TRST, četrtek 22. avgusta 1957
Leto XIII . Št. 199 (3731)
PRIHORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poitni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 • izdala založništvo tržaškega tiska Ij. ZOZ-Trst
Moch obrazložil nove predloge v razorožitvenem pododboru OZN
■v
Štiri zahodne države še vedno odklanjajo brezpogojno^ prekinitev
Pripravljene so pristati le na to, da se doba prekinitve določi na dve razdobji po 12 mesecev - Prekinitev pa je povezana z ustavitvijo proizvodnje atomskih snovi in z drugimi pogoji - Zorin je obljubil, da bo predloge skrbno proučil
LONDON, 21. — štiri zahodne države so danes predložile v razorožitvenem pododboru nove predloge o prekinitvi ijedrskih poizkusov za dobo do dveh let z določenimi pogoji v okviru prvega koraka za delno razorožitev.
To je danes sporočil s posebno izjavo predsednik Eisenhower. Izjava se glasi: «Pri naših naporih, ki jih delamo skupno z našimi zavezniki, in katerih namen je doseči konkreten in čimprejšnji sporazum s Sovjet-
sko zvezo o prvem koraku razorožitvenega programa, sem pooblastil državnega tajnika, da znatno spremeni naše predloge v razorožitvenem pododboru OZN, ki sedaj zaseda v Londonu. Državni tajnik je zato dal navodila predsedniku naše delegacije v Lo-ndonu, da danes obvesti pododbor, da bi mi bili pripravljeni v okviru naših predlogov za prvi sporazum o razorožitvi vključiti prekinitev poizkusov z jedrskim orožjem za dobo do dveh let
na podlagi nekaterih pogojev in jamstev. Ti vključujejo sovjetski sprejem ameriškega stališča, na podlagi katerega se bo v tem razdobju morala za stalno ustaviti Proizvodnja atomskega materiala v vojaške namene in začeti uvajanje sistemov inšpek-cije. Delegacije Kanade, Fnan-ciie in Velike Britanije se nam pridružujejo, ko stavlja-mo te predloge, ki naj bi bili Pryi važen korak, da se doseže prvi konkreten korak za nadzorstvo nad oboroževanjem. Iskreno upam, da se bo Sovjetska zveza sedaj pridružila nam in našim zahodnim kolegom in pristala na naše Predloge o razorožitvi, med katerimi je tudi ustavitev proizvodnje atomskega materiala 2a izdelovanje orožja. Dokler ne bo stopil v veljavo tak Prvi sporazum za nadzorstvo nad oborožitvijo, bodo ZDA seveda delale jedrske poizku-se> kakor bo narekovala naša Varnost.»
Niove zahodne predloge je obrazložil danes popoldne na konferenci v Londonu franco-ski delegat Jules Moch, ki je govoril v imenu štirih zahodnih delegacij.
Zahodne delegacije predla-®aio, naj se jedrski poizkusi Prekinejo za dobo dvanajst mesecev, potem ko bo stopil v Veljavo sporazum o prvem razdobju razorožitve, s pogojem, da se v tem času doseže ^Poriazum o potrebnem nad-z°rstvu, To nadzorstvo bi mo-ra,lo zajemati inšpekcijske ponije na ozemlju SZ, Velike “ritanije, ZDA in na področij Tihega oceana ter na dru-glu krajih, ki se bodo zdeli P°trebni.
Zahodne države predlagajo, al se skupina strokovnjakov vstane čim prej mogoče, da Pripravi načrt za nadzorstve-"1 sistem.
j, bo po poteku prvega , ?u°bja dvanajstih mesecev nspekcijski sistem zadovolji-2° deloval in če bo dosežen na VSe Prizadete zadovoljiv ^-bredek pri pripravljanju inšpekcijskega sistema za usta-ma^V ■ PrP^vudnje atomskega ^ jpriala v vojaške namene, „ . lagajo zahodne države, aJ vse državo ustavijo jedr-' e poizkuse za dobo drugih anajst mesecev, razširitev prekinitve jedr-doh' boižkusov na drugo raz-k DJe dvanajstih mesecev pa j?'Povezana s sledečim pogo-p.p •. ae sistem inšpekcij nad So krnitvijo jedrskih poiziku-
ne bo deloval za vse stra-2 zadovoljivo pred potekom o- mesecev in če se jedrska
Ust V,°dnja ne bo dejansko d0K- a °b koncu tega raz-]cu°Ja. Se bodo jedrski poiz-h1 lahko 7x>pet nadaljevali, vitv drugo besedo bo do usta-v0'p.. Jedrske proizvodnje v ob namene moralo priti s6C6b0te,ku razdobja 24 me-
o •
Tz-..), ne bodo omenjeni pogoji shanlr'leri1' bodo pogodbene izki,- ^abklo znova začele po-do ^splozije, ki pa bo-terp dvržene omejitvam, ka-VeŠk p*!ed'a8ajo Kanada, Nor-jit6 a lrl druge države: ome-Pover^!>°iZI'tUSOV, njih javna netivi,,, ln zmanjšanje radioak-
iim prahu-
11,111 mii niti,, n, il( m m ,in i,, ||t|| m m r|
Sovjetske ponudbe Sudanu
21. — Sovjetska s ua, le danes objavila noto, vlad- ro obvešča sudansko ®ajati’	Pripravljena	po-
Proii, Sj ° nakupu sudanskih tej p°?°y> zato da pomaga brine	®da	se osvobodi
ta riaiističncga vpliva«. No-
Zahodne države poudarjajo, da so ti predlogi »pomembno dejanje, ki ima namen zbližati njih stališče s stališčem Sovjetske zveze«.
Jules Moch, ki je obrazložil omenjene predloge, je govoril potem, ko je sovjetski delegat Zorin kritiziral zahodne države, ker niso sprejele brezpogojne ustavitve jedrskih eksplozij. Obtožil je zahodne države, da sabotirajo pogajanja. Moch je odgovoril Zo-rinu in zatem obrazložil zahodne predloge.
O teh predlogih je nato Zorin izjavil, da jih bo sovjetska delegacija skrbno proučila in da jih bo pozneje ko-m en ti ral. Vendar pa je obrazložil svoj «prvi vtis« in pripomnil sledeče: 1. Zdi se, da je na novo stališče zahodnih držav vplivalo svetovno javno mnenje. 2. Čeprav Zahod pristaja na možnost podaljšanja prekinitve poizkusov, še vedno ni odstranjena glavna ovira za sporazum: Zahod namreč zahteva s[ orazum o vseh ukrepih, ki naj jih vsebuje sporazum o delni razorožitvi, še preden pride do prekinitve poizkusov. 3. Današnji predlogi dejansko ne pomenijo nobene spremembe v zvezi s skupno zahodno izjavo od 2. julija, ker se prekinitev jedrskih poizkusov še dalje povezuje z drugimi raz-orožitvenimi ukrepi.
Na zadnjo pripombo je Jules Moch izjavil:	«Nii spre-
memb. Naše stališče spada v področje delnega razorožitve-nega okvira, od katerega so vsi deli neločljivi.«
Za prihodnji ponedeljek je bila sklicana v Parizu seja stalnega sveta 15 držav NATO, da prouči nove zahodne predloge.
Predstavnik sovjetske delegacije na razonožitveni konfe-renoi je nocoj izjavil na tiskovni konferenci, da bo sovjetska delegacija skrbno proučila nove zahodne predloge. Pripomnil pa je, da so že na prvi pogled predlog: še vedno odvisni od treh pogojev, o katerih je sovjetska vlada že izjavila, da so nesprejemljivi. Ti pogoji so: Sovjetska zveza naj bi sprejela načrt za letalsko in kopensko nadzorstvo, ki ga je predlagal Dul-les 2. avgusta. 2. Prekinitev izdelovanja atomskih snovi. 3. Zmanjšanje običajne oborožitve povezano z rešitvijo glavnih političnih vprašanj.
Francoski delegat Moch, ki je na tiskovni konferenci obrazložil zahodni načrt, je izjavil; «Bil sem jaz (isti, ki sem dal pobudo za predlog, ki naj določa ustavitev jedrskih eksplozij v dveh obdobjih. Ta predlog sem obrazložil Pullesu. V Washin,gitonu so ga nekoliko spremenili:	pr-
votni predlog je določal deset mesecev za prvo razdobje, osem mesecev pa za drugo razdobje.« Moch je dejal, da sta dve obdobji za preneha-
nje jedrskih eksplozij potrebni, ker se to prenehanje povezuje z ustavitvijo izdelovanja atomskih snovi. Priponami je, da je nadzorstvo nad ustavitvijo proizvodnje atomskih snovi mnogo bolj zapleteno kakor nadzorstvo nad prenehanjem poizkusnih eksplozij.
Ko ga je neki časnikar vprašal, naj obrazloži položaj oo predložitvi današnjih predlogov, je Mloeh dejal: «Kar se tiče trajanja prekinitve poizkusnih eksplozij, so štiri zahodne države spremenile svoje stališče, da se približajo sovjetskemu stališču. Toda po-
udarjajo, da je ta prekinitev povezana s prekinitvijo proizvodnje atomskih snovi in z drugimi pogoji za omejen sporazum o razorožitvi. Nikakor ne gre za sprejem ustavitve eksplozij neodvisno od drugih pogojev.«
Špekulacije z nemško marko
LONDON, 21. — Angleška banka je danes napovedala u-krepe za preprečitev špekulacij v zvezi z višanjem teča-
ja zahodnonemške marke. Od danes dalje je angleškim bankam prepovedano nuditi kreditne olajšave tujcem brez prejšnjega dovoljenja Angleške banke.
S tem bodo zlasti prizadeti Nemci, ki so bili deležni kratkoročnih kreditnih olajšav na angleškem trgu za nakupovanje zahodnonemških mark v predvidevanju revalvacije mar ke, ali pa so nakupili dragocene kovine plačljive v šterlin-gih. Zatrjuje se. da je Angleška banka zaradi teh špekulacij zgubila v zadnjih dneh na desetine milijonov dolarjev.
50. obletnica sindikatov v SZ
MOSKVA, 21. — Na plenarnem zasedanju vsezveznega centralnega sveta sovjetskih sindikatov v Moskvi ob 50. obletnici ustanovitve sindikatov je govoril tudi predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj. Poudaril je, da je jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu dobro znana revolucionarna pot sovjetskih sindikatov, ki so pod vodstvom bolj-ševiške stranke imeli veliko vlogo pred letom 1917 in med oktobrsko revolucijo. «Vsi vaši ukrepi, je poudaril Salaj, ki gredo za tem. da se poveča vloga sindikatov pri u-pravljanju proizvodnje in demokratizaciji upravljanja v gospodarstvu, pritegujejo pozornost delavskega gibanja drugih držav«. Dodal je, da bodo jugoslovanski sindikati tudi v bodoče delali za to da se čim bolj razvije med sebojno sodelovanje na enakopravni podlagi. «Sodimo, je po. udaril Salaj, da v danem trenutku delavski razred in de-lavske organizacije lahko imajo važno vlogo v borbi za o-hranitev miru«.
Še skromno politično življenje v Rimu
Nekateri se že sedaj ponujajo za zaveznike KD po volitvah
Italijanske parlamentarne delegacije liodo kmalu obiskale London, Moskvo, Bukarešto in Teheran - Poslanska zbornica bo verjetno pričela delo 18. septembra
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
VLbrodovje ZDA lahko takoj krene na vzhod Nobenih tajnih pogodb med Sirijo in SZ
Eisenhower priznava, da se v Siriji ni zgodilo nič, kar bi upravičevalo kakršenkoli korak na podlagi njegove doktrine Internacijska taborišča v Libanonu
DAMASK, 21. — Predsednik parlamenta Nazem Kud-si, ki nadomešča tudi odsotnega predsednika republike, je danes osebno sprejel dopisnika agencije »United Press> ter že samo s tem zanikal vesti libanonskega tiska, ki je poročal, da je Kudsi z letalom odpotoval v Libanon. Kudsi je tudi povedal, da se bo Kuatiy čez nekaj dni vrnil iz Aleksandrije. Rekel je, da ga je Kuatlyjev tajnik brzojavno obvestil, da predsed-
nik še samo čaka na rezultat zdravniške preiskave.
Neki glasnik vlade je danes sporočil, da so bili nekateri častniki sirske vojske aretirani, ker so obtoženi, da so sodelovali pri ameriškem komplotu. Ni pa hotel povedati njih imen, ker bodo vse podrobnosti sporočene čez nekaj dni, ko bodo zaključene preiskave v zvezi s komplotom. Aretirani. častniki niso tisti, katerih ostavke so bile sporočene prejšnji teden.
Izjavil je tudi, da so se postavili tanki in oddelki sirske pehote na položaje ob cesti, ki vodi v Beirut, toda zgolj zaradi previdnosti, je dostavil, pred morebitnimi infiltracijami od zunaj. «Mogoče VI. flota lahko pošlje mnrines...« je še dejal. Ko ga je pa nekdo vprašal, kaj je na vesteh, da so se s sirske strani skušale doseči plačilne olajšave med nedavnimi sirsko-sovjetskimi pogajanji v Moskvi, je glasnik odgovoril, da je možno, da bo Sirija za eno leto zakasnila plačevanje dobav sovjetskega orožja.
Minister za informacije Šalah Akil pa je odločno zanikal, da bi obstajale kake tajne pogodbe med Sirijo in SZ. Tako je odgovoril na vprašanje v zvezi z vestjo, da bo SZ zgradila v Siriji 16 letališč in to v skladu z neko tajno pogodbo.
Generalni tajnik zunanjega ministra je danes sprejel vsa-
Pakistana, Turčije in Iraka. Predmet razgovorov je bil sirski položaj.
V pooblaščenih krogih ameriškega ministrstva za mornarico zanikajo, da bi bila šesta ameriška flota prejela ukaz, naj se zbej-e v Sredozemlju. Mornarica opravlja vsakoletne vaje, kot so določene že več tednov prej. Glasnik mornarice pa je izjavil, kot poroča vest iz Cannesa, da je bil odhod šeste ameriške flote iz pristanišč južne Francije pred štirimi dnevi določen že davno prej. Zanikal je tudi vest «Daily Expressa», da je mornarica zapustila sredozemska pristanišča — Neapelj, Barcelono, ViUefranche in Marseille — tako hitro, da so nekateri mornarji ostali na kopnem. List je navedel, da je bil prav tako nenaden odhod mornarice 25. aprila ob jordanski krizi; takrat je ostalo 350 mornarjev na kopnem v južni Franciji.
Končno pa je le tudi nekaj priznanja v izjavah washing-tonskih funkcionarjev mornarice, ki so dejali, da šesta ameriška flota sodeluje pri manevrih v zahodnem Sredozemlju, vendar je pripravljena kreniti na vzhod, če bi bilo potrebno.
V svoji tedenski tiskovni konferenci je predsednik Ei-senhovver izjavil, da ameriška vlada budno zasleduje razvoj položaja v Siriji. Nato je rekel, da pomenijo neprestane obtožbe sirske vlade proti ZDA umetno zameglitev, za katero se skriva sovjetska infiltracija. Položaj v Shiji pa
kega posebej veleposlanike I doslej ne opravičuje nikakega     ........................................................................................
njav^ec**a8a trgovinsko iz m e-stra ’, •ki bi bila v oboje-rtih gl	brez	politič-
b; ]a, J vojaških pogojev, ki n°st »c vP'iva'* na suvere-Surtn narodno dostojanstvo Sovje,!!£• Nota pravi, da je Pogaiat' zve?a pripravljena slej), _ s.e, ?a nakup sudan-
bo^u »Pridelkov, predvsem dajaL	b' v zameno pro-
SuHo gotske izdelke. n0 *Jski bombaž se običaj-Ž»hnS° • 15 Veliki Britaniji in *etoš^-ni *'vroPi. Toda večina dan* Pridelka ni še pro-»aradi višjih oen.
Francija
podporo
išče v Južni za svojo tezo
Ameriki o Alžiru
Zaradi neuglajenih nasprotij v vladi je bila razprava o «okvirne m zakonu» odložena na september
PARIZ, 21. — Na dnevnem retfu današnje seje francoske vlade je bilo alžirsko vprašanje, ali bolje, novi statut, k: ga vlada pripravlja za Alžir. V ta namen je predsednik Co-ty prekinil svoje počitnice m se vrnil v Pariz, da predseduje seji vlade. Toda zaradi ostrih nasprotij v vladi v zvezi s statutom, ki jih do sedaj ni bilo mogoče ugladiti, so se sporazumeli, da se vsa zadeva odloži na september.
Tako imenovani okvirni za kon o Alžiru ni bil še do končno pripravljen m potrebna bodo se številna posveto vanja med posameznimi mini-stri. Prav tako bodo potrebna posvetovanja s političnimi skupinami.
Medtem bo zunanji minister Pineau odpotoval jutri v države Latinske Amerike, da bi tam dobil podporo teh držav za francosko tezo na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN. Pineau, kateremu pripisujejo bolj libeialne ideje kakor ostalim ministrom za rešitev alžirskega vprašanja, je baje izrazil zaskrbljenost za položaj, v katerem bi se Francija znašla, ce bo n« prihodnje zasedanje OZN prišla, ne da bi do tedaj nakazala jasno in sprejemljivo politično linijo glede Alžira. i Kakor j« znano, je glavna
skupščina OZN izglasovala 16. februarja resolucijo, s katero izreka «upanje, da se bo v skladu z načeli listine OZN in v duhu sodelovanja našla s primernimi sredstvi mirna, de mokratična in pravična rešitev alžirskega vprašanja«. Čeprav francoska vlada še vedno poudarja, da skupščina OZN ni pristojna za alžirsko vprašanje, ji je vendarle mno. go na tem, da pred svetovno javnostjo prikaže, da zeli alžirsko vprašanje rešiti «na demokratičen način«.
Toda če se iz zunanjepolitičnih vzrokov francoski vladi ;mudi, ji težave, ki jih ima pri vsklajevanju stališč posameznih skupin v Franciji, narekujejo previdnost, To dokazuje tudi današnja seja odbora za Severno Afriko, v katerem so vsi ministri. Izkazalo se je, da se »okvirni zakon« ni mogel pripraviti prav zaradi nasprotij s tem v zvezi. Pripomniti je treba tudi, da je »okvirni zakon« samo prvi korak za dokončni statut, ki bi moral stopiti v veljavo dve leti potem, ko bi se uveljavil okvirni zakon. Bourges-Maunoury bo jutri nadaljeval posvetovanja s političnimi skupinami in ta posvetovanja bodo trajala okoli deset dni.
Kakor zatrjujejo v poučenih
krogih, naj bi nova ureditev v Alžiru bila sledeča: 1. Alžir ostane sestavni del Francije. Francoska vlada je odgovorna za diplomacijo, obrambo, finančne zadeve in pravosodje. V francoski narodni skupščini bo 30 alžirskih poslancev. 2 Alžir se razdeli na ozemlja (šest ali sedem), ki se bodo upravljala sama in bodo imela skupščino, ki jo bodo izvolili volivci v enotnem vol-iv nem okrožju, ter «vladni svet«. 3. V Alžiru bo imela sedež koordinacijska skupščina, ki bo odraz ozemeljskih in de želnih skupščin.
Ustanovilo se bo posebno razsodišče, ki bo reševalo spore med krajevnimi oblastmi in osrednjo oblastjo v Parizu Kar se tiče oblasti, ki naj hi jo mela koordinacijska skupščina, so v vladi še nekatera nasprotja.
Medtem pa je danes v Franciji prišlo do novega obračunavanja med severnimi Afričani. V neki restavraciji v Lillu je popoldne skupina članov alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja streljala na skupino 9 severnih Afričanov. Trije od teh *o bili ubiti. V Alžiru pa je bilo izvršenih v zadnjih 24 urah 6 atentatov, pri čemer so bile 4 osebe ubite 13 pa ranjenih.
ameriškega koraka na osnovi Eisenhoiverjeve doktrine. Poudaril je tudi, da je v Siriji ostra cenzura, tako da veleposlaništvo ne more pošiljati vseh informacij, ki jih prejme, tako da ZDA pravzaprav niti natančno ne vedo, kaj se v Siriji dogaja.
Eisenhowerja so vprašali tudi, zakaj je govoril o »levičarskih elementih« namesto o »komunistih« v Siriji. Rekel je, da ni hotel s tem posebej označevati, vendar pa je dostavil, da so razne stopnje komunistov. Tako n. pr., je nadaljeval, mislijo ZDA, da je maršal Tito na zelo različni poziciji giede «svobodnega sveta« kot je pozicija komunističnih držav, ki so pod direktnim nadzorstvom mednarodnega komunizma. Mednarodni komunizem predstavlja največjo nevarnost za ZDA, je še rekel Eisenhower, ki je nato dostavil, da če ZDA na noben način komunizma ne odobravajo, je pa neodvisni komunizem vendar nekaj drugačnega.
Na koncu je dejal, da bo ves «svobodni» svet zelo pazljivo zasledoval položaj v Siriji in da ta ne bo smel priti tako daleč, da bi bil zanj nevzdržen.
Glasnik državnega tajništva ZDA pa je povedal, da so ZDA protestirale	pri sirski vladi,
ker so oblasti v Damasku postavile okrog ameriškega veleposlaništva	oddelek vojske.
Sirska vlada	je odgovorila, da
je bil ukrep sprejet zaradi o-brambe ameriškega osebja, toda ta odgovor je ameriški predstavnik v Damasku zavrnil. Predstavnik državnega tajništva je tudi rekel, da straže okrog veleposlaništva preiskujejo	uradnike velepo-
slaništva, sirske državljane, kadar prihajajo v urad. prav tako pa pregledujejo vse ostale osebe, ki prihajajo na veleposlaništvo. Potem je glasnik še povedal, da se je oddelek, ki je v začetku štel 30 do 40 vojakov, sedaj zmanjšal in se zdi, da sedaj straži le še 10 ali 12 policijskih agentov.
Po nekaterih vesteh iz Turčije baje iraški kralj Feisal razpravlja s turško vlado o položaju v Siriji. Feisal se nahaja na počitnicah v Turčiji od julija.
Doslej ni bilo mogoče dobiti v Bagdadu uradnega potrdila vesti, da lahko v kratkem pride do sestanka sveta ministrov bagdadskega pakta. Pač pa bo baje komisija za protipodtalno delovanje v o-kviru bagdadskega pakta proučevala na svojem zasedanju 23! septembra komunistično infiltracijo na Srednjem vzhodu.
Polkovnik Omar Alk Abba-ni, sirski vojaški ataše v A-manu, je danes izjavil, da je že 17. avgusta podal ostavko v protest proti zadnjim dogodkom v Siriji.
«New York Herald Tribune« govori o propadu Eisenhower-jere doktrine v Siriji ter o nevarnosti komunističnega podtalnega delovanja po vsem Srednjem vzhodu. Ta nevarnost je baje kar kritična v vsej Aziji. Afriki in mnogih otokih Pacifika. Potem pravi list, da morajo ZDA delovati z moralno, gospodarsko, politično in vojaško silo, in še zlasti z zadnjo. ZDA se morajo pripraviti za odgovor na na-
Iraka in Saudove Arabije. In tu prihaja list do modrega zaključka, ki so ga navdihovali najbrž prav ti naftovodi: »Zahod naj takoj sestavi nedvoumno opozorilo z izjavo, da se notranje zadeve Sirije tičejo samo nje. Ce pa bi Sirija posegla v zadeve svojih sosedov, se bodo jamstva bagdadskega pakta in Eisenho-werje doktrine uporabile prav tako direktno proti Siriji kot proti SZ.»
Libanonska vlada je sklenila. da bo od parlamenta zahtevala po nujnostnem postopku sprejem zakona, ki naj pooblasti notranjega ministra, da aretirane osebe obdrži do največ šest mesecev v krajih, k'' jih bo določil. To pomeni toliko kot ustanovitev internacijskih taborišč. Taborišča oi bila namenjena povzročeval-cem neredov. V zadnjem času so namreč vse pogostejši razni atentati in podobna dejanja. Čeprav se predvideva o dobritev zakona tako v vladi kot v parlamentu, je vendar sklep vlade presenetil parla-
(Od našega dopisnika)
RIM, 21. — Čeprav še nihče ne ve, kdaj bodo volitve in zato je ni mogoče trditi, da bodo kmalu, dobiva vendal politično življenje v Rimu, za sedaj še ne posebno živahno, vedno bolj predvolilno oznako. Izjave in članki vodilnih politikov se pri tem ne ustavljajo vedno na propagandi za lastno stranko, temveč segajo že tudi naprej v dobo po volitvah, torej v čas, ko se bodo sestavljale vladne koalicije. Rimski politični krogi pa sodijo, da Fanfanjja ne bodo premaknile ne grožnje ne napadi, ne prošnje in ne prilizovanje. KD hoče na volitve brez zaveznikov ter namerava doseči absolutno večino sama. Svojo volilno propagando bo usmerila proti levici pa tudi proti strankam centra, ki «ji niso dopustile, da bi izvedla svoj socialni program«.
Tajnik monarhistov (PNM) Covelli je v razgovoru z novinarji pozitivno ocenil Fanfa-nijev govor v Valsugani. Pomembno se mu zdi, da je Fan-fani govoril tudi o bodočih zavezništvih »demokratično in kristjansko homogenih sil«. Zdi se, da je Covelliju taka osnova že skoraj zagotovilo za možnost njegovega zavezništva s Fanfanijem po volitvah.
Kaže pa, da tudi Saragata bolj privlačuje misei na zopetno sodelovanje v vladi ko: pa na socialistično združitev. Za tednik «Democrazia Socialista« je napisal članek, v ka-‘erem poudarja, da samo velika socialdemokratska zmaga lahko pripravi KD do tega, da bo pretrgala vezi z desnico, socialisti pa vezi s komunisti. Potem piše na dolgo o medrazrednem značaju demo-kristjanske stranke, kot da bi šele sedaj odkril, da so v njej gospodarji im delavci, a-grarci i.n dninarji, katoliške množice, ki teže k napredku in pa taki ljudje kot Andreotti in Pella. ki so enakega mis ljenja kot Malagodi. Po vsem tem Fanfani ne bo mogel biti dolgo časa zagovornik delavskih rn-avic in demokracije, ki bi ga podpirali monarhisti in fasisti. Zato je po mnenju Saragata nujna zmaga socialdemokratov, s katerimi bi morali demokristjani zopet računati pri sestavljanju vladne koalicije.
Pisanelli Codacci, predsednik italijanske sekcije Medparlamentarne zveze, je imel nekako tiskovno konferenco o bodočem programu te zveze. Tako bodo
poslanoi London, Mloskvo, Bukarešto i.n Teheran. V London pojde delegacija italijanskega oarlamenta v začetku druge polovice septembra:	udeležila
se bo kongresa Medparlamentarne zveze. Poleg Codacci Pi-saneilija ter predsednika poslanske zbornice Leoneja bo v delegaciji socialist Basso, komunist Negarville, demokristjana Russo in Manuela Savio, socialdemokrat Chiara-mello misin Roberti ter liberalec Marzotto.
Ustanovljeni sta bili tudi parlamentarni skupini italijan-sko-romunskega ter italijan-sko-iranskega prijateljstva. Romunski veleposlanik je Italijane povabil, naj pošljejo za slavnosti ob 2000-letniei Ovida v Bukarešto delegacijo. Pri tem bodo razpravljali o gospodarskih in kulturnih pro-
lijanske delegacije v SZ proti koncu septembra.
Kljub vsem tem obiskom bo parlament delal naprej. Zdi se že skoraj gotovo, da bo poslanska zbornica začela zopet zasedati 18. septembra. Predsednika Leoneja ne bo, ker bo v Londonu, pa bodo zato seje vodili podpredseniki Targetti, DOnofrio in Ma-crelli. Na dnevnem redu bo najprej proračun notranjega ministrstva, medtem ko hoče biti pri nadaljevanju razprave o agrarnih pogodbah predsednik Leone sam navzoč.
Zunanji minister Pella se je ustavil v Badgasteinu ter včeraj zvečer obiskal Salzburg. Zjutraj je odpotoval na Tirolsko in se bo jutri vrnil v Italijo. Njegovo kratko potovanj« po Avstriji je imelo zgolj tu-
blemih. Codacci Pisanelli' je ristični značaj in je bilo stro-lmel s sovjetsfkiim veleposla- | go zasebno.
niikom razgovor o obisku ita-
A P.
»imiiiiiimmiiiiiiiiiiniiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiHimin
Omansko vprašanje pred	skupščino OZN?
Glavni tajnik Arabske lige se posvetuje z državami članicami
KAIRO. 21. — Predstavnik Varnostnega sveta, ki je od-
omanskega imana v Kairu El Harty je danes sporočil, da je pozval tajništvo Araoske lige. naj predloži vprašanje Orna-' na prihodnjemu zasedanju glavne skupščine OZN.
El Harty je tudi izjavli. dl je maskatski sultan ponudil omanskemu imanu sklenitev premirja. Sultanov notranji minister je poslal uporniškemu imanu poslanico, v kateri mu predlaga začetek pogajanj za sklenitev premirja. Sultan je obljubil, da bo upošteval vse zahteve upornikov.
Kairski radio je danes ja vil, da se glavni tajnik Arabske lige Hassuna sedaj posvetuje s predstavniki držav članic o predložitvi omanske zadeve glavni skupščini OZN Hassuna je izjavil, med drugim: »Arabci trdno upajo, da bodo lahko rešili vprašanje Omana na miren način in imajo zaupanje v mednarodne organizme.#
Komentator istega radia pa je danes poudaril, da «sklep
mentarne kroge, ki računajo.
da bo prišlo do hudih debat, obiskali italijanski senatorji in       ...............................................
Medumvriška gospodarska konferenca v Buenos Airesu
Nasprotja interesov med ZDA in državami Latinske Amerike
klonil sprejem omansite zadeve na dnevni red ni presenetil arabskih prestolnic«. «Arabci, je dejal komentator, so že prej vedeli, da imperialistična miselnost še vedno usmerja dejanja večine vlad, ki so zastopane v Varnostnem svetu. Toda Arabci niso več igrača imperialistov. Izid glasovanja v nekem mednarodnem organizmu ne bo ustavil njihove poti v neodvisnosti in svobodo. Tudi omansko ljudstvo bo nadaljevalo svojo borbo do dneva, ko bo njihovim upravičenim zahtevam zadoščeno.«
Vladna kriza v Siamu
BANGKOK, 21. — V Siamu je nastala vladna kriza, ker so podali ostavko obrambni minister in vrhovni poveljnik tailandske vojske maršal Šarit Thanarat ter podtajnika za obrambo in za notranje zadeve. S tem je nastala v državi takšna politična kriza, kakršne ni bilo že od leta 1947. Proglašeno je bilo izredno stanje, vojska in policija pa sta v vojašnicah v pripravljenosti.
Zdi se, da je prišlo do odstopa ministra in podtajnikov po okrožnici ministrskega predsednika, ki je pozval vse člane vlade, naj se odpovedo dejavnosti v trgovskih podjetjih ter naj posvečajo ves svoj čas državnim zadevam.
ZDA ne prija pobuda za ustanovitev medameriškega sklada in skupnega tržišča, ki bi omejevala izkoriščanje zaostalih držav
BUENOS AIRES, 21. — V Buenos Airesu je te dni med-ameriška gospodarska konferenca, ki jo je sklicala organizacija ameriških držav in na kateri so prišla močno do izraza nasrtotja med ZDA^ in državami Latinske Amerike, kar je seveda neizbežno. Države Latinske Amerike so namreč močno gospodarsko zaostale in se ne morejo kosati z razvito industrijo ZDA, iz česar nujno sledi izkoriščanje. Težnja ZDA po izvažanju končnih industrijskih izdelkov v države Latinske Amerike prihaja v navzkrižje s težnjo južnoameriških držav po gradnji in okrepitvi lastne industrije in s tem gospodarske pa tudi politične osamosvojitve. Pri tem vse lepe besede o ameriški solidarnosti ne morejo zakriti nasprotij, ki so se pokazala tudi na tej konferenci.
Kapitalisti iz ZDA ze tako investirajo svoje kapitale J sreklnje in južnoameriške države pod zelo ugodnimi pogoji in z velikimi dobički, ker imajo monopol nad izkoriščanjem raznih surovin; države Latinske Amerike pa v glavnem izvažajo v ZDA le surovine. kar jih rtujno postavlja v podrejen položaj zaradi nizke strukture izvoza.
Zato so na konferenci posvetili mnogo pozornosti razpravam o delovanju tujih^ in vestitorjev in vdoru tujega kapitala v države Latinske A-merike. Urugvajslki finančni minister je na primer izjavil, da se tujci v številnih prime-
pad, in SZ mora vedeti, da I rih ne omejujejo na gospodar-
obstajajo taki nameni.
Londonski konservativni list «Daily Telegraph« hoče biti pri pisanju o Siriji še dokaj stvaren. V primeru Jordanije je lahko šesta ameriška flota vlado rešila pred državnim u-darom, ki je bil pripravljen od zunaj, toda v Siriji je prav vlada «sredstvo komunistov« in zato ne bo prosila pomoči od zunaj. Na gospodarskem področju bi lahko Sirija ogrožala Zahod, ker gredo po injenem ozemlju naftovodi iz
sko dejavnost, temveč skuša jo vplivati tudi na socialno in celo državno pohtiko. Mehiški finančni ministei Flores pa je dejal, da zahtevajo tuji investitorji od latinsko-ame-riških držav, naj s posebnimi zakoni zaščitijo njihove koristi. Kot da ne bi ze dovolj izkoristili in izžemali teh zaostalih držav!
Na konferenci so močno kritizirali gospodarsko prodiranje ZDA v Latinsko Ameriko in obžalovali, da je trgovinska
menjava z ZDA večinoma eno. stranska. Ugotovili so, da v takšnem položaju, ko so cene surovin latinskoameriških držav nizke in nestalne, cene ikončnih izdelkov iz ZDA pa visoke, latinskoameriškim državam ni mogoče, da bi si u stvarile lasten kapital in potrebno akumulacijo ter s tem industrijo.
Urugvajski gospodarski strokovnjak Bermudes pa je na konferenci dejal, da je med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo ali pa nimajo dovolj za svoje potrebe, prepad. Zato bi moral biti namen konference. odstraniti ta prepad med državami Latinske Amerike in ZDA.
Bermudes je zato predlagal, naj bi proučili načrt za ustanovitev medameriškega tržišča in za dva carinska sistema: enega za države Latinske Amerike med seboj, drugega pa med južnoameriškimi državami in ZDA. Nadalje naj bi ustvarili medameriški sklad za finansiranje in javna dela. Zastopniki nekaterih držav so podprli zamisel o ustanovitvi medameriškega sklada in skupnega tržišča.
Vse pa kaže, da zamisel o takšnem skladu ne prija ZDA. Ameriški finančni minister Anderson je dejal, da je proti ustanavljanju kakršne kon organizacije za kreditiranje in investiranje, češ da izvozna m uvozna banka, mednarodna banka za obnovo in razvoj ter mednarodne finančne ustanove zadostujejo. Anderson je tudi dejal, da so se zasebne investicije iz ZDA v Latinski A meriki zadnji dve leti in pol močno povečale, pri tem pa je še dodal, da te investicije pritekajo samo tja, kjer je položaj vabljiv. Ameriški kapitalisti bi hoteli kljub ogromnim dobičkom še razne davčne in druge olajšave, kar kaže, da njihova grabežljivost ■nima meja
jali so, da «ni najstarejši in najbolj mogočni brat v ameriški družini pomagal pri iskanju rešitev za razna vprašanja. ki se jih najmlajši bratje lotevajo, v tolikšni meri, kot se je pričakovalo«. Ze prej omenjeni Bermudes je na primer dejal, da bodo morale ZDA napraviti velik napor za zadovoljitev bistvenih teženj držav Latinske Amerike, če bodo hotele ohraniti enotnost ameriškega sistema.
Države Latinske Amerike težijo tudi k ustvaritvi ne-kakršnega skupnega ameriškega tržiča po evropskem zgledu. kar bi okrepilo njihov položaj v odnosu do ZDA. Ravno zato pa zamisel prav nič ne diši ZDA, ki pravijo, da bi bil ta načrt prenagljen in da ne upošteva stvarnih možnosti. Zato obtožujejo v Južni Ameriki ZDA. da hočejc obdržati Južno Ameriko razcepljeno in ločeno, da bi 1 laže gospodarsko gospodovale. Seveda pa se v Washingtonu otepajo tega očitka ter pravijo. do so celo vzpodbujali južnoameriške države k takšni politiki, da ne bi bile odvisne samo od izvoza ene ali kvečjemu dveh surovin. Kot vidimo, pač ne manjka lepih besedi, toda dejstvo gospodarskega izkoriščanja ostaja na dlani.
Na konferenci je prišla do izraza tudi bojazen južnoameriških in srednjeameriških držav. da bi utegnila ustvaritev skupnega evropskega tržišča ogražati njihove interese nastajanjem novega področja gospodarske in trgovinske dis kriminacije.
Vsekakor prihajajo tu zelo jasno do izraza razlike med visoko razvitimi in nerazvitimi državami, kar ustvarja nujna nasprotja in kar bi se dalo odstraniti le z izdatno in trajno pomočjo nerazvitim državam, ne pa z izrabljanjem njihove zaostalosti, kakor se dogaja sedaj zlasti v odnosu
UUBBJO ncuj -  --------*	-	-----—-
Na konferenci so, pa čeprav ZDA do Južne Amerike pa tu-obzirno kritizirali tudi nega- di do drugih držav, kar jas-tivno ravnanje ZDA v orga- no vidimo prav, v zadnjih maaciji ameriških držav-. De- ■ dneh.
V Ženevi pogajanja med Egiptom in Francijo
PARIZ, 21. — Uradno potrjujejo, da se bodo francosko-egiptovska pogajanja začela 26. t. m. v Ženevi. Na pogajanjih bodo med drugim govorili o odškodnini stari družbi za Sueški prekop, o francoskem premoženju v Egiptu, ki je bilo zaplenjeno, o odškodnini, ki jo Egipt zahteva zaradi francosko - angleškega napada, ter o obnovitvi trgovinske izmenjave in diplomatskih odnosov med obema državama.
  «»-----
Japonski predlogi za trgovino s SZ
TOKIO, 21. — V japonskem zunanjem ministrstvu se je zvedelo, da je Japonska predlagala Sovjetski zvezi, naj bi se prihodnji mesec začela v Tokiu trgovinska pogajanja. Japonska vlada predlaga sklenitev trgovinske in plačilne pogodbe, ki naj bi se obnovila vsako leto. Vrednost trgovinske izmenjave naj bi znašala 20 milijonov šterlingov letno za vsako stran. Japonska je baje ponudila Sovjetski zvezi ladje, vozila, železniško opremo, železo, jeklo. Želela pa bi uvažati predvsem premog, mangan, krom in petrc lej.
Tajfun «Agncs»
TOKIO. 21. — Na japonskih otokih Kiušu in gikoku je taj. fun «Agnes» terjal do sedaj lli človeških žrtev. 16 oseb je bilo ranjenih, drugih 18 pa jih pogrešajo. Uničenih in hudo poškodovanih je bilo 520 hiš, poplavljenih pa 1360.
Danes v zgodnjih urah j« tajfun zajel Južno Koreju. V pristanišču Fuzan je povzročil ogromno škodo. Pet oseb pogrešajo, 7 ribiških ladij se je potopilo.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25,4, najnižja 16,9, _račni tlak 1014,2 pada, vlaga 50 odst., morje skoraj mirno, temperatura morja 23,5.
Vreme danes- Pretežno oblačno
* delnimi razjasnitvami.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 22. avgusta
Hipolit, šk., Ostri voj Sonce vzide ob 5.13 in zatone ob 19.02. Dolžina dneva 13.49. Luna vzide ob 19.00 in zatone ob 13.00. Jutri, PETEK, 23. avgusta Filip, sp., Bogovojka
Izjava Slovenskega gospodarskega združenja
Predlogi za izboljšanje osebnega obmejnega prometa
Poleg drugih olajšav predvidevajo predlogi tudi znatno razširitev obmejnega področja - Pobuda za izmenjavo misli med organizacija-mi in ustanovami, ki so zainteresirane pri obmejnem prometu
V našem listu smo že pred dalj časa objavili predloge Slovenskega gospodarskega združenja za izboljšanje obmejnega prometa. Ti predlogi so naleteli na splošno zanimanje in postajajo še posebno aktualni sedaj, ko sta minili dve leti, odkar se izredno ugodno izvaja videmski sporazum. V tej zvezi smo se obrnili na tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja za nekatera pojasnila v zvezi z omenjenimi predlogi. Tajništvo nam je poslalo sledeči odgovor:
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja je že 26. maja 1957 na prošnjo tržaške trgovinske zbornice sestavilo nekatere predloge za izboljšanje obmejnega prometa. Tajništvo SGZ je že pri sestavi teh predlogov upoštevalo dejstvo, da se videmski sporazum zelo ugodno razvija v o-bojestransko korist obmejnih področij, kar so tudi večkrat podčrtali zastopniki obeh držav. Z zadovoljstvom lahko torej ugotavljamo, da se je videmski sporazum o obmejnem prometu v teh dveh letih u-godno izvajal, vendar pa moramo istočasno podčrtuli, da ne odgovarja povsem željam prebivalstva, gospodarskih, turističnih in drugih faktorjev, ker je še vedno preozek.
Iz navedenih razlogov je tajništvo SGZ mnenja, da bi bilo treba v čim večji men povečati število prehodov in u-vesti druge olajšave, tako da bi v dogledni dobi lahko postopoma sploh odpravili oi>-mejne prepustnice in uvedli možnost vsakodnevnega prehoda z osebnimi izkaznicami.
Dokler ne pride do omenjene olajšave, pa bi bilo trebu znatno povečati število prehodov, tako da bi prebivalci obmejnih področij lahko prestopili mejo najmanj 12-krat na mesec, namesto sedanjih nezadostnih 4 prehodov, hrav tako bi bilo treoa dovoliti vsaj tro-dnevno bivanje v sosednjem obmejnem področju namesto sedanjih dveh dni, ki nikakor ne zadoščata potrebam koristnikov propuslnic. boleg tegu bi prehodi ne smeli bili omejeni na en sam mesec, temveč bi bilo treba omogočiti njih izkoriščanje v katerem koli razdobju veljavnosti pro-pustnice.
Glede veljavnosti propust-nice je že stalna mesunu komisija, ki je bila ustanovljena z videmskim sporazumom, u-gotovila, da je veljavnost štirih mesecev prekratka in je dovolila avtomatično poduljsa-nje za štiri mesece, tako da v praksi vetja že sedaj propust-nica osem mesecev. To pa še vedno ne zadošča m bi morala propustmeu veljuli najmanj eno tel o, brez poduljsevunj m vidiranj.
Oviro za dober potek obmejnega prometa predstavlja tudi obvezni vhod in izhod na istem bloku, čeprav so oblasti tovrstna določila sporazumu ze sedaj širše razlagala. To vprašanje bi bilo treba dokončno rešiti in istočasno tudi formalno ukiniti navedbo krajev, tako da bi bilo kretanje v ob-mejnec pasu na eni in na drugi strani meje popolnoma svobodno.
S povečanjem števila prehodov m podaljšanjem bivanja je tesno povezan tudi prenos valute z enega področja na drugo. Razumljivo je, da bi bilo treba sorazmerno povečati tudi vsoto denarja, katera se lahko prenese čez mejo. Istočasno bi bilo treba povečati tudi kbličine blaga, katero se lahko prenese brez plačevanja carine, carinske predpise t er olajšave pa točno določiti (po možnosti določiti listo blaga, torej vrste in količino in to listo uradno objaviti). Samo po sebi je razumljivo, da ne bi smele obstajati ovire pri prenosu foto-uparatov, glasbil, športnih potrebščin in drugih predmetov, katere lastniki nosijo s seboj in nato ponovno prinesejo nazaj čez mejo.
Resno oviro predstavlja na blokih za hitrejše odvijanje prometa sedanja ureditev prehodov z motornimi vozili, za katera sporazum določa sCar-net». Poleg tega je nCarnet* drag, kar zlasti prizadene številno kategorijo motoristov in lastnikov lažjih motornih vozil. To vprašanje bi bilo treba urediti z uvedbo brezplačnih dovoljenj za začasni izvoz.
Sporazum za seauj predvideva izdajo posebnega dovoljenja za do enomesečno bivanje na sosednem področju, vendar je sedaj veljavna upravna pot prezamudna, poleg tega pa je treba predhodno nnpru-viti posebno prošnjo in oblasti propustnico zadržijo dokler prošnja ni rešena. Iz teh razlogov se je do sedaj te ugodnosti poslužilo le malo prebivalcev obmejnega pasu. Predlagali bi, da ne bi bilo treba vlagati nobene prošnje lastni* kom obmejne propustn ice in da bi oblasti izdale dovoljenje Zu daljše prebivanje v kraju, kjer bi se ustavil lastnik pro-pustnice.
Med najvažnejše predloge pa spada razširitev obmejnega pasu, ki bi moral obsegati pomembne zgodovinsko-turi-stične kraje. Vključiti bi morali na primer na italijanski strani Videm, Oglej, Pontebo, Gradež, Benetke, vse do Padove, Vicenze in Verone. Na jugoslovanski strani pa bi ob-
mejno področje moralo zajeti turistično pomembno bohinjsko področje z Bledom, Radovljico, Kranjem, Ljubljano in Postojno ter južno: Gorski Kotar do Crikvenice.
Znano je, da so tudi druge, organizacije in ustanove (gospodarske, turistične, kulturne itd.) že proučile vprušunje obmejnega prometu in izdelale podobne predloge. Dobro bi bilo — po mišljenju Slovenskega gospodarskega združenja — da bi prišlo do skupnih srečanj vseh zainteresiranih organizacij in ustanov 'z obeh področij, kjer bi izmenjali misli in skupno uspešneje proučili to vprašanje, uskladili predloge in jih z večjo možnostjo za čimprejšnji uspeh predložili stalni mešani komisiji.
Slovensko gospodarsko združenje pa tudi podrobno proučuje in pripravlja predloge za boljše izvajanje sporazuma o malem obmejnem trgovinskem prometu, na katerem je gospodarsko zainteresirano prebivalstvo na obeh straneh meje in pri katerem so še posebej zainteresirani na našem področju obrtniki ter drugi mali in srednji gospodarski sloji.
Zborovanje pomorščakov
V nedeljo 25. t. m. ob 10.30 bo v Ul. Zonta 2 zborovanje pomorščakov, ki ga organizira zveza omenjene stroke pri novi Delavski zbornici CGlL. Zborovanju bo prisostvoval vsedržavni tajnik Zveze italijanskih pomorščakov I. Ri-mondini. Razpravljali bodo o smernicah sindikalne borbe po vsedržavnem zborovanju v Rimu, o sindikalni enotnosti in o zahtevah te stroke. Pokrajinsko tajništvo vabi vse svoje člane, naj se zborovanja udeležijo v čim večjem številu.
 «»-------
Pismo Pokrajinske zveze uslužbencev javnih ustanov županu
Zahteve po akontaciji na poenotenje plač
Tajništvo Pokrajinske zveze uslužbencev javnih ustanov pri novi Delavski zbornici CGIL je včeraj poslalo tržaškemu županu in predsedniku upravnega odbora občinske podperne ustanove pismo, v katerem zahteva v imenu prizadetih uslužbencev, naj tudi občinska uprava in uprava podporne ustanove izplačata svojim uslužbencem določeno vsoto na račun zaostankov zaradi poenotenja plač. Svojo zahtevo omenjeno tajništvo utemeljuje z vrsto ugotovitev. Predvsem je treba upoštevati, da sklep o poenotenju plač še vedno čaka na odobritev pristojnih višjih organov, uslužbenci javnih ustanov pa že več kot eno leto čakajo na priznanje svojih upravičenih zahtev. Zaradi tega bi morali omenjeni upravi na podlagi svojih sklepov izplačat: osebju vsaj nekaj na račun Pri tem je treba upoštevati sklep pokrajinske uprave od 13. avgusta, ki je odobrila izplačilo določene vsote svojim uslužbencem na račun zaostankov zaradi poenotenja
junija t. 1., upoštevajoč svoje prejšnje sklepe o celotnem poenotenju plač. Glede na .to omenjena sindikalna organizacija zahteva, naj tudi občinska uprava in uprava občinske podporne ustanove izplačata primerno vsoto svojim stalnim in nestalnim uslužbencem na račun zaostankov zaradi poenotenja plač od 1. julija 1956 do 30. junija t. 1, seveda v sorazmerju z razliko prejemkov pred poenotenjem plač in po zadevnem sklepu.
Obvestilo PSI
Tiskovni urad tržaške federacije PSI obvešča, da je te dni izšla knjigg s poročili in diskusijami na zadnjem zbero-vanju italijanske socialistične stranke o sindikalnih problemih.
Knjiga, ki obsega 24o strani, stane 300 lir in se jo lahko naroči na sedežu omenjene federacije v Ul. Mazzini 52 od 10. do 13. in od 17. do 20.30 ure.
Odgovor ministra Tognija tržaškemu županu
Gradnja ceste Benetke-Trst spravljena z dnevnega reda
Za njeno gradnjo bodo morali predložiti nov zakonski osnutek
Minister za javna dela Togni je v svojem pismu sporočil tržaškemu županu Bartoliju, da ni mogoče ničesar narediti v zvezi z gradnjo avto ceste Benetke - Trst in da torej te ceste ne bodo pričeli v doglednem času graniti. Tc. svoje »tališče opravičuje minister s tein, da je bila gradnja te avto ceste med zadnjimi. ki jih je upošteval zakon št.463 od 21. maja 1955 in da zanjo niso zadoščala dodeljena finančna sredstva. ANAS je bila sedaj zadolžena, da pripravi nov zakonski načrt, ki bi predvidel gradnjo te avto ceste SKupno z avto cesto Palermo - Catania, ki je prav tako izpadla iz načrta. Za gradnjo obeh cest bi potrebovali 30 milijard lir. Minister zaključuje svoje pismo, da je tudi predložitev novega zakonskega osnutka zvezana s težavami.
S pismom ministra za javna dela je torej vprašanje gradnje avto ceste Benetke - Trst za dalj časa odstranjeno z dnevnega reda, saj bo pričetek te gradnje mogoč sele, ko bo vlada iredložila in parlament razpravljal, proučil ter odobril nov zakon, glede katerega pa je minister sam zelo skeptičen. Na vsak način pa bodo ceio v najboljšem pri-
meru za sestavo, predložitev, razpravo 'n odobritev zakona potrebovali več kot leto dni in še potem ni prav gotovo, da bi se gradnja takoj pričela.
Le malo je prepričljiv oni odstavek ministrskega pisma, kjer se opravičuje, da gradnje ni mogoče takoj pričeti, ker je prav za to avto cesto zmanjkalo denarnih sredstev. Znano je namreč, da so bila sredstva že nakazana, pa so jih preusmerili za gradnjo neke druge avto ceste.
Sindikalna kronika
Včeraj je bilo v Ul. Zonta 2 zborovanje delavcev, ki so zaposleni v ladjedelnici Sv. Justa. S svojimi sindikalnimi zastopniki so razpravljali o sedanjih razmerah v tem podjetju in o smernicah za na-daljno borbo.
* * 4«
Kakor je bilo napovedano, bo danes ob 18. v Ul. Zonta 2 sestanek izvršnega odbora Pokrajinske zveze delavcev mizarske in zidarske stroke, na katerem se bodo pogovoril.' o poteku pogajanj z delodajalci za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe.
Po zagotovilih delodajalca
Preklicana stavka v podjetju Smolar«
Včeraj bi morala biti 12-ur-na stavka uslužbencev pri podjetju Smolars v znak protesta proti delodajalcu, ki je pred dnevi sporočil, da bo odpustil z dela 15 svojih u-službencev. Stavke pa ni bilo, ker je delodajalec spričo odločnega nastopa sindikalnih organizacij in delavcev moral odstopiti od svojega namena. Nekoliko pred začetkom napovedane stavke je namreč sporočil članom notranje komisije, da se želi z njimi pogovoriti. V kratkem razgovoru je bil dosežen sporazum, ker je delodajalec obljubil, da ne bo odpustil omenjenega števila uslužbencev. Zaradi tega je bila tudi preklicana stavka. To je seveda lep u-speh odločnega in enotnega nastopa uslužbencev in njihovih sindikalnih zastopnikov.  «»-----------------
Izlet Del. zbornice v Jugoslavijo in Avstrijo
Športni odsek pri novi Delavski zbornici CGIL v Ul. Zonta 2 priredi 20., 21., in 22. septembra večdnevni izlet v Jugoslavijo in Avstrijo ter izlet v Rimini in republiko San Marino. Prijave za izlet sprejemajo na sedežu omenjenega odseka. Ul. Zonta 2, soba št. 1. (telef. 23-675) ter na sedežu Nove delavske zbornice v Miljah in pri notranjih
•lllltllltlllllllilMtlllMIIIIIIItllllllllf IMIItf lllllllf Mllllllllllltlllllllllf IIIIIIIIIMIIIllllllllll llllllllllllf llltlf llllltllllltllll IIIIMII llllllltlttlllHIIIIIIIIIIIlllf tllllllllMItlllltlltltllllf IIIMIHIIf IMIIIIIHIIMIIIIII
Pred sejo tržaškega občinskega sveta
Manevri Bartoli ja in nekaterih odbornikov da bi preprečili	potrditev
Župan in odbornik Harabaglia sta kar na svojo roko pripravila predlog za ureditev resora «posebnih uprav», čeprav to ni v skladu s sklepom občinskega sveta
Včeraj je prispel v Trst na zasebni obisk tajnik Krščanske demokracije Fanjani. V palači Diana se je sestal s tržaškimi voditelji stranke, kjer mu je pokrajinski tajnik v daljšem razgovoru prikazal lokalni položaj ter probleme, ki terjajo konkretne rešitve. Fanjani bo iz Trsta odpotoval danes dopoldne.
Uradno stališče Krščanske demokracije do krize občinske uprave je v glavnem sledeče: «Do sedaj je KD storila vse, da bi omogočila redno delovanje občinski uprave. Njem napori. da bi zagotovila občini učinkovito upravo, so naleteli pri ostalih političnih strankah na nerazumevanje. Ti napori so celo do neke mere škodovali političnemu ugledu KD, ki je bila vedno demokratična, ker so zlobni jeziki razširjali po mestu govorice, da je KD spremenila svojo politično linijo. To ni res. KD je bila in ostane zvesta demokratičnemu centru. Za neuspeh svojih velikih naporov v občinski upravi ni kriva KD, ampak so za to krive ostale politične stranke, ki niso hotele sprejeti predloga KD, naj se občinski svet ukvarja samo z občinskimi upravnimi vprašanji in naj pusti ob strmi vse, kar bi lahko motilo politične odnose med strankami v občinskem svetu. Zavrnitev letošnjega proračuna pa je povzročila u-pravičeno ostavko župana in odbornikov, ki zaradi politične nestrpnosti levice in desnice v občinskem svetu ne morejo redno upravljati občine. Torej za vse to kar se sedaj dogaja v občini, KD ni kriva. Krivi so vsi tisti, kj niso ho-
teli upoštevati njenih naporov za preprečitev krize. Zato.KD ponovno izjavlja, da ne bo v nobenem primeru pristala na
rešitev krize, ki bi bila v nasprotju z njeno dosedanjo politiko. Zaradi tega prepušča občinskemu svetu, da se izjavi o ostavki župana in odbornikov.«
V tem duhu so sestavljena številna uradna in poluradna poročila, članki v glasilu KD in drugih listih, ki so jih do sedaj objavili, po drugi strani pa se v člankih jn pisanju desničarskega tiska, ki podpira Bartolija in njegov dosedanji enobarvni odbor, opaža, da zlasti župan in nekateri bolj vidni odborniki vlagajo vse svoje napore, da bi kljub podani ostavki ostali še vedno na svojih mestih. Brez dvoma so jih za to stališče opogumile izjave fašistov, ki so po ostavki odbora in župana ponovno ponudili demokristjanom svojo »nezainteresirano* podporo, samo da bi občinska uprava o-stala v rokah Bartolija in njegovih demokristjanskih sodelavcev. Sicer pa se župan in odborniki zavedajo, da glasovi celotne desnice ne zadostujejo za zavrnitev ostavke. Zato skušajo na vsak način najti nove argumente, da bi prepričali tudi druge skupine, da
zavrnejo ostavko, ali pa da se vsaj vzdržijo glasovanja.
Kljub temu, da je odbor že podal ostavko in da je župan izjavil, da bo podal ostavko na prihodnji seji občinskega
gu «prijateljev», čeprav gre za sto milijonske stroške in celo za sto milijonske dobičke. V resor «posebnih uprav« so vključene občinske menze oziroma tri občinske restavraci-
sveta, se je odbor, ki začasno j je, občinska točilnica, občin-
še vedno upravlja občino, lotil reševanja nekaterih važnih vprašanj, kot da bi se ničesar ne zgodilo. TaLti so te dni sporočili, da »župan in odbor proučujeta možnost rešitve vprašanja gledališča «Rossetti». Dokončno odločitev o tem vprašanju pa bi moral sprejeti občinski svet« Sedaj pa so desničarski časniki objavili vest, da je odbornik Harabaglia, ki pravijo, da je predsednik komisije za «posebne uprave«, sestavil predlog za ustanovitev «občinske avtonomne u-stanove za posebne uprave«. Ta predlog je po pisanju teh časnikov Bartoli pregledal in ga izpopolnil. O njem bodo razpravljali na prihodnji seji občinskega odbora, nakar naj bj ga predložili v obravnavo občinskemu svetu. Na videz je ta postopek običajen in bi bilo vse v redu, če ne bi župan in odbor podala ostavke in če ne bi šlo za tako važno vprašanje. kot so ((posebne uprave«.
Omeniti moramo, da je prav vprašanje «posebnih uprav« povzročilo sedanjo občinsko krizo. «Posebne uprave« so bile do sedaj «poseben» resor občinskega odbora, nad katerim občinski svet ni imel nobenega pregleda in ni o njem ničesar odločal.'Vse se je delalo in leševalo v ožjem kro-
plač od 1. julija 1956 do 30
  iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiini ....................................................................................................
Izpred kazenskega sodišea
Na 13 let zapora in 3 milijone globe obsojeni štirje razpečevalci morfija
Dva od obtožencev sta se morala poleg tega zagovarjali tudi zaradi posesti in trgovanja s pornografskim materialom
Po uspešni aretaciji turških tihotapcev in razpečevalcev opija, ki so ga s parnikom, na katerem so bili zaposleni, pripeljali iz njihove domovine v Trst, se je morala policija junija letos ukvarjati z raz-krinkovanjem druge skupine razpečevalcev mamil. Tokrat so bili razpečevalci domačini, a preiskava za njihovo odkritje ni bila nič lažja kot za Turke.
Preiskavo je sprožila vest, ki je krožila po Sv. Jakobu, da nekatere osebe ponujajo na prodaj majhno količin > morfij*. Policija se je začela za ‘tvar zanimati in je kmalu ugotovila, da so ponudbe prihajale iz neke brivnice pri Sv. Jakobu, kjer je delal 36-letni Amedeo Linardon iz Ul. Pončana 1 in kamor je zahajal (14-letni Italico Staffetta iz Ul. Navali. Tega so policijski agenti zaradi njegove prete-
Amedeo Linardon
klosti dobro poznali in so tudi vedeli, da je zmožen vsega, tudi prodajanja mamil. Ker jim je bilo znano, da je mož zelo prebrisan, so morali pripraviti skrben načrt in dobro past, v katero bi se morali ujeti vsi razpečevalci.
Zato so dali nalogo nekemu naredniku vodniku civilne policije, da stopi v stik s prodajalci in da naj se jim predstavi kot kupec. Po številnih sestankih in diskusijah, je Staffetta končno pristal na prodajo 1 kg morfija za 1 milijon 650 tisoč lir. Dokončno sta se moža dogovorila v' neki gostilni v Ul. Pascoli, kamor je prižel tudi neki »Baffo«. Ta nova oseba, znana samo z imenom Baffo, ki ni odgovarjal moževemu priimku, je policiji delala precej preglavic, zaradi česar so moraii moža zasledovati. Vse to se je dogajalo med diskusijo za določitev kraja predaje mamila. Prostor pred glavnim vhodom v konjsko dirkališče pri Montebellu je ugajal obema strankama in tako sta se kupec in prodajalec razšla.
Medtem je policija pripravila vse potrebno za njihovo aretacijo; v bližino Montebel-la, .n sicer v Ul, del Veltro so poslali tovornik, v katerem je bil novi potujoči kemijski laboratorij. Dva inšpektorja ki sta se predstavila kot kupca, sta stopila v stik s proda jalci, ki so prišli na dogovorjeno mesto z avtom last tasta enega izmed razpečevalcev Kupca sta hotela majhen vzo-
rec in ko sta tega dobila, sta poslala nekega agenta v spremstvu nič hudega slutečega Staffette na pregled mamila., V tistem trenutku ie začela delovati past. Policijski agenti so v Ul. del Veltro obkolili Staffetto, medtem ko so v notranjosti policijskega poltovornika pregledali in a-nalizirali mamilo. Nekaj minut kasneje so organi imeli v rokah dokaz, da gre res za morfij, zaradi česar so z avtomobili in z motornimi kolesi zdrveti zopet pred vhod v konjsko dirkališče in nepričakovano obkolili avto tihotapcev. Eden od teh se je zavedel nevarnosti in je takoj odvrgel zavoj, vendar je bilo že prepozno. Hočeš nočeš je moral na poveljstvo, kjer so aretiranega razpečevalca identificirali za 37-letnega Fioren-za Bodigoia iz Ul. Orlandim. Za Bodigojem in Stalfetto je prišla vrsta tudi na Linardi'
t torenzo Uodigoi
Italico staffetta
na, katerega so aretirali istega dne.
Med zasliševanjem je Staffetta izjavil, da mu je mamilo ponudil 53-1 etni Carlo Bose iz Ul. Don Bosco, zaradi česar je tudi ta mož sledil sopajdašem v zapor.
Sedaj pa so se morali vsi zagovarjati pred sodiščem, kjer so bili vsi obtoženi, da so skušali prodati pol kg morfija, dalje nezakonite posesti tujega blaga, nezakonitega u-voza brez predpisanega dovoljenja in končno, da nišo plačali prometnega davka. Ker pa so pri Staffetti med hišno preiskavo odkrili tudi nekaj pornografskih slik in ker je mož Izjavil, da jih je dobil od Linardona, sta se morala slednja dva zagovarjati tudi zaradi posesti pornografskega materiala v svrho trgovanja.
Sodišče je po celodnevni razpravi izreklo naslednjo obsodbo; Staffetto je obsodilo na 4 leta in 11 mesecev zapora ter na 1 milijon in 74.000 lir globe, Boseja na 4 leta in pel zapora ter na 1.062 000 lir globe, Bodigoia na 2 leti in 4 mesece zapora ter na 570 tisoč lir globe in Linardona na 2 leti in 2 meseca zaporne ter na 478.000 lir denarne kazni.
Breds. — Zanetti, tož. — Scarpa, zapisu. — Kachelli obramba - odv. R. Sardos, Veni in Radovani,
ska mesnica (ki prodaja meso po nižjih cenah občinskim u-službeneem, uslužbencetn Ace-gata in upravne policije), razdeljevanje drvi po nižjih cenah upokojencem INPS. razdeljevanje dnevnih obrokov hrane istrskim beguncem, ki so nastanjeni v taboriščih tega resora, ki ga do sedaj občinski svet ni mogel nadzorovati.
V razpravi o proračunu je bivši pokrajinski tajnik KD Romano postavil Bartoliju nekaj kočljivih vprašanj glede delovanja »posebnih uprav«, ki so pod osebnim nadzorstvom Bartolija. Omenil je velike dobičke, vprašal je, kam ti dobički gredo, vprašal je, če je res, da so z dobički »posebnih uprav« olepšali županovo poletno rezidenco »Villo Revoltella« in še nekaj vprašanj, ki so spravila Bartolija v veliko zadrego. Leva opozicija je zahtevala, naj občinski svet imenuje preiskovalno komisijo, ki naj razčisti celotno zadevo. Demokristjanom in /lasti Bartoliju ni bilo všeč, da so vprašanja svetovalca Romana sprožila zahtevo po preiskavi. Zato so se župan in nekateri odborniki dogovorili s fašisti, da bo Kp sprejela predlog misinskega svetovalca Morellija, naj se dopolni orlbo-rova komisija o «posebnih u-pravah« z nekaterimi svetovalci. Nato pa naj komisija uredi juridično stanje «posebnih uprav«. O preiskavi seveda niti besedice. Toda vodstvo KD ni sprejelo tega Bartolijevega barantanja, ker bi bilo preveč očitno, da so demokristjani na predlog fašistov preprečili ustanovitev preiskovalne komisije. Vodstvo -KD ni maralo vzbuditi v javnosti upravičen sum, da so zadevo na hitro likvidirali, češ da se za ((posebnimi upravami« skriva nekaj nepoštenega. Zato je po svojem članu, svetovalcu Stopperju, zavrnilo misin.ski predlog. To je fašiste užalilo in so zapustili dvorano pred glasovanjem proračuna. Na predlog republikancev pa je občinski svet z večino glasov sklenil, da bo že na isti seji izvoljena komisija, ki bo pregledala dosedanje delovanje «posebnih uprav« in priprav.la predlog za rešitev tega vprašanja. Zaradi zavrnitve proračuna pa ni prišlo še do izvolitve te komisije.
Čeprav je sklep občinskega sveta še vedno veljaven in bi morala komisija občinskega sveta sestaviti predlog za ureditev juridičnega položaja ((Posebnih uprav«, sta odbornik Harabaglia in župan kar na svojo roko že sestavila zadevni predlog. Zato je desničarski list «Messaggero» že včeraj napisal, da bosta predloga za rešitev vprašanja gledališča »Rossctti« in »posebnih uprav« propadla, če bo občinski svet »prejel ostavko odbora in župana. To dokazuje, kako si ti ljudje želijo, da bi občinski svet «v korist občinske uprave« zavrnil ostavko in da bi še nadalje ostali na svojih mestih Bartoli in njegova družba. Ne verjamemo, da bodo ti manevri prepričali večino svetovalcev, ki zahtevajo nov občinski odbor in novega župana, ki bosta znala upravljati občino v korist celotnega prebivalstva in ne bosta zanemarjala najvažnejših gospodarskih, upravnih in drugih vprašanj.
komisijah v velikih podjetjih.
Izletniki, ki pojdejo v Jugoslavijo in Avstrijo bodo odpotovali iz Trsta 20. septembra ob 5. in se bodo ustavili eno uro v Ljubljani, nato nekaj ur v Mariboru, v Gradcu en dan. od tod odpotujejo čez Celovec k Vrbskemu jezeru in se vrnejo čez Videm v Trst 22. ob 23.30.
Izletniki v Rimini in republiko San Marino bodo odpotovali iz Trsta tudi 20. septembra ob 5. uri ter si bodo za nekaj ur ogledali Padovo, Bologno in Rimini. V San Marinu sd bodo ustavili en dan, nato pa še bodo čez Ravenno in Ferraro ter Portogruaro vrnili v Trst 22. $eptemhra ob 22. uri-
 «»-------
Izlet CGIL
Komisija za šport m razvedrilo pri novi Delavski zbornici CGIL v Ul. Zonta št. 2 prireja ob priložnosti karnij-sko-koroškega praznika izlet na prelaz »Monte Croce Carni-co» (1363 m nadmorske višine).
Vpisovanje sprejema do 31. avgusta omenjena komisija v Ul. Zonta 2 soba št. 1.
— «»----
Nezgode na delu
Včeraj zjutraj so ’z rešilnim avtomobilom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 33-let-nega delavca Ruggera Fonta-nota iz Campor št. 136. V bolnišnici so mu ugotovili rano na nosu in praske na zgornji ustnici. Izjavil je, da se je ponesrečil med delom v Ul. A. Emo. Zaposlen je namreč bil pri zidanju neke stavbe in je po nerodnosti padel na tla. Zdraviti se bo moral približno tri tedne.
Ob 9.45 pa so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 42-letnega težaka Eugenia Rustio iz Ul. della Guardia 12. Sprejeli so ga na II. kirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 10 dni. Zdravniki so mu ugotovili rano na obrazu, praske na zgornjih udih in nezavestno stanje. Osebje Rdečega križa je izjavilo, da se je Rustia ponesrečil v Novem pristanišču, kjer ie padel s kupa lesa.
Malo kasneje pa so sprejeli na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice še 48-letnega Giordana Godino iz Skednja 527. Izjavil je, da se je ponesrečil med delom v tovarni mila, kjer je zaposlen. Med delom je po nerodnosti vtaknil prst v stroj ter si ga hudo poškodoval. Zdraviti se bo moral 20 dni.
—«»------
Vrelo olje na otroka
Sinoči je 33-letni Bruno Me-dizza iz Ul. Traversale de! Bosco pripeljal z avtomobilom v bolnišnici svojo 2 leti staro hčerkico Pattizio, katero je moral pustiti v oskrbi zdravnikov dermatološkega oddelka. Ti so ji namreč ugotovili opekline II. stopnje po desni roki in J. stopnje po lesni nogi. Zato se bo morala zdraviti 9 do 14 dni.
Oče je izjavil, da je hčerka doma prevrnila ponev z vrelim oljem, ki je ženi služilo za cvrtje rib.
Kulturne prireditve
»PRIMORSKE PRIREDITVE«
Slovensko narodno gledališče iz Trsta V SOBOTO 24. t. m. in v NEDELJO 25. t. m. ob 20.30 v Izoli. — Carlo Goldoni: »Primorske zdrahe«, komedija v treh dejanjih. Velika uprizoritev na prostem. V primorsko narečje prestavi’ dr. Mirko Rupel. Režija Jože Babič in Modest Sancin Scena Jože Cesar in ing. arh. Viktor Molka.
( IZLETI )
IZLET K IZV1HU SOCE Prosvetno društvo »Andrej Cok«
priredi v nedeljo 8. septembra enodnevni izlet skozi lepo Soško dolino k izviru Soče v Trenti Cena vožnji 1.300 lir. Vpisovanje dnevno od 20. do 21. ure v krožku v Konkonelski ulici (Opčine).
(LJUUNKA PKOSVETA )
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo ime! sejo v petek, 23. avgusta t. 1. ob 18. uri na sedežu.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21. avgusta 1957 se je v Trstu rodilo 11 o-trofc, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 9.
POROČILI SO SE: natakar Vit-torio Ballarim in frizerka Nivea Sterle, varilec Giuseppe Albino F er lat Ln gospodinja Angela Maria Sossi, inšpektor CP Pietro Albertelli in uradnica Margherita Gaktassi, električar Carlo Mosetti in delavka Gug'Iielma Egheoni. kovač Giordano Triglav in gospodinja Graziamaria Cesar, mehanik Paolo Steffe in uradnica Paola Vattovani, čevljar Tindaro Marzu-Ho in uradnica Nadia Na-dalin, zidar Silvan Košuta in go-spodinja Darina Regent, pomorščak Antonio Grasso in gospodinja Letteria De Leo.
UMRLI SO: 65-1 et ni Gnido L izza, 69-letni Oreste Daltin, 55-let-ni Oton Bitežnik, 81-1 et na Antonija Cergol vd. Biščak, 93-letni Davide Soliman, 81-letni Ferdinande CandusSio, 78-letna Maria Maraš vd. Speranza.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu
INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2: G. Papo, Zgornji Kjadin 1095 (Sv. Alojz); Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo, Trg Cavana 1: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
J
rimče: «Bronast a Venera«, slušna igra; 23.30 Plesna glasba.
KOPER
Poročila v itaUjanšč1«!:	6.30,
12.30. Ib.30, 17.30. 19.15, 23.00.
Poročila v slovenščini:	/30,
'13.30. 15.U0.
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 12.45 Poje zbor Društva tridentinskih planincev; 13.40 Kmeti j4s*ki nasveti; 13.45 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni spored; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Pojo in igrajo Pohorski fantje; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Priljubljene melodije: 18.40 Iz del jugoslov. skladateljev: Stevan Hristič, Marko Tajčevič; 19.25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane;
23.10 Ernest Bloch:	Schelomo, hebrejska rapsodija.
SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m. 212,4 m
Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00,	i3.00,	15.00,	17.00.	19.30,
22.00
7.30 Mladim poslušalcem o počitnicah; 8.05 Pisarna vrsta slovenskih narodnih; 8.35 Tri simfonične slike: 9.00 Utrinki iz literature	— Otito Ernst: Darilo na
štirih	nogah;	9.20	Note plešejo
(spored zabavmh melodij); 10.10 Dopoldanski koncert; 11.00 Dober dan. otroci!; 11.15 Cicibani pojo; 11.30 Klavirske skladbe na narodne	teme;	12.00	Pod vročim
južmm soncem; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing.’ Tatjana Stuipica: Oljna repica, ogrščica, lan ali in-karnatka?; 12.40 Drobne orkestralne skladbe; 13.15 Igrajo Veseli godci; 13.30 Iz oper Umberta Giordana, Piet.ra Masragnija in Ruggera Leoncavalla; 14.20 Šport; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Radijski roman — Geor-ges Simenon: Plesalka iz Veselega mhna - V.: 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji;
17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku:	18.00 Četrtkova reportaža: 18.15 F. Schubert: Simfonija št. 6 v C-duru; 18.45 Radijska univerza — Tadič: O življenju sladkovodnih rib; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Četrtkov veečr domačih pesmi in napevov; 21.00 Bohuslav Martinu: Pastora-les; 21.30 Aleksander Puškin-Mile Klopčič: Grof Nulin; 22.15 Ritem današnjih dni.
TELEVIZIJA
17.30 Oddaja za otrOke; 2100 Odnehaš ali nadaljuješ; 22.00 Varietejska predstava iz Sanrema;
23.10 Vesti.
RADIO
ČETRTEK, 22. avgusta 1957 TRSI POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 12.00 Po. tovanje po Italiji — Turistični razgledi Maria A. Bernonija; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Melodije iz filmov;
13.30 Chopinova glasba; 13.56 Pri. ljubljene melodije; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Dvorak:	Koncečt
za čelo n orkester v' h-molu: 18.35 Polke in mazurke:	18.55
Koncert pianista Irvina Schenk-mana:	19.15 Radijska univerza:
Evropska kolonialna ekspanzija;
19.30 Ped ra glasba; 20.00 Šport;
20.30 Od melodije do melodije; 2J.50 Kitarist Les Paul; 2100 Dramatizirana zgodba:	Henrik Ibsen: «Peer Gynt», igrajo člani Radijskega odra; 22.00 Neve knji-ge in izdaje: Tgnazio Silone: «Lu_ kova tajna«; 22.15 Griegova gias-ba; 22.45 Večerne melodije; 23.30 Polnočna glasba.
i nsT i.
14.30 Tržaška kulturna kronika; 17.00 Liszt; Tri rapsodije; 17.25 Igra godalni orkester Ambrose; 18.15 Dario Gigli in njegova kitara; 18.30 Glasbeno popoldne; 19.45 Odvetnikovi nasveti; 21.00 Glasbeni variete:	21.45 Koncert Rimskega tria; 22.15 Prosper Mč-
iimiimiiiinimmiimMHminmimiimmimmimiiiiimi n umi mim m m m miim ii mmi iiii
Previdnost ni nikoli odveč
Zaradi prometnih nesreč tri osebe v bolnišnico
Včeraj zjutraj se je pripeti- ; hoda avtobusa. Ko se mu je
la precej huda prometna nesreča. Okoli jeste ure se je na svojem motornem kolesu 'ŽO-letni Lodovieo Dal Cof peljal po Ul. Baiamonti proti Trgu Foraggi. V bližini omenjenega trga je Dal Col izgubil oblast nad vozilom in padel na tla. Vozilo je še nekaj metrov vleklo ponesrečenca za seboj, nakar se je prevrnilo na mladeniča. Na kraj nesreče so takoj pritekli agenti prometne policije. Ustavili so prvi avto in ponesrečenca odpeljali v splošno bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili rano na levi ličnici, praske na obrazu in nezavestno stanje ter so ga sprejeli na I. kirurškem) oddelku, kjer se bo moral zdraviti okoli dva tedna, seveda če ne bodo nastopile komplikacije.
Malo kasneje pa se Je pripetila druga prometna nesreča. Ko je 73-letna gospodinja Ernesta Furlan hotela prekoračiti Ul. Ginnastiea se je vanjo zaletel 19-letni Federico Prešel iz Doline 2.12, ki se je prav v tistem trenutku vozil s svojim motornim kolesom po o-menjeni ulici. Sunek je bil tako močan, da je Furlanova padla na tla in obležala nezavestna. Neki pešec, ki je opazil nesrečo, je takoj poklical rešilni avtomobil Rdečega križa, ki je pridrvel na kraj nesreče in žensko odpeljal v bolnišnico, kjer so jo pridržali na ortopedskem oddelku. Zdravniki so ji ugotovili zlom leve piščali, rane na levi strani temenice in razne praske na raznih delih telesa. V bolnišnici se bo morala zdraviti približno dva meseca.
Kmalu popoldne pa so z re šilnim avtomobilom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 67-letnega krojača Andreja Grgiča iz Bazovice 15. Ponesrečenca so sprejeli na II. kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 10 ali najkasneje v 20 dneh, seveda če ne bodo nastale komplikacije. Osebje Hdečega križa, ki je moža pripeljalo v bolnišnico, je izjavilo, da se je ponesrečil medtem ko je hodil po Bazovici. Ker je mož gluh, ni slišal prt-
avtobus približal, se je premaknil nekoliko proti sredini ceste in tako ga je avtobus oplazil in ga vrgel na tla. Zdravniki so mu ugotovili podplutbe na glavi, udarce na desnem ramenu z verjetnimi kostnimi poškodbami in nezavestno stanje.
 «»------
Zastrupitev z žvepleno kislino
Kmalu popoldne so z rešil-nim avtomobilom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 46-letno Evo Costanzo iz Ulice Coroneo 15. Sprejeli so jo na opazovalnem oddelku, kjer se bo zdravila tri dni. Zdravniki so ji ugotovili lažjo zastrupitev. Izjavila je, da se je zastrupila med čiščenjem stranišča z žvepleno kislino.
V oko se je zbodla
17-letna Maria Pasutto iz Tržiča je zaposlena v neki tovarni stekla za hladilnike v Gradiški ter je morala z ostrim šilom čistiti špranje med sipami. pri tem pa se je zbodla v oko in posledica te poškodbe je bila, da ie morala z delodajalčevim avtomobilom v tržaško bolnišnico, kjer so jo sprejeli na okulističnem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bi morala pasuttova okrevati v 30 dneh.
Danes nadaljevanje razprave proti Miljanom
Danes se bo pred porotnim sodiščem nadaljeval proces proti Miljčanom. Na sporedu je zaslišanje sestre bivšega tržaškega trgovca Brandolina, ki je iz Argentine sporočil, da je on osebno prodal Giustu Trevisanu krznen plašč. Njegova sestra bi morala priti pričat v zvezi s to prodajo. Ni znano, če je ženska kaj vedeia o tem ali ne.
KINO
r
Excelsior, 16.00; »Londonska lisica«, D. Niven, G. Page,
Fenice. 16.00: »Vražji«. Sal Mi-neo, J. Saxon, L. Patten. Film o sodobni mladini.
Nazionaie. 16.00:	«Banda	mesta
za ločitve«, J. Lund, D. Single-ton.
Filodrammatico. 16.30: «Ura zločina«, E. Purdom, Ida Lupino. Grattacielo. 16.00: «Nežni spol«. Cinemascope Technicolor. J. All.vson.
21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Supercinema. 16.00: »Javni piščanec št. 1». Technicolor-Cinema-scope.
Arcobaleno. 16.00: «08/15 Kaputt«. Končna zmaga poročnika A-scha. Tretji del istoimenskega romana.
21.00; ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Astra Rojan. 17.00: «Sejkova hči»> R. Meeker. Technicolor-Cinema-scope.
Capitol. 16.00: »Spijonska zavesa«, R. Roman, S. Hayen.
21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Crlstallo. 16.30: »Mi dovoliš, očka«, Alberio Sordi.
Alabarda. 16.30: «Reši svoje življenje«, L. Jourdan, B. Sullivan. Ariston. Glej kino na prostem. Aurora. 17.00: »Upornik v mestu*. J. Payne in R, Roman. Mladoletnim prepov.
Armonia. 15.00: «Konec pustolovščine«, V. Johnson, D. Kerr. Nov variete.
Ideale. 16.00: »Jezdec samotne tk> line«. Terhmcolor. A. Ladd in J. Arthur.
Impero. 17.00:	«Poročnik dina-
mit«, Technicolor. A. Murphy. 21.00; »Odnehaš ali nadaljuješ«. Itaita. 16.30: «Tvoja ženska«. L. Massari, M. Girotti in P. Neal-21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Moderno. 17.00: »Pod Karajbskim morjem«. Technicolor. L. Hass. 21.00; ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Savona. 16.00; «Krojač za ženske«, Fernandel,
Viaie. 16.00: «Kralj za 4 kraljice«. Cinemascope. C. Gable in E-Parker.
Vitt. Veneto. 16.15: «Velika igra«. Technicolor. G. LoMobrigida. Mladoletnim prepovedano. Belvedcre. 16.30:	»Naskok *
džungli«. Technicolor.
Massimo. 16.30: «Napoleon Bona-parte«. Barvni film. J. P, Au-monit, o. VVetles.
2100; »Odnehaš ali nadaljuješ«. Novo cine. 16.00:	»Pomorska
zmaga«.
21,00; «Odnehaš ali nadaljuješ«. Odeon. 16 00: »Zena je enaka a*
vse«, N. Taranto. Nadla Gray. Radio. 16.00: »Zeleni zmaj«. Vohunstvo, R, Denning.
— «»-------
KINO NA PROSTEM Ariston. 20.15: TV In «OdnehaS ali nadaljuješ«. Sledi: «Cigart baron«. Technicolor.
Armonia. 20.00: «Konec pustolovščine«, v. Johnson.
Arena del flori. 20 00: «Kralj Potepuhov«. Technicolor, K. Gray-son. Rita Moreno.
Garibaldi. 20.00: «Beg v močvif-ju«, S. Cochran. Dear film. Marconi. 16.30:	«Stolp ugodja«'
S. Fanvpaninl, p. Brasseur. Parad'so. 20.00: »Divji ples«, O-G. Cooper.
Ponzlana. 20.00: »Udarci na bobne«, Alan Ladd, Marlsa Pavah-Bilke med Indijanci in pionirji; Secolo Sv. Ivan. 20.00 In 22.00: ((Grofica Kanarskih otokov«. Technicolor. S. Pampaninl. Skedenj. 20.00:	»Posebni agent
Pinkerton«,
Stadlo. 20.00: »Sužnja lp gospa*' S. Hayward in C. Heston Vaimaura. 20.15: »Smo možje al1 kaplarji«, Toth Rojan. 20 00 in 22.00: »Eliana M inoški« Cinemascope. I, Bergmanu in M Ferrer.
BALETNA ŠOLA
SLOV. NARODNEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pričenja s septembrom 1957 z baletno šolo za otroke do 10 let starosti in za mladino od 10. do 14. leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od 14. let* naprej. Solo bo voJfl izkušeni tržaški koreograf Adrijan Villes.
Vpisovanje do 31. avgusta v Ul. S. Vito 17. tel. 38-23(1, vsuik dan V uradnih urah od 9. do 13. in od 14. do 17. ure.
3 —
22. avgusta 1957
DOGODKI	NA	SRED
ARABSKI ODPOR PSOII POLHI *M
Razvoj dogodkov na Srednjem vzhodu kaže v tem poslednjem času določene nove značilnosti, ki nam omogočajo, da popolneje pogledamo tik o v bistvo Eisenhowerjeve doktrine, kakor tudi na obseg in oblike odpora arabskega sveta do nje.
Po zlomu angleške politike v Suezu, po objavi Eisenhowerjeve doktrine in prvih korakov ameriške politične ofenzive na tako imenovani «prazni prostor*, je prišlo do določenega nihanja in motenj v borbi arabskih narodov za popolno neodvisnost in enotnost.
Kot so se dogodki razvijali, tem bolj je postajalo jasno, da Eisenhowerjeva doktrina ne predstavlja neke «nove ameriške politike na Srednjem vzhodu* ~ kar dejansko niti ni — ampak le neko drugačno metodo pri zavarovanju določenih ciljev Zapada na tem področju. Ti cilji so v kratkem naslednji:	zadr-
žati proces osamosvojitve arabskih narodov ter izgradnje arabske enotnosti m obdržati obstoječe položaje na Bližnjem in Srednjem vzhodu s perspektivo vključitve celotnega pod-ročja v zapadni blok. Razume se, da je pri tem ♦izpolnjevanju prostora * Amerika težila h krepitvi in širjenju predvsem svojih, ameriških pozicij na škodo pozicij drugih dežel, a v bistvu na škodo življenjskih koristi arabskih narodov. Tako je poleg negativnih in nevarnih tendenc, ki jih je izrazila, in Umetnega podpihovanja medarabskih nasprotij in Poskusov, da se razbije fronta arabske enotnosti (kar je bilo v bistvu njen glavni cilj), je Eisenhower-jeva doktrina privedla tudi do povečanja notranjih nasprotij v zapadnem zavezništvu. Vojna za sred-bjevzhodni petrolej in odkrita britanska intervencija v Omanu (o čemer dajejo ZDA le skrajno previdne, široke in nedoloče-be izjave) nas navajajo na zaključek, da se v sklopu 2apadne politike na Srednjem vzhodu razplamteva-j° stara latentna protislovja- Vzporedno z vsem tem Pa prihaja v arabskem svetu do novih teženj po obnovi prejšnje povezanosti v borbi za neodvisnost. zdi se, da celo tiste arabske vlade, ki so na to doktrino pristale v večji ali Ptarnjši meri, začenjajo resneje razmišljati o svoji bodočnosti na arabskem polotoku.
Jordan in Aman
. V Jordanu so za sedaj ^ spremembe se najmanj /d dne. v jordansko-sir-®š'h in jordansko-egiptov-»kih odnosih se zdi, da so Prebrodili tisto kritično fa-z®> ki je obstajala pred Poldrugim mesecem, toda Položaj še zdaleč ni razči-*oen. Jordanska vlada se kuša braniti pred obtož-jr?. da vodi »dolarsko po-1«	.*• Ib vztrajno ponav-
tJa izjave o svoji privrže-osti politiki arabske neodvisnosti, toda za sedaj e ne gre dalje od lega ^ksprotno, v poslednjem oasu prihaja do začasne ‘dostritve položaja. Zna-Uno je vendarle, da se Proces, ki se sedaj vrši v ■^banu (in na katerem se
slogu organiziranih pro-esov sodi dozdevnim Zadnikom — dejansko žrt,-am zarote) ne izkorišča za Podpihovanja protiegiptov-** in protisirske kampa-Je. Zdi se, da je ta pro-
ces
predvsem namenjen
?a botranjo rabo in
za
cpitev avtoritete in u-g‘eda novega režima, ki je ® vedno zelo izoliran od *bbožic. Toda učinek je Prav nasproten od zaže-bega, ker vse to, kar se digrava na procesu v A-odbu, zlasti še dokazni
Postopek, more težko ko-škr koli prepričati o »komunistični infiltraciji* in Prevrat,nosti» naprednih 1 dežele, katerih edini k*ch je bil v tem, da so se L°stavljale po robu temu.
hi britanski vpliv za-H^bjali z vplivom nekoga rugega.
Arabija
J^ska Arabija je še se ' v laZ1 nihanju. Zdi dn ^a’ da danes v neki n*8i smeri, oprico nespre-‘Jlvega stališča ZDA ran e vpvasanja Akabskega te v	hljub saudskim zuh-
kor&ni ln Pričakovanju, ka-
bier,iudl sI'r-C0 skrajne a-2-criSKe zadržanosti v zve-v j? dogodki v Omanu se R adu vedno resneje po-ali je od Sirije
vprašanje,
sju c‘S*Pta povsem na tne-vDr . A tu je končno tudi Bina Je oaze Burninl, sko »kutere so ZDA Saud-dil Arabijo pustile na ce-jai«' V zvezi s tern postajo Pomembne vidne ko-
rekture saudskih odnoša-jev s Sirijo in Egiptom. Obisk načelnika egiptovskega generalhega štaba saudski prestolnici, napoved morebitnega novega obiska sirskega predsednika Ku-vatlija v Riadu, obojestranske sirske in saudske izjave o odstranitvi nesporazumov med obema deželama govore o tem, da so saudsko-sirski in saudsko-egiptovski odnosi ne le normalizirani, ampak tudi na poti stalnega izboljšanja.
Libanon
Tudi Libanon je nemirna dežela. Poslednje egiptovske pobude so nenavadno prizadele to malo arabsko aeželo, ki je prva pristala na Eisenhowerjevo doktrino. Kajti tu ne gre le samo za to, da Egipt odklanja svoj pristanek na kakršno koli libanonsko pobudo na političnem področju, ampak tudi za možnost resnih posledic na ekonomskem področju, v zvezi z zmanjšanjem in celo prenehanjem egiptovskega uvoza iz Libanona. Pogoste demonstracije v deželi, metanje bomb na ameriško čitalnico v Beyrutu m na stanovanje ameriškega vojaškega atašeja,' kakor tudi spopadi med demonstranti in vojsko v posameznih delih dežele, niso nikakršni slučajni pojavi, ampak izrazi nezadovoljstva s politiko vlade, ki oddaljuje Libanon od sodelovanja z Egiptom in Sirijo in od politike neodvisnosti ter arabske enotnosti.
Nov in nedvomno pomemben moment v položaju na tem področju predstavljajo tudi poslednje izjave predsednika Naserja, v katerih se borba proti nevarnosti širjenja zapad-nega vpliva označuje za eno od glavnih nalog borbe arabskega sveta. To nikakor ne zmanjšuje važnosti, ki jo Egipt predpisuje rešitvi palestinskega vprašanja. Toda to nedvomno pomeni zaostritev stališča do Eisenhovverje-ve doktrine in krepitev odpora proti nji.
Federalna unija med Egiptom in Sirijo
O tem nam priča tudi oživitev pobud za uresničenje federalne unije med Egiptom in Sirijo, pri če-
mer se puščajo odprta vrata za pristop tudi drugih arabskih držav. Po nekem prejšnjem sirskem načrtu, ki je naletel na načelno odobritev Egipta, naj bi se vzpostavil neki federalni svet, sestavljen iz članov sirskega in egiptovskega parlamenta, ki naj bi bil vrhovni organ unije. Ohranila naj bi se vrhov-nost in ozemeljska integriteta vsake posamezne dežele, toda združili naj bi se splošnopolitični, diplomatski, gospodarski in vojaški posli. Predhodni sporazum, ki so ga v začetku tega meseca dosegli v Kairu, in po katerem naj se imenuje skupni sirsko-egiptovski komite z nalogo, da prouči razne plati unije in predloži načrt vladama obeh dežel, predstavlja pomemben korak naprej.
Vse to so dejstva, ki pričajo o ponovni krepitvi odpora proti negativnim elementom zapadne politike na Srednjem vzhodu.
mm m
mm
'J*
1
:
Sofia Loren in Gary Grant v prijateljskem pogovoru v veži nekega hotela v VVashing-tonu, kjer sta nastopila v prvih prizorih novega filma «Houseboat»
OTROK BO SEL LETOS PRVIČ V SOLO
Kaj otrok mora kaj mu ni treba
ZNATI
Marsikdo si bo mislil, ko bo zagledal tale naslov; «0, kje je še to!» Pa se moti. Ze sedaj je treba otroka pripravljati na šolo. Seveda ne mislim s tem, da bi ga morali začeti učiti pisati, brati in računati. Ne! To bi bila velika napaka.
Pomisliti moramo, da je bil otrok, ki bo čez nekaj tednov začel hoditi v šolo, sedaj pravzaprav brez nekih rednih obveznosti. Živel je brezskrbno, počenjal je povečini tisto, kar mu je bilo trenutno najbolj všeč. Nihče ga ni k ničemur silil.
Vse to lepo pisano in brezskrbno življenje se bo tisti dan, ko bo otrok začel hoditi v šolo, nehalo. Moral se bo navaditi na določeni red, na redno vstajanje in na učenje in na izpolnjevanje nalog im na življenje v šoli vobče.
Nekatere matere strašijo svojega otroka s šolo. «Zdaj nočeš ubogati, boš že videl, ko boš prišel v šolo!«
DOSEDANJI VIRI VODE NE ZADOŠČAJO
Dragocena surovina bodočnosti
Vodo bodo pridobivali iz podzemeljskih ležišč, z destiliran jem morja in iz ledenih gora, ki jih bodo potegnili na kraj, kjer jih bodo potrebovali
Resno so se začeli ukvarjati strokovnjaki z vprašanjem preskrbe vode. Seveda ne gre tukaj samo za vsakdanjo potrebo pitne vode. Bolj resno je vprašanje preskrbe vode za industrijske namene.
Voda dandanes ni več blago, ki nima nobene vrednosti, ki nima nobenega lastnika, ki je last vseh. •
«Saj je ne more zmanjkati. Pada na zemljo, potem izhla-peva, potem zopet pada na zemljo itd., itd.«
Voda je postala dandanes važna surovina v industriji, a mnogi zelo obsežni predeli na naši zemlji trpijo zaradi velikega pomanjkanja vode. A povrh vsega so še strokovnjaki ugotovili, da podzemeljske zaloge vode niso neizčrpne.
Veliko vode pade z dežjem, a največ te deževne vode ni mogoče izkoristiti, ker se 'z-gubi. Nekaj jo vsrka vase zemlja, a mnogo je izhlapi. Se
vedno ostane ogromna količina vode v rekah in potokih. Kljub temu pa pravijo v A-meriki, da je potrebujejo mnogo. Šestino vse vode porabijo v ZDA, a je menda bodo letos porabili celo četrtino. In pravijo ,da čez nekaj desetletij ne bodo tam imeli dovolj vode za vse svoje potrebe.
Računajo, da je dandanes povprečna poraba vode 700 litrov na osebo na dan. In potem še poraba vode v industriji. Nekoč je industrija rabila vodo samo za pomožno sredstvo. Dandanes pa se vse bolj rabi kot sestavni del končnih izdelkov. Kdo ve, da je potrebno za izdelavo kilograma sladkorja deset litrov vode, za kilogram najlona 800 do 1000 1, za kilogram papirja sto do dve sto litrov, a za kilogram jekla 250 litrov vode?
Kako si bodo pomagali strokovnjaki pri tem?
V prvi vrsti mislijo izkoristiti vodo, ki leži pod površjem naše zemlje. Ležišča vode najdejo podobno kot ležišča nafte.
Drugo upanje so ledene gore, ki vsebujejo na tisoče milijard litrov vode.
In tretja rešitev je destilacija morske vode. To bi bil najbolj zanesljiv vir, ki bi docela zadostil vsem potrebam po vodi. Na žalost pa je s tem največ stroškov in je ta način najbolj zamotan.
Ni vsem znano, da se nahaja globoko pod površjem zemlje dosti vode. Geolog Deles je že leta 1861 cenil, da je te vode okoli 1175 milijard kubičnih metrov. S to količino vode bi mogli pokriti vso zp-meljsko površino 2 metra 30 cm na debelo. Nekaj let pozneje sta dva angleška geologa to količino vode ocenila nekoliko drugače. Dejala sta. da je vode precej manj, in sicer
iiiiMiiHiMMtiiiiimtiiiiiiliiiiiiMiM m Miiiiiiiiiiimiii m n iiiMiiitiiMiiiiiHiiiiH m iiiiiiiii m mn mn i milim n minil milnim ion n iiiiiiiiin n MlHifiiiintiiiiiiH,m iiHtiiiiiiiiiiimiiiiniimiiiiif m mn
NAJBOLJ DINAMIČEN ORGANIZATOR TRŽAŠKIH SLOVENCEV
Dragotin	Martelanc
lil!*'
DRAGOTIN MARTELANC
V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja sta bila najbolj znana prvaka tržaških Slovencev državni poslanec Ivan Nabergoj, gostilničar na Proseku, in Dragotin Martelanc, najbolj dinamičen organizator slovenskega ljudstva na Tržaškem, sin Franca	Martelanca, premožnega
posestnika, gostilničarja tn podjetnika v Barkovljah. Tedanja borba tržaških Slovencev se. da primerjati z današnjo borbo arabskih in drugih narodov proti kolonializmu in borbo beneških Slovencev za slovensko šolo in kulturo sploh. Te borbe so le navidezno narodnjaške, v resnici pa so bistveno socialne, ker jim ljudstvo sledi v prepn-čanju, da jim bo narodna svoboda prinesla blagostanje. Borba tržaških Slovencev na koncu prejšnjega stoletja nam bo	popolnoma razumljiva, a-
k.) upoštevamo dejstvo, da so se	slovenski kmetje borili
proti italijanski posjiorii, italijanski buržoaziji v mestu. Borba, ki jo je vodil mladi Martelanc v Barkovljah, je bila torej borba za ljudske interese, kar sta pravilno tolmačila tudi oba njegova nečaka, ki sta sledila njegovemu	vzoru in žrtvovala svoje
življenje v narodno-osvobodil-ni borbi. Ta ilva nečaka, Vladimir in Ciril sla bila sinova njegovega brata Angela.
Prvi je umrl mučeniške smrti v nacističnem peklu Dachau, drugi pa je. padel kot partizan na fronti. Pa tudi njun ded, značajni in neumorni svetoivanski prvak Anton Trobec, soustanovitelj eEdinostin, je odločilno vplival na oblikovanje, njiju značaja.
V začetku našega stoletja pa so frakarski elementi začeli tudi pri nas kvariti prejšnje ljudsko protikapitalistič-nu gibanje in ga spreminjati v kapitalistični nacionalizem. Nekdanje narodnjaštvo je izginilo in se med zadnjo vojno razdelilo v belo gardo in partizanstvo, čigar pionirji so bili nekdaj. Dragotin Martelanc in drugi narodni voditelji.
Gostilna Dragotinovega očeta je bila na barkovljanski obali, v hiši ,kj er je danes policijska postaja, kakih 50 korakov pred začetkom Icon-tovelske ceste. Rodil se je naš Dragotin v Barkovljah v hiši št. 55 dne 3. septembru 1866 in umrl tudi v Barkovljah komaj 28 in pol let star, dne 3. aprila 1805 v hiši št. 261, ki nosi danes št. 201 na Miramarski cesti. Njegova mati jc bila Uršula, rojena Jazbec, sorodnica, ako ne celo sestra znanega tržaškega bogataša Jazbeca, ki jc bil med drugim tudi lastnik To-nellovega veleposestva in Vile pri Vrhu (Orehu). Tn je namreč tisti Tonello, ki je. ustanovil tonellovo ladjedelnico, ki se jc nahajala tam, kjer je zdaj ladjedelnica Sv. Marka. Tonello sicer ni umrl kot revež, a njegovi nasledniki so prišli na nič, medlem ko sta Franc Martelanc in Jazbec še pred smrtjo obubožala.
Podjetnik Franc Martelanc se je v glavnem pečal z nakupovanjem starih Indij, ki niso bile več za ra bo in ki jih je potem razdiral in prodajal tako dobljeni materini. Glavni vzrok njegovega gospodarskega poloma jc bile nesreča z neko v ta namen kupljeno veliko ladjo, ki mu jo je vihar potopil. To je bila seveda velika izguba, vendar še ne taka, da bi je ne biI mogel gospodarsko preboleti. Najhujše je bil,, to, da je zapravil mnogo denarja s po-
skusi, da bi ladjo rešil z morskega dna, kar pa mu ni u-spelo. Kakor da bi to ne bilo dovolj, je pred časom umrla Dragotinova mati, ki je bila izvrstna gospodinja in kuharica in steber gostilne. Po njeni smrti je začela gostilna hirati in je končno propadla.
Dragotin Martelanc je bil zelo bister in resen mladenič in velik idealist. Vedno je razmišljal, kako naj bi svoje rojake spodbudil, da bi se začeli krepkeje borili za svoje pravice. Brezkončna morska planjava pred njim mu je stalno podžigala domišljijo in ga navdahnjevala za načrte. Takoj ko je dovršil vojaško službo, je začel zbirati svoje prijatelje za ustanovitev pevskega društva, kar se mu je posrečilo doseči leta 1889, ko je. bil komaj 23 let star. Društvo je dobilo i-me «Adrija», ki je pevce, n-metnost in morsko pokrajino združilo v poetično celoto. A-drijaši so izkazali ustanovitelju svojega društva Dragotinu Martelancu svojo zahvalo s tem, da so mu na barkovljanskem pokopališču postavili velik in lep nagrobni spomenik. Ta spomenik pa je. moral po preteku določene dobe na zahtevo tržaškega magistrata odstraniti Dragotinov brat Angel. Ta je hotel zemljo odkupiti, da bi mogel spomenik ostati na spojem mestu, ali vse prošnje so bile zaman, spomenik Dragotina Martelanca je moral izginiti, preveč jih je bodel v oči,
Se pred ustanovitvijo Tržaške hranilnice, in posojilnice, in sicer dne 27. oktobra 1891, je bil Dragotin Martelanc izvoljen za prvega tajnika «Rojanskega posojilnega in kaiisumnegn društva», ki je bilo ustanovljeno dva meseca pred tem, t. j. 38. avgusta 1891, iz česar se da sklepati, da je bil, če že ne ustanovitelj, gotovo pa eden izmed ustanoviteljev te zadruga.
Najvažnejše njegovo deli pa je bila ustanovitev »Tržaške posojilnice in hranilnice«, ki jc bi la registrirana dne 3. novembra 1891, kar ga je proslavilo med vsem našim ljud-
stvom v mestu in okolici. V prvi odbor te zadruge so bili izvoljeni:	Val. Matija Zivic,
predsednik; dr. Matej Pretnar, njegov namestnik, Ivan Abram, Kristjan Dejale, Franc Dolenc, Ivan Sabec, Ivan Valenčič in Fran Žitko, odborniki. Dragotin Martelanc ni bil sicer izvoljen v odbor, vendar pa je bi; začetni organizator in duša vsega, medtem ko so bili izvoljeni odborniki, v interesu zadruge, reprezentativni ljudje, bogataši, veletrgovci in izobru-ženci, ali socialne iniciativnosti — poznal sem vse -— ni Imel nobeden izmed njih. Dne 6. oktobra 1893, poldrugo leto pred smrtjo, je bil Dragotin Martelanc izvoljen še za tajnika «Obrtniškega društva v Barkovljah«; ali že čez osem mesecev ga je smrtna bolezen prisilila, da je izstopil iz odbora. Se prej, in sicer 16. februarja 1894, je moral iz istega vzroka zapustiti cRojansko posojilnico in konsumno društvo«, Zaradi bolezni je seveda prenehalo tudi njegovo delovanje v društvu «Adriju« in njegova uradniška služba pri «Tržaški posojilnici in hranilnici«, k‘ mu je, ko je ležal bolan doma, izplačala samo še eno mesečno plačo, kar mu je silno zagrenilo zadnje mesece življenja, ne toliko zaradi denarja, kolikor zaradi grde nehvaležnosti.
V zadnja leta njegovega življenja spada tudi izguba državnozborskega mandata za tržaško okolico, ko je bil namesto Nabergoja izvoljen italijanski kandidat Leopoldo Mauroner zaradi izdaje nekaterih podkupljenih slovenskih volivcev, kur je okoličane strašno razburilo. 7,a organizatorja protestov v Barkovljah So splošno smatrali Dragotina Martelanca. Vendar so ti protesti v Barkovljah in tudi v Sčedni šli preko dovoljenih mej, kar pa ni bilo v namenih Dragotina Martelanca, ki bi bil kmalu drago plačal nerazsodnost svojih prijateljev, Nekatere voditelje tako imenovanih cikorja-šev so v Barkovljah vrgli V morje, vendar brez posledic, v Sčedni pa so nekaterim takim porezali trte.
DRAGO GODINA
125 do 250 milijard kubičnih metrov. A nedavno je geolog Fuller izjavil, da je, vode pod zemeljsko površino komaj kakih 15 milijard kubičnih metrov.
Naj bo že kakor koli, ta voda, ki leži v večji ali manjši množini pod zemeljskim površjem, je zelo dragocena, iia-to jo iščejo. Vrtajo v različnih deželah. V Mavretaniji so na nekih krajih že odkrili ležišča podzemeljske vode, iz katerih izčrpajo do 20.000 litrov vode na dan. V francoski A-friki so našli vodo v globini 600 metrov pod površjem, a v Pensilvaniji na 2000 metrov. Na nekem mestu v Sahari izčrpajo 14 kub. metrov vode na minuto. A največji uspeh pri iskanju podzemeljske vode so dosegli Izraelci. Računajo, da dobiva Izrael 77 odstotkov vse vode, ki jo uporablja, izpod zemeljske površine.
Druga, kaj drzna rešitev *e-ga vprašanja je pridobivanje vode iz ledenih gora. Skoro vsakomur se zdi misel, da oi mogel človek porabiti vodo. k: je v taki ledeni gori, fantastična. Vendar pa se strokovnjaki s tem že dalj časa a-kvarjajo in je videti, da ne brez uspeha.
Ledene gore ne vsebujejo slane vode, čeprav plavajo v morju, marveč je voda sladka. Ledene gore, ki plavajo v arktičnih morjih, so del leden,-kov, ki so se od njih odtrgale Ogromne so količine vode v taki ledeni gori. Računajo, t a bi ena sama taka lede’na gora zadostovala za oskrbo milijonskega mesta ali cele pokrajine s pitno vodo.
To je vsem jasno. Teže je najti način, kako te gore prepeljati tja, kjer bi jih lahko izkoristili. Ne morejo vendar čakati, kdaj jo bo morski tok zanesel v tisto smer. Pravijo, da bi se dala taka gora potegniti tja, kjer bi jo potrebovali. In so tudi že izračunali, da bi bilo treba šest vlačilcev, da bi potegnili ledeno goro do kalifornijske obale. Za to pot bi rabili šest mesecev in 80^)00 KS\ Stroškov pa bi s tem bilo okrog milijon dolarjev. Pravijo tudi. da ti se to vsekakor izplačalo, ker bi voda, ki bi jo na ta nač;n prepeljali, bila vredna okoli sto milijonov dolarjev. Saj liso nazadnje stroški s ((prevažanjem« takele ledene gore niti tako veliki, če računamo, da tehta gora okoli deset milijon >v ton.
Takle transport ledenih gora s severnih področij na ju? bi verjetno imel še druge posledice, kot samo korist zaradi vode. Vplivalo bi morda celo na podnebje v puščavi, na padavine, na vegetacijo n kdo ve, kaj vse bi se potem pokazalo!
Z destiliranjem morske vode so se začeli ukvarjati že Francozi. Poročajo o dobrih uspehih, vendar pa je vbda, ki jo pridobivajo na ta način, precej draga. Poskušajo za sedaj več načinov čiščenja morske vode, vendar pa je še vse v razvoju.
HQLLYW00D PRIPRAVLJA:
0 VELIKA DEŽELA (The Big Countrg) bo zanimiv film, posebno ker bodo v njem nastopali Caroll Baker (ena od lanskih pretendentk na Oscar-ja :a srnjo vlogo v znanem filmu Baby Doli) s Chnrlto-nom Uestonom, ki bo tokrat prvič v vlogi akmeta«, in set. veda nepogrešljivim Gregorg-jem Pečkom.
% PRVI UPORNIK (Prime
Rebell) ima svojo snov iz priljubljene filmske dobe — časa secesijske vojne (iz kate re je tudi roman, katerega objavlja zdaj «Večer»: Prijetna pot). Pripoveduje zgodbo o očetu, ki išče svojega gluhonemega sina. Nastopala bosta Olivia de Bavilland in A-lan Ladd (v vlogi očeta), njegovega sina pa bo igral njegov pravi sin.
^ MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI (Cat on a Hot Tin Roof) je znana drama Tennesseeja Williamsa, ki je dosegla po vsem svetu velike uspehe. Zato ni čudno, da so to zgodbo o ženi, ki se bori, da bi dobila otroka, s katerim bi se uveljavila v družini, sklenili prenesti na film. Za zdaj sta dve kandidatki za glavno vlogo: Elizabeth Taylor (k‘ je nedavno rodila 7-mesečnega otročički> in Claire Bloom, znana angleška igralka, katero je za film odkril Charles Chaplin.
0 ROZE... (The RosesJ bo film, v katerem bo v režiji Richarda Quinna zelo verjetno prvič v ameriškem filmu nastopila mala Francozinja Brigitte Bardot, Njen partner bo Jack Lemmon.
«V šoli te bodo že navadili ubogati, boš že videl!«
»V šoli pa ne boš tako razposajen, kot si doma. Tam te bodo kaznovali! Tam te bodo zaprli!«
In še marsikaj drugega takemu malčku napovedo o šoli, da z velikim strahom pričakuje dne, ko bo moral prestopiti šolski prag. In za vedno mu ostane tisti strah pred šolo, zlasti če šola tega ne popravi, kar so mu vcepili starši.
Otroku je treba pojasniti, da se bo v šoli mnogo Koristnega in lepega naučil. Zabavno bo v šoli, saj hodijo tja vsi otroci in se tega veselijo.
Ni lahko pri srcu otroku, ko gre prvič v šolo in ko se prvič mora ločiti od svoje mamice. Potem pa pride med popolnoma neznane otroke mirno mora sedeti in učiteljica govori tako resno. Zlasti je težko to za mestnega otroka, ki je večinoma doma, ali pa ki svojih sošolcev prej nikoli ni videl. V vasi je to precej drugače, ker se vsi otroci Že prej poznajo.
In od vtisa, ki ga dobi o-trok prve dni, je odvisno potem vse njegovo poznejše delo v šoli.
Kaj pa je tako slabega, če se otrok nauči brati in pisati, preden začne hoditi v šolo?
Takle otrok se bo takrat, ko se bodo učili črke, dolgočasil. «Saj jaz to že znani.« Ne bo pazit, se bo začel igrati in še druge bo s tem motil. Tako se bo navadil na to, da tudi pri drugih predmetih ne bo poslušal.
In tako ne bo nikoli znal se učiti. To je zelo važno, če se rlrok že takoj v začetku navadi na redno delo, če «e navadi se učiti. Ce se tega ne navadi takrat, težko, ha bo kdaj pozneje to znal. Ne bo imel volje ne vztrajnosti ker se je v prvem razredu navadil, da je šlo vse tako lahko.
Rajši kot da starši otroka uče brati in pisati preden začne hoditi v šolo, naj bi ga naučili, da se zna pravilno obnašati, da se zna sam obleči, da zna vprašati in se zahvaliti, da zna poslušati, kb ga kdo kaj vpraša, da zna pozdraviti in pa da zna čim Jepše govoriti. To. je potrebno. Tot e m bo otrok rad hodil v šalo, ker bo videl, da je prijetno in, da tudi on nekaj velja.
Pametno store tudi starši, ki svojega otroka že zgodaj navajajo k samostojnosti in k redu. Navaditi ga je treba. da vedno sam pospravi svoje igrače. Da ima svoje i grače vedno na istem mestu in v redu. In to je treba vedno in dosledno zahtevati. Prav tako oblačila. Čevljev ne sme metati kar tako po sobi in jih tam pustiti.
To je tisto, kar je vsakemu človeku v življenju po-
II  	III	Milili	IIIIIIIM
VLJUDNOST NIČ NE STANE
Zakaj trkamo na vrata
Prav je, da se že otrok navadi potrkati na vrata, preden vstopi v kak prostor. Ni to spakovanje, kot bi kdo mislil. Niti ni poniževanje, V sobi se človek sprosti, se preoblači, se morda umiva ali počiva. Prav neprijetno je. če nekdo vstopi, ne da bi prej potrkal, čeprav je morda samo družinski član. Seveda je še bolj neprijetno, če je to kdo drug. Teže je tam, kjer ima stanovanje le eno sobo. Bolje je v takem primeru o-pozoriti družinske člane, naj ne hodijo v tisti prostor.
Vsekakor pa je obvezno, da potrkamo na vrata, kadar stojimo pred tujimi vrati. In vstopimo le, če se nam to dovoli. Razen, seveda, če ni že na vratih napisano, da ni treba trkati.
Otrok se bo tega najlaže n najprej navadil, če bo imel pri starših dober zgled. Kot* pri vsaki reči
 «»------
Dežela počitnic
List «Politica», ki izhaja v Florenci, piše;
«Naš šolski koledar je kaj ponesrečen, kar jih je na svetu, 'er določa (imenitno prvenstvo!) največje število počitnic izmed vseh evropskih in izvenevropskih šol. Italija ima okoli 130 dni poletnih počitnic, medtem ko jih ima Belgija 62. Francija 79, Anglija 42, a brez nedelj in zapovedanih praznikov imamo več kot 164 dni na leto brez pouka, v Angliji 132, v Franciji H3. na Švedskem 120 itd. Sedaj je postal še 25. marec praznik, da bi se mladina spominjala na podpis rimske pogodbe, namesto da bi jo držali v šoli in ji dali zgled delavne aktivnosti, namesto da bi italijansko nagnjenje za počitnice ob kakršnem koli dogodku, ob smrti Benedetta Croceja ali kakega javnega
funkcionarja ali ob obisku kake osebnosti ali kake obletnice, ki nudi lahko pretvezo za brezdelje.«
Ni
vraža
Marsikdo misli, da je povezano s kako vražo to, da kupujemo rože v neparnem številu. Zahtevamo torej devet nageljnov ali pa enajst. Tri vrtnice ali pa pet. In tako vedno. Mora biti neparno število! Zakaj? Nič skrivnostnega ni na tem. le laže se neparno število rož razvrsti v vazi, kot pa parno.
trebno in kar mu vedno koristi. Kdor tega nima, je revež. Otrok, ki bo znal vse to, bo tudi sam prav lahko pazil na red pri svojih šolskih potrebščinah, v svoji torbi .n v svojem predalu.
To *so osnovni nauki k samostojnosti otroka.
Papir - pomočnik gospodinje
Dosti si moremo pomagati s papirjem v gospodinjstvu. Pripraven je že zaradi tega. ker ga potem enostavno vržemo proč. Zlasti časopisni papir je koristen in uporaben.
S časopisnim papirjem očistimo mastne madeže na šte-dilnikovi plošči ali na robu .štedilnika. Mastno posodo lahko z njim odrgnemo, da imamo potem pri pomivanju lažje delo. Sipe moremo zelo lepo očistiti s papirjem.
Denemo ga v mokre čevlje, ker vso vlago vsrka. Z njim podložimo preproge, da se ne premikajo. Se v marsičem nam pride papir prav.
Nasveti
— Pri čiščenju madežev z bencinom se pogosto naredi značilni kolobar, ki je prav tako grd, kot je bil odstranjeni madež. To preprečimo, če denemo med bencin nekaj zrn soli,
* * *
— Smukec je najcenejše n najbolj pripravno sredstvo -a odstranjevanje mastnih madežev iz tkanin. Smukec (talco) natresemo na madež in ga pustimo nekaj časa tam. Potem ga skrtačimo in če še vedno ni madež izginil, še enkrat potresemo tisto mesto s smukcem. To ponavljamo, dokler madež ne izgine. Se bolje ie, če pustimo smukec čez noč na madežu.
* * *
— Madeže od borovnic na belem blagu odstranimo tako, da polijemo madež z vodikovim dvokisom in nato speremo z mlačno vodo.
* * P
— Kadar pripravljamo kak liker ali kaj podobnega, ter morimo sladkor raztopiti, ga ne bomo mogli napraviti, ker
se sladkor v alkoholu ne topi. Zato moramo sladkor prej raztopiti v vodi in šele nato primešati alkoholu. Sladkor moramo prej popolnoma ohladiti, kadar kuhamo liker, ter ga šele potem dodamo alkoholu. Ce tega ne storimo, bo tekočina motna.
* * *
— Sladkor navadno izboljša okus zelenjavi, če ga dodamo med kuhanjem. Sladkorja ne smemo dolgo kuhati, sicer bo izgubil precej sladkobe. Zaradi tega ga dodajemo jedem šele potem, ko je kuhanje že končano.
* * *
— Ce želimo, da bodo cmoki rahli, moramo narezan kruh vreči v vrelo vodo, potem ga odcedimo in dobro iztisnemo. Potem pa šele dodajmo jajce in mleko. V tem primeru je seveda treba manj mleka.
* * *
Neprijeten duh v omari za obleko odpravimo, če umijemo omaro od znotraj s hiper-manganovo raztopino. V vsaki omari pa tega ne moremo storiti, ker bi s tem pokvarili polituro. Zato si pri politira-nih omarah pomagamo tako, da denemo v omaro gorčično (senape) moko. Stresemo jo v kako plitvo in široko posodo in pustimo v omari več dni. Goččična moka posrka ves neprijeten duh. Ce ne zadostuj* enkrat, ponovimo.
I v, ||
t ?;>*?<£:!
Mi
■y.$m
  M
— B/il sem njen prni mož, pa sem vam pripravil seznam njenih lastnosti. Utegne vas zanimati...
Gorišlio-beneiki dnevnih
Kmalu bodo minile počitnice v CRDA
Prva naloga sindikatov: volitve notranje komisije
Letošnja enotna stavka električnih varilcev je okrepila solidarnost delavcev
Športni dnevnik
S prihodnjim ponedeljkom 26. avgusta se bo ponovno pričelo delo v tržiških ladjedelnicah. S tem dnem se to začelo tudi delo za sindikalne organizacije. V prihodnjem mesecu jih namreč čakajo volitve notranje komisije, kajti sedanja komisija bo kmalu izgubila veljavo, ker bo kmalu potekla enoletna mandatna doba.
Volitve notranje komisije v CRDA predstavljajo izredno važen dogodek. Njegova važnost letos ne bo nič manjša, ker se javnost zanima, kako bodo delavci volili letos in ali bodo sindikalne organizacije izgubile ali pridobile glasove.
Ce nekoliko pogledamo na zadnje in predzadnje volitve, tedaj ugotovimo, da bodo zlasti volitve 29. julija 1995 še
za dolgo časa ostale v spominu ladjedelniških delavcev. Tistega leta je ravnateljstvo napravilo pravcato ofenzivo proti delavcem s tem, da je pričela izvajati politiko ločenih pogajanj s OISL in UIL na škodo FIOM, ki je bila najmočnejša sindikalna organizacija v ladjedelnici. Ravnateljstvo je prepovedalo sindikalnim organizacijam, da bi med opoldanskim počitkom propagirala svoje volilne programe, prepovedalo je kandidatom, da bi prišli v tovarne prirejat konference, proti suspendiranim delavcem so uvedli diskriminacijski postopek s tem, da so jih prisilili voliti ločeno od drugih delavcev. Obenem so v tako naelektrenem ozračju predstavniki ravnateljstva pričeli razširjati govorice, da ameriška družba
liliiiiiiimiHcimiiMimiiMiHiHiHiiiiMHimniiMiiiiiiiiiinmtitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmHiMnii
Seja občinskega odbora v Gorici
Na dnevnem predvsem upravna vprašanja
V torek zvečer je bila v beli dvorani občinskega poslopja seja občinskega odbora, ki se je zaradi številnih obravnavanih točk nadaljevala še včeraj zvečer. S torkove seje je županstvo izdalo sledeče poročilo:
Ob prisotnosti odbornikov so bili odobreni sledeči predlogi; prisodili so dobavo 6.400 stotov kuriva, imenovali posebno komisijo za nadzorstvo dobave kuriva, odobrili strošek v znesku 927.000 lir za obnovo in popravilo pohištva v občinskem tehničnem uradu.
Na predlog dr. Krainerja, odbornika za socialno pomoč, so odobrili strošek za prevoz revežev, odobrili so. da se podaljša zdravljenje treh bolnikov, obenem so sklenili predložili v odobritev občinskemu svetu izplačilo stroška v znesku 250.000 lir Rdečemu križu za nadaljnje delovanje šolskega ambulatorija v letu 1957—1958.
Referent za javna dela dr. Terenzio je poročal, da je M '-gistrato alle Acque v Benetkah odobril dokončni načrt za gradnjo hiš za občinske uslužbence. Načrt predvideva gradnjo tristanovanjske hiše v Ul. Colombini in še neko drugo osemstanovanjsko hišo v Ul. Torriani. Strošek bo znašal 25 milijonov lir.
Odborniki so odobrili napeljavo centralne kurjave v nadstropju zvišane osnovne šole v Ul. Leopardi za 2.070.000 lir, dalje so odobrili spremembo v ceni gradnje omenjenega šolskega poslopja, gradnjo stanovanja za občinskega paznika v Ul. Mazzini štev. 7, odobrili so cenitev del za otroški vrtec v Ločniku in strošek 300000 lir za napeljavo vode v otroški vrtec v Podturnu.
Na koncu so na predlog odbornika za finance dr. Galla-rottija odobrili račune za 800 tisoč lir. Seja, ki se je zače.a ob 18., se je zaključila nekaj po 20. uri.
Skrb za živinorejo v Dolenjem Brnasu
V Dolenjem Brnasu obstaja že nad 30 let mlekarna, v katero so včlanjeni številni domači in okoliški živinorejci. Mlekarna kar dobro deluje in
vodstvo, kateremu na čelu je Avgust Mulič, skuša v zadnjih letih čimbolj modernizirati notranje naprave, da bi prišlo do čim hitrejše in boljše proizvodnje masla in sira.
Pred dnevi pa so sklenili, da bodo v vasi ustanovili postajo proti sterilnosti goveje živine, ki jo bo vodil živine-zdravnik Moneghini. živinorejci bodo imeli tako možnost pripeljati lastno živino na pregled in bodo s pomočjo nasvetov domačega živinozdrav-nika prav gotovo lahko povečali dosedanjo plodnost goved
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Umrla je 98-letna Roza Gus iz Lombaja
Pred dnevi so pokopali v Lombaju najstarejšo žensko grmeške občine 98-letno Rozo Gus. Pokojnica je bila znana tudi izven svoje občine; bila je izredno delavna zena in skrbna mati, zato so jo na zadnji poti spremili aomačim in vaščani bližnjih vasi v kar največjem številu.
Še nobenega sklepa glede odpustov v Rablju
Kot napovedano, so se v torek dopoldne v Vidmu sestali sindikalni zastopniki in predstavniki ravnateljstva rabeljskega rudnika. Kljub dveumi diskusiji niso prišli do nikakršnega zaključka; zdi se, da predstavniki delodajalcev še vedno vztrajajo na potrebi od. pusta 50 rudarjev, pa čeprav se je že pokazalo, da proizvodnja vendar ni tako nizki da bi do tega moralo priti.
Ponovno bo sestanek v petek v Vidmu; medtem pa so sindikalni zastopniki napovedali sklicanje širšega sindikalnega zborovanja rudarjev rabeljskega rudnika, na katerem se boio pomenili o nadaljnjem skupnem nastopu.
Esso Standard Company ladjedelnici ne bo dala drugih naročil, če bodo delavci glasovali za levičarski sindikat. Tako huda gonja proti naprednim sindikalnim organizacijam ni mogla ostati brez posledic: FTOM je dobila 10 sedežev, UIL 9 in CISL 8. Prejšnja notranja komisija pa ie bila sestavljena iz 16 predstavnikov FIOM, CISL 11 in UIL 6.
Lansko leto pa so delavci spoznali, kolikšno škodo ie prinesla delavcem notranja komisija, v kateri so imeli monopol predstavniki CISL in UIL. Ravnateljstvo je skušalo popolnoma odvzeti njen ugled, nadaljevalo je politiko ločenih sporazumov, povečalo je akorde in delovni ritem, prepovedalo je sestanke in širjenje sindikalnega časopisja v tovarni. Delavci, ki so leta 1955 tako volili zaradi hudih groženj ravnateljstva, co odprli oči. In lanske volitve notmnj'e komisije so ponovno privedle FIOM do 12 članov, CISL jih je imela 8, UIL pa 6.
Letos pa se je v ladjedelnici okrepil duh za solidarnost. Sodelovanje sindikalnih organizacij je doseglo velik uspeh v stavki električnih varilcev, ki so za 69 dni skoraj popolnoma paralizirali delo v ladjedelnici. Spor se je zaključil z rimskim sporazumom, ki pa je samo delno zadostil njihovim zahtevam. Zaradi teh značilnosti bo letošnja volilna kampanja prav gotovo potekala v duhu delavske solidarnosti, kajti samo na tak način je mogoče doseči priznanje številnih zahtev.
V nedeljo v Gorici razstava ptičev
Vsakovrstne ptiče bodo razmestili na vrtu za županstvom
V nedeljo bo v občinskem parku za županstvom tradicionalni semenj ptičev. Doslej smo imeli v Gorici ob tem času vsako leto na razstavi vsakovrstne domače in eksotične ptice, ki so si jih meščani z veseljem ogledovali. Ob teh prilikah pridejo tudi posne-malci ptičjega petja, ki med seboj tekmujejo za prvo nagrado. Celo ljudje z dobrim sluhom ne morejo ločiti ptičjega petja od človekovega. Tradicionalni sejem je šele zadnja leta v občinskem parku; prej so ga organizatorji prirejali na Trgu sv. Antona.	•
Pripravljalni odbor je doslej v parku pripravil že vse potrebno. Vpisovanje bo do nedelje zjutraj ob 6.45. Razsodišče bo ob 7. uri prvikrat pregledalo razstavljene ptiče, ob 10. uri pa drugič; tekmovanje s piščalkami in brez njih bo ob 11. uri. Ob 13.30 bo proglasitev zmagovalcev ter razdelitev diplom in denarnih nagrad.
Razstava bo odprta za javnost od jutranjih ur do 14. ure. Vstopnina 100 lir na o-sebo.
iz Krmina
V prvi polovici avgusta so se v Krminu rodili: Paola Fa-bris, Vincenzo Civitillo, Ivan Kumar, Maurino Meden in Rita Simonetti. Umrli so 69-let-ni upokojenec Antonio Ber-told, 82-letna nuna Argia Do-rigoni, 78-letna Giulia Sangui-nazzi, 9-letni dijak Federico Mecca.
Oklici: delavec Rino Cecot in Giuseppina Brandolin, ing. Giuseppe Valentini in profesorica Orietta Chialchia. Poroke,- finančni stražnik Luigi Cornale in Bruna Musina, delavec Mauro Zamuner in delavka Maria Plaini.
illlilllilitlliitillllllllliitilllliliiJiiilillililiiiuiimiiiiiiiritiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiimilliillliiiilimillt
Seja pokrajinskega upravnega odbora
Visoki izdatki za pokrajinske liceje
Prvi javni trening nove Triestine
Olivieri hoče enajstorico s preprosto ofenzivno igro
Pomanjkljiva fizična in tehnična kondicija igralcev kljub nekaterim uspelim potezam
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najnižjo temperaturo ob 6. uri, ko je bilo komaj 10,2 stopinji, ob 16. uri pa je bilo 26,8 stopinje.
V torek zvečer se je ponovno sestal pokrajinski odbor, ki je imel na dnevnem redu vrsto vprašanj. Seji je predsedoval odv. Culot. Odborniki so spreieli vrsto sklepov med katerimi je tudi ureditev plač nekaterim pokrajinskim uradnikom in to na osnovi rednih dvoletnih poviškov. Odbor je pregledal in tudi o-dobril vrsto prošenj ljudi, k; bi hoteli vzdolž pokrajinske ceste Trst - Videm ;n ceste, ki vodi v Cervinjan, zgraditi obzidja na lastnih zemljiščih ali pa napraviti do omenjenih cest manjše poti. Podjetju Orto Chiaregatti je pokrajinski odbor dovolil, da brez položitve kavcije zgradi ogrevalne naprave v novem teh-nično-trgovskem zavodu v Gorici. Odobren je bil nadalje izdatek 400.000 lir za razna popravila na tržiškem liceju. Za goriško realno gimnazije Da bodo porabili 250.000 lir .n to za nekatera maniša dela na stavbi. Za 'sto srednjo šolo italijanskim učnim jezikom bo pokrajina izdala 300.000 lir za nabavo učil za prirodopisni kabinet. Podjetju DelTOrto z Milana bo pokrajinska uprava izplača'a še zadnji obrok od skupnega zneska 4.417.500 lir, ki jih je potrosila za novo pralnico v pokrajinski u-mobolnici v Gorici.
Pokrajina bo nadalje kriia tudi stroške za vzdrževanje 6 mladoletnih slepcev, ki žive v zavodu Rittmayer v Trstu. Končno pa so odborniki raz-
pravljali še o redni pomoči nezakonskim otrokom iz nase pokrajine.
Pričetek požara v San Lorenzu
Včeraj ob 4. uri so morali goriški gasilci pohiteti v Sai Lorenzo ob Moši, kier se je vnel senik Josipa Turusa. Zdi se, da je prišlo do požara v strehi senika, ker so gasilci uspeli požar takoj pogasiti. Skoda znaša 10.000 lir, vendar je bil Turus zavarovan.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Ko--zo Italia 4, tel. 25-76.
- KINO -
COHSO. 17.00: «Napad na Kreto«, Dick Bogarde.
VERDI. 17.30: »Gora«, S. Tra-cy, R. Wagner, v vistavisio-nu in v barvah.
VITTORIA. 17.00: «Gervaise», M. Schell, mladini izpod 10 let vstop prepovedan; od 21. do 22. «Odnehaš ali nadaljuješ«.
CENTRALE. 17.00: «Miši», M. Schell, K. Jurgends, mladini izpod 16 let vsft>p prepovedan; od 21. do 22. »Odnehaš ali nadaljuješ«.
MODERNO. 17.00:	»Hudičev
general«.
Igralci Triestine so ime!i včeraj popoldne na stadionu pri Sv. Soboti prvi letošnji javni trening na dvoje vra;. Prvo moštvo je imeio za nasprotnika kombinirano enajstorico rezerv in mladincev, katerih vrata je branil Ru-mich, ki bo v prvih prvenstvenih tekmah moral po vsej verjetnosti nadomestovati poškodovanega Bandinija.
Pod vodstvom trenerja Oli-vierija sta prišli enajstorici na igrišče v naslednjem sestavu:
I. moštvo: Varglien II. (priložnostni vratar); Belloni, Claut; Rimbaldo, Varglien I-Tulissi: Renosto, Mazzero, Milani, Petris. Olivieri.
Rezerve:	Rumich; Castano,
Costelli; Petagna, Merkuzza, Freschi; Del Negro, Tulissi II., Clemente. Brach, Attili.
V drugem polčasu je Mer-kuza zamenjal Vargliena I. in Szoke Renosta. Prvi polčas je trajal 45’, drugi pa 40'. V obeh delih so bili doseženi po trije goli na vsaki strani. Za prvo moštvo so bili uspešni Mazzero, Tulissi in Petris, za rezerve pa Tulissi II., Attili in Clemente.
Trener Olivieri, ki je igro često prekinjal zaradi potrebnih pripomb in korektur, je dal razumeti, da namerava vcepiti svojim igralcem ofen zivno igro brez vsakršnih taktičnih zapiranj. Njegovo geslo je: z dobrim taktičnim postavljanjem in enostavnimi toda hitrimi kombinacijami v globino realizirati čimveč u-stvarjenih priložnosti.
Tej taktiki igralci seveda včeraj še niso bili povsem dc-rastli, verjetno predvsem zaradi pomanjkljive kondicije in tehnične pripravljenosti. Kljub temu pa je bilo videti nekaj prav lepih potez in kombinacij. Še najbolj je ugajal novi srednji napadalec Milani, ki ima jasen pregled čez
igro-	-	-
Kaj več kot včerajšnji trening pa bo seveda morala pokazati sobotna prijateljska tekma proti Udinese, ko bo nasprotnik močnejši. Udinese je včeraj tudi odigrala lažjo trening tekmo proti enajstorici Cividalese in zmagala z visokim rezultatom 8:0, pri čemer je prišla do izraza že kar precejšnja vigranost prednjih dveh vrst in učinkovitost napadalcev.
NOGOMET
tance za sezono 1957-58 obsega naslednje tekme: Avstrija . CSR 13. okt. na Dunaju, Avstrija - Italija 23. marca 1958 na Dunaju, Avstrija - Irska 14. maja na Dunaju. V programu je tudi trening tekma reprezentance v oikviru priprav za svetovno prvenstvo.
MLADINSKI NOGOMET
Zmaga Hajduka na turnirju v Sanrcmu
SANREMO, 21. — V nadaljevanju mladinskega nogometnega turnirja je danes v I. Skupini Hajduk premagal nemško enajstorico Konstanz
s 6:1 (4:0), v IV. skupini pa Roma Lugano s 3:0.
Mladinsko moštvo Hajduka je prikazalo zrel in učinkovit nogomet ter se je z nasprotniki naravnost igralo. Najboljšega moža je imelo v odličnem napadalcu Cebinacu.
Za prvo mesto v skupini se bosta jutri borila Hajduk in Inter.
II. skupina: Genoa - Monza 0:0	^
III. skupina: Modena - Jume Madrid 3:0 (2:0)
TENIS
KUFSTEIN, 21. — V mednarodnem teniškem dvoboju je Avstrija premagala Češkoslovaško s 3:2.
Izreden uspeh danske plavalke Grete Anderson
V'
Zenska - zmagovalec «rokavskega maratona»
0d 21 plavalcev je poleg Andersonove prišel do cilja samo še en Anglež
DOVER, 21. — Prvič v zgodovini rokavskega plavalnega maratona je zmagala ženska. Ta podvig je danes uspel danski plavalki Greti Anderson, ki je preplavala 32 km široko ožino med evropsko celino in Anglijo v 13 urah in 52 minutah. Od 21 plavalcev, ki so startali na rtu Gris-Nez sta prišla na cilj samo 2. Poleg Andersonove je dosegel o-balo pri Doverju samo še Anglež Kenneth Wary, ki je porabil za pot 16 ur in 25 mi nut. Štirim plavalcem so organizatorji 4 milje pred ciljem prekinili nadaljevanje poskusa ker bi ne mogli doseči obale pred nočjo, vsi ostali pa so odstopili že prej.
Andersonova je stara 30 let in je bila 1. 1948 olimpijska prvakinja na 100 m prosto. Zadnja leta se je posvetila
iiiiiiiiutiilliimiiiiiiniiiiiiililiuittiiMiiiiiimuiiiiiimiimmiiiiiimiimiiimiimiiiiiiimiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiHiii
Zbor elite evropskih šahistov v Avstriji
Danes se začne v Badenu prvo ekipno prvenstvo Evrope v šahu
Za najvišji naslov se bodo borile ekipe Sovjetske zveze, Jugoslavije, Zah. Nemčije in Češkoslovaške
DUNAJ, 21. — Jutri se bo začel v turističnem kraju Ba-den, 35 km od Dunaja, šahovski četveroboj za moštveno prvenstvo Evrope. Gre za prvo tovrstno tekmovanje za katero so se po izločilnih borbah v skupinah kvalificirale Sovjetska zveza, Jugoslavija, Češkoslovaška in Zah. Nemčija. Borbe bodo trajale do 27. t. m Za osVojitev prvega mesta ima seveda največ izgledov Sovjetska zveza v kateri Do nastopilo kar 8 velemojstrov. Iz športnega stališča bodo zato gotovo mnogo bolj zanimive borbe med ostalimi tremi udeleženci prvenstva, čeprav bi se na prvi pogled zdelo, da je tudi med njimi favorit Jugoslavija. V moštvu Jugo-
I. turnus za pokal evropskih prvakov
PARIZ, 21. — V prvem turnusu tekmovanja za pokal evropskih nogometnih prvakov za sezono 1957-58, se bodo srečala naslednja moštva:
4. sept.: Rangers F.A. - A.S.
St. Ettiene v Glasgowu. Povratna tekma bo 25. sept. v St. Ettiene;
4. sept.: C.D.N.A. (Sofija)
Vasas (Budimpešta). Datum za povratno tekmo se ni določen;
5. sept.: Stade (Dudelange) -Crvena zvezda (Beograd). Po. vratna tekma 2. okt. v Beogradu;
II. sept.: A.G.F. Arhus - Gle navon F.C (Belfast) v Arhu-su. Povratna tekma 25. sept. v Belfastu;
19. sept.:	Siviglia	-	Šport
Lisbona (Benfica) v Sivigli.
Povratna tekma 26. sept. v Lizboni;
25. sept.: Shamroch Robers (Dublin) . Manchester United (London) v Dublinu. Povratna tekma 2. okt. v Manchestru.
Datum za tekmi Milan - Ra-pid (Dunaj) in Gvardia (Varšava) - Wismut (Karl Marx Stadt) še nista bila določena.
Avstrija - Italija
marca 1958 Ild DllliajU raklajič, Bertok, Djuraševič,
* Udovčič, Rakič, dr. Nedeljko-
DUNAJ, 21. — Koledar av- vič, Rabar, Milič, na Dunaju strijske nogometne reprezen- ‘ pa je že Gligorič, ki se je tam
ANDREJA FUDERER zopet v šahovski areni
slavije bodo igrali 4 velemojstri (Gligorič, Matanovič, Iv-kov in dr. Trifunovič), v moštvu CSR 2 (Pachman in dr. Filip), v moštvu Zah. Nemčije pa 1 (Unzicker). Po ostalih imenih sodeč imfcjo Nemci malenkostno prednost pred Cehoslovaki, ki pa so po drugi strani bolje teoretično pripravljeni. V vsakem primeru pa bodo borbe zelo hude in paziti bodo morali na vsake pol točke.
Jugoslovani, ki veljajo za drugo šahovsko velesilo na svetu, so se za prvenstvo pripravljali v Kočevju, kjer sta si na trening-turnirju razdelila prvo mesto Rakič in Iv-kov. Na Dunaj so včeraj odpotovali: dr. Trifunovič, Matanovič, Ivkov, inž. Fuderer, Ka-
udeležil kongresa FIDA. Vključitev Fudererja po njegovi dvoletni odsotnosti s šahovskih bojišč in mladega Raki-ča v moštvo, predstavlja znatno okrepitev ekipe v primeri z dvobojem s SZ v Moskvi.
Ostale reprezentance bodo po vsej verjetnosti sestavljene takole;
Sovjetska zveza:	Smislov,
Keres, Bronstein, Talj, Pe-trosjan, Tajmanov, Averbah, Spaski, Toluš, Korčnoj. Rezerve: Aronin, Furman, Abramov.
Zahodna Nemčija: Unzicker, Darga, L. Schmid, Pfeiffer, Teschner, dr, Lehman, Hei-nicke, Kie.iinger, Relistab in Jaeger.
Češkoslovaška: Pachman, dr. Filip, dr. Ujtekli, Žita, Sefe, Kozma, Reffrr, F-ichtl, Alster,
Opočenski.
Glavni sodnik bo Anglež Go-lombek.
Seznam udeležencev veslaškega prvenstva Evrope v Montreauxu
MONTREAUX, 21. — Dokončni seznam udeležencev evropskega veslaškega prven. stva za moške, ki bo od 23. do 25. avgusta v Montreauxu, je za posamezne discipline naslednji:
Četverec s krmarjem:	Bel-
gija, Francija, Švica, Holandska, Španija, Poljska, Romunija, Danska, Švedska, Nemčija, Sovjetska zveza.
Dvojec brez krmarja: Francija, Švica, Holandska, Poljska, Romunija, Danska, Turčija. Finska. V. Britanija. Avstrija, Nemčija, Sovjetska zveza.
Skif:	Francija, Švica, Ho-
landska, Španija, Jugoslavija. Poljska, Romunija, Danska, ZDA, Avstrija, Avstralija, Nemčija, Sovjetska zveza.
Dvojec s krmarjem:	Belgi-
ja, Italija, Španija, Madžarska, Poljska, Romunija. Danska, ZDA, Turčija. Finska, Nemčija, Sovjetska zveza.
Četverec brez krmarja-Francija, Švica, Madžarska, Jugoslavija, Poljska, Romunija, Danska, ZDA, švedska, V Britanija, Nemčija, Sovjetska zveza.
Double-scul: Belgija, Italija,] Švica, Jugoslavija, Danska,’ Turčija, Švedska, Nemčija, Sovjetska zveza.
Osmerec: Belgija, Francija, Italija, Holandska, CSR, Ma-
džarska, Jugoslavija, Romunija, Danska, švedska, Nemčija, Sovjetska zveza.
8. mednarodne športne igre gluhoneme mladine
MILANO 21. — 25. t. m. se bodo v Milanu začele 8. mednarodne športne igre gluhonemih, na katerih bo nastopalo okrog 1200 športnikov iz 34 držav. Prvi so prispeli v Milano izraelski tekmovalci, ki se bodo že v četrtek pomerili v košarki z Italijani. Za njimi so prispeli Novozelandci, ki bodo tekmovali v atletiki in v namiznem tenisu. Tekmovalci iz obeh Nemčiji bodo nastopali v atletiki, plavanju, nogometu, tenisu, kolesarstvu. streljanju, namiznem tenisu in v telovadbi. Sovjetski atleti, ki so močni predvsem v atletiki, so najavili svoj prihod za 23. do 24
dolgim progam in je lani bila prva na svetovnem prvenstvu profesionalnih plavalk v Atlantic Cityju, kjer je 10 km dolgo progo preplavala v času 10.17’.
LAHKA ATLETIKA
Atleti SZ in Anglije v soboto v Londonu
PARIZ. 21. Kot poroča a-gencija Tass, je danes odpotovala iz Moskve z letalom v London sovjetska atletska reprezentanca, ki se bo pomerila z angleško v soboto na stadionu \Vhite Gity v Londonu.
* * *
BUDIMPEŠTA, 21. — Drugi in zadnji dan madžarskega atletskega prvenstva so bili med drugimi doseženi naslednji rezultati:	10.000 m:
Szabo 30’02"4:	disk:	Klics
51,82 m; 200 m:	Goldovanj’
21”4; 800 m: Szentgali 1’50”3; 3000 m ovire: Varga 8’57"6; 400 m: Bolar 52’’7; kladivo: Csermak 61,00 m: višina: Bodo 2,00 m; troskok: Nameth 10,06.
LETALSTVO
Svetovni rekord ruskih padalcev
MOSKVA, 21. — Skupina rusikih padalcev je postavila nov svetovni rekord v skakanju z zadržanim padalom. Padalci so skočili iz letala v višini 15.000 m. V prostem pa-du so padali 4 minute ter odprli padala manj kot 1000 m od tal.
Prejšnji rekord je pripadal od letošnjega marca dalje Ce-hoslovakom.
Odgovorni uredsne STANISLAV HENKO Tiska Tlskarsk- zavod ZTT • Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 22. t. m. barvni film:
SRNICA
Igrata:	Grego ry Pecik
in Jan Wimen
mm na Cncinah
predvaja danes 22. t. m. z začetkom ob 19.30 uri NA PROSTEM krasni film:
«SRBRINR>
Igrajo: HUMPHREV BOGART, AUDREY HEPBURN in VVILLIAM HOLDEN
LOJZ
KRAIGHER
Roman
In res žari v starikavem obrazu toliko strasti, da človeka zašegeče hudomušnost. Prlhuljenost moža in neka sramežljivost, skrivajoča se v zadregi in prav posebno vidna zaradi nesoglasja s presurovim licem, pa razgrinja odpiraijoči se prepad med njima. Danes nosi ona zvonec v hiši; a škodoželjnež se že lahko veseli na užitek, ki mu ga prinese skorajšnji izbruh sovražnosti v tem Idealnem zakonu.
Davkar se ne more odreči nedolžni šali v tem imenu:
»Letos še ne gremo v Rim, gospa?«
Ona se prestraši in zardi in si hiti brisati s hrapavo roko kotičke ust:
»Hahaha kaj se ve, kaj se ve!« In se še bliže stisne k možu. »Nekdaj sem že bila tam, a vas je manjkalo, haha.«
Bučno se zasmeje in strese davkarico s kmetiško intimnostjo za sloko ramo.
V mraku že smo se odpravili domov.
Mesec se potaplja za oblake na zahodu v zadnji slutnji zarje. Krvavordeč rožiček še plameni in vztrepetava in ugasne...
Filipina se stisne k moji rami, pograbi krila više in stopi dalje z mano.
Na večernem nebu se riše drevored topolov kot črne silhuete eksotičnih cipres. In pod grebenom v temi drevja odsev gradu in sence koničastih, okroglih streh na stolpih. Konture njiv in travnikov, lesov m ceste je mrak zabrisal, a so toliko anakomemejše in slajše v mehkobi toplega večernega občutja...
»Ali imate vi kaj smisla za to krasoto?«
»Zakaj bi ga ne imel?«
«Mislila sem, da vas je — sama lumparija.«
«Oho — porednica!« Potegnem jo narahlo za uho — in ker se mi ne brani, si drznem dalije, pa ji objamem lice in se nagnem k njenim ustom.
Ona pa mi pahne roko proč in se zasmeje:
»No — če ni to lumparija!«
«Gospa protektorica!«
«Aha — gospa!«
V glasu ji vibrira žalost nad svojim samstvom.
«Filika, kaj ne?«
»Oprostite, gospodična, moj jezik je bil malce truden.« «Cilika, Milika — Filika. Ali imate še kje kakšno -iliko?« Pa se resnično izpozabim in bleknem brez pomisleka:
«Ali poznate Tiliko?«
»Kakšno Tiliko?«
»Šalamunovo Tiliko!«
«šalamunovo!» Obraz se ji raztegne. »Goska še!« In me pogleda preiskujoče. «Vanjo ste se zaljubili?«
«Ah, zaljubil!« Celo se mi zamrači; pa zmajem z glavo, za-tajivši angela. »Ne!« In se zasmejem hripavo: »Vse so goske, vse te -ilike! *
Filipina gleda resno v tla; prsi se ji dvigajo hitreje...
Po kratkem molku nadaljujem:
«Jaz ljubim samo vas!«
Z laktjo jo stisnem k sebi in nesem njeno roko k ustom: «Samo vas, Filipina!«
Ona pa ostane resna. Kot da bi bila moja izpoved samo šala, odgovori počasi in pikirano:
»Ali ni lepše Filika?«
Hodila sva skozi les in mrak je bil gostejši.
Ustavim se in jo objamem burno:
«Bolj po naše se glasi... A jaz vas ljubim, Filipina!« Poljubim jo na usta in jo toplo gledam. Ona se ne brani; a poljuba mi ne vrne. Zamišljena zre v zvezde, sloneča neodločno ob moji rami. Z roko ji stisnem lica in zašepečem poredno:
»Filika! Ali bi me ne imeli malce radi?«
Objamem Jo krepkeje in iščem njenega poljuba... Ona pa
mi položi roko na usta in se mi izvije rahlo Obrne se nazaj, če ne prihaja že ostala družba, in si popravi kodre ob ušesih. Potem zagrabi krila s prožno kretnjo in se oklene mojega komolca:
«Taki noči ni verjeti. Zvezde, gozd, ta mehka sapica, to je morda vse lažnivo.«
Iskreno me pogleda in stopi čilo dalje.
»Zdaij pa mi povejte tisto veselo zgodbo, ki ste jo bili prišli pravit danes navsezgodaj!«
«Torej me ne ljubite?«
Pa me strese razigrano:
»Tak nasilnež! Tak nestrpnež!«
Ogleda se po cesti in se ustavi za trenutek, nagne mojo glavo k sebi in me poljubi gorko.
»Zdaj pa ne besede več o tem, danes ne!«
Mojo roko stisne krepko pod pazduho, da bi ji ne mogla več nagajati — in me pogleda z mokrim bleskom radosti v očeh:
»Torej vaša zgodba, kontrolorček?«
Vlil.
To je bila sitna pot. A namenil sem se bil, kolikor mogoče malo misliti na stvar in opraviti jo bolj površno, ko da bi imel pred sabo zgolj službeno dolžnost. Človek se boji notranjega nemira bolj kakor dejanja samega. Strah in trepetanje pred dvomljivim uspehom; prerešetavanije različnih možnosti; ugibanje odgovorov, obrazov, kretenj; pričakovanje zasmeha in sramote... Ne; proč od mene, zoprne pošasti!...
Šel sem čez travnike po romarski stezi, ki pelje naravnost proti strmemu bregu pod cerkvijo in po vegastih stopnicah skozi les navzgor. Postaje križevega pota so zasmehovale moj lastni križev pot.
Dospel sem neopažen na Košarjev prag in upal sem, da srečam najprej Ciliko, ki mi izda razpoloženje.
A nenadoma stoji pred mano Roman, rdeč ko črešnja, s trepetajočimi ustnicami.
Pozdravim ga vljudno, s prisiljenim nasmeškom in bledim obrazom, vendar manj razburjen, kakor sem pričakoval.
Nagovorim ga in se opravičim...
Pijanost, kajpada! Kesanje! — Sramota zame večja kakor zanj!...
Videl sem takoj, da je zadeva poravnana. Roke mi ni ponudil, tudi ni bil kdo ve kaj navdušen; nasprotno: zdelo se mi j®’ da bi bil najrajši planil name s šapama, ki jih je šiloma krotil v žepih. A zdajci mi je bilo jasno, da je vmes še druga stvar, ki je odločila meni v prid. Zaslutil sem družinsko bitko, ki j° je izvojevala Cilika.
S pokroviteljskim smehljajem mu izrazim upanje, da se bova v prihodnje bolje razumela, in stopim v krčmo.
Cilika se zdrzne ob pogledu name, strah ji stisne prsi ih njene objokane oči vprašujejo v skrbeh.
Sedela je pri vratih na verando. Roke so ji otrpnile s ple-tenjem v naročju, z odprtimi usti me je pričakovala, od razburjenosti nesposobna, da bi mi prišla naproti.
Sklonim se k nji z ljubečim pogledom in ji dvignem bradico:
«Cilika objokana? — Ubožica!«
Poljubim jo na usta, nji pa solze iz oči. In skoraj bi jo bil objel in začel poljubovati te vroče solze, ko bi ne zaškripale naenkrat duri za menoj.
Mater sem zaslutil zadaj in kakor bi me pičil gad, odskočim od dekleta. Te upajoče matere, te kandidatinje za taštvo, so pokora za človeka. Trn ob roži. Koliko opreznosti je treba, d0 se ne natakneš!
In kakor sem bil prej vesel, ko sem se spomnil, da mi Je ravno ta kandidatura pomagala v zadregi z Romanom, tak° mi je postal zdaj skrajno neprijeten občutek, da bi moral bib' koštnega šufta plačati kar z zaročitvijo.
Pogovor s Košarico zasuknem brez ovinkov na vreme in n0 letino, na točo in na obetajoči trs; zakaj bi preveč važnost* pokladal na prepir pijancev? Zavri kolo, prijatelj, da te h® zapelje pomotoma v puščave zakona! Ali hočeš hliniti hvaležnost za dvomljivo odpuščanje? Hvaležnost je predraga reč. 1° kaj ti veš, če ni račun pri Romanu še večji po tej spravi?
(Nadaljevanje sledil
\