Jatran|a l»U|a. 434. itevnin. V Unom v poneđeUeK. Ak 5. tanki 1910. Caaa 4 vbuuje. utnik xun. JntrsnJ* Izdaja v Lt*M|aatt rte Icto...............K 12-— pol leta...............m fratri leta...............N 3-— na mesec...............•» WO Dopisi naj se frankfrajo. Rokopisi te ne vtačijo. Orediištvo: Kniflovi alici it 5. (? pritličji lete), telefM it SI Izh^Ja Tsak ian ijutraj. Ntuitnt itorllka 4 wtmai1*. lascrati: 65 mm široka petit vrsti 14 vla. Pri veOntal tnstfdji po dogovora. Na pismena narobila brez istodobne vposUtve otrotatee te ae otlra. #vtr«a|a Uda}« po p#*tt sa Avstro-Ogrsko: vse leto...............K 18 — pol leta...............M 9*— cetrt leta...............„ 4 50 na mesec................. 1 60 Za inoiemstvo ćelo leto.........M 28*~ Uartfaiitft: KatfUfi alici 5, (stodaj, dvorište levo). telefon ILtt. Najnovejše vesti. — Brzojavna in telefonska poročlla „Slov. Narodu". Nadaijevanje češko - nemških spravili h potajanj na Dunaju. Praga, 5. decembra. Kakor \*n-o-čajo češki listi, je bil v zadnji seji enotnega čoškega kluba glede nadu-Ijevanja češko - nemskih spravnih potajanj sprejet pretilog1, da se naj pokajanja prieiio, Uula za Čehe neobvezno. Pretilog poslanea Choea, liiij se seja v svrhu sklepanja o tej stvari preloži, je bil odklonjen. Olomue, 5. decembra. Kakor poroča trlasilo jMjslanea Hrubana ;>Našinee«, je bil načelnik euotnega českega kluba bivši minister dr. Piedler določen za prvega eontra-govornika v proračunski debati in kot tak tuđi vpisan. Dr. Fiedler pa bo nastopil kot govornik še-le potein, ko pade odločitev v enotnem eeškem klubu o tem, ali naj se češko - nem-ška spravna pokajanja na Dunaju ltaihiijujejo ali ne. U pa se, da se doseže sporazum ljenje in da ne nastane mkaka disharmonija. Veleizdajniške obravnave. Dunaj, 5. decembra. Danes se l>rične obravnava proti Colpiju, Danteju in tovarišem radi vohunstva v Avstriji na korist Italije, radi raz-žaljenja veličanstva, radi skrivanja razstrelilnega orožja in radi razpeča-vanja veleizdajniških spisov. Obravnava bo trajala v celem 5 dni. Belgrad, 5. decembra. Obravnava proti žurna listu Vašiću se bo sko-raj gotovo pricela 12. t. m. in bo tajila. K razpravi bodo pripuščeni samo oni Časnikarji, ki so se že dosedaj javili srbskemu zunanjemu ministr-stvu. Vzrok tajnosti razprave je di-plomatičen, ker Srbija ne mara, da bi se pred celim svetom obrav-navale stvari, ki bodo osmešile ne samo postopanje avstrijskega poslanika v Belgradu grofa Forgaeha, ainy)ak vso avstrijsko zunanjo politiko. Izgredi v Tridentu. Trident, 5. decembra. V pozni uoči je izvršilo več opitih ljudi v restavraciji Rebecino jako velike izgrede. Nekateri od njih so se spravili nad nek plakat, ki je visel v restavraciji in na katerem je bila tuđi po-doba našega cesarja, ter so i »lakat popoinoina raztrgali. Pri tem so strahovito razara jal i. Poklicana je bila policija, vendar so razgrajači zapustili prej lokal, predno je došla policija tja. Drugi dan je policija po-izvwiovala ]>o izgrednikih in dosedaj 5 od njih aretirala. Volitve na Angleškem. London, 5. decembra. Kolikor je dosedaj -znanih rezultatov o volit-vah, so konservativne stranke doži-vele velik poraz. Do 2. ure 30 minut ponoči je bilo izvoljenih 51 liberal-cev% 62 nnionistov in 5 remontistov. Liberalci so pridobili 4, unionisti 7 mandatov. London, 5. decembra. Unionisti iz sedanje volilne borbe nišo izsli tako zmagoviti, kakor se je pričakova-1g. Vendar je toliko kot gotovo, da bo sedanji vladi slaba predla in da bo morala odstopiti. V splošnem je iziil volitev pre<*ej podoben iziđu volitev v januar ju. Srbski trgovinski minister Prodano-vie o položaju na Srbskem. Belgrad, 5. decembra. V razgovoru z nekim članom uredništva »Politike« se je izjavi 1 mladoradika-lec trgovinski minister Prodanovič, da med člani kabineta Pasić ne ob-stojajo nikake diference. Glede revizije poslovnika skupščine so se pojavili pri mladoradikalcih nekateri pomisleki, vendar se Miie prićakova-ti, da bode to iiesporazuiiiljenje ugodno rešeno. Ravno tako bodo mladoradikalci zavzeli svoje stali-šče na})ram novi noveli k tiskovnemu zakonu. Ruski car priđe v Sofijo. Belgrad, 5. decembra. »Tribuna« poroča iz Sofije: V bolgarskih dvornih krogih se za trdno zagotav-lja, da obišee ruski car Nikolaj v sredi prihođnjega leta Sofijo in da ostane tam par dni. V bolgarskih di-plomatičnih krogih so radi tega obi-ska zelo vzradoščeni in mu pripisu-jejo veliko politično važnost. Ruski car Nikolaj bo potoval po Ćrnem morju in ga bo spremi jal na morju močan oddelek vojnega brodovja. Po obisku se vrne car Nikolaj iz Sofije naravnost na Rusko. Spopadi med turskim i orožniki in bolffarskimi četaši. Solun, 5. decembra. Med turški-mi orožniki in neko bolgarsko četo, ki je pri Žurajbali j)rišla na tursko ozemlje, je prišlo do spopada. Pri tem so bili ubiti 3 Bolgari in en žandar. Atentat pri Kumanovu. Solun, 5. decembra. Preiskava glede dinanitnega atentata pri Kumanovu je mogla dognati edino-le dejnnski stan. Manjkajo vsi podatki za to, da bi se izsledilo atentatorje. Peklenski stroj je prinesel v hotel »Osmanje« nek preobiečen Bolgar in fcicer v nekem žabo ju, katerega je potem kaže svoje sile in moči. In res, veV-rajsnji njegov shod pri »Ribiču« je bil živ dokaz, da se v tem okraju dela smotreno, brez vsakega hrupa sicer, zato pa 8 toliko veejinii uspehi. Shod je bil obiskan naravnost izvrstno. Obe sobi sta bili nabito polni samih odločnih zavednih mož, od katerih je z vso gotov ost jo pričakovati, da bodo krepki agitatorji slovenske napredne misli pri prihodnjih občinskih volit-vah. Shod je otvori 1 društveni predsed-nik gosp. B e r g a n t, ki je pozdrav i 1 navzoee ter dal besedo gosp. dr. Šviglju. Gosp. d r. S v i g e 1 j je v tempe-ramentnem govoru govoril o politič-neni položaju v deželi. Podal je pred vsein sliko iz leta 1880 in naslednjih ]et, ko je Ljubljana po hudih bojih prešla v slovenske roke, da se je vpe-ljal na ljubijanskeni magistratu slovenski u radni jezik. Narodno - napredna stranka, ki je dobila v svoje roke mestno občino, je morala orati trdo ledino in ko je leta 1895. razrušil Ljubljaiio potres, pokazal je občinski svet, kaj da zmore. Iz razvalin se je dvignila Ljubljana, da je danes eno najlepših mest na slovanskem jugu. Da ni mogel storiti vsega, kakor je želei sam in kakor so želeli drugi, kriva so majhna sredstva. Da imamo v Ljubljani ob deževju blato po ce-stah, §o ni tajk greh, da bi se morala po bivšem občnskem svetu metati bruiia, ker blato imajo tuđi v Gradcu, na Drmaju, v Pragi. V Ljubljani se z dokladami, ki so skoraj najnižje, ni dalo več napraviti. Bivši občinski svet je v polni meri vršil svojo nalo-go, ker je s tako majhnimi sred&tvi napravil toliko koristnega. Nasprot-niki, ki jim diši ljubljansko mesto, so zdaj skovali nov občinski in volilni red, da bi ga dobili v svoje roke. Ta volilni red je skrajno krivičen, ker je odprl Nemcem pot v občinski svet, dočim tam, kjer smo Slovenci v manj-šini, Nemci pa v većini, Slovenci nemamo takih pravic. Nemci imajo že itak dovolj gospodstva v deželi. Bivši občinski svet jim ni delal nikdar no-bene krivice in če so se uvedli samo-slovenski ulični napisi, nišo nobena krivica za Nemce, dokler so po nem-ško - slovenskih krajih samonemški napisi. Ker je dosedanji na rodno-napredni občinski svet ukrenil toliko dobrega za Ljubljano, zato moramo pri prihodnjih volitvah voliti može iz narodno - napredne stranke. Nasprot-na stranka zaslug bivšega občinskega sveta noće pripoznati, ampak samo kritizira. A kako dela sama! Na de-želno sodnijo je prišel za predsednika Nemec, dasi bi ee bilo to dalo prepre-eiti, če bi se bila klerikalna stranka uprla temu, ker ima velik vpliv na Dunaju, kot trdi sama. Stranka je storila velik opustitveni greh s tem, ker je pokazala, da so prazne njene besede, da se bori za slovenske pravice. Kar se tiče gospodarskih raziner v deželi, poudariti je zla&ti, du lx* novi cestni zakon, ki ga je sprt*jela klerikalna većina v deželnem zboru in ki caka na cesarsko ix>trjcnje, v korist le deželi, za Ljubljanu pa le strošek. Ako boste volili pri prilunlnjih volitvfth narodno - nai>rcdne kandidate, boste lahko brez skrbi, da ste izroćili svojo bodočnost v prave ruke, če bi pa volili klerikalno, pa lahko pričakujete, da izgine iz mesta čista blo\enska zastava in da se ugnezdi zopet neniščina na magistratu. Da dosežemo svoj cilj, treba delati od moža do moža, agitirati zlasti pri omahljiv-eih ter bojazen pred nat»j>rotno stranko potisniti v tla. Gosp. Šeber je želei, da naj iz-ginejo vsaki oziri na desno in levo iu da moramo vsi skupaj držati. Gosp. d r. T a v č a r je istotako v jedmatem govoru pozival predvsem va slogo in medsebojno prijateljstvo. V Ljubljani so težki čaši, ko tare prebi valstvo neznosna draginja, ko moramo kupiti do zadnje bilke vse. —-Kljub lemu večina v deželnem zboru ni poznala drugega cilja, kot da iz-tisne iz Ljubljane, kar se da. Z novim cestnim zakonom je klerikalna večina odkrila svoje srce napram Ljubljani. Dasi Ljubljana plača nad tretjino deželnih doklad in nima tistih koristi od dežele, kot bi jih morala vsled tega i meti, vendar se ji hoče navaliti še vecje breme z novim cestnim zakonom, po katerem postanejo vse ceste v deželi deželne in bo plače vala Ljubljana na leto žanje okoli 200.000 K. Od tega ne borno imeli niti rinarja. Ker plača dežela za vsako novo cesto, za vsako občinsko pot in za vsako prelozitev ceste polovico, in mora Ljubljana k teinu seveda prispevati, plačevalo bo naše mesto več kot pol milijona na leto vsled tega eestnega zakona, torej toliko, kot doslej za mesto. Vsi čest ni okraj i po deželi ne bodo plačevali za ceste na deželi toliko, kot Ljubljana. Taka je kterikal-na Ijubezen do Ljubljane! Klerikalna veČina v deželnem zboru je največja sovražnica Ljubljane. Pravijo nekateri, da bi bilo bolj-še, da bi vstopili v klerikalno stranko. To bi bila največja neuranost. Klerikalci ho&ejo, da bi Ljubljano teptali, a da bi bila ta tiho, žele pa tuđi, da bi ta nič ne zahtevala. Toda če borno mi obsojeni, da moramo toliko in toliko plaeevati, hoćemo tuđi nekaj od tega imeti. Štefe in Kregar se ne hosta nikdar pritožila, če bi se Ljubljani dale prevelike doklade. Kožo bi slekli klerikalci Ljubljančanom z glave, če bi se dalo. Zato pa zaupaj-te narodno - napredni stranki, na-sprotnikom pa toliko kot človeku, ki ga sreeate v gozdu in ki ga ne poznate, to je, nič. Tržni komisar gosp. Ribnikar je v krepkih potezah označil pogubnost klerikalnega gospodarstva. Razmotri val je vprašanje, ali hoćemo pod klerikalni podplat v Ljubljani, ali noeemo. Kjer imajo klerikalci oblast, -HUMU gospodarijo tako, da se mi bojimo ta* kega gospodarstva. Po deželi neusmi-ljeno preganjajo napredno učitelj-stvo.ker se jim ne ukloni. Če bi prišli v Ljubljani do beaede, skušali bi ugo-nabljati obrtnika, trgovca, uradnika. Na njih strani so sami koristolovci, ljudje brez značaja. Klerikalci delajo samo za svoje žepe ,ne pa za ljudstvo. Pokazali so to zlasti s plemenski mi prašiei, ki so jih dali nemškemu vele-posestniku, dasi so jih nakupili za ljudski denar. Klerikalci l^odejo le polniti svoje mošnje, zato bi radi dobili Ciril - MetoUovo družbo,, iz isteka vzroka so se polastili kmet i jeke družbe, ki ima pol milijona premo^njn. Ker njih tleželno gospodarstvo izka-zuje poldrug milijon deficita, zato bi ga vadi spravili na ljubljanske rame. Klerikalna drevesa v Ljubljani ne smejo zrasti do vrha. Klerikalci so povsod j>okazali, da nič ne znajo, tla znajo >aino denar zapravljati in raz-metuvuti. Zato odprimo ljudem oci, sirer pridejo čaši tlaike in čaši, ko nas borio hoteli klerikalci kar sežigati, ker ne homo hoteli plačevati njih dol-pov. Gosp. Ivan Pust prebere nato sledečo resolucijo, ki je bila, kot vsi govorit, z navdušenjem sprejeta: »Volilci, zbrani na shodu gospodarskoga naprednega društva za sontjfikohski okraj dne 4. decembra pri »Ribiču«, ugovarjajo uajodloČ-nejse proti novomu cestuemu zakonu in pozi vi ja jo vlado, da naj tega zakon-skega nacrta ne predloži v cesarsko potrjenje. Predsednik gosp. Bergant se zahvali mivzočim za obilno udeležbo, gp. govornikom za iiavdušene govore, poziva na agitacijo od moža do moža, vabi na Miklavzev večer pri Kavčičn na Privozu, ter zaključi ob splosnem navdušenju ta, tako lepo uspeli shod. KIsnerjev naslcdnik. Za provizoričnega sodnega inspektor ja na Klsnerjevo mesto za Celje, Maribor, Ljubijano in Novo mesto je imenovan *odni nadsvetnik v Celju Ailalhert Kot ziaii. Izredni občni zbor »Političnoga in gospodarskoga društva za dvorski okraj« se je vršil včeraj dopoldne v A uro vi restavraciji. Predseduje predsednik dr. Oražen. Daljsa debata se vname radi resolucije, ki jo društvo izroči izvrsevaliieniu odboru narodno-na-predne »trauke in katera hoče pridobiti ]>olitičuim društvom novega v]"iliva na izvrševalni odl>or. Udeleže se je gg. Meglie, prot*. Pipenbacher, Ribnikar, Kimstelj, dr. Marn in dr. &vigelj. Pri slučaju ost ih se izreče na LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Tako je vzkliknila Jula, a poznalo se ji je, da zdaj skrivnosti stare Valjavke nič več ne prezira. Gospa Olga je tako rekla, je de-jala Valjavka. Morda bi bila še kako leto ali se dl je živela, če bi ji Svetlin in Elvira ne dajala strupa. Vi torej verjainete, da sta Svet-Iin in njegova aedanja žena gosi>o Olgu zastrupila, da bi se mogla prej vzeti? je vprašala Jula s ]K>udarkom. Ali je gospa Olga tako govorila, da ji je bilo verjeti? Da, tako je govorila in jaz sem ji verjela, je zavzdihnila Valjavka. A to ti rečeni Jula, ubijem te, če komur-ikoli na svetu o tein kaj omenis. Juli se ni zdelo več vredno, da bi Valjavki še enkrat obljubila molčee-novst, zlasti ker je bit njen trdni na-raen, da ne bo inolčala, naj pridć in se zgodi karkoli. Veste, mati, je rekla čez nekaj časa, prav žal mi je, da §te mi razo-deli to svojo skrivnost. Kaj meni vae to mart Clovek živi laglje, če mu ni treba ničesar skrivati, posebno ne kaj tako groznega. A zdaj razumem, da vam dela ta stvar skrbi in da ste • tolikrat zamišljeni in da vam še na zdravju škoduje. Kar izbijte si stvar iz glave, pa bo najbolje. predlog predsednika izvrševalnega odbora, deielnega poslane« dr. Tav-earja, predsedniku dr. Oražnu zaup-niea kot odpora na krute žalitve iu osebne napade v časopisju. V posebni revoluciji podivlja občui zbor predsednika dr. Oražna, da se zopet aktivno udeleiuje političnoga življenja. Ko se občni zbor šq zedini, kdaj se vrši večji javen shod v drustve-neni okraj u, zaključi predseduik izredni občni zbor. Ix ju&Učne sluibe. Sodnik v Radovljiei, g. dr, Jan-ko Pole f< je pokličan n#, slu^bvva-nj^ h kasacijskemu dvoru na *Du-naju. Pleteranikov veeer. Povodom 701etniee g. prof. Ple-teršnika je »Slovenska Matica« v so-lM)to v hotelu »pri zlati kaplji« priredila intimen večer, ki so se ga udelp-žili ljubljanski znanstveni krogi. Udeležnike je pozdravit predsednik »Slov. Matice«, g. dr. Ilešič, ravnatelj g. Bezjak pa je v temeljitem govoru pojasnit velike zasluge jubilar-jeve za slovensko znanost. G. prof. Pleteršnik se je s presrČnimi beseda-mi zahvatit za vse izraze simpatij. Nesreća v Zagorju. Že v sobotnem večernem listu smo na kratko poročali o nesreći, ki jse je zgodila v Zagorju ob Savi. Izve-deli smo o tej nesreći še nas led nje po-samičnosti: V kamnoloinu trbovelj-ske premogokopne družbe zaposleni strelni mojster Franc Cešnovar je v soboto zjutraj talil zmrznjene dinamit ne patrone, ki jih rabijo za raz-streljevanje skal. A ni jih talil kakor navadno v mlačui vodi, ampak kar prosto v maleni zaboju na železni ploščevini nad ognjem. Tako ravnanje je nevarno in vsied tega strogo prepovedano. Čudno, da nadzoroval-ni organ ni zapazil Cešnovarjevega ravnan ja. V istem kamnoloinu je dola lo še več delavcev. Eden teh delav-eev je Še Oešnovarju dejal, naj ven-dar ne greje dinamita nad ognjeni, a Oešnovar ga ni poslušal. Ko se je plo-ščevina preveo razgrela, je dinamit eksplodirat. Pok eksplozije je vzne-miril vse prebivalstvo. Franc Češno-var, marljiv delavec, oženjen, oče več nedoraslih otrok, je bil seveda, takoj ni rte v. Njegovo truplo je bilo popolnorna razdejano in raztrgano; niti vseti delov ni bilo mogoče dobiti. Vsled eksplozije so popadli vsi de-lavci, kar jih je bilo v blizini. Štirje delavci so ranjeni, dva težko, dva lahko. Težko poškodovani Feliks Pfeifer iz Kotredeža je bil odveden v bolnico, drugi težko ranjeni delavec, Primož Podjet iz Zagorja, je šel sam domov. Delavci so pobrali Tako je Jula govorila, a mislila je vse drugače. Njo je na ćeli stvari zanimala edinole Elvira. Nič ji ni bilo ne za Svetlina, ne za pokojno Olgo, a sovražila je Elviro in njej storiti kako v«-tiko zlo, to ji je bila srčna želja, to je bilo naj već je njeno Ijrepenenje in temu je hotela zado-«titi za vsako * eno. VII. Stari Sancin in dr. Grebene sta hišno Marijanico dolgo in natančno zasliševala in ko je Marijanica konč-no napustila sobo, sta bila oba prepričana, da je bila Olga zastruplje-na in da sta jo zastrupita Svetlin in f]lvira. Sancina so Marijamičina razkrit-ja silno potrla. Še na nogah se ni mo-gel vzdržati, samo ihtel je, tiho, a pretresi jivo, da se je dr. Grebene u so-čutja krčilo arce. Kaj nameravate storiti, gospod Sancin, je konono vprašal dr. Gre-t.enc. Ali hoćete stvar izročiti «odi-sčuf Pomislite, da nimate se nobe-nega dokaza, da se je vse to tuđi res zgodilo in da si rajnka gospa Olga ni vse to samo doimšljevala. Bodite prepričani, mladi prijatelj, je z nekim ponosom rekel Sancin, da sem jaz najprej pošten in pravičan clovek. Cetndi leži na Svetlinu in na njegovi ženi strašen sum, jaz se vendar zavedam, da moram na nju imeli oaire in da na podlagi tega» kar je povedala hišina, ne smem na nju 6e oobenegu suma vreći. A «ve-tujte mi, kaj naj storim, da izvem in doženem čisto in popolno reenicot ostanke ponesreeenega Češnovarja kar jih je bilo dobiti in jih dali v mrtvačnico. Če&novar je po svoji ne-previdnosti sam povzrocil nesrećo in plačal to neprevidnost z življenjem. Pogreb njegov bo danes, v ponedeljek 5. t. m. Suitar je seđoUmf . D©e 28. avgu^ta t. 1. je posest-n ik z Ostrega vrha Franc Sužtar svo- ' jega svaka, posestnika na Mart ino-vem vrhu, Ivana Tufika, pretepel tako, da je bit ves ^rvav. *Tuška so n^-/^vestnega ne«li domov^ kjer je še ti-st^ dan umri. Franc ŠuŠtar je (zagri-zep klerikalac, J^ffti ifi^k pa je bil i nvož naprednega mi4Ije>nja. V civiliziranih državah je pač nekaj navad-nega, da tuđi ljudje raztičnega poli-tičnega mišljenja med seboj mirno žive. Toda na Kranjskem je le še malo takih krajev. Zlasti v Selski dolini je agitacija dr. Krčka ustvarila neznosne razniere. Pred klerikalnimi zverinami y Selski dolini ni nihče več varen življenja. To je sa-miHli, da so porotniki par dni prej oprostili ubijalko, ki je svoj zločin priznala, se ne smemo čuditi, da so oprostili tuđi Šuštarja. Klerikalci upijejo »Šuštar je nedolžen«, a pravni čut vsakega i>ostenega človeka kriči na gla,s, da Šuštar ni nedolžen, da je vzlic oprostilni sodbi jx>rotni-kov kriv ul>oja in da bi bil zaslužil oštro kazen. Še bolj bi pa zaslužili kazen tišti brezvestni duhovski in neduhovski klerikalni hujskači. ki so v enem detu kmetskega ljudstva vzbudili vsa najslabša nagnenja, kar se l>(Hle slej ali prej kruto maščevalo nad dnhovniki samimi. Zabave. V soboto je bil v čitalnici mnogo-ste vilu o obiskan večer s plesom. Ude-ležniki te veselice so bili nad vse zadovoljni s prijetno, neprisiljeno zabavo tega večera- Čitalnica se je po-živela in je sedaj zopet središče dru-žabnega življenja meščanskih kro-gov. - -V soboto je bil v hotelu »Ili- Na to je dr. Grebene mislit že ves čas. Vem, gospod Sancin, kako bi se dalo to stvar dognati. Pod pretvezo, da želite, naj bi ranjka vaša hei počivala v Trstu, dajte truplo izkopati in \k> zdravnikih-izvedencih prei&ka-ti. Temu se ne bo nihče čudit. Sami pravite, da je ta kampanja tast Svet-linova in ljudje bodo sprevideli, da želite imeti vsaj grob svoje heere v TTstu. Ker se je Svetlin drugič poro-čil in svojo prvo ženo hitro pozahil, vam ne bo odrekel svojega privolje-nja. To je izborna niisel, je vzklik-nil Sancin. Hvala vam, mladi prijatelj na tem svetu. Na ta način se da stvar naj 1 agi je preiskati in dognati, ne da bi mogel kdo kaj slutiti. Koj jutri pojdem k Svetlinu vprašat ga za dovoljenje. (Res se je naslednji dan odpravil Sancin peS v vas, koder sta živela Svetlin in Elvira. Ko je vstopil na vrt pred hišo, ga je Elvira zagledala in v silnem presenečenju poklicala Svetlina. Sama se pa ni prikazala. Ni boteli govoriti sScnćinom, đokler ne prosi odpuščanja za žalitve, ki so se ji tgodile v njegovi lii&i. Tast in ^et sta se hladno in cere-mouijalno pozdravila in molče je pe-ljal Svetim ^Hre^a goepoda y jako $tabmiip: opremljeno sobo, ki jo je rabil u salon. S čim/rum morem po^treci, je vnrašat Svetlui, ko ae je »tari gospod vsedel na obledelo zofo. rija« jako dobro obiskan zabavni večer društva nlovenskih trgovskih so-trudnikov, ki se je imenitno obnes^l. Cigani aretirani. V petek je prišlo v Ljubljano več macedonskih ciganov z vozmi. Veči-9a teh se je še tišti dao odpeljala proti Viču, V mestu je ofltal le en cigan 1*n dve ciganki. Cigan z mlado cigan-to je Set firoti Staremu trgu. štarejša Ciganka pa je ostala v sredi inesta. Ciganski parček se je najprvo napotil k nekemu zlatarju, navidezno tcupo-vat zlatnino. Med kupovanjem je cigan prosit zlatarja, naj mu meaja 50 »kron^ti bankovec. Ciganka pa je za-litevala, naj ji pokaže zlate prstane. Ko je zlatar iuenjal hankovec, je ci-ganka vtaknila v žep dva zlata prsta-na,vredna 13 K. Zlatar pa tuđi poteui, ko sta odšia, ni tatvine opazii. Od tu sta Sla v neko pekari jo v Sv. Flori jana ulici, kjer je cigan zoj>et pro-sil gosjMjdarja, naj mu zmenja bankovec za 50 K. Ko mu je pekovnki moj-ster dal v inenjavo deset jM-tkronsklh totarjev, to cigan u ni bilo povšeč, c>eh, da je pretežko nositi &e\>oj denar v srebru, ter je položi 1 denar na inizo in odšel. Ciganka je še ostala, kupila nekaj kruha, potem pa tuđi od^la. Ka j>a jp liek koj nato prentel denar, Bta manjkala dva tolarja. Na Mestnem triaru sin se cicana ustavila v neki veži, kj«*r so čevlji naprodaj. Tu kaj je ciganka ukradla prodajalki za ciga-novim hrbtoin par ženskih čevljev, vrednih 11 K. Med tem je pa bila policija že obveščena o tat vi ni v peka-riji in je takoj telefonično obvestila vse policijske stražniee. Ciganski parček je bil kmalu izsleden in aretiran. Aretirani cigan je 271etni Vasil Ata-nase, rodom iz Sa 1 niske, ter pravi, da kupčuje s konji. Ciganka pa je njegova žena. Cigane, ki so sli na Vic, je ondotno orožništvo tuđi aretiralo. Vsi pa bodo prišli skupaj pred tukaj-šnjirn c. kr. okrajnim sodiščem. Prisitjenec prijeL Meseca novembra od deLa ubegti lOletni prisiljenec, Jožef Bosinger, je bil /aradi goljufije v Mariboru aretiran in ondotnemu sodišču izročen. Po prestani kazni bodo Bosingerja zopet i>oslali nazaj v prisilno delavnieo. Zaradi britve. V soboto popoldne je delavec pri Gruberjevem prekopu. Danijel 2e-govc, rojen 1. 1855. v Lovinu na Hr-vaškem, v stanovanju na Poljanskem nasipu št. 50, ker ni mogel najti svoje britve, zaradi tega začet razgrajati in je z velikim nožem razrezal dve blazini, ter napravit 5 K škode. Ko ga je iiišnik opozoril na škodo, je skočil vanj, ga zgrabil in mu zagrozil, da Moj prihod vas je presenetil, kakor vidim, jo rekel stari gOK|Kxl, in šo bolj vas bo oresenetil vzrok, ki me je semkaj pripeljal. Prišel St*m va« prosit privoljenja, da smem truplo ranjke vaše žene, moje luVre Olgt\ I repeljati v Trst. Tam jn^čiva moja žtkna, tam počiva moj davno umrli sin, tam bom knialu tuđi jaz poči-val . . . Starega gospoda so čnstva pre-vzela tako, kojne žene počivati tod, dasi je sama v svoji opo-roki žetela, naj bo tod pokopana. Ali ker sodim, da vam je izpolnitev te želje nekaka srčna potreba, ker bi si-eer ne bili prestopili praga te skromne hiše, vam do vol im, da prepeljete truplo moje ranjke žene v Trst. Stari gospod je vstal in vxe! svoj klobuk. Zahvaljujem se vam xa to dovo-jenje, je rekel hladno. Priklonila «ta se drug drugomu in stari gospod je odšel h tihim saču-denjem v srcu, da naatopa Svetlin tako samozavestno in ponosno, kakor da bi ga nobena stvar na svetu ne mogla doee&i. ga za bode z nožem. Poklicani stražnik je Žegovcu odvzel nož ter ga odvedel v zapor. Sejniski tatovi prijeti. Dne 25. novembra t. 1. je prišel v Krško na semenj Anton Urbane iz Velike vaši. Pri neki stojniei je nakupi I nekaj perila in pa plaeal z ban-koveeni za 100 K, iz katere^a je do-bil nazaj 91 K. Ta znesek je spravil v mosaijiček, v katerem je imel še en bankovec za 100 K. Ker je imel de-nar preje v notranjem žepu suknjica in da si -suknjič inlpne, je le za tre-notek djal mosnjieek v levi zunanji žep suknjica. Ko je odpel suknjič, je segel ]K) rfenar, pa ni bilo vee v žepu ne mošnjič-ka, ne denar ja. Janez But-kovie iz Nove gore je imel, prišedši na semenj v Krško, v notranjem žepu odpetegu su kuj i ra liiošiijiče-k i ckoli 7f> K. Pred nekim bazarjem, kjer je bila velika gnjK-a, se je usta-vil in poslušal, kako je prodajalee v bazarju razbijal kmeeke šale. Ljudje so gu prerivali sem in tja. Ko je hotel tuđi nekaj kupiti, je segfel jx> denar, pa ni mišel vtv inošnjieka v žepu. Oba okrurienca sta javila tatvino re-darju, kateremu je bil že zjutraj po-vedal nek Bošnjak, da je prišla iz Zagreba večja družba žepnih tatov, ka-tere je Bošnjak tuđi opisal. Na podla-gi teh opisov je redar aretiral tri zrole tieke, in sieer 24ietnega Stjepana Rađah (ali Radas), brezposelnega natakarju; Tauazijo Popoviea, 281et-nega brezposelnega mesarskega pomoćnika iz Novegasađa in 24letnega Ivana Jnueša, brezposelnega klepar-ske*?a pomoćnika iz Zagreba, Redar je videl te tri tieke cei dan po sejmi-šeu sem in tja smukati. Dobilo se ni pri njih ukradenega denarja, ker je imela ta tatinska trojica brez dvoma tuđi še druge i>omoćnike, katerim so oddajali ukradene stvari, ki so prešle v par tnenotkih v pet, ali še več rok. Mogoče so pa aretiranci tuđi identični z večkrat preje onienjenimi sejinskimi roparji, dasi je načiu kra-je docela drugačen tu in tam. Razne stvari. * Osli iz Chatanooge. Pendant h kapitolinskim gosem, ki so resile Rim pred sovražnikoin, so osli iz Cha-tanooge. Bilo je v veliki amerikanski vojni 1863. leta. Pred taboriščem generala Hookerja je bila razpostavlje-na artilerija in v nekem dvorišču je bilo nad 300 oslov in mezgov za vpre-go. Ta tabor so naskoeili sovražni voji, pa že po prvih strelih so postali mezgi nemirni in eden je podrl ogra-jo ter jo vdrl na prosto, za njim se-veda vsi drugi. Slučajno pa so be-zlali mezgi in osli naravnost proti so-vražniku, ki pa je mislil, ker je bila noč precej temna, da se mu bliža velik oddelek generalove konjenice. Velik nered je nastal med napadale! in ćeli oddelki so začeli bežati, na nje pa je pritisnila generalova vojska in v par urah je razbil general Hooker velik oddelek sovražne vojske. Še večja, kakor slava kapitolinskih gosi, bi morala biti slava teh mezgov in oslov, ki so sovražnika pognali v beg. * Potres v domiSljiji narodov. Prebivalei Kameatkesi pripovedujejo da se vozi bog Tid s svojim psom, ki mu vleče sani, po zemlji. Kadar si otrese pes bolhe ali sneg, se potrese vsa zemlja. — Kitajci menijo, da spodkopavajo misi zemljo in kadar se vsled tega udere kaka plast, nastane potres. — Japonci mislijo, da provzroča potres velikanski kitf ki plava po velikih jamah pod otoki ce-sarstva. Kadar zadene ob skalo, se strese vsa zemlja. — Indijci pripove-dujojo, da nosi zemljo nadnaraven slon, ki stoji na še vceji želvi. Kadar strese slon glavo, se potrese zemlja. — Ko je bil leta 1862. velik potres na Zlati obali v Afriki, je rekel daho-meyski kralj: »Duh mojega očeta se koplje y morju.« — Matere v Meksiki pošiljajo svoje otroke, kadar se je zemlja stresla, na prosto, ker mislijo, da leži nekaj v zraku, kar daje otrokom hitro rast. * Izdajica Carigrada. Ko je stal sultan Mohamed II. leta 1453. pred Carigradom, je spoznal, da kljub ogromni vojski, ki jo je imel pfeđ mestom razpb&tavljeno, Carigrada ne bo zavzel. Obljubil je tedaj nekemu Itogatemu trgovcu ii marta veliko vaoto denarja in svojo najmlajšo hoerko Fatimo sa ženo, če mu ponia-ga xavzeti meato. In res je trgovec veliko pripomogel k temu, da je Mohamed 29. maja savael mesto. Tri dni so morili in ropali Turki po meatu. Četrti dan pa je prišel izdajaleo pred sultana po svoje placilo. Mohamed je zapovedal pripeljati Fatimo, ki je prišla v dragoceih oblekah z biseri in dragulji posuta in velik kup suhega zlata je bil nagromaden v dvorani. Trgovec je bil ves srecen, sultan pa ga je nagovoril: »Kakor vidiš, hočem izpolniti obljubo, vendar pa kristjan in Mohamedova častilka ne spadata skupaj. Tuđi mi ne ugaja svak, ki se odpove svoji veri zaradi dobička. Dokazati mi moraš tedaj, da se hočeš prele vi ti v mohamedanca iz prepri-čanja, zato pa moraš prej sleei svojo staro kožo. Kadar ti zraste potem druga, pridi po nevesto in po zlato.« In res so izdajalskemu trgovcu poteg-nili kožo raz telo in v neznosnih inu-kah je končal pohlepni trgovec svoje prokleto življenje. * Originalna ženitna ponudba. Leta 1840., ko še nišo bile moderne v listili one kratke ženitne ponudbe, ki jih čitamo danes skoro vsak dan, se je čudii ves Parjz originalni ponudbi, ki je izšla v enem tamošnjih listov. Zenit na ponudba pa se je glasila: »Po koledarju sem sicer že čez 70 let star, telesno pa se čutim kakor 251e-ten mladenič. Ona, ki jo hočem vzeti za ženo, mora biti stara 16 do 20 let, inieti mora lepe lase, lepe zobe in majhne noge, biti mora iz poštene hiše in njen sloves brez inadeža. Oblačiti se mora priprosto, a vendar okusno in sicer snie nositi samo svilene ali baržunaste obleke, nikakor pa ne drugih. Tuđi ne sine obešati naše u banov, verižic, prstanov in druge ta-ke šare, tuđi ne srne nositi nikakršnih obeskov, kaj še umetne lase in drugo tako. Oblačiti se ne srne po najnovejši modi, ker se mi zdi preneumno posne-mati druge ljudi, obleke naj si da de-lati izključno po svojem lastnem okusu in nosi naj jih, ne oziraje se na opazke modnih prismod. Znati mora jahati in voziti ali pa se mora tega naučiti, nLkdar pa ne sine plesti, ker je pletenje le krinka, pod katero se skriva neumnost. Igrati na kakem glasbilu srne le tedaj, če je umetnica, ker je drugo igranje neopravičljivo mučenje poslušalcev. Doma in nad služabniki je neomejena gospodinja, doma se hočem tuđi jaz brezpogojno ukloniti njenim pametnim ukrepom. Xa potovanja nie mora spremiti in tuđi sioer mora biti vedno v moji družbi. Vse, kar sem označil, da »mora«, ni pokoršcina, marvec pogodba in njej sami v največjo korist, zato pa dobi ob poroki darilo 30.000 frankov, katerih obresti pa mora vsako leto porabiti. Plesati ne sme nikdar, ker ne mara ni gledati svoje žene, kako se zvira. Temeljno pravilo njenega življenja pa mora biti uživanje in zadovolji) - »st. — V celein niti preslaba pon idba, samo žal, da ne iz veni o nicesar o njenem us pehu. * Nećioveški sultan. Mohamed II. Veliki je zavzel leta 1453. Carigrad in s tem zavladal tuđi v Evropi. S 300.000 vojščaki je obkolil mesto na kopnem, na morju pa je stalo 300 velikih in 200 majhnih ladij. Z obuponi so se branili Grki, a ves odpor je bil brezuspešen, cesar Konstantin je pa-del in število bojevnikov se je krčilo. Dne 29. maja so zavzeli Turki mesto in zaoela se je strahovita moritev. Mohamedu so pripeljali mlado kraso-tico Ireno in krvoločni vladar se je nesmrtno zaljubil v deklico tako, da je pozabil na svoje vladarske posle. Posebno janičarji so bili nezadovoljni, da se sultan ni brigal nič več sa vojno in veliki vezir se Je tffimelil po-vedati to svojemu gt>spodarjn. Mrko ga je pogledal Mohamed, potem pa je vstal, si ovil Irenine laM krogr levi ee in jo vlekel tako pred svoje vojj-ščake ter ji lastnoroČno ođMdtal ^lavo. In zopet so me začeli boji BojeVal se je potem. z Genovani in 8Mwttfi in nadlegoval otok Bodos, Id gm pa ni mogel zavzeti. Dva cesarstva i© lArd-bil, podjarmil 12 kraljestev in za-fgHl in irropHl nad 200 mest Sicer pa je bil nađarjen moi, Td ee Je tanimal tuđi za snanoat in umetnost. Pokliča! je znanega italijanskega slikarja Gi-ovanna Bellini iz Đenetk v Carigrad in ga je odlikoval z največjimi častmi in dragooenimi darili. Naslikati pa mn je moral Bellini ćelo vrsto krvavih slik, med njimi tuđi glavo Janeza Krstnika. Ko si je Mohamed ogledal glavo, se je izrazil proti Belliniju, da se mu zdi, da vrat tam, kjer je prese-kan, ni popolnoma naravno naslikan. Bellini je ugovarjal, sultan pa je po-klical sužnja in mu lastnoročno od-sekal glavo. »Vidiš, da sem imel pravit« se je smejoč obrnil proti slikar ju in mu pokazal odsekano glavo. Belliniju pa se je stemnilo pred očini; nikdar več pa ni ugovarjal krvoloč-nemu mogočniku. Mohamed je zani-čeval vse veroizpovedi, tuđi svojo lastno, in je imenval preroka »ropar-skega glavarja«. Ves kršćanski svet se je oddahnil, ko je umri krvoločnik 3. maja 1481. leta. Ženstvo v javni upravi. Nikjer ne igra ženstvo v javnem življenju take vloge, kakor na Norve-škem. To pa sele v novejšem Času, od-kar so dobile ženske ravno tako volil-no pravico, kakor moški. Na Norve-škein volijo ženske ravno tako, kakor moški ne le pri občinskih volit-vah, nego tuđi pri državnozborskih volitvah. Na kmetih in v malih mestih se vsled tega razmere nišo dosti izpre-menile. Tam je namreč gospodinjstvo skoro edini poklič, ki se mu posveča-jo ženske in vsled tega se ženstvo le malo zanima za javne stvari. Drugače je pa v Kristijaniji, v glavnem mestu Norveške. V Kristijaniji živi kakih 20% več žensk, kakor moških. NaravTio je, da je le majhen del teh žensk omoženih; ve-činoma so samice in hočejo samice ostati. Same si služijo kruh, na last-nih nogah stoje v življenju in ob sebi se razume, da si hočejo utrditi stali-šče, olajšati in olepšati življenje. Ženska društva so v Kristijaniji ženstvo organizirala po poklicih in vzbudila v njih zanimanje in smisel za javne zadeve. Ženske imajo svoja politična društva, ki se od nobenega moškega ne dajo komandirati in ho-dijo samostojno svojo pot. S temi političnimi društvi si je ženstvo pridobilo vstop v občinski svet. Danes sedi že lepo število žensk v občinskem svetu in moški jim radi priznavajo, da zastopajo občne koristi in koristi ženstva prav srečno in uspešno. Znacilno je, da se ženstvo v kristijanskem občinskem svetu nič ne oglasa pri razpravah o težjih političnih ali gospodarskih vprašanjih, pač pa se živo zanima za vse zadeve, ki segajo v vsakdanje življenje. Moški zopet priznavajo, da imajo ženske o tržnih, stanovanjskih in drugih tak ih stvareh dosti več smisla za praktične potrebe in se radi ravnajo po njih. V Kristijaniji so seveda ženskam odprte vse službe. Med mestnim urad-ništvom je že precej žensk. Nasprotij zaradi tega ni, ker se Norvežani veliko raje posvečajo trgovini, kakor uradniški karijeri. Norvežanu ni ideal, sedeti v pisarni in s skromno pla-čo mirno živeti, mar več on hoče zaslužiti, mnogo zaslužiti in si pridobiti premoženje. Zdaj so v Kristijaniji od pri i ženskam tuđi poklič, ki jim doslej ni bil pristopen: namreč redarski poklič. Mesto je nastavilo štiri redarice in eno redarsko nadzornico. Nasprot-niki te novotarije se norčujejo, češ, da bodo te policajke nekake mestne pestunje, a stvar je tako urejena, da jo bodo kmalu posnemali tuđi v drugih mestih. Redarice v Kristijaniji bodo imele svoj posebni delokrog. Prva njihova naloga bo, skrbeti za mladino, Čuvati nad otroci v nrav-nein, zdravstvenem in varnostnem oziru. Seveda bodo morale nadzirati tuđi prostitucijo in opravljati druge posle, a le take, za katere je ženska že po svoji navadi nekako bolj sposobna kakor moški. S tem je javna uprava v Kristijaniji do eela razdeljena tako, da je prišlo ženstvo do popolne enakoprav-nosti z moški mi in so vsi posli tako razdeljeni, da je občni stvari na korist. Iiiajatolj ta odgovorni urednik: Rasto PufttoAlemftek. Anton Šare UiMn tantanm ita !l. 5. m ftfid luflm lika (nspnti |lam pitti) pnsrne urote vezenine ujcenejii nakvp >«2 oprem za neveste. nbtinska |)fanilnita ¥ Drniša v Dalmactp tprtjtma hranilne vloge od K 2-— do K 1OO.OOO-— proti 5°0 obr«stovanjuf ter povrača zneske do K 5.000 — brez odpovedi, zneske do K 20.000-— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izpla-č«vanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. 5825 2a varaost hranllnlh w\of In n|lh obr«-atOTanf« f**61 ohttkm DnU. Mili kalili ta ljubljansko občinsko volitev po novem občinskem in vo- lilncm redu. Kijitti i piik toIHcm ii mlilkai Cena 5O winarjew. Komisijska založba JVarodnc knjigamc L v Ljubljani. „Slovenski Jfaro)" izhaja Jncvno talent. V«lika zaloga 16S in tovarnišUh ievDev KirbCBi po meri se isvršujejo točno in solidno ▼ lastni deUvnici. MAtU OBLJIK, Kongresni trg at. 8. Usojarn si vljudno opoioriti, da sem previel 9 glavno zastepstis JTk Cefte' miinste zaiaianince.: najcenejži zavod nm kontinentu« ; Nadaije opozsrjam, da f>rt.skrbujem kulaatau 9V vsakovrstna posojila iri kredite • kakor: trgovske, stavbne, hipotekama, uradoiike in rr-eni^n*- hredae ', Leo Franke. Ljubljana, Kongresni trg 6.!. iiađstr. ; I BOŽIČNA DARILA! j oj :s Predno si nakupite božičnih daril 1! | 51 blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene ! — I J Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage ! OJ volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodcte | jjjl : takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki : I I H. SUTTNER, ^m \ l± Mestni trg ali Sv. Petra cesta. \ 3 . I jjl Specialna trgovina najnovej>ih precizijskib ur (s izpričevali točnosti) =j svoje lastne tovarno ur v »vici z varstveno znamko „IKO". =1 Največ|a zaloga vrv zlatnina In srebroine, fnvelov U ter brilfantnili naklto* ItiL, Utotako ogromna Ublra kina- 31 srebmega blaga, kakor nastavkov, Jedi Utega orodja itd., ■■£ vse v naimoderneisem slogu. g Postrežba strogo solidna. Cene najnižje! ]J Na pismena vprašanja se odgovarja m obratno posto« I ij Telefon 273. Brzojavni naslov: „H. Suttner. | n •: C^aaJ.1* zastoni imrn nc» &£■*!.**« prosto, s I Jrph-ibiH bnka r Iliji" rflaliaiaaa istraga a •am«|#aiai (aamstvoai BfJffl pbM: bMmm tu 8.7. ispili lb« m. Spreieaa vloge na knjffice ter jlh obrestuje od dne vloge do dne dviga P* +y>9*L; rentni davek plačuje zadruga tama. — Sprejea* vlofe na tekoči račun; na lahtevo dom stranka čekovno knjižico. - Daje ^osojilt na aajrazllfnejie načine. — Savaotam aMafainlea: zamenja tuj denar, prodaj« vsakovrstne vrednostne papirje, srećke itd. Nakazi!a v Ameriko. — EskMisttra trgovske menice. — Preikrknje vnovčenje inenic, nakarnic, dokumentov Itd. na v*a tu- in inozemska tržišča. — lUaja nakaznice. Vst fMjasaila se dobe bodisi nstmeno ali pismeno ? zadružni pisaroi. u Oraioe ire iat im đcptJdie ed 11912. popoiđsz &d 3. ie 5. Ustanovljena lota 1M2. & \m\\\i posoll!flic3 ljubljanske okolice rtglatrovaaa sailniga s nM«t«|«n« lavazo v iashiea zB^lsem dsma v Ljubljani na Doujski cesti St. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K S3911S. 1 21-11 upravnega premoienja............. . . E 20,179.510-59 obrestuje hranilne vloge po 41|2°|0 broz «tak«a» odbitka i-«ntn«ga da*k»» katoroga plaču ja poaojllnica •ama mm vlošnlko. Sprejema tadl vlofa aa lokoti raiun v svozl a iokovnla prometom In Jlh obr*ahijo od dno vlogo do dno dviga. S«anje hranilnih vlog nad .............K tOfOOO.OOO rosojiijo nm rvmSjf&ča po 51 //0 x 1*•/'„ na amortlzaoljo ali pa po 0>^% toro« amortlzaoljo | na ntonlce po §'-',. Posojilnici sprtjem« tuđi rsak drogi nacrt glede amortizovanja dofga. 0RASNE DRE: vsak dan od 8.—12. In od 3.-4. Isvon nodol] In praxnikov. T«l«lo» *t, 1S5. roata« araailnlc« račva St. §28.405. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuami. Stritarjeva ulica štev. 2. { Sprejema vloge na knjižice in na tekoći racnn ter |ih •brestnje Delniška glavnica: K 5,000.000-— Rezervni zaklad: K 450*000-— i od dne vloge po 47j% čisto. — Knpnje in prodaja vrednostne n « „ . ci«^/^i t ± • t* _________papirje vseh vrst po dnevnih kuriih.------------- Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. I Solžnost vsakega Slovenca je, tla sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri siovanski banki „SLAVIJI*. Podpirajruo torej đomač siovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavi I, izpolniti v najširšem obsegu. vzajemno zavarovalna banka w Pragi je največji siovanski zavarovalni zavod v Avstriji. Ogromni rezervni fondl K 40^912.797"— jamoljo sa po po Ino vamtoot. Rfffliffl VI fllll IH11 ima Poset)no ugodne in prikladne Pff||bf| ri ||||| I!!•* Je rc$ ilovaisk* zavarovalnica z vse-Dullnil 91JLJIVIJII načine za zavarovanje Življenja. DUIUIU mvUIVIJH skozi slovansko - narodno upravo. Bfffllffl finilllll14 razpolaga z najcenejšimi ceniki za BfHllffl VIIIDIIHM K"10*110 podpira narodna društva, DUimil ffAUlVIJH preskrbljenje za starost, za slučaj DUlIAII ttJLJIVIJII organizacije in prispeva k narod- smrti roditeljev, za doto otrokom. nim dobrodelnim namenom. Bunim ff nnilfl11 razdeljuje ves čisti dobiček svo- Bunim flHIIIIII44 stremi za izboljsanjem in osamo-OUniUl ^aLJlVIJll jim članom. DUllIUI tfjUlVlJil svojitvijo na rod ne ga gospodarstva. Vsa polasiila laje ine nije leienlii zastoi kaike Jlinif i LiillfaiL t■•!■•I 4 wi .*. Največji, najvarnejSi slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Preiernova ulioa *tew. 3. .-. Največji, najvarnejši slovenski denami zavod. Denarni promet do U. dMtmbM 19OS nad BIS milljoaov kron. Obstojettlh vlog nod SS milijonow kron< Za varoost vloŽene^a denarja jamči zraven peiervnega zoktedo še mestna občina ljubljanska % vsem a>roino2eiijoni in * voo SVOJO moAjO. Izgub« vloženega denarja je nemogoil| ker je po pravi Uh te hranilnice, | potrjenih po c. kr. deieini vladi, IjEkljufiOflO jl vsak« spekuloolja t složenim denarjem. n Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo | po 4V4% brez odbitka; uevrdignjeoe obresti te U pripisujeju vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema ^ 4* Roacorvni zoklod nad 1 mIHJom kron. ▼lošne knjižice drugih denarnih zaTodov kot gotov denar. Posojila na xemljiića po 59/9 obresti in proti amortizaciji po najmanj '/4% na 1cto ^j* P»-Mjila na menice in vrednostne papirje. Za Tarćeranjc ima ?peijane lićne doaao6o kMiailnikOp ▼ podptranje slovenakih trgovcev trt obrtnikoT pa krodltao dVdHv^t 4 LANtn!njt I* *Ul »Nar«Nia«i itakaime«.