STRAN 4 STRAN 6 Lesnopredelovalna panoga Bomo z novimi ukrepi izboljšali izkoristek naše strateške surovine? V dolini dosegli razsežnosti 2. vala epidemije konec novembra Lea Marolt Sonnenschein med ZDA, Veliko Britanijo in Slovenijo Zavod Pristan nov izvajalec pomoči na domu v Zgornji Savinjski dolini Izjemen uspeh velikonočne delavnice Turističnega društva Nazarje »na daljavo« STRAN 8 STRAN 12 STRAN 15 PFEIFER ww™ pfeifet-ilexjtjm Zaradi jnveänega obie^ praavftiqa, ršienio l kandidata a ¿ättdbo delwn ega ir«tj; SKLADIŠČNIK: J^g^ 1, Villi ta ris t troi imensko d eio Prevzemanje in iidajafj* rtrtiklc■. v ^khriiti n-iiodli (t da!>iwiij Koddcte. ti ves delo™ mesto uiurnc, vitrnio, da nam peš ie_e svo| žtvjjflh jepis m: a.ek'ionsk: iwh ov franci@pfeitei-slD.iDni '.'ain prijava J::ulii ilpmavons zaupno. Oglasi Savinjske novice št. 11, 2. marec 2021 27 2 Vsebina Upravna enota Mozirje Vse več vlog na področjih tujcev in prometa...............................4 BSH Hišni aparati Nazarje Prestižna lovorika končno na mestu, ki ji pripada............................6 Plovilo podjetja Podkrižnik Ekološko sprejemljiv elektro pogon za plovbo praktično povsod.........7 Zima se je vrnila Bolj kot sneg je za sadje usodna zmrzal..............7 Občina Mozirje Podpora javno zasebnemu partnerstvu pri energetski sanaciji šole in športne dvorane.................11 Občina Luče Proračun v predlagani višini soglasno sprejet....................11 Občina Rečica ob Savinji Vendarle koncesionar za pogrebno pokopališko dejavnost?................12 Novorojenčki pri županji Lani v Solčavi rojeni le trije otroci..........................................17 Zavod Stanislava Poleg videza in okusa za najboljši kolač štela tudi postavitev..........18 Google Osvežitev prikaza ulic tudi v Mozirju.............................22 Radegunda Zaradi eksplozije pirotehničnega sredstva hudo poškodovana oseba.......................................................23 Nizka Občan z zračno puško zadel dve občanki............................23 UK , mL A. t ■ r ^ _. ■ H ŠS Tretja stran Kot Butalci z lesom, kot Butalci tudi z elektriko? Teden po velikonočnih praznikih se je začel z radikalno spremembo vremena, v naše kraje se je vrnila zima. Že zdaj je jasno, da bo škoda zaradi pozebe, zlasti v sadjarstvu, velika, podobno kot v prejšnjih letih pa bodo najbrž znatne razlike med hribovskimi in dolinskimi nasadi, saj je vegetacija pri slednjih običajno hitrejša. Zmrzal je hitro lahko usodna za že cvetoče sadno drevje, medtem ko v fazi brstenja nima tako negativnih posledic. V teh dneh smo zaradi zaostrenih ukrepov proti širjenju koronavirusa omejeni na najbolj nujne opravke izven doma, kar se seveda odraža tudi pri številu dogodkov, ki jih sicer redno spremljamo. V sosednji Šaleški dolini je ne glede na to zelo živahno, saj je v javni obravnavi osnutek strategije o prenehanju rabe premoga za proizvodnjo električne energije. Ministrstvo za infrastrukturo predlaga, da se izkop premoga ustavi najkasneje leta 2033, pri tem pa ne ponuja odgovora na vprašanje, kako bo Slovenija nadomestila izpad tretjine (občasno celo polovice) celotne proizvedene električne energije. Gospodarstvo se je že odzvalo in opozarja, da za predlagano strateško spremembo na področju energetike leta 2033 še ne bomo pripravljeni. Za gospodarstvo, zlasti pa za industrijo, je bistvena zanesljiva oskrba z energijo po konkurenčnih cenah, predvsem pa stabilnost delovanja elektroenergetskega sistema. Glede na to, da so tehnologije, ki bi lahko nadomestile premogovne termoelektrarne, še nerazvite in bo zanje ključen razvoj v naslednjem desetletju, gospodarstvo nasprotuje preura-njeni odločitvi o izstopu iz premoga in posledično večji energetski uvozni odvisnosti Slovenije. Vsaj posredno, če ne kar neposredno, je z energetiko in energijo povezan tudi les, kateremu smo tokrat namenili osrednjo vlogo v temi tedna. Les predstavlja strateško surovino Slovenije (in Zgornje Savinjske doline) ter hkrati surovino prihodnosti, saj ga imamo največ na prebivalca v Evropski uniji, poleg tega gre za obnovljiv vir z negativnim ogljičnim odtisom. Pri predelavi potrebuje malo energije, zato lahko učinkovito nadomesti druge materiale. Leta 2018 smo v Sloveniji ob prirastu skoraj devet milijonov kubičnih metrov posekali dobrih šest milijonov kubičnih metrov lesa, od tega smo ga doma predelali samo dober milijon in pol kubičnih metrov, izvozili pa dobre tri milijone in pol kubičnih metrov. Hm, dosežek, ki se ga ne bi sramovali niti Butalci. A možnosti za izboljšanje obstajajo in država se jih je namenila izdatno (tudi finančno) podpreti. Koliko bodo te spodbude sposobni izkoristiti naši lesarji, bomo še videli. Dobra novica je, da je lesnopredelovalna panoga uvrščena med prioritetne tudi v razvojnem načrtu SAŠA regije za obdobje 2021-2027. Žogica je zdaj na strani izvajalcev. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 14, 9. april 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savisjske novice št. 14,9. april 2021 3 Tema tedna, Aktualno, Anketa LESNOPREDELOVALNA PANOGA Bomo z novimi ukrepi izboljšali izkoristek naše strateške surovine? Čeprav v Sloveniji letno priraste štiri kubične metre lesa na prebivalca, ga za izdelke porabimo le okoli pol kubičnega metra na prebivalca. Na podlagi nove študije, katere namen je ugotoviti, kako izkoristiti potencial lesa in lesne industrije za uresničitev trajno-stnega razvojnega preboja Slovenije, bo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologi- jo pripravilo strategijo lesne industrije za obdobje 2021-2027. SLOVENSKI LES SUROVINA PRIHODNOSTI V omenjeni študiji so izpostavljena že znana dejstva, da les zaradi svojih specifičnih lastnosti predstavlja strateško surovino Slovenije in hkrati surovino prihodnosti, saj ga imamo največ na prebivalca v Evropski uniji, poleg tega gre za obnovljiv vir z negativnim ogljičnim odtisom. Pri predelavi potrebuje malo energije, zato lahko učinkovito nadomesti druge materiale. RECEPT ZA 50-ODSTOTNO ZNIŽANJE EMISIJ OGLJIKOVEGA DIOKSIDA Če bi predelali tri milijone kubičnih metrov lesa, bi v izdelke vezali skupaj okoli 75 milijona ton ogljikovega dioksida, kar je skoraj polovica letnih i> Naša anketa Ali znajo lesarji v naši dolini unovčiti svoje izdelke? Nina Lamut, Mozirje Drobni leseni izdelki so na voljo v mozirskem TlC-u in solčavski Rinki. Koliko se znajo naši lesarji, ki izdelujejo večje izdelke, predstaviti, nisem nikoli razmišljala. Tudi sama zelo malo poznam njihovo delo. Tako mi je bližji obisk trgovine s pohištvom kot obisk kakšnega mizarja. goče kakšne manjše unikatne izdelke. Sama prisegam na slovenski izdelek, bolje je namreč dati malo več denarja in kupiti kvaliteto, ki jo imaš za dlje časa. Sicer pa mi sorodnik naredi vse, kar rabim. Marjeta Robnik, Luče Naši lesarji znajo dobro predstaviti svoje izdelke. Tudi sama posegam po njih, saj sem lokalpatriot. Sicer pa imamo oblikovalce izdelkov iz lesa kar v družini in mi vedno naredijo, kar rabim. V kolikor ne morejo prisluhniti moi želji, se obrnem na prijatelje. Sandra Djujič, Dobletina Me kar malo jezi, ko hlodovino izvažamo in potem uvažamo lesene izdelke. Nekateri naši lesarji in mizarji sicer znajo unovčiti svoje izdelke, a bi lahko svoj asortiman razširili na leseno galanterijo in izdelovali mo- Janez Melavc, Spodnje Pobrežje Sam sem zaljubljen v les do te mere, da imam celo leseno hišo. Tudi pohištvo v njej je v večji meri doma narejeno. Tega mi je izdelal brat. Meni je zelo važno, da je vse domače izdelave in da ni poceni serijski izdelek kakšnega tujega proizvajalca. Gal Letonja, Gornji Grad Če imajo leseni izdelki zgodbo, se bolje prodajajo. Tako se mi zdi, da lesarji znajo prodati svoje izdelke. Glede pohištva sem mnenja, da če kupuješ nekaj, kar boš potem vrgel čez desetletje na deponijo, je potem trgovina s poceni pohištvom najboljša izbira. Če pa želiš, da ostane trajno, tudi tvojim zanamcem, je to definitivno domači izdelek, ki je kakovosten in ga kupiš pri domačem lesarju. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Vse več vlog na področjih tujcev in prometa Na Upravni enoti Mozirje so v letu 2020 zabeležili povečano število obravnav s področja tujcev. V dveh večjih gospodarskih družbah je namreč prišlo do povečanega zaposlovanja tujcev, s tem pa do porasta pri prvih vlogah za izdajo enotnih dovoljenj za prebivanje in delo. VEČ KOT 50 ODSTOTKOV NOVIH UPRAVNIH ZADEV »Skupno smo obravnavali 696 novih upravnih zadev, kar je 50,98 odstotka več kot leta 2019, ko smo obravnavali 461 upravnih zadev. Poleg teh prvih zaposlitev se na našem območju tujci največ zaposlujejo kot vozniki kamionov, precej vlog je tudi iz razloga združitve družine. Za razliko od prejšnjih let je pove- čanje opazno,« je povedala načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale. 953 VOZNIKOM PODALJŠALI VELJAVNOST VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Na področju registracije vozil je bilo 1901 upravnih postopkov, sedem več kot leta 2019. Nekaj manj je bilo registracij motornih vozil in podaljšanj veljavnosti prometnih dovoljenj. Večina lastnikov vozil namreč te postopke uredi pri organizacijah, pooblaščenih za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil. Veljavnost prometnih dovoljenj na UE podaljšujejo običajno le lastniki vozil, za katere tehnični pregled v skladu z zakonom ni potreben. Več je bilo postopkov odjav vozil in oprosti- tev plačila letnega povračila za uporabo cest. V letu 2020 so na UE Mozirje izdali 561 vozniških dovoljenj, leto prej pa 675. So pa veljavnost vozniškega dovoljenja podaljšali kar 953 voznikom, kar je 80 več kot leto prej. Zaradi zdravstvene nezmožnosti niso odvzeli nobenega dovoljenja, tri voznike pa so napotili na kontrolni zdravstveni pregled. V letu 2020 so izdali tudi 17 dovoljenj za vožnjo kandidata s spremljevalcem. Na opravljanje vozniškega izpita so priglasili 163 kandidatov. Leto prej le 69. Milena Cigale ob tem opozarja občane, da je rok za zamenjavo starih vozniških dovoljenj za nova, ki so v obliki kartice, 19. januar 2023. Benjamin Kanjir 4 Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 Tema tedna Mag. Miran R. Zager, član sekretariata Mikro lesne mreže (MLM): »Stanje v slovenski lesno-prede-lovalni industriji v zadnjih nekaj letih (do vključno 2019) je bilo s strani Igorja Milavca, direktorja Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, opisano kot: stabilna in zmerna 4-odstotna rast prihodkov, 3-od-stotna rast zaposlitev ob 8-odstotni rasti stroškov dela, skoraj dvoodsto-tna rast bruto dodane vrednosti na zaposlenega in relativno nizek dolg. Obeti so torej dobri tudi za 2020, in to kljub epidemiji covida-19.1 Izpostavljene so bile tudi težave lesne industrije, kjer je problematičen predvsem dvig stroškov dela, ki presega dvig produktivnosti2 za 4-krat. Nadalje pomanjkanje kvalitetne hlodovine za žagarsko industrijo, saj doma uspemo predelati le četrtino posekane hlodovine. In kakšno je stanje v Zgornji Savinjski dolini (ZSD)? Vse do sedaj narejene analitične podlage - tudi za območni razvojni program SAŠA regije - kažejo, da ima lesna predelava v ZSD velik potencial, in to tako na strani surovine kot tudi delovanja uveljavljenih3 podjetij. Nekaj ključnih podatkov za obdobje 2017-2019 za vzorec uveljavljenih podjetij pa je (primerjava 2018/2017 in 2019/2018): • rast prihodkov: 15,5 % in 72 %; • rast stroškov surovin, materiala in storitev: 17,5 % in 8,1 %; • rast stroškov dela: 2,5 % in 78 %; • rast zaposlitev: 5,7 % in -4,1 %; • rast produktivnosti: 3,5 % in 5,3 %; • lastniški kapital kot delež: 38,9 % in 40,2 %. Kot je razvidno iz podatkov, so imeli lesarji v ZSD v primerjavi s panogo na nacionalnem nivoju višjo rast prihodkov, nižjo rast zaposlitev, skoraj enako rast stroškov dela in višjo rast produktivnosti. Slednja je bila predvsem posledica upada zaposlitev, ki se je zgodil zaradi avtomatizacije in robotizacije (nove investicije). Lesarji iz ZSD ob tem izpostavljajo problem kvalitetne surovine, ki jo morajo v velikem delu uvažati, pomanjkanje ustreznih kadrov iz dual-nega izobraževanja in tudi težave s poslovni prostori za širitev. Velik pritisk predstavljajo stroški dela, katerim skušajo parirati z avtomatizacijo in robotizacijo. Večina proizvajalcev, ki zmorejo višje faze predelave (stavbno pohištvo, pohištvo, lesena gradnja ...), ima dostop do razvojnega znanja in mednarodnih projektov. Struktura lastniškega kapitala se sicer izboljšuje, a je še vedno le na ravni 40 odstotkov.« 1 Po ugotovitvah analitikov naj covid-19 ne bi vplival na gradbeništvo in opremo stanovanj ter leseno embalažo. 2 Produktivnost izražena kot bruto dodana vrednost na zaposlenega. 3 To so podjetja z več kot 10 zaposlenimi in prodajo nad milijon evrov letno. emisij tega toplogrednega plina v Sloveniji. Na di-rektoratu za lesarstvo zato izvajajo različne promocijske aktivnosti in pripravljajo spodbude za podjetja. V skladu s prizadevanji EU in evropskim zelenim dogovorom se stopnjuje potreba po prestrukturiranju gospodarstva v smeri trajnostne-ga razvoja s poudarkom na lokalni proizvodnji z lastnimi surovinami in manjšo porabo energije. VEČINA LESA BREZ PREDELAVE V IZVOZ Namesto da bi les predelali v izdelke z višjo dodano vrednostjo, se največ posekanega lesa iz Slovenije izvozi. Leta 2018 smo v Sloveniji ob prirastu 8,8 milijonov kubičnih metrov posekali 6,1 milijonov kubičnih metrov lesa, od tega smo doma predelali samo 1,7 milijona kubičnih metrov, izvozili pa 3,6 milijona kubičnih metrov (skupaj z lesnimi ostanki). Proizvodnja po- Samo 1,7 milijona m3 lesa smo leta 2018 predelali v Sloveniji, izvozili pa 3,6 milijona m3 lesa. lizdelkov za pohištveno industrijo je skoraj povsem izginila. Poleg tega je še vedno prevelik poudarek na energetski izrabi lesa, medtem ko je les premalo upoštevan v programih spodbujanja energetske obnove objektov in novogradenj. UKREPI ZA BOLJŠI IZKORISTEK LESNEGA POTENCIALA Z namenom, da bi v Sloveniji v celoti izkoristili lesni potencial, ministrstvo predlaga naslednje ukrepe: - vzpostavitev lesnopredelovalni panogi naklonjenega poslovnega okolja s spodbujanjem povpraševanja po lesnih izdelkih; - spodbujanje investicij v lesno industrijo; - usmeritev sredstev iz podnebnega in Eko sklada v projekte in investicije v lesni industriji ter podpora leseni gradnji in uporabi lesenih izdelkov; - označevanje ogljičnega odtisa proizvodov in objektov ter obdavčitev izdelkov glede na ogljič-ni odtis, - podpiranje uporabe lesa preko uredbe o zelenem javnem naročanju; - ustanovitev Trajnostnega sklada Republike Slovenije in zagotovitev sredstev za razvoj ino-vativnih tehnologij in izdelkov; - izvajanje dolgoročne sistematične akcije promocije lesa in lesnih izdelkov. DAN SLOVENSKEGA LESARSTVA 2021 V ZAČETKU JUNIJA Na Direktoratu za lesarstvo medtem nadaljujejo promocijske aktivnosti za ozaveščanje o prednostih rabe lesa. Dan slovenskega lesarstva z razstavo Čar lesa je predviden v prvi polovici junija. Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 5 p Aktualno BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Prestižna lovorika končno na mestu, ki ji pripada Ekipa Časnika Finance je predstavnikom podjetja BSH Hišni aparati Nazarje pet mesecev po sklepnem dogodku izbora Tovarna leta 2020, ki je v digitalni obliki potekal 22. oktobra lani, tik pred zaprtjem države v tretjem valu epidemije izročila zasluženi kipec. PONOSNI NA NAGRADO IN NOVE DOSEŽKE Da so v nazarski tovarni na osvojeno nagrado zelo ponosni, priča tudi velik logotip, ki krasi pročelje poslovne stavbe, za kipec in plaketo pa so ob vhodu v prostore podjetja pripravili častno mesto. V podjetju so zelo ponosni tudi na proizvodnjo novega pametnega kuhalnega aparata cookit, ki ga je skupina BSH, njen del so od leta 1993, zaupala prav kolektivu v Nazarjah. Skupna vrednost projekta je sto milijonov evrov, od tega bo BSH tri četrtine zneska vložil v trže- Kipec tovarna leta 2020 in plaketo sta predstavnika strokovne komisije izročila direktorjema BSH Hišnih aparatov Boštjanu Gorjupu in Matiji Petrinu. V BSH Hišnih aparatih so zelo ponosni tudi na proizvodnjo novega pametnega kuhalnega aparata cookit; doslej so prodali že deset tisoč aparatov. nje. Po vstopu na nemški in avstrijski trg načrtujejo vstop na francoskega. Doslej so prodali že deset tisoč aparatov. MATIJA PETRIN ČLAN KOMISIJE ZA IZBOR TOVARNE LETA 2021 Kipec tovarna leta 2020 in plaketo sta predsednik strokovne komisije Anton Papež in urednica Tovarne leta Sabina Petrov izročila Boštjanu Gorjupu, direktorju družbe, odgovornemu za področje gospodarjenja, in Matiji Petrinu, direktorju družbe, odgovornemu za področje tehnike. Slednji se bo letos pridružil strokovni komisiji, ki bo izbrala prejemnika priznanja tovarna leta 2021. Razpis je že odprt, zmagovalec pa bo znan 5. oktobra. Sklepni dogodek izbora je predviden v Nazarjah, kjer si bodo udeleženci lahko ogledali proizvodnjo v tovarni leta 2020. Franci Kotnik, foto: Aleš Beno EPIDEMIJA NOVEGA KORONAVIRUSA V dolini dosegli razsežnosti 2. vala epidemije konec novembra V četrtek, 1. aprila, so stopili v veljavo strogi omejitveni ukrepi, gre za tako imenovano zaprtje države, ki bo trajalo predvidoma do 12. aprila. Potem naj bi veljali ukrepi v skladu z vladnim semaforjem sproščanja ukrepov glede na epidemiološko stanje v državi, ki ga bo svetovalna skupina v vmesnem času »prevetrila«. POLICIJSKA URA OSTAJA Trenutni semafor je razdeljen na pet skupin, glavna kriterija skupin sta sedemdnevno povprečje števila okuženih in število hospitalizira-nih bolnikov s covidom-19. Na vladnem semaforju spremembe lahko pričakujeta predvsem vzgoja in izobraževanje, potencialno pa tudi vrtovi gostinskih lokalov. Policijska ura ostaja, dokler bodo epidemiološke razmere slabe. DRŽAVA V RDEČI FAZI Država je trenutno v rdeči fazi, sedemdnevno povprečje potrjenih primerov okužb narašča in je v soboto doseglo 1058, dve regiji, tudi Savinjska, pa sta po podatkih sledil- nika za covid-19 že dosegli črno fazo. Število potrjenih okužb v državi med testiranimi s PCR testi je bilo v nedeljo, 4. aprila, 18-odstotno, dan prej jih je bilo skoraj 26 odstotkov. NA LJUBNEM ŠE VEDNO PORAST OKUŽB V Zgornji Savinjski dolini je po številu potrjenih okužb še vedno izstopa občina Ljubno. Po podatkih covid-19 sledilnika za ponedeljek, 5. aprila, je bilo takrat v tej občini kar 69 skupno aktivno potrjenih okuženih oseb v 14 dneh. V občini Mozirje je bilo število potrjenih primerov 32, Nazarje 25, Rečica ob Savinji 21, Gornji Grad 17, Luče 7 in Solčava 2. Cepljenje v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje izvajajo nemoteno. V dolini narašča delež pozitivnih, rekordno pa je število testira-nih. Upoštevajoč oboje to pomeni, da smo že dosegli razsežnosti 2. vala epidemije konec novembra, so nam sporočili iz zdravstvenega doma. Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 Gospodarstvo PREDSTAVITEV PODKRIZNIKOVEGA PLOVILA NA REKI SAVI Ekološko sprejemljiv elektro pogon za plovbo praktično povsod Podjetje Podkrižnik je predzadnjo sredo v marcu na hidroelektrarni (HE) Brežice, ki je peta v verigi šestih HE na spodnji Savi, pripravilo predstavitev popolnoma električnega plovila, ki je bilo dobavljeno lansko leto podjetju Partner za izvajanje batimetričnih meritev (batime-trija je znanost o merjenju globine oceanov, morij, rek in jezer ter izdelavi kart morskega in rečnega dna) na akumulacijskih zajetjih pred hidroelektrarnami. NESLIŠNO PLOVILO S POGONOM IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE Podjetje Partner, ki je v stoodstotni lasti družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) in zagotavlja podporo pri obratovanju in vzdrževanju, poleg tega pa izvaja hidrogeološki in hidrološki monitoring, je na trgu iskalo plovilo robu- Samo 27 cm ugreza omogoča plovbo tudi na zelo plitvih območjih. stne izvedbe z elektromotornim pogonom. Plovilo naj bi delovalo neslišno in bi moralo imeti pogon na akumulatorske baterije, ki se polnijo iz obnovljivih virov električne energije (iz vode). Plovilo je na podlagi navedenega povpraševanja ponudilo podjetje Podkrižnik, ki je razvilo elektromotorni pogon znamke e'dyn 1120, samo plovilo pa je iz aluminija izdelalo poljsko podjetje Viking. NAVDUŠUJOČA AVTONOMIJA PLOVBE Električni motor e'dyn 1120 deluje z močjo 11 kW, kar je enako motorju z notranjim izgoreva- Podkrižnikovo plovilo ima ekološko sprejemljiv elektro pogon, ki omogoča uporabo tudi na vodah, kjer je plovba z bencinskimi motorji prepovedana. (Foto: Igor Pečnik) njem moči 20 KM. Potrebo po avtonomiji so zagotovili z vgradnjo dveh bateriji s kapaciteto 8,1 kW/h in vso potrebno elektroniko. Pri hitrosti plovbe 7 km/h (4 vozle), kar je delovna hitrost plovila oziroma hitrost, ki je primerna za izvedbo meritev, avtonomija akumulatorskih baterij znaša do 16 ur. Plovilo dolžine 5,5 metra in širine 2,2 metra ima vsega 27 centimetrov ugreza, kar omogoča plovbo tudi na zelo plitvih območjih. BREZ NEVARNOSTI ZA EKOLOŠKE POSLEDICE Podkrižnikovo plovilo je praktično neslišno in ekološko zelo sprejemljivo, saj motor ne onesnažuje ne vode ne zraka. Polnjenje baterij izvajajo na HE, kar pomeni, da ga polnijo z električno energijo, ki je proizvedena iz obnovljivega vira. Velika prednost je tudi, da ne more priti do iztekanja olja ali goriva, kar bi lahko na reki povzročilo ekološke posledice. Poleg tega je elektromotor cenejši za vzdrževanje kot bencinski. VELIKO POTENCIALA ZA PLOVILA Z ELEKTRO POGONOM Ekološko sprejemljiv elektro pogon omogoča plovbo s takšnim plovilom praktično povsod, predvsem pa so to območja, ki so razglašena za narodne parke (npr. Bohinjsko jezero). Trenutno takšnih območij na Savi še ni, si pa HESS prizadeva, da bi na reki Savi v času desetih let na pretočnih akumulacijah potekal samo električni rečni promet. V ta namen so pripravljeni postaviti e-polnilnico za plovila. Franci Kotnik ZIMA SE JE VRNILA TUDI V ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO Bolj kot sneg je za sadje usodna zmrzal V torek je večji del Slovenije pobelil sneg, tudi našo dolino. Zaradi prejšnjih toplih dni je cvete odprlo že veliko sadnega drevja, a zanje sneg ni usoden. Usodnejše so temperature pod minus tri stopinje Celzija. Cvetijo breskve, marelice, češnje, tudi že precej jablan. Kot je povedal predsednik Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje Alojz Plaznik, je sneg svoje vrste zaščita. Temperature zadržuje na okoli nič, kar za sadno drevje, ki je že v polnem razcvetu, ni usodno. Usodnejše bodo nizke temperature. Ko se živo srebro spusti pod minus tri, odprti cvetovi zmrznejo in odpadejo, s tem pa tudi ves pridelek. Kot je dejal Plaznik, v dolini ni nikogar, ki bi se s pridelavo sadja ali obdelovanjem vinogradov profesionalno preživljal, ogromno pa je ljubiteljev, ki si želijo obloženih dreves. Nizke temperature pa niso nevarne za brste. Slednji bodo preživeli in poskrbeli za pridelek. Predsednik EHD Mozirski gaj Darko Bele zaradi snega in pozebe večje škode v Gaju ne pričakuje. Sicer bodo cvetoča drevesa pozebla, na tulipanih in narcisah pa škode naj ne bi bilo. Če bi bil sneg južen in s tem težji, bi stebla polomil, tako pa jih ne bo. Bele je še dejal, da večje škode, kot jo parku povzroča novi koronavirus, ne more povzročiti nihče. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Na prvi delovni dan po praznikih je sneg pobelil sadno drevje. Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 7 Intervju MOZIRJANKA LEA MAROLT SONNENSCHEIN MED ZDA, VELIKO BRITANIJO IN SLOVENIJO »Življenje je prekratko, da ne bi delali tega, kar nas res izpopolnjuje« Lea Marolt Sonnenschein: »Moje delo je zelo zanimivo in dinamično - vedno je treba razviti nekaj novega, česar prej še nisi videl ali naredil.« Še ena izmed Zgornjesavinjčank, ki so že v mladosti pogumno prestopile meje naše dežele in se odpravile v širni svet, je Lea Marolt Sonnenschein. Po osnovni šoli v Mozirju je zaključila prvo gimnazijo v Celju in se vpisala na študij komunikologije v Ljubljani. Vendar je bil prvi letnik namenjen predvsem pripravam na let čez Atlantik. Njen pravi cilj je bil namreč študij v Ameriki, kjer je v manjšem kraju v Iowi diplomirala iz računalništva na Grinnell Collegeu. Z znanjem in zanosom, ki ju je dotlej pridobila, je življenje in delo nadaljevala v živahnem svetovljanskem New Yorku. Pred dvema letoma se je spet nekoliko približa domu. Preselila se je v London, kjer na univerzah Imperial College London in Royal College of Art opravlja podiplomski študij s področja inovacijskega oblikovanja. Kot programerka in produktna vodja mobilnih aplikacij se je dobro znašla in izkazala v tehnoloških vodah, ki so še vedno večinsko moška domena. Napisala je več strokovnih prispevkov, vodila izobraževalne delavnice in predavala na svetovnih strokovnih tehnoloških konferencah. - Kako bi primerjali izkušnje izobraževanja v treh različnih državah, kjer ste bivali? Šolanje v ZDA mi je dalo večji pogum in občutek odgovornosti, da imam možnost v svetu spremeniti stvari, za katere mislim, da so pomembne. V ZDA ni toliko pomembno, na katero šolo si hodil, ampak, kaj lahko pokažeš. Po drugi stani se mi v Veliki Britaniji zdi, kot da ti administracija načrtno meče polena pod noge. Veliko dajo na status in s katere šole imaš diplomo oziroma magisterij. V Sloveniji imam sicer manj izkušenj s študijem, a zdi se mi, da je nek prepad med študenti in profesorji. Profesorji se ne posvečajo dovolj »Kmalu mi je namreč postalo jasno, da samo z akademsko izobrazbo ne bomo mogli priti do pripravništev in služb. Zaposlovalci hočejo videti praktično znanje in ne samo ocen.« temu, da skozi študente gradijo boljši svet prihodnosti. Obnašajo se, kot da jim je za študente vseeno. Ta ravnodušnost je mene demotivira-la. Želim si, da bi učenje na srednjih šolah in gimnazijah baziralo bolj na diskusiji kot na predavanjih. Mislim, da bi nas morali že od malih nog učiti več mehkih veščin (komunikacija, sodelovanje, vodenje, obvladanje konfliktov), saj so absolutno ključne v kakršnikoli karieri in življenju na splošno. - V ZDA ste med drugim delali za zagonsko podjetje Rent the Runway, ki se ukvarja z izposojo oblačil priznanih modnih znamk za ženske. Kakšna zanimiva izkušnja iz tega obdobja? Ta izkušnja mi je dala spoznanje, kako tim žensk na čelu podjetja popolnoma drugače vodi in razvija podjetje in zaposlene. Če ne vidiš ljudi na vodilnih položajih, ki so ti podobni po spolu, glede prepričanj ..., potem si ne moreš niti predstavljati, da bi kaj takega lahko sam dosegel. Obstaja rek »You can't be what you can't see« (»Ne moreš biti, kar ne moreš videti.«, prevod avtorja). Pred kratkim je Whitney Wolfe kot najmlajši ženski (31 let) svoje podjetje Bumble uspelo spraviti iz privatnega do podjetja za javno prodajo na Wall Streetu. To je res ogromen dosežek in verjamem, da s svojo življenjsko potjo motivira morje nadobudnih deklet in žensk, ki si želijo uspeti v poslovnih vodah. - Srečali ste se tudi s Timom Cookom, izvršnim direktorjem podjetja Apple, enega izmed petih največjih podjetij s področja informacijske tehnologije v ZDA. Ob kakšni priložnost se je to zgodilo? To se je zgodilo leta 2015 na zelo prepoznavni Applovi konferenci WWDC, na kateri vsako leto predstavijo svoje izdelčne novosti. Od 5 do 15 odstotkov študentov, ki kandidirajo tako, da pripravijo aplikacijo po kriterijih podjetja Apple, je izbranih in prejme nagrado, s katero se lahko udeležijo konference. Da te sprejmejo, moraš pokazati nekaj novega in inovativnega. To mi je uspelo dvakrat. Bila sem ena izmed redkih deklet na konferenci, zato me je podjetje BuzzFeed povabilo, da sodelujem v videu, s katerim pro-movirajo ženske v programerskih in tehnoloških poklicih. Pet sodelujočih punc smo imele malce bolj privilegiran status in smo se dejansko pogovorile s Timom Cookom. - Delali ste tudi za družbo Microsoft. Kako je delati za veliko tehnološko podjetje? V Microsoftu sem delala pripravništvo, ki je trajalo samo deset tednov. Delo je bilo super, veliko sem se naučila. Delala sem na zelo zanimivem projektu, na njihovem Azure »oblaku«. Imela sem super šefa, s katerim sva še danes v sti- »Šele ko greš od doma, spoznaš prednosti domovine. Sedaj veliko bolj cenim zastonj izobrazbo, študentske bone, socialno varstvo in zdravstveno oskrbo. V Ameriki so mi enkrat za izpiranje ušesa zaračunali 750 dolarjev za enominu-tni poseg!« ku. Sicer so mi ponudili redno zaposlitev po končanem faksu, ampak sem jo zavrnila, ker ... se je zame tam vse premikalo prepočasi in sem si želela bolj dinamično kariero. Plača in ne preveč naporno delo bi mi sicer omogočala zelo ugodno življenje. To je super odločitev, ko imaš recimo otroke in se ne moreš toliko posvečati službi. - Vaše delo se giblje nekje med tehnologijo - programiranjem in oblikovanjem. Gre za precej privlačno kombinacijo za sodobni trg dela. Gre za zelo zanimivo, dinamično delo, pri katerem moraš skoraj vedno razviti nekaj novega, česar prej še nisi videl ali naredil. Prav to mi je všeč, ker ne maram delati po istem kopitu. 8 Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 Intervju Čeprav sem začela kot programerka, se v moji trenutni vlogi kot produktna vodja bolj kot z vprašanjem »kako bomo zgradili neko aplikacijo?« ukvarjam z vprašanjem »kaj bomo zgradili?«. To pomeni, da za podjetja razvijam strategijo za prihodnost, kjer moram uravnotežiti potrebe naših strank s cilji in pobudami podjetja. - ZDA so dežela številnih priložnosti, vendar se je potrebno za doseganje svojih sanj pošteno potruditi, dati vse od sebe, včasih celo preveč. Meni dosti več kot denar pomeni znanje in izkušnje, ki jih pridobim pri delu. Moje sanje so, da poizkusim čim več različnih vlog in industrij, da delam s čim več različnimi ljudmi in se od njih učim ter da naredim velik doprinos k svetu. Je sla in postala samostojna, se oblikovala kot oseba. New York je čudovito majhen, organiziran je kot šahovnica ulic in avenij, zato se v njem z lahkoto orientiraš, in nabito poln. Mesto je zelo dinamično. Ne more ti biti dolgčas. Mislim, da je bilo super, da sem v Ameriki začela z Grinnel-lom, ki je bil dokaj podoben Mozirju (mami in babici je bil blazno všeč), kot pa z New Yorkom, ker se ob tolikih možnostih ne bi mogla posvetiti študiju! Mesto se vseskozi spreminja. Če odideš samo za en mesec, se vrneš in nekaj novega bo zgrajeno, nekaj starega porušeno, nekaj znanega spremenjeno. Ne veš, kaj pričakovati, in možnost, da imaš lahko vpliv na ta čudovit in ogromen ekosistem, je neznansko privlačna. - Vaš najljubši kotiček v New Yorku in Mozirju? Lea Marolt Sonnenschein s partnerjem Cawleyjem pred ledenim gradom v Kanadi. pa seveda res, da lahko s tem pretiravaš, lahko pride do izgorevanja, kar sem okusila tudi sama. V šoli v ZDA so mi vbili (v pozitivnem smislu) rek »Be the change you want to see in the world« (»Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.«, prevod avtorja). V Ameriki sem čutila več pozitivnosti, več zaupanja v mlade in večjo pomoč. V Sloveniji imamo ogromno znanstvenega znanja in ekspertov, vedno več podjetij se razvija tudi pri nas in jim odlično uspeva, a se morajo v končni fazi preseliti nekam drugam, na večji trg. Zakaj je tako? Menim, da bi se država morala truditi, da bi sama spodbujala in olajšala delo zagonskim podjetjem in jim dala neke ekonomske bonitete, da bi v končni fazi od tega profitirala tudi sama. V New Yorku je pod mostom, ki povezuje New York in Brooklyn. Tam je čudovit, malce skrit park, kjer lahko uživaš ob pogledu na Manhattan in se sprostiš v naravi. Zvečer pa vožnja z avtom preko Brooklyn Bridgea. Nešteto luči iz mesta utripa in se odseva v vodi. Ker v New Yorku zelo redko vidiš zvezde na nebu, so te lučke kot nekakšne zvezde na zemlji. Vsak večer zgleda kot novo leto. To je res magično in mi vedno da občutek veličine in majhnosti obenem. Mozirje in Manhattan sta skoraj enako velika! Razlika je v tem, da živi v Mozirju okrog 4000 ljudi, v Manhattnu pa je okoli 1,6 milijona ljudi. Najljubša aktivnost, ko sem doma, v Mozirju, je sprehod okoli Savinje z mami (nasmešek), ko se res naužijem narave in bolj osebno povežem z mamo. Klici po FaceTimeu pač niso dovolj. - Na LinkedIn profilu omenjate, da je vaše poslanstvo demokratizirati dostop do kakovostne izobrazbe, ki posamezniku omogoča, da izkoristi svoj potencial. Kaj ste v tej smeri že naredili? Na faksu je bilo nekako pričakovano, da imajo vsi študenti službo, sploh tisti, ki smo dobivali štipendijo. Tako sem si že v prvem letniku poiskala službo v vlogi »učiteljice« za šolski IT oddelek. Od takrat naprej sem vedno vpletena v neke izobraževalne vloge. Leta 2012 sem sou-stanovila šolski klub Grinnell AppDev, kjer smo razvijali mobilne aplikacije. Kmalu mi je namreč postalo jasno, da samo z akademsko izobrazbo ne bomo mogli priti do pripravništev in služb. Zaposlovalci hočejo videti praktično znanje in ne samo ocen. Po treh uspešnih letih nam je društvo uspelo institucionalizirati in zdaj obstaja kot eden izmed uradnih delov šole, ki ga objavljajo tudi na svojih plakatih in promocijskemu materialu. - Kaj pa družabno življenje, utrip v New Yorku? Oh, New York ... (nasmešek) Ta mi bo vedno ostal v spominu kot mesto, kjer sem zares odra- C> Leta 2015 je izvršni direktor podjetja Apple Tim Cook na Twitterju objavil to fotografijo. Lea je prva z desne. Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 9 Intervju, Organizacije \ Ko sem se preselila v New York, sem začela / pisati in urejati poučne članke oziroma »tutoria-le« za spletno stran raywenderlich.com, eno izmed glavnih spletnih strani, kjer se ljudje učijo o programiranju in dizajnu mobilnih aplikacij. Tam sem do zdaj objavila več kot deset člankov, program z več kot tridesetimi videi in delala kot urednica knjige za dizajn mobilnih aplikacij, ki je izšla sredi februarja letos. Za to delo dobim zelo malo denarja glede na vloženi trud, ampak res rada to počnem, ker vem, da ljudem pomaga in koristi. Bilo je še veliko zanimivih prostovoljskih projektov, pri katerih sem sodelovala, trenutno pa razmišljam o tem, da bi ustanovila svoje podjetje, kjer bi se lahko stoodstotno posvetila temu poslanstvu. Življenje je prekratko, da ne bi delali tega, kar nas res izpopolnjuje. - Pametni telefoni in številne aplikacije nam lahko olajšajo življenje. Vsekakor to še veliko bolj velja v mestih, brez njih skorajda ne moremo, pa vendar, kaj menite o prekomerni uporabi mobilnih telefonov, predvsem med mladimi. Kje je zdrava meja? Oh, ja, o tej debati imam veliko občutkov. Mislim, da nam veliko pove to, da ljudje, ki dejansko ustvarjajo te velike platforme in aplikacije, svojim otrokom ne dovolijo uporabljati pametnih naprav. Omejujejo čas, ki ga lahko preživijo »Mislim, da nam veliko pove to, da ljudje, ki dejansko ustvarjajo te velike platforme in aplikacije, svojim otrokom ne dovolijo uporabljati pametnih naprav.« z zasloni. Mislim, da se problema, ki ga povzroča trenutna pametna tehnologija, vedno bolj in bolj zavedamo. Očitno imamo ljudje vedno večji problem z našim mentalnim zdravjem, za kar je, po mojem mnenju, krivo to, da tehnologija napreduje hitreje, kot se ji mi kot družba lahko prilagodimo. - Koliko časa na dan sami preživite s prenosnim telefonom, na družbenih omrežjih, z aplikacijami, na spletu ...? (Smeh) Trudim se, da je tega časa čim manj. Ko si enkrat na drugi strani, kjer izdeluješ te izdelke, in veš, kako so zgrajeni in kaj so motivacije tistih, ki se odločajo, kako bodo ti produkti (mobilne aplikacije) zgrajeni, začneš na njih gledati drugače, sumničavo. Telefon mi pravi, da na dan zapravim povprečno 1,5 do 3 ure na telefonu, od tega je približno 50 odstotkov povezano s službo, tako da sem maksimalno uro in pol na dan na telefonu kar tako. - Vam je po vsem tem času v tujini bolj naraven angleški ali slovenski jezik? Ko go- vorite oziroma pišete - v mislih prevajate v prvega ali drugega? Definitivno mi je dosti lažje profesionalno komunicirati v angleščini. Ker je partner Cawley iz Kanade, tudi doma večino časa uporabljam angleščino. A ga moram pohvaliti, da se zelo trudi naučiti slovensko. Če preživim veliko časa z domačimi, v Mozirju, začnem razmišljati, sanjati bolj po slovensko, ko sem v tujini pa angleško. Po mojem mnenju je slovenščina en čudovit jezik in sama obožujem, kako ekspresivna in poetična je. Za ohranjanje stikov s Slovenijo sem se, ko sem se preselila v Veliko Britanijo, včlanila v društvo V tujini izobraženih Slovencev -VTIS in postala del lokalnega odbora. V društvu nam je pred kratkim uspelo pridobiti 5000 podpisov za to, da se slovenščina pojavi na eni izmed najbolj uspešnih platform za učenje tujih jezikov, Duolingo! - Kako vidite Slovenijo danes? Ko greš v tujino, se počutiš zelo razdvojen, kot da nikamor ne pripadaš in obenem povsod. Ko sem se prvič vrnila iz Grinnella v Iowi, sem vzkliknila: »Gore! To sem pogrešala!« Šele ko greš od doma, spoznaš prednosti domovine. Se- V Društvu računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline so v preteklem letu intenzivno študirali predpise vladne skupine za pripravo in izvedbo ukrepov v zvezi z epidemijo. Nenehno popravljanje in dopolnjevanje sprememb zakonodaje in protikoronskih paketov jim je delo zelo otežilo. Znotraj vseh paketov je bilo potrebno slediti različnim zakonodajam od delovno pravne do socialne. Večji del aktivnosti društva po besedah predsednice Zdenke Presečnik Firšt predstavljajo finančna stroka in interna srečanja, na katerih mesečno predstavljajo novosti ter informacije na področju financ in računovodstva. Aktualne teme izbirajo po njihovi pomembnosti za sprotno delo tistih, ki se z računovodsko stroko ukvarjajo profesionalno na delovnih mestih ali kot samostojni podjetniki. Za sproščanje so se družili v naravi. Ob dnevu računovodij so se odpravili na pohod po reči-ških vrhovih. Organizirali pa so tudi telesno vadbo. Meditacije, organizirane vadbe joge in druge telesne aktivnosti, različna predavanja s področja zdravja in dobrobiti za človeka pa so bila doprinos h kakovosti življenja nasploh. Za prilagoditev epidemiji so interna in druga izobraževanja preselili na internet, prav ta- daj veliko bolj cenim zastonj izobrazbo, študentske bone, socialno varstvo in zdravstveno oskrbo. V Ameriki so mi enkrat za izpiranje ušesa zaračunali 750 dolarjev (okoli 630 evrov, op. avtorja) za enominutni poseg! »Očitno imamo ljudje vedno večji problem z našim mentalnim zdravjem, za kar je, po mojem mnenju, krivo to, da tehnologija napreduje hitreje, kot se ji mi kot družba lahko prilagodimo.« Res se rada vračam v Slovenijo, ker sem z leti začela ceniti njeno lepoto. Na srečo se je partner skorajda zaljubil v Slovenijo, ko sva jo prvič obiskala, tako da z veseljem skočiva domov za kakršenkoli praznik oziroma družinsko veselico. - Kje se trenutno nahajate? Trenutno sem na Hrvaškem! Imam velik privilegij, da lahko veliko večino dela opravljam ne glede na to, kje sem. Študij sem lansko leto marca prekinila zaradi »covida«. Zdaj se spet vračam, saj moram dokončati še zadnji semester. Pogovarjala se je Vesna Petkovšek Predsednica Zdenka Presečnik Firšt je dejala, da so jim spremembe zakonodaje delo zelo otežile. ko tudi njihove nekatere sprostitvene dogodke. V septembru je bil odlično obiskan seminar na temo DDV z davčno svetovalko Majo Dolinar Du-bokovič v nazarskem domu kulture. Soudeleži-li so se tudi trgatve v Halozah na srečanju stanovskega društva Ptuj-Ormož. Tudi za letos so načrti smeli. A ker se še ne morejo družiti, izvajajo meditacije preko Zooma, webinarje, članom pošiljajo strokovno literaturo. Ko bo mogoče, bodo organizirali tudi pohode in obiskali kakšno kulturno prireditev. Tekst in foto: Marija Šukalo DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Interna in druga izobraževanja preselili na internet 10 Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 Iz občin i OBČINA MOZIRJE Podpora javno zasebnemu partnerstvu pri energetski sanaciji osnovne šole in športne c vorane V občini Mozirje se pripravljajo na prijavo na razpis za sofinanciranje energetske sanacije osnovne šole in športne dvorane. Razširjen energetski pregled objektov in dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) je pripravila družba GE projekt, občinskim svetnikom V preteklosti je občina uspešno pridobila sredstva za energetsko sanacijo vrtca ter podružničnih šol v Lepi Njivi in Smihelu. Sedaj se odpira možnost energetske sanacije osnovne šole in športne dvorane, je povedal župan Ivan Suhoveršnik. Predstavnika družbe GE projekt Jakob Lipar (levo) in Žiga Lesjak sta podrobno predstavila možnosti energetske sanacije šole in športne dvorane v javno-zasebnem partnerstvu. pa sta projekt predstavila predstavnika družbe Jakob Lipar in Žiga Lesar. Svetniki so se seznanili z možnostmi izvedbe projekta. Najbolj so bili naklonjeni izvedbi v javno-zasebnem partnerstvu. Občina lahko računa na 49-odstotno sofinanciranje projekta, ki je vreden blizu milijona evrov. INTERES ZA JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO Lipar je povedal, da so oblikovali energetski pregled objektov po smernicah ministrstva za infrastrukturo, ki omogoča sofinanciranje projektov v višini 49 odstotkov. Proučili so tri načine financiranja projekta, in sicer z lastnimi sred- Skoraj milijon evrov bo stala energetska sanacija osnovne šole in športne dvorane. stvi, izvedbo projekta z lastnimi in nepovratnimi sredstvi ter izvedbo z javno-zasebnim partnerstvom. V sklopu analize je bila izkazana največja upravičenost izvedbe v javno-zasebnem partnerstvu. NIŽJI STROŠKI OGREVANJA Pri energetski sanaciji na največji prihranek računajo iz naslova nižjih stroškov ogrevanja. Študije za sončne panele niso izdelovali, potencialni zasebni partner lahko to presojo izvede in če se bo izkazala za primerno, jo lahko vključi v izvedbo, je na vprašanje svetnikov odgovoril Lipar. Dodal je, da je sistem ogrevanja objektov star in potreben prenove. Sistem je bil postavljen leta 2005, koncesijska pogodba velja do leta 2025. TVEGANJ ZA OBČINO NI V praksi so takšni projekti zanimivi za zasebnike in se spodbuja javno-zasebno partnerstvo, je svetnikom pojasnil Lesar. Zasebnih ponudnikov je več, tveganja za občino pa v partnerstvu ni. Ključni parametri, kot so temperatura prostorov, zračenje, osvetlitev prostorov in podobno, se spremljajo na podlagi obračunov in so določeni v pogodbi med partnerjema. Zasebnik mora v ta namen vzpostavi monitoring sistem. Tekst in foto: Štefka Sem OBČINA LUČE Proračun v predlagani višini soglasno sprejet Na 12. redni seji, ki je potekala 25. marca, so lučki svetniki soglasno potrdili predlog proračuna občine za leto 2021 v višini dobrih 3 milijonov evrov. Poleg tega so potrdili predlog odloka o zaključnem računu proračuna za leto 2020. V PRORAČUNU MANJŠE PRERAZPOREDITVE Po javni obravnavi, ki je potekala brez posebnih pripomb, so svetniki soglasno potrdili predlog proračuna Občine Luče za leto 2021. Zupan Ciril Rosc je prisotnim obrazložil tri manjše prerazporeditve, ki se nanašajo na nekoliko povečana sredstva za prometno signalizacijo, opremo za prostor, ki je predviden za tržnico, in subvencioniranje programa pomoči družini na domu. Skupna višina proračuna je ostala nespremenjena. Župan Ciril Rosc je svetnikom obrazložil tri manjše prerazporeditve sredstev. ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 2020 POTRJEN Župan Rosc je na seji občinskim svetnikov v potrditev predložil tudi zaključni račun občinskega proračuna za leto 2020. Pred tem je zaključni račun z inventuro obravnaval nadzorni odbor. PODALJŠANJE VELJAVNOSTI PRAVILNIKA Kot zadnjo točko dnevnega reda so svetniki sprejeli sklep o podaljšanju veljavnosti pravilnika o dodeljevanju pomoči za pospeševanje malega gospodarstva v občini. Veljavnost pravilnika se po uredbi Evropske komisije podaljša do konca leta 2023. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 11 Organizacije, Iz občin ZAVOD ZA SOCIALNO OSKRBO PRISTAN V Zgornji Savinjski dolini nov izvajalec pomoči na domu Od 1. februarja letošnjega leta v zgornjesa-vinjskih občinah storitev pomoč družini na domu izvaja Zavod za socialno oskrbo Pristan, ki zaposluje 155 ljudi in je z izvajanjem omenjene storitve začel leta 2004. Do danes je pridobil 22 občinskih koncesij, slednjo so mu podelile tudi vse zgornjesavinjske občine. Ustanova, ki jo vodi direktor Martin Kopatin, bo tako ostarelim Zgornjesavinjčanom še naprej omogočala, da dlje časa ostanejo v domačem okolju. IZVAJALEC Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI Prejšnji izvajalec storitve pomoč na domu v naši dolini je bila mozirska enota Centra za socialno delo Savinjsko-Saleška. Storitev je kot redno dejavnost izvajala od leta 2004, torej kar 27 let. /k Direktor Martin Kopatin: »V Zavodu Pristan veliko pozornost namenjamo predvsem komunikaciji z uporabniki in njihovimi svojci.« Moto Zavoda Pristan je, da »starost ne sme biti ovira, temveč izziv za nov začetek in iskanje poti za aktivno in predvsem kakovostno staranje«. Direktor Kopatin je poudaril, da je kvaliteta storitve odvisna predvsem od strokovnega znanja in pristopa zaposlenih do posameznikov, ki potrebujejo pomoč. »Poleg zakonskih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati socialne oskrbovalke, Zavod za socialno oskrbo Pristan storitev pomoč družini na domu izvaja v 22 občinah po Sloveniji. (Foto: arhiv zavoda) da lahko nudijo pomoč, v Zavodu Pristan veliko pozornost namenjamo predvsem komunikaciji z uporabniki in njihovimi svojci. Uporabniki cenijo predvsem prijaznost in občutljivost socialnih oskrbovalk, ki imajo posluh za drobne malenkosti, katere jim veliko pomenijo.« PRVI MESECI V DOBREM SODELOVANJU Neposredno pomoč na domu Zgornjesavi-njčanom še naprej nudijo strokovno usposo- KAKO DO POMOČI NA DOMU? Podrobnejše informacije glede tega, kako do pomoči na domu, lahko vsi interesenti dobijo na telefonski številki 01 547 95 79 ali 031 702 698. Z vodjo storitve se bodo pogovorili o svojih potrebah in željah, le-ta jih bo obiskala na domu ter skupaj z njimi poiskala najustreznejšo rešitev. Uradne ure so ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 8. in 11. uro, ob sredah pa od 12. do 16. ure. bljene socialne oskrbovalke, ki so storitev izvajale tudi pri predhodnem izvajalcu. Kopatin je izpostavil zelo dobro sodelovanje med zavodom in pristojnim centrom za socialno delo, občinami in drugimi institucijami, ki se ukvarjajo s starejšo populacijo. »Pri svojem delu tudi spoznavamo, da so ljudje izjemno prijazni in sočutni.« Ob začetku izvajanja storitve v naši dolini so v zavodu prevzeli vse dotedanje uporabnike. CENOVNA DOSTOPNOST JE PREDNOST STORITVE Ena od prednosti storitve pomoč družini na domu je cenovna dostopnost, saj storitev sofinancirajo posamezne občine. Za prebivalce zgornjesavinskih občin zanaša cena pomoči 6 evrov za posamezno uro oskrbe in je poenotena za vse občine. Vsak uporabnik je upravičen do največ štirih ur pomoči dnevno oziroma dvajset ur tedensko. Tatiana Golob OBČINA REČICA OB SAVINJI Vendarle koncesionar za pogrebno pokopališko dejavnost? Na februarski seji rečiškega občinskega sveta je tekla beseda tudi o spremembi izvajanja pokopališko pogrebne dejavnosti in morebitnemu razpisu koncesije. SVETNIKI BOLJ NAKLONJENI KONCESIONARJU Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki je v veljavi od leta 2016, med drugim določa izbiro koncesionarja za to dejavnost. V rečiški občini se pred leti zaradi nasprotovanja svetnikov in občanov za razpis koncesije niso odločili. Svetniki so v danih razmerah izbiri koncesionarja bolj naklonjeni, kar pa predstavlja dolgotrajen postopek in bo na večje spremembe pri izvajanju dejavnosti potreba še nekoliko počakati. VZDRŽEVANJE IN UREJANJE POKOPALIŠČA NALOGA OBČINE V primeru izbire koncesionarja bi ta skrbel za 24-urno dežurno službo prevoza od kraja smrti in storitve grobarjev. Občina bi v tem primeru še naprej skrbela za vzdrževanje in urejanje pokopališča ter pokopališke infrastrukture. Prav tako bi opravljala storitve najema pokopaliških objektov, oddajanje grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij za posege na območju pokopališča. Naročnik bi v tem primeru na trgu izbral izvajalca za upepelitev pokojnika ter izvedbo pogreba. Barbara Rozoničnik Izbirani koncesionar bi skrbel za 24-urno dežurno službo prevoza od kraja smrti in storitve grobarjev. 12 Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 Zgodovina in narodopisje Petrinja pred 420 leti z leseno cerkvijo iz naše doline PETER WEISS Tik pred silvestrovim 2020 je hrvaško mesto Petrinja in okolico prizadel močan potres, v katerem je bilo nekaj mrtvih, porušenih pa je bilo veliko slabo zgrajenih stavb. Ob obnovi se je prebudila slovenska solidarnost: z lesom, ki je potreben za izdelavo ostrešij, so že v naslednjih mesecih hvalevredno pomagali lesarji z različnih koncev Slovenije. V Petrinjo so s kar nekaj konvoji poslali na stotine kubičnih metrov tako potrebnega materiala za obnovo. Ob tem se je treba vrniti 420 let v preteklost, ko so slovenskim krajem z vojsko grozili Turki. V bitki pri Sisku so bili leta 1593 sicer odbiti, oblasti pa so za obrambo vzdrževale Vojno krajino z obrambnimi napravami in vojaki. Tik pred letom 1600 je v Ljubljani postal škof Tomaž Hren (1560-1630), ki je veliko časa prebival v škofijskem dvorcu v Gornjem Gradu, za naše kraje pa je naredil zelo veliko v verskem smislu: gradil je in skrbel za katolištvo teh krajev. Očitno je poznal splavarstvo, zgornjesavinjsko posebnost transporta lesa po vodi, kar mu je pomagalo pri enkratni akciji, ki jo le težko primerjamo s čimer koli v današnjem času. To epizodo iz Hrenovega življenjepisa je v dvodelni knjigi »Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti« (1988) predstavila umetnostna zgodovinarka doktorica Ana Lavrič in je tule z njenim dovoljenjem ponatisnjena skoraj dobesedno. (Njeno odlično knjigo je mogoče v obliki PDF dobiti na spletnem portalu dLib.si.) Dokaz, kako domiselno je bilo tovorjenje lesa s splavi, je Valvasorjeva zmota, da so les poslali po rekah v Sisak »z ladjo«: s splavi je šlo, z ladjo pa zagotovo ne bi. LESENA CERKEV V PETRINJI (PO LETU 1601) Med najbolj domiselne in širokopotezne Hrenove ideje spada zamisel o postavitvi cerkve v Petrinji. Ko je leta 1601 novoimenovani zagrebški škof Nikolaj Zelnicaj Stepanic povabil Hrena za posvečevalca, je ta vabilo z veseljem sprejel in mu na praznik svetega Štefana kralja v zagrebški stolni cerkvi podelil škofovsko posvečenje. Po slovesnosti si je ljubljanski škof skupaj s spremstvom ogledal trdnjavo Sisak in celotno področje, na katerem se je leta 1593 odvijala slavna bitka s Hasanom pašo Predojevicem. Ustavil se je tudi pri mostu, kjer je Hasan paša z vojsko vred utonil v Kolpi. Ob spominu na dogodek, ki je naše dežele ubranil pred napredovanjem turške vojske, je Hren na slovečem kraju pokleknil in se zahvalil Bogu za rešitev. Naslednji dan je nadaljeval pot v Petrinjo, kjer je leta 1592 bosanski poveljnik Predojevic zgradil trdnjavo, ki pa je le do leta 1595 ostala v turških rokah. Ker so se vojaki v Petrinji pritoževali, da v kraju ni niti skromne cerkve, je sklenil, da bo v Petrinji, kjer ni bilo nobenega svetišča, postavil leseno cerkev, namen pa so z darovi podprli tudi škofovi spremljevalci. Ob tem dogodku se je torej začela znana zgodba o lesenem svetišču, ki jo je kot mikaven dogodek iz naše preteklosti omenil celo Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689. Ljubljanski škof Tomaž Hren. Portret je domnevno naslikal Peter Steidler. (Foto: Wikipedija) »Ob svoji vrnitvi v Gornji Grad je škof Tomaž ukazal iz lesa narediti cerkev, ki je bila s tramovi umetelno sestavljena skupaj, in to so potem spet razstavili in jo je dal z ladjo odpeljati po reki Savinji, po reki Savi in je zatem poslal za njo tesarje, ki so jo v Petrinji postavili. Ob tem je poslal tudi zvon in duhovni cerkveni pribor skupaj s kaplanom, ki je obvladal tako slovanski kot nemški jezik.« Za patrona načrtovane cerkve je izbral svetega Ahacija s tovariši mučenci, ker so majhne krščanske čete na njegov god (22. junija 1593) pri Sisku premagale močno turško vojsko. Obljubo je Hren začel kmalu izpolnjevati, saj je bil človek dejanj, in prav v tem se kaže njegova resnična veličina. 2e 11. oktobra 1601 je poslal v Petrinjo »dvornega« tesarja Krištofa Zupana, da bi postavil kapelo, in kranjskega urarja Lovrenca Sakherja, da bi v Petrinji in Zagrebu napravil uro. Hkrati je na splavih odpravil proti Sisku tudi les in potreben gradbeni material. Hren je v zapiskih sicer omenil, da bo les »zbral, pripravil in sestavil« v Gornjem Gradu, vendar lahko sklepamo, da je bila do končne dodelave še dolga pot, saj so njegovi tesarji za postavitev cerkve potrebovali kar precej časa. Do januarja 1602 so Hrenovi tesarji opravili že po- lovico dela, za petrinjsko cerkev pa je namenil cerkveni pribor, ki ga je pred tem posvetil. Tedaj se je zavezal, da bo v svojo novo ustanovo kmalu poslal še druge slike in opremo, hkrati pa bo napotil tja tudi mizarja. Dela v Petrinji so se nadaljevala še v naslednjem letu (1603). Za tesarjem Krištofom je odšel na Hrvaško kamniški tesar Pankrac Peča-her. Septembra 1603, ko je bila kapela z zvonikom vred postavljena, sta se mojstra vrnila v Gornji Grad, kjer jima je Hren delo izplačal. Cerkev je posvetil novi zagrebški škof Simon Bratulic. Hrenova lesena cerkev v Vojni krajini ni bila izjemna, saj je v tem času na obmejnem pasu Hrvaške potrjen obstoj mnogih lesenih svetišč. Pod stoletno turško nevarnostjo je na področju, ki ga je bilo treba obraniti, rasla predvsem preprosta lesena arhitektura, ki si je sposojala oblike pri monumentalnih zidanih cerkvah. Za tedanje življenjske razmere je bila takšna arhitektura zelo primerna, saj jo je bilo mogoče postaviti v kratkem času brez velikih stroškov. Precej veliko cerkev v Drnju so na primer postavili le v kratkih štirih mesecih. Če upoštevamo, da so Hrenovi tesarji potrebovali precej več časa - cerkev so dokončali v dveh letih -, lahko sklepamo, da je bila petrinjska stavba precej obširna in gotovo lepo opremljena. Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 13 Nasveti v Čar lesa Zgornje Savinjske doline? MARIJAN DENSA, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Les je obnovljiva, torej v primeru razumnega odvzema iz narave trajna surovina, ki je imamo v Sloveniji na pretek, vendar jo na žalost premalo izkoriščamo. Sekamo manj, kot bi lahko, poleg tega znaten del domačega lesa izvažamo nepredelanega in s tem izgubljamo delovna mesta ter dohodek. To velja tudi za našo dolino. Nasprotno pa so naši predniki že od 15. stoletja naprej iz doline izvažali predvsem predelan les, torej so mu dodali vrednost in pri tem večinoma uporabili »zeleno« transportno sredstvo - modro Savinjo. ZA PROIZVODNJO LESA POSKRBI NARAVA Za proizvodnjo in pripravo večine surovin, iz katerih dandanašnji izdelujemo predmete, potrebujemo ogromno energije, naj omenimo samo aluminij, železo in plastiko. Za proizvodnjo enake količine lesa energije ne rabimo, saj vse delo opravi mati narave, les moramo samo pripraviti, torej posekati. Tudi izdelava določenega predmeta (izdelka) iz lesa je večinoma energijsko varčnejša, kot je izdelava podobnega iz drugih materialov. Preko 700 let je staro ostrešje solčavske cerkve, les zanj je rasel 300 let. UPORABA LESA ZMANJŠUJE PODNEBNE SPREMEMBE V Sloveniji se vse premalo zavedamo, da bi lahko s povečano uporabo lesa namesto potratnih materialov znatno zmanjšali svoj delež vpliva na podnebne spremembe in s tem izboljšali varovanje narave. Za svojo rast porablja drevo ogromne količine ogljikovega dioksida, ki ga črpa iz ozračja in pretvarja v les. Ogljikov dioksid pa je, kot vemo, pomemben toplogredni plin. Izdelki iz lesa, kot so stol, miza, okrasni predmeti, most, hiša, gospodarsko poslopje, večsta-novanjska zgradba, so organski proizvod desetletnih in stoletnih kopičenj prirastka lesa, torej ogljikovega dioksida, ki ga bomo lahko v izdelkih skladiščili še desetletja ali stoletja, saj je les zelo trajen material. Pomislimo samo na naše stare kašče ali na ostrešje solčavske cerkve, staro je preko 700 let, les zanj je rasel 300 let. Po Prof. dr. Franc Pohleven (levo) z gozdarji nazarske območne enote na razstavi Čar lesa leta 2019 (foto: MD) prvotni uporabi je kasneje možna še naknadna (kaskadna) uporaba. Les je lep, topel, prijeten, vsak kos lesa je neponovljiv. Iz lesa se da narediti praktično vse, od obuvala do pokrivala, spremlja nas od zibke do groba. Najbrž ni primernejšega materiala za otroške igrače, kot je les. Znamenite čaplje Jožeta Strmčnika -Slangerja iz Luč na prvi razstavi Čar lesa (foto: IS) ČAR LESA ŽE 13 LET PROMOVIRA UPORABO LESA Vse to in še več je imel v mislih prof. dr. Franc Pohleven, ko je prišel na zamisel: »Ideja o prireditvi Čar lesa se mi je porodila na pohištvenem sejmu, kjer je bila večina razstavljenih izdelkov iz plastike, kovin ali ivernih plošč. Vsi ti materiali so energetsko zelo potratni in posredno prispevajo k povečanju emisije toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid. S preusmeritvijo na lesne izdelke bi dosegli nasprotne učinke.« Čar lesa je prireditev, ki že 13 let promovira in vzpodbuja rabo lesa v Sloveniji. Organizirajo jo v Cankarjevem domu v Ljubljani, po navadi v mesecu maju, s tem da kasneje obiskuje tudi druge kraje. Osrednji del je razstava, na kateri so predstavljene praktično neštete možnosti uporabe lesa, ob tem pa so organizirane spremljevalne aktivnosti - predavanja, posveti in podobno, ki govorijo o uporabnosti lesa in ekološki vrednosti njegove uporabe. Kot zapisano, pobudnik in glavno gibalo akcije je prof. dr. Franc Pohleven, ki ga naši bralci poznajo tudi kot predavatelja, saj sodeloval na lesarski konferenci v Nazarjah in drugih dogodkih, povezanih z lesom. ČAR LESA IN ZGORNJESAVINJČANI 2e o prvi razstavi, ki je bila leta 2009, je dvakrat pisal tudi za naš časopis, naprej kot povabilo na ogled, nato v poročilu o dogodku. Kot razstavljavca sta sodelovala rezbar Jože Strmčnik -Šlanger, njegove znamenite čaplje so skladiščile 6 kg CO2, in podjetje Rihter, čigar nizko energetska hiša je skladiščila kar 60 ton CO2, še več pa jih bo prihranila zaradi svoje izolativnosti. Kasneje se je razstave večkrat udeleževal le Jože Strmčnik, enkrat je sodelovalo tudi podjetje Mizarstvo Melu Lojza Selišnika. ČAR LESA 2021 - PRILOŽNOST ZA PROMOCIJO Letošnja prireditev bo potekala od 6. do 10. junija. Na razstavi vidimo vse več različnih izdelkov novih in inovativnih oblik ter namenov, zato jo vsako leto obišče veliko ljudi, ki znajo ceniti izdelke iz lesa. Zato je vsekakor modro za vse, ki se ukvarjajo z oblikovanjem lesa, da se je udeležijo. Rok za prijave eksponatov je do 10. maja. 14 Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 Nasveti, Organizacije Zbiranje pobud pri izdelavi gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Nazarje BARBARA POLANŠEK, gozdar svetovalec I ZGS OE Nazarje Med osnovnimi nalogami Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je izdelava dolgoročnih (10-letnih) gozdnogospodarskih načrtov. Načrti se izdelujejo za gozdnogospodarske enote, ki so zaokrožene naravne enote. Gozdnogospodarska enota Nazarje vsebuje vse gozdove v občini Mozirje, velik del občin Nazarje in Rečica ob Savinji ter manjši del občine Ljubno (celotne katastrske občine Radegunda, Šmi-hel, Lepa Njiva, Ljubija, Brezje, Mozirje, Loke, Prihova, Kokarje, Pusto Polje, Rečica ob Savinji, Poljane, Šentjanž, Zgornje Pobrežje in Spodnja Rečica). Terenska dela, ki so potrebna za izdelavo načrta, so potekala že v letu 2020 in se bodo nadaljevala še v letu 2021. TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Izjemen uspeh Kljub strogemu zaprtju v času velikonočnih praznikov je nazarskemu turističnemu društvu, ki ga vodi Vanja Hofbauer, preko družabnih omrežij uspelo s povabilom na prevzem ustvarjalnih paketov za otroke vzpostaviti stik s številnimi občani Nazarij in širše. Društvo je v sodelovanju z Občino Nazarje pripravilo velikonočne ustvarjalne pakete in prav vsi do zadnjega so ob spoštovanju vseh zaščitnih ukrepov našli pot do hvaležnih otroških rok. PRIPRAVILI IN MED OTROKE RAZDELILI 60 PAKETOV Hofbauerjeva je povedala, da so se kot lani odločili za pripravo simpatičnih paketkov, ki so vsebovali vse potrebno za nastanek dekorativnih velikonočnih zajčkov, piščančkov, košaric, skratka prazničnih dekoracij v veselje celotne družine. V društvu so pripravili in med otroke razdelili 60 paketov z materialom za ustvarjanje. Odziv na to obliko ustvarjalnic je bil še večji kot v živo, saj je v minulih letih delavnice obiskalo okoli 30 otrok. Temu po njenem mnenju verjetno botruje tudi sedanja situacija, ko se stiki med osebami poskušajo čimbolj zamejiti, starši pa želijo svoj čas z otroci preživeti čimbolj kvalitetno. Označitev meje načrtovalne enote - oddelka (foto: Dejan Gavez) Glavne terenske naloge pri izdelavi gozdnogospodarskega načrta so: - meritve lesne zaloge in prirastka, ki se izvajajo z metodo stalnih vzorčnih ploskev, - opisi sestojev z načrtovanjem najvišjega možnega poseka in potrebnih gozdnogojitve-nih del. Z zbiranjem pobud v letošnjem letu vključujemo javnost v pripravo gozdnogospodarskega načrta enote. Podatki o gozdovih iz trenutno veljavnih gozdnogospodarskih načrtov enot so dosegljivi na spletnem pregledovalniku ZGS. Pobude je treba poslati na ZGS OE Nazarje (pisno ali po elektronski pošti) najkasneje do 31. maja 2021. Obrazec za zbiranje pobud je objavljen na spletni strani ZGS (http://www.zgs.si). Ko bo po končanih terenskih delih izdelan osnutek načrta (predvidoma aprila 2022), bomo lastnike gozdov in tudi vso ostalo zainteresirano javnost povabili na javno razgrnitev in obravnavo načrta. velikonočne delavnice »na daljavo« Ker so drobne radosti po opažanjih Hofbau- moč opaziti tudi na spletnih družabnih omrežjih, erjeve med starši in njihovim podmladkom dob- kjer so ponosni starši in stari starši z veseljem ro sprejete, se bodo v društvu še naprej trudi- delili fotografije dekorativnih izdelkov nastali svoje občane po potrebi razveseljevati tudi s lih s pomočjo ustvarjalnih paketov Turističnega takšnimi oblikami druženja na daljavo. Da so bi- društva Nazarje. li ustvarjanja veseli v številnih družinah, je bilo Tatiana Golob, foto: Nastasja Kotnik Otroci so tudi s pomočjo Turističnega društva Nazarje začutili praznični velikonočni utrip. Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 15 Organizacije, Ljudje in dogodki ZDRUZENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA Lani uspeli realizirati skoraj vse zastavljene naloge V Združenju izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca so lansko leto pričeli s slavnostno sejo upravnega odbora ob 400-letnici pisne omembe želodca v zgodovinskih virih. Nadaljevali so s promocijo te specialitete v Mozirskem gaju, kjer imajo svoj stalen prostor. OSREDNJI DOGODEK JE OCENJEVANJE Že vrsto let je njihov osrednji dogodek ocenjevanje te suhomesnate specialitete. Tudi v preteklem letu so ga kljub epidemiji uspeli izvesti sredi maja. Ker je bilo ocenjevanje internega značaja in brez prisotnosti javnosti, so priznanja in nagrade ob degustaciji lanskega letni- Predsednik Rudi Krsnik je povedal, da je ekskurzija na Koroško še vedno v planu. Lansko ocenjevanje želodcev so ka najboljši prejeli šele v avgustu. V certifikaciji so bili trije izdelovalci in vsi so za svoje specialitete uspeli pridobiti naziv zgor-njesavinjski želodec z zaščiteno geografsko označbo. OBLIKOVANJE PREDLOGA O USTANOVITVI KONZORCIJA Želodec in njegovo izdelavo so predstavili tudi v nekaterih podjetjih. Registracijo blagovne znamke pa so za deset let podaljšali na uradu za intelektualno lastnino. Sodelovali so tudi na video konferenci Slovenski zaščiteni pridelki in živila na ravni EU. Na njej so sodelovali pri obli- izvedli brez prisotnosti javnosti. kovanju predloga za ustanovitev konzorcija proizvajalcev. Ta je pričel s svojim delovanjem januarja letos. OCENJEVANJE PRIHODNJI MESEC Po besedah predsednika združenja Rudija Krsnika so kljub epidemiji v preteklem letu uspeli realizirati skoraj vse naloge. Nerealizirana je bila organizacija strokovne ekskurzije na Koroško, ki jo bodo izvedli, ko bodo razmere to dopuščale. Tudi vsakoletno ocenjevanje, ki ga predvidevajo letos maja, bo izvedeno epidemiološkim razmeram in priporočilom primerno. Tekst in foto: Marija Šukalo MEDGEN BORZA NA RECICI OB SAVINJI Klepet in delavnici s Simonom Ogrizkom V Medgen borzi na Rečici ob Savinji so v petek, 5. marca, pripravili klepet in delavnici s predsednikom svetovnega cvetličarskega združenja Florint Simonom Ogrizkom pod naslovom Raz-vajajmo se s šopkom. Ker je bilo zanimanje za izdelavo cvetličnih aranžmajev veliko, navodila NIJZ in priporočila vlade pa so dovoljevala druženje le do desetih oseb, je Simon Ogrizek, ki je tudi predsednik sekcije vrtnarjev in cvetličarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pripravil dve druženji. Na njih so udeleženci spoznavali barvne zakonitosti aranžmajev v vazi. KAKO SESTAVITI ŠOPEK NA ENOSTAVEN NAČIN Spregovoril je o raznolikosti rezanega cvetja, barvnih kombinacijah, uporabi naravnih materialov ter o pomenu tekstur in struktur rezanega cvetja. Namen delavnice je bil, kako sestaviti šopek na enostaven način ali v vazi brez ročne vezave. Naravni materiali, kot so veje in grmičevje, so bili osnova, na katero so potem udeleženci ob pomoči florista izdelali svojo kombinacijo. »Zelo pomemben vidik so barve, ki morajo bi- ti usklajene. Prava barvna kombinacija je namreč tisti lovilec pogledov, ki tudi daje izhodišče za pomirjanje in umirjenost, ko gledamo harmoničen izdelek,« je povedal. Po njegovih besedah šopek ni nikoli dokončan, ker vedno ostaja teks- tura, barva, struktura, ki bi jo lahko dodali, oziroma je dokončan tedaj, ko posoda ne more sprejeti nobenega stebla več. »Aranžiranje cvetja je umetnost, ki je še vedno lahko nadgrajena.« Tekst in foto: Marija Šukalo Udeleženke delavnice so ob pomoči florista Simona Ogrizka ustvarile zanimive cvetlične aranžmaje. 16 Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 Iz občin, Gospodarstvo NOVOROJENČKI PRI ŽUPANJI Lani v Solčavi rojeni le trije otroci Na Občini Solčava so na materinski dan, 25. marca, pripravili sprejem za novorojenčke. Zupa-nja Katarina Prelesnik je gostila v letu 2020 rojene malčke in njihove starše. FINANČNA POMOČ IN SADIKA JABLANE Lani so se v Solčavi rodili samo trije otroci, in sicer trije fantje. Ob rojstvu novega družinskega člana prejmejo 250 evrov finančne pomoči, ob sprejemu pa je županja novim občanom in njihovim staršem simbolno podarila tudi sadiko jablane. Občina Solčava se z nekaj več kot 500 prebivalci zadnja leta sooča z upadom rojstev in posledič- no negativnim naravnim prirastom prebivalstva, kar je sicer značilno tudi za slovensko povprečje. Barbara Rozoničnik V letu 2020 so se v Solčavi rodili trije otroci, in sicer trije fantje. (Foto: arhiv občine) OBČINA LJUBNO Prometna znaka sta bila postavljena pravilno, le nekdo se je pošalil Pred časom smo objavili fotografijo naše bralke, na kateri sta bila ob cesti postavljena prometna znaka za omejitev teže prevozov na lokalni cesti. Drugi bralec nas je opozoril, da utemeljitve, podane v članku, naj ne bi bile pravilne, zato smo za mnenje ponovno zaprosili na občini Ljubno, na območju katere naj bi znaka bila postavljena. Posredovali so nam pojasnilo Komunale Mozirje, ki upravlja ceste v občini Ljubno. ZAČASNA PROMETNA SIGNALIZACIJA Vodja cestne dejavnosti pri mozirski Komunali Vinko Zahojnik je pojasnil, da je bila postavitev začasne prometne signalizacije, prepovedan promet za tovorna vozila ali skupine vozil, katerih največja dovoljena masa presega 15 ton izvedena z razlogom, da se omeji promet v času od-juge zaradi spravila lesa. Označbe so se začasno postavile na večjem številu javnih cest. Nekatere od teh cest so povezane z drugimi, na katerih je prav tako omejitev prometa zaradi teže vozil. Ob postavitvi začasne prometne signalizacije so zaposleni na mozirski Komunali evidentirali stanje. (Foto: arhiv Komunale) Stari znaki za omejitev prometa so se »odstranili« na način, da niso bili vidni za udeležence v prometu, a je nekdo znak zasukal nazaj. NEKDO JE ZNAK OBRNIL Začasna postavitev prometne signalizacije enake omejitve za vozila je bila na podlagi odločbe, stari znaki za omejitev prometa pa so se »odstranili« na način, da niso bili vidni za udeležence v prometu. »Očitno pa si je nekdo od mimoidočih poigral z njimi,« je zapisal Zahojnik, kar so na Komunali dokazali s fotografijo ob postavitvi začasnega prometnega znaka. »Pri postavitvi prometnih označb - prepovedan promet za tovorna vozila ali skupine vozil, katerih največja dovoljena masa presega 15 ton, menimo, da je namen ohranjanja cest v obdobju odjuge dosežen glede na to, da lahko kamioni za odvoz lesa naloženi tehtajo tudi do 40 ton.« PRAVILNIK O DELIH IN OPREMI VOZIL Največjo dovoljeno maso in osno obremenitev vozil določa Pravilnik o delih in opremi vozil ter priloga II: Mere in mase vozil v cestnem prometu. Osna obremenitev je del skupne teže vozila in je sila, s katero os vozila obremenjuje podlago. Največja tehnično dovoljena osna obremenitev je osna obremenitev, ki jo določi proizvajalec izključno glede na konstrukcijsko -tehnične lastnosti osi. Največja dovoljena osna obremenitev je osna obremenitev, kot jo določa priloga II Pravilnika o delih in opremi vozil. Pri postopku homologacije vozila so zapisane med drugim tudi dovoljene osne obremenitve vozila. Te so od osi do osi različne, lahko tudi za več ton. Štefka Sem Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 17 Organizacije IZBOR KOLAČEV V ZAVODU STANISLAVA Poleg videza in okusa za najboljšega štela tudi postavitev V petek, 26. marca, je v prostorih Zavoda Stanislava v Gornjem Gradu potekalo ocenjevanje kolačev. Sodelovalo je dvanajst oseb. Tričlanska komisija je med kolači, označenimi le s številkami, za najboljšega izbrala ajdov kolač Margarete Atelšek, drugo mesto je pripadlo Mateju Štruklju za orehov kolač in tretje DEOS Centru starejših Gornji Grad prav tako za orehov kolač. V nedeljo zvečer so razstavljene kolače razdelili starejšim občanom, ki živijo sami, in tako v dogodek vnesli dobrodelno noto. OCENJEVALA KOMISIJA Predsednica komisije je bila dolgoletna go-stinka Jožica Kvas iz Šoštanja, članici oblikovalka Irena Jakuš iz Spodnjih Kraš in Sonja Drev z Zavoda Anja deafski iz Lepe Njive. Kvasova je delovala kot vodja gostinskih enot in kot obrtni-ca vse do upokojitve. Kot mentorica je zelo rada poučevala, tudi po upokojitvi rada pripravi kakšno kuharsko delavnico. VIDEZ, OKUS IN POSTAVITEV Kvasova je povedala, da so ocenjevali dve Najbolj okusen kolač z domiselno postavitvijo je pripravila Margareta Atelšek. Domišljije pri peki in dekoraciji sodelujočim ni manjkalo. stvari. Največ točk sta dala videz in okus kolača, nekaj je štela tudi postavitev na mizi in dekoracija oziroma estetski videz. Pri ocenjevanju se je upoštevalo tudi, kako je kolač zvit, in težavnost priprave, saj so bili kolači z različnimi nadevi, med drugim orehov, rozinov, smetanov, bi-skvitni. PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ SLEDI Vodja Zavoda Stanislava Zdenka Zakrajšek je povedala: »Letos smo se odločili, da tradicionalno Velikonočno razstavo obogatimo s kulinarično, humanitarno in tekmovalno noto. Pripravili smo ocenjevanje kolačev ter postavitev z dekoracijo, kot bi jo pripravili za goste ob veliki noči. Razstavljene kolače smo v nedeljo zvečer razdelili med starejše občane občine Gornji Grad, velikonočna razstava pa ostaja odprta še naprej. Podelitev nagrad in priznanj bomo pripravili, ko bodo zdravstvene razmere primerne.« Štefka Sem, foto: Irena Jakuš Kolače so prinesli na ocenjevanje: Margareta Atelšek iz Okonine, Tatjana Pungar-tnik iz Tabora, Marta Velam in Jelka Detmar z Rečice ob Savinji, Matej Štrukelj iz Zgornjih Kraš, Mojca Černivšek iz Mozirja, Marta Zagožen iz Bočne, Tanja Starc, Dana Božič in Irena Podbrežnik iz Gornjega Grada, Branka Ermenc iz Dola in DEOS Center starejših Gornji Grad. Največ točk sta dala videz in okus, nekaj je štela tudi postavitev in dekoracija. Pri ocenjevanju se je upoštevalo tudi, kako je kolač zvit. Velikonočno razstavo so obogatili s kulinarično, humanitarno in tekmovalno noto. 18 Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 Oglasi STARTUP GENERATOR VIRTUAL ACCELERATION PROCHAM Podjetniški n tram/V <£>lin Pridobi hitrost in moč za uspeh tvojega Startupa. Startup generator je program, k bo pospešil rast tvoje podjetniške ideje in ti omogočil dostop dc 10.000 C nepovratnih sredstev MOV. V SAŠA inkubatorju smo nadgradili program Podjetniški trampolin in te vabimo, da stopiš z nami v dimenzijo virtualnc resničnost. Zate, ki imaš energijo in podiraš okvirje mogočega, odpiramo dostop do znanja, tedenskih VR izobraževanj, vrhunskih mentorjev In mreženjc. Cena? Brezplačno. Če se sprašuješ, kje je droben tisk ... dejansko ga ni! Izmed vseh prijavljenih Startup ekip bomo izbrali ]2 tistih, ki jih borno opremili s Startup Generaror BOX-i [VR očala), kjer se nahaja vsa potrebna oprema in navodila. Sest tednov bomo gradili na vaši moči (beri znanju) in izbrali G najmočnejših, ki bodo na finalnem dogodku - upamo, da v živo, pitchal) pred občinstvom in strokovno komisijo, Tri ekipe, ki bodo uspele ustvariti najvišjo napetost, bodo prejele točke na razpisu MOV za dostop do 10.000 € 12.4,202117:00 14.4,202117:00 19.4.2021:7.00 2G. 4.202117:DD 3.5,20211700 iaS. 202117:00 17. 5l 202117:00 24.5.2021 7:00 27,5-2021 17:00 31. S. 202117:00 4.6.202113:00 SAŠA 1 N K U 6 A T 0 fi Predstavi idejo in si zagotovi mesto v generatorju Prevzemi svoj Startup Generator BOX 1. delavnica: Speed & Power Startup metodologija 2. delavnica: Marketing kot orodje za validacijo 3. delavnica Growth hacking v praksi 4. delavnica: Oblikovanje cenovnih strategij 5. delavnica: Ključ do uspešne prodaje 6. delavnica: Ustvarjanje prof ¡tabli nega podjetja Demo dan izbor TOP 6 ekip programa VIP TOP 6 delavnica priprave na pitch Finalni pitch in iazglasitev zmagovalcev WWW.STARTUPGENERATOR.Si KFP.JfU IKASI.OYi NIJA HIU STASTft) 1A GOSPODARSKI RAZVOJ WTfHNOLOGUO j SPIRIT J SLOVENIJA lil I tVRÖrlKfl UHuA l lldHil UlU m Hi »MRI tftJvAj Aktivnosti 5A$AiiilnilxMorjr>d.o.o votii ru operacije SIO ZOM ZOZZ saflnanoralj Raptibdfcj Slovenija ¿n fcvropiki uniji Evrapsr jfjj sk ;: J;: m regie nalni Olvoj. Operacija se ir.'ajj vein ruOperativnega programa za izvajanje Evopikc ktrfieiijsoe politike v otocobju 201+2020, p flo^ne osi: 3 Dinamiki« io kor kiureriftio za zeleno gospotfaiik) rast. Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 19 Intervju Tina Robnik: »V prvi vrsti se mi zdi najbolj pomembno, da so letos izpeljali vsa tekmovanja.« 29-letna Tina Robnik je v smučarskem cirkusu že dolga leta. Specialistka za veleslalom, ki v drugih disciplinah ne tekmuje, je v tej sezoni na svetovnem prvenstvu na paralelni tekmi dosegla svojo najboljšo uvrstitev, osvojila je peto mesto. Po koncu sezone ima nekaj več časa zase in za počitek, čaka pa jo tudi dokončanje magistrske naloge. - Pred kratkim se je zaključila sezona tekem v svetovnem pokalu v alpskem smučanju. Kako ste zadovoljni z njo? Nekaj srednjega, saj nisem dosegla tistih ciljev, ki sem si jih zadala, ampak pri sebi vem razloge za to. Menim, da sem v samem smučanju naredila določen napredek, vendar se zaradi drugih okoliščin to na rezultatih letos žal ni pokazalo. - Vrhunec sezone je bilo svetovno prvenstvo, na katerem ste v paralelni tekmi osvojili peto mesto. Le malo je manjkalo do medalje, kajne? Ja, na tej tekmi mi je šlo dobro in sem bila zelo blizu temu, da bi napredovala v naslednji krog in se borila za kolajne. Je pa bila tekma malo neregularna zaradi razmer in pravil in je bilo kar nekaj odvisno od sreče. ALPSKA SMUČARKA TINA ROBNIK »Letos bom imela nekaj več časa, da lahko počnem več stvari za svojo dušo« - Lanska sezona se je končala predčasno zaradi epidemije novega koronavirusa, tudi na letošnjo je vplivala. Kako drugače je potovati in tekmovati sedaj? V prvi vrsti se mi zdi najbolj pomembno, da so letos izpeljali vsa tekmovanja. Je pa res, da so nekatere stvari drugačne, tako kot tudi pri drugih stvareh v življenju. Pri potovanju je drugače to, da se moramo ves čas testirati in da je več kontrol na mejah. Glede nastanitev je manj izbire, ampak s tem nismo imeli težav. Glede tekem lo vsega konec in sem odšla iz ciljne arene, da sem šele tedaj opazila, da je čudno, ker ni nič ljudi. Malo nenavadno glede tega mi je bilo edino še na domači tekmi, saj vedno pridejo domači navijači, ampak to ni vplivalo name na sami tekmi. - Tudi treningi najbrž ne potekajo enako kot pred epidemijo? Tisto, kar je glavno pri treningih, poteka enako in tukaj ni kakšnih vplivov epidemije. V bistvu Tina ima po končan sezoni več časa tudi za svojega psa. pa tudi to testiranje pred vsako tekmo, nošenje mask, razkuževanje, striktna pravila, za katero mizo se lahko usedeš, ekipe smo bolj razpršene po več hotelih. - Kako je na tekmovanjih drugače, ker ni gledalcev? Ja, seveda je drugače, ker ni gledalcev na tekmah, ampak na sami tekmi to pozabiš in ni kaj drugače. Na prvi tekmi v Soeldnu, kjer je vedno veliko gledalcev, se prav spomnim, ko je bi- »Odkar so se stvari na smučarski zvezi bolj uredile in se znotraj reprezentance dela zelo dobro, tukaj mislim na strokovnost trenerjev, pogoje za treninge in način dela, nikoli ne pomislim, da bi imela svojo ekipo ...« lahko rečem, da smo na račun tega imeli kje še neko prednost, saj so bila smučišča odprta samo za treniranje. - V slovenski reprezentanci je vse več samostojnih ekip smučarjev in smučark, kako gledate na to? Moje mnenje je, da je samostojnih ekip preveč, predvsem pri ženskah, ampak name osebno to nima kakšnega pomembnega vpliva. Moje opažanje je, da je večina smučark, ki so v samostojnih ekipah, že od majhnega navajena, da imajo ljudi, ki delajo samo zanje in je vse prilagojeno njim. Tudi njihova vzgoja mislim, da je bila drugačna, kar pomeni, da se ne znajo toliko prilagajati in delovati v večji ekipi kot nekdo iz drugačnega okolja in je zanje verjetno boljše, da imajo samostojne ekipe. Da bom še bolj direktna, njim je težje delovati v ekipi kot na primer meni. Zagotovo ima samo- C> 20 Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 Intervju, Nasveti, Kronika stojna ekipa določene prednosti, ampak so tudi slabosti. Vem pa, da si na smučarski zvezi želijo, da bi se naše ekipe združile, zato so tudi vse dobile možnost, da so lahko del reprezentančne ekipe s svojimi trenerji. Kako se bodo odločile, pa je seveda stvar vsake posameznice. - Ste kdaj razmišljali, da bi imeli svojo ekipo in kakšen finančni zalogaj bi to bil? Sem, ampak bolj malo, in to že mnogo let nazaj, ko nekatere stvari v reprezentanci niso bile tako »poštimane«, kot so sedaj. Odkar so se stvari na smučarski zvezi bolj uredile in se znotraj reprezentance dela zelo dobro, tukaj mislim na strokovnost trenerjev, pogoje za treninge in način dela, nikoli ne pomislim, da bi imela svojo ekipo, saj vidim veliko prednosti biti znotraj zveze in pomembno je predvsem to, da zaupam ljudem znotraj nje. Druga stvar je pa seveda to, da samostojna ekipa prinese veliko finančno breme in si tega niti ne bi mogla privoščiti. - Letošnjo zimo k sreči večjih poškodb niste imeli, manjše pa so bile, kajne? Koliko so vplivale na vašo pripravljenost? Ja, sezono sem zaključila brez poškodb, za kar sem vesela. Med sezono je prišlo do manjše poškodbe kolena, ki je vplivala na to, da sem morala eno tekmo izpustiti, na eni pa zaradi tega nisem bila stoodstotno pripravljena. K sreči se je zadeva hitro sanirala. - Sezona je končana, hkrati se začenja nova. Kdaj začnete priprave? Letos si bom po sezoni vzela več časa za počitek, saj sem imela kar nekaj težav s pregorelo-stjo skozi celotno sezono in moje telo potrebuje več počitka, kar pomeni, da bom začela kon-dicijske priprave na novo sezono v začetku maja. V aprilu je navada, da se opravljajo še smučarski treningi in testiranja opreme, kar bom zaradi tega izpustila. - Kaj je bilo prvo, kar ste si privoščili po zadnji tekmi? Sla sem obiskat in objet nečakinjo in nečaka, saj jih nisem videla od novembra. Zaradi covida smo namreč med sezono morali omejiti bližnje stike na minimum. - Veliko časa med eno in drugo sezono ni, kljub temu pa boste verjetno počeli tudi kaj za svojo dušo v tem obdobju. Kaj bo to? Letos bom po dolgem času imela nekaj več časa, da lahko počnem več stvari za svojo dušo in se tega zelo veselim, na primer, da se lah- ko večkrat družim s prijatelji, grem na tenis, jezdit konje, v hribe na turne smuči, preberem kakšno knjigo, pogledam kakšno serijo, se več ukvarjam s psom. Ravnokar sva hodila v pasjo šolo, ampak so jo nam zaradi novega koron-skega ukrepa prekinili. Upam, da res samo za enajst dni. Me pa še čaka, da dokončam magistrsko nalogo, kar sicer ne bo ravno za mojo dušo, ampak se veselim, da bom imela čas, da še to zaključim. - Lani ste v priprave vključili tudi urejanje vrta, opravljanje raznih del v hiši. Bo tudi letos tako? Ne, letos pa ne. Obnavljanje hiše se je večinoma končalo, čeprav seveda teh stvari nikoli ne zmanjka, ostaja mi bolj urejanje okolice, kar rada delam. Glede vrta pa sva se s partnerjem odločila, da posejeva travo in bova imela samo kakšno visoko gredo. Oba imava preveč težav s hrbtom in tudi premalo časa za urejanje večjega vrta. Ste še Lučanka ali ste se že popolnoma ustalili v Nizki? V Nizki sem se popolnoma ustalila, ampak se bom po duši vedno imela za Lučanko. Štefka Sem, foto: osebni arhiv Pozor, motoristi in kolesarji so že tu! MATJAŽ SEM, spec. pomočnik komandirja PP Mozirje policijski inšpektor I Z lepšim vremenom so se na ceste podali tudi motoristi. Policisti zato opozarjamo na vse potrebne priprave, ki jih motoristi pred sezono ne smejo izpustiti. Ostale voznike pozivamo k večji previdnosti in zavedanju, da so se po dolgi zimi motoristi spet vrnili v promet. 5 prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih vozil je bilo lani obravnavanih na območju Policijske postaje Mozirje PRIPRAVA MOTORJA Preden prvič v sezoni sedete na motor, morate poskrbeti za ustrezno psihofizično pripravljenost. Ustrezno je treba pripraviti tudi motor, zato pred prvo vožnjo preverite tlak v pnevmatikah, profil na tekalni površini pnevmatik, delovanje svetlobnih teles in zavor, preverite tudi svojo zaščitno opremo. Ne pozabite na vidnost, ki je v primerjavi z vidnostjo drugih motornih vozil precej slabša, zato nosite žive, odsevne barve, vozite pa previdno in predvidevajte ravnanje drugih udeležencev. Vabimo vas tudi, da se v primeru izboljšanja epidemiološke slike udeležite katere izmed pre- ventivnih delavnic za motoriste. Datumi prireditev in preventivnih delavnic bodo objavljeni na internetnih straneh policije in javne agencije za varnost prometa. VARNOST VOZNIKOV ENOSLEDNIH VOZIL V LETU 2020 V letu 2020 je na slovenskih cestah skupaj umrlo 30 (32, podatki v oklepajih so za leto 2019) O V letu 2020 je na slovenskih cestah skupaj umrlo 30 voznikov enoslednih vozil oziroma 38 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah. (Foto: IS) Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 21 Nasveti, Kronika, Ljudje in dogodki voznikov enoslednih vozil (motornih koles, mopedov in kolesarjev) oziroma 38 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah. V letu 2020 je umrlo 22 (23) voznikov enoslednih motornih vozil, od teh je bilo 16 voznikov motornih koles in 6 voznikov mopedov. V letu 2020 je umrlo tudi 8 (9) kolesarjev. STATISTIKA ZA LETO 2020 NA OBMOČJU PP MOZIRJE V letu 2020 je bilo na območju mozirske policijske postaje obravnavanih 5 (19) prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih vozil. Od tega so bili v letu 2020 udeleženi: - 3 (8) vozniki motornih koles, posledice: 0 (0) umrlo, 0 (1) dobilo hudo telesno poškodbo, 4 (6) dobili lahko telesno poškodbo (2 voznika, 2 sopotnika), 0 (1) udeleženih v prometnih nesrečah z materialno škodo, - 1 (3) voznik mopeda, posledice: 0 (0) umrlo, 1 (1) dobil hudo telesno poškodbo, 0 (1) dobilo lahko telesno poškodbo, 0 (1) udeleženih v prometnih nesrečah z materialno škodo. - 1 (8) kolesar, posledice: 0 (0) umrlo, 1 (3) dobil hudo telesno poškodbo, 0 (8) dobilo lahko telesno poškodbo, 0 (0) udeleženih v prometnih nesrečah z materialno škodo. OSVEŽITE PSIHOFIZIČNO KONDICIJO Sposobnost obvladovanja motorja je po dolgi zimi na bistveno nižji ravni kot ob koncu sezone. Motoristom spomladi še manjka običajne »kilometrine«, gibčnosti, fizične pripravljenosti, spretnosti in izkušenj, ki so pomembne za varno vožnjo. Policisti zato svetujemo, da se na motoristično sezono ustrezno pripravite in pred prvo vožnjo obnovite najbolj osnovne veščine obvladovanja enoslednega vozila, kot so zaviranje, ustavljanje in umikanje oviram. TUDI MOTOR POTREBUJE PRIPRAVE Preglejte svoja motorna kolesa in mopede ter preverite, ali so tehnično brezhibni. Preden se usede-te na motor, obvezno preverite: • zračni tlakv pnevmatikah in pro- fil na tekalni površini pnevmatik ter pnevmatike v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte, • raven olja, raven zavorne tekočine, vzmetenje, • ali delujejo vsa svetlobna telesa na motorju, • ali je delovanje zavor brezhibno, • svojo zaščitno opremo; poškodovano ali dotrajano opremo je treba zamenjati. PRILAGODITE HITROST VOŽNJE Spomladi je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik. Sneg in sol sta ponekod močno poškodovala ceste, zato je lahko na vozišču veliko udarnih jam, marsikje je ostal tudi pesek od zimskega posipa. Zaradi ovir na cesti lahko hitro pride do zdrsov ali izgube kontrole nad motorjem. Da bi preprečili nepotrebne nesreče in poškodbe, motoristom svetujemo, naj ob začetku sezone prilagodijo hitrost tako svojim psihofizičnim sposobnostim kot razmeram na cesti. Ob nižji hitrosti se bodo namreč laže pravočasno ustavili ali izognili oviram. PAZITE NASE IN NA DRUGE Ko se po dolgi sezoni ponovno podate v promet, bodite izjemno previdni, saj vas ostali udeleženci v cestnem prometu še niso vajeni in vas lahko hitro spregledajo. Zato vozite previdno, strpno, predvidevajte ravnanja drugih udeležencev in prilagodite vožnjo razmeram na cesti. Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado. Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost. Ne pozabite na oblačila s ščitniki. Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brze-la tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet. Na cesti bodite posebej previdni ob začetku padavin. Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah. Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v zavojih). Nikar se ne usedite na motor, če ste uživali alkohol, mamila in psi- hoaktivna zdravila ali če ste utrujeni, saj je vožnja v takšnem stanju izjemno nevarna. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja. Poskrbite tudi za svojo vidnost. Na motorju imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik, saj vas bodo vozniki tako hitreje opazili. VOZNIKI, BODITE POZORNI NA MOTORISTE Ostale voznike motornih vozil opozarjamo, da se s toplejšim vremenom na ceste v večjem številu podajajo tudi motoristi, ki so med bolj izpostavljenimi in ranljivimi udeleženci v cestnem prometu, zato svetujemo večjo previdnost. Pozorno spremljajte dogajanje v prometu tako v vzvratnih kot stranskih ogledalih. Pri prehitevanju vozil in vključevanju na prednostno cesto upoštevajte prednost vozni- Podjetje Google z 8. aprilom nadaljuje zajemanje slik na slovenskih ulicah. Osvežiti želijo storitve Google street view, ki je del storitve Google zemljevidi. Tokrat se bodo osredotočali na pločnike in ulice v 37 slovenskih krajih. Snemanje bo potekalo tudi v Mozirju. Na njihovih posnetkih bodo za vedno zabeleženi trenutki, ki jih bodo posneli med vožnjo po teh krajih. Na nekaterih lokacijah, na katerih kov, ki vozijo po prednostni cesti. Pred vsakim premikom vozila dosledno preverjajte t. i. mrtvi kot. Motoristi so namreč zaradi ozke silhuete veliko slabše vidni in se vam lahko v ogledalih »izmuznejo«. 2e širina svinčnika v iztegnjeni roki lahko popolnoma zakrije motorista, oddaljenega 30 m, zato se vedno prepričajte o prosti poti. KOLESARJI, POSKRBITE ZA SVOJO VARNOST Kolesarjem svetujemo, da pred vožnjo s kolesom poskrbite, da ste na kolesu vidni in si nadenete odsevne kolesarske brezrokavnike ali oblačila živih (fluorescentnih) barv, uporabljajte kolesarsko čelado, zaščitne rokavice in zaščitna očala. Prav tako predvidevajte nenadne spremembe prometnih okoliščin in napake ostalih udeležencev v cestnem prometu, vozite tehnično brezhibno in opremljeno kolo ter upoštevajte cestno prometne predpise. posnetke zbirajo že več let, si lahko uporabniki ogledajo, kako so se kraji skozi leta spreminjali. To omogoča njihova storitev Časovni stroj. Google bo pred objavo posnetkov v svojih zemljevidih izvedel številne ukrepe, da bi zaščitil zasebnost posameznikov, ki se bodo slučajno znašli na posnetkih. Tako bo med drugim zameglil njihove obraze in registrske tablice vozil. Benjamin Kanjir GOOGLE SE VRAČA V SLOVENIJO Osvežitev prikaza ulic tudi v Mozirju Storitev Google street view želijo osvežiti tudi za Mozirje. 22 Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • Z ZRAČNO PUŠKO ZADEL OBČANKI Nizka: 30. marca so policisti intervenirali v Nizki, kjer je občan streljal z zračno puško. Pri tem je zadel dve občanki. Zoper njega sledi kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. • ZALOTENA PRI TATVINI Mozirje: 31. marca so v trgovini Hofer zaposleni občanko zalotili pri tatvini. Nato so jo obravnavali policisti, ki so zoper njo napisali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. • REŠILI TURNEGA SMUČARJA Solčava: 31. marca ob 19. uri so na Planjavi v občini Solčava s pomočjo helikopterja Slovenske vojske in ekipo članov GRS Celje iz stene s pomočjo vitle rešili nepoškodovanega turnega smučarja. • ZAGORELE SAJE V DIMNIKU STANOVANJSKE HIŠE Bočna: 3. aprila ob 11.21 so v Bočni zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Bočna, Gornji Grad in Nova Štifta. Pregledali so dimnik in iz kurišča odstranili gorljivo snov. • OBČAN POŠKODOVAN MED EKSPLOZIJO Radegunda: 4. aprila ob 16.44 se je v Radegundi zaradi eksplozije pirotehničnega sredstva hudo poškodovala oseba. Zgornjesa-vinjski reševalci nujne medicinske pomoči (NMP) so poškodovanca na kraju oskrbeli, nato ga je v Univerzitetni klinični center Ljubljana s helikopterjem prepeljala posadka helikopterja Slovenske vojske skupaj z dežurno ekipo helikopterske NMP na Brniku. Gasilci PGD Mozirje so zavarovali kraj pristanka helikopterja in nudili pomoč reševalcem NMP. O dogodku bo s poročilom obveščeno pristojno tožilstvo, izdana pa mu bo odločba o prekršku. Draga mama! Med nami ljubljena bila si iz vsega srca, ljubljena bodi tudi tam, kjer zdaj si in kjer ni gorja. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Marija ŽEROVNIK Hvala vsem, ki se spomnite nanjo in obstojite ob njenem preranem grobu. Vsi njeni žalujoči Kronika, Zahvale, Oglasi i Ljubil si življenje. Ljubil si svoj dom. Skromno si živel, še posloviti se nisi uspel. A v naših srcih vedno boš živel. ZAHVALA 29. marca je življenjsko pot iznenada in tiho sklenil mož, oče, brat, dedek in pradedek Ivan POLIČNIK iz Spodnjih Kraš roj. 12. 12. 1940 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala dr. Leskovšku, sestri Staši in sestri Marti, ki so vsa leta skrbeli zanj in mu lajšali trpljenje v bolezni. Hvala za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Žalujoči vsi njegovi Pogrebna služba - cvetličarna >m MOMNA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿08 ^ nJ GSM: 041 672 115 ttWW(jftOll||HLSt E-mail: info(ajmarai>a.ji Aleksander SiebtoVTiik s ^ . ?Jarjilje 11c, 3314 &rasrmw Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 23 Za razvedrilo Z VAVCERJI OKOLI SVETA? Medtem ko so nekateri naši sokrajani ali sokrajanke obkrožili že dober del sveta, se družijo s kolegi z različnih celin, spoznavajo oddaljene kulture in navade ter se jim na splošno svet zdi majhen in na dlani kot Lei Marolt Sonnenschein (levo) iz Mozirja s kolegi v Londonu, se drugi raje držimo znanih domačih logov, lokalnih navad in hrane ter ustvarjamo na naši ljubi domači zemlji. No, v zadnjem letu nam sicer kaj dosti drugega niti ne preostane ... ČAR LESA OČARA Zelo velik ljubiteljski kolesar in ne tako velik ljubitelj s tem povezanih naporov ter še mimogrede izvršni urednik tega časopisa, Igor Solar je bil očaran nad lesenim kolesom prve razstave Čar lesa v Cankarjevem domu: »To je čarobnost lesa. Lahko kuriš kalorije, čeprav nisi zakuril lesa!« Slika je iz tistih krasnih časov, ko se nam še ni bilo treba skrivati za maskami, če smo hoteli kaj povedati. 24 Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 Nagradna Križanka Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 25 Mali oglasi, Informacije, Oglasi ŽIVALI - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Prašiče, vrhunske mesnate selekcije za dopitanje na večjo težo. Fi-šar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam prašiče domače vzreje različnih tež, nad 120 kg cena zelo ugodna. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam breje pašne telice 4, 7 8 mesecev, čb, ls/lim, rj/lim, v račun vzamem manjše pašne; gsm 041/324-377. Prodam telico lis lim, staro 7 mesecev, težko okoli 300 kg; gsm 070/870-321. Prodam čebelje družine na 10 až satih, 120 eur družina; gsm 041/804-413. Prodam bikca, starega 14 dni; gsm 041/783-572. Prodam telico simentalko, visoko brejo; gsm 041/239-017. Prodam teličko mešanko, staro 14 dni, in bikca mešančka, starega en teden; gsm 031/416-089. Prodam piščance brojlerje za nadaljnjo rejo, teže od 1 do 2 kg, večje količine lahko dostavimo. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Bikca sivca, starega 10 dni, prodam; gsm 051/690-541. Prodam telička, starega 14 dni; gsm 068/667-858. Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam jedilni krompir in neškrop-ljena jabolka; gsm 041/239-017. Prodam goveje meso; gsm 031/207-247. Prodam žago pantovko za razrez hlodovine s hidravličnimi mački; gsm 031/765-605. Prodam mešana metrska drva, možen razrez in dostava; gsm 031/501-250. Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Prodam suhe kocke; gsm 041/720938. Ugodno prodam brezhibno vgra-dno indukcijsko ploščo znamke bosch; gsm 031/855-556. Prodam drva suha, surova, bukev, gaber, klaftre, možen razrez na kratko in prevoz; gsm 031/585-735. NEPREMIČNINE Oddam hišo v najem; gsm 041/783569. Osebi ali dvema oddam stanovanje v okolici Mozirje; gsm 041/433204. ◊ Z VAMI TUDI V NAJTEŽJIH TRENUTKIH Izdelava vencev, ikeban, žarnih aranžmajev in svečnih aranžmajev. Nudimo brezplačno dostavo in popust ob naročilu treh ali več žalnih aranžmajev. Tel.: 03/5834-116, 041/554-820. Cvetličarna Jelka Bider Reiter s.p., Dobletinska 9, Nazarje. ◊ DRVA ZA KAMIN Brezova drva za kamin prodam. Gsm 041/649-05 . Moličnik d.o.o., Krnica 16, 3334 Luče. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Andrej Stopar: Ameriški Rubikon Novinar in pisatelj Andrej Stopar je po dolgoletnem poročanju iz Rusije postal dopisnik iz Amerike, natančneje iz Washingtona. Poročanje je prevzel ravno v najbolj razburkanih časih, v drugi polovici predsedniškega mandata Donal-da Trumpa. V knjigi Ameriški Rubikon so zbrani prispevki, kolumne in razmišljanja prav na to temo nepredvidljivega in povsem drugačnega dogajanja, kot smo ga bili vajeni iz časov prejšnjih predsednikov. V svojih zapiskih Stopar na dogajanje gleda iz časovne distance in pri tem ugotavlja, da ga nič ni moglo pripraviti na to, kar je v tej pisani državi doživel. Knjiga o por- tretih ameriškega vsakdana hkrati analizira tektonske družbene spremembe v svetu čez lužo. 26 Savinjske novice št. 14, 9. april 2021 s ^ i -E* Trt ^ Ta f šš -i ^ S s i I ¡I I g ¡3 S S cs o ij S i P 1 § È t S3 £ S ÏÛ S Ä S ti CS ï TJ 5 5 S ïk ^ ü ^ S3 M «IS S g S3 £ £ S £ orí ^ £ 5 S i "B rn S 5; ta 3 5 Ï S £ c=; S S S ii Cni ro -j fisj if Z 3C mi O S — . * i gC. m DA. naročam se na tiskano izdajo tednika Savinjske novtče. N h ročni no bom poravna na osnovi računa Naročilo velja do moja pišite odpovedi. I to in priimek_ Poitnifia plačana po pogodbi ït. 31/3/S SAVINJSKE NOVICE N ai lov Telefon/GSM Šmiheiska cesta 2 Datum Podpis 3330 Mozirje