Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 2.—
Vse državne oblike so enako dobre, če le varujejo državljanu njegovo najdragocenejšo dobrino: osebno svobodo.
Napoleon.
Rokopisi se ne vračajo
Uredništvo in uprava:
Maribor, Aleksandrova c. št, 11/1.
Naročnina:
letno Din 80.—, polletno 40.—, četrtletno 20.— Oglasi po ceniku
čekovni račun št. 16.536 / Telefon št. 2365
Dr. Fero Miler (Maribor)
Avtoritativna država in njeni izgledi pri nas
Približno dve stoletji vlada v evropskih državah! liberalistično gospodarstvo in njegov sad — kapitalizem:.
Da na kratko označimo glavne pojave, znake, spremiemibe in pomen tega pokreta, ki se je pojavil pred dvema stoletjima pri velikih državah in narodih in je pozneje prišel tudi med manjše narode, kakor smo mi na jugu:
Svoboda pridobivanja posameznika do skrajne samosvoje koristi brez ozira na družabno in narodno skupnost; četudi vsi drugi trpi j a da le posameznik širi svoji dobiček, svoje premoženje in povečava svoj kapital. Iz, tega sledi brezmejni konkurenčni boj posameznikov — in kot posledica: ali propad slabšega ali pa združitev več konkurentov v zvezo za izkoriščanje drugih, z označbo »karteli« in »trusti«!
Premoč manjšega števila bogatih kapitalistov in kapitala nad ostalim delom ljudstva; kapital se polasti najvažnejših, človeških dobrin, prepusti naj večjemu delu ljudstva samo delo in ga plačuje po svoji volji; zvabi ljudstvo v mesto in v tovarne na delo, izdeluje: blago v preveliki ali premali množini, uničuje celo najvažnejše potrebščine, če se mu zdi, da ne doseže dovolj dobička in ustvarja grozno nesigurnost v vseh gospodarskih odnošajih: Pomanjkanje, propad delavstva, ki ga dirigira za slabo plačo iz! kraja v kraj, — kmeta, ker spravlja njegove prodUkte ob ceno; obrt, trgovina, vse se vije v negotovosti in končno se tresejo narodi in države kot celote.
Kapital je internacionalna moč, ki ne pozna drugega namena, kakor služiti zlatu, ki je, njegov! bog in namen!
Narodnosti, ljubezni, domovine ne pozna. Države, ki postajajo vedno bolj' odvisne od zunanjih vplivov
kapitalizma in notranje zavestno ali nezavestno v tej službi stoječe demoralizacije, demagogije, frazerstva in strankarstva.
In rodil se je odpor; polagoma in v posameznih državah in naro-
dih različno: socializem in komunizem, posamezna društva, zadružništva v zaščito članov itd,, razna sredstva, razna odporne ideologije.
Kakor vidimo, — vse to, stremljenje ni prineslo rešitve.
Treba je popolnega preobrata.
Ubiti in uničiti kapitalizem, spremeniti osebno lastnino na produktivnih sredstvih v lastnino vseh in odpraviti zasebno lastnino in to v času. s katerim računamo mi kot sodelavci —
bržkone še ne bo mogoče!
Mogoča in absolutno potrebno
Pa je, da neki že obstoječi organi-zem, ki ne obstoja samo za to. da vlada, ampak tudi da varuje vse duševne in materijalne interese naro-
da in vseh državljanov brez razlike stanu in premoženja, to je organizem države kot take zadobi šir-šjo, višjo in poduševljeno moč in voljo, da obvlada tudi egoistično, samo svojimi interesom služeče stremljenje posameznikov s primernimi zakoni ter d'a ta način gospodarstva s primernimi ukrepi povede v tak razvoj, da je s temi pomagano tudi splošnemu blägru; da ne bo več vladala v državi na eni strani lakota in solzni obup sirot, izčrpanih v delu in v službah, na drugi strani pa neomejeni vpliv tistih, ki so si znali pridobiti brezmejno bogastvo in ga uporabljajo samo v svojo korist, ne pa tudi v korist splošnosti.
To je način države, ki hoče pomagati ne samo posameznikom ali posameznim stanov orni z. raznimi ponesrečenimi ukrepi, kakor je bil žitni monopol ali pa kmetski zakon, ampak način, ki prevede celokupno gospodarstvo iz sistematičnega izoriščanja v neki načrt in sistem, ki naj bi skušal odpraviti krivice in o bene mi koristiti vsem.
Zlasti pa naj bi bila to država, ki ne podpira samo zgolj materijalizma, ampak tudi pravilni duševni razvoj svojih državljanov v smislu krščanske etike, ker je stoprav zgolj materialistično pojmovanje življenja in gospodarstva spravilo narod in državo v sedanji gospodarski kaos.
Da more država to stremljenje na pravilen način izvesti, pa je trer ba taki državi najprej pravih osebnosti in prave avtoritete, ki celo to zamisel oživotvori in vodi.
V obupno razmotrivanje sedanjih razmer segajo pred vsemi nacionalni klici, ki hočejo dati narodu neko posebno samozavest, s katero naj premaga vse težave in prebrodi tež-koče.
Vse plasti naroda, ki se zavedajo dolžnosti do naroda in ki imajo še čut odgovornosti, naj izvršijo v na-
Ljubljansko pismo
Za tistega, ki ima kaj ožjih stikov z ljudstvom, in s temi priliko,. spoznavati bhze ljudsko dušo za tistega, pravimi, ni danes nikakršnega dvlomia več, da se je s to ljudsko dhšo v zadnjih lotih izvršila bistvena sprememba. Vsekakor j:e dejstvo, da ljudstvo danes prilike v naši državi vse drugače presoja, kot lih je presojalo, recimo, še pred dvema letoma.
Če danes govoriš s kmetom o splošnem poiožajul in' ffai vprašaš, kaj bi po njegovih mislih bilo potrebno, d'a bi se sedanje vsestransko slabe razmere preokrenile na bolje, ti bo odgovoril: Tukaj bi bilo treba moža z železno roko. Ini če ga nato vprašaš, kdo naj bi bil ta mož, ti bo odgovoril: To more biti v naši državi saJmio naš kralj. On naj bi vzel vse v svoje roke, pa bi šlo.
In to isto. kakor kmet, ti bo rekel tudi delavec, obrtnik, trgovec, uradnik — skratka, kogar vprašaš v temi smislu, boš slišal samic eno besedo: Kralj!
To je danes ljudski glas, — in ljudski glas je božji glas. Ljudstvo pač vidi danes v svojem) kralju edinega sposobnega in zanesljivega
vodnika, ki mu popolnoma zaupa, in ga zato kliče. Kaj je bilo to tako elementarno navdušenje ljudstva ob kraljevem1 45. rojstnemi dnevu, — navdušenje, kakor ga v taki spontanosti doslej še ni bilo, — kaj vse viharne ovacije kraljevskemu para v Zagrebu, kaj manifestacije ob petletnici šestojanuairskega manifesta? To vse je bilo izraz in odjek tega emodušmega klica.
A niso samo zunanje okolnosti, iz: katerih se poraja ta klic, ampak je to tudi psihološki pojav: v vseh deželah in narodih opažamb danes minožestveno psihozo, ki zahteva močnih mož z voditeljskimi genijem.
In tak mož je v očeh: jugoslovanskega ljudstva njegov kralj, zlato Jr. ljudstvo danes njega dviga na ščit kot svojega vodnika.
Tako torej vidimo^ danes, kako je popularnost našega kralja! v zadnjih dveh letih: poraistla; v isti meri s to rastočo popularnostjo pa se je v narodu tudi poglabljalo razumevanje za idejo in cilje, ki jih je kralj začrtal v svojem šestojanuarskem aktu. Lahko pa tudi deduciramo narobe inl rečemo: v kolikor se jie izza 6. jahauarja 1929 stopnjevalo ljudsko razumevanje za kraljevo
idejo, v toliko se je stopnjevala tudi kraljeva popularnost.
Zato je pa tudi čisto logična posledica tega razvoja, ako danies slišimo vsepovsod ljudski glas: Nazaj k 6. januarju! Ta glas pa1 je predvsem izraz vsesplošnega spoznanja, da je edini izhod iz današnje ekonomsko in socijalno tako kritične in nevarne situacije — združenje vseli duhovnih ini materijalnih sil nareda v složno, vzajemno in solidarno delo na podlagi zasnove kraljevega šestojanuarskega akta.
To je, kakor rečeno; danes vsesplošno spoznanjlc našega ljudstva; iz tega spoznanja se pa tudi poraja njegova živa želja, naj bi se s tem delom nemudoma in na vsej črti započelo in odstranilo vse, kar bi mloglo to delo ovirati. Takšno je danes razpoloženje ljudstva. In pri tem razpoloženju ne more biti nobenega dvoma, dla bo pokret borcev, ki je nestrankarski im ki mu je cilj, mobilizirati in povezati duhovne nacionalne sile, zajel vse ljudske plasti. Sporedno s tem pokretom gre pokret gospodarstvenikov za ciljem: mobilizirati in povezati materijalne nacionalne sile. Dva elementa torej, kil imiata v sebi pogoje, da Ustvarita iz naroda pozitiven in produktiven kolektiv. To je mloč
ideje in osebnosti našega kralja. — tooc, ki je danes v polnem1 razmahu.
Najbolj zanimivo in značilno pri obeh pokretih je to, da je eden ko drugi povsemi nestrankarskega odnosa nadstrankarskega: značaja. Saj za partizanstvo v današnjih prilikah med ljudstvom! nikjer ni opažati ne potrebe ne interesa. Šesto-januarski akt, ki je pospravil s strankami, naj bi Vzdržal to stanje vsaj trideset let, skozi eno: celo generacijo, da bi medtem) politično dozorela mlada generacija z novo ideologijo in novimi cilji.
Ako1 hoče kaka politična stranka danes res kaptivirati narod, potem srnic v svojemi štabu imeti samo može s politično, oziroma strankarsko nekompromitirano preteklostjo; in mora absolutno zavreči vse metode nekdanjih! strankarskih režimov, kakor so to bile: nasilje, barantanja s patriotizmom; identificiranje sebe z državo in proglašamo vsakogar, ki ni pristaš, za pro-tidlržavnega, skratka: z: vsemi tistimi metodami, ki se jih naš narod še dlames spominja samo z gnusom in grozo.
Deviza današnjega časa je in mora biti: prelom: z vso žalostno preteklostjo in razgled v lepšo bo-diočn ost!	A emonu s.
rodu neki nacijonalni preporod, s katerim bi se uničile ali vsaj oslabile vse tiste egoistične in internacionalne sile, ki narodu škodujejo.
Ko pa v nekaterih stanovih in pokrajinah posoda potrpežljivosti že prekipeva in, bi zgolj nacionalni ali duševni preporod tu ali tami prišel prepozno, ali pa bi bil preslab, da reši gladu j oče, kličejo drugi nujno po prej omenjeni novi ureditvi države, poudarjajoč, da parlamentarno zastopstvo ni pokazalo pravega razumevanja za potrebe vseli1 slojev in stanov naroda, tem! manj, ker zadevni kmečki zakon ni prinesel tiste pomoči, ki so jo od tega zakona pričakovali.
Zato se iz Ijudskihi množic čedalje glasneje pojavlja klic po odpravi dosedanjega načina parlamentarizma in po močni roki, ki naj bi avtoritativno in po primernem! planu!, kakor v sosednih državah, napravila red tudi pri nas in pripeljala narod zopet na pot boljšega gospodarskega razvoja.
Da so glasniki te zamisli pod vplivom razvoja v Italiji in v Nemčiji, je jasno; tudi papeževa enciklika vabi in kliče!
Bilo bi pa pogubno in nepravilno, če bi mi hoteli posnemati vse to, kar se dogaja v Italiji ali v Nemčiji; če bi mislili, d!a so načini, kakor jih ustvarja Mussolini ali Hitler ali Lenin. pravilni tudi za našo državo.
Posebno pogubno bi, bilo pri nas izenačenje po neki gospodarski šabloni, ko vemo, da je gospodarski razvoj v posameznih banovinah ne
samo iz zgodovinskih in geografič-nih razlogov, ampak tudi iz razlogov človeškega izobličenja povsem drugačen in drugim^ nasproten.
Znano je, da so danes skoraj vse evropske države zašle v težke hotna ti j e, da kliče ljudstvo povsod po rešitelju, po junaku, ki se ne ustraši človeške zavisti in hudobe, skrite v razne fraze in zastave, ki sc ne ustraši groženj temnih, sil in ki kot nesebičnež čistih rok ne podleže vabilu zlata in korupcije.
Tudi v naši državi se vedno bolj in bolj ponavlja adventski klic »Vi oblaki ga rosite, ali zemlja naj ga da«!
No, baš v tem oziru pa je naša država obdarovana z možem, ki upravičeno more vsak čas uvesti boljši način avtoritativne države, ker je že s svojim manifestom 6. januarja 1929 dokazal svojo idealno odločnost in čisto voljo na ustvarjenje boljših razmer.
Avtoriteto torej imamo in ni je nam treba iskati.
Spričo tega pa je klic po stanovski ureditvi države, v kolikor hoče zboljšati sedanji že preživeli parlamentarni in nedemokratični način, tem bolj upravičen, ker je vseskoz izvedljiv.
O načinu, po katerem' bi se dala v naši državi izvesti taka sprememba, ki bi pod vodstvom našega: kralja bila zmožna spremeniti sedanji način parlamentarizma v bolj priporočljivo sodelovanje naroda, pa spregovorimo prihodnjič.
popolnjevanja strokovne izobrazbe rokodelskega naraSčaja.
G. Oset je v nadaljnih izvajanjih na-Sllašal nujno potrebo državne obrtne šole v Mariboru. Da bi tak zavod imel v Mariboru eksistenčno možnost, o tem ne more biti dvoma, kakor je tudi jasno, da bi za Maribor že iz nacionalnih razlogpv bil važnejši kot pa v Ljubljani. Kakor je znano, je g. župan osebno storil že več korakov za realizacijo tega načrta, pa bi morda to akcijo, znatno pospešilo, ako bi mestna občina sklenila staviti za obrtno šolo na razpolago gotove objekte, ponudila tudi primerno parcelo, za zgradbo te šole in izdelala na lastne stroške gradbeni načrt. Tedaj bi se gotovo tudi banska uprava izjavila za svojo pomoč in bi se ministrstvo trgovine in industrije gotovo laže odločilo za ugodno rešitev zadevne prošnje.
Govornik je zatem prešel na mariborsko
poslovalnico cbrtno-pospeševalnega zavoda,
za katerega je v mestnem proračunu predviden znesek 20.000 Din, ki je torej proti lanski postavki reduciran za 30.000 Din. Govornik je podal pri tem kratek pregled dosedanje akcije za obrtno pospeševanje, ki je po večletnih pripravah dozorela tako daleč, da je ZTOI končno ustanovila poseben zavod, za pospeševanje obrta, ki naj bi ga poleg prejšnjih oblasti, s stalnimi letnimi prispevki podprla tudi samoupravna mesta Celje, Ljubljana, Maribor in Ptuj. Takrat je mariborska občina določila letni prispevek 50.000 Din za obrtno-pospeševal-ni zavod; ki se ustanovi v Mariboru, im je ZTOI po dolgotrajnih pogajanjih pristala na to, da se vodstvo obrtnoi-pospeševalne-ga dela na ozemlju bivše mariborske oblasti poveri posebni mariborski poslovalnici.
'l ega uspeha smo, bili vsi veseli in smo upali, da bomo iz dbvoljenih prispevkov mogli v nekaj letih ustvariti finančno podlago za samostojen zavod v Mariboru, ki bi postal važno središče vsega našega gospodarskega udejstvovanja in napredka.
Žalibog je poslovalnica takoj v svojih po-četkih! zadela na velike ovire, ker sta tako občina kakor zbornica svoje prvotne sklepe, na katerih' je bila ta poslovalnica zgrajena, pozneje neugodno spremenili. Padi tega je morala poslovalnica svoj delovni program močno omejiti in opustiti n. pr. ustanovitev poklicne poslovalnice, strokovne čitalnice im knjižnice, katere ustanove so bile prvotno začrtane kot najnujnejše točke.- Kljub vsem težkočam pa poslovalnica vendarle živahno deluje in je samo v lanskemi letu poleg številnih poučnih predavanj priredila 15 večjih učnih tečajev s 574 udeleženci, kar dokazuje, da je za to ustanovo izdani denar plodonosen.
Pri tej točki opozarja govornik tudi na staro zahtevo obrtništva po ustanovitvi vajenskega doma in prosi g. župana, da se za to ustanovo zanima, da zadevo po možnosti pospeši. Sigurno bo tak zavod podprla tudi banska uprava, ki je že lansko leto pripomogla do otvoritve vajenskega doma. v Ljubljani.
Slednjič je prešel g. Oset na postavko
tujsko-prometna zveza,
za katero je predvideno v proračunu samo 10.000 Din, kar je na vsak način premalo. Bila je srečna zamisel ustanoviti v Mariboru tujsko-prometno zvezo, vendar ista brez izdatnejše podpore poklicanih in inte-resiranih činiteljev ne more zadostno razvijati svojega propagandnega dela. Ker je tujski promet za Maribor življenskega pomena, je potrebno to zvezo krepko podpreti. Svoječasno je bila sklenjena ustanovitev tujsko-prometnega odseka v občinskem svetu. Ta odsek bi moral biti za našo občino eden najvažnejših odsekov, ki bi ob primerni iniciativnosti svojih članov bil lahko neprecenljivega pomena za mestno gospodarstvo. Zato predlaga, da se poleg že obstoječega kopališkega odseka izvoli še poseben tujsko prometni odsek, v katerega kompetenco naj bi spadale vse zadeve, ki so v zvezi z dvigom tujskega prometa.
Maribor na potu napredka in procvita
KULTURNI RAZGLED
Mariborska kulturna kronika
Malo razgleda
Proračunska debata v m ar ibarskem! občinskeml svetu) ie bila v splbšnem bolj mirna in stvarna, kakor v prejšnjih letih. Splošno se je z zadovoljstvarni opazilo, da je g. žluipan dr. Lipold že v sejah raznih odsekov in posebno v finančnem odseku ter v upravi miestnihl podjetij n,gladil in poravnal! razna na-sprotstva s temi, da je podprl vsa gospodarska im kulturna stremljenja, ki služijo v korist našemu mostu.
Posebno moramo pohvalno omeniti, da je v letošnjem! proračunu za socijalno skrbstvo predvideno skoro 11 odst. vseh Izdatkov. Tudi za zboljšanje čest. ulic in trgov skrbi mestno načelstvo s posebni-mii investicijami v zvezi s kaldrmin-skimi fondom1 vsako leto bolj in bolj, s temi pa skrbi na najbolj praktičen način na eni strani za brezposelne, ki pridejo tako do dela, na drugi strani pa za olepšavo mesta in s tem za dvig tujskega prometa.
Kakor smo izvedeli- je v načrtu tega leta tudi omiljenie prašne nadloge, ki je tako neprijetno občutna samo vsled večjega prometa in radi slabega nasipnega materijala, ki je mestu na razpolago.
Brez: velikih fraz in govoranc delajo razni naši občinski odseki složno z g. županom, ki je informiram o vsaki tudi navidezmo manj važni zadevi ter je poleg svojih posebnih županskih dolžnosti zadnja 1'cta opravljal tudi razne agende, ki so spadale v kompetenco obolelega magistratnega ravnatelja.
Izkazalo se je, da je mariborska občinski svet dokaj inicijativcn, da pa radi sedanjih gospodarskih in' 1 finančnih razmer ne more izvesti, toliko in toliko koristnih stvari, za katere so dane priprave, ker noče itak dovolj izčrpanemu meščanstvu nalagati še večjih bremen. V tem pogledu bi bilo res priporočati, naj ; bi posebno okoliške občine, ki pri šolstvu in drugih potrebah! souživa-jo vse prijetnosti, ki jih nudi mesto| Maribor svojimi meščanom:, podprle; mesto v njegovih inicijativah. po-; sebno tudi v tujsko - prometnem,
pridobitvi mesta, to je kopališče na Mariborskem otoku in grad.
Ko je neki občinski odbornik stavil predlog, da bi se izposlovala
po proračunski debati v občinskem svetu
označba mesta Maribora kot letoviško mesto, je g. župan izjavil, da sc je zadevno že informirali ter da te zadeve ne bo izpustil iz vidika.
Mestna podjetja pridejo to leto1 končnoveljavno pod posebno upravo, ki jih ne bo vodila birokratično, ampak po trgovskih načelih.
Tudi tukaj Vidimo dobro voljo in veselje do dela, čeprav bodo n. pr. pri plinarni z zastarelimi stroji in zastarelim sistemom; velike tež-koče. Javnost vsekakor ne sme iti mimo takih resnih prizadevanj mestne uprave brez priznanja.
Na plenarni proračunski seji mariborskega občinskega sveta je obč. svetnik g. Andrej Oset kot podpredsednik predstavništva gospodarskih organizacij zavzel stališče napram posameznim proračunskim postavkami in je pozdravil predvsem zvišanje subvencij za
strokovne nadaljevalne šole.
To zvišanje je potrebno, ker je državna podpora že pred leti popolnoma izostala in se tudi podpora iz banovinskih in zborničnih sredstev od leta do leta zmanjšuje. Ker se je v tem šolskem letu razširil šolski okoliš tudi na sosedne občine, je potrebno, da se tudi one pritegnejo k vzdrževanju strokovnih šol. Zdaj je tudi splošna obrt-no-nadaljevalna šola razširjena na tri raz-rednice. S tem je ustvarjena možnost iz-
Olga ScheinpHugova: Okence.
V lanskem letniku ljubljanskega Gledališkega lista imenuje Ost »Okence« »majhen, ostroumen in duhovit podlistek«. Morda je res. Na vsak način pa bi ne bilo škode za dlramsko literaturo, pa tudi za naše gledališče, če bi bila SclieinpfluKova napisala to stvar kot podlistek. Avtorica dobro pozna publiko; »Okence« dokazuje, da je ne ceni ravno visoko. Brez dvoma lahkotno pisana zgodba o komplikacijah, ki nastanejo iz prvega mačka drugače na moč solidnega privatnega docenta. Konča se yse seveda srečno in »par je spet vkup«.
Kovičeva režija je v naprotju z ljubljansko (Šestovo) vzela stvar zgolj z vesele oziroma celo smešne strani. Razen živega lika Nakrstovega drja Plevke in policijskega komisarja g. P. Koviča, so vsi igralci močno nagibali It karikiranju. — Ga. Zakrajškova, kot skrbna, za zakonsko srečo svoje hčerke vneta, tipična gospodinja, ugaja posebno v prvem dejanju s svojo naturalistično igro. — Ga. Barbičeva je čedna hčerka Roža, toda zdi se, da se v opereti le bolje obnese. — Mnogo smeha sta zbujala g. J. Kovič kot nerodni in mevžasti privatni docent Johanek ter plahi študent Di-višek g. Med vena. — Gromov Tone je običajni oderski tip potepuha. — Omembe vredna je maska g. Furijana kot nosača.
Gledališče je bilo kot običajno le srednje napolnjeno. Gledalci, ki so se hoteli samo smejati, so gotova prišli na svoj račun.	Jaro Dolar.
Zgodovinsko društvo je v četrtek zvečer v intimnem krogu praznovalo stoletnico rojstva dr. Josipa Vošnjaka z razstavo njegovih večjih del, ki jo je v treh vitrinah studijske čitalnice uredil g. ravnatelj Glaser
ter s predavanjem g. prof. Baša. Dr. Jos. Vošnjak je kot rodoljub-prvak (v nepokvarjenem pomenu besede) v dobi taborov utrjeval narodno zavest in pomagal ustvariti tiste temelje, na katerih so pognali moderni (Cankar, Župančič, Meško), katerih pa on ni več tnoeel razumeti.
V ponedeljek je v Ljudski univerzi predaval dr. Karl König o Jugoslaviji v očeh tujca. Ogromnemu številu mestoma res umetniških skioptičnih slik in tudi za nas, ki v tej čudoviti zemlji prebivamo; zanimivim izvajanjemi, je pozorno sledilo mnogo poslušalcev, posebno mladine, ki vedho bolj in bolj tvori jedro v kadru obiskovalcev teh predavanj.
Svobodino predavanje, ki ga je imel prof. Detela o bistvu in postanku življenja,
je imelo tokrat menda res rekorden obisk. V skoro' dlveh urah nam je predavatelj na (kolikor je za to snov sploh mogoče) poljuden način razložil oziroma nakazal vprašanja, ki morajo vsakogar zanimati. Jaro.
Vedno so bili in bodo častihlepni stremuhi, ki smatrajo politiko zgolj za pot h karijeri, istotako pa tudi fantasti, ki so pripravljeni k najdrznejšim eksperimentom na državnem telesu.
Toda gorje državi, ki je izročena takim eksperimentom!
Zato bi moralo na vhodu v politiko biti napisano: Stremuhom in fantastom vstop prepovedan.
Južno Kalifornijo je
te dni opustoši! strahovit orkan,
veške žrtve.
Historija
Prizorišče: Neka polici)“'
Komisar: Vi ste beračili P° ulicah! Aretiranec: Nikakor ne. Moram energično protestirati, gospod komisar! Opro-
Komisar: Torej si i* stražnik to gladko izmislil?
Aretiranec: Pardon, gospod komisar, tu je treba upoštevati historijat . • *
. Komisar: P» sai »te bili vendar opazo-
Aretiranec: Optična prevara, gospod ko-'X ' ' misar. Stražniku pač ni bil znan historijat. '5Komisar: Kaj ,pa imate s tem skrivnost-nim historijatom?!
Aretiranec: Tu gre za vprašanje, kaj je bilo pred tem, gospod komisar. Pred tem sem namreč pojedel golaš. Nato pa mi je postalo slabo. Nekaj časa sem se opotekal, 4® potlej sem se pa naslonil na zid . . •
Komisar: In ste samo tako-le iz previdnosti držali pred-se klobuk, kaj-ne?
Aretiranec: To je bila instinktivna kretnja, gospod komisar.
Komisar: Zaradi te kretnje boste izročeni sodišču.
Aretiranec (razburjeno): 'Kaj, ali mar izgledam, kakor da bi beračil? Ta Te P“ do-i bra! Ker mi je postalo slabo, zato me izročiti sodišču. Na, ta bi bila pa lepa! Mar zato ki je zahteval tudi številne čio- človek fehta okoli že deset let, ne da bi ga
bil kdaj zasačil policaj . . .





I
Senzacija v dvorani št. 15
Kako so zmagali ročniki
V mariborski justični palači na dan sv. Priske 18. januarja 1934, ko sem kot novo-angažirani poročevalec »Razgleda« tam stikal okoli, kje bi bilo kaj zanimivega, mi je pred sobo štev. 15 kar zastala noga. To je namreč dvorana, kjer se meri čast na vatle in plačuje v dinarjih, — ne toliko radi časti, katere je v Mariboru dovolj, ampak bolj iz borbenosti, ker je človeštvo danes borbeno. In kaj sem opazil tu? Odlična družba gospodov se je zbirala pred to dvorano. Halo, senzacija! sem si dejal, zostnl oei, napel ušesa in potegnil svinčnik.
Na prvi pogled šemi videl, da je eno odvetniško mesto v sobi že zasedeno in da sedi pred prestolom sodnika mlada gospodična... Pred sobo se ie vedno bob zgoščala res prav elitna družba okrajnih gla-varjev in drugih uradnih dostojanstvenikov, pridobitnikov, bankirjev in advokatov in ni trajalo dolgo, Pa s0 VS1 &0SP°dje z^gr-nili desno stran dvorane.
Če ne bi vedel, da stojijo^ pred sodnikom na desni strani obtoženci, na levi pa pravičniki, bi bil mislil, da je prišel sodni dan za gospodično na levi strani! — Jok! __ Gospodje na desni so morali najprej razgaliti svoje generalije, kje jih je mati rodila, koliko jim je Bog podaril otrok, če so že kdaj padli v zanjke zakonov itd. Pa so bili tudi v tem' oziru sami brezmadežni odličniki brez javnih grehov, tajni pa na sodniji ne štejejo!
Celo nekega uglednega senatorja je hotela gospodična na levi, ki je prav nedolžno gledala v svet, citirati v Maribor, na desno stran sobe 15.
Če bi mi ne bil moj tovariš poročevalec, ki je to historijo že v celoti poznal, v naglici marsikaj pošepetal na uho iz prejšnjih aktov, bi vsega tega, kar se je tu odigravalo, res ne razumel. Jako pa sem zvedel, da se je medi to gospodično m nekim gospodom1, ki sliši na lepo ime Brajko, nekaj odigralo in da je, po mnenju gospodične, njena obleka pri tem tako trpela, da za škodo niti 1 jur in pol m zadostoval. Pn razpravi pa smo še zvedeli, da je (po trditvi tega gospoda seveda in za resničnost ne prevzamem garancije) gospodična bila pripravljena sprejeti celo 20 ali koliko lepili jurjev za čast, če ne pa je zagrozila, da se bo obrnila na gospoda državnega pravdinika.
Dvajset jurjev je dandanes lep kapi-talček, in gospodin Brajko se je rajši zaupal roki pravice, ki je slepa in ima v rokah vago za žafran! To zaupanje pa se mu ni izplačalo in se mu ni! Mariborska pravica je sicer izrekla sodbo, da so štirje meseci — ričeta pogojno, če se fant ne poboljša, dbvolj za razne radovednosti — zagrebački stol sedmorice pa je bil bolj radodaren in je kar poskočil na eno celo leto.
In zdaj šele so stopili na oder nadaljnjega razvoja tisti gospodje, ki so se 18. t m strnili pred sodiščem na dlesni strani v eno enotno fronto, v kateri so bili nastopili že prej s tem, da so, hoteč pomagati Rraiku iz nevarnosti črne temnice, za mi-So prošnjo potrdili, da Brajko sploh in Specijalno ni noben tak grešnik, ampak prav spodoben in priden meščan m državljan da na nasprotno___________tu pa je bil zapisan
K s ”skMz«z - M»«»®»
Beograd sestavljeno v srbščini, ka o ■spodobi) — torej izraz, pravim, ki fe P * menil tisti kavelj, na katerega je končno obesil sodnik vse te obdolžene!
Za »nevaljanko« se je šlo, pn se mi je zdelo, da so še druge stvari bile za gospodično tožilko bolj žaljive, ki pa niso bile
Vicente Blasco Ibanez:
Poljub dekline
Zgodba Iz svetovno vojne.
Ko so» se začet komi septembra 1914. prve čete nemških armad bližale Parizu, je bilo ponoči mesto iz strahu pred obiski sovražnih, letal zagrnjeno v temo. Gostilne in1 kavarne so se zapirale že po solnčnem zahodu vendar je vso noč po bulvarjih bilo živahno Vrvenje, zlasti od množic beguncev iz severnih krajev, ki so Bred prodirajočimi sovražnikom
iskali zavetja v prestolnici. 1 i ubogi
ljudje, ki so na bol mrtvi od poti, vročine in drugih naporov, prihajali v mesto, pa večinoma niso vedeli, kami bi se ponoči obrnili	-c	ar
polegiaili po trotoarjih.	,	,
Ena ura po polnoči. Iščem1’ j našel še kakšen prostorček
klopi. Nad strehami švigajo prameni žarometov, ki od časa do časa ^ bliski razsvetljujejo globoko tem nočnega neba. S svojega sedeža Qi ■ -zujemi množico brezdomcev, ki kakor duhovi tavajo skozi temo. Naenkrat začuti m! skoz. lahko, poletno obleko dotik in toploto tujega telesa. Ozrem se na žensko, ki sedi poleg mene. Je to pocestna deklina, to vidim na prvi pogled;. V porednemi obrazu premetena očešca, ceneni klobuček, šibko telo v preprosti, tenki obleki; na nogah ima visokopetne zaprašene šolne.
Jaz se ne zmeniml zanjo, in ona se razgovarja s staro gospo, ki je vsa obupana, ker je sovražnik ze
zapisane v njeni obtožbi. Ker pa so bili med obtoženci tudi odvetniki, je preč nastala neka borba, ker so ti na desni trdili, da je izraz »nevaljanka« treba vzeti v zvezi z raznimi dejanskimi navedbami, in da to v srbščini ni tako hud izraz, kakor je takih v slovenščini več — zastopnik gospodične pa je vrgel na tehtnico pravice razne reč-nike, kjer je stalo črno na belem, da je »nevaljanka« — »ničvrednica« in da se kaj takega po božjih in človeških postavah dokazati ne dla!
In res so končno zmagali ti rečniki! I kajpak, saj so bili tudi težji, medtem ko je bila na drugi strani skodelica — napolnjena samo z »dobro vero« s pomanjkanjem žalilnega namena in žalilne zavesti ter z raznimi predlogi, ki pa so bili očividno lažji kot rečniki.
Ce bi bili obtoženci vsaj raztrgano obleko vrgli na svojo skodelico! — Pa je menda izginila in ni mogla služiti kot »kor-pus da liegt sie!«
Ta akt pa je stal vse te gospode reci in piši 320 dinarjev »pogojno«, nekatere starejše možakarje pa celo 400 dinarjev, seveda malo več po letih pač in po Jezikovnem znanju. Zakaj pa ne gredo prej gledat v rečnik, preden kaj podpišejo!!
1 Pa pravijo, da nimamo v Mariboru va-rijetev in da pust še ni prišel in da odvetniki nimajo zaslužka! Nečesa pa res nisem opazil med obsojenci: Kesanja! Spix.
ŠPORTNI RAZGLED
Iz naše športne kronike
Najnovejši .dogodek letošnje nadvse pestre zimske sezone je bila brezdtvomno nedeljska 'prireditev hokeja na ledu. Bil je zares užitek, kako so vitki drsalci rezali gladino in se podili za gumijasto ploščo. Navdušenja tudi ni kalilo dejstvo, da so odnesli Gradčani s 5:0 razmeroma visoko zmago1 nad simpatičnim moštvom »Ilirije«. Ljudi je bilo okoli 1500, pa je bil tako poleg moralnega uspeha tudi gmotni kaj razveseljiv.
Istočasno so bile v okrilju ponosne Uršlje gore znamenite smučarske borbe. Predvsem napet je bil tek z Uršlje gore. Saj tudi ni tako enostavno, spustiti se v divjem smuku preko znanih strmin zapadnih obronkov. Zmagovalec je ostal Zdravko štangl, ki je prevozil progo z Uršlje gore v Guštanj v
pičlih 42 minutah. Drugi je bil Lettner Egon in tretji Stropnik Ervin.
Popoldne se je znašla smučarska armada v prijaznih Prevaljah, kjer je bila svečano otvorjena nova skakalnica. Najdaljši skok dneva — 15 metrov je izvedel nadarjeni Boris Škapin, ki si je tudi osvojil juniorsko prvenstvo, dočim je pri seniorjih zmagal domačin Šavorič.
V nedeljo, 21. t. m. pripravlja pa zopet naš agilni »podsavez« pod vodstvom svojega zasluženega predsednika Parme prvi »Skijöring« v Jugoslaviji. Tudi ta prireditev, ki bo na tezenskem dirkališču zbrala poleg naših najboljših smučarjev tudi motocikliste in jahače, obeta novo senzacijo v belem sportu.
Mariborske prireditve:
Narodno gledališče: Sobota 20. januarja* opereta »Grofica Marica«, gostovanje Marice Lubejeve. — V nedeljo 21. jan. popoldne opereta »Mala Floramye«. zvečer »Scampolo«.
Grajski kino: »Marija«, simfonija ljubavi.
Kino Union: Pat & Patachon v filmu »On, ona in Hamlet«.
V ponedeljek 22. januarja ob 20. url koncert pevskega zbora Glasbene Matice v
Grajski kino v Mariboru
Do vključno torka 23. januarja 1934 krasna madžarska simfonija ljubezni
MARIJA
V pripremi:
Greta Garbo
Velefilm, ciganska glasba, sijajni cerkveni posnetki in krasno petje
Kraljica ljubezni (Susane Lenou)

T*

V. -p-k
To ie novost na ameriških prekooceanskih parnikih:
foto-kamera, s katero je mogoče v nevarnih situacijah, kadar gosta megla zagrinja morje, fotografirati na daljave. Na 60 km daleč je vidna na ploščab vsaka čer ali ledena gora ah pa naproti prihajajoča ladja.
pred vrati Pariza. Deklina pa pravi energično: »Ne, miadaTne, Prusi ne bodo prišli v Pariz:, kakor gotovo je meni ime Arlette. Če bi pa, le prišli, borni prvemu, ki se bo pokazal, vrgla lepo reč v glavo!«
Dva stara človeka se počasi prc-miiČeta po cesti. Mož im žena. Vsak hip se ustavljata in lovita sapo. Zena je temno oblečena, na glavi ima od moljev razjeden klobuk, in nosi kovčeg, ki ga zmeraj predeva iz roke v roko, tako je zanjo težak. Kljub svoji onemoglosti pa je polna brige za soproga im mu izkuša pomagati. Od težke prtljage sta že oba popolnoma izčrpana in omahujeta šemi in tja kakor dve mlravlji. ki vlačita zrno, ki je večje od njiju,
Zopet je zdrknil kovčeg starčku iz rok, in on se zgrudi na tla z be-sediamii: »Ne morem1 več... hočem umireti...« Pri temi javka, ko majhL no dete. »PogUml, Filip, pogum,« ga bodri ženica, »saj sva že kmalu na cilju, samo še malo zdrži.« Pri tem se ozira naokoli, kje bi koga našla, ki bi ji odvžel kovčeg in pomagal starčku na noge.
Deklina Arlette je, ki nas energično pozove, da se umaknemo s klopi in damo prostora starima, da se malo usedeta.
Starka pripoveduje: Dva neskončna dneva sta se vozila po železnici, na begu sta vzela vse s seboj, kar sta le mogla nesti. Od včeraj opoldne še nista nič jedla. A vse to bi se še dalo zdržati, samo ta strašna trud-
nost. Ob desetih ponoči sta dospela v Pariz in zdaj blodita že tri ure okoli.
»Saj imava sorodnike v Parizu,« nadaljuje stara gospa. Naenkrat pa se ji ustavi beseda, oplazila je, da je njen soprog omedlel. Arlette jo vpraša: »Kje pa stanujejo vaši sorodniki?« — »Na trgU Bastillc,« odgovori starka.
Skozi množico gre sočutno mrmranje. Saj to je strašno daleč, do tja ne bosta nikoli prišla in nobenega praznega voza ni videti, samo prepolni avtomobili švigajo mimo.
Neprestano izkuša Arlette z mahajočimi rokami in glasnimi klici ustaviti kak voz. Naenkrat pa skoči na sredo ceste. Ropotaje in puhaje prihaja V polnemi diru velikanski, prazen vojaški avtomobil. Vojak: za volanom! ostro zaokrene voz, da ne bi povozil ženske, ki stoji nepremično sredi ceste. Toda Arlette teče naravnost proti vozu1, iz množice se začujejo prestrašeni kriki. Z vso silo pritegne šofer zavore. Ogromhi voz se ustavi, je pa žensko trjdo oplazil. V svoji jezi obsiplje šofer dozdevno samomorilko s psovkami in kletvicami. Toda deklina se naredi, kakor da nič ne sliši, in mU zapovedujoče zakliče: »1 i boš ta dva stara človeka, ki sedita tamile na klopi, vzel s seboj. Hočeta na trg Bastille.«
Vojak jo debelo gleda,. Nato se prične krohotati. Zelo se mU mudi, mora takoj v vojašnico, zato zavpije na deklino, naj gre k vragu, sicer bo
veliki kazinski dvorani, v okviru proslave 25 letnice društvenega obstoja in v spomin skladatelja Oskarja Deva, ustanovitelja društva in prvega zborovega dirigenta. Na sporedu koncerta so same Devove skladbe.
Kupite si potrebno ZllllSKO OlSlCKO pravočasno. ZIMSKI PLAŠČI v najfinejši izdelavi. TRENCHCOATI brez-konkurenčne cene. OBLEKE od Din 250'- naprej. HUBERTUSI Din 250'-. KRATKE SUKNJE s krznenim ovratnikom, dobre, Din 350‘-. MORNARSKI PLAŠČI od Din ISO1— naprej pri
FRANCU CVEALINU
Maribor, Gosposka ulico 3Z
Humor.
»Tatek, ti ,pa ne veš vsega!«
»Kako da ne?«
»No, pa povej, če veš, kdaj je umrlo Mrtvo morje?«
klici:
Prijazni stari gospod vpraša mali de-
»Kaj-ne, da ste vidW dvojčici?«
»Ne,« odgovorita deklici.
»Koliko si ti stara?«
»Sedem let.«
»In ti?«
»Tudi sedem let.«
»No, potem sta vendar dvojčici!«
»Ne, midive sva samo ostanek trojčkov.«
Ali fte že zavarovali
sebe In svoje sorodnike (starše itd.)
za primer smrti ali doživetja?
DOTO ali sredstva za gospodarsko osamosvojitev svojih otrok?
KOLO proti tatvini?
M ff JS ff gospodarska zava-
pfUKMlf £4	rovalnlca
v Mariboru, Kralja Petra trg it. 6
Izvršuje vsa navedena zavarovanja pod zelo ugodnimi pogoji. Zato se ne zavarujte, preden se niste pri .Dravi* točno informirali o zavarovalnih pogojih.— Sprejemajo se zastopniki v vseh občinah.
pognal avto čeznjo. Toda deklina se ne gane z mesta in se pripravlja, da se bo vrgla na tla. Šofer preklinja divje in se obrača na množico, ki vse to gleda. To vendar ne more biti resno, kar ta deklina počenja. Kaznovan bo... služba ... oficirji.
A že je Arlette skočila v avto, sklone k njemu obraz im pravi: »Jaz te borni odškodovala, če vzameš ta dva stara ubožca seboj, ti dami poljub in obiskaiti me tudi smeš.« Pri temi mu nekaj pošepeta v uho.
Mož za volanomi se reži v zadregi, pogleda jo pa v obraz, da bi se prepričal, če se bo izplačalo. Slaščica ta deklina baš ni, toda navsezadnje... Gledalci se smejejo in ploskajo, Arlette pa porabi trenutek in spravi oba stara z vso prtljago v voz.
Šofer požene motor.
»Srčna hvala, milostiva.« šepeta starka. Tudi stari mož jeclja nekaj v zahvalo.
Toda »milostiva« ne posluša, am? pak hiti na umazana, zaoljena vojakova lica pritiskat poljub za poljubom. »Tu imiaš, tu ... vzemi... in ne pozabi mojega naslova.«
Avto drvi po bulvarju, množice se zopet razgibajo. Arlette pa se vrača nazaj k svoji klopi — in šepa prav hudo...
Želja me obide, da bi to vrlo, pogumno dekle objel. Toda bojim! se, da bi ona Utegnila to napačno razumeti ...
Spomini na svetovno vojno
Triki in zvijače vohunov
Med svetovno vojno so nekega dne francoske poštne nadzorovalne oblasti prišle do zanimive ugotovitve. V svojd največje presenečenje so namreč odkrile, da ničesar vleč ne odkrijejo: nobenega z; nevidnimi črnilom pisanega pisma, nobenega šifriranega sporočila niso več izsledile njihove kemične re-agencije in razvijalci. Naravno, da je bilo zelo sumljivo, da niso našli nič več sumljivega, kajti misliti si, da so v Franciji nahajajoči se neuir ški vohuni kar naenkrat križemrok obsedeli, to je bilo vse prej ko Verjetno.
Pariška centralna oblast je bila o temi obveščena, in monsieur Priclet, vodja S. C. R., protivohum-skega urada, je takoj odredil obširna poizvedovanja. Ugotovili so, da so res bile odposlane zelo važne Vesti iz; Francije. Na kakšen način pa se je to zgodilo, je bila in ostala uganka. Jasno jie bilo, da so nemški agentje iznašli novici zvijačo-, ki so jo s pridom uporabljali. Kako jo izslediti?
Takoj so močno poostrili obmejno kontrolo, ki so jo zlasti V pristaniščih strogo izvajali. Vsako prispelo nevtralno ladjo so kolikor le mogoče natančno preiskali, posadka pa ni smela nobena s palube. Straže ob obalihi, katerih naloga je bila izsleditev vohunov, ki bi jih mogoče izkrcala kaka nemška podmornica, so ojačili in mrzlično so delovale noč in dan. Pri osiumljencih! so izvršili hišne preiskave, toda vse prizadevanja so ostala brezuspešna. Vrzel je ostala.
V drugi pisarni francoskega generalnega štaba so imeli zaskrbljene obraze. Končno po več tednov trajajočem iskanju, je nekemu agentu protivohunskega urada Uspelo izslediti v Lorientu to tajno. Pri neki osumljeni osebi, za katero je dobil nalog, naj jo dobro opazuje, mu je padla v oči njena neverjetna ljubezen do glasbe. Ta osete je dobila vsak tedleu izi inozemstva note — to je vzbudilo agentov sum, — in med temi notamli je bil redno tudi komad »Myosotis d’ Alsace« (Alzai-ška spominčica). Še bolj čudno pa je bilo to, kar so odkrili po tritedenskem opazovanju, namreč, da je naslovna stran te kompozicije ostala ista, tekst te kompozicije pa se je menjaval tedensko. Izvedenec za
tajno pisavo, sam izboren glasbenik, kateremu so predložili ta kameleonu podobni glasbeni komad, se je vsedlel za klavir in takoj spoznal, da ta kakofonski proizvod ne more predstaVljlati še tako ekscentrične moderne glasbe.
To je bila šifrirna pisava, pri kateri so posamezne note in skupine not predstavljale posamezna mesta črk v alfabetu. Ključ k tej pisavi so kmalu našli. Kompozicija »Myoso-tis d’ Alsace« ni Vsebovala nič drui-gega kot navodila »Nemškega tajnega urada« svojimi agentom v Franciji. Ako ne bi bili Nemci napravili napake, da so teji menjajoči se navidezni skladbi dali vedno isti naslov, bi bilo odkritje te pretkane zvijače neprimerno bolj otežkbčeno.
Sicer pa so šlifre z notami uporabljali za časa Napoleona že angleški vohluni. Z nadziranjem vseh oseb, katerim je bila ta pesem poslana in ki so torej morale biti nemški agentje, se je francoskemu tajili emu uradu končno posrečilo priti tudi na zvijačo1, ki je omogočala neovirano pošiljanje važnih vesti iz Francije.
Če je Ml v vojnih časih kdo sumljiv, potem je na njemi lahko bilo sumljivo vse, tudi samonasebi navadno dejstvo, da je izvažal jajca. Ko je torej prispela v francoski proti Vohun skl	urad vest nekega
agenta iz Lausanna, d!a pošilja neka sumljiva oseba v Švici velike količine jajc v Francijo, so sklenili, da si prejemnika teh pošiljk malo bliže ogledajo. Bila je to neka damia, ki je bila zelo gostoljubna in je imela vedno mlnogo obiskov. Bila je to nekaka »miarraine«, vojna botra, ki je svojimi Varovancem na fronti pošiljala številna darila in jih pogosto jemala pod svoj krov, kadar so bili na dopustu. To ni vzbujalo posebne pozornosti, in skrivno nadzorstvo, pod katerimi je stala, ni moglo izslediti nič obtežilnega. Ampak zakaj za vraga, so se vpraševali, dobiva ta ženska baš iz Švice vsak teden nenavadne množine jajc, posebno ko ne trguje1 z njimi?
Pošiljke jajc so z vso natančnostjo prekontrolirali. Vsako jajce so si dobro ogledali, toda ugotoviti so mogli samo znani izrek, da je tudi tukaj jajce popolnoma podobno jajcu. Za vsak primer pa so pošiljko z jajci poslali še V laborato-
rij, in glej, tu jih je čakalo veliko presenečenje. S kemično preiskavo vseh! jajc so namreč ugotovili, da sta med približno sto jajci dve, ki imata na lupini z nevidnimi črnilom napisana poročila, nanašajoča se na vojaške operacije. Ker je bila natančno odmerljivai velikost tistih jajce, na katerih so bila napisana poročila, med odpošiljateljem in pre-jemnikomi že Vnaprej dogovorjena, slednjemu ni bilo posebno težko izbrati izmed stotine jajce, tista, ki so prišla zanj v poštev.
čeprav ni bilo nobenega dvoma več, da je ta ženska nevarna vohunka, je vendar niso prej aretirali, dbkler niso izvedeli, na kakšen način pošilja ona svoja poročila sovražniku. Poročila je oddajala s posredovanjem nekega cunjarja, kateremu je nekega dne pri nesla zarjavele škarje za navijanje las. V tem trenutku sta jo aretirala dva tajna agenta, ki sta noč in . dan nadzirala vsak njen korak. Na Škarjah so našli, potemi ko so odstranili umetno napravljeno rjo, z neko kislino vjed-kano poročilo, ki se je glasilo: »ioOe division ä Nancy, 70 aVions ä Bud, Dubail ä Etain.« Njo, kakor tudi njenega pajdaša, so ustrelili.
(Dalje prihodnjič.)
DRUŽABNO POTOVANJE V PALESTINO
Jugoslavenski Lloyd priredi v času od 19. februarja do 16. marca t. I. družabno potovanje v Palestino na parniku »KRALJICA MARIJA«. S tem se nudi vsem interesentom najugodnejša prilika, da poromajo poceni v obljubljeno deželo in, ker je predvideno 11-dnevno bivanje v Palestini, jim bo omogočen tudi kratek izlet v Egipet. Na sporedu tega potovanja je obisk pomembnejših mest, Jordana, Mrtvega morja in vseh zgodovinsko znanih in versko pomembnih krajev. Razen tega bo vožnja na 17.500-tonskem luksuznem parniku »KRALJICA MARIJA« izredno prijetna in udobna. Vse kabine so ventilirane in imajo večinoma izgled na morje; 40 kopalnic, jedilnice, družabni prostori, najelegantneje urejeni bari, zdravniška ambulanca, česalu! salon, krojač, radlo-telegrafska postaja Itd., vse to jamči za najudobnejše bivanje na krovu. Športnikom je na razpolago velik plavalni bazen z vedno svežo morsko vodo, na palubi pa krajšajo čas različne igre, kakor krovni tenis in drugo.
Informacije, prospekti In prijave pri PUTNIKU, Maribor, Aleksandrova 35, tel. int. 21-22.
Križaljka
Vodoravno:	1. slovenski tednik.
6.	nategnjen. 7. drag kamen. 8. padavina.
9.	šema. 11. egiptovski bog solnca. 13. francoski člen. 15. roparska žival. 17. gozdna rastlina. 18. večji hrib. 19. začimba. 20. svetopisemska oseba. 22. mesto na Finskem. 24. reka v Sibiriji. 25. visoka stavba. 26. števnik.
Navpično: 2. vzbodnoindijska država. 3. lepa. 4. sijaj. 5. vulkan v Evropi..
10.	mesto v Jugoslaviji. 11. suženj. 12. svetopisemska oseba. 13. zveza. 14. bratec (srbo-brv.). 15. slika. 16. pripadnik afriškega plemena. 19. vrsta ribe. 20. grška črka. 21. veznik. 23. osebni zaimek.
Rešitev križaljke v štev. 2.
Vodoravno: 1. Razgled. 6. karo.
7.	Adam, 9. aroma. 12. ara. 14. Ida. 15. pav. 16. zob. 17. odnos. 20. Roma. 22. siratka.
Navpično: 1. Ra. 2. ara. 3. Zora. 4. lama. 5. Eda. 6. kavijar. 8. medveda. 10. Orion. 11. oda. 13. maj. 16. zdar. 17.. boat. 18. orni. 19. sik.
HUMOR
»Zakaj se pa ta dva lovca pravdata?«
»Zaradi nekega psa, čigav da je. Pravda se vleče že leto dni, stroški: so že ogromni.«
»Pa kaj mislite, kdo bo psa dobil?«
»He, pes je že zdavnaj mrtev!«
*
Avtomobilist (prometnemu redarju, ki ga je ustvavil): Pa zakaj me hočete zapi-
sati, saj nisem vo^lt prehitro!
»Redar: Prav zato! Drugih ne morem prijeti, ker vozijo prehitro.
•
»Ali je profesor zapazil, da sem ti jaz pomagal pri nalogi?«
»Mislim, da je zapazil, očka, — ker je dejal, da je nemogoče, da bi bil jaz sam naredil toliko napak.«
SOLNČNO SOBO
v sredini mesta v mirni legi oddam solidnemu gospodu. Vprašati v upravi »Razgleda« pod »Solnčna soba«..

Otroški
čeveljčki
iz rjavega ali črnega usnja, od št. 18 do 25, par Din 23*-f isti z zaponko, kosmato podloženi, par Din 29*-. Otroike sandale, par Din 17'-. —Razen tega galanterija in igrače, kakor tudi pletenine iz lastne pletarne po brezkonkurenčnih cenah.
Eksportno hišo LUltflJanta.ltaiilma t.19
KAROL USSAR
Maribor, Plinarniška ulica štev. 17
izdeluje različne tehtnice, prevzema vsakovrstna popravila.
Mi Vam nudimo
najlepšo konfekcijo:
plašče, obleke, kakor tudi najnovejše blago,
Veletrgovina z železnino
Pinter & Lenard
Maribor
vse
po n a j n i ž j i
ceni
Trgovski dom, Maribor
Aleksandrova cesta 25
priporoča svojo bogato zalogo smuč i, sank, drsalk i, t. d. po solidnih cenah
Najcenejše in najboljše usnje in čevljarske potrebščine dobite v
MAR
gjroujn
Viktor Kosi
na Kralja Petra trgu 9 v Mariboru
ZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA V ZAGREBU ( Podružnica za Slovenijo v Ljubljani
v	Aleksandrova cesta v lastnioalači
Generalna reprezentanca v Mariboru
t	Aleksandrova cesta 11, / (nad Celjsko posojilnico)
obavlja vse zavarovalne posle
Izdaja konzorcij »Razgleda«, predstavnik Andrej Oset, ureja Josip Fr. Knaflič: tiska Ljudska tiskarna d. d„ predstavnik Josip Ošlak — vsi v Mariboru.