Naročnin/i .^tfflP^^. fl^MHB ^^^ _ Ljutv 48BTw ^ gBm^ ^ M«»« io.MU ■ivi. - ne- tffffflhi jflgjV JKam UBk ^Hm W mIK ^Hftk. m ^HV M/m u>.w» daljaka iziloja ce- SH AHf B9B flNV M J^^ffi^ 9 ^MHA /EBjg 7101 inrirlrfr HV MB H AHf ^ jjBl ■ ^H^ JBVHM ino/.emaivo 120 Din ^MB MKM ^Hb KB ^^M M ^BBB flV V^H Uredništvo je ? JULmŠ0 JHh^/ ^f ^^^^ Uprava: liopuar- kopilarjevi uLb/III ,eva b. telelon 2V93 Telefoni aredntštvai dnevna slnžba 205» — nočna »99*. »94 tn 209« lahnj« vsak dan ajutraj, rasen ponedeljka m dneva po prazniku Velika politika v Avstriji Gombos nenadoma na Dunaju Berger-VUaldenegg o odnošajih Avstrije z raznimi državami: »Zvesti Italiji, trdno ob Angliji in ob Franciji, dobri z vsemi svojimi sosedi4' Irska - republika Včeraj smo priobčili vest, da sta se v Dublinu nenadoma sporazumela Malcolm MacDonald, novi angleški minister za do-minijone, ter De Valera, predsednik svobodne irske države, da se irski otok združi v eno samo državno skupnost z republikansko ustavo in z upravno razdelitvijo otoka v severno in v južno Irsko, kot dve zvezni državi iste irske republike. Poročilo pravi nadalje, da preneha Irska kot dominijon, da odide kraljevi namestnik, guverner imenovan, da dobi Irska svojo armado, svoje brodovje in svojo ujiravo, ki ne bo več prisegala zvestobe angleškemu kralju, ampak samo irski republiki. Končno je baje sklenjeno, da vstopi nova irska republika na podlagi žo pripravljene zvezne jiogodbe, kot popolnoma neodvisna država v imperijalno skupnost britskih narodov. S tem seveda še ni rečeno, da je dogovor mod obema državnikoma postal že izvršilen, ker je treba še pristanka angleškega parlamenta, nadalje pristanka Dail Eieranna in končno tudi pristanka parlamentu severno protestantsko Irske. Pogodba bo povzročila še temperamentne debato v Londonu, v Dublinu in v Belfastu; steklo bo še mnogo črnila po papirju, predno postane zakon. Vifrjetno je, aa bo doživela še nekatere spremembe in da bo preživela še marsikatero krizo, predno bo uradno oznanjeno, da se je borba irskega naroda, ki je trajala stoletja in šla skozi najtemnejšo globine in poniževanja, končala z zntago neodvisne misli, za katere so celi rodovi krvaveli in šli v izgnanstvo, in predno bo na dubliuski palači angleških guvernerjev zavihrala zastava neodvisne irsko republike. Ko smo to poročilo brali, nam je vzbudilo dvoje čisto svojevrstnih razmišljanj. Prvič razmišljanje o čudoviti zgodovini Irske in Ircev, ki ji zgodovina menda nima primera, drugič pa razmišljanje o čudovito modri politiki voditeljev angleškega imjie; rija, ki jc istotako edinstvena v zgodovini narodov. Če govorimo o zgodovini Irske, nam ni treba segati nazaj v daljna stoletja in prikazovati, kako je ta nekdaj cvetoči iu obljudeni otok samo zato, ker je ostal zvest svoji katoliški veri in je hotel za vsako ceno ohraniti svojo narodno bit, padel v nepopisno revščino. Kako je irsko ljudstvo v borbi za vero in narodnost rajši izgubilo vse pravice, postalo brezpravna reja, bilo vrženo s svojo lastne zemlje in potisnjeno v revne pastirske koče, med tem ko so je na njegovi zemlji in v njegovih hišah naselil tujec, kakor da bi bilo klonilo postavi tujca in njegovi veri. Po stoletjih tihega a nevklonljivega trpljenja je končno zmagal lc značaj in v zadoščenje tolikih irskih rodov, ki so jiomrli v bojih za svojo zemljo, za svoj narod in za svojo vero, ali katerih grobovi raztreseni po širnem svetu vseh kotinentov so ostali neme priče stoletja trajajočega nasilja, vstaja svobodna Irska k novemu življenju. Sreča novih rodov bo pozabljajoče posijala na prošlo tugo, kakor je tudi davna žalost spodbujajoče klicala živim, naj vstrajajo. Par zgodovinskih podatkov iz najnovejše dobe bo dobrodošlih, da bomo dublinsko pogodbo znali ceniti po njenih vzročnih zvezali s jirošlostjo. Republikanska zamisel se je na Irskem rodila šele s Home rule zakonom^ iz 1. 19.13, ki je Irsko razdelil v severni in južni del ter tako razklal. jx>d videzom liberalnega ukrepa, narodno celoto irskega naroda. Kot zagovornik republikanizma je vstala tajna organizacija Sinn Fein, ki je od velikonočnega upora 1. 1916 dalje vedno bolj pridobivala in leta 1918 pri volitvah tudi odnesla ogromno večino. 21. januarja 1919 je Sinn Fein proglasila že svobodno republiko pod predsedstvom De Valere in s svojo lastno tajno vojsko. Anglija se je uklonila in je v vvestminsterskem statutu z dne 12. decembra 1921 južnemu delu Irske priznala status do-minijona. Irski parlament (Dail Eierann) jc pogodbo sprejel naslednjega januarja. Toda Sinn Fein ni miroval, dokler na volitvah marca 1932 ni zmagal pod imenom republikanske stranke (Fianna Fail) in postavil De Valero za predsednika države. De Valera, zvest sinnfeinovskim republikanskim idejam je takoj odpravil vdanostno prisego angleškemu kralju in ukinil neke denarno dajatve, ki so sjiominjale na dobo angleških nasilij. Pri volitvah januarja 1933 je De Valera zopet sijajno zmagal in s tem dobil nekako polnornočje, da gre ijogunmo naprej in izvede sinnfeinovski program v celoti. Takrat je postavil tudi zahtevo po uvedbi republike in po združenju obeh irskih delov v eno samo republikansko državo. V spominu so nam že nedavni izgredi v Rclfastu v severni Irski, ki naj bi bili protest nepoboljšljivih usurpatorjev proti nagnjenju angleške vlade, da napravi konec vsem težavam v Irski s tem, da ugodi De Valcri, četudi bi pri tem ozlevoljil Ulster. to je severni del otoka in njegove protestante. Kakor vidimo, je pri angleški vladi zmagala modrost in si je pridobila konservativna stranka, ki je zastopnica imperijalizma, zasluge. da je v interesu imperija dala Irski popolno svobodo in s tem zadoščenje za krivice, ki so jih toriji prejšnjih stoletij v škodo imperija v Irski nakopičili. S tem pridemo na drugi dol razmišljanj, ki nas k njim sili vest o ustanovitvi irske republike. Rekli smo, da je to čudovito modra politika angleške vlade, ki se ne obeša na nobene pravne formule, ki je ne odbijajo nobene ustavne nedoslednosti, ki se ne ustavlja pri nobeni teoriji, ampak ki vedno računa le z življenjem. z živimi dejstvi življenja in znkoni, ki ga nsnier.ia.io. Južna Afrika zahteva pravico do svoje zastave. Anglija otl-tivarja: Izvolite! Kanada hoče imeti pravico, dn postavlja svoje lastne poslanike. Izvolite! Avstralija hoče imeti svojo lastno Dunaj, 28. nov. c. Avstrijski zunanji minister j Berger-Waldenegg je imel danes v federalni zbornici velik govor o svoji zunanji politiki. Govor je jiosebno važen zaradi tegn, ker je bil izrečen na predvečer razgovorov med Madjarsko in Avstrijo, ki bodo jutri na Dunaju. Berger-VValdenegg je izjavil, da se njegova zunanja politika predvsem giblje v dveh smereh. Prva smer naj objame skrb avstrijske vlade za obrambo interesov avstrijske domovine. Druga smer pa naj zajame aktivno delo avstrijske vlade za to, da sc bo Avstrija v vseh mednarodnih vprašanjih pošteno in enakopravno vpo-števala. Ta zunanja politika pa se mora nujno naslanjati na politiko dobrih odnošajev s sosedi. Med avstrijskimi sosedami pa je na prvem mestu Italija, s katero vežejo Avstrijo odlične prijateljske vezi. Avstrija mora biti Italiji hvaležna za vse tisto, kar je Italija storila za Avstrijo. Vsa avstrijska zunanja politika bo stalno ostala prežeta te zvestobe. Odnosi Avstrije s Francijo in A n g ' i j o so zelo dobri. Avstrija ve, kaj sta Anglija in Francija skupno z Italijo storili za Avsirijo na konferenci v Stresi. Na konferenci v Stresi je bi! položaj Avstrije tako urejen, da se lahko naša republika poslej v red ti in miru razvija. Avstrija ve, da sedanja napetost med Anglijo in Italijo, bloka treh velesil iz Strese nc more razbiti. Interesi velesil napram Avstriji so samo tisti, ki so bili skupno določeni v Stresi. Nato je Berger-Waldenegg poudaril dobre oduošaje z Madjarsko. Naši jutrišnji razgovori bodo dobro jmkazali, kako tesno sodelujeta Avstrija in Madjarska za ohranitev miru v Evropi. Rio de Janeiro, 28. novembra, b Ustaši so zapustili Natal, se vkrcali na braziljsko ladjo jSan-tos« in odpluli neznano kam. Okrog 100.000 inte-gralistov se je stavilo vladi na razpolago, da se bori proti upornikom. Ugotovilo se je, da je s parnikom vSantosoni« zbežalo okrog 500 upornikov. Pred odhodom so razdejali nekaj trgovin in zaplenili večjo količino blaga. Pri poslednjem spopadu v Pernambuku je bilo ubitih 100 vstašev. Predsednik Vargas je izjavil, da je poskus komunistične vstaje popolnoma zadušen. Vojska in organi oblasti so odločno nastopili proti upornikom, a tudi prebivalstvo je pokazalo, da nima ničesar skupnega z revolucijonarji. Braziljski vojne ladje bodo v kratkem zajele ladjo »Santos«, ker ne razpolaga z mnogo goriva. V Rio de Janeiro so pripeljali doslej okrog tisoč ujetih upornikov. Komunistična revolucija pod nacionalno krinko Rio de Janeiro, 28. nov. Braziljska politična policija vodi preiskavo o vzrokih in poteku vojaške revolucije v Pernanibuco in Natalu, ki bo predvidoma v najkrajšem času zatrta. Iz dosedanje preiskave je razvidno, da so komunistične organizacije v sodelovanju s III. internacionalo v Zagrebška vremenska napoved: Večinoma oblačno, megleno in hladno. Dunajska vremenska napoved: Oti zapadu zvečanje oblačnosti, še milo, nagnjenje k padavinam, kmalu poslabšanje vremena. brodovje. Izvolite! Irska nočo niti več priznati angleškega kralja kot edino vez, ki jo še veže na imperijalno skupnost. Izvoli! Pa nikar ne mislimo, da ji takšno i>olitiko narekuje notranja slabost. Ne, angleška vlada ve, tla noben dominijon no bo silil proč od Anglije, dokler ga bodo vezali na njo, tn: suhi paragrafi ustave, ne bajoneti posadk, ne hinavske prisege, ampak trije veliki M. kol se .ie izrazil Avstralec Bruce, to je Men, Mnrkets. Money, ljudje, denar in trgovina. Zalo je ugodila sedaj tudi Irski v prenri-j čanju, dn bodo trije M zadostovali, tla olira-I nijo lepi zeleni otok kot bogati biser v mejah ' imperija. Poudarili pa moram obenem, da so tudi naši odnošaji s Češkoslovaški in Jugoslavijo zelo dobri in slone na podlagi iskrenega sodelovanja med vsemi eiropskimi državami. Tudi naši odnošaji z Nemčijo se sedaj bolje razvijajo. Od strani avstrijske vlade ni nobene ovire, da se ne bi mogli odnosi z Nemčijo pojiolnomn urediti. Vendar pa izjavlja takoj, da se z Berlinom ne vodijo nobena pogajanja, kakor se je to nedavno razneslo v inozemskem časopisju. Avstrija Itoče sodelovati tudi pri priiiruvuli za sklenitev podonavskega pakta pod ogojem, če se ho z njo postopalo na podlagi ena-opravnosti vseh podonavskih držav. Ob koncu svojega govora je Berger-Waldenegg ponovil stališče Avstrije glede vprašanja izvajanja sankcij napram Italiji. Ves snnkr.ijski problem je za Avsirijo obsežen v treh točkah: 1. Avstrija mora tri t i hvaležna Italiji; 2. Avstrija mora biti zvesta Zvezi narodov; 3. Avstrija želi edinost med zajiailnimi velesilami Avstrija pa tudi ne more sodelovati pri sankcijah zaradi tega, ker bi te uničile avstrijsko gos|>odar9tvo Avstrija itak ne more izvažati orožja v Italijo, ker ji je bilo to prepovedano že z mirovnimi pogodbami. Italija zahteva od Avstrije in Madjarske vojaško sodelovanje predvideno v rimskem protokolu Dunaj, 28. nov. c. Madjarski ministrski predsednik Gombos in zunanji minister Kanya pridela nocoj na Dunaj. Ob svojem odhodu iz Budimpešte je Gombos sprejel inozemske časniknrje na Moskvi dolgo pripravljale vstajo. 2e v juliju je policija nekaj zaznala o prevratnih načrtih, s katerimi se je pečala domača komunistična organizacija. Samo tem pravočasnim informacijam se je treba zahvaliti, da je oblast mogla slediti že več tednov tajni akciji komunističnih upornikov in tla končno oborožena vstaja ni mogla doseči svojega cilja. Posrečilo se je agentom kominterne zrevo-lucijonirati le nekaj vojaških otldelkov v omenjenih dveh mestih, ni jia se jim posrečilo, da bi zanetili vstajo po vsej državi. Zanimivo je, tla organizatorji ujiora nikakor niso nasto|iali |>od svojo komunistično firmo, ampak, da se jim je posrečilo že pred meseci, dn kolodvoru in jim izjavil, da je njegov obisk itn Dunaju povsem uradnega značaja. Z avstrijsko vlado bo ob tej priliki obravnaval vsa aktualna vprašanja. Vest o prihodu obeh niadjarskih državnikov je bila objavljena čisto nepričakovano. Sicer se poudarja, ila je bil obisk dogovorjen žc preil dolgim časom, vendar pa topol razmere niso take, knkor tedaj, ko je Iiil prvi sestanek zamišljen. Vedeti se hoče celo, da je la obisk jtrav za jirav nenaden in da je jiojioliiotna pod vtisom razvoja trenutnega mednarodnega položaja. Avstrija in Madjarska sla na trenotni mcdnntodui jioložaj navezani v toliko, v kolikor jc hila italijanska zadrega v abesinskem vprašanju predvidena ic v rimskem protokolu. Rimski prolokol vežo Avstrijo in Madjarsko nn Italijo ne samo v gospodarskih in političnih vprašanjih, ampak tudi v vprašanjih o h r a m h e tistega reda, kakor si ga v srednji Evropi zamišljajo Italija, Avstrija in Madjarska. Stališče Anglije v saukcijskcin vprašanju Je privedlo ves snnkrijski problem lin toliko ostrino, da je jasno, da ho morala Italija izrabiti določilo rimskega protokola, ki niso samo politične in gospodarske narave. To se pravi, da sc ua Dunaju in v Budimpešti pripravljajo prav tako na obrambo kukor v Rimu. Da gre zu važne stvari, se vidi tudi iz tega, ila bosta olin madjarska državnika imela razgovore tudi s predsednikom republike Miklasom in šele nato razgovore s člani avstrijske vlade. Oba ostaneta na Dunaju dva dni. so se polastili vodstva močne ljudske stranke. 1 i se je imenovala »Zieza narodnih osvoboditeljci Z radikalnimi gesli se je posrečilo pridobili niti. go pristašev za to gibanje, ne dn bi komunisti pred narodom le enkrat pokazali svojo barvo. Voditelji so tudi znali čisto komunistični program prilagoditi mnenju in potrebam tukajšnjih hra-ziljskih krogov. Zlasti jia se jim je jiosrcčilo izrabiti nezadovoljstvo, ki vlada v širokih ljudskih plasteh zaradi gospodarske krize, ki tudi Južni Ameriki ne prizanaša. Središče komunistične agitacije je bilo mesto Pernanibuco. Od lu so se ruz-prezale niti tlo glavnega mesta Itio de Janeiro in tlalje po državi. Pri nenadni preiskavi v tajništvu Zveze narodnih osvoboditeljev je jiolicija našla spis, ki po svojem duhu predstavlja braziljsko izdajo komunističnega manifesta. Letak jiozivn članstvo nn oborožen u|ior proli obstoječi vladi. Predlaga »ljudsko vlado«, ki bo zasebno premoženje potlržavilu. Prav tako napoveduje podržavljenje plinskih, vodnih in električnih naprav po ipre-izkušenih« metodah. Razen razlastitve brazilskega zasebnega premoženja napoveduje oklic tudi razlastitev inozemskega privatnega kapitala. Zunanje politično zahteva oklic boj proti imperializmu iu črtanje braziljsklli dolgov v inozemstvu. 1'rav tako je zanimivo, da je bilo v Braziliji zadnje mesece vse polno malih uporov in mestoma celo oboroženih vstaj, ki so voditeljem očividno služili za pripravo in neke vrste skušnjo k generalnemu nastopu, ki so ga izvršili pretekle dni. Po zadnjih poročilih je vojaštvo vstajo v Pernanibuco že zlomilo, jtri čemer so imeli itjtorniki KO mrtvih, natl 300 pa je bilo ujetih. Vladne čelo korakajo sedaj proti Natalu, ki ga imajo uporniki zasedenega in kjer bo najbrže zopet prišlo do večje bitke. Upornike votli znan komunistični agitator in zaupnik Kominterne, Car los Prester. V upor je bilo zajilctenih tudi več oficirjev, ki so jih aretirali. Laval rešen do torka Pariz, 28. nov. c. Pariz je danes ob svojo senzacijo. Vse je pričakovalo padec La valove vlade, torla Laval se jc rešil s spretnim manevrom. Ko je predsednik parlamenta Bouis-sou ob 15.15 otvoril sejo parlamenta, se jc takoj dvignil Laval in zahteval od parlamenta debato o finančnem položaju francoske, republike. Svojo zahtevo je podprl s tein, tla ,jc zaprosil parlament, naj takoj glasuje o tem njegovem jiredlogu, na katerega stavlja vprašanje zaupnice. Tako je bila vsa debata o delničarskih ligah odložena in se je takoj glasovalo o tem, ali parlament obravnava francosko finance ali nc. Za Navalov predlog je glasovalo 345 |ioslancev, proti pa 225. Laval je lorej dobil večino 120 glasov. Pač pa je bilo na konferenci predsednikov parlamentarnih klubov dogovorjeno, tla se bo debata o ognjenih križih vršila v torek. Kondilis nezadovoljen Atene, 28. nov. b. (uje se, da med grškim kraljem Jurijem II. in generalom Fondlli-som ni prišlo do sporazuma. Condilis zahteva, da njegova vlada ostane še dalje na oblasti, češ. ila sc satno un ta način lahko uredijo razmere v Grčiji. Nasprotnega mnenja pa je kralj Jurij, ki hoče konzultirati vse voditelje strank ter nato sestaviti koncentracijsko vlado. Vsi znaki kažejo, .la ho prišlo (lo sestave delovne vlade, ki ji ho predsedoval najbrže kak atenski univerzitetni profesor, ki bo imel nalogo, da pomirjevalno vpliva v raznih sporih ter da tako uredi razmere, da bi sc lahko v ugodnem trenutku razpisale volitve ter izvolila nova narodna skupščina na podlagi pupolne demokracije, tako, da bo parlament zares sestavljen iz poslancev, ki jih bo izvolil sam narod. Dnevne manifestacije generala Condilisa pa dokazujejo, da on ne namerava v sedanjem trenutku oditi z oblasti, ker misli, da je edino njegova zasluga, ila je vpostavil monarhijo. Vse pa kaže, da hoče kralj Jurij iti popolnoma svojo pot. Saj je tudi v pogledu amnestije zadal Comlilisu hud udarec, ko je pomilostil Venizelosa, ka(erega se general Condilis sedaj očividno boji, ker ga smatra za najbolj nevarnega nasprotnika, ki mu bo spodbil tla v njegovem položaju. Meštrovičeva razstava v Gradcu Gradec, 28. novembra. A A. Danes so v palači štajerske pokrajinske uprave na svečan način otvorili razstavo del Ivana Meštroviča. Razstavljenih je okrog 70 tlel tega slavnega jugoslovanskega kiparja. Razstava je napravila nn umetniške in intelektualne kroge globok vtis. Odprla bo tlo 27. decembra. Razstavo je priredilo štajersko združenje zu podpiranje umetnosti in umetne obrti. Vstojmice so razmeroma poceni, tako ila br tloslop mogoč tudi širšim slojem. V tukajšnjih krogih pravijo, tla lio tn razstava 7 ostalimi jugo slovanskimi tleli, ki so jih v zadnjem času vpr zorili iiii avstrijskih odrih, pospešila medsebojni stike in znanje Avstrije in Jugoslavije tla področ-I ju umetniškega ustvarjanja. Kraljica Marija se je vrnila Bukarešta, 28. novembra. AA. Snoči ob 22.50 ic odpotovala v Belgrad z dvornim vlakom Nj. Vel. kraljica Marija s kraljevičema Tomislavom in Andrejem ter s svojim spremstvom. Pred odhodom se je vršila v dvorcu Cotročeni intimna večerja, ki so ji prisostvovali Nj. Vel. kralj Karel, Nj. Vel. kraljica Marija, romunska kraljica-mati, prestolonaslednik Mihajlo, Nj. Vel. kraljica Jelisaveta. Kraljeviča Tomislav in Andrej večerji nista prisostvovala, ker sta že ob 19. odšla v svoj voz. Po končani večerji se je ob 10.45 Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu Nj. Vel. kralja Karla, kralj, matere, prestolonaslednika Mihajla, in kraljice Elisa-vete odpeljala z avtomobilom na ftostajo Cotročeni, kjer so že bili zbrani predsednik vlade Tatarescu, zunanji minister Titulescu, notranji minister In-kulec, minister vojske general Andjelescu, iu državni fiodlajnik za zunanje zadeve Save! Radulescu. S strani dvora so bili navzoči kraljevi pribočniki general Grigorescu, fX>lkovnika Fundecano in Mira sjanu, upravnik dvora |»lkovnik Murderiauu in dvorne gos|ie Nj. Vel. romunske kralj ice-matere. Poslovitvi so prisostvovali dalje zastopniki vojaških in civilni oblastev, mestni piovcljnik, prefekt Bukarešte in od|»slanstvo oficirjev devetega lovskega jx>lka Aleksandra s jx>IkOviiikom Orjasanotn na čelu. Od jugoslovanskega poslaništva so bili prisotni soproga poslanika dr. Ninka Periča, odpravnik g>s!ov Adamovič in vojašiki odjioslanec polkovnik urja s soprogo. Punt rdečih zadušen Brazilski komunistični uporniki zbežali na ladji Z abesinskih bojišč Cerkev odklanja „Rex a italijanska poročila: Italijansko uradno poročilo šl. 57 Rim, >. novembru AA. Agencija Štefani objavlja naslednji komunike -I. 5": Vrhovni poveljnik v vzhodni Afriki poroča: Nn področju prvega urmadnegn zboru do-V Kujejo naše enote svoja utrjevnlnn dela pri Makali. Obenem nadaljujejo oddelki kolone Ma-riotti z očiščevanjem terena proti vzhodnemu obronku visoke planote. l,etnlsl\o nndnljuje opazovalne polete. Italijani zanihajo vse abesinske uspehe Agencija Štefani poroča: Agencij« Reuter, ilnvns in ririige tekmujejo meri seboj v razšir-levuiiju vesti iz \rlrlis Aliebe o sijajnih abesinskih zmagali. Po leh vesteh naj hi neguševa vojska ponovno zavzela Got-uhuj iu Gerhigubi. 100 I i sol* vojakov raso Deste nai bi prodrlo celih vini km daleč v italijansko Somalijo in zavzelo Isiirijo in Bajdoajc. Italijanske čele na severni Ironti naj bi bile zapustile Mukalo in se umok-ndo proli \digralu. Vsekakor ni potrebno, da se lake pretirane vesli demontirajo. Stvarna situacija je taka. da Italijani trdno obvladajo doslej zavzete postojanke. Ne proti jezeru Tana Rim. .'(). novembra. AA. Havas poroča: ( rnrlni krogi so snoči tudi formalno demontirali vest, da hi hil maršal Badoglio pred svojim odhodom iz Rima dobil nalogo, naj prične ofenzivo proti jezeru Tana (Tsana). Maršal Badoglio začel s krepko roko Rim, JS. novembra, b. Iz Asmare poročajo, da je maršal Badoglio danes prevzel vrhovno poveljstvo nad italijanskimi četami v vzhodni \friki. Takoj po prevzemu je dal nalog za premestitev vojaštva nn vseh frontah Prvi vojni zbor generala Sanliniju je zasedel postojanke na sektorju Dolo-Makale, ki so ga držale čele eritrejskega vojnega zbora in prve divizije fašistične milice. One čete, ki so bile umaknjene s te črte, operirajo sedaj v področju Geralte in temliienskega gorovja. Pri mestu Makale in Dola se vrši organizacija zveze z ozadjem. V prednjih vrstah »e že delajo priprave za skorajšnje napredovanje Italijanov. Pred temi črtami žc operirajo predstraže. V Tcmblenu in (•erajta so razmeščene tudi čete eritrejskegn vojnega zbora ig pa gavinanskn divizija, ki se ji je po italijanskih poročilih posrečilo prodreti že celili 20 km v notranjost lembienske vojne cone. Zn lo divizijo operirajo oddelki Tigrej-eev, ki jih je organiziral ros Gukša. No vzhod nem krilu severni fronte operirajo danakilske kolone pod poveljstvom polkovnika Marinettija. Te kolone so nadaljevale operacije na področju vzhodno od Dere in napredujejo počasi proti postojankam rasa Kase, ki ga hočejo prisiliti do odločilne bitke. Abesinska poročila: Cesarski svet Abesinci trdijo, da so zasedli trdnjavo Lugh Ferandi v Somaliji Addis Abeba, 28. novembra, h. I ti se je sestal cesarski svet, ki mu je predsedoval cesar Haile Selasie. Sklenjeno je bilo, da še vedno pošiljajo okrepitve na fronto, enako pu tudi vojni material v vse one kraje, kjer se zbirajo glavne sile abesinske armade. Iz teh točk se ho |iotem orožje razdelilo po posameznih bojnih odsekih. Seji cesarskega sveta je prisostvoval ludi bivši minister v Pnrizn in delegat pri /A' Tekle llavariate, ki jc podal obširno poročilo o svojem potovanju po južnem bojišču. V Addis Abebi dalje potrjujejo vesti, da se je četam rasa Deste posrečilo obkoliti in zavzeti v ostrem bojnem poletu važno trdnjavo l.ngh Ferandi v italijanski Somaliii. približno 100 kili južno od mesta Dolo. Po kratki borbi so Abesinci pognali Italijane v beg, ogromno število žrtev pa je ostalo nn bojišču Italijani so zapustili za seboj ludi mnogo vojnega materiala in na veliko veselje Abesincev ludi velike množine sveže hrane. V tukajšnjih vojaških krogih pripisujejo zasedbi italijanske trdnjave Lugli Ferandi, ki je oddaljena še kakih 230 km od sume luke l.n garlis v italijanski Somaliji ogromni pomen. Kadetnica v Addis Abebi Po vesteh iz Addis Abebe so švedski častniki popolnoma organizirali kadetnico v Atldis Ahebi, kjer se vežba okoli 1000 mladcničev, ki bodo kmalu poslani na bojišče, ker Abesinci razen svojih plemenskih voditeljev nimajo drugih poveljnikov. Ti pa nimajo nobenega pojmu o modernem vojskovanju Sk-ozi Addis Abebo je zadnje rini zo-pet šlo kakih 100.000 vojakov, ki naj bi bili zadnja rezerva abesinskega glavnega štaba in istočasno tudi glavna udarna sila. Vojaki so oboroženi z modernimi puškami in strojnicami angleškega in belgijskega izvora. Stara tvornica nabojev v Addis Ahebi dela s liolno paro. vendar pa ne more zadovoljiti potrebam, ker ima obrat zastarele stroje. Iz tega vzro- Italijanski polkovnik Romano: ka se velike količine municije uvažajo Se vedno skozi britansko Somalijo, kajti Velika Britanija Je glavna dobaviteljica orožja iu municije za Abesinijo. i Abesince že 50 letal Z nabavo novih Slirih letal v Angliji razpolaga sedaj Abesinija s 50 letali, od katerih niti enega ui mogočo videti na fronti. Vse kaže, du Abesinci nimajo pilotov. Angleška poročila! „Zgoditi se mora čudež" Addis Abeba, 28 novembra, b. Dopisnik angleške agencije Associated Press James Cliills je po povrstku s severnega boiičn, kamor se je podal s svojim letalom, sporočil svoji agenciji ' sledeče: Italijanska vojska Iio lahko prodrla neprehodno džunglo in goste gozdove na severnem bojišču samo tedaj, če se bo zgodil čudež. I nli če jim ho pomagala kakšna nadnaravna sila. . Sporočil je dalje, da se je italijansko vrhovno i poveljstvo, kukor vsi znaki kažejo, že spopri- I juzniin z mislijo, da opusti prodiranje proti j jugu skozi neprehodne in goslo posejane brc- I govc. ki nudijo Abesincem neverjetno mnogo , piirodnih utrdb prvega razreda Trdi se tudi. ; ila je bil lo povod italijanskega umika iz mesta Makale. Dopisnik agencije Associated Press , je preletel s svojim letalom vse področje, začenši od jezera Tana. preko velikih abesinskih ; utrdb pri Magd ali, severno od mesta Mukale. | da pn je poil seboj videl samo velik gorski ve- I nec. poln nevarnosti za moderno armado, To gorovje jr primerjal z ameriškim gorskim vencem Rockier po njegovi višini in nenrehoduosti. Končno jc izjavil, dn jo s svojim letalom prele- ; tel 800 mil 'olgo progo, pn nikjer pod seboj j ni videl niti Italijanskega. niti abesinskega vo- j joka in celo n«' onih skupin hiš. ki hi se v nme- 1 riškem smislu lahko imenovalo vos. Iz tega sc tndi jasno vidi. kakšen cilj doseže italijansko i bom bnrdlrnnje. Francoska poročita: Zakai umik Italijanov Posebni poročevalec agencije Havas poroča iz Adis Abebe: Abesinski politični krogi poudarjajo, da so Italijani prekinili vse svoje operacije na irunti v Tigri iz naslednjih razlogov: 1. zalo. ker so se doslej na italijanski strani borili samo Askari, 2. ker se hoje, da ne bi bile po ahosinskih tilnikih prekinjene njih prometne zveze z zaledjem. Kar se tiče položaja ua jugu. poudarjajo, da se italijansko poveljstvo hoji predvsem napada rasa Desie z levega tiokn. Poleg tega je trebu vpoStevati silno težavne' podnebne ruzmere, ki onemogočajo vsako akcijo večjega stila. Končno so bile mnoge zmage, o katerih so poročali jio-slorlnje dni. dejansko le mali spopadi prednjih straž, ki so vršile izvidnišlto službo. Princ Lichtenstein k Abesincem Dimni, 28. nov r. Danes je odpotoval v Addis Abebo jirine Lichtenstein. nečak vladajočega kneza v kneževini Lichtenstein. Princ je sklenil, da se Iio v neguševi armadi boril proti Italiji. Sam pori kanclei Starhemberg je večkrat obiskal princa Lichtensteinn in gn hotel pregovoriti, naj ne demonstrira na način, ki žali tradicije avstrijske aristokracije. Princ Lichtenstein pa jo vendarle vztrajal jiri svoji odločitvi in se je oh njegovem odhodu na kolodvoru poslovilo od njega ninoeo pniigcrninnistov. Japonska prodira dalje Tienlsin, 28. novembra. AA. V nasprotju z jutranjimi vestmi so Japonci šc bolj ojačili svoje posadke na zasedenih železniških postajah. Japonski vojaški informativni urad je zvedel, da nameravajo železniške družbe zaradi proglasitve avtonomije v severni Kitajski prepeljati na jug čim več železniških vozov in strojev Avtonomisti v severni Kitajski so se odločili zaenkrat prepustiti vladi vse carinske dohodke. List »Ašahi« |iravi, da je avtonomna vlaoa v vzhodnem Hopeju imenovala poseben odbor, ki ima vodili vse carinske |X>sle. Drugi sin japonshega cesarja Tokio, 28. novembra. AA. Japonska cesarica je rodila sina. Novorojeni princ je peto dele iu drugi sin cesarske dvojice. Med narodom vlada veliko veselje. Ogromne mase ljudstva deiilirajo pred cesarsko jialačo in vzklikajo cesarju in cesarici. Tudi po drugih mestih so podobne manifestacije. Izvoznikom v ftalijo! Belgrad. 28. nov. m. Italijanske železnice so obvestile glavno ravnateljstvo jugoslovanskih železnic, da morajo, počenši od danes, pošiljke naših izvoznikov v Italijo imeti potrdilo o izvoru blaga ter bodo brez tega potrdila pošiljke vrnjene, že s prve postajo. To potrdilo lahko dobe zainteresiramo na vseh nnših carinarnicah brez formalnosti. Belgrad, 28. novembra. AA. Po poročilu Narodne banke je bila IzpVačana na nemškem kliringu kol zadnja aviza št. 8.305. iio italijanskem pa št. 75.825. Važen odlok belgijskih škofov proti mladohatoliškemu gibanju Bruselj. 26. nov SE. Malinsk kardinal jc v sporazumu z belgijskimi škofi izdal javno odredbo, v kaieri pravi, dit jo gibanje katoliške mladine pod imenom . Rex poslalo popolnoma politično in da vporublja sredstva, ki niso moralno upravičena. Vsled lega je najstrožje prepovedano du-hovnikoiu in redovnikom, du se udeležujejo lega gibanja, prisostvujejo njegovim javnim nastopom, sodelujejo pri njegovem časopisju in vstopajo v odbore tega pokreta. 1'iBk toga pokreta se ne sme več prodajali pred cerkvami, niti ne snnrjo jio-sredovali duhovniki pri njegovem razpeta vanju. : šolska mladina se gibanju ne sme pridružili. Vo-i dilelj : D«, -pokrela Leon Degrelle jo izjavil, dn i se s prepovedjo strinja, ker je njegovo gibanje res i izključno jxilitično, ki se ne druži z uradno priznano katoliško stranko. Dva obraza Moskve ■Pohii" ,ai"em'" Riga, 2fi. t rov. SK. Iz Moskve poročajo, du jo Komunistična interuncionala strokovnih organizacij, ki je podružnica Kominterne, ki jc zopet podružnica sovjetske vlade, izdala svetovni proglas, v katerem »pozdravlja vso skupne akcije strokovnih združenj proti fašizmu in vojni, kjerkoli na svelu se pojavljata«. Nadalje izraža proglas upanja »da bodo vse revolucionarne skupine sveta vporabile vsa sredstva, da zaustavijo naval italijanskega fašizma na vzhodno Afriko«. Končno poziva proglas komunistično stranko v Italiji, naj »organizira kjer le more ,Prijatelji Italije4 stavke, upore in pulite, da zadajo fašizmu smrtni udarec«. Proglas poziva italijanske vojake, »naj sc spunlajo proti fašlzmn In njegovemu imperijalizinu in naj pomore častnike«. Istočasno pa poročajo moskovski listi o odgovoru, ki ga ,je, sovjet. vlada poslala Mussoliniju ua njegov protest z ozirom ua sankcije. V odgovoru Litvinov izrecno obžaluje, da je morala Iluslja storiti svojo mednarodno dolžnost, da pa upa. da to ne bo motilo prisrčnih prijateljskih oilnošajcv med obema il ržavama«. Bolgarski poslanih: Trajni, bratski stiki z Jugoslavijo" tf Belgrad. 28. novembra. A A. V zvezi z zadnjimi dogodki in političnimi spremembami na Bolgar skem jc pooblaščeni minister kraljevine Bolgarske na našem dvoru Dimo Kazašov dal zastopniku agencije Avale tole izjavo o odnošajih z Jugoslavijo: Zbliževalna politika z ba kan narodi, v prvi vrsti pa z Jugoslavijo, žc davno ili več monopol posameznih oseb ali strank, pač pa odkritosrčni izraz volje celokupnega bolgarskega narcila. V leni leži njena moč in njena vrednost. Razvojne potrebe naše notranje politike nam nalagajo in nam bodo po vsej priliki naložile še niz kombinacij Raznovrstni pojavi našega notranjega življenja nam bodo narekovali še razna sredstva, da iili bo mogoče urediti. Jasno je, da namni teh sredstev ni izpre-meniti bolgarsko zunanjo politiko. Ta politika se ne opira samo na zdravo razumevanje diplomacije, marveč tudi na g.oboko vkoreninjtna stremljenja kolektivne bolgarske duše, na stremljenja Bkilga-rov, da ustvarijo solidne, trajne, srečue in bratske stike z Jugoslavijo, stik;, ki niso usmerjeni proti nobenemu naših sosedov. Vsem hoč? Bolgarska biti prijatelj ir. sodelavec, ker jih druži skupna usoda, useda zakasnelega razvoja in gmotnega pomani-kau a. To ho mogoče premagali samo s skupnimi napori. Kar pa dela naš« razmerje z Jugoslavijo še le snejše in prisrčnejše, pa ni samo zajednica jezika in porekla, marveč prava potreba medsebojnega prisrčnega zbližanja, zbližauja dveh bratov, ki hoč ia svojo vest očistili slarih zablod. Vsi, ki poznajo globine slovanske duše, bodo razumeli to nuino potrebo in to plemenito prizadevanje. Domači odmevi 99 Neznosna četnišha vojna tt V Rimu priznavajo, da se upanje italijanske armade, da se ji bodo Abesinci postavili nasproti v veliki odprti bitki ter se takorekoč nastavili italijanskim strojnicam rn letalom, ni uresničilo. Abesinci so izbrali malo, felniško vojskovanje. Polkovnik Romano piše čisto odkrito v >ti a ■ « 11 a del Popolo«, ila je delniška vojna na severnem hnjiščn v pni nem razmahu. Črtni sk i napadi da onemogočiijejn sistematično prodiranje vseh treh nrmadnih zborov, ki delujejo nn -everu. Kajli abesinski retniki se skrivajo v t enih jan skem gorovju v malih skupinah in i»oSi-Ijajo svoje eetniške izviilniške patrulje skoraj d« \diie same. Polkovnik Romano priznava odkritosrčno >da so se vojščaki armade ra«a Sejnim naučili skrivali se in se popolnoma odtegnili vsakemu opaiovanjn italijanskih letal. Oni poznajo »tntnlje, piše polkovnik Romano dobesedno, in »a sijajno izkoriščajo, pri čemer jim pride prav nji- hova izredna giht-iinsl. Naši vojski pa napravljnjn čedalje Tefje težave. Zastoj na severni fronti in* pomeni, ila je vsaka italijanska aktivnost ponehala. nadaljuje polkovnik, marveč I m a italijanska vojska polne roke delu. da sc brani pred presenečenji nenadnih napadov iz za sed. ki jih Ahesinci znajo ru o j s t e r s k o pripravljali. Italijanski polkovnik je mnenja, da sn mn rali Ahesinci imeli tu.le u f. tlel je, ki so jih le za nje čislo nove taktike naučili. Pri Ahesineih morajo hiti tuji svetovalci v velikem številu. Kar pil tiče puščav Ogadena. piše polkovnik Romano, jo treba vedeli, dn tam nikjer nI votlina silne razdalje daleč in da goslo osušeno grmičevje naravnost izniva čelniški način vojskovali1«. Italijanska južna armada je riizdeljeiui v manjše kolone, da se lažjo brani presenečen|f Toda več jih akcij na tej fronti n» in iih tud' nenrostnni nalivi Izkliučujeio. Seja vlade Belgrad. 28. novembra, m. Popoldne oil 17 rlo 19 je zopet bila seju ministrskega sveta, na kateri so razmotrivuh resorna vpru.šanju. Po vladni seji je navzočim časnikarjem minister zu gozdove in rudnike Gjuru Jnnkovič podal o seji naslednje obvestilo: »Na seji smo sklenili: I Zgraditev nove železniške proge Usti Pra-ča—Foča s tem, dn se. dela lakoj začno v državni režiji; 2. otvori se kredit v iznosu 50 milijonov dinarjev za oskrbo z vodo v krajih, kjer vode primanjkuje, s tem, da gradbeni minister iz-| dela podroben načrt, o katerem bo ministrski ; svet sktejial naknadno; | 3. prometni minister je predložil poročilo i o pogajanjih, ki jih jc vodil z romunskim pro-j nietnim ministrom glede zgraditve mostu na ! Donavi, ki bi vezal Jugoslavijo in Romunijo.« Po seji ministrskega sveta je minister Komne-j novič v razgovoru s časnikarji med drugim iz-i javil, ila se bodo larile zn prevoz hrane v pasivne kraje še bolj znižale. Rešitev lega vprašanja je i prepuščena prometnemu ministrstvu. Glede sjire-inembe odborov posameznih okrožnih uradov je minister Komnenovič, izjavil, da so odbori nekaterih okrožnih uradov že izmenjani (med njimi tudi v Ljubljani), drugi se jia bodo še zamenjali, in sicer v sporazumu, kakor že prejšnji, z delavskimi organizacijami in bonskimi upravami. Mesto v Italijo - v Francijo Belgrad, 28. novembra, m. Snoči je odpotovala v Pariz delegacija, ki bo v Franciji poskušalo pripraviti teren za izvoz iz naše države, in o lem. koliko je la izvoj oškodovan z odredbo gospodarskih sankcij proli Italiji. Delegacijo vodi I.azarevič, načelnik prometnega ministrstvo. V delegaciji so šc jiosamezni delegati iz vseh ministrstev. Kakor znano, se naša delegacija nahaja tudi v Londonu in jo vodi načelnik trgovinskega ministrstva Milivoje. Pil ja. Tudi v tej delegaciji so zastopniki vseh ministrstev. Verjetno je in v to polaga vlarin vse svoje napore, tla se vsa škoda ki je nastopila po sankcijah, krije z. uvedbo novih inozemskih tržišč zo naše izvozno blago. Belgrajske vesli Belgrad, 28. novembra AA. Pod uredništvom Miloša Djuriča. Miloša Miloševiča, Milica Majsto-roviča in Blagoja Živkoviča, je začela izhajati nova filozofska knjižnica -Logos«. Knjižnica bo izdala dela jugoslovanske in klasično filozofske književnosti. t. decembra izide prvi zvezek, delo Miloša Miloševiča »Kontrasti življenske filozofije«. Sledila bodo Platonova »Država-:, Nikolaja Berdiajeva delo. »Filozofija ustvarjanja« iri druga. Naslov knjižnice »logos« ic Beograd, Strahiniča bana 75. Belgrad, 28 novembra, m. Na praznik zedlnje-nja dne I. dccembra se ne bodo vršili nili kaki politični shodi niti konference. V kolikor so taka zborovanja že napovedana za la dan, so jih vodstva strank odpovedala. Belgrad, 28. novembra, m Tc- dni poteče 75 let od ustanovitev« Srbskega narodnega gledališča v Novem Sadu. Belgrad. 28. novembra, m. Izvozniki, ki hočejo izvažati svoje biago čez morska pristanišča, morajo dokazati, da so pošiljke na podlagi deviz že vnaprej plačane. Belgrad 28. novembra, m. Gradbeni minister inž. Bobič odide te dni na parduevno inšpekcijsko potovanje v južno Srbijo. Belgrad, 28 novembra, tn. Širši odbor poslancev kluba JR/ je tudi na današnji popoldanski seji razmotriva) vprašanje spremembe uredbe o zaščiti kmetov. Belgrad. 28. novembra, m. Dopoldne je imel v prostorih narodne skupščine sejo skupščinski administrativni odbor. Belgrad, 28. novembr. ni Bivši poslanec za kočevski okraj Karel Sknlj je bil v zadevah tega okraja danes sprejel pri obeh slovenskih ministrih, nato pa pri ministru za gozdove iu rudnike Ojtiri Jan-koviču, pravosodnemu ministru Mišknlinii, prosvetnemu ministru Sfosoviču, zvečer na še pri predsedniku vlade Stojadinoviču Malo spretneje! Kakor znano, se letošnje navodilo komunistične internacionole s sedežem v Moskvi vsem podrejenim orguniz.uc.ijam glasi: Boj za komunizem je treba skriti poti geslo hojo proti fašizmu! To vleče bolj, kakor če kdo odkrito [>ove, du je ono, kar hoče, prav zu prav sovjetski raj. in potem ima fašizem v vseh plasteh naroda, ki niti malo uiso komunistične, mnogo nasprotnikov. Zvesti teinu vodilu Mar.\ovi in Leninovi verniki, prepričani o uspešnosti magične formule., ki so jo do.iili iz Moskve, zadnje čase vse iu vsakogar, ki je njihovim podtalnim in maskiranim ciljem nn potu — pogumno proglašajo za fašizem in fašista! Zato naj se slovenska javnost nikar preveč ne čudi, če ji povemo, du v zadnji številki »Ljudske Pravice«, tistega glasila, ki bi hotelo biti nosilec slovenskega pravovernega marksizma, cepljenega na močkovslvo — korajžno proglaša tudi -.Slovencu« in Sloveučeve urednilce zn fašiste! — Vsekakor premalo izvirno in nekoliko jirepozuo ste. prišli s tem razodetjem, rdeča gospoda! Saj smo vam že pred meseci povedali- da borlete tako zapisali, ker smo vedeli, kako vam ie bilo naročeno. Malo več izvirnosti in duhovitosti bi že lahko pokuzali. ko so vas žc drugi tako spretno skrili pod plašč borbe za slovenstvo. Tudi vse ono, kar veste povedati o dragih krstih« in siccr o bogatenju duhovnikov med ubogim proletariatom. so vaši duhovni očetje, okrog »naptednih« listov prelajnah najmanj tisočkrat. Izvirncje, izvirneje in malo spretneje, tla bodete opravičili narle, rudi katerih ste poslani reševat slovenski narod! Sklep mariborskega SKAS V soboto, 23. nov je imelo mariborsko Slov. K. Ak. starešinstvo eejo. na kateri je z ozirom na novo snujočo se krščansko delavsko organizacijo hil sprejel sledeči sklep: Slov. kat. akad. starešinstvo, zbrano v Mariboru dne 28. nov., sloji absolutno in nepremakljivo na stališču enotnosti delavskih krščanskih strokovnih vrst in se izjavlja z vso odločnostjo proti cepljenju v kakršnikoli obliki. Ce je JSZ res potrebna kakšne reforme, naj se ta izvrši, ne pa ustanavlja proti njej ali poieg uje nova delavska organizacija. <5o pa smatrajo delavski krogi nov tisi za potreben, se moro ta ustanoviti in izdajati v sporazumu r Jugosl. strok, zvezo, ki nnj ima v konzorciju za izdajanj« lista odločilno besedo. Sestanka se ie udeležil tudi dr. Andrej Gosar iz Ljubljane, ki je unel žc preje sestanek s celjskim starešinstvom, od katerega se jih je tudi več udeležilo mariborske sejo. Osebne vesfi Belgrad, 28. novembra, tn. Izstavljeni so za sreskega šolskega nadzornika za okraj Gornji grad Josip Korbal, učilelj drž. osnovne šole in nadzornik v Gornjem gradu. Premeščena sla Haberman Franc iz Krčcvinq na meščansko šolo v Maribor in Ban delj Marija, učiteljica v Brežicah na osnovno šoki v št. Vid. nad Ljubljano, s tem da dela na meščanski šoli v istem kraju. B grad, 28. novembra, m. V ministrstvu za gozdove in rudnike so bili v dneh od 17. do 25. I. tli. državni strokovni izpiti za gozdarske injrenjerje. Za izpit se je prijavilo 27 kandidatov, 17 jih jc izpit napravilo s prav dobrim uspehom, ostali z dobrim, štirji kandidati imajo dopolnilne izpite. Od Slovencev so la izpit položili: Olo šušteršič. Josip Zaluški, Dušan I apajne, Lavoslav Loger in Vladimir Karha. Belgrad, 27. nov. m. Na iiiiciiativo katoliškega župnika v Nišu g. vir. Srečka Periča je ustanovljen v Nišu zavod sv Frančiška. V lo ustanovo se sprejemajo olroci vseh veroizjwvedi. Od vseli učnih predmetov se polaga največja paznja na učenje jezikov To jc prva ustanova le vrste v Nišu iu sploh v Srbiji. Če hočeš vesel, čvrst in zadovoljen biti, moraš vedno MAŠ ČAJ - pita Za naše kulturne spomenike V prostorih stare palače turjaških grofov se je pod okriljem kulturnega oddelka mestne občine ljubljanske sestalo v nedeljo, dne 24. novembra, leDO število tistih, ki se trudiio za to, da se nam ohranijo naši kulturni spomeniki. Sestanek je bil sicer prirejen brez reklame, sam po sebi skromen, vendar ne sme iti neopažcn mimo nas. Slovenija je zemlja, v kateri so se v toku zgodovine vsled njene prehodne lege med vzhodom in zapadom, severom in jugom stikale razne kulture (romanska, germanska, slovanska poleg prazgodovinskih) in zapustile svoje traine vsedline, ki jih kljub vsemu dosedanjemu delu arheologov in zgodovinarjev do danes še nismo izsledili vseh, tako da se nam dan za dnevom znova odkrivajo, kakor n. pr. nova siiaina odkritja v Crngrobu ducentom in konsumentom, med delodajalcem in delojemalcem. Želeti bi le bilo, da bi se med našo akademsko mladino po seminarjih vzbudilo več zanimanja za našo lokalno zgodovino in sodobne probleme in vzgojilo med njimi več Vrhovcev, Ru-tarjev itd. Kot popolno neobdelano polje so se omenjali* gradovi na slovenskem ozemlju. Hrvati, Čehi, Avstrijci, Nemci so izdali o njih lepe publikacije, ki so odkrile njih zanimivost v stavbnem in zgodovinskem pogledu. Pri nas smo obstali — pri Valvazorju pred 250 Jeti. Končno je ravnatelj dr. Zupanič opozoril na važnost kulturnih spomenikov iz zasedenega ozemlja. Nivelacija slovenskega življa je tod vsak dan večja, naše narodne posebnosti ali izginjajo ali pa si jih lastijo vladajoči kot svoje, kakor slovensko Ptuju in drugod. O vseh teh odkritjih, ki jih do- koroško narodno pesem, o kateri je priznal celo živliamo vsak dan, pa dostikrat ne vemo še, kje j Koschat, da je slovenska. Še bolj velja to za slo- in kako bi si jih shranili. Odtod stremlienje, da se ustanovi čim več lokalnih m u z e i e v. V izčrpnem referatu ie dokazal ravnatelj dr. Mal, kako potrebna ie iz znanstvenih razlogov bistvena koncentracija v narodnem muzeju v Ljubljani, oz. pokrajinskem v Maribora. Lokalni muzeji, ki na| bi se ustanavljali načrtno, se nai bi omeiili na posebnosti svojega okrožja. Murska Sobota nai bi pokazala etnografično lice Slovenske kraiine, Ptu| svoje rimske spomenike, isto Celie, Radovljica in Kranj naj bi bili centrali za zgodovino in folkloro Gorenjske, Novo mesto za Dolenjsko, Metlika ali Črnomelj za Belo Krajino, To bi bile osrednje točke. Ce jih še bolj cepimo, obstoji nevarnost, da razni manjši muzeji razpadeio. čim izginejo osebv. ki so slonele na njih ramah. Te vodilne misli so bile sprejete v načelu. Izdelale se bodo resolucije, kakor o drugih točkah, ki se naj predlože z motiviranim poročilom državni in banovinski upravi in lokalnim oblastem. Nič mani ni bilo zanimivo poročilo o žalostnem stanju naših arhivov, iz katerih so v toku let izginile važne listine, ki so bile še znane Šumiju, Dimicu in Vrhovcu. Ni čuda temu, saj so se važne arhivalije v nekem mestu še pred kratkim valjale v posteliah mestnih policajev, drugje trohnijo v drvarnici. Treba ie vzbuditi zavest o važnosti takih spisov, če tudi ie to potrebno s strogimi odredbami s primernimi sankcijami. Ljubljanski mestni arhiv, pomnožen z akti iz re-gistrature do l. 1890, ki je tudi utrpel mnogo nenadomestljivih izgub, bo vendar našel miren in primeren kot v palači Turjačanov. To sta povda-rila kot važno pridobitev profesor dr. Kos in dr. Zwitter. Po izjavi mariborskega arhivarja prof. Baša bo tudi tam rabil arhiv nov prostor. Konzervator d r. S t e 1 č je poročal o načelih spomeniškega varstva s posebnim ozirom na naša mesta. Asanaciia mest in moderni promet sta največja sovražnika zunaniosti naših starih mest. Naša mesta so nastala ali krog starega jedra, ki se ie še danes ohranilo (Ljubljana, Maribor, Celje, Novo mesto itd.) ali pa krog izrazite osrednje točke (n. pr. škofjeloški grad). V vseh takih primerih je največja težava prilagoditi zahteve modernega prometa estetskemu licu, ne da bi se proučile stavbe, ki so vredne, da se ohranijo (Koslerieva hiša v Šelenburgovi ulici v Ljubljani, Vetrinjska ulica v Mariboru). V potresni Ljubljani se je zdela glavna naloga, čim več porušiti. Vrzeli vsled te skoraj bolestne tendence (gl. | knežji dvorec, reduto itd.) še danes niso zadelane. Izvrstni referat bi morale proučiti vse mestne uprave, ki hočeio z rušeniem modernizirati mesto, zlasti še vsi gradbeni inženjerji. Pri vseh teh referatih, kakor tudi pri sledečem o zaščiti izkopanin, se je poudarjalo, kako pogrešamo državni zakon o muzejih, o spomeniškem varstvu, o zaščiti arhivov in izkopanin in se izrazila želja, naj bi se izdala vsaj iz ozirov na promet tujcev, ki iščejo pri nas značilnih zanimivosti, vsai začasna banovinska uredba. Glede izkopanin je označil vso mizernost današnjega položaja profesor dr. Saria. Nad vse je žalostno, da se zbirka izkopanin grofinje meklenburške danes nahaja celo v Ameriki, kjer pa še ni našla kupca. Naidbe denarja, ki bi imele kot skupina mnogo večio vrednost, so se razpršile v zadnjem času v savsko banovino in jih je deloma odkupil zagrebški muzej. Največ krivde imaio na tem stanju trgovine s starinskimi predmeti, ki pokupijo po cerkvenih podružnicah od neukih ljudi dragocene predmete in jih izvažajo v inozemstvo Poostritev obrtnih predpisov za take škodljivce kakor tudi omejitev dovoljenja za kopanje je zelo nujna. So države, v katerih velja zakon, da so vsi predmeti, ki se najdejo v zemlji, državna last, posestnik pa dobi kvečjemu delno odškodnino. Končno se je sukal razgovor o smotrni ureditvi naše statistične službe. Mesto Ljubljana je bilo prvo, ki ie uredilo svoi statistični urad, ki naj bi dajal smernice drugim mestom o najnujnejših nalogah naše statistike. Razgovor o zaščiti naše folklore (noše, hiše, znamenja, pohištvo itd.l se nai bi vršil na prihodnjem sestanku. Predhodno se ie vršil razgovor o najbolj primerni ureditvi »Kronike slovenskih mest«. Bodi ob tej priliki poudarjeno, da se Kronika ne izdaia v znamenju kake antiteze med mesti in podeželjem. Povezanost med obojimi ie danes baš zaradi industrializacije večja kakor ie bila sploh kedai. Socialni in gospodarski problemi mest režeio ostro tudi v naše podeželje vsled tesne zveze med pro- vensko narodno nošo. Prof. Jarc je opozoril na DOBRO OBLEČENI ZA MALO DENARJA morete biti tudi VI. Foudarlamo: dobro obleienl, ker naši Stoti niso samo lepi marvet tudi solidni Cene nailh štofov so od 80-— do 180-— dlnarlev. •nnnsTBUh volnfntu tkavv n&s 1avačin usodo naših literarnih spomenikov na Primorskem. Utegne priti čas, ko nam bodo znani listi kot Edinost, Soča itd. le še po spominu, če ne rešimo pravočasno, kar se še da izslediti. Isto velja za slovensko literaturo na Koroškem, ki je bila nekdaj zibelka našega slovstva. Na predlog predsedujočega prof. E. Jarca bo prihodnji sestanek čimprej v Mariboru. 99 10.000 Nemcev v Mariboru" Novi „dohazi" o nemškem Spodnjem Štajerju - Marksisti naredili slabo uslugo narodni stvari Maribor. 28. novembra. »10.000 Nemcev v Mariboru« — tako čitnmo v najnovejšem izdanju »Forschungen zur deu-tsehen Landes- und Volkskundet v knjigi Ger-harda NVernerja »Sprache und Volkstum in der Untersteiermark«, ki je nedavno izšla v Gradcu. Je to obsežno delo z mnogimi slikami dingraini in statistikami, ki bi nepoučenega bralca gotovo presenetile, če bi vsebina ne bila zopetno I ponavljanje Ilaustnanovega zbornika »Siid-i steiermark« in pod uredništvom It Siegerja za ! časa mirovne konference v Parizu izdane spomenice »Denkschrift (les akademisehen Senats der Llniversitet Graz«. Najnovejše delo Ger-harda Wernerja priporiK-amo v študij ne samo našim zgodovinarjem, ampak tudi političnim in gospodarskim ljudem, ker bodo našli v njem dovolj značilnih zanimivosti. Gotovo bo treba na tako zadevo tudi načelno odgovoriti. Mi sc zaenkrat omejimo le na neko značilnost. Gru-ški avtor priiic do rezultata »10.000 Nemcev v Mariboru« na podlagi volilnih glasov, katere so oddali pri volitvah leta lo_'S Nemci in socija-listi tei tudi komunisti! Radovedni smo, kaj poreče k temu »Volksstinime«, ki še do danes ni zavzela svojega stališča k temu splošno veljavnemu nemškemu stališču o narodnostni orientaciji mariborske in okoliške socijalne demokracije. »Volksstinime« bo pač najbolje zamogla odgovoriti Wcrnerju, na kak način imajo Pobrežje, Težilo in Radvarje 40% nemškega prebivalstva. Vseknkor pn delajo mariborski marksisti naši narodni stvari slabo uslugo in hi bilo dobro posvečati njihovemu političnemu gibanju tudi /, ozirom na nemško tolmačenje večjo pažnjo! Vozila v državi in Sloveniji Po državni statistiki posnemamo naslednjo zanimivo sliko o številu prometnih vozil v naši državi in v Sloveniji Zaenkrat smo izvzeli iz te statistike železnice, o katerih smo svojčas v gospodarskem delu lista priobčili prav zanimive podatke, ter se omejujemo le na vozila brez motorne sile, na vozila z motorno silo in na avtobuse. VOZOVI NA VPREGO Voz, kočij, raznih vozičkov, ki jim pri nas pravijo zapravljivčki, in podobnih vozil za konjsko ali različno vprego,, namenjenih izključno prevozu potnikov, je bilo koncem leta 1932, do kamor sega pravkar izišla statistika, v vsei državi skupno 100.674. Slovenija kot najbolj napredna dežela tudi z ozirom na promet in prometna sredstva je imela tedaj prav majhno število takšnih potniških vozil, namreč 6126, medtem ko je imela donavska banovina. ki je najbogatejša v vsej državi, 18.801 pot-niški voz, savska banovina pa 29.277. Druge banovine so le malenkostno udeležene pri skupnem številu. Najmanj jih imata primorska (293) in zetska banovina (235). Tovornih voz na vprego je bilo v državi 608.237. Od teh je v dravski banovini bilo 75.888, največ pa iih je bilo seveda v donavski, ki jih je imela 159 322, in v savski banovini, ki iih ie imela 141.680. Druge banovine imajo manj kot prve tri, naimani ima zetska banovina, ki ima samo 808 takih vozil (v zetski banovini ie namreč še vedno naibolj razvit promet na mezgih in tako seveda ne potrebuieio tovornih voz). Voz na dve kolesi je imela drsava 11 142, od teh v Sloveniji 710, v donavski banovini 3467, v moravski 3709 in v savski 1543. Skupno je imela vsa država 720.053 voz na vprego, od teh v donavski banovini 211 590. v savski 172.500. v dravski pa 82.724, v drugih banovinah oa manj. Nekoliko zastarele so številke glede koles v državi. Konec leta 1932 iih je imela vsa država 156683 registriranih. Od teh jih ie bilo v Sloveniji 72.761, v donavski 42.621, v savski 25 900 Od tedaj pa so se te številke znatno spremenile. Poročali pa smo. da ie že letos številka koles v Sloveniji narastla na 144.000. medtem ko je v drugih banovinah mnogo boli nočasi naraščala, ter da ima Slovenija danes sploh orav gotovo več koles kakor vse druge banovine skupno. AVTOMOBILI IN MOTORNA KOLESA Statistika za vozove na motorni pogon je na-pravliena tudi že za leto 1933. Leta 1933 je imela vsa država 7786 potniških avtomobilov. Sorazmerno največ jih je prišlo na Belgrad, kjer so imeli tedaj skupno 1458 potniških avtomobilov. Absolutno največ je bilo potniških avtomobilov v savski banovini (Zagreb!), namreč 1833, nato v dravski, to jc 1502 in v donavski s številom 1123. Ostale banovine so imele le po nekai sto potniških avtomobilov. f Martinu Poliahu v spomin i trjevat'i, da vsem pri vsej dobri volji le ne more ustreči. Nato je pa začel vnovič izpraševati, kaj Gospod Martiin se je držal pravila, naj gre žele, in jim vse storil. Nešteto prošenj in priporo- .. —'—•• -----Pred nekaj me- ! x;i —* — — -—"-1- jer se je bil pred Tovornih avtomobilov je bilo konec leta 1933 v vsej državi 3396, od teh v savski banovini 1106, v Sloveniji 698, v Belgradu 565, v donavski 639, v ostalih banovinah pa povprečno okoli sto, Avtobusov je bilo v vsej državi 868, od teh največ v savski banovini, namreč 184, v Sloveniji 162, v donavski 127, v vardarski 97, v primorski 84, v zetski banovini 74, drugod pa znatno manj. Vsa država je imela konec leta 1933 3402 motorna kolesa, od teh je bilo v Sloveniji 1097, v savski banovini 860, v donavski 469 in Belgrad 334. Skupno število motornih vozil je bilo v državi konec leta 1933 15.652, od teh v savski banovini 3983, v Sloveniji 3459, v Belgradu 2384, v donavski banovini 2158, v drugih banovinah pa pod tisoč. Iz teh številk bi mogel sicer marsikdo sklepati, da je Slovenija med bogatimi deželami naše države, ker ima sorazmerno visok odstotek vozil na vprego in na motorni pogon Ta miselni zaključek pa je napačen, resnica je drugačna Tudi te številke dokazujejo, da je Slovenija najbolj napredna dežela v državi, da posveča svojemu prometu največjo pozornost, ker drugače njena proizvodnja nikakor ne bi mogla tekmovati s proizvodi bolj bogatih pokrajin. Naš kmet, ki ima malo polja, si pač rad omisli voz, da tem lažje proda svoje pridelke; prav tako si naš trgovec ali trgovski potnik s svojimi skromnimi prihranki kupita rada kakšen majhen in ne luksuzen avtomobil ali motorno kolo, da si olajšata kupčiio Merilo za blagostanje prebivalstva pa števila o vozovih na vprego in na motorni pogon nikoli ne smejo biti! Zaščita otrok Jugoslovanski! unija za zaščito olrok, kot pripadni del Mednarodne unije z z. d., sc ju ustanovila 9. juliju 1955 pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Predsednik ji jc bivši lian senator dr. Silovit-, od Slovencev jc v glavnem odboru ga. Vida dr. Novakova, iz lici gradu pa znani univ. profesor dr. Ambro/ič iu dr. Goršič, inšpektor min. notranjih del. Svoje delo si jc unija razdelila po sekc i jah, ki so: t. z.a zaščito zdrave in normalne dece; 2. zdruvstvenu zaščita dece; 5 /»ščitu mladoletnih delavcev. Unij« izdaja svoj časopis >.\». rodni podiiilndek«. Glavni odbor jc tudi izdal ženevsko deklaracijo, kutere en i/vod z origi milnim podoisom Nj. Vel krnljicc jo bil poslan v Ženevo. Zaradi propagande in da sc naberejo mnterijalnu sredstvu so bile izdane posebne markice s sliko Nj. Vel. kraljice. I/ fondu pokojnega kralja Aleksandra A-dinitelju so dobile podporo razne organizacije zn svoja do.ju zavetišča. Občni zbor linije bo v nedeljo. I. decembra, v Belgradu. Kol delegati se udeleže iz Slovenije, kolikor nam jc znano, gospa Vidu dr. Novakova, dr. k rejci za Rdeči križ in podžupan prof Jarc za mesto Ljubljana. V soboto 50. novembra in nedeljo I. decembra sc pa bo vršil prvi jugoslovanski kongres za zuščito dece, ki gu bo Nj. Vel. kraljica Marija osebno otvorila. Obravnavali so bodo sledeči predmeti: t. oddajanje otrok v rejo; 2. rusna (plemenska) higijena in dečja zaičita, iu siccr a) o potrebi rasno-higijonske orientacije v zaščiti dece, h) vpliv veneričnih bolezni roditeljev na potomstvo; c) vpliv tuberkuloze roditeljev na potomstvo; č) duševne in živčne bolezni roditeljev in potomstvo; d) vpliv alkoholizma n» potomstvo. Vsakemu sledila diskusija. i vpl rele ratu ho O tem važnem in zanimivem kongresu ho poročal naš posebni poročevalec. Uboga družina začasno rešena Včeraj smo poročali o globoki bedi revne družine delavca Antona Dergline, ki je prebivala v bc-raški, iz nekaj desk zbiti baraki naslonjeni ob zid neke hiše v Mostah. Družina je zmrzovala in gla-dovala, poleg nekaj dobrih ljudi je zanj skrbela Ic Vincencijeva konferenca pri Srcu Jezusovem v Ljubljani, ki je lajšala obupno bedo. Ta konferenca je vložila ludi prošnjo na bansko upravo, naj poskrbi za to revno družino. Davi jc dala Vincencijeva konferenca, družino, to je mater, enoletno hčerko Mari:o, 5-letno Pavlo in 8-letno Ivano prepeljali v Marijin dom v Ljubljani v zavetišče kolodvor skega misijona. Oče in 12-letni sin. ki hodi v šolo. pa sta osiala še doma, da čuvata skromno pohištvo. Očeta pa sicer čez dan sploh ni bilo domov. Banska uprava je včeraj odredila, naj sprejme družino zavetišče v Sostrem, kamor jo je danes ob 2 |X>poldne prepeljal reševalni avto mestne občine. Uboga družina, zlasti pa trije najmlajši otroci — poleg še nerojenega — so vsai tako začasno rešeni mraza, dežja in najhujše lakote. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj nu prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. župnik v pokoj vetikaj iz župnije. Pred nekaj me- | čil je med vojno za svoje župljane-vojake sestavi seci se je preselil v Ljubljano, kj— — u:i J ' ' "—- J ' ..... 72 leti rodil Ni se pa držal drugega pravila, naj duhovnik ne hodi takoj nazaj na svoje bivše službeno mesto. Že po nekaj mesecih jc zopet prišel da je bil v dragi mu sostrški cerkvi še zadnjič pri maši, potem pa da ves skromen, kakor je vedno bil, leže v svoj tihi grob. Kakor večina naših duhovnikov, tudi on ni imel nič dobrega v življenju. Iz dneva v dan je skozi desetletja nosil breme dela in dolžnosti. Kdor od bliže pozna njegovo življenje, ve, da mu je Bog tudi zato dal dolgo življenje, ker je svoje starše, svojo inater, do heroizma ljubil in sjx>štoval. Le tri duhovske postojanke je imel: Smihel pri Novem mestu, Ajdovec pri Žužemberku in pa So-stro. V Sostro se je iz oddaljerrega Ajdovca zalo preselil, ker je zaradi kronične bolezni v grlu moral imeti zdravnika bolj pri roki. Vse .tri župnije je močno in požrtvovalno ljubil; same lepe reči je vedel o njih, na vse senčno je sproti pozabljal. Osnovna |ioteza njegovega značaja je bila dobrota. Že zgodaj je okusila zlo na zemlji, zato je bila nekoliko plaha. Dober je bil do ljudi, dober tudi do živali, ki so mu služile. Kadar je menil, da mora do tega ali onega človeka nekoliko bolj trdo poprijeti, je to le poizkušal, do konca pa ni izpeljal, ker je njegova plemenita dobrota prej pro-sinila. Ko so prosilci bili že nadležni, je začel za in razposlal. Njegovo dobro srce so okušali vsi, ki so imeli stike z njim Iz te njegove dobrote jc vstala ob sostrški cerkvi tudi sirotišnica Gosjroda Martina je bila sama vestnost. Njegova pisarna in |iosojilnica sta bili vsak večer lako točno urejeni kakor da bi še tisto noč umri Dušno-pastirskih del tudi takrat ui opuščal ko ga je držala bolezen, in ni rad videl, da so njegovo obolenje drugi zafiazili. Skromen je bil in preprost, v zasebnem živ Ijenju in v duhovskem delu. V javnost se ni silil. Kadar pa se mu je zdelo, da mora nastopiti, je nastopil z nepričakovano odločnostjo. Takoj nato je pa zopet vstala dobrota, ki se je bala, ali ui kaj pretrdo rekel ali morda vsega ne upošteval. Sobratje vedo, kako gostoljubno in prisrčno je vsakega sprejel. Med vojno je rad |x>magal z živili. Ljubil je hišo božjo. Ce je le mogel, je v njej opravljal brevir, meditacijo ali ustne molitve Župnik Zupan je bil zgradil lično sostrško cerkev, župnik Poljak jo je pa poslikal /jn lepšal. Ko je vojna vzela zvonove, je ob njihovem zadnjem zvo-nenju zelo trpel; prva skrb nato je bila, da je cerkvi nove oskrbel Zadnje njegovo večje delo v župniji je poko pališče z le|X) kapelo Tam je dobil svoi zadnji dom. Vzornemu iu marljivemu duhovniku *Uaj bo Bog obilen plačniki F. J. Pustolovščine Jakoba Gregorina Poklicni tat koles - „Banovinski nadmonter" - Neljub gost gostilničarjev uživa sedaj gostoljubje ljubljanskega sodišča izpeljati, kakor to zahtevajo pravni predpisi. Njegov sopogodbenik je bil pa za Gregorma nekoliko več previden in mu ni hotel dati prej nobenega denarja, dokler si ne bosta pred oblastmi na čistem. V Ponikvah si je nadel visoko blesteč naslov banovinskega nadmonterja. Kol tak je nastopal silno samozavestno. Tako je bil par dni na hrani pri Jakšetu, ne da bi kaj plačal. V Starem trgu je razglasil, da je prišel popravljat transformatorje in električne napeljave in da naj kar pripravijo ]»-trolejke, ko bo moral tok prekiniti radi popravil. Da je svoj nastop bolj podkrepil, je v Bašarjevi gostilni pregledal vse najveljave ter ob primerni priliki pokradel nekaj pijače. Morda bi mu bilo še kaj več zginilo pod njegovii prsti, če bi ne bili domači morda prav [>onevedoma preveč previdni. V Omahnovi gostilni v Peščeniku se je predstavil za banovinskega nadmonlerja. Pravil jim je, da pridejo njegovi delavci z, Grosuplja in da bodo popravljali transformatorje v okolici Višnje gore. Ker pa se jim ne splača vlačiti z Grosujdja cirktilarke, je bil pripravljen jx>pravitii Omahnovo pokvarjeno cirku-larko zastonj, le da mu bodo dovolili porabo ob priliki popravil. Višek njegovih dejanj pa je nedvomno bil dosežen v Ponikvah pri Dobrepoljah, kjer sc je izdajal za banovinskega elektrotehnika, oziroma eleklromonterja in je nekega Lenarčiča nastavil za banovinskega inkasanta pri bamovinskih eleklrar nah. Cilj te nastavitve je bil seveda la, da bi bil dobil nekaj denarja »za stroške, ki jih bo imel s to nastavitvijo«. Do denarja pa ni prišel, ker Ijudjf niso vanj imeli dovolj zaupanja. Orožnikom se je vse to zdelo sumljivo. Ugotovili so, da se ne piše Finžgar, .imfiak da imajo pred sabo slovitega Gregorina lakoba, zoner katerega je izdana tiralica in ki ima na vesti polno grehov. Dne 7. novembra je bil aretiran. Očividuo je za to noč pripravljal kak večji vlom, ker jc v Starem trgu razglasil, da naj 7. novembra pripravijo r>elrolejke, češ da bo tok prekinjen. Toda orožniki so ga pravočasno spravili pod gostoljubne sodno streho. V za|xjrih ljubljanskega okrožnega sodišča sedi Jakob Gregorin. ki spada med najbolj zloglasne vlomilce v kranjski deželi. Še predno so ga ujeli, so ga orožniki osumili storilstva cele vrste drznih jx>segov v tuje imetje. Sedaj, ko sedi za zamreženimi oknu, se od vsejvovsod zgrinjajo nove ovadbe. Najtežj.", dejanja ie pač zagrešil na Dolenjskem, radi česar zahteva novomeško okrožno sodišče, da mu ono sodi in prepreči nadaljuje njegovo škodljivo delovanje. Dasi je Gregorin star šele komaj 27 let, beleži njegov kazenski list že 23 kazni Povsod se zrcali tatvina. Letos jro prihodu na svobodo se je lotil koles. Kradel jih je kar po vrsti. Tako je vzel poleti v šl Jakobu ob Savi Benčini Adolfu precej dobro ohranjen bicikel. Poštnemu slugi Steinerju v Stožicah je ludi ob neki priliki sunil kolo. Kadar mu ni šlo |vovsem gladko, se je jvoslužil zvijače. Tako se je moral par dni truditi okrog dohodarstvenega paznika Ropreta. da si je pridobil njegovo zaupanje. Izdaja! se mu je namreč za lastnika motorne žage, dasi je bil tam le za navadnega hlapca. Ko mu je Roprct dovolj zaupal, je odvihral z njegovim kolesom. Gregorinova zasluga je ludi. da je ob .kolo soboslikar Urbanija Ivan z Ježice in da mora sedaj pešačiti. Na Ježici je ukradel Fle ninu Karlu na poseben način izdelano konjsko vprego. Ko se jc Gregorinu zdelo, da je fioklic tatu koles v ljubljanski okolici nevaren, se je preselil na Dolenjsko. V Prcdstrugah pri Dobrepoljah je vlomil v Gradnikovo gostilno, pobral drobiža za 1300 Din, popil liter mleka in odnesel nekaj salame in govejega mesa. Še islo noč se je podal k sosedu gostilničarju Kavčiču Toda tam ničesar ne pogrešajo. ker ga je menda kaj predčasno pregnalo. Kolesa mu niso dala miru. V Pijavi gorici je Kandaretu Adolfu odpeljal kolo in da ne bi na poti omagal, je s sabo odnesel tudi 3 kg mesa. 5 klobas, kruha in 8 kg malinovca. Kmalu so ga zasledili v bližini Kureščka, kjer je vlomil v žu|> nišče in upokoiemu župniku Trepalti odnesel orecej obleke, perila, kuhinjske jvisode. sladkorja in riža. Na Grosupljem jc poskušal vlomiti v trgovino Mi-leria Leopolda. V vrala je izvrtal kot svinčnik majhne luknje, vendar v notranjost ni prišel, ker so domači zaslišali ropot. Tako je delal poleti. Sedaj v jesen jia je zamenjal nevarni jvoklic tatu koles in se lotil bolj us.pšenega dela. Spremenil je svoje ime in se pojavil v okolici Višnje gore kot Finžgar, ki je srečen posestnik Omahnove pristave v Starem trgu pri Višnji gori Posreči'o ae mu je premotili posestnika Nadraha, da sta sklenila po vseh pravilih kupčijo, ki bi jo bilo treba le še zemljišiko-knjižno Naše dijaštvo KtmvrcnarlSa nkndrmhinj so Im mtoležil.i «hn,ln Konirrenac.tje Kraljice nr™v. ri: Our-notuva 36, Spodnja Šiško. Drobne Koledar Petek, 20. novembra: Saliirnin, muSenee; Ge-lazij papež. Osebne vesti - Zlnlomašnik Jakob MarzidnvSek, vo,laiki kural v p„ v Sv. Juriju ob j. ž., je nevarno obolel. Sobratoni se priporoča v molitev. /, ljubljanskega okrožnega sodišča. Dosedanji preiskovalni sodnik Velušček Zvon i mir se jn vrnil nn okrajno sodišče in prevzel odelek za pravno pomoč. Na Veluščkovo mesto je prišel pristav Zalokar Alojzij, Iii je bil doslej na Brdu. Sodnik okrožnega sodišča dr. V račko lidvard je prevzel posle civilnega okrožnega sodnika. = Iz banovinsko službo. Pod toni naslovom smo vččraj poročali o imenovanjih dveh novih zdravnikov v banovinski službi. Pri tem »e je pripetila pomota: dr. Leopold Potokar in dr. Jože Slapar sta postavljena za banovinska uradnika sekundarna zdravnika (in ne honorarna). KINO »anes asadnlif IIMinN Preleatno filmsko delo po romanu UHIUN Charlesa Dic.iensa TEL 22-21 -- Mala Oorril V glavni vlogi ANNY ONDRA Predprodaja vstopim od 11 — 12 30 in ud 15 ur, dalje Nalezljive bolezni v Sloveniji Ljubljana, 27. novembra. Vpričo govoric, in preplaha staršev, da se v Sloveniji rapidno širijo razne nalezljive bolezni, zlasti pa škrlalinka in davica, moremo v pomirjevalnem namenu objaviti nekaj številk iz uradne statistike banske uprave, da zadeva ni tako huda, kakor o njej govorijo. Primerov takih obolenj je res nekaj več kakor običajno, toda še oddaleč ne dosega strahotnih številk. V času od 8. do 14. novembra, ki ga obsega zadnji izkaz, je bilo v vsej Sloveniji ugotovljenih 21 primerov tlluznih bolezni, to jo po eden ali dva primera v vsakem okraju, le okraja Krško In Slovenjgiadec sta bila hrt-z teb bolezni. Murska Sobota pa je zabeležila tri primere. Primerov griže ju bilo 78. od leb v Novem mestu 20. v Kočevju 10. drugod pa povsod manj, v mestu Ljubljani samo dva primera. Škrlatinke jc bilo lio primerov, od leh največ v Mariboru-meslu, namreč 29, v Ljubljani-meslu pa 10. V okraju Maribor-desni brca le bilo 11 primerov, v ljubljanski okolici pa 11. Ošpic so bili samo -t primeri, in sicer v Ljuhljani-mestu !!. v Mariboru-meslu pa t. Davice je bilo 170 primerov in sicer največ v brežiškem okraju, namreč tO. v mestu Ljubljani 13, v okolici 18, v mestu Maribor 4. v okraju Maribor-desni lirng 10. levi bren 5, o okraju Kamnik 12, v okraju Šmarje pri Jelšah 11. Primer nalezljivega vnetja možganov je bil samo eden, namreč v Celju, dušljivega knšlja pa 136 primerov, otl teh v ljubljanski okolici 58. .v Novem mestu pa 26, šena 37 primerov, največ v Ljubljani, namreč 0. tetanusa je bil ugotovljen 1" nn primer, namreč v brežiškem okraju, olrpnjo-nja tilnika po en primer v Mariboru in v Ljubljani: otroške vročice en primer v Novem mestu vnetja priušesue slinavke 30 in sicer vse v celjskem okraju, noric pa 11 primerov, vsi v ptujskem okraju in mestu. K| || n Pride Willy Forst Carola HShn Paul Hbitiitjer mm Kraljevi valček ST" mmmmmatmmmmmmmmmmmnmtmmmamammamamfm Naju a prošnja odjemalcem mladinskih li-slov IV/i" ill -iMiU. Ker še vedno prihajajo nove naročhe, prosi uprava (v trgovini Ničman). da bi vsi gg. poverjeniki, ki so prejeli .večje število izvodov, pa niso vseh razpočali. preminnek rim prej prnili. Ponovni ponatis vseh dosedanjih številk bi povzročil upravi preveč stroškov, ki niso bili v proračunu. — Ugniiknrjem sporočamo, naj pošiljajo rešitve spisane tvt rlopimici. ("p se poslužijo pisma, ne zadostuje znamka za 25 p; biti mora za 1.50 Din. (V rlveb dneh je došlo toliko premalo frankiranih pisem, tla bi bila morala uprava doplačati 110 Din, če Iii jih ne bila /avrnila.) — Priloga »Jezusovi nneoi. se more dobiti sedaj tudi posebej. Za 1 Din se dobi 12 listov. Kdor jih naroči 50, plača 1.75 Din s poštnino vred. V prodajalni odpade poštnina. Pri slabem teku, zapeki v žrevih, poživi Saša naravne Franz-Josefove grenke vode pokvarjeno prebavo in Cisti črevesni kanal. IV pQ [»,„ mjc. (h>I iu ti ki /xlr. S-br. IA4&j, -Ja. V. 35. Svaril« duhovnikom! Neki V. r. Opčtne pri Trstu, lepa postave in čedno oblečen obiskuje duhovnike. posnhno one, izgnane iz Italije, in se jim predstavlja kol trapist. da pri njih zastonj iči in pije. Je pustolovec in lažntk. Ne nasedajte mu! Društveno življenje sc prebuja. Iz Arlič nam poročajo: Nedelja. 24. novembra, je bil za nas lep Jan Naše prosvetno društvo jc vstalo k novemu življenju, la dan sc je vršil po devetih letih lepo obiskan občni zbor. Člani žc nastopajo 113 Miklavžev večer in S. decembra z igro. Hvaležni smo odboru, posebno gdč. Pograjčevi, da sla naši mladini dala priliko, da se zopet lahko izobrazuje v rrščanskem duhu. Pijača res božanska jn Slatina Petanjska! — Abesinsko-italijnnslte zmage zasledujete najtemeljiteje, čc imate tudi dober, natančen zem-Ijnvid teh bojišč. Jugoslovanska knjigarna v Ljub ||a n i ima v zalogi tri različne, glede terena in krajev jako natančne zemljevide po 28. 13 in 12 dinarjev. Le na podlagi natančnega zemljevida vam je mogočo slediti najnovejšim bojem. Uprava Dolenjskih Toplic objavlja, dn bo kopališče za čas od L decembra 1935 do 1. marca 1030 zaprlo. V Službenem listu kr. banske uprave druvtkr banovine otl 27. t. m. jc objavljeno Navodilo za uporabo uredbe o izrednem delnem odpisu davčnega dolga* in '>Se.jm«kc in tr/nc nravlce v okraju Smurte nri lelšaht. novice Ljubljana © še trije dnevi nas lotijo od največje in najpomembnejše proslave narodnega praznika v Sloveniji, od časnikarskega koncerta, ki je že več let obenem otieljelna proslava I. decembra, da mu prisostvujejo tudi najvišji predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Samo svojcev in prijateljev mladine, naših ljubkih harmonikarjev in pevčkov, ki nastopijo na časnikarskem koncertu, jc toliko, da bodo skoraj napolnili dvorano nn Taboru. Saj bo hotela vsaka mamica in vsak očka videti in slišali svojega ljubljenčka, kako se bo postavil na koncertnem odru, kako mu ne bo prav nič lesno pri srčku, čeprav ho videl pred seboj toliko neznanih obrazov, toliko vanj uprtih ofi. Sodelujočih bo blizu 400, ker šteje samo zbor malih pevčkov in harmonikarjev prof. Rančigaj« nad 120 mladih Junakov. Ce Je pa že sodelujočih cela truma, koliko ho šele poslušajočih in ploskajočili! Rrž pojdite po vstopnice v Matično knjigarno, dn ne prlrinle prepozno! © Prosvetni večer, ki se vrši drevi v verandni dvorani hotela Union, je posvečen vprašamu, ki te dni vse bolj razgibava duhove in vesti zlasti nri nas. Zaščita nerojenega življenja, ki jo nekateri, 110 svoiem svetovnem nazoru in tendencah dobro znani kropi hočejo uničiti s tem. da bi dosegli uzakonitev sodobnega uničevanja živlienja v kali, po staja pcslo v borbi dveh svetovnih nazorov' pri nas Kako je s tem vprašanjem, ki so ga zagovorniki božiesra reda v življenju dozdaj osveževali no-večimi z načelne, verske in moralne strani, nas bo poučevalo nocoišnie predavanie dr. Antona Breclja. ki tra kot dragocenega r-oliudno-znanslvenepa pisa-telia poznamo iz >Mlaoro 50.00^ Din. Žumberčani so se od navdušenja ponudili, da prično prva dela sami s kulukom. To jc verjetno, saj so morali ob letošnji suši voziti votlo iz metliškega Obrha, tla so napojili živino. Na spomlad pa prično z gradnjo pod vodstvom g. Horštnaria. ki tudi nadzira dela metliškega vodovoda. Seja občinskega odbora. Na seji je prišlo do važnih sklepov glede vodarine. Na šlevilo članov družine In na šlevilo glav živine so hiše razdeljene v pel skupin, ki bodo plačale po 20, 15, 10. 5 in 3 Din 1111 mesec. Daljo je občinski odbor nakazal ludi 300 Din za bežičnico siromašnim šolskim otrokom in 300 Din za kuhinjo, ki daje otrokom opoldne kosilo in lo le onim. ki imajo celodnevni oouk iu so iz okoliških vasi. — Maribor P ZimskoNportna postojanka SSK Maratona ho letos krasno ložeči penziori Lobni- 1 ca na Smolniku nad Rusanri. 8SK Maraton bo imel tu stalni smuški tečaj, ki tra bo vodil priznani strokovnjak. Na krasnih smol- , niškili terenih bodri udeloženoi tečaja imeli priložnost preživeti najlepši zimski dopust. Člani Maratona in od njegu priporočeni go ! stje bodo imeli v penzionu znatoji popust pri stanovanju in hrani. Moderno opremlje- , ni prostori penziona ,s toplo in hludno vodo v sobah, bodo nudili posetnikom največjo udobnost. Na kolodvoru v Rušah, bodo oh sobotah na razpohtgo konji in sani za prevoz prtljage in smučarjev ter zn skijoring po dolini Lobnice do Marinčnve žago, odkoder je le nekaj minut do penziona. V obratni smeri pu krasen smuk do železniške postajo v Rušah. Lastnik penziona bo uredil tudi sankališčo na odprtem terenu iz steptanega snega in z dvignjenimi zavoji. Tudi j bodo vedno na razpolago sanke zn sankanje 1 v Ruše. — Opozarjamo prijatelje zimskega športa že sedaj nu velike ugodnosti, ki jih bo nudil letošnjo zimo SSK Maraton v svoji postojanki na Pohorju. □ Proslava obrtniškega dneva. Slovan- ' ] sko obrtno društvo vabi mojstre in mojstri- 1 nje, tla se ob priliki proslave 1. decembra t in Obrtniškega tedna polnoštevilno udeleže i i službe božje v stolnici ob 8. Pošljejo naj svoje vajence in v.ajonke in priporočajo naj tudi pomočnikom zanesljivo udeležbo pri 1 proslavi. Ob pol 9 je razdelitev denarnih i nagrad in diplom pomočnikom in vajencem, ! ki so razstavili svoje izdelke na obrtni raz-| rttavi Mariborskega tedna. Razdelitev se ho i vršila v dvorani nekdanjega kina »Apolo«. j I Ob pol 10 bo zborovanje obrtnikov v Gam- • j brinovi dvorani, v soboto,rlno 7. decembru \ 0I1 20 pa istotam družabni večer. □ V Grailee na Meštrovičevo razstavo. 1 V Gradcu jc sedaj razstava najlepših del i kiparja Ivana Meštroviča, Ta dola so bila razstavljena v Monakovem, Berlinu, Pragi, Varšavi, na Dunaju, sedaj pa v Gradcu, v zgodovinskem arkadnem dvorišču deželnega dvorca. Da so omogoči ljubiteljem umetnosti iz Maribora ogled razstave, priredi potovalna pisarna »Potnika« v sredo, 4. decembra 111 nedeljo, 8. decembra izlet s svojim udobnim avtoknrom v Gradee. Odhod iz Maribora ob pol 8 izpred hotela Orel, odhod iz Gradca ob 11 izpred hotela Steirerhof. Vozna cena tja in nazaj Din 75. Obenem s prijavo se lahko kupi tudi že znižana vstopnica za obisk razstave. Prijavo in informacijo pri »Putniku« v Mariboru, □ Poročili so se v Mariboru: Dr. Dušan i Seboj, zdravnik v Ribnici na Pohorju in Kovačič Marija; Novak Vincene in Serp Roza-lija. Drozg Ferdinand in Kranjc Ivanka, Karnet Jožef in Šlaus Alojzija, Škrinjar Viktor in Gorm Katarina, Rutolan Anton in Brumen Marija, Ledvinka Jaroslav in Kante Benedikta, Ormilee Rudolf in La.inšič Ro-zn, Žižek Avguštin in Tomažič Katarina, Lorhek Maksiniiljan ln Kos Ivana, — Novo-poročengem obilo sreče in blagoslova! — □ Lahkoatleti se pripravljajo. V nedeljo bo zopet težka borba med mariborskimi tekači za Vahtarjev pokal. Kakor običajno, se vrši tek na progi Ljudski vrt—Trg Svobode. Pokal brani letos maratonec Grmov-šek Štefan. Vsi klubi so se za borbo že precej časa pripravljali ter ho tekma gotovo izredno ostra. □ limrl je v Strossmajerjevi ulici št. 8, zasebnik Ivan Roth, star 74 let. Naj počiva v m i rn! □ Rdeči petelin. V sredo zvečer jc gorelo v Brestornici. Ogenj je izbruhnil na gospodarskem poslopju posest.. Franca Strešnika v Breslernici št. 80. Zgorelo jo poslopje s hlevom in skednjem ter vsem gospodar- , skim orodjem. Gasili so ogenj ognjegasci iz Kamnice in Maribora ter se jim jn posrečilo rešiti hišo. Škode je 50.00(1 Din. Ogenj je nastal najbrž zaradi neprevidnosti. U Mariborčani, dobri vrtnarji. Ogromna ; rodkev je zrastla na vrtu g. Antona Slavi-I ča iz Dajnkove ulice 3. Ima velikost člove- | I ške glave ter tehta nad 2 kg. □ Kdo krade pri Arheiterju? Trgovec s j ! slarimi kovinami Alojz Arboiter je prijavil | i policiji, da je prišel v svojem, skladišču na ! | sled zagonetnim velikopoteznim tatvinam. j Ugotovil je, rla mu .je zmanjkalo okrog 300 ! kilogramov železnih predmetov ter okrog ! 6lXI kg bronca in 500 kg svinca. Skupno trpi j škode 8000 Din. Policija je osumila nekatere ' ljudi, ter sedaj zadevo raziskuje. □ Vlom za vlomom. V neposredni mari-' borski okolici straši že nekaj časa drzna vlo-; milska tolpa, ki ima celo vrsto pregreh na j vesti. Zadnji vlom so neznanci izvršili v go-! stilni Kos na Moljskem hribu. Razbili so | vrata ter odnesli iz kleti več steklenic vina, j iz gostilniške sobe pa 400 Din drobiža, klo-! base, sladkor, cigarete in posteljnino. Ško-' da znaša 2500 Din. □ Obsojen je bil pred okrajnim sodiščem s. Svotislav Radoševic na tožbo Iluber- 1 ta Kolletnika, ki ga .ie zastopal odvetnik dr. Rapod, na 300 Din denarne kazni, plačljive v 1 mesecu, v slučaju neiztirljivosti na 5 dni zapora in povračilo stroškov postopanja ter 1 povproonine 120 Din. Obsojen je bil v odsot-1 nosti. Sodba je vzbudila v Mariboru veliko l pozornost. Celje ~3 S slovensko pesmijo po Greiji in Egiptu je naslov predavanju, ki jo na dnevnem redu prihodnjega prosvetnega večera KPD, ki bo v ponedeljek. ilnp 2 decembra ob 8 zvečer v veliki dvo- , rani Ljudske posojilnice. Popoldne bo isto preda- 1 vanje na istem mesta za šolsko mladino pod okri- ! llem Jadranske straže. v Dar Vinccncijnvi konterenci. Tovarnar g. I Ivan Knez v Gaberju pri Celju, je daroval Vin- 1 • cencijevi konferenci na meslo venca na krsto pokojnemu urarlu g. Strobmeyerjli 100 Oln. Odbor izreka darovalcu najprisrčnnjšo zahvalo r~ Proslavo obrtnega tedna priredi v Colju 1 krajevni delovni odbor v nedeljo, rine I. deceni-, hra ob pol 11 dopolnp v dvorani Obrtnega tlonia. Nn dnevnem redu je manifestacljsko zborovanje. Si Izbris- iz članstva mesluo občine celjske. Na oglasni deski mestnega poglavarstva je nabil seznam 107 osnb lo množini več kot podvojil, že od lela 1029 nismo Pofrolejsfee sankcije in Italija Za moderno vojno je petrolej neobhodno po-trehen, -motorizacija-* vojske, od katere vojaški strokovnjaki toliko pričakujejo, brez petroleja 111 mogoča. Zato ves svet zanima, kakšne bodo posledico, če se sankcije razširijo ludi nu prepoved uvoza petroleja v Italijo. Cenijo, da Italija potrebuje letno kakšne dva milijona ton petroleja. Sama pnoducira 30.000 ton mineralnih ulj. lo ie loliko kot nič. Da krije svojo potrebo, moru uvažati, v letu 1034 ie njen uvoz znašal 1,039 4,55 Ion Italija skuša doseei, da bo imela ka.i vpliva pri velikih inozemskih družbah zu pridobivanje surovega olja in pospešuje vsled tega udeležbo italijanskega kapitala pn teb podjetjih. Tudi v Albaniji si prizadeva z vrtanjem petrolejskih vrelcev in gradbo petrolejskih vodov, kol smo na tem mestu pred kratkim pokazali, dvigniti proizvodnjo petroleja in si tako zasigurati neodvisno dobavo. Pospešuje tudi produkcijo domačega alkohola vendar pa la ni lako znatna, da bt mogla služiti kot nadomestilo za petrolej, ki ga mora uvažati. ..... Sedaj je Italija, kol smo videli, glede petroleja še vedno popolnoma odvisna od uvoza. Od tega le 1. 1988 odpadlo 30% na uvoz iz Romunije, .<»«» is Sovjetske Rusije, 10% iz Perzije, 8% iz Severne Amerike in 8% iz Venezuele. Deloz Romunije na uvozu jc bil v prvi polovici letošnjega leta, ko jc znašal 994.721 Ion, celo znatno večji, dosegel i« 711.720 ton ali 73%. Vzrok tega povečanja jo "otovo tudi udeležba pri romunski družbi Praho-va ki je prav za prav udeležba Italijanske države potom »Azienda Generale Iluliana Pntrolč«, prt kateri ima država 60% kapitala v svojih rokah. Severna Amerika pitna pri uvozu petroleja v Italijo takega pomena kot je večkrat poudarjeno. Za enkrat zavisi preskrba s petrolejem od Romunije in vsled lega je važno kakšno stališče bo Romunija zavzela v slučaju, da bodo sankcije obsegale tudi prepoved izvažali petrolej v Italijo. Vprašanje pa je, če bodo vso država izvoznice petroleja eventuelne sankcije glede petroleja ■striktno izvajale. Romunija in Rusija, Ui sta nbe odvisni od deviz, ki jih dobila za izvoz petroleja, golovo ne bosta inirnodušno gledali tn Izvajali sankcij, če bodela videli, da n pr Severno Amerika odvaja italijanski petrolejsk- trg. Dokler pa Severna Amerika brezpogojno ne pristopi k sankcijam in tudi ne poskrbi, da se bodo izvajale, m pričakovati, dn bi ameriški trgovci puslili dobri zasiužek, ki se jim v Italiji nudi, V lakem položaju pa tudi Romuniji ne jireostune drugega, kot da sledi zgledu svojih ameriških konkurentov. Te okolnosti so prisilile Društvo narodov, da Je odgodilo sklepamo o nadaljnlh sankcijah. Od tega ima korist lc Italija, ki se zalaga s petrolejem lopo naprej in pridobiva na času za organiziranje protiukrepov. Ljubljana ostane v prvem dravinjskem razredu izvozili tolike množine konoplje (tedaj je celoletni izvoz znašal 14.1&2 ton) in ne v taki vrednosti. Tudi hmelja nismo od leta 1920 več izvozili v toliki množini in vrednosti. Dobra sadna letina, ki smo jo v naši državi imeli, se pozna tudi pri izvoru sadja, ki je bil eden najboljših lekom zadnjih let. Pri izvozu produktov naše živinoreje pa mno tekom desetih mesecev dosegi; sledeče rezultate. Prva številka pomeni množino komadov, druga pa vrednost v milijonih Din: Let) 1034 Leto 1935 Konji 32.309 42.5 25080 42.8 Goveda 54.020 81.1 30.796 40.3 Svinje 109.834 125.1 177.882 211.5 Perutnina 8.778 70.6 7.605 67.0 Meso sveže 7.612 73.2 11.728 142.8 Jajca 10.884 S6.0 10.506 97.8 Izvoz goveda in perutnine Je jiadel po vrednosti in po množini, izvoz konj ie sicer padel precej po množini, malenkostno pa se je dvignil po vrednosti Izvoz svinj je znatno narastel, vpoštevati pa je treba pri primerjavi z lanskim lotom, da je bil lanski izvoz slab Svežega mesa smo izvozili malone še enkral loliko kol leta 1934. Pri izvozu jajc pa vidimo, da smo množinsko celo nazadovali. dočim je vrednosti večja kot lansko leto. I V splošnem ne moremo reči, dn hi bil izvoz ! agrarnih produktov letos zadovoljiv, dasi je dobro znamenje zvišanje izvoza konoplje in hmelja, in , je le želeti, da hi ta dva produkta za stalno ostala I v izvozu na laki višini. Znižanje delniške glavnine. Pražarnu in kemična tovarna d. d. Celje, ho znižala delniško glavnico od 1 milij. na Din. 50.000, ter jo na to povišala zopet na 1 milijon pin. t' ozirom nn to poziva upnike, tla prijavijo svojo terjatve in zahtevke z izjavo, dali zahtevajo izplačilo odnosno zavarovanje svojih terjatev. Ii srbskega nadruiništva. V okrilju Glavne zveze srbskih kmetijskih zadiuR v Belgradu so pričele zadruge iste vrste ustanavljati osrednje zadruge, ki imajo namen, da služijo svojim članicam kot poslovne centrale Na In način bo razbremenjena glavna zveza, ki io moram do tseduj deloma vršili le posle. Za prej sla bili kot osrednji zadrugi ustanovljeni Zveza živinorejskih in Zveza nabavnih zadrug. Letos eta bili na občnem zboru Glavne zvezo ustanovljeni 5e Zveza produktivnih in Zveza kreditnih zadrug. Dne 26 t m. Je imela Zvnza produktivnih zadrug svoj ustanovni občni zbor, nn katerem je bila izvoljena uprava. Za predsedniku je bil izvoljen Vojislav V. Gjorgjevič, upravnik Gluvne zveze. V članstvo te zvezo bo pristopilo okrog 300 produktivnih zadrug, od teh 72 zadrug za prodajo žila. S poslovanjem bo Zveza produktivnih zadrug [ Ljubljana, 28. novembra Z ozirom na razne še vedno krožeče vesli, zlasti pa ua nepotrjene vesti nekaterih časopisov, da bo mesto Ljubljana glede izplačevanja uradniških in nameščenskih plač pomaknjena iz I. v II. dragiujski razred, smo se informirali ua avtentičnem viru. Današnje »Novosti«, kamor očitno neka ljubljanska slruja odlaga vesli, ki se jih v Ljubljani ne upa priobčiti, ker bi jih vsakdo spoznal lakoj kot tendenciozne, priobčujejo cel senzacijonalen članek, v katerem ponavljajo to neresnično vest Po naših zanesljivih informacijah pa je resnica naslednja: Res je, da sedaj v Belgradu reformirajo uredbo o draginjskih razredih, niti govora pa ni, da hi bila prizadela s tem tudi Ljubljana, Nihče ni. ue v vladi, ne pri drugih odločujočih krogih, »pro žil dosedaj misli, da bi bila Ljubljana pomaknjena iz I. v II. dragiujski ra/red. Zakon o uradn.kih šc vedno velja in j»o leni zakonu so svil /i banovin v I. drag. razredu, sedeži t krajev v II. drag. \> t redil in ostali kraji v III. drag ra/rcdii. Nnspiomo pa je znano, da je banska uprava sprožila in vladi predložila več predlogov, po katerih bi si tudi drugi večji kraji v Sloveniji, ki niso sediži okrajev, premaknili v II. drag. razred, /lasti laki, kjer je razvt tujski promet. Nekateri kraji, kakor bled in še drugi pa se c.-io trudijo, da bi zaradi tamkajšnje draginje bili prišteti v I. drag. razred. Vse govorice o degradiranjn Ljubljane v II drag razred so torej tendencioziie in za lase privlečene Slovenski zvon na Koso vem poltu pričela predvidoma v ja- nuarju. Bo*ra Dne 28. novembra 1935. Denar Tečaj Amsterdama in Londona je parastel, Biuselj je nekoliko popustil, ostali tečaji so ostali neizpremenjeni. Avstrijski šiling notira na ljuhljanski borzi ncizpremenjeno 8.70—8 80, v Zagrebu ravnotako 8.70—8.80 (8.75), nu belgrajski borzi se je učvrstil na 8.69- 8.70. Nemška marka je notirala v Ljubljani 14.725—14 925, v Zagrebu je malenkostno popustila na 14.74—14.04 (14.84), v Belgradu ni notirala. Grški boni so se zojiet učvrstili v Zagrebu na 30 40—31.10 (30.75), v Belgradu so notirali 29.02—30.62. Angleški funt le na ljubljanski borzi oslal neizpremenjen na 252.20—253.80. ravnotako tudi v Zagrebu in Belgradu, na zagrebški liorzi |e Ljudje, Mi jih poleg trde stoike mučijo tudi tiri, morejo za čiščenje črev vzeti zjutrai in zvečer po četrtinko ča$e naravne FRANZ-JOSEFOVE grenke vode. Kuft. i ki Ittin. soc. [lol. Iti uar. /.lir 8-1, r. ld-KVi, V. 85. Ko stopaš |K> cesti, ki vodi iz Prizrenu proti Prištini, zagledaš z zadnja vnpetine mestece, |>ol-no minaretov. Takoj se zaveš, tla prihajaš v nekdanje turško mesto, kjer je imel sloleija besedo le Tttrčin. Pot te pripelje lik pred mesto. Začudiš se, ko te Uar naenkrat pozdravi naša. pristno slovenska cerkvica, s svetlini, belini zvonikom. Srce ti veselo poskoči, noga postane lahkotna, zavriskal bi! Iu v takem razpoloženju sem pristopil volnenega popoldneva k vratom v plotu okrog cerkve. Bila so odprla. Tam zu njimi se je podil kup dece za žogo: veseli, kričavi iu zugorali so premetavali drug drugega. Na desno ob zidu Je sedelo nekoliko starejših deklic in dečkov, nied njimi pa mlad duhovnik, Ui je pravkar nekaj vneto pripovedoval. Prosil sem ga za dovoljenje, dobil sem ga. Vstopil sem v svetišče lejio liho, da nc hi motil miru. Sprejela me Je tajinstveno mračna in vsa preprosta cerkvica sv. Anionu. Stara navada Je, da človek takoj prodaja svojo radovednost, čim pride nekam, kjer vidi kaj novega. Tako sam se oziral ludi jaz na vse strani in mi je končno obvisel pogled na koru, odkoder me je opazovalo oko — vojaka. Pozdravil sem, zakoračil jio stopnicah in stala ,>vu si oči v oči, držala sva desnico v desnici. Bogosloven, dijak-vojak, popravlja orgije, In res so ležali razmetani vso naokrog posamezni deli razdejanega glasbilu. Beseda Je dala besedo in razpletel se je živahen pogovor, h kateremu se je kmalu pridružil še cerkovnik, brkat, dolgonos In Sjroko-pleSi Arnavt. Ali je mnogo katolikov tu v Prištini? •Ne. Cela katoliška kolonija šteje le 30 družin. To so v glavnem sami doseljenci t. j, urnd-ništvo.c »Kakšno je opravljanje verske službo'?« -Svojega duhovnika tukajšnji kulollčaiii nimajo, ker bi ga ne mogli vzdrževati spričo inalo-Stevllnosti. Pač pn prihaja česlo duhovnik iz Skop-Iju in to ali kii|>lan ali na župnik. Takrat si- /bero v cerkvi ves katoliški svet; veliko večine imajo navadno vojaki, ker jih je največ Iz Pivka . »Kako pa s petjem'/ -Včasih je, včasih ga ni. Tupaiam pridejo iz skopskega soijieniSčn gojenci, ki malo jio-vzdlgnejo svoje glasove. Ker bi pn radi, da bi v naši cerkvi stalno donela pesem, smo začeli vaditi deco. Prvi uspehi so se že pokazali pridno obiskujejo pevske vaje. Ce bo Slo lako naprej, bomo lahko v kratkem slišali prištinsUe slavčke . Harmonij - darovan, se nam tnalo kvari. Piska, cvili, lu ovo, tako sem poslal popravljalec orgelj. Če v bodoči: ne bo drugega kruha, se bom pa lotil tega poslal S tomi kratkimi besedami mi ie bogoslovce pojasnil tukajšnje cerkvene prilike. Pri pogovoru naju je venomer spremljal dobrodušen Arnavtov nasmeh, ki jo stopil z menoj, du mi laskate cerkev. Na vidnem mestu n„ zidu se svetita dve beli plošči, v kateri so vklesana imena onih, ki so darovali za postavitev cerkve. Na isli način je izdelana tudi plošča, na kateri jo zapisana posvetitev: Na slavu Božju Iii sngradjen ovni hram za vreme vladanja Nj. Vel. kralja Srba. Hrvatu 1 Slovenaca Aleksandra I. godine 1928. sa blagoslovom skopljanskog hiskupa dr. Ivana Gnidov-ca, a sa trudom višeg vojnog svečenika Don Iva nu Badrova po projoklu arhitekt« Andreje Kre-inera, jionioču darova iz raznih krajev« dumo vine. Kosovo! Svi Jugosloveni ginuli su za Tvoju slohodu! lz pieteta prema prahu njlhovom podilo se ovaj hrani, da hude simbol hraslva i jedinstvat U slnvu i livalu hesnirtnleima domovine pri-goilom proslavo 10. godišnjicc oslobodjonjnI U Jedinstvu naš je spasl Anior vincit omniaU V teh kratkih, jedrnatih besedah j« povedano vse, iz njih veje veličina posvetitve. Povprašal sem Arnavta, dali ima eerkov zvon. Dejal ml je, dn ga ni v zvoniku, ker je In premajhen, pač pa je obešen na tramovju poleg cerkve. ftel sem pogledat In sem res zagledal ko losa, pritrjenega nn močno lesovje. To zvon je priromal iz Slovenije, darovale so gu Predosljo. Tam v zakristiji visi slika predo-soljske rurkve, pod njo pa je zapisano: Ovil crkve, su svojim župnikom Ignacijem Zupancem ua čelu je darovala veliko zvono crUvi sv. Ante nn Kosovu, na molim višeg vojnog svečeniku Don Ivana Budrovti. Svečani Ispručaj iz Slovenijo bio je 7. nov. 11120. godine sa željotn brače Slovnnaca: »Zvono naše, zvoni srelno i daljo Bogu na slavu na našem Kosovu.- Takšna iskrena je bila želja Slovenije, ko io pošiljala sem na ravno Kosovo ozmmjevnlca božjo slave in — svobode. Poldrugo uro daleč se čuje ob ugodnem vremenu glas lega zvona, ki naznanja vsem nekdanjim llačlteljem, tla je Kosovo maSCevuno, da je naie in da pride čas, ko bo lu živel krščanski žlvelj.. prišlo do sklejwv po 2-53 Španska pezela so je še nadalje učvrstila v Zagrebu na 6.345—6.445 (6.395). v Belgradu pa celo na 6.46—6 55. Ljubljana. Amsterdam 2977.12 2991.72, Berlin 1756.08—1760 05, Bruseli 743.03 718.10. Curih 1421.01—1428.08, London 216.77-21883, Newyork 1364.33-1)00.61, Pariz 289 6-291.03, Pragu 181-78 —182.80, l'rsl 353.87—356 96. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 302.150 Din Curih. Belgrad 7.02. Pariz 20.88, London 15 2825, Newyork 309.625 Bruselj 52.8375, Milan ne notira, Madrid -12.24, Amsterdam 209.50. Berlin 134.50 Dunaj 56.00, Stockholm 78.80, Oslo 76.75. Kopenltagen 68,20, Praga 12.80, Varšava 58.20, Atene 2.90. Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50. Hel singfors 6.735. Buenos-Aires 0.85. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 76--78 agrarji 43—44. vojna škoda promtna 354—Sa«, begi obv. 60-62, 8% Bler. |>os. 78—80, 7% Bler. pos. 64—70, 1% pos. DHB 75—77. Zagreb. Drž. pnpirji: 7% invest. pos. 78 hI., agrarji 45 den., vojna škoda promjilnu 855.50 —357. bogi. obv. 60 -61. 6% tlalni. agrarji 59—50.75, Bler. pos. 78-79.50, 7% Bler. pos. «9 50—70.50. ■ Delnice: Narodna bani,a 6200 den., Priv. ngrariiu banka 232- 235, Trboveljska 110 lil., Osi. idudk. lov. 140 hI. Belgrad. Drž. |iajiirji: 7% inv. jios. 78.50 lil., agrarji 15 75 -40.25. vojna škoiln prnniptnu 356 50 —357 (356 50). der. 355.50 357 (356.50). «»• dalm. agrarji «3.75—64 7% slab. pos. 80 hI. (70.50), lie-gluške obv. 63.75 64, 7% Bler. pos. 70-71 (71). — Delnice: Narodna banka 6350—6600. Priv. agr banka 233.50—235. Žilni trg Novi Sati. Pšenica in oves ncizprem., iž ne notira, ječmen neizprem., koruza bač. in srem. 101-103, ban. 101--102, moka in fižol neizprem.. otrobi bač., nreni v juta vrečah in ban. 8-2-85, bač. v Juta vreča! ladja 83—85. Tendenca čvrsta. Kulturni obzornik Razstava Caacigovih risb v Narodni galeriji Munificentnost predsednika Narodne galerije, dr. Fr, Windlscherja, je temu zavodu pridobila večje stavilo risb Goričana Franca Cauciga. Ideja te pridobitve izvira najbrž iz težnjo, imeti v zbirkah Narodne galerije zastopane vse slovenske ali v Sloveniji rojene upodabljajoče umetnike. Za Narodno galerijo ie izbor izvršil dr, France Štele, k| |e odbral 85 listov, nahajajoči se v avstrijski državni laeli. 70 listov od tega izbora je od prejšnje nedelje javnosti na ogled v glavni dvorani Narodne galerile; uvqdno predavanje na otvoritvi dne 17. novembra je imel konservator dr. Štele. Franc Kavčič, o katerem ie v slovenskem slovstvu prvi obširneje spregovoril mons. Viktor Steska, spada k rodu slikariev iz konca 18. in zač. 19. stoletja, s tem pristavkom, da spada bolj na obrat stoletij, kot v našo. Podpisoval se ie vedno z italijansko transkrlbiranim imenom Caucig. Rojen |e bil 1, 1752 v Gorici kol sin siromašnih staršev, Po zaslugi plemiške protekclje grofov Cobenzl je odSel mladi Kavčič kmalu na Dunai, potem pa v Italijo, kjef' ie bil 1. 1781 v Bolognt, 1782 v Rimu, 1791 v Manlovi m nato v Benetkah. L. 1799 ie postal profesor historičnega slikarstva na dunaiski akademiji upodabl|a|očih umetnosti, 1. 1808 profesor na porcelanski manutakturi in 1. 1820 ravnatelj slikarske, kiparske, bakrorezne in mozaične šole na akademiii. Umrl ie 18. nov. 1828 na Dunaiu in ostavll ogromno število risb, od teh zelo muogo v privatnih In plemiških zbirkah. Ljubljanski izbor izvira Iz dunajske državne lasti. K. je zelo zgodaj pokazal talent za risanje, s čimer je obrnil pozornost nase. V Italijo so ga poslali zaščitniki. Mladi umetnik je odšel t|a z nalogo, študirat stare mojstre in njih dela, kar ie v nekem smislu poslalo za vso njegovo umetnost odločilno. Nepreslano dobivajoč naročila za kopije znamenitih umetnin in neprestauo sedeč pred starimi originali, si ie pridobil ogromno tehnično zna nje in spretnost v risanju, kompoziciji in staro žitnostih. Na tu način se ie posebno spopolnil v tehnični strani umetnosti, ki io ie na škodo osebnostnega izraza nepričakovano stopnjeval. Kake so te kopije, o tem se gledalec lahko pouči tudi ob ljubljanskem izboru, v katerem je poleg cele vrste italijanskih in francoskih klasikov tudi nekai risb po antiki. Večinoma so kopije izvršene s tušem, razodevajo raflniranega risarja, ki vešče komponira mase, luči in sence, je spreten mojster v izrabi linii in mu osebno ležijo kolikor mogoče neposredni kontrasti svetlega in temnega, daljnji odmev razsvetljene palete Tiepola in be-neškoavstrijskega najkesnejšega baroka. V teh kompozicijah ie K. vsekakor najsuverenejši glede razdelitve mas in slikovitega izraza. Seveda, ko vidi človek več risb eno poleg druge, opazi šablono, ki se nenehoma ponavlja in je vseeno ali v krajini ali v interilerju ali v figuralni sceni; posebno telesne in prostorne sence so skoro preveč manirirane kot sredstvo kompozicije in spominjaj včasih na brezdušnost kake senčene aksometrije ali znanstvene rekonstrukcije. To delo v kopijah ie kot rečeno v nemajhni meri vplivalo tudi na ostalo Kavčičevo umetnost in ie prav resno pretehtati vprašanje, če ni vsa Kavčičeva risba neke vrste kopija po starem izvirniku in če ni sploh vsa K. umetnost obsežena z njegovimi kopijami. Imamo pred seboi sila zna-čilen primer umetnika, ki je s prevodi tujih del nadomeščal lastno originalno tvorbo in prav brez vsakega dvoma ravno s tem prevajanjem tudi od ločilno škodoval svolemu elementarnemu umetniškemu ustvarjanju. Fantazije za pusto ali vestno kopijo originala je imel Kavčič odločno preveč; ali ime! je tudi premalo udarnosti, da bi sc sprostil vezi svoje manirirane prevajatsku umetnosti. Svojo nalogo ie videl v tem. da je vzdrževal neki povprečni standard umetniške izobrazbe, zaradi česat je bij pač kot roien za pedagoga v svojem žanru. Ta janr ni bil realizem, nego neke vrste klasicistični idealizem, zgrajen na humanistični izobrazbi: bila je to umetnost klasično izobraženega človeka za podobno izobražene ljudi Zaradi tega ie vsa njegova risba snovno zadržana, no gre nikdar v i glohlie opazovanje narave, nego se drži nekih ! meja, ki bi jih človek kar istovetil s klasicističnim idealom lepega. V risbah (in seveda še bolj v sli-kahl vlada skoro prestrog in preneosehen formalizem, Uar je izrazil Guelhc s sledučilni besedami, ' kn govori o K-u.-. Mož z velikim talentom, ki ie bil zelo spreten, ki pa lc zato nekoliko zanemaril najbistvenejše stvari svojih slik.« Mimo gralike, v kaleri zasledi človek vpC.n Pousslna, Fragonarda, Salomona Gessnerja- heroč-no poetičnih arhitekturnih Studil H. Roberta, bu-količnih scen J- H. Roosa, napravliajo risbe gorskih in drugih krajin brez klasicistične štafaže vtis del, ki kažejo dalje v prihodnjost. Dočim se K. v »Gorovju Tennen«, »Vodopadu Golimi« in še nekih drugih risbah intimneje srečuje s slovenskim naturalizmom, sc v »Ribičih v rimski okolici« toliko časa pred Corotjem bavi z identičnimi občutji kot ta in dokazuje, kako blizu mu ie bil romanski krajinski problem in kako plodno bi bil K. lahko naložil svoje ko.pitallie v lakih in podobnih dvogovorih i naravo. Človeku se zdi da le K. tu nehal biti profesor, ker je poslal poet. Izbor v Narodni galeriji, o katerem bi se dalo govoriti, razodeva Kavčiča (določiti bo treba kako ga bomo pisali) kot risaria visoke kvalitete zlasti v tehniškem pogledu. Mani ugodna je sodba o osebnostni predelanosti njegovih del, ker se je pustil vazali od togih refleksivnih, akoro intelektualističnih sil. Novih poti ni hodil, a uglajeval je hojene. Kar mu ie hodilo krivo v umetnosti, mu ie hodilo prav na vnanli poti uspehov življenja, kjer mu je prav izrazito brezosebna drža klasi-cista odpirala vrata nastnža|. Kako drugačen Janša! Realist in naturallst od nog do glave, pri i istih Cobeuzlih, Ui so foreirali Kavčiča, ni prišel ! do milosti klluh svojemu Izredno visokemu znanju | in umelništvu. Sele po smrli Filipa Cobenzla svo-' jega največjega nasprotnika, je prišel do naslova j profesor na isti akademiii, precej v letih že, uživa-| joč ga samo kratko dobo. Nista to samo dve tra-' gični usodi slovenskega človeka, od katerih je eden i utonil v moriu klasicistične e.rudicije in drugi propadel zaradi svoje zaverovanosti v prirodo; oni ' čas je v Kavčiču slavila zmago intelektuabstična struja umetnosti nad realizmom Janše in njegovih, ki je za hip zaSel za obzorjem. R. Ložar. Gostovanje tenorista Rijavcn Umetniški razvoj tenorista Joidpa Ul-' javen jo bil toliko močan, da ga je zanenol i izven ozkih meja našo zemljo in mu osvo ' jil priznanje sirom svata tudi med estetsko občutljivim občinstvom. Čeprav hi m- hotel kdo predajati raznim razjedajoči m mislim, ki l.ice šo prav poaobuo v naši miselnosti vedno tik z,i vrati, pripravljene slednji Ive niitek vdreti ln izpodnesti ugodno razsojanje d svojem človeku, mora vendar vunk spričo omenjenega dejstva priznati: lepo .ie. tla se Rijavec vsaj otl časa do časa vraču domov in se z utrinkom svoje jievskc umet nosti vsaj tnalo oddolži svojemu narodu, če .je bilo že z njegovo usodno jiotjo zvezano, da je svoje umetniške moči v njih višku iz-žarel v prid in užitek tuji zemlji. V teh dneh sc jo zopet vrnil in nam za-|iel v opori FauHtn. Njegovo petje je zaži velo v isvetu prave lepote. Ni se sicer tiru žilo vtič z nekdanjo jn.snoč,o in prebojnostjo in no več z bleskom, ki neposredno prevzc ma; čus se jc vtihotapil. Ali v tem petju je kljub odmuknjenosli še ona lojiota, ki boža s svojo plemenito obliko in barvo ter vzini .in v človeku občutje lihega lepotnega ugod ja. Kdor je izmed mnogoštevilnega občin ij^va, ki jc prišlo pozdravit in poslušat ro .iaka-umntnika, sledil petju na tn način, .ie odnesel z večera tibn zndnvnljstvo. V. !' * Jarotdav Durych novi član Češke Akademije znanosti in umetnosti. NTn seji lile rarnega odboru češke Akademijo ho bili \/ voljeni za redne elnne IV. (literarnega) od ilelka sledeči ptuatnlji: Jaronlnv Dnrych. Fr. Picha. V. K april, ,1. JindFieb in K. Thofnk. — Tako jo največji češki katoliški pisalel.i. ki je znan tudi Slovencem |)o romanu , Hlod nje« in »Marjetici«, prištet med češke nesmrt ilike. Istočasno so bilo podeljene tudi razne nagrade: E. Vahoku za roman »Kri, suženj sivo, maščevaniet (30IMI Kč). O. \Vory (250I1 Kč. zu roman .Strun v krvi), K. Selepu (z: Pahljačo in baklo). .1. Illavasu zu celotno življenjsko delo (50011 Kč..). K Kreliuu I • pesmi »Plnlin luč«. 1500 Kč.). A. Ve»eleuii' (za pc.smi: lin I ti i k gre v poletje) ter K. Syn-ki (za dramo Vnčna služba«), — Oh tej pri liki opozariamo. tla ho odlikovani pisatelj C. j\'nr imel šc lekom te sezone predavanje ,-, -na.innvoiši če-"k i književnosti ;> v okviru češko-jugoslovaneke lige v Ljubljani. Nove grške znamke za zračno pošto je izdala grška poštna uprava. Nu sliki vidimo nove znamke, eno po I drahmo, drugo pa po dve drahmi. Kako se Laponci ženijo Laponsku je neizmerno bogata rud. Sredi sveta, ki bi mu odrekali vsako civilizacijo, vidimo v Kiruni marljive rudarje, kjer kopljejo ob polnočnem soncu najboljšo železno rudo. 1'očasi in preprosto črpajo ogromno železno goro. V Kiruni se srečavata dva sveta: ameriško vrvenje in življenje prvotnih prebivalcev, Laponcev, ki ne poznajo čutu ne z.a čas ne za kraj. Kar je Indijanec za Severno Ameriko, to je Laponec za švedsko: majhno, nemirno sem in tja potujoče mongolsko pleme, čigar mongolske poteze odkrivajo njih pokolenje. V severni Švedski je približno šest tisoč Laponcev. Preživljajo se s čredami severnegu jelena, s katerimi potujejo od pašnika do pašnika. Njih noša je slikovita in kaže njih umetniško nadar-jenje. Njih modre čepice s čopom iu pisane obleke so si v čudnem nasprotju. Če na gorskih obronkih srečaš Laponca z njegovo čredo, se ti zdi, kakor da si prišel v drug del sveta. Njih dom so preproste, šotoru podobne, iz brezovih debel in vrečevine napravljene koče. Z lahkoto jih podreš pa zopet postaviš, če že mora Laponec iti v mesto, nerad prebiva v hišah, kjer mu primanjkuje zraka in svetlobe. Tudi sem med Laponce prodira kultura, ki je iztrebila marsikak lep običaj, mnogo pesmi in starih šeg. Finski, švedski in norveški jezik «e bolj in bolj širi in izpodriva laponskega. Pogosto najdeš Laponca, ki gladko govori vse štiri jezike. Originalna je laponska ženitev. čc mladenič snubi dekle, se po starem običaju s sanmi poda k njej. Če mu ta izpreže jelena iz njegove >akje«, je znamenje, da je s fantom zadovoljna. Če se pa n. pr. iz šotora niti ne prikaže, in mora snubec zaman s svojimi sanmi okoli njega voziti, je očito, da ga ne mara. Seveda imajo tudi na Laponskem starši odločilno besedo. Mladenič stopi s svojim tovarišem, priprošnji-kom. v šotor. V pozdrav podrgne svoj nos ob nos njenih staršev. Nato vpraša priprošnjik, ali smeta skuhati kavo; če jima to dovolijo in če jo pijejo tudi starši, je znamenje, da je snubec sprejet. Nato pridejo na vrsto poročni darovi. Praktično domače orodje iz lesa in kovine dokazuje ženinov smisel za domačnost; srebrne žlice, čaše in prstani pa njegovo blagostanje, če poročni darovi staršem ugajajo, ne odlašajo dolgo iti določijo dan poroke, dan, ko vprežejo snežnobele jelene v sani. Snežnobcli morajo biti jeleni svatbene kočije, tako zahteva stari običaj, zakaj za Laponca je bela barva snega — barva sreče. Sneg ima tudi v njegovem življenju važen pomen. Samo po snegu hiti Laponec kakor veter s svojimi smučmi in majhnimi sanmi. Nasprotno pa je poleti s svojimi okornimi čevlji neroden in se počasi pomika naprej. Njegovi čevlji z gladkimi podplati brez pet so pripravni, da prebredejo potoke in močvirja, ne pa, da bi romali po kamenitih planotah. koder mu jki špičastem, z mahom pokritem kamenju drsi, tako da kaj lahko pade. Zato je zanj poletje bolj čas dela kakor športa in veselja in s težkim srcem obesi svoje smuči na drevo in gre za živino. Ni torej čudno, da ob najvažnejšem dnevu mlade Laponke, ob »Gospod grof, avtomobil vas čaka!« njenem poročnem dnevu, ne sme manjkati bele barve. Na poročni dan se peljeta ženin in nevesta s svojimi starši v sosedno vas. Spremljajo ju sorodniki in njih neločljivi domači tovariši, psi. Ženin ima okoli vratu svojo najlepšo paJiovko, nevesta pa ima tri, z dolgimi resami. Veliko važnejši kakor cerkveni obred je za Laponca ženitovanjska pojedina, nu katero vsi komaj čakajo. Ko se vrnejo iz cerkve, plane vse k svatovski mizi, kjer se že kadi iz lesenih skled, polnih mastnega, jelenjega mesa. Nevesta seže prva po plečetu, poje nekaj grižljajev, ostanek pa vrže po starem običaju psom. Potem pridejo na vrsto ženin in svatje. Pri pojedini pijejo žganje, ki se ga tudi ženske ne branijo. Nu ognjišču 'se kade velikanski lonci kave. Pri jedi molče in šele, ko so pojedli, sc začne rajanje, ki traja pozno v noč. Novo jutro pa prinese mlademu paru namesto novega rajanja, nove dolžnosti in delo; saj morata začeti z novo domačijo. Gondolo stratosfernega zrakoplova, ki je dosegel 22.570 m višine, spravljajo na pašniku pri kraju Stickncy v Južni Dakoti. Ameriška kapitana Anderson in Stevens, ki sta dosegla ta svetovni rekord, sta svoje dragocene instrumente nepoškodovane prinesla iz zrakoplova. Kako nastane zemljevid Če vzameš v roko karto, ne boš pomislil, kako težko in nevarno je morda bilo včasih meriti neznane pokrajine. O tem nam poroča angleški polkovnik Mc Maclion, ki je pripravljal zemljevid južnega Afganistana. Na licu mesta je moral dve leti in pol trdo delati in meriti. Imel je silne težave, katerih vzrok je bil zlasti težavno ozemlje. Ponekod Vasica Loc v švici, ki je te dni popolnoma zgorela. Življenje v eritrejshem hotelu V glavnem mestu italijanske Eritreje živi polno evropskih časnikarskih poročevalcev, ki pošiljajo svojim listom novice, kakršne jim • dovoljuje italijanski glavni stan. Edebb Miller od »United Press« poroča, kako se tem časnikarjem godi: V hotelu »Hamarien«, ki je najuglednejše gostišče v Eritreji, stanuje menda najbolj ]>i-sana družba, ki se je kdaj sešla. Hotel ima le 32 sob. Toda hotelski ravnatelj ima poseben talent za stiskanje, kakor da bi bil kdaj sardine vlagal v škatle. Ta talent občutijo zlasti vojni poročevalci, ki so nas stlačili v b pločevinastih lukenj — Američane, Angleže, Itali-' jane, Nemce, Švicarje, Poljake, Francoze, Japonce, Norvežane in Špance vsevprek. Velik del gostov je takih, ki bi radi od voj,ne kaj zaslužili. pa nimajo nič, kar bi prodali. Med njimi so zastopane vse mogoče narodnosti. Poleg njih pa je dovolj resnih trgovcev, katerim sedaj pšenica bujno cvete. Egipčanski zastopniki ameriških avtomobilskih tovarn prodajajo na stotine avtomobilov. Fordov zastopnik pravi, da je v teku zadnjih treh mesecev prodal tisoč voz. Drugi agenti prodajajo konzerve, ameri- Nesrečni italijanski šoferji v Abesiniji. Pota in ceste v zasedeni Abesiniji so tako ozka. da se veliki tovorni avtomobili komaj drug drugemu izogihljejo. Na naši sliki vidimo dva italijanska avtomobilu, ki sta zadela drug ob drugega, da se sedaj ne moreta izogniti. Zaradi takih nezgod zelo trpi italijanski dovoz ua bojišče. ške cigarete, škotsko žganje, bencin in olje. Vse gre silno na debelo. Kakor so mi prijjove-dovali italijanski častniki, škotskega žganja zaradi toga toliko gre, ker splošno mislijo, da se da s tem žganjem zabraniti marsikuka tropska bolezen. Močno kupujejo tudi cigarete. Kadarkoli pride kaka pošiljatev cigaret v Mas-sauo, jo kupovalci trgovcem pograbijo tako-rekoč izpod rok. Silno f>oceni je tukaj pivo, na katero v Eritreji ni carine. Nemško ali dansko pivo tukaj ni dražje kakor v Londonu in italijanska slatina ni nič cenejša ko pivo. Zelo poceni je tudi japonsko blago. Tako sem kupil izvrstno japonsko tcrmo-steklenico za 25 lir. Sicer pa tukaj mnogo kupčujejo tudi z blagom, o katerem nihče ne ve, odkod prihaja. Pred kratkim sem kupil škatlico vžigalic, na kateri je bil angleški napis, japonska firma in ruska označba. S svojega hotelskega okna vidim marsikaj, kar bo človeka, ki ni Abesinec, morda zanimalo: Najprvo teče mimo umazan potoček, ki nosi s seboj kuhinjske odpadke. Na teh odpadkih se goste milijoni muh. Takoj zraven črn hotelski sluga devlje iz kože kozo — kajpada na golili tleh —, ki je namenjena nam za kosilo. Dve domačinki, ki sta prišli desetine kilometrov daleč prodajat jajca v hotel, jem-ljcta pod oknom svoje blago iz gub široke obleke, Za njima se igrata dve črni deklici, oblečeni v dolgi evropski bombažasti oblekci, pod kaktusom s svojima »punčkama«. Njune punčke so narejene iz kamenčkov, katere sta /avili v umazane cunje. Štiri druge deklice pn plešejo čuden ples, pri katerem tako poskakujejo kakor žabe; majhen dečko pa jim z rokama udarja takt. To traja cele ure, ne da bi se veselje zmanjšalo. Na drugi strani hotela se pretepajo štirje purani, koze ogrizujejo trdo grmičje, 12 italijanskih delavcev gradi leseno barako kot dependanco k hotelu ter kakor vrag naporno delajo od b zjutraj do 6 zvečer. Izmed tujih poročevalcev ima Jajvonec Maeda največ težav pri brzojavljanju. Svojo novico najprvo napiše po japonsko, potem jo s težavo prepiše z latinskimi črkami. Ker pn tukaj ni cenzorja, ki bi razumel japonsko, mora Maeda vsakokrat slovesno in sveto prisegati, da je priložena italijanska prestava pravilna. Zato pa njegove brzojavke štiri dni potrebujejo, preden pridejo v Tokio. Pa tudi Norvežani, Poljaki in Madjari imajo svoje jezikovne težave. Zato pa drugi žurnalisti, ki njihove brzo-juvke brez ugovoru sprejemajo, trpe ne le zaradi muh, bolh in komarjev, ampak tudi zaradi gorske bolezni in z njo združene melanholije. sploh ni bilo nobenih po*ov in je moral pola sam delati, če je hotel kam priti. Za vsako goro, katero je tnoral prekoračiti, če je hotel svoj namen doseči, so prežale nanj nove neznane nevarnosti. Njegova ekspedicija nikdar ni bila varna pred divjimi zverini, ali pa tolovajskimi tolpami. Strahotno je njegovo poročilo, dokazano s številkami in podatki, ko pripoveduje o žrtvah strahotnega podnebja. Tam se menjavata tropična vročina in nevaren mraz. Nekatere člane ekspedicije je vrgla vročina, drugi so pa dobili ozebline, ki so bile smrtno nevarne. Mnogo jih je umrlo za žejo, ali od onemoglosti. Silno velike so bile izgube med tovorno živino. Popadalo mu je 4000 kamel in 117 konj, deloma zaradi kužnih bolezni, deloma pa zaradi naporov. Poročilo polkovnika Mc Machona dokazuje, da i/,delava zemljevidov ne zahteva Ie mnogo denarja, ampak da stane tudi mnogo nevarnosti in požrtvovalnega truda. Goreča gora v Avstraliji Vzhodni del avstralske države Novi Južni Wales je sestavljen iz gorovja, ki se gromadi med pustinjami zahodne Avstralije in obalo Tihega oceana. Najbolj znane so takozvane »Modre gore«, ki niso nič manj lepe kakor naše Alpe. V gorovju Liverpool leži sloveča goreča gora, ki je pruvi avstralski čudež. Kakih 15 km od kraja Mururtindi zagledaš sredi čudovito lepega sredogorja nekam osamljeno goro, ki ima čudno barvo. Le pičlo rastlinje, ki kljubuje vročini, pokriva njena rebra. Ko stopaš po njenem pobočju navkreber, zapaziš tu in tam, da se iz zemeljskih lukenj dviga dim. Tu in tam zapaziš celo plamenček, ki švigne iz rjavkastih razpoklin. Gorečo goro so odkrili 1. 1828. Takrat so mislili, da je ta gora kak podzemeljski vulkan, kakršnih je v sosedni Novi Zelandiji vse polno. Pozneje pa so ugotovili, da je prav za prav vsa gora en sam premogovni sklad. Zadnja leta je podzemeljski ogenj sicer nekam ponehal, vendar v doglednem času ne bo še ugasnil. Ogenj se širi vedno globlje in požre vsako leto nekako tm preinogovega sklada. Učenjaki so izračunali, da gora gori že tisoče let. Lovec v boja z orlom Iz Košic na Slovaškem poročajo, da je pri vasi Sevlus v nedeljo neki lovec ustrelil velikega ptiča, ki je obstreljen padel na tla. Ko se je lovec približal ptiču, je šele zapazil, da je velik orel. Orel se je vrgel z vso silo v lovca ter ga s kremplji iu kljunom precej opraskal. Šele čez nekaj časa se je lovcu posrečilo, da se je umaknil in vnovič streljal orla. Ubiti orel je tehtal 5 kg in razpeti perutnici sta bili več ko 2 m dolgi. 1 taliju se bori proti sankcijam /.uradi sunkcij. ki so se začele 18. novembra, so v Italiji nastale velike demonstracije. Po vseh trgovinah so nabiti napisi, naj kupovalci kupujejo le blago italijanskega izvoru ali pa i/ dve!, ki iie izvajujo sankcij. Poboj med avstrijskimi miličniki Streli v obmejni gostilni - Dva mrtva, tretji ranjen Maribor, 27. nnvembra. Te dni se je v Mariboru razvedelo /a poboj, ki se je odigral dne 15. tega mesecu v bližini naše meje nn avstriiski strani. O dogodku avstrijsko časopisje ni smelo poročati ter je poznan samo očividcem in prebivalcem iz najbližje okolice, pu še ti so bili oblustve.no opozorjeni. da morajo o vsem najstrožje molčati. Dogodil sc je poboj med člani bojne organizacije »Sturmscharcn« v št. Vidu pri Lipnici iu orožniki, flani omenjene organizacije tvorijo pomožne varnostne oddelke ter so pri-deljeni orožniškitn iK>stajain. Poleg orožnikov vršijo varnostno službo zlasti v obmejnih kru-iih ter dobivajo zato posebne dnevnice. V službi je stalno ic del tnh čet. kadar pn gre zu kakšno večjo akcijo, se mobilizirajo tudi ostali, lakšno mobilizacijo so izvršili pretekle ilni ob meji, ko so vprizorili varnostni organi obsežne pogone na razne berače in klateže, ki so jih začeli v Avstriji spravljati v posebna taborišča. Ob zaključku pogona so se zbrali orožniki in pomožni oddelki v St. Vidu pri Lipnici v gostilni Krisch. Pri tem je prišlo do dogodka, ki gu oblasti razlagajo samo kot nesrečen slučaj, verjetno pa je, du je v ozadju knj drugega, najbrže preveliko nasprotje med orožniki in miličniki. Naenkrat «o počili streli in trije ljudje so bili v krvi nu podu gostilne. Zadeta sta i>ila dva miličniku in en orožnik. Streli so zahtevali dvoje mrtvih žrtev, ker sta miličnik in orožnik podlegla ranam, dočim je. drugi miličnik ostal pri življenju. Dogodek je vzbudil med obmejnim prebivalstvom veliko razburjenje. Šport VIII. Tek Zedinjenja Naši športniki lahkoatleti bodo tudi letos najboljših dolgoprognš« svečano 'proslavili naše državno in narodno /e- I Bloch, Varaždinec laka« Se: Čudno postopanje JNS župana Prejeli smo iz Vuhreda: Naši sosedje Antončani so sklenili skoraj soglasno ustanoviti -i novo občino Sv. Anton ua Pohorju. V ta namen so nabrali 99% podpisov vseh volivnih upravičencev ter jih odposlali, spremljane s prošnjo in s tehtnimi razlogi, nu pristojno mesto. Imajo gotovo svoje vzroke, ki so predvsem gospodarskega značaja — in pravico, da se otresejo INS varuštva. ki gu jim je vsilil JNS režim žalostnega spominu s svojo komasacijsko politiko. (Antončani morajo sedaj hoditi tri do Miri ure izpod Male Kope dol k Dravi na občino.) Tu akcija seveda ne du spati našemu g. županu in njegovim prijateljem Od okraj-negu riačelstva poslane akte, tičoče se Anton-eanov, so nasi mogotci zavlačevali v upanju, da se na vladi kaj spremeni »polarcem« v prilog— a nič takšnega sc ni zgodilo. Pri neki seji je govoril g. župan o nekih dokladah, ki jih Antončani ue bodo zmogL, če bodo sami /ase. (Čudno, da so jih -zmogli pred »slavno« komasacijo. Prip. por.) Med tem je tajnik ponujal navzočim odbornikom ji namestnikom polo papirja, da bi se vsak podpisal v znak protesta proti ustanovitvi nove občine Sv. Antona nn Pohorju. Seveda se vsi niso podpisali, dasiravno so sc na žalost našli tudi omuhljivci. Kakor smo slišali, je napravil • ekdo — v skrbeli za občino in zu prestiž JNS v Vuhredn vehementen protest celo na vojaško oblast, češ, ona nuj prepreči protidržavnof rovarje-nje brezvestnih »hujskučev« v Vuhredu in pri Sv. Anionu s tem. da jih pozapre. Ali vidite sedaj, kam pes taco moli!' V koncentracijsko tabore z vsemi tistimi, ki so sc postavili vulire-škim JNS mogoiccm po robu! G /upati. vi ste naroden mož. pomagajte narodni stvari nn meji! Poznate razmere v Dravski dolini in v Marenbergu, ki nirašanja. šola in dotn je nedavno zborovala, izvolila svoje funkcionarje, ki sc pa menda še niso zbrali zaradi razdelitve šarž. — ■<- dinjenje s tradici jonulno lahkontletsko prireditvijo »Tek Zedinjenja«. Vsnko leto jc bila imenovana prireditev zbirališče najboljših jugoslovanskih tekačev nn dolge proge, letošnji sportno-mnnifestacijski del Teka Zedinje.nja« obetu nadkriliti dosedanjo veliko udeležbo, kajti na startu se bodo pojavili vsi najboljši jugoslovanski tekači nn dolge proge, ki so po ogromni večini i/. Slovenije. ker razpis omogoča udeležbo tudi Širšim atletskim krogom, bo /lasti letos podeželje Slovenije močno zastopano. | Imamo že številne prijave i/ Celja. Kranja, dežja pod kap. Mož lic dobi dela, občina tudi nima Jesenic, Novega mesta. 1 itije. Trbovelj, pri sredstev, da bi pomagala, zato sedaj ta družina, ki : čakajo se tudi udeležba tz Maribora. Zagrebu je po očetu pristojna v Belgrad, nc ve ne kako j jn Varaždina. s čemer bi bila vsa jugoslovanska ne tam I 'ahkontletska elita zbrana na startu V isek bo nudilo letos srečanje na dolgi progi med dve ma najboljšima jugoslovanskima lokučemu nn dolge proge, llirijašem Bručanom, letos najboljšim balkanskim atletom v tekih nn dolge proge, in jugoslovanskim prvakom v tekih na 5 in lil k ni in njegovim velikim ri valom 1'rimor-jašem Krevsom. lanskoletnim balkanskim prvakom, v teku nu 5 km. V borbo bo odločno posegel tudi odličen maratonski n-kač Starman, člnn Sloge, njegova dva brata A dol I in Lado, člana Ilirije. Priniorjašn Srukar I. in Krpan. Od zunanjih bi utegnili ogrožati placemente naših Zagrebčani Dorš in Mariborčan Kan ne kam Šmartno pod Šmarno goro J Tukajšnja krajevna organizacija JRZ si ie nadela nalogo, da preskrbi prebivalstvo občine z ; zdravo pitno vodo. V ta namen je bil izvoljen na j seji odbora JRZ vodovodni odbor za vso občino Tacen, odnosno Šmartno pod Šmarno goro. Ta odbor je že poslal svojo depulaciio, katero jc vodil g. predsednik, na merodaino mesto. V prihodniih dneh prideio že gg. inženjerji, da pregledajo in | premerijo teren. Ko bodo izvršeni načrti in pro- 1 računi, bomo začeli z delom. To javno delo se bo ; izvršilo po etapah, kolikor bo pač razpoložljivih i sredstev. — V nedeljo, dne 1. decembra t. 1. bomo j imeli veliko ccrkvcuo slovesnost pri podružnici sv. Andreja v Srednilh Gameljnah, ko bo nanovo blagoslovljena. To oriiazno svetišče ie bilo v Icloš-niem poletju temeljito prenovljeno in prekrilo Vsi triie oltarji, slike in kipi. so bili pod vodstvom gler ter cvent. Grniovšek. ki -o vsi obljubili udeležbo. Daljša tekmovalna proga lwi tedni brez dvomu revija najboljših jugoslovanskih dolgoprojtašev, k.i bo daleč prekosila letošnje državno prvenstvo /a poediuee Krajša tekmovalna proga bo s svoje strani zbrala najboljše jugoslovanske src«lnjeprogaše. katerim bodo brez dvoimi predn jačili • 1't iinor jaši, ki danes razpolagajo z daleč najmočnejšo srednjeprognško gardo. Med imeni "šrakur 1 r., Goršek, Žorga Aleš, Skušek Gabrfiek, Pogačnik, Ogrin. t /unla iid. je iskati zmagovalcu, v kolikor jih ue bi resno utegnili ogrožali i/.\en-Ijuhljnuski riisije, katerih sodelovunje je obljubljeno. /ugrebčau 1 lu-s, član 1 laška. \ ara/ dinec I nkač. rlun Sluvijc nt Mariborčan llnffer. član Rupida. bi utegnili odločno poseči vmes v borbo za zmago. leknununje bo letos brc/ dvomu ne samo jio kvaliteti, temveč tudi v' kvantiteti nudkri Ijcvalo vs,- dosedanje 'loke Zedinjenja«. ker -e računa z zanesljivo udeležbo nad ">0 tekačev. Ljubljanski klubi Ilirija. Sloga, Korotan in prireditelj \SK Primorje pojdejo pn komplel ni v borbo. Sjmrtni del prnshivc se vrši dopol ne ob II.Vi s startom iu ciljem pred Narodnim domom, svečana razdelitev daril se vrši |>o|->ol tlne ob !(>.'»0 v dvorani hotelu Vleiropol, Masa t-v kovu cesla. Bodoča Planica »Slovenec- ie že poročal, da ie cilj novoustanovljenega Združenja smučarjev Planica« polog vsakoletnih prireditev predvsem la. da se v Planici ustanovi smučarska skakalna šoln. ki bo brez priznanega strokovnjaka dr. Steleta restavrirani. j primere v vsej Evropi, ozir. v vsem zimskosport-To jc slalo veliko denaria. Odlično priznanie gre našim vrlim možem gg. Juvanu Francu, Lavriču . . , . i Mihaelu. Kosmaču Francu in drugim, ki so kljub j koderkoli. Skakalnice, na katerih nai bi se po- i nom svetu. Ta šola nai bi vzgajala narašča), ki bo smuških skokih dorasel vsaki konkurenci od krizi in na lastno iniciativo začeli nabirati in nn-hrali toliko dfnaria, obenem tudi sami prispevali ,večje zneske za prenovljeiije cerkve. Ur. Ivan Knific" Okrog Alrihe XLV. Ceuta v Afriki, 3 oktobra. To jutro smo se vozili blizu hribovite Španije, ludi na levi, v Afriki, so nas pozdravliale gore. Mi smo pa zrli le v smeri vožnje. Tam se je tz moria dvignila samotna gora, svetovnoznana gibral-tarska pečina, 425 m visoka, torei nekoliko višja kot Šmarna gora. Vzhodna, proti našemu parniku obrnjeni stran ie silno strma, ponekod kar navpična. Z dalinogiedom se vidiio pota. ki vodiio v dol-bine in na vrh k trdnjavicam. Vsa gora ie preluk stopotna vršil* pouk v skakanju, bodo dopuščale skoke 20. 60 in 120 metrov. Načrt ie delo g. inž. Pokalni turnir SK Slovana V nedeljo l. decembru se nadaljuje pokalni turnir na igrišču Slovana, pri katerem sodelujejo |Kilug Slovana še Grafik«, Mars in Svoboda. Torej zelo pestra revija drugorazrednih klubov, ki so si j>o nogometnem /nun ju precej enakovredni. Ker sla si- minulo nedeljo |ilu-sirala kot zmagovalca Slovan, ki je /magal nad | nekoliko oslabljeno Svobodo, in pa Mars. ki jc bele/il pičlo, toda zadostno zmago nud Grafiko, ho v nedeljo največje zanimanje zn srečanje teli dveh moštev. Ker je zn zmagovalca i tega para razpisano lepo darilo, kiji nogometaša. bo to še bol j dvignilo pomen te tekme, ker si bo skušal eden kot drugi osvojiti to pri- njana, nabasana z mnogokalibrsklmi topovi, baje . ^uupje. Znano jc, da so. bila srečanja med temu —'—"dIm dvema kluboma vedno interesnntnn in na lepi najmočneiša trdnjava na svetu Parnik ie vozilnedaleč od južnega rtiča Punta j športni višini, zato pričakujemo tudi v nedel jo T,. .1 r>,Mfl,.,l ^ictl-l vzhodna iinnninnln \ >, i'0,l 11 > I. m i 1,,, s I I 11 > i t ,1 111','- bilo v resniic potrebno več zaupnega in dobro- j Abd cl Krimom in ie dolgo trajalo, da so iih tikro-, klicu mizar, so vsa lela živeli kolikor loliko človeka dostojno življenje. Ko je pa nastopila kriza. se jc |x>javila kmalu tudi v tej družini. Zaslužka vedno mani, družina vedno večja. Spomnili so se, da se je v Sloveniji nekdaj dobro živelo, z zadnjimi prihranki so sc odpravili iz Belgrada in se na selili v okolici Celja. Ker pa kriza ni zadela samo nekaterih krajev, temveč tndi obljubljeno deželo Slovenijo, zato to kmalu uvideli, da so prišli iz de Europa. Tod ie pogled čisto drugačen: vzhodna stran ie za 75, zahodna za 35 stopini nagnjena. Na rtiču sloji visok svetilnik. Odpre se široki zaliv med španskim mestom Algeciras in trdnjavo Gibraltar. (Španci izgovarjajo Hibr-altar, Angleži Džibr-olter; prvotno ime ie arabsko: Džebel al Tarik. t. j. Tarlkova gora). Angleška last le samo gora z okolico; na severu ie takoi ravnina; lam leži ozek nevtralni pas. Mesto se širi na zahodni strani, kier je toliko proslora, da se razteza par ulic med morjem in goro; v hrib pa ne smeš, ker te ustavi straža, in nc moreš, ker ie ulipa z vrati zaprta. Dvakrat sem bil tam in so mi razmere znane. Govori se v mestu španski, plačuie s pe-setami. le kar ie uradnega, se vrši v angleščini. Vojna luka je strogo zaprta, tudi od morske strani; povsod so straže; in vendar še posebni napisi povedo, da bo ustreljen, kdor brez dovohenja vstoni v voino oristanišče. V mestu ie vsled Špancev več katoliških in vsled Angležev ena protestantska cerkev. Gibraltar znse ie ludi katoliška škofiia. Od preliva sem, od Atlantika, vleče močan mrzel veter. Parnik se obrne naravnost na ing, kjer leži španska trdnjava Ceuta. Ne daleč od tega mesta na. zahod sc dviga gora Džebel Musa 1900 m). Ta hrib in gibraltarska pečina sta Herkttlova stebra. Zviti Feničani so širili baike, da se tod svet neha; na oni strani so take pošasti, da vsakogar končajo, kdor se jim približa- sami so oa nemoteno trgovali s pokrajinami onstran ožine. Kjer se Evropa in Afrika naiboli približata, ie preliv širo' 14 km Oba hriba nosila ime do arabskih oovelinikih Ta-riku in M"si, ki sta 711 tod prepeljala Arabce iz Afrike v Evropo: tudi španski Algeciras ie arabski Al Džezira. Okrog ožine se vedno vidi dovoli parnikov. Pred Gibraltarjem ie počivalo nekaj angleških kri-žark; koliko voinih edinic ie .stalo v pristanišču, I se pač ni moglo dognati. V daljavi smo ugledali 9 torpedovk, ki .so se vadile. Tod so nas znova 1 obkričavali galebi, ki jih že dolgo nismo videli. I Ceuta (35.000 prebivalcev) ie zastarela španska trdniava na afriški strani. 3 km dolg, zelo ozek polotok sili od maroških gora v morje; končuje se v 200 m visok hrib, na katerem stoji temno zidovie. Mesto samo sc razteza med hribom in celino na ozkem traku med obema. Ulica so oz!'e; ! palač nima, pač pa čedne trgovine. Prebivalci so j večinoma Španci, Marokancev ie malo. Velika ie , ccrkev Neostra Sennora de Africa, kjer se Sfisti i »afriška Mati Božja-«. Nekatere Španke se po tej | M. B. nazivljejo Afrika, kakor se druge itncnuiejo ! Concepta, Anunciata, Astiota, Nives. Carinen. Nc-navadno žensko ime ie Encamacion (včlovečenie). V Ceuti je mnogo vojaštva. Na sosednjih hri j bih j da so se 1923 Kabili. prebivalci maroške gorate pokrajine El RU, tiprli Špancem in Francozom pod dobrega nogometa. V p red tek mi nastopita premaganca iz prvega kola. to jc Grafika in Svoboda zn tola/ilni pokal. Prva tekma se začne ob 13, druga pa ob 14.5(1. Po končani tekmi razdelitev nagrad zmagovalcem Zimskosporlni kotedar za 1935-36 Uprava zinukosporluegu koledarju Je izdala lično izdelan, žepnega formatu, slovenski zimskosporlni koledar, katerega nobena smučarka in noben smučar ur bo mogel pogrešuti. V prvem delu jc koledar kot lak. ki prične s I. decembrom konča s "iu. novembrom I0V). iu katerega krasijo slike naših krasnih -inn-čarskih terenov in gorskih postojank Nato sledijo določilu o praznikih, popusti 11» želez- ( nicnll in purobrodih, vveekend olajšave, določila o obmejnem turističnem prometu, /lasti glede prekoračenja meje in pregled avtobusnih prog v Sloveniji. Nato pu -ledi rekli bi nekako tretji in najvažnejši del togn koledarčka, kn se peča izredno obširno - smučarskim športom kot takim. Najprej sledi izvleček poročila osme redne glavne sk ipščine JZSZ za lireteklo leto. nuto so navedete gorski vodniki in nosači. dalje seznam skakalnic, ki bo prišel j posebno |>rav mišim skakalcem, nato pu sledi seznam sninškili in v zimi oskrb'»anih planinskih domov, ki ga vsak smučar nujno potrebuje. C. generalni tajnik JZSZ J oso C.orec se bavi / letošnjim smuškini programom, obdelane so vse dosedanje smuške oliinpijade. naveden pa jc tudi spored prihodnje olimpijude v Guriniseb-Partenkirchenu. Hudi popolnosti je naveden tudi točen program VI. olimpijskih iger lela l'»V> v Berlinu. G Zdravko Zore se v obširnem lil strokovnem članku bavi z opremo turista-snuičarju. To. kar on pove. mora vedeti vsak smučar, če hoče res smučati Isti pisec se bavi s smuško tehniko. Le ta je vsaj tako potreb nu /a vsakega, Stanka Bloudeka: »ednnia velika skakalnica se bn preuredila lako, da bo dopuščala skoke dn 120 ni, dalie srednjo skakalnico, ki bo dopuščala skoke do M m in mala skakalnica z mo/nostio skakanja do 20 m. Za izvedbo tega načrta ie tukajšnje -Združenje smučarjev Planice« — kakor ie "Slovenec že poročal — tako v lastnem delokrogu kakor preko ljubljanskega izvršilnega odbora ukrenilo vse potrebno pri državnih oblastih kakor pri drugih. v poštev prihajajočih ustanovah. ki se krlaj poda na zasnežene poljane, kakor oprema. Tn dobi vsakdo, /lasti pa začetnik, vse. kar |M>trehujc. Lepe skice pona/orujejo pona-me/.ne like odnosno izvedbe v snegu. Omenjeni pisec se bavi tudi / nego smučk iu /, mu/umi. Pu tudi liil različnost snegu ui po/ubil Sploh dobimo v leh dveh zanimiv ih člankih vse. kui inoru vedeti vsiik smučar Zu konec je pridejnl še smučarske šole v naših krajih, /.nuni smučar ski strokovnjak g. Jane/ K veder nam lepo pn daja povprečen pregled zimskih tur v Sloveniji Kako neprijetno je, če človek ne ve. kum naj bi šel v nedelj o zjutraj / dilcnmi. Tu dobi vse. kur rabi in kar ne ve. 1'n tudi / daljšimi in od daljenejšimi turami se bavi Kvc-Jer, ki je nn tem polju priznan strokovnjak. G. Jane/ Gre gorin se v izčrpnem članku bavi z. nlpihi/mdti s katerim se morajo brezpogojno seznanili v")1 nuši smučarji. Pisec se luni st tokovno z letno jn visoko tiirisliku. potem |).i še / zimsko, ki pri de ravno za smučarje v poštev. Zanimiv jc članek o prvih v/.|ionih nu paše planine v zimi. kateremu sledijo še vrhovi \ uieirih. (> dr Stanko Bevk sc bavi v članku: Lovec in zima z lovskim športom pozimi, knr bo z.nniinnlo jiosebno naše lovce. Nato sledi članek o prvi pomoči v tle /godali, katerega noben športnik ne sine pu grešuli, g. M. Gade/ pa nam je napisni članek: Vremenska napoved, ki je izredne važnosti /a vsakega smučarja, /a zaključek jr nekaj toplih nnsvetov našim loto-uinnler jem-phiniu cem ter karta o smučarskih potili, planinskih postojanskuh in prometnih /vezali \v Sloveniji. Dobi «e \ vseh knjigarnah in stane 12 Din. SK Jugoslavija, luhkoutletska sekcija, po /ivu vse svoje članstvo, ki jr določeno >u 1'e.k Zedinjenja, da se. udeleži sestanku danes, v pe tek oh 7 uri zvečer, v Domu. Obenem se obveščajo vsi zunanji člani: lice. 1'ikš Jože. Greben« in Matko ter Knez. du so določeni /n udeležbo. Prosimo jih, da se od/ovojo ter |i!i obveščamo, dn se odpeljemo i/ Celja v nedeljo /. vlakom pred 7 uro zjutraj. S seboj nuj vzamejo copate (ne sprintarce) ler črne hlačke. Kosilo dohimn v Ljubljani, Vsi udeleženci naj kti|>ijo nede ske vozovnice 1 1 - 1 do I I.7.S1' fnhiibennl. Sniu upruvin-jcn Ollboril dn IH'.S ali -II v ,];imski -otii klivuriU' l-llll-m l'ro«ltnii t™>iio hi poltinSfovIltio. — Nn riNlni M'l! nnravnfCT ,Mllmr« 'lil" ii. novembra I. I. Sc liil spreji't v člnnatvo .i7.S'/ SK pjuniim \ I.jubljanl. Zanimiv a iir.tluraitjr i» lahka'!tlHt*l.'in tfiirlv Pr«l svojim (Hthoilom v lirmU-i- bo lnhkontli'l,ski spi,rim učitelj .gosp. Ott.i Klein, imel ■ mibulo, Ine .1". t. r /.animivo pt-ednvunje n finu-utii miKlemlli meto t lr<-ninza v lnhkoal.JelsUein športu . PrmUvanJr vrši ob 2fl V (tv(n-:i,ni iKHela Metropol nn Mnsiirvknvi ers! Vnbl.ieni vsi InJikontleti IJiiblJimsklli kliltviv. vsi njlloM siiniai>li/,i'i'.ii, knkor liuli ki znninialo -z.n lahkoutlet^kl s|iorl. Vspip prosi! Slavij«. Danes oli lil.,'tu. kliil»t.!tili tuoslorlli. '.a?/iii klanski seatunek in iireilnvnn.le utr. I.nke-?,ir-:i in Vrhovnlka. Zline.sUlvo In polnoBtevIliio goni niso ne lepi nc udobni: španske železnicc so še srednjeveške. Šlo je pa hitro, ker se nismo skorai nikjer ustavili. Glavni kolodvor je zgraten v muvriškem slogu, snežiiobel, ? strelnimi linami, brez. barvnih okraskov. Prav podobni so tudi uiab kolodvori tetuanske proge. Jako lepa je asfaltirana cesta, ki veže obe mesti: odličnejši potniki se. najeli taksi. Vozili smo se nekaj časa ob moriu. Celina ie kraški svet. pokrit z redkim, nizkim grmovjem. Naselbine, iz dalinve vsai. čedne, z bujnim rastlin-bleste' stražnice španskih patruli- Znano ie, I stvom. 30 km od Ceut« zavije proga od morja proč, med gore, po lepo jeleni dolini. Domačini vodiio osliče, široko nagovorjene, vmes pa brnc avtomobili: starodavni in moderni promet. Na obeh pobočjih se med palmami in drugim zelenicm bleste gosposke vile t verandami. Slednjič ugledamo na višini beli Teluan. Pogled ir. romantičen, da so dame kar klicale: Krasno! Mesto ie dokai veliko; V niem prebiva -15 000 duš: 25.000 mohamedansklh domačinov, SOOO Zidov in 12.000 Špancev. Tako se tudi Tetuan strogo razdeli na tri oddelke: evropski, arabski in židovski (geto). Ce pravimo ,arabski«, mislimo na domačine Marokance; ti so pa zolo mešani, Berberi, Mavri, nravi Arabci in še drugi rodovi. Da jc toliko Zidov, i«; razumljivo; priselili so se v Maroko, ko so iilt z Arabci vred izgnali iz Španije. S kolodvora, ki leži v dolini, smo kaiif,., nagovarjati ga je cesarska visokost- , ime pa mu ie Mulei llasan ben el Mehedi beti lstnui' Kaj bo siromak, ko pa na .Španskem trgu* sedi alti) comisarto«, ki lahko uniči vse kablov« ukrepe! Videli smo vojaško akademiio, arabsko srednjo solo, majhen muzej in notranjščino bogate arabske hiše brez stanovalcev, opremljeno za turiste, Dn ni bilo vodnika, bi se bili desetkrat izgubili v labi rintu Jutrovcev. Prebrisana je pa mladina povsod Sredi gneče so v nas kričali: lleil Hitler!« nai" pa iztezati desnico: Hillergeld-. Tako daloč seže kultura, da nedorasli dečaki znajo vse evropske jezike, ko gre za prosjačenje denarja. Evropski del z lepimi parki smo si ogledali sami. Zvečer smo stopili še v razsvetljeno Ceuto Nato oa smo odiadrali ^kozi ožino t Atlantik. Naznanila Ljubljana 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. SuSnLk, Marijin trg 5; inr. K ur uit, O ohpoh v ot tik n oeala 4 in inr. Uohitiec dod.. Rimska cesta 31. i Redni sestanek pripravljalnega odbora /u jio-drnžnico Filatoliistič>netfa kluba Ljubljana v ftifiki jo v petek, dno t. m. ob 8 v gostilni »Pri raci«. Vabljeni v«i, ki se zanimate zn filatelijo. 1 Izvrstna dela sodobnih avstrijskih skladateljev so na »porodu intimnega koncerta Glasbene Matice, ki se bo vršil v jH>nedeljek, dne 2. decembra v llubadovi pevski dvorani pod naslovom Koncert avstrijske sodobne glaebo. Nuj prvo bodemo slišali tri P tokove koncertne glasbe za klavir, dalje tri pesmi Arnolda Scbbn-berga, ki jib bo pel operni pevec Vekoslav Jun ko. Skladatelj Apostol je zastopan s svojo ritmično sonato za klavir. Prvi tri klavirske skladbe in to sonato i«-vaja dr. Švara. V II. delu intimnega koncerta zaigra naj prvo prof. Sivic Bor ko v o sonato, nato poje go«p. Janko tri Plakovo pesmi, sklepna to6ka večera jmi je Plessov trio za violino, violo in klavir, katerega izvajajo Marcel Vekjet, Albert Dennolj ln ]>rof. Sivic. Sedeži v Matični knjigarni. 1 Kino Kodeljevo bo igral jutri in v nedeljo Cigana barona. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20 Petek, 29. novembra ob 15: Kralj Edip. DijaAko predstava. Izven. Globoko znižane cone od 5 do 14 Din. Sobota, 30. novembra: Vesela boija pot. Izven. Nedelja, 1. decembra ob 10: Bratomor na Metavi. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 'JO: Vesela boija pot. Izven. Pomodeljok, 2. decembra: Otroci. Red A. Torek, 3. decembru: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Otroci.) OPERA. Začetek ob 20 Petek, 29. novembra: Zaprto. Sobota, 30. novembra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. laven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja, 1. decembra ob lo: Aida. Izven. Ponedeljek, 2. decembra: Baletni večer Maksa Kiir-bosa. Izven. Znižane ceue. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 29. novembra: Zaprto. Sobota, 30. novembra ob 20. uri: Sokol "ka akademija Izven. Nedelja, 1. decembra ob 15. uri: Sokolska akademija. Ob 20. uri: «Poljska kri*. Znižane cene. Radio Programi Radio Ljubljana: Petek, 29. novembra: 12 Klavirske solistične točke (plošče). — 12.45 Vremenska naiH>ved, poročila. — 13 Napoved časa, objava sjK>reda, obvestila. — 18.15 StraussJTall-Lehar (Radijski orkester). — 14 Vremensko poročilo, Itorzni tečaji. — 18 Ženska ura: Ko se dekle inoži (Angela Vodelova). - 18.20 Venček angleških vojaških impevk (plošče). — 18.-10 Delavska predavanje: Trgovski sotrudniiki (gosp. Sitar Alojzij). — 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura. Kulturni mesečni pregled — ia Belgrada. — 20 Nastop malih harmonikarjev. Vodi gosp. prof. Pavel Ranč i gaj. — 21 Ura francoske glasbe (pastirske pesmi). Vokalni koncert gospo Zlate Gjungjenac s sodelovanjem radijskega orkestra. — 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15 Za ples in kratek čas (Radijski jazz). Konec ob 23. Drugi programi: Petek, 29. novembra: Belgrad: 20 Saint-Sad*nsova ftkladba. — 21.15 Narodne pesmi. — 22 Klavir in viola. /Zagreb: 2») Skrjabinove klavirske skladbe. — 20.30 Francoska glasba. — 21.30 Koncert pevskega zbora GDI. — 22.15 Plesna glasba. — Dunaj: 19.30 Schonber-govo skladbe. — 22.10 Barska glasba. — 23.15 Koncert za zabavo. — Budimpešta: 19.30 Prenos i/, opere. — 22.30 Ciganska glasba. — 23 Jazz. — Milan-Trst: 20.50 Bartolijeva drama 'Potovanje gospoda Perichona«. — 22.15 Klavirski in violinski koncert. — Rim-Bari: 20.50 Klavirska glasba. — 22.15 Plesna glasba. — Praga: 19.30 Beethovnov klavirski koncert št. 5 v es-duru. — 20.10 Igra. — 22.15 Plošče. — Varšava: 21.15 Schuniann-Schubertov koncert. — 22 Klarineti. — Vsa Nemčija: 20.15 Haydnova nepoznana dela. — Berlin: 21 Mali radijski orkester. — Konigsberg: 21 Godba za zabavo. — Hamburg: 21 Narodni plesi in pesmi. — 22.45 Godba na pihala. — Vratislava. Kiiln: 21 Rudarske pesmi. Stuttgart: 21 Schubertove skladbe. — Beromiinster: 20.20 Zabavni koncert. — 21.10 Godba na pihala. Zagorje Delavski shod. V nedeljo, dne 1. decembra ob 9 dopoldne bo shod rudarskega in ostalega delavstva, ki ga sklicuje skupina rudarjev JSZ v Zagorju. Na shodu bosta poročala tovariš Rozman o stanju naših bratovskih skladnic in ponovnih ukrepih glede sanacije, ter tovariš Križnik o tolmačenju obrtnega zakona od strani delodajalca I Shod je zelo važen, zato naj se ga naše delavstvo kakor tudi upokojenci polnoštevilno udeleže. Shod bo v dvorani Zadružnega doma v Zagorju. Križ pred občinsko hišo je bil že v tako slabem stanju, da ga je dala občinska uprava temeljito popraviti in prepleskati Nagle smrti je umrl v karlovški bolnišnici Železnik Pavle. Naj v miru počiva! Mali oglasi llužbodobe Krojašk. pomočnika katolišk. prepričanja, za fina konfekcijska dela —-sprejmem takoj v stalno delo. Reflektiram na takega, ki ima daljšo prakso. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14697. Znamka za odgovor, (b) Krojašk. pomočnika dobro izurjenega, sprejmem takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 14718. (b) Mesar, pomočnika mlajšega, sprejmem takoj. Predstaviti se osebno: Poljanska cesta 42. (b) Krojašk. pomočnika poštenega, vajenega konfekcije malih kosov, takoj sprejmem. - Ivan Zbonlar, Jesenice, Gorenjsko, (b) Denar Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. mm\ Namočeno polenovko čokolado četrt kg 8 din, za kuho in jelo kokosove zmlete orehe četrt kg 6 din, zmleti mak, orehova jedrca, rozine, odpadki čokolade, piškotov, mleti, četrt kg 5 din — vse za Miklavževo pecivo in potice. — Kovačič, Miklošičeva 32. (1) Hubertus nepremočljiv, 250 Din, otroški s kapuco 145 Din, dobite pri Preskerju, Sv. Petra cesta št. 14. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Klehovača pristna naravni destilat Zelo poceni na debelo in drobno pri „ALKO" Gosposvetska cesta št. 13 dvorišče Kolizeja Krmilno moko in koruzni zdrob (šrot) ima vedno na zalogi tv. Fran Pogainik i. z o. z. LJUBLJANA - Tyrševa (Dunajska) cesta štev. 33 v.lavnili skladiščili (Balkan) Namočeno polenovko vsak petek svežo, na domače salame in i druge delikatese — nudi I. Buzzolioi, Lingarjeva ulica, za škofijo. (1) Tinčkove in Tončkove prigode 192. Zdravilo za kraljico je pošlo. Sredi živahnega razgovora med kraljico in njenimi mladimi gotsti, je stopil v dvorano kuhar z veliko ponvo v desnici in dolgim nožem v levici. »Oprostite,« je dejal, »oprostite, vaše veličanstvo, da vas motim sredi razgovora, ampak stvar je zelo nujna in važna. Zaloga zmajevih jeter je povsem pošla.« Kraljica, ki je bila že itak slabokrvna, je ob kuharjevih besedah postala .bleda kot zid. »Potem ne smemo izgubljati časa!« je kriknila. »Moj dvorni zdravnik mi je predpisal kot zdravilo proti slabokrvnosti jetra od zmajev; brez tega zdravila ne morem živeti. Otroci, pojdite z menoj zmaje lovit!« Dečki so bili seveda na vso moč in še malo počaščeni s tem vabilom in odšli za kraljico. Le-ta je spotoma ukazala orjaku, ki je opravljal pri njej službo osebnega čuvaja in dvorne dame obenem: »Hej, moj mali Samo, vzemi torbico, gremo v mesto po zmajeva jetra!« 8 ČUDES SVETA PHILIPS RADIO Največja radio industrija sveta 10 novih tipov za 1936 leto 38.000 delavcev, 32 tovarn v 19 driavah na 4 kontinentih PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 IE 23 1 Šivanje posteljnih odej iz vate, volne in puha. Velika izbira izgotovljenih odej od 75 Din naprej. F. Novak, Maribor, Koroška 8. kTTTHTsrrn' Skladišče za prodajo goriva, če mogoče s telefonom, iščem. Obenem kupujem drva na vagone. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Skladišče« št. 14717. (m) Stavbno parcelo v izmeri ca. 550 m2, oddaljeno ca. 300 m od postajališča D. M, v Polju, ležečo ca. 30 m od ceste D. M. v Polju—Sneberje, prodam. Podrobnejši podatki se dobe: Erjavčeva št. 28. (p) POZOR! POZOR! Izšlo je: Dr. Mih. Opeka , DROBCI 62 petminutnih govorov Naroča se v JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI Cena Din 24"— in poštnina Za pisarno se išče 6 - i sob v sredini mesta. Ponudbe pod »Stalni najemnik« na upravo lista št. 14.730, Najlepša Miklavževa darila kakor: slike, kipe, križe s svečniki, albume, pisemski papir, nalivna peresa, slikanice in vse šolske potrebščine, kupite najceneje v trgovini H. NIČMAN - Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 Snx Rohmer: 28 Skrivnost dr. Fu-Nančuja »Čez nekaj minut bosta slišala udarce ure,« je reklo dekle z mehkim, očarujočim glasom, »toda zanašam se na vajino čast, da do takrat ne bosta odstranila rut. To mi obljubita!« »Obljubljava!« je Smith vneto dejal. Slišal sem, kako je splezal na obrežje, in trenutek potem je mehka roka prijela mojo, nakar me je vodnica vedla na suho. (to sem bil na obrežju, sem še vedno držal dekletovo roko in jo vlekel proti sebi. »Vi se ne smete povrniti,« sem ji šepetal. »Midva bova skrbela za vas. Ne smete se vrniti na tisti kraj!« »Pustite me!« je odvrnila »Ko sem vas nekoč prosila, du bi ine odvedli od njega, ste mi govorili o policijski zaščiti: da, lak je bil vaš odgovor, policijska zaščita! Vi bi dovolili, da bi me zaklenili, vtaknili v ječo — in me prisilili, da ga izdam! Z,aknj? čemu?« Izvila se mi je iz rok. »Kako malo me razumete. Nič ne de! Morda me boste nekega dne razumeli! lorej, ko bo bila ura!« Odšla je. Slišal sem hre-Ičanje čolna in šum z drogom vzvalovljene vode. Čimdalje slabeje je postajalo. »Kaj je njena skrivnost?« je zamrmral Smith zraven mene. »Zakaj se drži tega ne-stvora?« Daljno šumljanje je docela zamrlo. Neka ura je jela biti: udarila je pol. listi mah sem potegnil robec z oči, istotako tmli Smith. Stala sva na nabrežni stezi. Na najini levi je sijal mesec nad stolpi in utrdbami nekdanje trdnjave. To je Windsor Cnstle. »Pol enajstih!« je zavpil Smith. »Dve uri je še časa, da rešiva Grahama Guthrieja!« Preostalo' nama je še natanko štirinajst minut, da ujameva poslednji vlak za VVaterloo; in sva ga ujela. Toda skrušil sem se v kot predela v stanju, ko so bile moje moči skoraj pri kraju. Nihče od naju, mislim ne bi bil sposoben teči še nadaljnjih dvajset metrov. Da ni šlo za človeško življenje, dvomim, da bi poizkusila tisti tek do vvindsorske postaje. »V VVaterloo morava prispeti ob enajstih ena in petdeset,« je sope spravil Smith iz sebe. »To nam da devet in trideset minut, da prideva ua drugo stran reke in prispeva v hotel.« »Kje za božjo voljo stoji neki tista hiša? Ali sva se pripeljala gor ali dol po reki?« »l ega nisem mogel spoznati. Vsekakor pa stoji tik ob bregu. Ti i lo bi le vprašanje časa, odkriti jo. Neutegoma pošljem Scotland Vard na delo: ampak upanja nimam nobenega. Najin pobeg ga je posvaril.« Nekaj časa nisem zinil niti besede, pač pa sem si brisal znoj s čela in gledal prijatelja, kako si je tlačil svojo nepogrešljivo pipo. »Smith,« sem se oglasil slednjič, »kaj jc bilo tisto grozno javkanje, ki sva ga cula. in kaj je menil Ku-Manču. ko je omenil Rangoon? Opazil sem, da te je prevzelo.« Prijatelj je prikimal in si nažgal pipo. Tam je 1. 1908. ali zgodaj I. 1909. razsajala neka strašna skrivnostna epidemija. In tisto zlodjevo javkanje je bilo v zvezi z njo.« »Na kak način? In kaj misliš z epidemijo?« »Mislim, da se je pričele v hotelu Palače Mansions. Neki mladi Amerikanec, čigar imena se več ne spominjam, jo tam prebival zaradi poslov, nanašajočih se nn neke nove železne zgradbe. Neke noči je šel v svojo sobo, zaklenil vrata in skočil skozi okno na dvorišče. Seveda si je zlomil tilnik.« »Samomor?« ' »Dozdevno. Vendar so se pokazale pri stvari sila čudne okoliščine Tako na primer je njegov revolver z vsemi naboji ležal poleg njega!« »Na dvorišču!« »Na dvorišču.« »Ali je bil morda umor?« Smith je skomignil z rameni »Njegovu vrata so našli od znotraj zaklenjena in so jih morali vlomiti.« »Toda tisto javkanje?« »Se je pričelo pozneje, ali pa so ga šele pozneje opazili. Neki francoski zdravnik Laf-fite je končal prav tako.« »Na istem mestu?« »V istem hotelu, le da je bil v drugi sobi. Pri njem je bilo še posebej čudno to. da sta imela sobo skupno s prijateljem, ki ga je videl, kako je storil dejanje!« »Da ga je videl, kako se je pognal skozi okno?« »Da. Njegovega prijatelja — ki je bil Anglež — jc predramilo neko pošustno javkanje. Tisti čas sem bil v Rangoonu tako da vem več o Laffitovem slučaju ko o Ainerikan-čevem. Sam sem govoril s tistirr. človekom. Bil je elektrotehnični inženjer po imenu Kdvvard Martin, in mi je pravil, da se mu je zdelo, da je prihajal tisti krik od nekod od zgoraj.« »Tudi v Ku-Mančujevi hiši je bilo čuti, ko da prihaja od zgoraj.« »Martin je sedei na postelji. Bila je jasna mesečna noč, z mesečino, kakršna je v Burmi. I.affite je radi nekega vzroka šel k oknu. Prijatelj ga je videl, kako je pogledal ven. Naslednji trenutek sc je z groznim vzkrikom pognal skozi okno — in treščil na Ivorišče.« »Kaj pa |K)tem?« »Martin je i-koeil k oknu in pogledal dol. Laffitov krik je seveda zbudil sosede, toda prav nikjer ni bilo ničesar, kar bi pojasnjevalo dogodek. Nobenega balkona in nobenega robnika ni bilo, po katerem bi kdo lahko dosegel okno.« »Toda. kako je to, da si ta krik poznal?« »Za nekaj časa sem se nastanil v Palaceu Mansions: in neke noči me je list/) pošastno tuljenje prebudilo. Slišal sem ga čisto razločno in ga najbrže ne bom nikoli pozabil. Končalo se je s hripavim vriščem. Mož v sosedni sobi, neki iskalec orhidej, je končal enako kakor drugi!« »Ali si potem spremenil stanovanje?« »Ne. Na vso srečo za sloves hotela, ki .ie bil prvovrstno podjetje, se je več podobnih slučajev pripetilo tudi drugod, razen v Rangoonu še v Promeu in Moulmcinu. Po urojeniški četrti je neki blazni fakir razširjal besede, da je spet rojen bog Šivu in da pomeni njegov klic, da išče žrtve. Bila je strašna storija, ki je dovedla do izbruha dakoitstva in prizadela okrožnemu nadzorniku nič koliko sitnosti.« »Ali so našli kaj nenavadnega na telesih?« »Vsa so po smrti pokazala znamenja, ko da bi bila zadavljena! Pravili so, da so vsa znamenja imela posebno obliko, dasi jih jaz nisem mogel opaziti.« »Ali je ta usoda zadela le Evropcc?« «0 ne. Več Burmanov in drugih je umrlo na enak način. Sprva je veljala razlaga, da so si žrtve nalezle gobavost in zaradi tega izvršil« samomor; toda zdravniški pregled je to mnenje ovrgel. Klic šive je tako postal pravcata mora v vsej Burmi.« »Ali si ga potem še kdaj slišal, razen suoči?« »Da. Slišal sem ga neke jasne, mesečne noči na gornjem lrrawaddyiu — ko je neki mornar skočil z vrhnje palube parnika, s katerim sem potoval, v morje! Moj Bog! Ako človek pomisli, da je tn zlodej Ku-Manču prinesel tisto v Anglijo!« »Toda, kaj je prinesel, Smith?« sem ves osupel zavpil. »Kaj je prinesel? Zlega duha? Kako duševno bolezen? Kaj je tisto? Kaj neki je?« »Kako novo morilno sredstvo, Petrie! Nekaj, kar se je porodilo v kužnem predelu Burme, ki je dom mnogočesa, kur je nečisto in kar je nerazumljivo. Naj nnm nebo nakloni, da prispeva pravočasno, da rešiva Guthrieja.«