove spodbude in odpira široke možnosti za resnično povezavo vzgojnoizobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti z združenim delom. Poiskati moramo ustrezne poti, da se bodo delavci v materialni proizvodnji lahko usmerili k vzgojnoizobraževalni in znanstvenoraziskovalni dejavnosti in skupno reševali zapletena vprašanja, ki jih prinaša razvoj znanosti in tehnologije. Poleg tega je treba vzgojnoizobraže-valno in znanstvenoraziskovalno dejavnost dohodkovno povezati z materialno proizvodnjo. Dohodkovni odnosi kot jih uveljavlja zakon o združenem delu, so tudi za vzgojnoizobraževalno in znanstvenoraziskovalno dejavnost bistvenega pomena. Nadaljnji razvoj, modernizacije in posodabljanje dela v teh dejavnostih ne morejo temeljiti na preživelih »stopenjsko določenih in limitiranih« ekonomskih odnosih. Rešitev problema vidimo torej le v doslednem uresničevanju zakona o združenem delu, v dogovoru o ekonomski soodvisnosti materialne in nematerialne proizvodnje. Ta spoznanja opredeljujejo in usmerjajo našo družbenopolitično dejavnost pri uveljavljanju družbeno-ekonomskih odnosov v vzgojnoizobraževalni in znanstvenoraziskovalni dejavnosti in so temeljno izhodišče za naše politične akcije. Na kongresu in tudi potem se moramo zavzemati za ustvarjanje takih samoupravnih odnosov v združenem delu, da bo delo vseh delavcev obravnavano enakovredno in enakopravno pri ustvarjanju nove vrednosti. Nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov je mogoč le, če spoznamo in upoštevamo, da je v vsaki na novo ustvarjeni vrednosti tudi del vzgojnoizobraževalnega in raziskovalnega dela. Programska usmeritev, ki jo je pred nedavnim sprejela skupščina republiškega odbora Sindikata delavcev vzgojnoizobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti, vsebuje kot temeljni nalogi dograjevanje samoupravne organiziranosti in reševanje dohodkovnih odnosov po določilih zakona o združenem delu. Iz podrobnejše opredelitve obeh nalog je razvidno, da bo potrebna velika politična dejavnost osnovnih organizacij sindikata. Vedeti moramo, da nihče namesto nas ne bo opravil tistih nalog, ki jih moramo opraviti sami. Politično delo in mobilizacija osnovnih organizacij sindikata morata biti usmerjena predvsem v uresničevanje ustavne vloge sindikata in s tem v uresničevanje zakona o združenem delu. Prav to pa Želimo doseči in to zadošča našim neposrednim interesom. Interesi delavcev v vzgojnoizobraževalni in znanstvenoraziskovalni dejavnosti niso in ne morejo biti različni od interesov, ki si jih je začrtal delavski razred pri oblikovanju samoupravne družbenopolitične ureditve. Pomembno pa je, kako smo pripravljeni in sposobni usklajeno reševati pereča vprašanja v naših dejavnostih in v drugih delih združenega dela. Pri tem ne smemo zamujati, saj bi imelo to negativne posledice. Naša aktivna vloga je torej prav v tem, da bomo sposobni pravočasno in ustvarjalno sodelovati pri reševanju vseh družbeno pomembnih vprašanj v vzgojnoizobraževalni in znanstvenoraziskovalni dejavnosti. Ne smemo zaostajati niti pri izpopolnjevanju samoupravne organiziranosti in sistema nagrajevanja po delu in delovnih dosežkih. Poleg dohodkovnih odnosov sta ti dve nalogi bistvenega pomena za nadaljnji razvoj in kakovostno opravljanje nalog, zato morata imeti prednosti. Ne moremo in ne smemo se zadovoljiti s formalnimi rešitvami, ki so bile v prvem obdobju uresničevanja zakona o združenem delu morda preveč na hitro sprejete. Nič več ne razmišljamo o vračanju na stari preživeli sistem plačevanja, saj smo spoznali, da je delovni prispevek posameznika ali skupine mogoče in potrebno ugotavljati. Prepričali smo se, da nas samo tako načelo nagrajevanja oddaljuje od administrativnega določanja plač po delovnem mestu in s tem tudi od uradniškega odnosa do dela in nas usmerja k svobodnemu ustvarjanju in enakopravnemu položaju z delavci v drugih delih združenega dela. To je tudi pot, po kateri bomo hitreje in najbolj učinkovito reševali perečo kadrovsko problematiko, ki se je pojavila zlasti zaradi neustreznih družbenoekonomskih odnosov do vzgojnoizo-braževalne in raziskovalne dejavnosti. Skrb za življenjske in delovne razmere delavcev mora biti ena izmed pomembnih nalog sindikata. Posebno pomembna je pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov mladih strokovnjakov, ki se Želijo zaposliti v vzgojnoizobraževalnih in znanstvenoraziskovalnih delovnih organizacijah. Pri tem smo bili doslej premalo učinkoviti. Mladi strokovnjaki mnogokrat odhajajo v druge dejavnosti, kjer opravljajo manj zahtevne in tudi družbeno manj pomembne naloge, samo zato, ker so jim tam pomagali, da so si priskrbeli stanovanje. Tudi to je eno izmed pomembnih vprašanj, ki zahteva uveljavitev takih dohodkovnih odnosov, v katerih bodo imele vse dejavnosti enake možnosti. Strokovna in politična pripravljenost delavcev v vzgojnoizobraževalni dejavnosti za izvajanje nalog in smotrov usmerjenega izobraževanja je prav tako pomembna naloga, ki ji morajo osnovne organizacije sindikata posvetiti posebno pozornost. Skupaj s strokovnimi organi moramo sprejeti odgovornost, da bomo izoblikovali in tudi uresničevali tak sistem strokovnega izobraževanja, kakršen bo v resnici zagotavljal potrebe združenega dela. Vsa ta in še mnoga druga vprašanja bomo na kongresu in v naslednjem mandatnem obdobju reševali po začrtani poti, ki jo na kongresu želimo še bolj osvetliti in potrditi. Priznanja sindikata Zaslužnim sindikalnim delavcem na področju znanosti visokega šolstva so na seji izvršnega odbora republiškega odbora podelili plakete Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije: TILKI BLAHA za izredno zavzeto delo na področju izobraževanja in znanosti. Neutrudno in ustvarjalno si je prizadevala za preobrazbo vzgoje in izobraževanja ter z osebnim zgledom in bogatimi izkušnjami obogatila razvoj tega področja. Odgovorno in idejno predano je opravljala več zadolžitev in nalog v republiškem svetu ZSS, v Zvezi sindikatov Jugoslavije, v Republiški konferenci SZDL, v Zvezi skupnosti za zaposlovanje in drugje. — FRANCIJU PIVCU, prodekanu Pedagoške akademije v Mariboru, ki je začel prizadevno in uspešno delovati v sindikatu že kot mladinec. Posebno pomembno je njegovo delo pri uresničevanju vloge sindikata v visokem šolstvu, zlasti v občinskem odboru sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva v Mariboru. S svojo ustvarjalnostjo je vplival na razvoj samoupravljanja na Univerzi v Mariboru, dela pa tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v SZDL. — METKI REČNIK, sekretarki republiškega odbora Sindikata znanosti in visokega šolstva za izredno delavnost, zlasti pri urejanju družbenoekonomskih odnosov v družbenih dejavnostih ter utrjevanju in razvijanju ustavne vloge samoupravnih interesnih skupnosti. Pri sindikalnem delu v visokem šolstvu in v raziskovalni dejavnosti je idejno in organizacijsko izpeljala mnoge pomembne naloge in načrte. Iskreno čestitamo! V___________________________________________________^ r~~ ; Sindikat v številkah Med 19 sindikati Zveze sindikatov SR Slovenije, ustanovljenimi s statutarnim dogovorom o organiziranosti in delovanju sindikatov na 8. kongresu ZS Slovenije, sta bila tudi Sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja in Sindikat delavcev znanosti in visokega šolstva. Sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije je imel okoli 30.000 članov, delavcev vzgojnovarstvenih zavodov, osnovnih, poklicnih in srednjih šol, delavskih univerz in domov za učence in študente. Republiški odbor je sestavljalo 89 delegatov iz 56 občinskih odborov sindikata. Sindikat delavcev znanosti in visokega šolstva je združeval 6187 članov, organiziranih v 87 osnovnih organizacijah. Med temi je bilo 45 osnovnih organizacij sindikata s 3262 člani v visokem šolstvu ter 42 osnovnih organizacij sindikata z 2922 člani v raziskovalni dejavnosti. Republiški odbor je štel 45 članov. Novi Sindikat delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije združuje oba in ima približno 36.000 članov. Novi republiški odbor ne sestavlja preprosto združeno število prejšnjih delegatskih mest, temveč je preudarno manjši: ima 50 članov iz 12 pokrajinskih območij. V_____________________________________________________J ----------------------------------------------------^ Obvestilo Rdeči križ Slovenije vabi občane in delovne ljudi navedenih občin in krajev, da se udeleže krvodajalskih akcij v mesecu OKTOBRU 1978. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovoren za krvodajalstvo. Kri je nenadomestljivo zdravilo. Dajte jo danes, morda jo boste že jutri potrebovali. Dajanje krvi je odraz človečnosti in zato tudi eno izmed meril naše solidarnosti do sebe in drugih. OKTOBER 1978 AJDOVŠČINA BREŽICE KRŠKO LITIJA ŽUŽEMBERK MIRNA TREBNJE MOKRONOG TRŽIČ 9., 10., 11., 12., 13. 17., 18. 19., 20. 22., 23. 25. 26. 27. 28. 31. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE V_____________________ s prosvetni delavet List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in Izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktor in glavni urednik Rudi Lešnik, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel.: 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII. Rokopisov in fotografij ne vračamo, posamezni izvod 4 din. Letna naročnina: 80 din za posameznike, za šole in druge ustanove 140 din. Št. tek. računa 50101-603-46509 Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36.člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu). V__________________________________________J Znanje, načrtnost in odgovornost Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti je sprejel svojo programsko usmeritev. Temeljna naloga sindikata je nenehen boj za to, da bi bili delavci tega področja resnični gospodarji sredstev, razmer in dosežkov svojega dela in si tako ustvarili enakopraven družbenoekonomski položaj v združenem delu. Najvažnejše je delo v osnovnih organizacijah sindikata, zato je treba spodbujati in usposabljati delavce, da bodo z delom in samoupravljanjem tudi zgradili družbenoekonomski temelj neposredne svobodne menjave dela. Krepiti je treba stike med izvajalci in uporabniki, da se bodo zavedali svojih potreb, obveznosti, pravic in odgovornosti. Ne gre le za dogovarjanje pri izvajanju vzgojnega procesa, temveč tudi za nenehno, načrtno interdisciplinarno povezovanje izvajalcev raziskovalnih projektov in smotrno načrtovanje dela za uresničitev vzgojnih, izobraževalnih in raziskovalnih nalog. Dogovori morajo biti sprejeti pravočasno na vseh ravneh, kajti precej slabše je spreminjati načrte, kakor pa pravočasno dobro načrtovati. Sindikati naj odločno zahtevajo povsod, da delavci v vzgojnoizobraževalnih in raziskovalnih organizacijah pravočasno pripravijo svoje srednjeročne in dolgoročne načrte razvoja in dela. Spoštovati je treba načelo celostnega in hkratnega načrtovanja ob poznavanju stvarnih materialnih možnosti, ki jih združeno delo lahko zagotavlja za uresničitev teh načrtov. Ob tem je treba s svobodno menjavo dela v samoupravnih interesnih skupnostih zadostiti vsem tistim potrebam in interesom, ki jih še ni možno uresničiti z neposredno menjavo dela. Sindikati bodo še nadalje spodbujali uresničevanje zakona o združenem delu, delitev osebnega dohodka po delu in dosežkih. To je eno temeljnih vprašanj za uresničitev dobrih samoupravnih odnosov na tem področju združenega dela. Preobrazba vzgajanja in izobraževanja je tudi zadeva sindikatov, zato je treba povsod pozorno spremljati in spodbujati uvajanje in dopolnjevanje skupnih programskih osnov usmerjenega izobraževanja. Le tako bo mogoče preprečiti nepotrebne zaostanke in zagotoviti primerne možnosti za vsestranski razvoj samoupravljavčeve osebnosti. To pa pomeni obenem veliko obveznost za vse delavce tega področja, da se vztrajno dopolnilno izobražujejo in usposabljajo, da bodo kos odgovornim nalogam. Ni vseeno, kako vzgajamo naše strokovnjake: usposobiti je treba dobre strokovne delavce, ki se hkrati zavedajo odgovornosti svojega dela. To ne morejo biti le ozko specializirani strokovnjaki, temveč široki družbeno-kulturno razgledani ljudje, predani samoupravnemu razvoju. Napak bi bilo, če bi zanemarjali humanistično vsebino izobraževanja, zato je treba po- Sporočilo uprave Prosvetnega delavca Te dni smo ponovno razposlali položnice naročnikom, nekaterim že četrtič, ki še vedno niso poravnali naročnine niti za to leto niti za leti 1976 in 1978. Prosimo jih, da nam nakažejo naročnino še do konca oktobra, kajti po 1.11.1978 sedanje položnice ne bodo več uporabne. Razvijati svobodno menjavo deia Republiški komite za vzgojo in izobraževanje je pred nedavnim — prvič v novi sestavi — pod vodstvom predsednice Majde Poljanškove razpravljal in ocenil dosedanje uresničevanje srednjeročnih načrtov na področju vzgoje in izobraževanja. Ob tem so razpravljalci menili, da je treba posvetiti večjo pozornost svobodni menjavi dela, opozorili so tudi na skrb za pravočasno in primerno usposabljanje pedagoških delavcev, še posebno za tista področja, ki jih razvijamo po novih zahtevah usmerjenega izobraževanja. V zavzeti razpravi so poudarili, da je treba dohodek vzgojnoi-zobraževalne organizacije načrtovati celostno, zagotavljati pa ga mora več partnerjev. Spregovorili so tudi o tem, da bo morala imeti nova šola zagotovljen denar za svojo dejavnost. Da bo razvoj usmerjenega izobraževanja hitrejši in temeljitejši, bo treba razvijati posebne izobraževalne skupnosti za družbene dejavnosti. Posebno skrb bo treba posvetiti razvoju pedagoškega šolstva; za to naj bi si bolj kot doslej prizadevali podpisniki družbenega dogovora. Člani komiteja so ocenili tudi novi sistem solidarnosti za osnovno šolstvo, ki ga pripravljajo, in načrte za poučevanje tujih jezikov v osnovni in srednji šoli. V razpravi o tem, ali nam sistem ponuja možnosti za boljše reševanje vprašanj osnovnega šolstva za danes in v prihodnje, so bile poudarjene razlike v zmogljivostih posameznih občin; to bo treba reševati posamično in upoštevati, da dosedanjega sistema ne moremo spremeniti, saj je predviden za petletno obdobje. Gre za to, da »nerazvitost« ni trajna, da se ra- skrbeti za primerno vzgojo s področja zgodovine, materinščine, marksizma, samoupravljanja in drugo splošno znanje. Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti pričakuje, da bodo temeljne spodbude za delo izvirale iz živahne dejavnosti osnovnih organizacij. Poleg že omenjenega bo pomembno tudi delo pri spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, zakona o visokem šolstvu, novega zakona o usmerjenem izobraževanju in zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Ob tem so razpravljavci opozorili, da ni mogoče usmerjenega izobraževanja obravnavati ločeno po posameznih stopnjah, čeprav je zdaj poglavitno, da se uveljavijo skupne programske osnove na začetku usmerjenega izobraževanja. Reforma je celostna zadeva zato je treba obravnavati ves sistem vzgajanja in izobraževanja. Nerešeno je ostalo tudi vi vprašanje pedagoških delavcev vzgojnovarstvenih zavodih, k' potrebovali višjo izobrazbo ^ tudi možnosti za napredovanj6 svoji stroki. ' Za dobro reševanje vpraša1’)' ki naj jih rešuje sindikat, boljšo delo in ustvarjanje resn1 nih samoupravnih odnosov P pomembno dobro vsestransk i obveščanje, družbenopolih6 in strokovno. »Prosvetni de vec« je list, ki naj opravlja ton3 logo, seveda, ob čim boljših 5 kih z vsemi delavci. Zdaj so sk)e nili, da bo republiški odbor S1” dikata delavcev vzgoje, izobf3 ževanje in znanosti skupaj 1 lZ5 braževalno skupnostjo Slovem) izdajatelj tega časnika. Verje«1' pa ne bi bilo napak, če bi se temu pridružile še skupnost otr škega varstva ter kulturna in ra aivcgci vcii^iva ici ivunui u« .1. ziskpvalna skupnost, da bi casfl , v resnici dobil vsebino ki ustrezala interesom in potn delavcem tega področja. L. R. eba1’’ Knjige za koroške Slovence zmere spreminjajo in da nesorazmerje gibanja dohodkov povzroča »okvare« pri solidarnosti. Kot kaže, bo treba spremeniti zakonodajo glede na obseg in strukturo zajamčenih načrtov. Gre za to, da vsi družbeni dokumenti zahtevajo drugačno podobo osnovne šole, ki .bo imela razširjeno področje svobodnih dejavnosti in dodatne programe; za to bo potreben še dodaten denar. Ob tem je bila poudarjena potreba po podružbljanju šole, po dialogu med šolo in občani ter po bližjem sodelovanju in dogovarjanju. O načrtih za poučevanje tujih jezikov v osnovni in srednji šoli so razpravljalci menili, da je treba vsem otrokom po osnOvni šoli zagotoviti, da se bodo istega tujega jezika učili tudi v usmerjenem izobraževanju in podpreti praktične izbirne programe, ki omogočajo pestrost. Učenje tujega jezika, so poudarili razpravljalci, je treba obravnavati z dveh vidikov, in sicer — kot element splošne izobrazbe in kot element strokovne izobrazbe (ali kot pogoj za opravljanje dela). Ob tem so poudarili, da je treba izrabiti vse možnosti, ki jih lahko dajo filozofska fakulteta, delavske univerze (za Ljubljano tudi Pionirski dom za področje osnovne šole) in hkrati oživeti in pripraviti razprave o tem v občinskih izobraževalnih skupnostih. V razpravah naj sodelujejo združeno delo, starši, družbeno politične organizacije in gospodarska zbornica, ki ima zbrane podatke o tem, koliko potrebujejo znanje jezikov v gospodarstvu. Uresničitev te zamisli bo prevzela Izobraževalna skupnost Slovenije z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi. T. D. Letošnjega junija smo končali v Zasavju akcijo zbiranja knjig za koroške Slovence, ki je potekala v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju že od pomladi. V akciji so pomagali predvsem šolarji, vodili pa so jo slavisti oziroma Slavistično društvo Zasavje. Povezali smo se s tajnikom Zveze slovenskih organizacij na Koroškem inž. Feliksom Wieser-jem, ki je ob izročitvi knjig na Dolu pri Hrastniku organiziral tudi obisk mladih Korošcev. Avtobus je pripeljal dva otroška zbora, ki sta nas prepričala, da naša beseda onstran meje ne bo pozabljena. Inž. Feliks VVieser je dejal: »Za nas, Korošce, so te knjige in podobna srečanja velikega pomena.« Gotovo je naloga vseh zavednih Slovencev onstran meje, da tudi s knjigo utrjujejo možnosti za obstoj slovenščine. Pa tudi akcija SZDL Slovenije za izboljšanje položaja knjige vključuje posredovanje slovenske knjige zunaj meja naše republike. Štiri tisoč znanih kn jig, namenjenih predšolskim otrokom, šolarjem in odraslim, je dokazovalo o resničnem povezovanju slovenske narodne skupnosti z matično domovino. Z velikim veseljem so pregledovali zbirke Moje knjižnice, Zlate knjige. Velike in male slikanice, Prešernove družbe do Klasja in žepne knjige. Vsak učenec je podaril Nov republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Na skupščini, ko sta se združila Sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja in Sindikat delavcev znanosti in visokega šolstva, so izvolili 11-članski izvršni odbor republiškega odbora novega sindikata: GEZA ČAHUK, ravnatelj Osnovne šole Trnovo, predsednik MIROSLAVA GEČ-KO-ROŠEC, profesorica višje pravne šole Maribor, podpredsednica METKA REČNIK, Zveza sindikatov Slovenije, sekretarka NUŠA HAFNER, učiteljica na Osnovni šoli Tržič, SAŠO ISAKOVIČ, inž. gradbeništva na Zavodu za raziskovanje materiala Ljubljana, MILKA NOVAK, predavateljica Poklicne šole Domžale, ZMAGA OBŠTETER, učiteljica na DU BORIS KIDRIČ Ljubljana LOJZE PAJK, vzgojitelj v Dijaškem domu TSŠ Ljubljana VALENTIN PIVK, ravnatelj Gimnazije v Kopru FRANC VODOPIVEC, ravnatelj Osnovne šole Kozara v Novi Gorici IVANKA VRTARIČ, vzgojiteljica VVZ Ciciban v Ljubljani. Novemu odboru želimo dosti uspešnega dela pri reševanju zahtevnih nalog! komisije za predkongresno Mladi delegati iz vsega savja so na srečanju predlag3 Zagotoviti dober začetek na začektu srednjega usmerif nega izobraževanja je treba P6 proizvodno-tehničnega poč ja, naravoslovnih predmetov obrambe in zaščite. To so vzg0' noizobraževalna področja, zahtevajo veliko praktične? dela, poskušanja in prikazov3 nja. Učenci morajo sodelov3 zasedeni; to je mogoče zlasti ' eno knjigo, organizirali so 10 akcijo med občani — s podp0’ n de; v, javnost — ponekod pa so zbf3 n in kupili nove knjige. Pogled 3 razstavljene knjige ob nastop n jočih otrocih je bil res veličasR 0 »Če bi vedel, bi dal še eno kn) Sl go«, je zapisal šestošolec v sv° ^ jem razrednem časopisu. MlS < ki veliko pove. Z3' š al’ i naj bi se ta akcija v letu knj1? razširila še po drugih krajih ™' ° venije. Pionirske organizacij63 šolah bi jo lahko uvrstile v sv0)^ načrte že na začetku šolsk6? z leta. , ig [ ^ FANČI MOLJK V skupni programski osn°' sebno skrbno izpeljati P0". adro6 ki — delati. To pa zahteva drugače urejene učilnice. ^3 zmere danes niso dobre, saj J® med 245 srednjimi šolami prvem letniku nima pouka fizp 69, kemije 121, biologije 1701 proizvodno-tehničnega poakj 145. Ob teh podatkih so se res3' zamislili na pretekli seji izvfS nega odbora Izobraževal1! skupnosti Slovenije, saj je zd3, treba zagotoviti čim bolj enak0 vreden in dober začetek vse13 učencem v prehodu na usm6! jeno izobraževanje v eno13 skupni programski osnovi. Po dogovoru je bilo določe<|^!, da bi letos namenili okoli 63 a11 lijonov dinarjev prav za nav6 dena programska področja; pa ne bo dovolj. Treba je gosp0 damo ravnati, da bi dosegli največ. Posebno delovna sk6 pina Zavoda SR Slovenije zI šolstvo je s strokovnjaki ževalne skupnosti pripravl1 načrt za uresničitev vzgojnoiz0’ braževalnih načrtov ter oprea1 ustreznih prostorov. To bo m0 goče uresničiti le tedaj, če bod0 učitelji iskali prožne oblike del3, tako da bodo uvajali strnjea£ sklope učnih ur, izmenski pou*j skupinski pouk — tečajni r6 dela idr. Ob tem je treba skrba izrabiti prostore, da bodo veda0 dobro organiziranih cent11!1 usmerjenega izobraževanja 0 skrbnem skupnem načrtovanj dela in opremljanja skup01; učilnic. Tisti, ki bodo zrn°i dobro rešiti ta vprašanja, naj0 imeli tudi prednost pri uporaD predvidenega denarja. L. R. 'V bi Hoši pogovori z delegati 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije Zrcalo sedanjosti in snovanj , e dobrih štirinajst dni nas loči od 9. kongresa Zveze sindikati V skupščinah občinskih svetov ZSS je bilo izvo- ^n‘l d 8 delegatov s področja vzgoje, izobraževanja in znanosti, ^katere izmed njih smo zaprosili za kratek predkongresni po-ni^h>r ^an‘ma^° nas!e’ katera vprašanja so posebno pereča na Judovem strokovnem področju ali v okolju, kjer delajo in živijo. 1 bodo o tem razpravljali tudi na kongresu? Žne*OVEZAVE 4 OSNOVNO ŠOLO ICA GRABNER, dele-st0 j0 °dčine Žalec, dela že enaj-v0/'? v Vzgojnovarstvenem za-v,“ Junko Herman v Žalcu kot or„lte^‘ca in vodja oddelka. V km7Zac‘ji’ kier dela’ >e že betl 11 Začela sodelovati pri druž-del 0d°ddčnem delu. V sindikatu 'ion )e delegatka družbe- obč°lt‘č.nega zbora skupščine '\Zalec in članica predsednik °°č‘nskega sveta Zveze sin-s Slovenije. Ukvarja se tudi član-noProsveln‘m delom: je pevŽa amaterskega ženskega Pn »a zdora Griže, sodeluje si: *Potujočem vrtcu«, v lutkar-fokapini in drugod, delavk vPra^anP> ki povzročajo Van,Cem na področju vzgoje in aaj na območju žalske občine dob eC Preglavic, je naštela: pri-nje lVanie novih mest in razvija-ot^čmh oblik dela z vsemi stv0 J v krajevni skupnosti, var-Zvni °Jenčkov, organiziranje ra- oddelkov za duševno ali Čev ” esno prizadete otroke in vklju-zC>e kmečkih otrok v organi- ze 0 predšolsko vzgojo, ker a]° Se za celoletno malo °troiastaia Preveč razlik med 12q l’ ki obiskujejo celoletno in VSpUrn° pripravo na šolo. — Zqp fn Petletnim otrokom je treba Prrv!°V‘d vsai 80-urni vzgojni gram — je poudarila. Čutimo pa vrzel pri povezovanju z osnovno šolo. Pričakujemo, da se bo to izboljšalo, ker smo se združili z osnovnimi šolami v enotno vzgojnoizobraževalno organizacijo. Glede na samostojno načrtovanje oblik in vsebine dela z otroki do šestega leta (vzgojni načrt je izdelan samo za malo šolo) ima vzgojiteljica veliko odgovornost za oblikovanje mlade osebnosti. Ko govorimo o marksističnem izobraževanju, o socialistično in idejno usmerjeni vzgoji našega mladega rodu, bi morali zagotoviti primerno izobrazbo predvsem vzgojiteljem. Vse vzgojiteljice v Sloveniji čutimo, da s srednjo izobrazbo ne bomo kos tem nalogam. Nujno je razmisliti o dodatnem izobraževanju vzgojiteljic v stroki, predvsem pa z rednim šolanjem zagotoviti sposobne kadre. DA BI NAREDILI VEČ IN BOLJE ANICA RAJKOVA, predmetna učiteljica na Osnovni šoli Narodnega heroja Vinka Megla — Tomaž pri Ormožu, je ob začetku našega pogovora poudarila, kolikšno je breme odgovornosti, ki ga nosijo prosvetni delavci za oblikovanje vsestranske osebnosti. Teh ciljev ni mogoče doseči samo ob predpisanih načrtih. d ^aniea Grabner 1 ti ‘n fzZ0*”10 °tem’ da sta vzS°ia . fo- nrazevanje nenehen proces, Škid ZL^ne ze v naincžnejši otro-I boli 0 >‘ ‘n da sta v ledl šc laj- šali A0rnembna. Zato smo vpra-' 4/i iuCO Grabnarjevo tudi tole: la a a.° ocenite, kako se je v ' delZ^ ^edd izboljšala kakovost Zaciiau9Zi0lno,varstvenih organi-Iq. J n' takole nam je odgovori- njj>0kazano jc, da je napredovi sn°r°k v osnovni šoli zelo odv sto . "‘“icriuine in Kuuurn otrnb6 druž-ine ter predvsem o, ove predšolske vzgoje, /cdsolska vzgoja ni le 0d materialne in kulturn iv se m o goje. ke9aU*°‘SKa VZ8°’a ni le veh noč Soc‘alnega pomena za izt otrolanje startnih možnos ‘adi ’ marvžč le zei0 pomembn sbčn S Sladšča smotrov sociali Ijev 6 VZ8°ie’ postavljanja teme koh ZU- P°znejše marsksističn tust?ZeVanie’ za intelektualno i, ja: en° vzgojo, s katero se razvi Na Rimanja, stališča, nagnje ■Prenosi, domoljubna ču stj- m druge lastnosti sociali t l osžbnosti. kaže °^anie kakovosti dela s v?p V n°tranji organiziranos, o^inovarstvenih zavodov, čami ien°Sd (spohištvom, igra jih ’ vzg°jnimi pripomočki, k Sei eredko izdelujejo zelo domi ~,e vzgojiteljice same), drnv 1 S° se izboljšale tudi ka var, l- razmere (več vzgojitelju stve ‘uJ' bolPa delitev de!a vod v0Ty,delavcev) Pa ‘udi kako PoLdia z boljšim načrtovanjem vzJCanjem Pozornosti vsen t0fJnim področjem, z odpr jv ° Predšolskih ustanov nav PrT’ Z del°m s starši (predvser Zinxk>VeZOVaniu družbene in dru dej e vZgoje), z uvajanjem novi, Za š n°sd za otroke (tekmovanj Anica Rajh ampak s široko razvejano zunajšolsko dejavnostjo. Mislim, da smo na naši šoli poguma zakorakali na to pot. Naš cilj je vsakega učenca vključiti v vsaj eno interesno področje. Najbrž bi bilo precej dolgovezno naštevanje vsega. Če bi omenila eno, bi naredila krivico drugemu. Pa le toliko: 10 organizacij in društev ter 16 krožkov. Pri tem delu pa smo pedagoški delavci preveč prepuščeni sebi, svoji iznajdljivosti. Delo v krožkih in svobodnih dejavnostih zahteva še posebno skrb, saj se tu pojavljajo nadarjeni učenci — taki, ki se za to področje še posebno zanimajo, to nalaga mentorju, da pripravi take oblike dela in teme, ki jih bodo pritegnile. Veliko pobud za vzgojnoizobraževalno delo prihaja tudi od zunaj. Prav posrečena in domiselna je »Vesela šola«, ki si je pridobila srca večine osnovnošolskih otrok. Take dopolnilne oblike zelo pozdravljamo. Nič manj pomembne pa niso: bralna značka, tekmovanje matematikov, kemikov, zgodovinarjev itd., ki tudi opravljajo poslanstvo na svojih področjih. Pri vsej tej širini dela pa je seveda vprašanje, ali ni naš učenec preobremenjen. Še vedno je preveč faktografskega znanja. Glavno merilo uspešnosti učenca je učni uspeh. Učencem bo treba privzgojiti predvsem pravo tehniko učenja ter kritičen in ustvarjalen odnos do dela. Temu pa sledi vse drugo. Da ne bomo govorili preveč o težavah in slabostih, je treba reči da je skrb za vzgojo in izobraževanje sedaj v središču pozornosti. Pri terti delu nismo osamljeni. Vsi kongresni dokumenti po- stavljajo to dejavnost na vidno mesto. Vedno več novih institucij se pojavlja, ki skušajo prispevati svoj delež k temu odgovornemu poslanstvu. Pedagoški delavci to čutimo, čutimo pa tudi za svojo dolžnost, da probleme, ki se pojavljajo, hitro in učinkovito rešujemo. Saj vemo, da je zamujeno težko nadomestiti. Nagrajevanje delavcev vzgoje in izobraževanja je gotovo vroča tema, ki je in bo razburjala duhove in velikokrat tudi povzročala slabo voljo. Najbrž bo težko najti dovolj objektivne, občutljive instrumente in merila, ki bi ovrednotili predvsem učiteljevo vzgojno delo, ki je, kakor smo že ugotovili, pred izobraževanjem. Strinjam pa se, da naj se nagrajuje tudi kakovost in ne samo obseg. Bili bi krivični, če ne bi priznali, da je bilo veliko narejenega za izboljšanje materialnih razmer v šolstvu. Ne mislim samo na osebne dohodke delavcev. Pomembna je tudi modernizacija učne tehnologije. Danes si ne moremo zamišljati pouka brez sodobnih pomagal: avdiovizualnih sredstev, interne televizije. Ne fizike ne kemije se ni mogoče učiti samo ob knjigi, ampak ob poskusu. Sodobna šola gotovo ni poceni. Še vedno pa mora biti glavna skrb in naloga pridobivanje dobrih učiteljev, ki so še vedno ustvarjalci in organizatorji vzgojnoizobraževalnega procesa. Seveda me kot delegatko obvezujejo tudi problemi, ki se pojavljajo na našem manj razvitem območju, ki so posebni, lahko pa rečem, da tudi splošni. Če na kratko predstavim »šolstvo«. V občini Ormož so: 3 centralne Janez Stergar šole, 2 samostojni in 5 podružničnih šol. Ta podatek že pove, da ni lahko pri taki »mreži« šol. dati vsem otrokom enakih možnosti za nadaljnji razvoj in start v življenje. Ker se število otrok na vseh šolah, razen v centru, zmanjšuje, je ta problem še posebno pereč na podružničnih šotah. Saj se pojavlja tudi kombiniran pouk. Postavlja se vprašanje: Ali ukiniti podružnične šole in tako kulturno še bolj osiromašiti ta področja, učence pa voziti v bolje organizirane šole —ali pa umetno ohranjati te šole) to pa zahteva izredno veliko denarja za to dejavnost. Taka so vprašanja. Kaj pa odgovori? Problem bo treba osvetliti z več strani in tudi v interesu splošnega ljudskega odpora. To problematiko je treba reševati z načrtovanjem za daljše obdobje. In to je tema, o kateri bi rada razpravljala na kongresu. Ob tem razmišljanju o svojem delu in delu mnogih kolegov sem želela predvsem osvetliti težave, ki nas spremljajo z' Željo, da bi storili več, bolje in najbolje vsi tisti, ki nam je pri srcu ta živahni, nemirni mladi rod, ki je tudi poln srčnosti in nagajivosti. Tako. da bo vsakdo izmed njih lahko iskreno zapel: »Lepo je v naši domovini biti mlad!« Zavedam se, da so te moje ocene velikokrat subjektivne in ne dovolj strokovno utemeljene. Tako pač stvari občutim, čutim in ocenjujem jaz. ŽELJE IN MOŽNOSTI FRANC VODOPIVEC, ravnatelj Osnovne šole Kozara v Novi Gorici, predsednik odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja v novogoriški občini, nam je povedal, da so v vzgojnoi-zobraževalnih organizacijah njihove občine zelo živahno razpravljali o dokumentih za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Pričakujejo, da se bodo na 9. kongresu reševala najbolj Žgoča vprašanja delavcev. —Gre za dosledno in postopno uresničevanje zakona o združenem delu in spoštovanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov na vseh ravneh —je poudaril in nadaljeval: — Čimprej je treba uveljaviti svobodno menjavo dela v družbenih dejavnostih, saj bomo s tem zagotovili enakopraven družbeni položaj delavcev v vzgojnoizobraževalnih organizacijah z delavci materialne proizvodnje. Le tako bodo načrti vzgojnoizobraževalnih organizacij resničen odsev interesov širše družbene skupnosti, njihova uresničitev pa pogoj za ustvarjanje in delitev dohodka. Jasno in določno je treba razčleniti delovno obveznost v 42-urnem delovnem tednu. Ob vse večji zahtevnosti in širini nalog, ki se postavljajo pred osnovno šolstvo, je vprašanje, kdaj bodo šole kos tem nalogam. Večina šol nima ustrezno zasedenih upravnih služb, če pa bi jih imele • bi se stroški precej povečali. Zato je treba rešiti vprašanje razdrobljenosti osnovnega šolstva s povezovanjem in združevanjem. Tovarišu Vodopivcu smo postavili tudi tole kočljivo vprašanje: Mnenja o tem, ali naj bi razvojno motene otroke vzgajali in izobraževali čimbolj povezano z drugimi ali ločeno, so zelo ra- Stanka Florjančič zlična. V zadnjem času je na primer veliko žolčnih razprav o tako imenovanih mejnih primerih. Kaj menite o tem? Odgovor: — O socialni integraciji otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju, je nam, ki delamo v posebnih šolah, težko razpravljati, ker so na to temo možna najrazličnejša natolcevanja. Čepa sem že izzvan, da o tem kaj spregovorim, potem moram reči tole: To je lepa teorija in slaba praksa v današnjih materialnih, ekonomskih in kadrovskih razmerah naše družbe. Da je to res, bodo prav gotovo potrdili delavci v osnovnih šolah, ki imajo v razredu s 30 do 35 učencev tudi lažje prizadete ali mejne primere s spremnimi motnjami. Vse delo je prepuščeno njim samim: pri tem jim je na voljo dopolnilni pouk, ki pomeni za prizadetega otroka dodatno obremenitev in nenehen pritisk brez pravih uspehov. Usposabljanje v rednih oddelkih osnovnih šol zahteva predvsem občutno zmanjšanje števila učencev in nenehno pomoč razrednemu učitelju. Ker poteka usposabljanje od prvega razreda dalje, je nujno prilagoditi učno vzgojni program prizadetim učencem, pa naj bo to v splošnem ali posebnem oddelku osnovne šole. To privede —če hočemo ali ne — do delitve učencev po njihovih sposobnostih in do socialnega razlikovanja. S tem ko smo zdravega in prizadetega otroka spravili iz dveh šol v eno, še nismo rešili vprašanja enotne osnovne šole. Kdaj bodo vse naše šole kadrovsko tako izpopolnjene, da bodo imele potrebne strokovne službe, specialne pedagoge, ustrezne delavnice, kabinete za individualno in skupinsko delo in še marsikaj drugega? Šele tedaj bodo začete razprave o so-calni integraciji dale boljše dosežke od dosedanjega usposabljanja. Delavci v osnovnih šolah s prilagojenim programom načelno ne odklanjajo socialne integracije razvojno prizadetih z zdravimi otroki. Nasprotno, prizadevajo si, da bi se ti otroci prilagodili vsakdanjim življenjskim okoliščinam, saj je to temeljni pedagoški smoter in načelo, ki je jasno opredeljeno v letnih načrtih dela. Vsi smo krivi za to, da smo v minulem obdobju ločevali prizadete otroke od zdravih. Dobrih dvajset in več let po vojni smo odpirali posebne šole v neprimernih in dotrajanih poslopjih, kot so gradovi, zapori, vojašnice, kmečka poslopja ipd. Šele zadnja leta odpiramo tovrstne ustanove v gospodarskih in kulturnih središčih, ki dajejo drugačne možnosti za odpravljanje socialnega razlikovanja med učenci. Toda danes je zelo malo objektivnih možnosti, da bi to akcijo uspešno izvedli. Zato pomeni takšna javna polemika, ki je prenesena iz ekonomske razvitejših držav v naše okolje, rešenje doseženega in hkrati ne daje možnosti za boljše in bolj uspešno usposabljanje razvojno prizadetih otrok. Naše mnenje je, da bi tovrstno razpravo morali začeti strokovni in družbenopolitični dejavniki: Zavod SRS za šolstvo, Republiški komite za vzgojo in izobraževanje in samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje. Le to lahko Zmaga Obštetar pripomore k boljšemu usposabljanju prizadete mladine. MED VODILNIMI V SVETU JANEZ STERGAR, raziskovalni sodelavec na Inštitutu za narodnostna in manjšinska vprašanja v Ljubljani, se v svoji stroki ukvarja z raziskovanjem problematike slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Raziskuje predvsem razvoj proti-manjšinskih organizacij, dvajseta leta našega stoletja in sedanje razmere. Drugo področje njegovega dela je razvoj slovenskih mladinskih počitniških društev in organizacij v zadnjih sto letih. V preteklem mandatnem obdobju je bil podpredsednik Sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva občine Ljubljana Center, sedaj pa vodi komisijo za nadaljnji razvoj samoupravljanja in je član predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Je tudi predsednik v osnovni organizaciji sindikata. O tem, kako se pripravljajo na kongres in kaj je na področju, kjer dela, najbolj pereče, je dejal: Že v razpravi o osnutku kongresnih dokumentov v naši osnovni organizaciji in sindikata v okviru občinskega sindikalnega sveta ni manjkalo pripomb. Verjetno tudi na kongresu ne bom le poslušalec, seveda pa se bom moral omejiti na eno ali dve temi. Ker še nimamo predlogov dokumentov, se tudi delegati iz naše občine še ne moremo dokončno dogovoriti o medsebojni »delitvi dela«. Nedvomno pa nas v ».neproizvodnih dejavnostih« najbolj Žuli to, da smo še daleč od tega, da bi svobodna menjava dela že resnično zaživela. V skupščini je šele osnutek zakona o skupnih osnovah svobodne menajve dela. Mehanizmi zbiranja in prelivanja sredstev prek samoupravnih interesnih skupnosti pa so polni premalo natančnih opredelitev. V praksi to pomeni, da na našem področju tako Raziskovalna kot Izobraževalna skupnost Slovenije niti zdaleč ne zadostita materialnim potrebam, pa četudi gre za ustanove, brez katerih si naroda kot subjekta ne moremo zamisliti. Ko se zatekamo k začasnim rešitvam, to nujno vpliva na kakovost opravljenega dela, pa tudi na ekonomski položaj in socialno varnost delavcev, ki v vzgoji, izobraževanju in znanosti združujemo svoje delo. Za svoje slabosti tudi tu ne smemo biti slepi, saj smo za marsikatero zadrego krivi sami. Seveda pa se zaradi še vedno po-grevanega očitka »neproizvod-nosti« ne moremo odreči spremljanju vseh družbenih dogajanj; s svojo analizo, kritiko in predlogi moramo nanje tudi vplivati. Vzgoja in izobraževanje otrok drugih narodnosti imata svoje posebne zahteve. Zanimalo nas je, kako smo na tem področju napredovali pri nas in kako je za to poskrbljeno v zamejstvu. Prof. Stergar nam je pojasnil: — Kolikor poznam razmere v SRS in v drugih republikah in pokrajinah SFRJ — znanje je povzeto iz knjig in časopisja, delno tudi iz lastnih opažanj — smo na področju šolanja otrok drugih narodnosti v Jugoslaviji tako v teoriji kot v praksi nedvomno med vodilnimi v svetu. Pogoj za to je bila odprtost naše družbene ureditve in zavestna podpora vseh subjektivnih sil taki usmeritvi, v kateri se otroci Že v vrtcih socializirajo ob uporabi večinskega in manjšinskega jezika. Nasprotno smo v našem zamejstvu iz dneva v dan priče diskriminacijam in organiziranemu pritisku na pripadnike naše narodne skupnosti, pritisku, ki jih tako rekoč spremlja od vpisa v rojstno knjigo do nagrobnega govora. Če so na Madžarskem in v Italiji oblasti kaj storile v prid slovenskemu šolanju, na drugi strani uradna Avstrija zvesto sledi vsem namigom nemških nacionalistov, ki jih najbolje predstavlja razvpiti koroški Heimatdienst. BOLJE KASNEJE KOT NEPRIPRAVLJENI STANKA FLORJANČIČ, profesorica kemije in biologije, je bia v preteklem mandatnem obdobju predsednica občinskega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja, sedaj pa je članica izvršnega odbora občinske izobraževalne in raziskovalne skupnosti v Novem mestu. Poučuje na gimnaziji —šoli, ki je najbolj »izpostavljena« v razpravah o prihodnjem usmerjenem izobraževanju. Zato smo jo vprašali: Ali menite, da imamo Že dovolj izoblikovano predstavo o tem, po kakšni poti naj bi potekala preobrazba teh šol? — Preobrazba vzgoje in izobraževanja v usmerjeno izobraževanje je eno najpomembnejših vprašanj tudi pri nas — je poudarila v našem pogovoru in nadaljevala: — V javni razpravi je predlog usmerjenega izobraževanja v občini Novo mesto, ki naj bi spodbudil delavce v združenem delu, da bi skladno z razvojem in s kadrovskimi potrebami občine načrtovali tudi razvoj usmerjenega izobraževanja. Že četrto leto učim v oddelkih usmerjenega izobraževanja za pedagoške poklice. Učenci in učitelji smo bili premalo seznanjeni s programi za te smeri, saj smo dobili predmetnik in učne načrte le mesec ali dva pred začetkom šolskega leta. Vsa leta smo ugotavljali iste slabosti: pomanjkanje učbenikov, prostora in sodobnih učil. Vse te težave vplivajo na uspeh učencev, saj ni mogoče razvijati sodobnih metod dela in učenja, kot zahtevajo učni načrti. Menim, da nam prav zaradi tega ne sme biti vsee- (Nadaljevanje na 4. strani) Zrcalo sedanjosti in snovanj Akcija za pospešitev (Nadaljevanje s 3. strani) no, kako ta preobrazba poteka. Bolje je, da z reformo zakasnimo, kot da jo nepripravljeni preskušamo pri vseh učencih. Učitelji si prizadevamo, da bi se čim bolje pripravili, vendar smo ob materialnih ovirah nemočni. Tudi veliko vsebinskih vprašanj reforme ni rešenih. Eno takih je prav gotovo usmeritev gimana-zij. Kljub temu na šoli ne čakamo le na rešitve »od zgoraj«, ampak načrtujemo glede na potrebe združenega dela na našem območju poleg pedagoškega centra tudi naravoslovno in jezikovno — družboslovno smer. In kako se pripravljajo na kongres? Ob kongresu sindikata bo v Novem mestu območni posvet o izobraževanju in kulturnem življenju delavcev, kjer bodo govorili o samoupravni organiziranosti in usposobljenosti organizacij združenega dela za vodenje kadrovske in izobraževalne politike, o preobrazbi vzgoje in izobraževanja in o kulturnem življenju delavcev. Po končanih razpravah v delovnih organizacijah se bodo delagati dogovorili za razpravo na kongresu. PREMALO ZANIMANJA ZA IZOBRAŽEVANJE S področja izobraževanja odraslih je izbrana za delegatko 9. kongresa tudi Zmaga Obšte-tar, ki vodi enega izmed območnih izobraževalnih centrov pri Delavski univerzi Boris Kidrič v Ljubljani. Je delegatka družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana-Center, članica občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Center in članica izvršnega odbora RO Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti. Ko je govorila o dejavnosti delavskih univerz, je opozorila na tale pereča vprašanja: delavske univerze so nedvomno pomemben sestavni del vzgojnoizobra-Ževalnega sistema, v resnici pa še nimajo enakopravnega položaja Z drugimi vzgojnoizobraževal-nimi organizacijami. Tudi v delavskih univerzah še ni povsem zaživela svobodna menjava dela, same se morajo ubadati s prostorskimi in drugimi težavami. Ker načrtovanje kadrov ne temelji na ustrezni metodologiji, morajo te vzgojnoizobraževalne organizacije same ugotavljati izobraževalne potrebe na posamez- nih območjih in ponujati svoje storitve. Da bi lahko delavske univerze uspešno opravljale svoje poslanstvo, so začele v zadnjem času organizirati območne izobraževalne centre. Namen teh centrov je bolj prisluhniti potrebam in interesom v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacij v občini. Vsem tem je treba približati vzgojnoizobraževalni proces. Zato moramo območni izobraževalni center tesno sodelovati z vsemi dejavniki v občini, pridobiti si mora sodelavce — ugledne strokovnjake in družbenopolitične delavce, ki uresničujejo naloge centra kot predavatelji in pobudniki izobraževanja. Nove strokovne knjige Dr. Mate Demarin: Hrvatsko školstvo u Istri. Zagreb, Škotske novine, Brača Kavuriča 40. Milan Ratkovič: Organizacija usmjerenog obrazovanja. Zagreb, Škotske novine, Brača Kavuriča 40. Tehniška založba Slovenije - LJUBLJANA, LEPI POT 6 »22-731 PRIROČNIKE IN STROKOVNE KNJIGE I. Asimov, BIOGRAFSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI IN TEHNIKE Koškin-Širkevič, PRIROČNIK ELEMENTARNE FIZIKE__________________ Bronštejn-Semendjajev, MATEMATIČNI PRIROČNIK Skupina avtorjev, STROJNO TEHNOLOŠKI PRIROČNIK Vlado Ribarič, NEVIDNA VOJNA__________________ KAKO DELUJE? I. del_______________________ KAKO DELUJE? II. del KAKO DELUJE? ČLOVEK . KAKO DELUJE? ZDRAVILA, STRUPI, DROGE Hinko Muren, ODREZAVANJE. Skupina avtorjev, METALURŠKI PRIROČNIK______ Avčin-Jereb, PREIZKUŠANJE ELEKTRIČNIH STROJEV Gustav Biischer, ELEKTROTEHNIKA V SLIKAH____ Gustav Buscher, ELEKTRONIKA V SLIKAH________ RAZVOJ ELEKTRIFIKACIJE SLOVENIJE Mako Sajko, POGLED SKOZI MAJHNO KAMERO Ivan Bertoncelj, STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH..__________________ DIN .600,00 .100,00 .150,00 350.00 .400,00 .400,00 .400,00 .350,00 200.00 200,00 . 220,00 .160,00 . 70,00 . 70,00 150,00 . 42,00 O o< 0) c/>< o \cn 7T Pavle Kogej, ORGANIZACIJA IN PSIHOLOGIJA DELA 27,00 . 33,00 VAŠA DOMAČA DELAVNICA H. H. Gores, TESARSTVO ZA VSAKOGAR. H. H. Gores, GRADBENA DEJAVNOST ZA VSAKOGAR R. Horstmann, OBLAGANJE TAL, STROPOV IN STEN_ H. H. Gores, SAMOSTOJNA OPRAVILA V HIŠI____________ din 60,00 .60,00 .60,00 . 60,00 N< Z3 O lO) 3 ZNANSTVENA FANTASTIKA IN KLASIKI FANTASTIKE CD Robert Heinlein, VRATA V POLETJE Stanislavv Lem, ZGODBE O PILOTU PIRXU. Robert Sheckley, MENJAVA DUHA . Jules Verne, ŠOLA ZA ROBINZONE. Jules Verne, DNEVNIK O CHANCELLORJU — VPRIČO ZASTAVE. Jules Verne, HIŠA NA PARO. Jules Verne, GOSPODAR SVETA Jules Verne, SEVER V SPOPADU Z JUGOM Jules Verne, PET TEDNOV V BALONU___ Jules Verne, SKRIVNOSTNI OTOK Jules Verne, OTROKA KAPITANA GRANTA . Jules Verne, V 80 DNEH OKOLI SVETA_____ Jules Verne, OTOČJE V OGNJU____________ din .130,00 .130,00 . 95,00 .130,00 130.00 . 130,00 . 100,00 180.00 .130,00 . 200,00 .200,00 .120,00 .120,00 7T 13 REVIJE ŽIVLJENJE IN TEHNIKA, revija za poljudno tehniko, znanost in amaterstvo, celoletna naročnina 1978________ .140,00 TIM revija za tehnično in znanstveno vzgojo mladine, celoletna naročnina letniki 978/79____________ 70,00 tehnične vzgoje »Tehnično kulturo mladim« je geslo za pospešeno premagovanje zaostanka na tem področju. — Ni razloga za odlašanje — Akcijski program se bo bogatil ob izkušnjah iz prakse Po štirinajstletnem mrtvilu na področju prostočasne tehnične vzgoje v osnovnih šolah naj hi to področje ponovno oživelo, dejavnost na njem pa bi se morala v kratkem času tako zelo razmahniti, da bi bilo mogoče v doglednem času premagati dolgoletni zaostanek. To je temeljni namen akcije, ki jo začenja Zveza organizacij za tehnično kulturo v sodelovanju z več družbenimi dejavniki, med katerimi so Zavod SRS za šolstvo, Izobraževalna skupnost Slovenije. Zveza skupnosti otroškega varstva, Zveza prijateljev mladine, ZSM, SZDL in druge strokovne in družbenopolitične organizacije in ustanove. Akcija, ki so jo predstavniki teh dejavnikov nedavno potrdili v njenih izhodiščih, se je v resnici že začela, njeno udarno geslo pa je: »Klub mladih tehnikov pri vsaki osnovni šoli!« Seveda akcija ni sama sebi namen. Podatki povedo, daje od leta 1964, ko je dosegla svoj višek, ta dejavnost na naših osnovnih šolah nenehno upadala; to je bilo v obrnjenem sorazmerju s splošnimi zahtevami našega časa po tehnični izobraženosti, neposredno pa s težnjami celodnevne šole, usmerjenega izobraževanja in drugimi težnjami reformirane šole. Statistika poroča, da sta bila v lanskem šolskem letu le pičla dva odstotka od vseh prostočasnih dejavnosti v slovenskih osemletkah izpolnjena s tehnično dejavnostjo. To stanje poznavalcev ne bo začudilo, saj vedo, da so velike težave že pri izvajanju tehnične vzgoje po rednem učnem načrtu v višjih razredih osemletk. Težave se začenjajo s pomanjkanjem učiteljev (le 60 odstotkov učiteljev tehnične vzgoje ima ustrezno formalno izobrazbo!), segajo na področje prostorskih in materialnih delovnih možnosti in dosegajo svojo kritično točko v splošnem neustreznem vrednotenju pomena in smisla tovrstnega prizadevanja. Kar pa je v okviru obveznega še vendarle kolikor toliko zakrpano, to pokaže svoje žalostno stanje na področju dejavnosti prostega časa. Tu vsega naštetega še celo zmanjka in tako je z pospešenim obnavljanjem tega področja res težko začeti. To pa ni razlog, za čakanje na to, da se bodo zadeve izboljšale same od sebe. Vemo namreč, da najdejo primerne rešitve le tam, kjer si za to usmerjeno in organizirano prizadevajo. Akcija »Tehnično kulturo mladim« bo razdrobljene sile in sredstva v prvem obdobju najprej združila, nato pa povezala s širšimi družbenimi interesi po tej dejavnosti. »Pobuda prihaja ob pravem času!« to je bila ocena, ki je prevladovala na nedavnem sestanku (2. t. m.) na sedežu Zveze organizacij za tehnično kulturo v Ljubljani. Udeleženci so najprej stvarno ocenili nerazveseljive razmere; prikazala se jim je zelo neugodna slika, toda stvaren pogled na razmere je že prvi nujni korak k izboljšanju. »Da je tehnične dejavnosti v osnovnih šolah vedno manj — to se ne ujema z resničnimi interesi naših otrok!« so pribili na tem sestan- Svet delovne skupnosti GIMNAZIJE KRANJ, KRANJ, Koroška 13 razpisuje prosta dela in naloge: — pomočnika ravnatelja gimnazije (dela in naloge pomočnika ravnatelja predstavljajo polovico delovne obveznosti, druga polovica delovne obveznosti pa je' učna obveznost) Kandidati morajo izpolnjevati tele pogoje: 1. visokošolska izobrazba pedagoške smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj; 2. opravljen strokovni izpit; 3. kandidat mora imeti ustrezne politične in moralne lastnosti, sposobnosti pedagoškega vodenja in svetovanja, organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi. Kandidati naj oddajo prijave z dokazili k točki 1. in 2. ter podroben življenjepis, kjer naj bodo razčlenjene zahteve točke 3., v 15 dneh po objavi razpisa. Delovna skupnost GIMNAZIJE Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM PIRAN razpisuje dela in naloge: — učitelja slovenskega jezika (13 ur) za nedoločen čas Posebni pogoji: profesor ustreznega predmeta z aktivnim znanjem italijanskega jezika; biti mora politično in moralno neoporečen. ku. In tudi s splošnimi družbenimi interesi ne! — lahko dodamo. Kjer so družbene in individualne potrebe, tam je treba ustvariti tudi možnosti za začetek sanacijske akcije. In ta začetek ima po zaslugi aktivistov tehnične kulture pri naši osrednji republiški zvezi tehničnih društev že tudi svoj program. Programska izhodišča za akcijo »Tehnično kulturo mladim« zato se ji celodnevna šola 111 usmerjeno izobraževanje netna reta odreči. Kako finančno izpeljati tak0 zahtevne načrte? Le malo lahk0 upamo, da bo mogoče v ta nam611 dobiti denar iz proračuna. žišče je treba prenesti na s°' dobne družbene mehanizme,1,3 dogovarjanje in samouprava0 sporazumevanje kot vse P°' membnejše »financerje« vse° dejavnosti, za katere se zania13 družba. Čeprav vprašanja smotrne?3 načrtovanja akcije in ustvarjaa) možnosti za njeno izvajanje ni*0 Učitelji, te dni pričakujte pismo, v katerem vas bodo Zveza organizacij za tehnično kulturo in organizacije ter ustanove, ki z njo sodelujejo, povabile k akciji »Tehnično kulturo mladim«. Akcija je namenjena predvsem oživitvi nekdaj zelo razgibane, sedaj pa marsikje že skoraj zamrle prostočasne tehnične dejavnosti v osnovnih šolah. O smotrih, težavah, možnostih in pomenu te akcije, v kateri boste prav gotovo sodelovali, pišemo v tem članku. so res da še precej splošna, bolj spisek možnosti kakor pa delovni načrt, a na začetku akcije se ne kaže odpovedati prav nobeni možnosti, ki bi lahko pripomogla k napredku, sami programi pa se bodo bogatili iz praktičnih izkušenj med potekom akcije. Od delovnih oblik so v tem sklopu predvideni tečaji, predavanja, razstave, javni nastopi in tekmovanja, delovne akcije, ekskurzije, srečanja mladih tehnikov in trajne oblike dela, kot so dejavnosti krožkov v šoli organizirane obšolske dejavnosti in tehnična dejavnost zunaj teh okvirov. Vsebinsko zajema ljudska tehnika že sedaj zelo pestra področja: prometno vzgojo, spoznavanje gradbeništva in arhitekture, maketarstvo, brodarsko in letalsko modelarstvo, elektrotehniko, strojno tehniko, kmetijsko, radio in raketno tehniko, filmsko in fotografsko dejavnost, kon-struktorstvo in novosti, energetiko, ekologijo, jamarstvo in gospodinjsko tehniko. Spisek bo treba še razširiti z novimi oblikami in vsebinami dela. Tolikšna pestrost bo ne le pripomogla k splošnemu dvigu tehnične kulture, marveč bo velikega pomena tudi v poklicnem usmerjanju, ŠOLSKI CENTER TRBOVLJE TOZD GIMNAZIJA — EKONOMSKA ŠOLA Gimnazijska cesta 10 drugotnega pomena, pa tudi 13 ir akcija »stoji in pade« z njenih nosilci. Maloštevilni in večinon'3 >, že tako preobremenjeni učilni I tehnične vzgoje in še nekaRf1 njihovi kolegi (matematiki, fi23' " ki, kemiki, biologi itd.) ne bod0 zmogli vsega dela sami, četa01: Jo bodo imeli ustrezno pomoč 111 h podporo. Društva za tehnič°c na kulturo, delovne organizacij0, ka inštituti, krajevne skupnosti i*0: °k bodo morali sodelovati v akdl1 ‘d tudi s svojimi kadrovskimi m°z' s°i nostmi. Da pa bodo ljudje R3 profilov strokovno delali z mlT ''o dino, bo treba takšnemu delu z3! ti gotoviti tisti družbeni ugled, ^ ti, mu po njegovi naravi in pome)11 ^ gre. Nekaj bo treba spremeniti' Ut, vsej naši miselnosti, v vsem o? na nosu do tehnične kulture in s( ‘t posebej tehnične vzgoje ntf Wa mlajših. To je spoznanje, s kate' bil, rim se začenja akcija »Tehnič^Ph kulturo mladim«. Tako širo^p/a pojmovana akcija ni le zade''3 tsj šolnikov in učencev, temveč t^jPh širših družbenih dejavnikov. T0, da se ti že vključujejo v akcij0, je, zbuja zaupanje, da bo dolgolefj3 ''ic mrtvilo na področju tehnični3 "ic dejavnosti v osnovnih šolah n3'^ posled vendarle premagano, kb ~ “ kr te du Pie ive 'e, SANDI SITAR razpisuje za nedoločen čas dela in naloge: — učitelja angleščine in slovenščine Pogoj: diploma filozofske fakultete, smer angleščina ali angleščina. Začetek dela 5. 2. 1979. Stanovanja ni. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. slovenšci11 Podiplomski študij živilske tehnologije VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŠMARJE PRI JELŠAH razpisuje prosta opravila in naloge: — učitelja matematike in fizike v TOZD osnovni šoli Podčetrtek Pogoji: PRU ali P. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi najkasneje 15 dni po objavi na naslov: Vzgojnoizobraževalna organizacija Šmarje pri Jelšah. Seminar iz živilske tehnologije, ki ga organizira Biotehniška fakulteta v Ljubljani se nadaljuje. Okrog 200 prijavljencev se je letošnjega 29. in 30. septembra sestalo v Jamnikarjevi ulici 101 v Ljubljani, da bi se seznanilo s teorijo tega področja, praktični pouk pa bo 6. in 7., 13. in 14. ter 20. in 21. oktobra letos v Grobljah pri Domžalah. Osrednja tema predavanj bo Vloga mesa v človekovi prehrani, na seminarju pa bodo obdelane tele glavne teme: kemična sestavina in hranilna (dieta) vrednost mesa in mesnih izdelkov, mikroskopska zgradba mesa, ročno in strojno razkosavanje mesa in uporabnost posameznih kosov, hranjenje mesa, tennološki postopki toplotne priprave mesa ter procesi in spremembe v mesu med toplotno obdelavo. V praktičnem delu seminarja bodo udeleženci spoznali, kako pripravimo zrezke in pečenke iz raznih vrst mesa. kako ocenimo mehkobo, sočn1 in vonj mesa, kako ga kuhamo1' pripravljamo mesne izdelke. Seminar se bo nadaljeval prvem in tretjem četrtletju p1 hodnjega leta. Podjetji Frul tal-Alko in Slovin bosta ob'l priložnosti priredili pokuša)] brezalkoholnih pijač. Prispevek za udeležence sefll narja — mentorje osnovnih | srednjih šol je 1200 din, za uč? ležence drugih delovnih orga1 4 zacij pa 1600 din. Tisti, ki se*! minarja še niso udeležili, se H1' rajo prijaviti mesec dni pred 2 četkom. Na prijavo napišite io1 priimek, naslov, naslov delod organizacije, podatke o izoW zbi in delu, ki ga opravljate. P° pisani prijavi priložite tudi p0'.! dilo šole, ki bo plačala prispev0! potreben za udeležbo na sev narju. Seminar iz živilske tehnologi!^ pripravlja Biotehnična fakuK0 j v Ljubljani, Krekov trg 1. f0®1 ji S|tnP02ij j »Andric v šoli« gajevski Odjek, revija etnost, znanost in družbena nr^anja, je po daljših pripravah Ijjjfrizirala simpozij »Andric v nj l r- Simpozij je bil 25. in 26. ju-j^8 v Višegradu. Na tem znan-nl>!e!ri posvetovanju, ki so se ga n,e eŽi7j' profesorji književnosti, /ffetni delavci, književniki, N^evni kritiki, kulturni in fr z^enopolitični delavci in ,Sj< so prebrali dvajset refera-vec-ln. koreferatov, v katerih so z ob V‘d‘k°v govorili o tem, kako frr|l‘j nijo, da bi z združitvijo osnovn šol postalo delo v vzgojnoizobr* ževalnih organizacijah še bolj11* klajeno in enotno. Zavedajo s< da združene osnovne šole " pomenijo tudi cenejše šole, s8) dobro poučeni o tem, da se d8" mnogo opravil, predvsem od? nizacijskih, vodstvenih, pod'8) kasneje pa bi bila mogoča us811' ritev posameznika v ožje, s*r kovno zahtevnejše področje- Kaj so na pobudo delegato'' uporabnikov storili na obči18 izobraževalni skupnosti? Predsednik Virgilij Cefari11, povedal, da so pri izvršnen) boru ustanovili sedemčl iV i odbor za združevanje šol. občinski odbor vzgoje in izob1, ževanja pri občinskem sindi»' nem s\ etu je že razpravlja1 združevanju osnovnih šol vj dovski občini. Predlagajo, n8), najprej združili vseh pet ost^ , njih osnovnih šol, tem pa kas8®' j pridružili, če bi to želele, še g|s| v beno šolo, vzgojnovarstvene ^ c ganizacije idr. Vse te vzgoj8^ zobraževalne organizacije f imele tudi skupne svetov8*® e službe (sedaj imajo le logope® u in tri socialne delavce). PreW j devajo, da se bodo osnovne š8 v ajdovski občini združile v s8 skem letu 1979—80. Drobne iz Ajdovščine ^ Ni več denarja iz solidarn0 ' — Letos je prejela občinska ^ braževalna skupnost v Ajd8 , -čini iz slovenske solidarn8* ■ 3,96 milijona dinarjev. Po se**, ^ njih merilih za pridobivanje s8 darnosti pa ajdovska izobra® valna skupnost ne bo več d*> s| vala denarja iz tega vira. n Še čakajo — V ajdovski *2 " braževalni skupnosti do nase-obiska (27. 9.) še niso z386'* S‘: stavljati načrtov za leti \9l^ 1980. Čakali so na podatke og ( spodarstvu, ki jih je priprav*)^ občinski izvršni svet. prosvetnih delavcev v višini 3' se din na pogojno nekvalificiran8' P delavca, znaša ta sedaj več P 4.000 din. Le Otlica —Za leto 1979 v* 8® dovski občini na podre®, osnovnega šolstva ne načrtuj8 večjih novosti. Potem ko b8 ° dogradili novo šolsko na bodo tam uvedli celodne*® delo. To je edina razširite^ ^ izboljšava, predvideno za slednje leto. L daOu Izguba — Zaradi začasneg8 nanciranja so imele letos ob let ju kar tri osnovne šole v aj*)0^1 1 — ■- ne8®** ski občini izgubo. V šestih ,, cih so prejele le toliko den8*) 1 kolikor bi ga zadostovalo za5 I mesece. Ln Visoka stopnja — Tren8® imajo samoupravne intere* skupnosti prispevno 34,39, to je za 6,67 več kot b K tako velikemu spevne stopnje sta pripom8B| tudi 1-odstotni davek na os8| dohodek v SR Sloveniji iu odstotni občinski davek osebni dohodek. To izjemno večanje prispevne stopnjo prav gotovo povzročilo, da v i i* i v • • • _ _ __m A n\ dovski občini niso zbrali do8 f podpisnikov samouprav** sporazuma o financira® | skupne porabe, in zato je m8*! občinska skupščina ^ odlok. S. J. tem bolje bomo dGldll Lei RADIO IN SnLA kasetah vam predstavljamo ^icicvaiija 1 l^anes vam rac|i predstavil 1 Sete, ki so izšle tik pred kon c 7"’ m izbic uk preu koi ! ^ šolskega leta. V počastit« I arkZe komunistov smo iz našet II “rh.v, • , c a, Ze komunistov smo iz našeg r: lv.a'zbrali pričevanja borcev s 0 'zšla na šestih kasetah. Tak. r lec in usmerjevalec ^ iproj ^Ptditičnih dejavnosti v Vladih1 rednega usposabljanja š0] ‘n od osnovne in srednje L d0 višjih in visokih šol ter ,ne> ki je že končala šolanje. HtfSabi: °blike obrambnega uspo-(išlcik nta spada tudi pouk voja-'Vkih V6-d 'n spretnosti v mladin-aJ)rtLUCnih enotah, ki poteka v M, acij!JLA' adi niso le aktivni tvorci CePta, temveč tudi nosilci .vktiučiti v enote teritorialne obrambe še več deklet? Metka ’ U^enka Centra strokovnih šol iz Maribora pravi takole: da dekleta premalo vedo o urjenju. Mnoge menijo, da ne bi Loto.e ‘aldh naporov, pa vendar, če jih fantje, jih bomo tudi me!« ★ ★ ★ ★ ★ obrambnih dejavnosti v svojih okoljih in v celotnem procesu podružbljanja obrambnih priprav. Prav zato bo tudi v prihodnje dan še poseben poudarek obrambnim dnevom in obrambnim krožkom v šolah, ki spadajo k številnim oblikam množičnega usposabljanja mladih. Ne moremo mimo resnice, da si Zveza socialistične mladine Slovenije že več let prizadeva vključiti čim več mladih prostovoljcev v enote teritorialne obrambe. Veliko dela jih še čaka pri vključevanju mladink v te enote in v enote civilne zaščite. Nedvomno si bodo v Zvezi socialistične mladine Slovenije tudi v prihodnje prizadevali organizirati skupne oblike idejnopolitičnega in vojaško-strokovnega usposabljanja ter se idejnopolitično in akcijsko povezovali z organizacijami ZSM Jugoslavije v JLA na vseh področjih delovanja. Vezisti ob prazniku Vsako leto se ob koncu septembra, ko vezisti praznujejo svoj praznik, radi spominjamo prehojene poti in doseženih uspehov. Seveda ob tem ne pozabljamo na želje in načrte, ki čakajo veziste v prihodnje. Naši vezisti so letos praznovali 37-letnico dela, rasti in razvoja. In veliko je vzrokov, da so z doseženim nadvse zadovoljni. Samoupravna socialistična Jugoslavija je pri organizaciji naših oboroženih sil, ob uresničevanju zamisli splošnega ljudskega odpora, dala vezistom veliko podpore in možnosti razvoja. Hkrati s tem pa so vezisti sprejeli še večje naloge, dolžnosti in odgovornosti. Zveza spada danes v sodobni tehnični rod naše armade. V njenih vrstah se odlikujejo starešine z velikimi moralnopolitičnimi vrednotami in strokovnim znanjem; to je nedvomno dobro zagotovilo za še hitrejši in nenehni napredek pri razvoju zveze, hkrati pa zahteva od slehernega vezista, da sledi hitremu razvoju elektronike. Letos dosegajo vezisti med Čestitke in zahvala drugim tudi velike uspehe pri zboljševanju in širjenju svojih zmogljivosti, pri tem ne smemo pozabiti na radioamaterje in njihove organizacije, v katerih je veliko starešin JLA. Samo lani je bilo za delo v sistemu zvez usposobljenih več kot 2.000 mladincev in vojaških obveznikov. Posebna pozornost pri šolanju je namenjena prav starešinam, saj sodobnih sredstev zveze ne moremo uspešno uporabiti, če jih do potankosti ne spoznamo. V vsem dosedanjem napredku in nenehni rasti razvoja naše zveze v vojni in miru se je pokazalo, da je za upravljanje sistema zveze, zasnovanega na sodobnih dosežkih elektronike, poglavitni nosilec celotnega sistema — človek. Prav zato vsakemu vezistu, ne samo v dneh pred praznikom, temveč skoraj na vsakem koraku, posvečajo veliko skrb. In prav zaradi tega so vezisti med lanskim in letošnjim praznova-njeni dosegli velike delovne uspehe in uspešno opravili vse nalogi., ki jim jih je postavila naša aružba in vrhovni komandant tovariš Tito. Nedavnega praznovanja borcev 15. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade in slušateljev oficirske šole pri glavnem štabu Slovenije, ki je bilo v Metliki, so se udeležili tudi številni borci drugih brigad in seveda mladina, ki je zvesta spremljevalka takih dogodkov in porok, da žrtve naših dedov in očetov ne bodo pozabljene. Po slavnostnem govoru in nastopu partizanskega pevskega zbora sta nekdanje borce pozdravila tudi učenca osnovne šole iz Metlike Marjan in Duška Nemanič. Takole sta jim spregovorila: »Pionirji in mladinci Osnovne šole v Metliki, ki s ponosom nosi ime junaške 15. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade — Belokranjske, prisrčno pozdravljamo vse borce petnajste in drugih brigad ter nekdanje slušatelje oficirske šole glavnega štaba Slovenije. Iz knjig, revij, časopisov, radia, televizije in mnogih umetniških del ter v šoli nenehno s ponosom in občudovanjem spoznavamo Duška Nemanič, učenka sedmega razreda osnovne šole v Metliki, izroča Niku Šilihu, prvemu komisarju 15. brigade, šopek cvetja in čestita. (Foto: T. U.) slavno zgodovino naše revolucije, junaške podvige posameznih borcev, kurirjev, ilegalcev in aktivistov, velike in junaške boje in zmage naših odredov, brigad in divizij. Ob tem pa se tudi sami učimo požrtvovalnosti, vztrajnosti in borbenosti: to bomo dokazali že čez nekaj let z našim delom in prizadevanji za razvoj samoupravnega socializma ter pripravljenostjo na obrambo domovine, če bo to potrebno. Čeprav smo večkrat na videz brezskrbni, veseli in razigrani, vam zagotavljamo, da bomo znali tudi mi prijeti za orožje v obrambo vsega, kar ste nam priborili in kar so naši starši v letih svobode ustvarili. Od vas smo se naučili ljubiti svojo domovino, se zanjo bojevati in tudi zanjo umreti! Tovariši borci, čestitamo vam k današnjemu vašemu in našemu prazniku ter želimo prijetno bivanje med nami v Metliki — ob obujanju težkih in lepih spominov na minula leta boja in dela. Ob tej priliki se najtopleje zahvaljujemo zvezi združenj borcev za sodelovanje, pozornost in skrb, ki jo posveča nam mladim. V znak spoštovanja in zahvale za vse, kar ste storili za nas. vam poklanjamo šopek cvetja, ki ga izročamo Niku Šilihu, prvemu komisarju 15. brigade!« Duška je izročila Niku Šilihu šopek cvetja. Solze v očeh revolucionarja in borca so povedale vse! -tu- SOZD SAP-VIATOR l zimske športne dneve zimsko šolo v naravi smučarske tečaje obisk krajev, kjer so potekali pomembni dogodki med NOB obisk krajev z arhitektonskimi in zgodovinskimi znamenitostmi obisk krajev z naravnimi znamenitostmi izlete za prosvetne delavce doma in v tujini itd. Podatke o organizaciji in izvedbi vsega naštetega dobite v naših turističnih poslovalnicah po vsej Sloveniji: 61380 Cerknica, Avtobusna postaja, tel. (061) 791-092 68340 Črnomelj, Kolodvorska c. 37, tel. (068) 76-011 61230 Domžale, Ljubljanska c., tel. (061) 72-014, 72-587 66330 Piran, Fiesa 57, tel. (066) 73-473 65280 Idrija, Vodnikova 2, tel. (065) 71-037 64270 Jesenice, Maršala Tita 69, tel. (064) 81-959 61240 Kamnik, Titov trg 20, tel. (061) 831-249 61330 Kočevje, Trg zbora odposlancev 66, tel. (061) 86-332 64280 Kranjska gora, tel. (064) 88-413 6iooo Ljubljana, Titova 36a, tel. (061) 310-933, 314-544,316-871 313-902, 315-342 69240 Ljutomer, Glavni trg 1, tel. (069) 81-177 v 66320 Portorož, Obala 33, tel. (066) 75-663 62390 Ravne na Koroškem, Koroška 5, tel. (062) 86-080 62380 Slovenj Gradec, Glavni trg 12, tel. (062) 84-176 61420 Trbovlje, Keršičev hrib 1, tel. (061) 821-012 64290 Tržič, Cesta JLA 2, tel. (064) 50-067 61360 Vrhnika, Cankarjev trg 5, tel. (061) 70-084 6i4io Zagorje ob Savi, Kisovec 94, tel. (061) 811-056 Ob začetku šolskega leta 1978/9 in ob koncu Sejma elektronike 1978, na katerem je sodelovala tudi ISKRA, opozarjamo šole na program Vega, ki vsebuje: grafoskope (novost je prenosni šolski grafoskop) episkope (nov je tip 1000 in 625) avtomatske diaprojektorje steklenino za kemične, fizikalne in naravoslovne kabinete ter laboratorije razne lupe (zelo primerna je nova lupa s premerom, fi 50 s 4-kratno povečavo) šolski mikroskop C z 225-kratno ISKRA Elektromehanika, TOZD prodaja (Vega), Ljubljana, Trg revolucije 3, telefon 324 061 \__________________ \NOZEMSKlODDEL.e DrZaVn -- 7~Zoq\ ali pa vam v najkraj- ; ssssgSS&r*" i priročnike z . n standarde * kostne : ".isr-s- lovska ®nciWoped||a6asop.se # Wie ^ cenah rokih in pog°i* ^ pojasnila 0 ,, pQ telefonu. -i zočarali’- m i ■in~*'Bril1Pi^!ff^^^ ■^uuium^r ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO 1 Ljubljana \ tozd PEKARNE Ljubljana, Šmartinska 154, tel. 061/41 673 oskrbuje z izdelki iz svojih obratov Pekarne na Šmartinski cesti 154 in Pekarne v Samovi ulici šolske kuhinje, vzgojnovarstvene zavode ter domove za učence in študente na ob močju Ljubljane. 1 I 1 Priporočamo predvsem: polbele hlebčke — moka T 600 — bele in pletene makove štručke-velike in male žemlje-makovke, rogljičke — šestdelne bige — moka T 400- šestdelne banane-moka T 400. Iz svojega obrata zmrznjene hrane na šmartinski 154 vam ponujamo tudi tele globoko zmrznjene izdelke: - skutine, slivove, marmeladne in marelične cmoke, krompirjeve svaljke, mesne žlikrofe in listnato testo. 1 1 * « Ti izdelki so uporabni eno leto, če jih hranimo pri temperaturi —18 °C. Poleg navedenega bomo uvrstili v svoj program tudi sveže slaščičarsko pecivo. Svoje delovne enote imamo tudi v Kamniku, Trbovljah in Kočevju. tozd pekatete Ljubljana, Šmartinska 154, tel. 43 530 Ponuja šolskim kuhinjam in vzgojnovarstvenim zavodom na območju Ljubljane, Kranja in Novega mesta: dolge testenine (špagete, makarone, valvice, rezance) — kratke testenine (različne vrste polžkov, kljukice, svedrčke, ribano kašo, testeninski zdrob, jušni drobi: krpice, rinčice, testeninski riž, zvezdice, korale) — zvite testenine (gnezda, fideline, ozke, široke in domače rezance) — la-sagne, pizze-pite. Priporočamo, da sklenete pogodbe po letnem nakupnem načrtu. Glede cen, rokov in pogojev dobave lahko dobite potrebna obvestila osebno, pisno ali telefonsko. 1 INDUSTRIJA GOSTINSKE OPREME LJUBLJANA — JUGOSLAVIJA Podjetje »IGO« LJUBLJANA, ima kuhini za gostinske lokale, šole in bolnišnice. "- letno tradjcijo pri opremljanju vzgojnovarstvene zavode, internate V našem projektivnem biroju vam pripravimo tehnološke rešitve kuhinj in jedilnic, če naročite opremo, pa tudi projekt mikro lokacij priključkov, za izvedbo potrebnih napeljav. Opremo namesti skupina strokovnjakov našega servisa. V garancijskem roku in pozneje opravimo tudi servisna dela. Če želite, vas obiščemo in si ogledamo prostore, ki jih nameravate opremiti, opravimo pa tudi vse komercialno-tehnične pogovore z investitorji. Svoje želje sporočite na naslov: »IGO« LJUBLJANA, Trnovski pristan 8. telefon 24-415. Priporočamo se za naročila in obljubljamo, da jih bomo kakovostno opravili. -j* rdeči križ Slovenije I mm Republiški odbor | LJUBLJANA Pedagoškim delavcem priporočamo za pomoč pri njihovem delu naslednjo poljudnoznanstveno literaturo s področja vzgoje in izobraževanja za zdrav način življenja in dela: Brošure: 0- Osnove prve pomoči za vsakogar (priročnik za 80-urni tečaj prve pomoč)) 9 Preprečujmo nesreče in naučimo se pomagati (priročnik za 20-urni tečaj P P) • Prva pomoč za pouk v osnovnih šolah • Alkoholizem (priročnik za višje razrede osnovnih šol) • Spolna vzgoja — načrtovanje družine • Higiena bivanja zunaj naseljenega kraja • Pomagajmo ogroženi naravi — brošurica za mlade člane RK • Garje (brošura) • Kolera (brošura) • Pljučni rak na koncu cigarete (brošura) Zloženke: • Krvodajalstvo • Higiena na vasi — pitna voda • Nesreče na vasi — 3 pomočniki • Da bo naš dom varen • Če že morate kaditi • Garje • Kolera • Steklina • Za lepši svet • Negovani zobje • Debeli rtič Slikanice:_______________________ • Za varno pot • AlkoTiol ni za otroke • Nikoli — boj proti kajenju • Kaj vse že zmoreva • Za malo dejanj veliko zdravja • Kjerkoli ste vi, so tudi stari ljudje • 8. maj — mednarodni dan Rdečega križa • pivnik »Repko« Flanelograf o spolni vzgoji Plakati:__________________________ • O higieni (serija 11 plakatov) • 6 dobrih navad za zffravje zob • Začetek in konec (boj proti kajenju) Navedene učnovzgojne pripomočke si lahko priskrbite pri občinskih odborih Rdečega križa in krajevnih organizacijah Rdečega križa. Cene so simbolične. GMDlS t \ GIP »GRADIS« LJUBLJANA Šmartinska cesta 134 a 61000 Ljubljana Telefon: (061) 41-422 Telex: YU Gradis 31-126 projektira in gradi vse vrste osnovnih, srednjih in visokih šol ter vzgoj-novarstvenih zavodov V zadnjih letih smo zgradili tele večje objekte: # Mednarodni center za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju — Ljubljana # Ekonomska fakulteta — Ljubljana # Šolski center — Tolmin # Dijaški dom »Peter Skalar« — Tolmin # VVZ V. Šarh — Maribor # Šola Javornik # VVZ »Ane Ziherl« — Ljubljana # Osnovna šola Duplek — Maribor Iskanje novih poti Ob prizadevnem delu Zveze stega časa, skromni pa so tudi po- prijateljev mladine Slovenije se skusi metodičnega usposabljanja vedno znova odpirajo vprašanja, pedagoških delavcev za to poki jih je mogoče rešiti le z dobro dročje. Če bi hoteli, vsaj dohiteti povezanim delom vseh, ki tako razmere, bi morali čimprej ali drugače delajo za mladino in z vključiti področje prostega časa mladino. To, kar je nekoč bilo v celoten pedagoški študij in v delo zveze pionirjev, je preozko, obvezno dopolnilno izobraževa- da bi pokrilo interese vzgajanja nje pedagoških delavcev, poleg in izobraževanja, ki se spleta zla- tega pa poskrbeti za inštruktorje sti še z razvojem celodnevne iz vrst občanov, mladine in star- šole, podaljšanega bivanja učen- šev ter članov različnih strokov- cev in preobrazbe vzgoje. Zveza nih organizacij. Pedagoški aka- pionirjev naj bi s svojim delom demiji v Mariboru in v Ljubljani zadostila interesom pionirjev sta sicer s takim delom začeli, na najrazličnejših področ- vendar tega nikakor ne razvijata, jih ter le-te tudi usmerjala in kakor bi bilo potrebno, razvijala v danih razmerah, Na šolah zadnja leta naglo ra-hkrati pa idejno in programsko stejo različne posebne organiza- usmerjala dejavnosti pionirjev, cije mladih za kulturne dejavno-da bi zagotovila položaj pionirja sti, športna društva, šolske hra-v svoji organizaciji in vsej sociali- nilnice, šolska turistična društva stični družbi. Pionirska organiza- in še marsikaj. Prav to kaže, da je cija veliko prispeva k samou- potrebno smotrno, usklajeno pravni vzgoji, ne more pa več delo in pedagogu prostega časa, odigrati vloge, kakršno je imela ki naj bi strokovno usposobljen pred delovanjem šolskih in ra- zavzeto in načrtno skrbel za iz-zrednih skupnosti, ki zdaj veliko popolnjevanje in uresničevanje bolj neposredno delavno in tudi načrta dejavnosti s tega področ-delno materialno omogočajo ja, posebno v celodnevnih šolah, učencu, tudi pionirju, da je sub- O vsem tem se bo treba temeljito jekt vzgojnoizobraževalnega pomeniti in načrtno ukrepati, dela. Prav zaradi tega bo treba Zveza prijateljev mladine Slove-temeljito premisliti, kako se pio- nije je veliko storila za rekreacijo nirska organizacija in druge in letovanje otrok, vendar je tu otroške in mladinske organiza- še veliko neskladnosti v zašno-cije vpletajo v celostni proces vah politike letovanja, ni še ure-vzgoje kot dejavniki, ki omogo- jen status otroških letovanj in čajo učencu ustvarjalni položaj niso še izdelani in potrjeni peda-sredi svojih življenjskih proble- goški normativi in ni še družbe-mov pouka, dela in prostega nega dpgovora, ki bi to urejal, časa. Pripraviti bi morali širše posve- Zanimiv je pojav, da so sveti tovanje, da bi skupaj našli poti. pionirjev izginili iz šol in so jih Kljub mnogim oviram lahko nadomestili sveti šol. Verjetno je rečemo, da je Zveza prijateljev to del tistega procesa, ki tudi mladine Slovenije opravila ve-pionirski organizaciji daje novo liko za dobro informacijo in izo-vlogo, ne da bi zmanjševal njen braževanje ljudi. Resda je usah- pomen, pač pa jo postavlja še nilo Glasilo DPM, toda Otrok in bolj v vlogo spodbudnika, idej- družina se je razvila v ugledno nega nosilca. Prav zaradi tega ne revijo, po kateri segajo številni more biti skrb za izvajanje pro- starši in pedagoški delavci, da stovoljnih dejavnosti predvsem jim pomaga pri vsakdanjem ali samo zadeva pionirske orga- delu. Poleg tega so izdali še več nizacije, temveč zadeva, pravica strokovnih priročnikov (Razvi-in možnost vseh učencev, celotne jajmo sposobnosti predšolskega šolske skupnosti, pionirska or- otroka, Zbor slovenskih pionir-ganizactja pa verjetno najnapred- jev — Dražgoše, Pionirka sem! nejša, najbolj zavzeta sila, ki na Pionir sem!, Vajino skupno živ-temelju prostovoljnosti in sa- Ijenje, Zbirka priročnikov Cici-moupravnosti spodbuja in ra- banove urice itd.) Zdaj pa je v zvija to dejavnost. pripravi Priročnik za delo s pio- Iz poročila Zveze prijateljev nirji, ki ga v pedagoški praksi že mladine Slovenije za preteklo željno pričakujejo, leto razberemo, da je pedagoška Zveza prijateljev mladine Slo-praksa pri delu v pionirski orga- venije je nedvomno pred odgo-nizaciji daleč pred pedagoško vornimi nalogami, ob bogatih iz-teorijo. Posledice tega so pre- kušnjah svojega dela pa se bo iz-cejšnje: ni enotnih spodbud za popolnila in uresničevala svoje delo, na šolah delajo po svoje in poslanstvo na delegatskih osno-nove izkušnje se pretakajo le po vah. Tako bo tudi najbliže re-»ustnem izročilu«. Nimamo ra- sničnim interesom, potrebam in zvitega študija otrokovega pro- problemom, ki jih obravnava. R. L. Pred kongresom slovenske mladine Korenine novega Na večini naših srednjih šol je mladina izoblikovala eno osnovno organizacijo mladih. Pri tem ugotavljamo, da je delo dokaj forumsko zlasti tam, kjer so šole zelo velike. Tu in tam se ubadajo tudi s kadrovskimi težavami, ki so dvojne narave. Najprej gre za to, ali so ali niso vsi učenci člani Zveze soc. mladine Slovenije, zatem pa tudi za to, da je med mladimi vedno več takšnih, ki zaradi odtujenosti in fo-rumskega dela odklanjajo funkcije, ki bi jih zaradi svoje sposobnosti lahko opravljali. Marsikje se ustavljajo pred vprašanji, kot so: kaj dela mladina in kaj skupnost učencev, kdo je zadolžen za kulturne dejavnosti, kaj je s plesi, kdo vodi družbe-novzgojne ure, ki jim popularno pravimo kar mladinske ure itd. Teh vprašanj je še več. Enotnega recepta ni. Vsaj do sedaj ga še ni bilo. Zato so tudi na različnih šolah različno uspešni. Na celjski gimnaziji so mladi skupaj z učiteljskim kolektivom že pred leti razčistili več vprašanj. Delo skupnosti čencev so predstavili celo na enem od shodov samoupravljalcev Jugoslavije. Teh uspehov bi lahko našteli še več. Pa ne gre za to. Za današnji čas je ostalo veliko vprašanj, omenimo pa naj dve. Prvo: kako »presekati« forumsko delo mladih, na katero opozarjajo vsi dokumenti pred kongresom ZSMS; drugo pa, kako zainteresirati mlade za resnično akcijo in delo, o katerem vsi trdijo, da ga je premalo. Tem vprašanjem so mladi, pa tudi učitelji na celjski gimnaziji, posvetili veliko po- Kolektivu osnovne šole Prežihov Voranc v Srednji Bistrici se je naposled uresničila dolgoletna želja: dobili so nov stanovanjski blok (Besedilo in foto: J. Žerdin) zornosti. Začetni uspehi so. Korenine novega so pognale. Živahnosti, aktivnosti, ustvarjalnosti in lastnih pobud je več. Mladi postajajo resnično mladi. Ne nekaj, kar niso, pa bi to odrasli želeli, da so. Forumsko so prenehali delati letos na dan mladosti, ko so po temeljitih pripravah eno osnovno organizacijo — v tej je bilo vseh 972 učencev — spremenili v štiri osnovne organizacije s popolnimi vodstvi, načrti dela in novimi mentorji. Prvošolci in drugošolci iz dopoldanskih razredov sestavljajo eno osnovno organizacijo, tretješolci in četrtošolci pa drugo. Enaka je organiziranost popoldan, saj sta na tej šoli dve izmeni, kar seveda delo, tako kot je bilo organizirano prej, precej otežuje. ;Z reorganizacijo so dosegli najmanj dva cilja. Mladi se lahko sestajajo, ker so to manjše enote, ki štejejo nekaj več kot 200 članov in se — če je potrebno — lahko sestanejo tudi v glavnem odmoru. Vodstvo je izvoljeno iz učencev, ki poznajo probleme svojega okolja. Dobro se poznajo med seboj. Če ni kaj v redu, se lahko takoj pogovorijo. Ni čakanja na opoldance in tiste, ki so kako problematiko že prerasli ali pa je še sploh ne poznajo. Skratka, vodstvo resnično pozna in izraža interes tistih mladih ljudi, katerih sestavni del je. Na gimnaziji v Celju menijo, da so s tem dosegli bistven premik, ker drugače o zadevah mladih povečini odločajo tisti, ki so starejši, veliko bolje usposobljeni in izobraženi. Petindvajsetletnik Precej boljše možnosti Pogovor s predsednikom sveto Pedagoške akademije v Mariboru Novo poslopje Pedagoške akademije v Mariboru takoj obogati pogled na mesto ob Dravi, če pridemo vanj s koroške strani. Pedagoška akademija je sedaj lepotica med poslopji visokošolskih delovnih organizacij Univerze v Mariboru, bogata s prostori in novimi možnostmi za razvoj izobraževalno-vzgojnega procesa. Uradna otvoritev, čeprav so se študenti in učitelji vselili Že prej, je spodbudila veliko ocen in pogovorov in tudi tega s predsednikom sveta pedagoške akademije: Starega in novega, poslopja jeno vse s področja pedagoške pravzaprav ne moremo primerjati, lahko pa ocenimo možnosti, ki jih dajejo nove učilnice, seminarske sobe in družbeni prostori za izobraževanje pedagoških delavcev. Vaša ocena?? Niko ŠEBART: »Izgradnja pedagoške akademije je ena največjih pridobitev za mariborsko univerzo, za celoten kompleks usmerjenega izobraževanja in seveda za pedagoško šolstvo tako v slovenskem prostoru, v severovzhodni Sloveniji in v Mariboru. Najpomembnejše je, da smo prvič dobili materialni temelj za kakovostno organiziranost visokega šolstva; nova stavba bo omogočila uresničitev zasnove usmerjenega izobraževanja, pa tudi vertikalno povezovanje pedagoškega šolstva. To pa pomeni večjo kakovost v izobraževanju učiteljev ne samo v rednem študijskem procesu, temveč tudi v študiju ob delu.« Novi prostori pomenijo torej veliko za bogatejšo vsebino izobraževanja učiteljev. Ko bo stor- tehnologije, bo ta seveda še boljša; Vendar samo poslopje verjetno še ne omogoča vseh zamisli usmerjenega izobraževanja pedagoških delavcev. Niko ŠEBART: »Tudi dolgoročno gledano pomeni nova pridobitev veliko, kajti prostorske zmogljivosti pomenijo velike notranje rezerve. Stavba sama pa ne omogoča celotnega uresničevanja izobraževanja učiteljev vseh profilov, ker še ni dograjen del za telesno kulturo. Pri izobraževanju učiteljev telesne vzgoje še torej precej manjka, prav tako pa ne moremo uresničiti zamisli, da bi ta kompleks na koroškem platoju reševal problematiko telesne vzgoje za vso univerzo.« Pedagoška akademija ima osrednje mesto v izobraževanju pedagoških delavcev, vendar bo treba sedaj, ko uveljavljamo koncept usmerjenega izobraževanja, opraviti še nekaj nalog. Katere? Niko ŠEBART: »Mislim, da bomo morali v nadaljnji dejavno- Predsednik Niko Šebart sti skupno s pedagoškimi delavci akademije uresničiti nekatere zamisli, to bo omogočilo, da se bo pedagoška akademija še bolj uveljavljala kot jedro pedagoškega šolstva. Hitreje in bolj kakovostno se bomo morali pripravljati na programske usmeritve, ki temeljijo na potrebah reformiranega šolstva. Reševati bo treba kadrovske potrebe in obseg vpisa. Šola bo v prihodnje laže povezovala usmerjeni vpis v gravitacijskem območju, zato pa se bo seveda morala, bolj kot doslej, povezovati z uporabniki. Poleg tega bo treba pospešiti ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti, zlasti pa temeljne skupnosti za izobraževanje pedagoških delavcev. Živahnejši moramo biti tudi pri oblikovanju predlogov izobraževanja pedagoških delavcev za usmeritve, za katere pedagoške šole doslej niso izobraževale. « Novi prostori bodo omogočili tudi razvoj nekaterih aktivnosti, ki po dosedanjih ocenah doslej niso bile niti dovolj kakovostno zasnovane niti uresničene__ Niko ŠEBART: »To nalogo nakazuje že položaj pedagoške akademije v okviru centra za usmerjeno izobraževanje. Zdaj so za to tudi materialne možnosti, z novo stavbo je dobila pedagoška akademija novo vlogo v ožjem in širšem prostoru. Bolj kakovostno bomo lahko izvajali in razvijali študijske, raziskovalne in razvojne načrte, imamo pa tudi večje možnosti za izvajanje strokovno pedagoškega in družbenopolitičnega izobraževanja rednih študentov, izrednih in študentov ob delu. Vsi izvajalci in uporabniki bodo odslej bolje motivirani. Seveda pa bodo laže zaživele tudi obštudijske dejavnosti; na tem področju je bilo veliko pomanjkljivosti, odslej pa pričakujem boljše rezultate. Rad bi poudaril še to, da novi prostori omogočajo boljši standard ne le študentom, temveč tudi boljši družbeni standard.« EDVARD PUKŠIČ žal ne zastopa interesa petnajstletnika. Med njimi so prav take pregrade kot med mladim in starejšimi rodom, pa če to priznavamo ali ne. Zlitje interesov vodstva in članstva je bilo tako temelj za odpravljanje forumskega dela. Drugo je sama aktivnost, delo, zanimanje. Na celjski gimnaziji si niso nikoli zatiskali oči pred resnico, da je veliko mladih pasivnih — takih, ki so zadovoljni s tistim, kar pač je. Tu in tam so se pojavljale tudi težnje in želje po skromnejšem delu. Pri učenju in samoupravljanju. Dolgo so iskali razloge. Nekaj časa je bilo slišati očitke, da je za takšne razmere kriva mladina, potem so bili krivi učitelji, zatem vodstva, ki so delala forumsko, zunanji dejavniki itd. Po obojestranski temeljiti oceni pa so le ugotovili preprost razlog: mladi so sprejemali naloge, ki so nastajale zunaj njihovega dela in življenja. Zato te naloge niso bile njihove. S tem, da jih niso izpolnjevali, so se podzavestno upirali pritisku in sprejemanju nalog. V bistvu je bilo ne- delo upor proti utesnjevanju j*’ likanju po določenih preživeli^! vzorih, ki so v naši pedagošk' teoriji že zdavnaj zastareli, vv vsakodnevnem življenju pa šc vedno živimo od njih. Po tem j£ bil do večje aktivnosti in zainte-resiranosti le še korak. Mladi111 so »dali«, če ta izraz sploh lahk0 uporabimo, možnost, da so n^' posredno v manjši mladinski of' ganizaciji povedali svoje mnC' nje. Res je, da sprva še bo>) skromno, z dnevi in meseci Pa vedno bolj pogumno in preudaf' no. Nič ne nastane samo po seb1. Tako je sedaj pred kongresi^ celjski gimnaziji mladina . veliko dela. Dela, ki jim ni nepf1' jetno in tuje. Sami ga izbiraj0 Tudi tekmujejo na najrazličneJ' ših področjih. K temu jih spu0' bujajo njihova opredelitev, Ps; tudi nagrade (prosti dnevi strokovne ekskurzije), po na#'. 50 nao' lu, da tudi na šoli ni zaželel uravnilovka, po kateri bi s enako veselili tisti, ki so ali prizadevni. Taka sprememba P’ je tudi lep prispevek h kongr#11 slovenske mladine. JOŽE ZUPANČIČ Skupne službe interesnih skupnosti Na skupnem imenovalcu Samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje, otroško varstvo, kulturo, telesno kulturo in socialno skrbstvo v občini Ajdovščina imajo strokovne službe že dobro leto in pol oblikovane v »delovno skupnost skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti«. Za pet področij so štiri refe-rentska mesta. Združene so naloge in opravila referenta za izobraževanje, vzgojo in otroško varstvo, za druga področja pa so posamični referenti. Kljub temu da smo najprej želeli zvedeti čim več o občinski izobraževalni skupnosti Ajdovščina, smo se z našim sogovornikom, Leopoldom Komparo najprej pogovarjali o delovni skupnosti skupnih služb. — Na delovnem mestu referenta za izobraževanje, vzgojo in otroško varstvo sem od letošnjega 1. julija — nam je povedal in dodal, da so mu te delovne naloge zaupali predvsem zato, ker dobro pozna razmere na področju vzgajanja in izobraževanja. Prej je bil predsednik izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti in dolgoletni pedagoški in organizacijski delavec na področju izobraževanja v ajdovski občini, zato dobro pozna tamkajšnje razmere. Doma je iz Kamnika, 24 let pa je bil v Podnanosu učitelj in ravnatelj. Kasneje je postal v vipavski osnovni šoli pomočnik ravnatelja. Pred lansko reorganizacijo so bile skupne službe interesnih skupnosti družbenih dejavnosti pri občinski izobraževalni skupnosti. Priznavajo, da so imeli pri svojem delu obilo težav in ni bilo mogoče govoriti o globljem sodelovanju med interesnimi skupnostmi. To so krepko občutili tudi delegati, ki so prejemali gradivo neorganizirano. — Pred oblikovanjem skuf nih služb so imeli na šolah o t#j. precej pripomb, sčasoma pa 51 spoznali, da je taka oblika org3 niziranja in dela nujna — je dej" Leopold Kompara in nadaljev^ »S tem pa verjetno proces re# ganizacije še ni končan. Pred13 gano je, naj bi referenta za k0 turo in telesno kulturo odšla 3 zvezo njihovih organizacij, stt posebno zato, ker opravlja1,1, sedaj dvojne delovne nalogi ; V delovni skupnosti je zap°'J slenih 14 ljudi. Vodja, ki uskl3J juje celotno skupno porabo, čunovodja, administratorke, cialne delavke, referenti. Okf® 2,5 milijona din bo stalo letoSx njihovo delo. Delegati zb0.’ uporabnikov večkrat opozarja) na to vsoto, ki je po njihov31 mnenju previsoka. — Kolikor sem lahko spoZn' v tem času, — je razmišljal L3' pold Kompara, — bom lab*11 opravljal delovne naloge za braževanje, vzgojo in otros' varstvo. Kadar je največ dela priskoči na pomoč vodja. To]1) tudi njegova naloga. Delo Ij sedaj močno olajšano, ker d« lamo vse samoupravne interes3’ skupnosti usklajeno, se dogov(, rimo v naši hiši, akcijo pa vodi13, sočasno z enega mesta. To ioj druge ugodne okoliščine prip1 morejo h kakovosti dela, ki sol od naših služb pričakovali up1 rabniki in izvajalci. Že pri izdaji gradiva — o “ najpogosteje govore delegač pišejo v sredstvih javnega ob',f ■f Čanja — se vidi, da smo skupnem imenovalcu«. Gra®' je oblikovno enotno in vsebin5* usklajeno ter daje celosten f gled v delovanje naših sani0' pravnih interesnih skupnosti' STANE JESENOVEC Tudi plavanje Spominjamo se še slovesnosti, ko so v Ajdovščini zgoda) spomladi odprli športno središče Polica. V njem sta bila pf' votno velika in mala telovadnica. Prav te dni pa končujejo zim' ski plavalni bazen, ki ga bodo uporabljali šolarji iz Ajdovščina, pa tudi iz drugih šol ajdovske občine. Ker je center stal več kot 40 milijonov dinarjev, so v ajdovski občini precej časa razpravljali o tem, ali je potrebno tako velik0 športno središče v enem kraju. Sedaj, ko so pričeli urejati tu01 športna igrišča v manjših krajih in ko bodo nekatere šole dobil3 v naslednjih letih telovadnice, so se tudi razprave o ajdovskem centru pomirile. Telovadnici sta dali nov polet športu v Ajdovščini. Osnovno' šolci imajo na voljo veliko telovadnico, v kateri preživijo d° 2000 ur letno. Prvi pridejo vanjo ob osmi uri, zadnji pa se p° redni telesni vzgoji poslovijo okrog 17. ure. Kasneje je telo' vadnica na voljo športnim društvom in delovnim organizad' Denar zanjo so prispevali: občinska izobraževalna skupnp5* ter občani krajevnih skupnosti Ajdovščine in Zapuže. Občim ska izobraževalna skupnost daje sedaj precej denarja za odpla' čilo posojil in za plačevanje uporabe telovadnice v tistem čas°, ko so v njej ajdovski osnovnošolci. S. J.