DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
Obnovljena izdaja - Leto XIX. - Štev. 15 (703)	TRST - 8. septembar 1967	Posamezna številka 40 lir
Opozarjamo na sestavek z naslovom:
Koper in Vietnam
Napisal ga je sen. Vittorio Vidah, objavljamo pa ga na 3. strani.
Naša dežela potrebuje dobre odnose z nevtralnim in socialističnim svetom ne pa izzivalnih manevrov, ki povzročajo napetost !
Poživitev borbe za mir
se ena neizpolnjena ehlluna : sMiska s rokoena sela
Vprašanje miru in sodelovanja med narodi je bilo in je tako važno vprašanje, da mora živo zanimati slehernega izmed nas. To vprašanje je toliko bolj aktualno in važno v času, ko je mednarodni položaj vse prej kot ugoden in nezaskrbljujoč.
Vojni plamen, ki so ga zanetili in ga čedalje razpihujejo imperialisti v jugovzhodni Aziji, trajna napetost, ki se vsak-čas lahko zopet spremeni v krvav spopad na Srednjem vzhodu, nevzdržne razmere v nesrečni Grčiji, zelo jasno potrjuje, da moramo biti resno zaskrbljeni.
Pred nekaj tedni je poveljnik NATO za Evropo, ameriški general Lemnitzer grozeče govoril tudi v Trstu. Poudarjal je, da mora biti atlantska vojska na meji s socialističnim svetom dobro izvežbana in v stalni pripravljenosti. V Furlaniji-Julijski krajini in v Grčiji so se istočasno začeli veliki manevri atlantske vojske.
Naša dežela je posejana z vojaškimi postojankami. Veliki predeli dežele so podvrženi vojaškim služnostim, ki so neposredno ali posredno pod kontrolo NATO. V zadnjem času so začeli raztezati vojaške služnosti tudi na tržaško ozemlje. SklaJdišče za municijo, ki ga bodo zgradili v zgoniški občini, ni osamljen primer. Nihče ne verjame, da gre samo za premestitev navadne smodnišnice iz tržaškega predmestja na kraško planoto. Tudi to so dokazi, da obstojajo stvarni razlogi za vznemirjenje.
Ob vsem tem pa se provokacije množe. Opogumljajo se reakcionarne sile tudi v Italiji. «Shod» fašističnih bersaljerjev, ki bo v nedeljo v Gorici, kaže, da celo fašisti, ki so že enkrat imeli polomljena rebra, dobivajo potuho v sedanjem napetem ozračju.
Tdda, ali naj vse to samo ugotavljamo in jemljemo na znanje?
Ne ! Odločno ne !
Pred komuniste, socialiste in vse iskrene demokrate se še enkrat postavlja nujna naloga, da se še bolj odločno kot v preteklosti strnejo, da se^ še glasneje kot doslej izrečejo proti vojni, proti vojaškim služnostim in proti vsem provokacijam. Pri tem naj nas hrabri protifašistično in partizansko razpoloženje množic, ki se je tako sijajno izkazalo na velikem julijskem srečanju v Bazovici, na drugih podobnih prireditvah, na praznikih našega tiska in v krvodajalski akciji, ki jo ravno v teh dneh tako uspešno razvija naša mladina.
Trst in vsa dežeila sta še posebno zainteresirana. Naha-
jata se ob meji. Silno sta izpostavljena. Tržaško pristanišče je že itak močno prizadeto. Po izbruhu sovražnosti na Srednjem vzhodu se je promet v pristanišču občutno zmanjšal. Zaradi tega bo utrpelo občutno škodo vse gospodarstvo mesta in dežele. Še hujše bi bilo, če bi sovražnosti še trajale, ali še bi se celo razširile. Tudi zaradi tega sta tako Trst kot vsa dežela Furlanija - Julijska krajina v prvi vrsti — in morda v večji meri kot druge dežele — poklicana, da še bolj učvrstita borbo za mir, za miroljubno sožitje in sodelovanje med narodi.
Po vrnitvi iz Sovjetske zveze sem objavil v «Delu» zapis razgovora, ki sem ga imel z vietnamskimi tovariši. Med njimi je Ngu-jen Van Luok, mlad tehnik iz Hanaia, na vprašanje, kakšnih oblik pomoči si Vietnamci pričakujejo od nas, odgovoril: «Napalm povzroča hude opekline. Žrtev je veliko. V mnogih socialističnih državah zbirajo krvno plazmo. Mislim, da bi kaj take-
Praznik tiska v Trebčah
V	soboto, nedeljo in pone-deljek^ 9., 10. in 11. septembra bo v Trebčah praznik našega tiska. Spored je naslednji: Sobota, 9. septembra ob 17.30: otvoritev igrišča za odbojko, sledijo prijateljska srečanja med moštvi Sokol, Zarja, Breg, Škamperle, Bor, Primorec. Zvečer nastop pevskega zbora «Lipa» iz Bazovice in nato ples. Igral bo ansambel «5 Lords». Sodelovala bo tudi godba na pihala «Parma» iz Trebč.
Nedelja, 10. septembra od 10. ure dalje prijateljska srečanja v odbojki; od 16. ure dalje : koncert godbe na pihala «Parma» iz Trebč, nastop pevskih zborov iz Sežane in Divače ter zbora «Primorec» iz Trebč.
V	imenu tržaške federacije KPI bosta na prireditvi spregovorila tov. Antonino Cuffa-ro in Franc Gombač.
Zvečer prosta zabava ob zvokih domače godbe.
Ponedeljek, 11. septembra zvečer zaključek prijateljskih srečanj v odbojki in nato plesna zabava ob zvokih an-ansambla «5. Lords».
Potrebno je okrepiti zahteve, naj italijanska vlada spremeni svojo zunanjo politiko, naj se otrese obveznosti, ki si jih je naprtila z atlantskim zavezništvom, zlasti s podreditvijo ameriškemu imperializmu. Treba je še bolj odločno kot doslej okrepiti borbo za mir, za prenehanje bombardiranja Vietnama in za prenehanje klanja v Vietnamu — tistega klanja, ki ga vietnamsko ljudstvo ni hotdlo — saj je prav tamkajšnje vojno žarišče, najnevarnejše in utegne privesti do svetovne katastrofe.
MIRKO KAPELJ
ga lahko organizirali tudi pri vas....»
Ta misel se danes, po daljšem času, uresničuje. Srečali smo se s težavami, ki so se z začetka zdele nepremostljive, kasneje pa nam je naključje prihitelo na pomoč.
Po daljšem presledku se je v Ljubljaiii muaila delegacija deželnega komiteja ZKM1, gost centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije. Ko so se naši tovariši oapravljali k počitku, je eden izmed njih poslušal radio in tako čul poziv jugoslovanskim državljanom, naj darujejo svojo kri za Vietnam in žrtve vojne na Srednjem vzhodu.
Naslednjega dne je naša delegacija predlagala tovarišem iz Ljuoljane, naj bi bila prva akcija stvarnega sodelovanja med mladinskimi organizacijami ravno v duhu internacionalizma, solidarnosti z borbenim vietnamskim ljudstvom. Mi bi nudili svojo kri, Jugoslovani pa bi poskrbeli za odpošiljatev v Vietnam.
Tako smo se izognili velikim političnim zaprekam, ki bi nam v Italiji sami, onemogočile zbiranje krvi, ki jo je težko zbirati, še težje pa spraviti in odposlati.
Tehnično bo akcija potekla takole : 23. in 24. septembra bo iz naše dežele, iz Trsta in večjih mest severne Italije prihitelo v Koper večje število prostovoljcev, kjer bodo darovali svojo kri. Za odvzem krvi bodo poskrbele posebne ekipe z emotekami, ki jih bo za to priložnost dal na razpolago jugoslovanski RK. Po odvzemu krvi bo na glavnem koprskem trgu veliko zborovanje mednarodnega bratstva, na katerem bo med drugimi spregovoril vsedržavni tajnik mladinskega komunističnega gibanja Italije Claudio Petruccioli.
Brez dvoma bo to manifesta-
V prejšnjih mesecih je bil eden najvažnejših manjšinjfških argumentov Slovenska strokovna šola. To naj bi namreč ustanovili že za to šolsko leto, .kalkor je sklenil tržaški občinski svet, obljubila DC raznim 'prvakom Slovenske Skupnosti, Ikakor je tudi poročalo časopisje po obisku istih prvakov v Rimu.
No_ šolsko leto je pred vrati in šole ni od nikoder.
Kaj se je pravzaprav zgodilo?
Vemo, da vlada levega centra redkokdaj izpolni dane obljube. Tudi v tem primeru obljube ni izpolnila. Nek tovariš je v deželnem svetu imel priložnost pripomniti, da vlada levega centra pazi pri deželnih zakonih, ali ni morda na-
V nedeljo, 24. septembra se bodo tisti, ki bodo odšli v Koper z namenom, da dajo kri za vietnamske partizane, zbrali v Bazovici. Kolona avtomobilov bo od tam odpeljala ob 9.30. Posebni avtobus pa bo odpeljal iz Nabrežine točno ob 8. uri in bo peljal mimo vasi v gornji tržaški okolici
cija mednarodnega pomena: pomislimo samo za trenutek, kako je važno, da je dala prav mladina z obeh strani meje čvrst odgovor blodnjam gen. Lemnitzer-ja in atlantskim ultrasom, ki bi želeli ustvariti na naši zemlji trajno barikado proti socialističnim deželam, predvsem pa proti Jugoslaviji. Nekaj dni po zborovanju rezervnih oficirjev iz dežel atlantskega pakta, in po manevrih sil NATO dokazuje mladina, da ni na strani morilcev vietnamskega ljudstva, temveč na strani vietnamskih partizanov !
Poleg političnega pa moramo manifestaciji dati njen pravi človečanski pomen : milili trpečemu narodu rane, ki mu jih vsak dan več prizadene nečloveško organiziran vojaški stroj ZDA.
Borba za mir v Vietnamu ki jo je vojna Srednjem vzhodu nekoliko oglušila, se danes poživlja v novi obliki. Dar krvi je znak čustev, ki so lastna vsakemu človeku neglede na njegovo politično prepričanje.
Naš dar ne bo mogel nadomestiti krvi, ki se prelije v daljnih deželah azijskega jugovzhoda, toda vsaka sraga, ki nam jo bo zdravnik odvzel bo vietnamskemu ljudstvu pomagala za korak bliže svobodi.
Kri sinov kraške gmajne se bo
STOJAN SPETIČ
(Nadaljevanje na 4. strani)
pisana beseda «slovenski». V takem primeru, neglede na vse ostalo, zakon zavme. Temu bi se po domače reklo «šovinizem», pa čeprav sede v vladi tudi tovariši socialisti.
Koliko staršev je bilo ogoljufanih! Koliko jih je čakalo, po prebiranju raznih Katoliških glasov ali Novih listov, da bo šola res ustanovljena še to šolsko leto. Nekaj dni pred zaključkom vpisovanj pa so se morali na hitrico odločiti kam naj pošljejo otroka, ki so ga nameravali vpisati v strokovno šolo.
In vendar je šolo priporočila mešana jugoslovansko italijanska komisija, sprejel tržaški občinski svet, obljubila vlada v Rimu....
Resnica je da so vse take obljube iskrene laži, ko je pri tem vpletena DC, ki je mojster neizpolnjenih obljub.
Slovenci bi se morali že zdavnaj naučiti, da je vsak naš napredek, vsak naš uspeh spremljala odločna in enotna borba, brez diskriminacij, brez tistih skritih pogajanj — «daj — dam» — z DC in levim centrom.
Za šolo, za strokovno šolo, velja isto.
Ne pozabimo, da je vsako leto zgubljeno in da bodo slovenski u-čenci še naprej prisiljeni obiskovati šolo «Volta» ali kak strokovno izobraževalni tečaj v tujem okolju.
Spominska proslava v Bazovici
Ob 37. obletnici ustrelitve bazoviških junakov bo v nedeljo, 10. septembra ob 16. uri proslava na strelišču pri Bazovici ob spomeniku s sledečim sporedom: nastop pevskega zbora «Lipa» iz Bazovice, govora v slovenščini in italijanščini ter polaganje vencev.
Obisk v Ljubljani
Pretekli petek so v Ljubljani odprli 13. mednarodno vinsko razstavo. To razstavo je takoj po otvoritvi obiskala tudi skupina predstavnikov pokrajinskih uprav iz Trsta in Gorice, predstavnikov U-stanove za razvoj kmetijstva in več drugih funkcionarjev iz naše dežele. Skupino je vodil tržaški pokrajinski odbornik Saša Rudolf. Med udeleženci so bili še dr. Natti kot predstavnik Ustanove za razvoj kmetijstva, deželni svetovalec dr. Škrk_ dolinski župan Lovriha, tržaška pokrajinska svetovalca Mario Colli in Mirko Kapelj in drugi. Po ogledu vinske razstave je škupino sprejel podpredsednik ljubljanske mestne občine inž. Ljubo Levstik. V pozdravnem nagovoru je izrazil zadovoljstvo, da je do tega srečanja prišlo ter poudaril željo, da bi se stiki med Trstom in Ljubljano v bodoče okrepili Pripomnil je, da ima Ljubljana dobre stike z nekaterimi italijanskimi mesti, le s Trstom doslej teh stikov ni imela.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo£1oooooooooooooooooooooooooo
Naša mladina bo dala bri za vietnamske partizane
2 • DELO
8.9.1967
Proti manevrom NÀTO!
Utrjevanje vojaških oporišč stvarno škoduje miroljubnemu sožitju in gospodarskim interesom naše dežele
Zadnje dni avgusta je bil v Trstu kongres rezervnih oficirjev iz držav, ki 'pripadajo vojaškemu paktu NATO. Kongresa so se udeležili tudi zastopniki fašistične vojske iz Grčije. V okviru kongresnih prireditev iso bile tudi razne «praktične vaje» in tekme, kar pa je še mnogo hujše je to, da so se istočasno začele tudi velike vojaške vaje -sil NATO tudi v naši deželi.
Vrhovni poveljnik NATO v Evropi, ameriški general Lemnitzer je že na sami otvoritvi kongresa prikazal, kakšne cilje si zastavlja tudi manifestacija rezervnih oficirjev NATO. Med drugim, je dejal, dia se bo NATO v Evropi še dalje krepila. Poudaril je, da je krepitev NATO potrebna zlasti v Italiji in to zaradi «komunistične nevarnosti». «Naš namen je», tako je zatrjeval Lemnitzer, «da v okviru NATO zavrnemo komuniste, alko bi hoteli katerokoli od svojih vojaških isil uporabiti. Zatrjeval je tudi, da mora NATO «obdržati sedanjo prednost v jedrskem orožju ter da ne sme biti dvomov o volji in odločitvi NATO, da uporabi to silo, če bi ise pokazala potreba.» Lemnitzer je močno polemiziral s italijanskimi komunisti, ki zahtevajo, naj Italija izstopi iz pakta NATO, nagjlašal pa je pomen vojske v rezervi, ki po njegovem «predstavlja življenjsko vlogo pri dosegi uspeha. Vojska v rezervi» je dejal general, «mora biti dobro vodena, izvežbana, opremljena in pri-priipravljena organizacija.»
Kongres rezervistov je naletel na -zelo hladen sprejem v mestu. Namesto tradicionalnih dobrodošlic so (bili po (mestnih zidovih nalepljeni lepaki z zahtevo, naj Italija izstopi iz pakta NATO. «Nočemo ameriških imperialistov, napadalcev Vietnama! Nočemo grških fašistov, in nemškega militarizma! Dovolj je izzivanj in manevrov na mejah socialistična sveta! Hočemo tovarne, ne pa kasarn, hočemo dela, ne pa strelišč, hočemo okrepitev prometa in trgovinskih izmenjav, ne pa vojaških manevrov!» S taki mi in podobnimi gesli so bile prepleskane mestne ulice.
Izzivanje na meji socialističnega sveta
Medtem, ko je bil kongres rezervistov v eni izmed kasarn, je bilo na Garibaldijevem trgu zborovanje, ki ga je priredila KPI. Na tem zborovanju je tovariš Cuffaro ožigosal dejstvo, da so «navaden kongres rezervistov spremenili ter da je prišlo do soudeležbe najvišjih vojaških sil NATO v Evropi. Na istem zborovanju je govoril tudi tajnik zveze mladih komunistov Supaneich, ki je označil kongres rezervistov kot «izzivanje -na meji socialističnih dežel.»
Senator Vidah je naslovil na predsednika ministrskega sveta in na obrambnega ministra vprašanje, v. katerem ju sprašuje, kakšno korist bosta imela Trst in prebivalstvo dežele Furlanije - Julijske krajine od vojaških manifestacij ob priliki kongres rezervistov NATO v Trstu. V vprašanju je mod drugim rečeno: «Na raznih mestih na Krasu in v Furlaniji bodo opravili vrsto vojaških manevrov in vaj s streljanjem, katerim bodo prisostvovali najvišji predstavniki NATO in glavnih štabov držav, ki sodelujejo v . atlantskem paktu, med temi tudi nekateri predstavniki fašističnega režima, ki se je nedavno tega polastil oblasti v Grčiji, Francove Španije in Zahodne Nemčije. V/se to se dogaja», tako poudarja sen. Vidah, «v času, ko se postopno zaostruje uničevalna
vojna proti vietnamskemu ljudstvu in ko se nadaljuje napetost na Srednjem vzhodu, od česar ima tržaška blagovna trgovina veliko škodo. Vojaške vaje so toliko bolj nezaželene v mestu in deželi, ki ležita ob meji -z nevtralnimi državami ter so socialističnim svetom, s katerim sta Trst in Furlanija-Julijska krajina življenjsko povezana z gospodarskimi in kulturnimi stiki. Zbiranje visokih oficirjev NATO v Trstu predstavlja kričeče nasprotje z mednarodnim poslanstvom mesta in dežele.»
Na podlagi omenjenih ugotovitev senator Vidah vprašuje predsednika ministrskega sveta in obrambnega ministra, «ah nista mnenja, da bi ne smela ta pobuda škodovati mednarodenmu poslanstvu Trsta in dežele, stičišču tokov trgoviniske izmenjave in mirnega sodelovanja med državami z različno družbeno ureditvijo, prijateljskih stikov med vsemi -narodi.»
Protesti proti kongresu in vojaškim manevrom
Tudi občinski odbor v Miljah je v zvezi s kongresom rezervistov NATO v Trstu in v zvezi z vojaškimi manevri na deželi, sprejel resolucijo, v kateri izraža Svojo zaskrbljenost ter zahteva od vlade, «naj sproži pobude, ki ne bi škodovale, temveč -razvile mednarodno vlogo Trsta, tržaškega ozemlja in sploh vse dežele kot središče trgovinske izmenjave ter miroljubnih odnosov -med državami z različno družbeno ureditvijo ter prijateljstva med narodi.» V resoluciji je tudi rečeno, «da bodo imele vojaške pobude NATO neugodne posledice za Trst spričo njegovega političnega položaja in spričo hude. krize na Srednjem vzhodu in vojne v Vietnamu.»
Tudi na prazniku komunističnega tiska, ki je bil v Zgoniku dne 20. avgusta je prišel močno do izraza protest proti NATO. Dr. Godnič, ki je predsedoval zborovanju je med drugim poudaril, da je prireditev v Zgoniku manifestacija prijateljstva in manifestacija miru ter protest proti atlantski politiki Vlade, ki [spreminja kraško planoto v področje vojaških služnosti in tujih vojaških oporišč. Dr. Godnič, je odločno obsodil pobude NATO v Trstu in vojaške manevre -na deželi. Na isti prireditvi sta govorila še tržaški občinski svetovalec tov. Franc Gombač, ki je obsodil tako kongres rezervistov kot vojaške manevre NATO; ter član osrednjega vodstva KPI tov.
Di Giulio, ki je med drugim poudaril: «Dejstvo, da se pripravlja kongres rezervistov NATO v naši državi, odkriva voljo ameriških vodilnih skupin, da izvajajo vedno večji pritisk na Italijo, da preprečijo, da bi se med italijanskimi političnimi silami razvijala razprava, ki je zelo nujna, razprava o novi italijanski zunanji politiki. Razvoj dogodkov v svetu zahteva, da Italija prevzame novo vlogo izven prenapetega atlantizma, da omogoči nove odnose v Evropi, odnose, ki bodo sloneli na sodelovanju med Vsemi državami. Taki odnosi so še posebno potrebni za Trst in Furlanijo - Julijsko krajino, ki močno občutita posledice razdvojene Evrope.»
Tu omenjamo le nekatere, pobude, a poleg omenjenih so še številne druge.
Čuvarjem javnega reda, seveda, te akcije niso bile všeč. Stikali so zlasti za mladinci, ki so širili letake, proti NATO. Prišlo je tudi do nekaterih dejanj, ki niso v skladu z duhom in črko ustave.
Poslanka Marija Be-metič je skupaj z drugimi poslanici KPI poslala ministru za notranje zadeve vprašanje, v katerem «želi vedeti, ali mu je znano, če so bila dana tržaški kvesturi ob kongresu rezervnih oficirjev NATO v Trstu, izredna navodila, ki kršijo demokratične pravice in ki so v nasprotju z Obstoječimi zakoni. V vprašanju -je še posebno poudarjena resnost dogodka, ko so agenti (Nadaljevanje na 4. strani)
Med zborovanjem rezervistov NATO je bilo v Trstu več protestnih demonstracij tudi proti navzočnosti predstavnikov grške fašistične vojske. Detajl z ene zelo značilne demonstracije prikazuje tudi gornja slika. Mali baloni so ponesli visoko nad mesto slamnatega moža in pa napis «No a Patakos!» (Proti Patakcsu, sedanjemu fašističnemu poglavarju v Grčiji)
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ( lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO I JOOOOOOOl »ooooooooooooooooooc
Beograjska „Borba“ ugotavlja:
Manevri NATO objektivno
vplivajo na povečanje napetosti
Beograjska «Bo-rba» je v zvezi z manevri NATO v Furlaniji - Julijski krajini in v Grčiji, med drugim poudarila:
«Ambiciozni manevri sil NATO v Sredozemlju, ki se bodo končali šele Oktobra, objektivno vplivajo na povečanje napetosti na tem delu sveta že itak tako vznemirjenem in zaskrbljenem po izraelskem napadu na arabske države. V -pogojih večje zaostritve v mednarodnih odnosih, ki je normalna posledica dogodkov na Srednjem vzhodu, in sam cilj manevrov — preizkušanje moči in brz-ine premičnih enot atlantskega pakta za Evropo —
Otvoritve kongresa rezervnih oficirjev NATO se je udeležil tudi tržaški župan. Ni ga motilo dejstvo, da so bili v dvorani tudi predstavniki grškega fašističnega režima. Kje je njegova solidarnost z grškimi antifašisti?
predstavlja element, ki deluje prav nasprotno kakor pomirjevalno. Posebno značilno je dejstvo, da se ti manevri praktično istočasno vrše v neposredni bližini Jugoslavije. V Julijski knaljinli se neposredno pod vodstvom poveljnika NATO Leni-nitzerja vežbajo italijanske čete. V Grčiji -se vrše manevri združenih sil NATO, pri katerih sodelujejo poleg grških enot še enote iz Ita lije, Velike Britanije, ZDA, Kanade in Belgije, Turčija pa ima na njih svoje opazovalce.»
V članku «Borbe» je dalje rečeno: «Medtem ko je moč vojaške vaje na lastnem ozemlju prikazati kot tekoče zadeve, ki ne bi smele vplivati n-a dobre sosedske odnose, številni važni detajli, ki spremljajo manevre v Italiji in Grčiji, znatno vplivajo na večanje nezadovolj-lo škodljivih kršitev jugoslovan-ske-javnosti. Manevri v Julijski krajini sledijo relativno kmalu podobnim italijanskim manevrom v aprilu, -med katerimi je bilo več nepotrebnih in za vzajemne odnose zelo školjivih kršitev jugoslovanskega zračnega prostora. Tokrat ima pri njih sam Trst posebno vlogo. Zopet so istočasno obiskale to mesto italijanske vojne ladje, ki se v to mestu drugače ne vračajo pogosteje kakor enkrat ali dvakrat letno. Poleg tega je bil Trst izbran za središče kongresa organizacije rezervnih oficirjev dvanajstih držav-članiic NATO, ki šteje okoli 700 tisoč članov. Kongres je poleg tega i neposredno povezan z vojaškimi va-I jami in vključen vanje. Takšna ne-taktičnost do soseda s številnimi slabimi istočasnostmi, ki so dobile značaj neugodnih demonstracij, se
čuti tudi v sami izbiri Trsta za zborovanje.
Sestavek beograjske borbe se tako zaključuje: «Dolgoročni in dejansko nacionalni interesi obeh sosednjih držav ne -spadajo v okvir politike, ki vključuje taka vojaška vež banja.
Vprašalne pole ki jih uvaja grška fašistična vlada
«Ste, oziroma ste bili kdaj član komunistične partije?»
«Ste bili kdaj član odbora za mir?»
«Ali kak vaš sorodnik sodeluje v zgoraj omenjenih organizacijah?»
«Imate kakega sorodnika v komunističnih državah?»
«Ste kdaj sodelovali v mirovnem pohodu ali na zborovanjih, kjer ste uporabljali komunistična gesla?»
To je samo kratek izbor iz množice vprašanj, na katera morajo odgovarjati državni uslužbenci v Grčiji.
Vprašalna pola, ki so jo uvedli Z vladmim dekretom 31. julija, vsebuje v drugem delu izjavo o lojalnosti, ki jo mora sleherni podpisati. V izjavi je tudi vprašanje:
«Ali priznavate, da so grška komunistična partija in njej sorodne organizacije s svojo aktivnostjo izdale državne interese in skušale zrušiti družbeni red, se polastiti oblasti, okrniti državno ozemlje in podrediti grški narod in njegove grško - ortodoksne ideale slovansko - komunističnemu bloku in njegovi ideologiji in da so s tem zagrešile velik zločin proti svojemu narodu?»
8.9.1967 --------------------------------------------------------------------------------------- DELO • 3
Koper in Vietnam
80-letnica pevskega društva „Hajdrih“
V dneh od 22. do 24. septembra bodo avtobusi iz raznih mest Ita lije pripeljali množico mladincev in mladink v Koper zato, da dajo kri za vietnamske partizane, ki se junaško borijo proti ameriškim napadalcem in njihovim bednim zaveznikom, med katerimi je v prvi vrsti južnovietnam-ska lutkovna vlada.
To pobudo je dal deželni odbor tržaške in furlanske mladine, kot izraz aktivne in odločilne solidarnosti, ki sta jo osvojila Zveza komunistične mladine Italije, Zveza mladine Slovenije, Rdeči križ Slovenije pa je dal na razpolago pobudnikom tri emoteke ter celotno sanitarno ekipo, sposobno, da odvzame kri 300 krvodajalcem na dan.
Gre za velikodušno, edinstveno in originalno človečansko pobudo, h kateri je z navdušenjem in ginjenostjo pristopilo na tisoče fantov in deklet, kar je obenem tudi odgovor na nedavno pustovanje NATO v Trstu, na katerem je imel general Lemnitzer prevzeten in izzivalen govor.
■k -k -k
Ob tej priliki se spominjam dr. Normana Bethuneja, po vsem svetu znanega heroja, človeka, ki se ga s spoštovanjem spominjajo španski republikanci in borci mednarodnih brigad, kitajski narod, zdravniki in učenjaki iz vseh celin.
Dr. Norman Bethune je bil prvi, ki je prinesel rezerve krvi na bojišča ter tako rešil desettisoče borcev za svobodo. Umrl je zaradi seticemije na Kitajskem. V bojni gorečnosti je bil po krivdi blokade, ki jo je odredil čang Kaj šček, prisiljen operirati brez rokavic in ni imel sulfamidov, da bi se zdravil.
Žena Sum Gat Sana in Sung Cing Ling sta v uvodu kitajske izdaje čudovite knjige «Bisturi in sablja» — ki je zgodovina dr. Bethuneja, izpod peresa Sydneya Gordona in Ted Allana zapisala, da Kitajska ne bo nikoli pozabila dr. Bethuneja. «On je bil eden od tistih, ki so nam pomagali izbojevati svobodo. Njegovo delo ne bo nikoli šlo v pozabo.»
* k k
Dr. Bethune je umrl 13. novembra 1939. Partizani so ga skozi pet noči nosili po gorah. Pokopan je bil v neki dolini vzhodnega Šansija. V Yenanu je Ciu Te vrhovni komandant kitajske ljudske vojske, pred vojaki sedme
armade, proslavil velikega pokojnika kot «popolnega revolucionarja». «Mi vsi smo užaloščeni in imamo solze v očeh — je dejal — zaradi žrtve in v počastitev njegovega spomina bomo v bojnih črtah pomnožili svoj pogum.»
Partizani so odgovorili: «Izženimo invazorja ob spominu na Bethuneja!» «Naj živi osvobodilna vojska ob spominu na Bethuneja!» «Mir človeštvu ob spominu na Bethuneja!»
k k k
Bethune ju so v vzhodnem Šan-siju zgradili spomenik. Gradili so ga poldrugo leto sredi največjih težav. Dolina je postala neke vrste narodni spomenik. Leta 1941
♦ Vittorio Vidaii +
so Japonci okupirali to dolino in spomenik z dinamitom pognali v zrak. Danes je tam kip Bethuneja, za njim pa grobnica zgrajena iz belega marmorja. Vsako leto se 13. novembra zberejo tam tisoči kmetov, delavcev, študentov, učeniakov. voiaških in političnih voditeliev, mož in žena, starih in mladih, za to da počastilo spomin velikega internaciona-lista, znanstvenika in revolucionar jaj neustrašnega borca za stvar človeške emancipacije, za katero ie bilo geslo tako v Španiji kot na Kitajskem: «Zdravniki poidite k ranjencem, ne čakajte, da bodo ranjenci prišli k vam.»
k k k
Govorim o Bethuneju. Imel sem privilegij, da sem ga poznal in cenil; govorim o njem zato, ker se mi zdi pobuda mladine, da gre v Koper za to, da tam da svojo kri za vietnamske partizane sporočilo njemu, ki je kot žarek sonca prišel v Španijo med državljansko vojno. Tedaj so tisoči borcev umirali na bojnih poljih zaradi izkrvavitve.
Spoznal sem ga takoj, ko je prišel v Španijo v strahotnih dneh fašistične ofenzive proti Madridu. Bil sem tedaj v petem regimentu, a obenem tudi predstavnik Mednarodne rdeče pomoči.
Razložil nam je svoj načrt: Ni dovolj zbirati kri, treba jo je imeti pripravljeno v bližini bojišča. Organizirati moramo premično, sanitetno ekipo, ki naj zbira kri v mestu in jo nudi ranjencem že na samem bojišču. Zato pojdem v Pariz in London, da zberem de-
nar za nabavo vsega potrebnega za ustanovitev dkipe, sestavljene iz zdravnikov, tehnikov in bolničarjev.
Več zdravnikov je nasprotovalo temu načrtu. Po njihovem mnenju je bil ta načrt neuresničljiva zamisel. Toda zmagali smo mi in Bethune je skupaj s S_renso-nom, dopisnikom neke madridske revije, odšel. Kmalu sta se vrnila. Pripeljala sta se na kamionu, na katerem je bil napis « Instituto Hi-spano-Canadese de transfusion de sangre». Bila je to premična enota, ki je služila za transfuzijo krvi na bojišču. Tedaj je bil ves Madrid eno samo bojišče.
k k k
Potrebovali smo kri, «mleko», kot jo je imenoval Bethune. Treba jo je bilo iskati med obkoljenimi prebivalci Madrida, jemati na mesečne obroke in nekateri so pesimistično majali z glavo.
Nismo izgubili poguma. Sanitetni skupini smo dali na razpolago lepe prostore, kjer je bil prej sedež nemške ambasade.
Po radiu in v časopisih, z lepaki in zvočniki smo pozvali ljudi, naj dajo kri za borce. Dva dni zatem je nad 5000 oseb že v zgodnjih jutranjih urah navalilo na bulevar Princine de Vergara, kjer je bil sedež sanitetne ekipe.
Bethune je bil na balkonu in je jokal od ganotja.
Posode za kri, igle, brizgalnice, razkuževalna sredstva, specializirano osebje je bilo na razpolago in začelo se je z delom. Zvečer je zmanjkalo posode.
Prve transfuzije so se začele v Univerzitetnem mestu dne 23. decembra, ko je bila huda bitka. Na nekaterih področjih se je tako rešilo 75 odstotkov ranfenih vojakov.
Vest o obstoju sanitetne ekipe se je razširila po vseh frontah, borcem in njihovim družinam je dala novo navdušenje.
Kamor je privozil kamionček dr. Bethuneja, je bil deležen pozdravov vojakov in civilistov. Povsod je bilo slišati vzklike «Viva la transfusion de sangre!»
V tragediji Malage in v bitki Guadalajare so bili Bethune in njegovi sodelavci neutrudni in najdragocenejši.
Bethune je odšel v Kanado, kasneje, 6. junija 1937 pa na Kitajsko. Hitel je na pomoč kitajskemu ljudstvu, šel je umreti za stvar, kateri je posvetil svoje življenje.
k k k
Zgodovino dr. Bethuneja sem želel nekoliko osvetliti tisti mladini, ki se bo 23. in 24. septembra zbrala v Kopru, pa tudi drugim.
Vietnamci se borijo za neodvisnost svoje dežele in njihov boj je boj vsega človeštva, ki hoče mir, demokracijo, napredek. Zaenkrat Vietnamci ne potrebujejo prostovoljcev, da bi šli prelivat svojo kri na bojna polja.
Toda mladinci bodo dali svojo kri, ki bo spremenjena v plazmo služila za rešitev stotin in tisočev protiimperialističnih borcev. Navdušujoča pobuda, ki je prestopila meje dežele zato da se razširi po vsej državi, vzbuja občudovanje in tekmovanje med vsemi, ki so blizu junakom, ki v Vietnamu zadržujejo najmočnejši imperializem sveta.
Zato Koper postaja simbol, pobuda mladine, da dà svojo kri partizanom Vietnama pa manifestacija internacionalizma, ki bo ostala v zgodovini človeške solidarnosti.
Prosvetno društvo «Prosek-Kon-tovel» je slovesno proslavilo 80-letnico ustanovitve pevskega društva «Hajdrih» na Proseku. V četrtek, 31. avgusta jie bila v Prosvetnem domu na Proseku odprta zelo zanimiva razstava s prikazom prosvetne, gospodarske in športne dejavnosti na Proseku in Kontovelu ter razstava slovenske knjigfe ; v nedeljo, 3. septemebra pa je bil v Lulk-ševi Mandriji na Proseku koncert pevskih zborov: «Jezero» iz Doberdoba, «Valentin Vodnik» iz Doline^ «Slovenec» iz Boršta, «Vesna» iz Križa, domačega zbora «Vasilij Mirk» in godbe na pihala s Proseka.
Na véliki nedeljski prireditvi je govoril tovariš Vekoslav špangher. Najprej se je spomnil znanega glasbenega delavca Antona Hajdriha, ki je, kot je poudaril govornik, «poklonil večji del svojega kratkega življenja /kutlurnemu delu za slo-
venski narod». Polnih 40 let je pro-seško pevsko društvo nosilo ime «Hajdrih», to je odkler ga niso fašisti nasilno razpustili.
Tovariš Španger je nato govoril o prosvetni dejavnosti na Proseku in Kontovelu, o težavah pa tudi o uspehih ter se dalj časa zadržal pri najtemnejši dobi naše narodne zgodovine, ko je fašizem uničeval slovenske ustanove. Med drugim je omenil Milka Daneva, ki ga je fašistični strel zadel že leta 1921 pa se kljub temu ni umaknil s položaja in še danes poje v domačem zboru.
V nadaljevanju svojega govora je tov. Španger dejal: «Po zmagoslavno dobi v letu 1945 je znova vzklila ljubezen do petja z vsem tistim zanosom, ki je prevzemal Proseča-ne in Kontovelce in jih navduševal ob novih pridobitvah. V najkrajšem času so nastali kar trije pevski zbori in čeprav smo morali ugrizniti v grenko jabolko, ker se niso uresničila vsa naša stremljenja, je naše kulturno življenje vendarle zaživelo in zadihalo s polnimi pljuči. Danes smo ponosni, da je pevski zbor «Vasilij Mirk» vreden naslednik pevskega društva «Hajdrih» in takega si želimo še nadalje. Kar i smo podedovali od naših zaslužnih mož, naj nam bo jamstvo, bodrilo in vzgled za nadaljnje delovanje na tej zemlji, ki je naša in za katero ne dovolimo nikomur, da bi z njo barantal, ker smo z njo krvno povezani, kar moramo dokazovati tudi s tem, da kot slovenski starši izpolnjujemo svojo dolžnost in pošiljamo svoje otroke v slovenske šole.»
Govornik je zaključil svoj govor s pozivom: «Mladina in športniki, zgledujte se na našo takratno mladino ki ni klonila niti pod najtežjim pritiskom, ki ni nikoli kleče-palzila na lastni zemlji, ki je vedno nosila bafcljo borbe za boljšo prihodnosti. Na vas mladini je, da ohra-
ni prosvetni postojanki na Tržaškem, zato trdno vztrajajte na vseh toriščih našega narodnega življenja!»
Prosvetno društvo «Prosek-Konto-vel» je ob priliki proslave 80-letnice pevskega društva «Hajdrih» objavilo lično brošurioo, ki ima na svoji prvi notranji strani sliko pevskega zbora, kakršen je bil leta 1898. Bro-šurico krasi tudi več slik iz današnje dobe. Predsednik društva Marjan Petrot, ki je uredil brošuro, opisuje društveno delovanje v sezoni 1966-67. Med drugim piše:
«Z gostovanjem v Križu z Linhartovo veseloigro 'Županova Micka’ smo zaključili ljudško-prosvetno delovanje za sezono 1966-67. Afco nekoliko pogledamo nazaj in kritično ocenimo delovanje v ravnokar zaključeni sezoni, smo lahko nadvse zadovoljni. Zelo razveseljivo je dejstvo, da smo imeli zelo veliko ste-
rno prvenstvo tej slovenski narod-vilo prireditev in tudi obiski posameznih predstav so bili zelo dobri. Poleg nastopov in celovečernih prireditev v domači vasi, so posamezni odseki v glavnem pevski zbor, gostovali v raznih krajih na Tržaškem in v Jugoslaviji. Veliko skrb smo polagali na to, da hi v društvo pritegnili čimveč mladine, ne glede na njen politični nazor. Vrata prosvetnega društva morajo biti odprta vsem, ki se čutijo Slovence
«Najpomembnejši dogodek v minuli sezoni je vsekakor slavnostni koncert našega pevskega zbora. Koncert smo priredili ob poimenovanju zbora po slovenskem skladatelju Vasiliju Mirku. Omenili bi tudi koncert pevskega zbora v okvira Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu ter v ljubljanski Filharmoniji. Mladina je pod vodstvom požrtvovalnega režiserja Staneta Raztresena naštudirala Linhartovo veseloigro 'Zupanova Micka’, s katero je nastopila šestkrat, dvakrat na Proseku, po enkrat na Opčinah, v Doberdobu, pri Sv. Jakobu in v Križu. Naši naj mlajši pa so pod vodstvom Nadje Štoka pripravili mladinsko igro Frana Milčinskega 'Zvezdica Zaspanka'.
V pretdkli sfezoni smo zabeležili na Proseku vesel doogdek: končno smo prišli do svoje dvorane, čeprav ni velika, ima namreč 120 sedežev bo dobro služila svojemu namenu’ Od otvoritve, ki je bila v januarju smo imeli v naši dvorani šest kulturnih prireditev, tri filmske večere ter pet zabavnih prireditev.»
Iz sestavka Ignacija Ote pa povzemamo naslednje :	Pevski zbor
«Vasilij Mirk» je imel v minuli sezoni 17 nastopov. Na tekmovanju zborov v Gorici je zbor dosegel 3. mesto. Veliko zadoščenje je zbor imel z nastopom v dvorani Slovenske Filharmonije v Ljubljani. Zbor je nastopil tudi na Reki ter presenetil tamkajšnjo javnost.
Strahoten prizor iz vietnamske tragedije. Možje in fantje se kot partizani borijo proti agresorju, žene in otroci so se zatekli v gozdove, kjer iščejo zavetje, saj domov ne morejo in ga niti več nimajo. Tem ljudem bo tudi naša mladina priskočila na pomoč. Darovala bo kri za ranjene borce
4- DELO
8.9.1967
Iz goriške pokrajine
Huda žalitev Odporništva
Pripadniki razpuščenega fašističnega bataljona ..Santa Lucia" bodo imeli svoj ..shod" v Gorici
Za needljo, 10. septembra je v Gorici napovedana še ena huda izzivalna manifestacija. V mestu se bodo zbrali preživeli pripadniki bivšega zloglasnega fašističnega bataljona «Santa Lucia», ki je bil med zadnjo vojno nastanjen v Mostu na Soči ter je v okoliških krajih skupaj z nacisti plenil, požigal ter ubijal. Prdživbli fašistični bersaijferji bodo priredili sprevod po goriških ulicah, a kar je še hujše je to, da jim bo dovoljeno odkriti neko ploščo na zidu goriškega nadškofijskega semenišča, katero je bilo med zadnjo vojno spremenjeno v vojaško bolnišnico, rektor semenišča pa bo opravil verski obred. Maloštevilne preživele pripadnike fašističnega bataljona (Od je bil ustanovljen leta 1943 in razpuščen leta 1945), bodo «počastile» tudi néka-tere delegacije združenj bersaljer-jev iz raznih italijanskih mest, ki bodo za to priliko nalašč prišle v Gorico.
Vest, da bo v Gorici «shod posebne vrste» je hudo ogorčila vse demokrate Gorice in dežele. Postavlja se vprašanlje: kako to, da oblasti dovoljujejo prireditev, ki odkrito zveni kot žalitev vrednot Odporniškega gibanja in ki je huda provokacija na obmejnem področju, kjer je nacifašizem povzročil toliko zločinov. Postavlja pa se še drugo vprašanje: kako to_ da združenje bersaljerjev dovoljuje, da so v njem včlanjeni tudi pripadniki Zloglasnega fašističnega bataljona?
Toda, žal, taka «manifestacija», kakršna bo v nedeljo v Gorici, ni osamljen primer. In da je tako, zgovorno potrjujejo tudi naslednja dejstva: postavitev spomenika ardi-tom v bližini Krmina, širjenje letakov z izzivalno, protijugoslovansko vsebino itd.; potrjujejo pa tudi vojaški manevri NATO in razni «shodi» v neposredni bližini državne meje. Vse to je dokaz, da obstojajo vnaprej pripravljene spletke širšega obsega, ki imajo za cilj zaostritev položaja ob meji, poostritev gonje proti socialističnemu svetu v prvi vrsti proti Jugoslaviji.
Kako ocenjujejo vse to stranke Jevega centra? Kako gledajo na to tovariši socialisti? Ali soglašajo s tem, da se gre mimo in tiho mimo vsega tega?
Interesi miru in prijateljstva med narodi, pa tudi gospodarski interesi obmejnega področja zahtevajo zavrnitev provokacij, zahtevajo o-krepitev protifašističnih vrst !
Toda, dokler bo obstajalo dvo-um je, dokler se z besedami sicer f.avzema za politiko prijateljstva, istočasno pa dopušča manevre NA besede ostajajo besede, fašisti ter soglaša s tem, da Italija ostane v vojaškem bloku Atlantskega pakta, beseda ostajajo besede, fašisti ter vsi 'konservativci pa imajo prosto pot za svojo izzivalno dejavnost pod plaščem «patriotizma».
in proti miru v naši deželi. Primer je cerimonial postavitve spomenika fašistu D’Anmmziju, pri katerem je bil udeležen tudi goriški župan Mar-tina( o tem dogodiku smo že pisali v našem listu), sedanja graditev spomenika v Koprivi «arditom», vojakom iz prve svetovne vojne, po katerih so se imenovali prvi fašisti in še postavitev neštetih spomenikov raznim bojevniškim organizacijam, pri katerih je vedno prišla do izraza fašistična nestrpnost. K tem dogodkom moramo še prišteti bližnjo otvoritev spominske plošče bersaljerjem zloglasnega bataljona «Santa Lucia», o katerem pišemo tudi na drugem mestu. Nedvomno ne bo niti ob tej priliki manjkalo govorov o «sveti Gorici» in o neod-rešenih ozemljih onkraj meje. Ker pa desničarski krogi v Gorici ne morejo za te provokacije dobiti dovolj privržencev^ se poslužujejo u-voženih «patriotov». Tako se je pretekli mesec pripeljala z avtobusom, pod vodstvom nekega duhovnika, skupina «turistov» iz Padove, ki je pri mednarodnem bloku pri Rdeči hiši kričala sramotilna «gesla» na račun sosednje republike. Seveda so ob tej priliki italijanski obmejni organi ravnodušno prenašali neomikano razgrajanje. Navadno pa ti zelo natančno pregledujejo potne liste državljanov iz obeh strani meje, da ne bi kdo «slučajno» bil na seznamu politično osumljenih o-seb...
Med 'tem (ko se dogajajo te pro-vokacije pa goriška demokratična javnost zaman čaka že dvajset let na postavitev dostojnega spomenika padlim v odporniškem gibanju.
Slavje
doberdobske godbe
Zadnjo nedeljo v avgustu je dobe rdobska godba na pihala «Kras» proslavljala 20-letnico svoje obnovitve. Gelih dvajset let se je vzdrževala z lastnimi finančnimi sredstvi, kar je zahtevalo veliko požrtvovalnosti članov, katerim se moramo zahvaliti če danes še obstoja in aktivno deluje. Edino doberdobska občinska uprava ji je do sedaj pomagala. šele letos je godba prvič dobila finančno podporo od deželne Vlade.
Zaradi poletnih počitnic nismo mogli poročati o veličastni proslavi ob priliki 20-letnice obnovitve godbenega društva «Kras», ki je zelo dobro uspela. Ob tej priliki naše uredništvo čestita odboru in vsem članom društva z željo, da bi društvo z uspehom in požrtvovalnostjo še naprej delovalo.
Sporočilo Slovenskega dijaškega doma
Uprava Solvenskega dijaškega doma v Gorici nam je poslala sledeče obvestilo:
1.	Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1967-68 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda.
2.	Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno dokler ne bodo zasedena vsa razpoložljiva mesta.
3.	Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ulici Montesanto 84 vsak delavnih od 10. do 12. ure.
Vpisovanje v slovenske šole
V teku je vpisovanje v slovenske osnovne, enotne srednje in v višje srednje šole.
Vpisovanje v osnovne šole se zaključi že 11. septembra, vpisovanje v vse vrste srednjih šol pa 25. septembra.
Slovenski starši ! Vaša narodna dolžnost je, da vpišete svoje otroke v slovenske šole.
Ako jih niste še vpisali, storite to sedaj, še je čas.
Slovenska šola je sad težkega boja. Ohranimo jo in učvrstimo !
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
________S tržaškega ozemlja__________________
Nezadovoljiv odgovor
Minisler zagovarja zgraditev sklaoišča municije na področju zgoniške občine
Minister za obrambo je senatorju Vidaliju na vprašanje glede sklepa vojaških oblasti, da zasežejo veliko površino zemljišča v zgo-niški občini v vojaške namene, poslal odgovor, v katerem je rečeno :
«Nove vojaške Služnosti v zgo-niški občini je narekovala potreba, da se zaščiti Skladišče municije, ki ga je treba zgraditi na tamkajšnjem področju. Kraj, kjer je sedaj skladišče municije (Monte-belo), je v bližini mčsta in zato ne more ustrezati namenom in varnosti civilnega prebivalstva. Zgraditev Skladišča za municijo na območju zgoniške občine bo hkrati odpravila vojaško služnost na Montebelu. S tem bo izpolnjena dolgoletna želja tržaške občinske uprave, da razširi mesto v smeri industrijskega področja.»
S takim odgovorom, jasno se ne moremo strinjati, kakor se’nismo strinjali s podobnim odgovorom, ki ga je dal našim pokrajinskim svetovalcem pristojni pokrajinski odbornik. Mi vztrajamo na stališču, da je treba kraško področje izboljšati, da je treba omogočiti razvoj kmetijstva, vrtnarstva in živinoreje, da je treba, podpreti razvoj turizma. Področje zgoniške občine ima vse pogoje za to, izgubilo pa jih bo, ako bodo vojaške oblasti, neupoštevajoč zahtev prizadetega prebivalstva uresničile svoje načrte.
Jubilej tov. Miliča
1. septembra je tovariš Edvard Milič iz Repenča štev. 21 slavil svoj osemdeseti rojstni dan. Ta lep življenjski jubilej je proslavil v krogu svoje družine.
Jubilant, četudi je zaradi bolezni že nekaj časa prisiljen domovati, je vseeno dobro razpoložen. Kar prijetno se je z njim pogovarjati. Zlasti zanimivo je njegovo pripovedovanje o mladih letih, obujanje spominov na razne dogodke, katerim je bil priča.
. Tovariš Edvard Milič je kmalu po končani prvi svetovni vojni vstopil v delavsko organizacijo. Po ustanovitvi komunistične partije je postal njen član. Med osvobodilno borbo je deloval kot aktivist. Po osvoboditvi jte dokler mu je zdravje dopuščalo, aktivno sodeloval v borbah za družbene in narodnostne pravice.
Ob visokem življenjskem jubileju mu tovariši iz zgoniške občine pošiljajo topla voščila z željo, da bi zdrav in zadovoljen še dolgo let živel v veselje svoje družine in številnih prijateljev, tovarišev in znancev.
Tem čestitkam se pridružujeta tudi vodstvo tržaške federacije KPI in uredništvo «Dela».
Pričetek pouka v šoli
Glasbene matice
Pričetek poulka v šoli Glasbene mat ice bo v ponedel jek, 11. sep tem- j bra za glavne in stranske predmete. Pouk solopetja se prične 18. septembra. Gojenci se lahko naknadno vpišejo. Pisarna Glasbene matice v Trstu — Ul. Ruggero Manna 29 — je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Vlpisovanlje v šolo Glasbene i matice v Gorici sprejemajo v pisarni Slovenske prosvetne zveze, ki je v Ul. Ascdli L
00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Za „Avanti!“ manevri niso izzivanje
Izzivalni letaki
«Vai in Jugoslavia? Ricorda: chi passa le vacanze in Jugoslavia, finanzia, senza volerlo un regime comunista!»
Ta letak, ki je bil tiskan v Rimu od ^ fašistične organizacije «Lega d eli'Arcangelo» je pretekli mesec skupina. privržencev omeniene organizacije raztrosila no goriških ulicah. Na drugi strani pa letak opornima italijanske državljane, da so Istra. Dalmacija in Jadransko morje (Quarnaro)
Sicer pa ni to edini primer. Opažamo, da v zadnjem času desničarski 'krogi v naši pokrajini in izven nje načrtno uganjajo podobne provokacije, s katerimi dajejo duška svoji gonji proti dobremu sosedstvu
Neposredno na jugoslovanski meji se zbirajo čete NATO, oficirju CIOR tekajo z brzostrelko v roki, oklopne divizije in letala namišljeno bombardirajo kraje.... So to morda provokacije?
Ne!
Tudi če se enako vodijo orožne vaje na drugi jugoslovanski meji, v Grčiji, istočasno, z. italijanskimi, grškimi in kanadskimi enotami?
Tudi ne!
Kdo pa je ta, ki tako odločno zanika vsakršno izzivanje, ki naj ga bi ne bilo?
«Avanti!», glasilo italijanskih socialistov - socialdemokratov.
Pa reče nevednež: «Kaj pa jugoslovanski protesti?»
In spet modro «Avanti!»: blede se jim.
Začudeno pogledam in preberem članek na glasilu PSU. Res, iz nekega dopisa, zvem, da «niso manevri NATO nikoli pomenili izzivanj», to pa zato:
1)	ker je v Dalmaciji mnogo italijanskih turistov,
2)	ker ti turisti, povečini mladi, govorijo in se celo ljubimkajo z jugoslovanskimi dekleti,
S) ker ima Italija demokratično ustavo,
4)	ker je v Italiji predsednik socialist Saragat,
5)	ker je v Italiji mnogo gospodarstvenikov, ki si žele trgovine z Jugoslavijo.
žal ne vidim vezi med temi točkami, ki jih navaja v dokaz «Avanti!» in bombniki, ki so pomotoma prekoračili jugoslovansko mejo.
Kaj pa me briga, če se v Dalmaciji ljubimkajo, če bi pa jugoslovansko topništvo ( recimo) sestrelilo letala?
Tudi vezi med ustavo in izzivanji ne razumem. Po ustavi bi ne smeli dovoliti fašističnih zborovanj, pa bo v Gorici kljub temu «shod» bersaljerjev «Santa Lucia»...
Res je še ena točka, ki jo navaja dopisnik soc. glasila:
«V Italiji jamči tudi močno gibanje demokratov in antifašistov...» Dovoljujem si pripomniti gospodu dopisniku (naj mi ne zameri, ako ga ne imenujem «tovariš»), da je to gibanje, v katerega spada velika večina tovarišev socialistov, odločno proti vsakršnemu izzivanju NATO, na jugoslovanskih kakor tudi na drugih mejah.
* * *
Revija narodnih noš
Preteklo nedeljo je bila v Kamniku (Slovenija) velika revija slovenskih narodnih noš. Na reviji so bile zastopane tudi slovenske narodne noše iz tržaške in goriške okolice. Strokovna komisija je izvedla zelo skrbno selekcijo pristnih narodnih noš. Z velikim zanimanjem in pozornostjo je pregledala tudi noše s Tržaškega in Goriškega ter dvema iz Sv. Ivana dodelila dve prvi nagradi.
Tudi v velikem sprevodu po glavni ulici Kamnika so narodne noše s Tržaškega in Goriškega bile deležne velikega občudovanja.
Na reviji narodnih noš so bila zastopana naslednja prosvetna društva : Barkovlje Slavko Škamperle od Sv. Ivana, Skedenj, Vesna iz Križa Opčine in Sovodnje, udeležbo na reviji pa je ob sodelovanju Turističnega društva Kamnik omogočila Slovenska prosvetna zveza.
Počastitev spomina tov. Tomaža Rupnika
V počastitev spomina nepozabnega moža tov. Tomaža Rupnika, ki je umrl pred 'dvema letoma, daruje tov. Ivanka Rupnik z Opčin 2.000 lir za sklad «Dela».
Sožalje
Sekcija KPI v Podlonjerju izreka družini Mohorčič z Nove ceste sožalje ob smrti tovariša Stanka Mohorčiča. Ista sekcija izreka sožalje tudi svojcem pokojnega Hum-berta Gomizelj iz Sv. Magdalene. Izrazom sožalja se pridružuje tudi uredništvo našega lista.
Nadaljevanje
Mladina
pretakala v žilah neznanega borca iz doline Ja Drang, dečka s planote Plei Ku ali hanoiske ma-lere- Vrnila bo materi sina, družini živo mater, odredu zdravega borca.
In ko bo junaški vietnamski narod živel v tako težko priborjeni svobodi, bo v žilah vietnamske mladine, ki bo gradila ceste, železnice, nove tovarne v zameno za tiste, ki jih uničuje sovražnik, piala tudi naša kri.
Naši pradedje so s krvjo zapečatili bratstvo, ki je trajalo do smrti, mi, mladi komunisti in vsi, ki se nam bodo pridružili v teh dneh, bomo obnovili običaj in oklicali bratstvo med našim in vietnamskim ljudstvom. To bratstvo ne more nihče uničiti!
NATO
tržaške kvesture 25. avgusta ustavili nekatere mladeniče, ki so lepili 'lepake o miru in na katerih je bila zahteva po izstopu Italije iz NATO. Policisti so omenjene lepake zaplenili.
«Policija je nasilno nastopila» — tako poudarja naša poslanka v vlogi, namenjeni ministru za notranje zadeve — «proti skupini mladeničev, ki so ob priliki sprejema, ki ga je tržaška občinska u-prava [priredila kongresistom, nosili napise proti vojni v Vietnamu ter obsojali prisotnost predstavnikov grške fašistične vojske na o-menjenem kongresu».
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino List izhaja dvakrat na mesec Celoletna naročnina 1000 lir Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava : Trst - Ul. Capitolina 3 - Telef. 44-046; 44-047
Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12