116. Številka. Ljubljana, soboto 23. maja. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold. 7a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za uicnec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za čotrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejeman za č.tit leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-fltopne petit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr Dopisi naj so izvole irankirati. — Rokopisi ae no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero saj se hlag«.volijo pošiljati naročnine, reklamacije,  oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiš?.
Učiteljsko društvo za slovenski Štajer.
Iz Ljutomera 20. maja. [Izv. dop.]
„Uže zopet novo društvo", čujem mrmrati malosrčnega domoljuba. Kes je, da imamo Slovenci uže prav muogo društev, toliko, da naše malo mateiijalne moči komaj zadostujejo, da vse vzdržujemo. Zarad tega ima občinstvo vsikdar le opravičeno željo, ako se hoče o koristi in potrebi vsakega novega društva prepričati. Najnovejše društvo slovensko je: „Učiteljske društvo za slovenski Stajer", potrjeno dne 20. aprila od c. kr. namestništva v Gradci. Novo društvo ima začasno (do 1. občnega zbora) svoj sedež v Ljutomeru. Prvi občni zbor pa, ki se najbrže v letošnjih jesenskih šol-skih počitnicah skliče kam v središče slovenskega Štajcrja (v Celje, Maribor ali Ptuj) ima društvu odločiti stalni sedež (vsaj za bodoče društveno leto). Čemu pa vendar novo učiteljsko društvo? Ali mar nij na Štajerskem mnogo okrajnih učiteljskih društev ? Mar nij v Gradcu za vso Štajersko „Lehrerbundu, ali pa ne zadostuje v Ljubljani „Slovensko učiteljsko društvo", obsegajoče vse slovenske učitelje?
Slovenski Štajer je v narodnem obziru skupna celota, ki reprezeutuje skoro velikost kranjske dežele in presega cel6 koroško deželo. Slovenski Štajer ima črez 400.000 stanovalcev slovcuske narodnosti. Narodnih Šol ima slovenski Štajer 200 in narodnih učiteljev 300.
Silverija.
Prizori iz mehikanskega življenja.
(Francoski spisal Lucien Biart.) IV.
(Daljo.)
Neki dan, ko jašem svojega Kozaka od Sante-A ime proti mestu premišljujem don Lucijevo lehkoveruost. A naenkrat me privede na drugo misel zadrega, v kateri smo bili moji prijatelji in jaz. Trebalo je srčno popustiti naša poskustva, naša neplodua prizadevanja. Ta misel se mi je zdela izvrstna. Niti župnik, niti licencijat, niti jaz, nihče nij bil vešč glede ljubezni, bili smo sami bolj slepi, nego sovražnika, katera smo imeli premagati. Silverija je živela osamljena, in v takem položji se vsaka mlada ženska oklene prvega možkega, ki se za-njo zanima, in Diego je bil toliko premeten, da se je zanimal, da je porabil ugodni trenutek. Silveriji nij manjkalo eestilcev, trebalo jo je samo videti iti iz cerkve, pa se
Za tako število šol in učiteljev, ki so za omiko slovenskega naroda na Štajerskem največje važnosti, je gotovo treba tudi večjega društva, v katerem se vse te moči združujejo, in katero je v vseh važnejših vprašanjih vodilo za poedine.
Prilično število (10) okrajnih učiteljskih društev je sicer za poediue okraje jako ko* koristno štajerskemu slovenskemu nčiteljstvu, zlasti v zadevi daljšega strokovnega izobraževanja, vendar ne more nobeno poedino doseči tega, kar jc baš namen novemu društvu. Štajerski „Lebrerbund" v Gradci je Bploh koristna naprava graških učiteljev, vendar oni ne poznajo naših razmer, ne vedo za naše potrebe, še manj za sredstva, s katerimi bi bilo pomagano slcveuskemu šolstvu na spodnjem Štajerji. — „Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani je skoro preoddaljeuo, da bi njegovo delovanje na slovenskem Štajerji imelo toliko vspeha, kakor je želeti. Kazen tega nijso kranjski učitelji o štajerskih šolskih razmerah dovolj informirani, da bi njih delovanje na slovenske šole pri nas zadosta uplivalo. Pa vse to bi bili le niče vi izgovori, ako bi „Slovensko učiteljsko društvo" še aktivno bilo, ako bi imelo gla-Hilo, šolski list, ki bi ugajal naprednim naredbam pri našem šolstvu in naprednim mislim tukajšnjega učiteljstva.
Da je tega novega diuštva na slovenskem Štajerju treba bilo, pokazali so nam lansko leto nemški učitelji sami. Osnovali so namreč takrat učitelji mariborske okolice svoje društvo. Nemški učitelji pa so to tako razumeli, kakor bi se bilo osnovalo učiteljsko
je bilo lehko prepričati. V tej družbi jc trebalo torej iskati odvodnika.
Ves poln novih misli j, trenem Kozaka z bičem ter pridem kmalu v svoje stanovanje, ves vesel. V mislih sem pregledal mlade može iz mesta, in vkljubu demoralizaciji, ki je tako žalila župnika in licencijata, nušel sem ipak tri, ki bi znali biti odlični soprogi.
Kavno sem opazoval bhščeče kreljuti hrošča, ki je mi je bil na potu pribrenčal v roke, ko vstopi k meui d«.n Lucio, On mi odpre nov obzor.
— A! kaj ti prideš, rečem inženerju, katerega uže od zuauega dogodjaja nijsem videl.   Tedaj nijsva skregana, ka-li?
On mi srčuo stisne roko.
— Kaj si bil na lovu na tapirja? ga vprašam, hoteč ga mulo podražiti.
— Ne, doktor, jaz izdeljujeni zdaj plan za domeno Tuspaugo, kateri sem bil zanemaril. Warren in douna Silverija me priganjata, naj ga brzo dovršim. Tudi plan za Tequilo hočeta.
— Alt me kaj potrebuj* Š?
društvo za ves slovenski Štajer, in bili so zarad tega jako srditi na slovcnsko-šta-jerske učitelje. S pobijanjem društva katerega še nij bilo, kazali so nam, da ono za nas ne bi bilo brez pomena. Sicer pa imajo tudi učitelji na severu naše dežele svoje društvo za „'zgornji Štajer," zakaj bi se pa torej tudi mi slovenski učitelji ne združili v celoto ?
V sedanji borbi na polji šolstva, za katero se politiki toliko pulijo, je brez dvombe za učitel jstvo važen dober šolski organ. Prekori-sten in prepotreben je. Da se pa tudi slovenski šolski časopis mora poprijeti naprednih načel, to je uže samo ob sebi razumno, ker je uže šola dosedanja najiredek nasproti prejšnjemu sistemu.
. Časnik izdavati, zlasti slovenski časnik pa je za poedinega vsakako negotovo pod-vzetje. Povsod se v enaki namen moči združujejo. In tudi „Učiteljsko društvo za slovenski Štajer" ima v prvi vrsti to nalogo, da izdaja šolski list, ki naj bi ugajal večini slovenskih učiteljev po Slovenskem, zlasti pa na Štajerskem. Ker bode nadalje to društvo edino na slovenskem Štajerju, ki se bode po vsej tej pokrajini razprostiralo, ker bode odločno narodno, zavoljo tega zasluži gotovo podpore od vseh slovenskih domoljubov. Saj druga društva (čitalnice, politična društva) so po večjem utihnila, in učiteljske in šolske zadeve pa vendar veliko več zanimajo šolnika in nešolnika. Zavoljo tega tudi mi želimo, da bi se našemu društvu pridružili ne le samo učitelji slovenskega Stajerja, marveč da bi to novo podvzetje podpirali učitelji in
— Da, za nekatere geologičke podrobnosti.
Ko Lucio govori, ga jaz raztresen poslušam, kajti misli so mi bile drugje Po rodu, ako ne po premoženji, je bil don Lucio enak Silveriji. Toda v Mehiki, kjer je civilizacija v nekaterih točkah primitivna, patrijarhalna, pri zedinjenjih igra denar le sekundarno ulogo.
Lucio, morebiti no tako lep dečak kakor Diego, bil je ipak prav prijazen kavalir. Ko bi Warren dovolil, ali bi so ne postavilo leliko ta dva mladeniča drugega proti drugemu. Ves zamišljen v to, sem si mel roke, a mladi inžener me je osupnen gledal.
— Govori, govori, mu rečem, jaz sem bolj s teboj nego ti misliš. A propos, kako pa da se ne ženiš?
— Če se hoče ženiti, treba ženske, reče don Lucio a postane tja do ušes rudeč ko škrlat.
— Se ve; toda ali manjka žensk v mestu?
— Gotovo ve; a prej treba ljubiti in, pred vsem, ljubljen biti.
— Kaj nikogar ne ljubiš?
iolski prijatelji po vsem Slovenskem. Saj vsi slovenski domoljubi hrepenimo le po ▼ o C j i omiki svoji in svojih soroja-kov; i večjo omiko bomo pa dospeli tudi do večjega materijeluega blagostanja in do večjega napredka. Temelj vsej omiki je pa narodno šolstvo, to pospeševati naj bi bila tudi slovenskega domoljuba prva dolžnost!
Dalmatinsko vprašanje.
Iz Zagreba 21. maja. [Izv. dop.] Dalmatinski rajhsratski zastopniki vrnili so se letos skoro vsi skozi Zagreb v Dalmacijo. Videli smo pri nas Pavlinoviča, Montija, Klaiča in druge. Nekoliko časa sem začeli so se Dalmatinci precej živo za naše zadevo zanimati. V „Obzoru" nahajajo se od kakšnega pol leta sem redno dopisi iz Dalmacije, med tem ko so v prejšnjih Časih dopisi iz Dalmacije v naših časopisih prav redke prikazni bili. V „Obzor" dopi-sivate obe dve dalmatinski narodni stranki, stranka „Narodnega lista", in Btranka „Zemljaka". Neki anonimus „od Krke" obsojuje pa v svojih dopisih celo obe dalmatinski stranki. „Obzor" sprejema in priobčiva z isto blagovoljnostjo polemike i liberalne i klerikalne dalmatinske stranke, ter s tem kaže, da je nasproti dalmatinskemu stran-karstvu čisto neutralen. Naša narodna Btranka ne simpatizuje niti z liberalno niti s klerikalno dalmatinsko stranko, nego z ono (in to ste obe dve), katera je za združenje Dalmacije s hrvatsko-slavonsko kraljevino. V tem pogledu ste nam obedve dalmatinski stranki enako mili in dragi. Prva točka našega narodnega programa je vtelovljenje poprejšnje vojniške krajine v mater-zemljo. Ta točka bode gotovo še tečajem tega leta iz našega narodnega programa izginila, kajti vtelovljenje izvelo se bo v kratkem. Druga točka našega narodnega programa je združenje Dalmacije z našo kraljevino, in na to bo v prihodnje cela naša pozornost in de davlnost obrnena. Če je res, da denašnja politična situvacija ta in onkraj Litave naglo goni na splošno državno krizo in celo na premeno državnega sistema, na kar več pri-
— Da, doktor, ljubim.
— Vrag te vzemi! vskliknem jaz ter vstanem. Koga pa ljubiš?
— Boste uže zvedeli, ako mi posodite oni tapirjevi parkelj ....
— Ki bi te ljubljenega Btoril; jaz poznam tvojo slabo stran.
— Ona, ki jo jaz ljubim ....
— Ohrani tajnost za-se, rečem s nekakim humorjem, jaz je nočem vedeti... Govoriva o geologiji.---
Ko se, kakor po navadi, snidemo, začnem govoriti jaz, rekoč, da se „klin zbije s klinom." Silveriji res nij manjkalo čestilcev. Na moje zahtevauje mi Warren našteje poglavitne. Začnemo jih vse na drobno pra-Bkušati. Nijen se nam nij zdel vreden de-vojke, katero smo mu hoteli dati. Ime Lucija, katerega sem jaz imenoval, je dobil glasove vseh. Warren, to čuvši, povesi glavo.
— Kakih devet mesecev je, reče Texien, kar je Lucio snubil Silverijo.
— On snubil, vskliknem jaz; kje si jo vzel to smelost?
— Njegova nerodnost je bila malo uzrok,
kazni, zlasti razpadanje ustavoverne in De-akove stranke, in nemogočost ojačanja opozicije v rajhHratu in v ogerskem državnem zboru kaže, če je to res, moglo bi se združenje Dalmacije z našo kraljevino preje posrečiti, nego si mislimo. Magjari — dokler je njihov upliv na Dunaji še vsegamogočen bil — bili bi mogli Dalmacijo reklamovati, tega tačas pa za voljo tega nijso storili, ker nijso hoteli s tem svojih zaveznikov avstrijskih Nemcev žaliti. Denes je njihov političen upliv pod točko zmrzline padel, in zato se tudi glede dalmatinskega vprašanja od njih izdatne pomoči ne nadejamo, javaljne je tudi trebali ne bodemo. Živelo dalmatinsko vprašanje !
Politični razgled.
X«i ruiije <l«»žele
V Ljubljani 22. maja.
V avstrijski delegaciji je vzbudilo vprašanje dajanj različnih potrebščin za vojsko povod k daljši ostri a neplodni debati, katere so se udeležili Giskra, Ilerbst, minister Kiihn.
Cesar je potrdil tudi konfesijonalno postavo o priznavanji religijskih zadrug.
V Galiciji je kmetsko prebivalstvo na več krajih branilo se, voliti v okrajna zastopstva. Kakor je videti, nemški ustavoverni časniki take vesti prav radi kon-st al i raj o ker gre proti Slovanom Poljakom. Ko bi se drugod na pr. po Štajerskem odpravljali okrajni zastopi?
Iz PcJftc se javlja da je vspeh potovanja srbskega kneza Milana Carigrad za-dovolilen, da si se vprašanje o Zvorniku nij še rešilo.
tjijerskegai državnega zbora odsek za cerkveno-politične postave je sklenil mi-mistra prava pozvati, naj precej predloži osnovo za novo postavo o civilnem zakonu, ter je mininterstvu naznanil načela, katerih se ima držati pri izdelavanji te postave.
VnaiiJ«- države.
Kakor smo včeraj  poročali, je raski grof Šuvalov v imenu carja polskim emigrantom zagotovil, da smejo, razen morilci izmed njih,  povrniti se v domovino.   Ker je bilo pri različnih insurekcijah veliko Rusov pobitih, se vidi, da je ono zagotovljenje jako i elastično. V jamo, kjer spi medved, nij varno I hoditi. Poljsko emigrantovsko  društvo „na-I rodna zveza" je na angleški narod izdalo
da sem mu jo odrekel. Jaz imam rad, da je mož mož, doktor, vi to veste, in Silverija, ki je energična in odločna, bi se, tega sem si v svesti, teško oprijela moža, ki nema stalnega značaja.
— Tedaj ste odgnali ubogega dečaka?
— Precej osorno, zagotavljam vam; mislil sem celo, da mu moram povedati, da pri najmanjšem vzdihljeji, pri najneznatnojšem otožnem pogledu dobi odpust iz službe. Morebiti niJRem storil prav. Toda Lucio jo imel to nesrečo, da mi ji dal prvi razumeti, da se mi moja varovanka kmalu izmuzne, in očetje so sebični.
Jaz stisnem Warrenu roko. Zdel so mi jo jako zmešan. Sodil je menda Lucia boljše, kar ga je natančnejše poznal. Župnikov ljubljenec jo bil Jnan Tomes; tega svojega kandidata je vsiljeval Warren. A končno sklenemo, da drugi dan definitivno odloČimo.
Proti desetem zvečer potrkam na Luci-jeve vrata. Najdem ga nagnenega Čez njegove plane.
— Lepe reči vem o tebi, mu dejemj dejva malo pogledati, da-li sva sama?
manifest, ki ima namen, vzbuditi vse antipatije proti visokemu gosta. V manifestu je imenovan car „največji sovrag Angleške, ki hoče Angleže iz vzhodne Indije izriniti." Ipak se je pri vseh slovesnosti carju na čast igrala himna: „Bože carja hrani silnij državnij!"
Na Francoskem javno mišljenje pozna samo eden pot iz kaosa, in to je raz-puŠčenje sedanje narodne zbornice, katero cela Francoska terja. „Times" imajo tedaj prav, ako pišejo: „Jasno je, da je men jen je dežele v opoziciji z menjenjem narodne zbornice, in to je uzrok nereda, kateremu se mora z novimi volitvami, s totalnimi ali par-cijelnimi, odpomoči. Toda glede na to nij imperativne potrebe za prenovljenje komore, dokler se ona omejuje na to, da funkcije vlade samo nadčuva. Razloček med Goular-dom in Brogliejem pak je samo nomi-nelen. Nova vlada bi se mogla Bamo obdržati, ko bi služila v to, da bi odložila na dolgo Časa knnstitucijonalne plane, s katerimi se je duc de Broglie nezmerno kompromitiral."
Telegram iz Pariza od 21. t, m. poroča, da je Mac-Mahon v sredo razgovarjal se z razpresidentom Thiersom o političnem položji. Tbiers je svetoval, naj se sestavljenje novega kabineta Dćcazesu izroči. Decazes je začel takoj delovati, ter je obljubil takoj sestaviti kabinet, v katerem pa on ne prevzame nijenega portefeuillea. AudifiVet-Pas-quier pak jo v imenu desnega centra maršalu povedal, da bode njegova stranka proti vsakemu ministerstvu, ki bi imelo v sebi bo-napartistične elemente.
Praski deželui zbor je svoje delovanje do malega končal, in se denes najbrže zapre. Postava o upravi izpraznjenih katoliških škofjjstov ima te dni dobiti kraljevo sankcijo, ter se potem takoj izvrši v diecezi poznauski. Letošnje seje državnega zbora in pa pruskega deželnega zbora so dale vladi obilen arsenal orožja proti rogo-bornemu ultramontanizmu, in to orožje bode menda prav obilo rabila proti vednemu svojemu sovražniku. — Padrbornski škof Martin je kot „slovo" izdal pastirski list, preden gre sest. Očetom in materam priporoča v tem jako dolgem pismu, naj se trdno drže Petrovega stola, in naj svojih otrok rajši v šolo ne pošiljajo, nego bi jih protestantovskim »najemnikom" in „ropar-jem" v poduk izroČevali. Vsaka tretja vrsta jamra o stiskah cerkve, a ob enem ta dostojanstvenik besno vpije na boj proti državi in njenim institucijam. Tedaj sami bi radi stali komu na tilniku, ti božji namestniki, a tega bi se jim niti braniti ne smelo! Da vlada k takemu pismu  ne bodo molčala, in
— Da, doktor; vi me strašite, kaj pa je?
— Ti si pošten človek Lucio, ali mi prisežeš, da pozabiš kar ti bodem zdaj govoril, ako ti ne bode po godi?
— Prisegam vam.
— Ko bi se ti ponudila priložnost, vzeti Silverijo Martinez za ženo, ali bi ti sprejel to ponudbo?
Lucio se streso, ali bolje, pade meni v naročje.
— Ta je, katero ljubim, doktor, reče mi solzen. Eno leto je, kar sem jo snubil pri njenem varovalci....
— To mi je znauo, ubogi dečak, toda, ali jo zdaj še ljubiš?
Euo uro sem moral poslušati hvalo Silverijo. Mladenič je bil uže pred letom dnij iznašel, da je lepa, čarovna, Živahna, umna, dobrostua, da nij bilo na svetu še nikdar take ženske, da posebno glavo zna na takov čuden način povešati, da mora Človeku zmešati pamet. Tu pa tam je prenehal, da mi je stisnil roko, da bi mi prisegel, da je pripravljen umreti za-me, za Warrena, za njo.
Hotel me je spremiti domov. Govoril
da ne more in ne sme molčati, umeje se samo ob sebi.
Domače stvari.
— (O novem c. kr. dež. načelnika) moramo denes zabilježiti zopet drugo govorico. Pravijo namreč, da Ceschi-mn, ko je tu bil, nij dopalo ter da ne bo on, nego prav zares Metternich postal načelnik. G. Rotit, ki se je tudi bil Šel na Dunaj poganjat za to mesto, pa bode baje odškodovan z naslovem dvornega svetovalca.
— (G. dr. Celestin), Slovencem iz več različnih, nekaterih tudi v »Slovenskem Narodu" priobčenih spisov znani slovenski pisatelj, zadnja tri leta bivši profesor v Rusiji, v Vladimiru in Tlarkovu, jo na svojo rusko službo resigniral, in namerava v naši širji domovini profesorsko mesto zavzeti. Zdaj spisuje obširno delo o Rusiji, ki bode, kot za večje kroge namenjeno, izšlo tudi v nemškem jeziku.
— (Uradniki, ki so iz Ljubljane prestavljeni) zarad tega ker so Slovenci, so sledeči od pošte: g. Arce v Oderburg, g. Jevnikar v Opavo, g. Lapa j ne v dunajsko Novomesto, g. Koder v Fran-zensfeste, g. Garbajz v Črnovice; od te-legrafstva pak: g. Zor v Črnovice in g. Hadorlap v Landeck na Tirolsko.
— (Ljubljanski magistrat) je te dni hišnim posestnikom ukazal novo popisovanja ljubljanskih stanovalcev.
— (V postojnsko jamo) namerava od tu iti letošnji binkoštni pondcljek večje število obiskovalcev, ako bode vreme ugodno.
— (Menažerija), ki se kaže v Ljubljani pri koliseji, bila je dozdaj precej dobro obiskana in so izkazovane zveri in živali iz drugih delov sveta pogledanja zares vredne.
— (V Gornjem gradu) na slovenskem Štajerskem — kakor se nam piše — bodo zopet dijaki in tamošnji diletanje predstavljali na binkoštni pondcljek burko „Lum-paci Vagabund" v slovenski prestavi. Ta igra je jako zanimiva ter ho uzroČila, dobro igrana, veliko zadovoljstva. — Prisrčno se vabijo vsi č. prijatelji narodne zabave k tej veČernej kratkočasnici.  Začetek je ob 8 uri.
sem mu o Diegu, češ, da se treba biti s tem tekmecem. Mesto da bi odgovoril, začne Lucio slaviti mene, potlej Warrena, in od tod pride naravnost na Silverijo. Ves oglu-šen uže od njegovega govorjenja ga zapustim. Jaz nijsem vedel, da je tako zgovoren
Drugi dan stavi Lucio svoje vprašanje, katero se mu pritrdi. Warren spravi zaljubljenega mladeniča delikatno v situvacijo. Ko bi jaz ne bil uporabil svoje avtoritete, bi se bil Lucio šel takoj davit s6 svojim tekmecem. A moral mi je v tej točki slovesno obljubiti, da potrpi, kar je jako teško storil.
Razdelimo si uloge. \Varren, poprej sovražen proti Luci ju, imel je tudi dalje mrzlo ravnati z njim ter si dati videz nevtralno Rti. Župnik in licencijat sta imela hvaliti inže-nerja. Po nekaterih dneh takega ravnanja bi imel jaz sondirati duha lepe devojke, ki nas je spravila na takov pot. Licencijat je računil na hvojo zgovornost, župnik na božjo previdnost, jaz pa na dobri obraz svojega pokrovnika. Vse to je bil prav zračen grad, a trebalo je ljubezen biti z njenim lastnim orožjem. Imeli smo veliko upanje, in upanje
— (Povabilo.) Učiteljsko društvo za okraje: Kozje, Sevnica in Brežice bode imelo binkoštni pondeljek 25. t. m. ob 4. uri po-poludne pevsko vajo na Vidmu. Pele se bodo izmed drugih navadnih sledeče pesmi: Mili kraj, Mojemu rodu, Slovan, Strunam. — K tej vaji uljudno vabi vse č. ude omenjenega društva Blaže T ram še k, pevovodja.
— (Akademično društvo „Slovenija") na Dunaji napravi — kakor se nam od tam piše — binkoštni pondeljek izlet črez Kahlenberg v Klosterneuburg. Zbirališče je pri škotskih vratih. Odhod bode ob G. uri zjutraj. Vreme se je zjasnilo in po dolgem deževji zopet solnce sije.
— (Nevihta.) Iz Krškega se nam piše: Nij dovelj da nam je slana uže mnogo upa uničila in nam je le prav slabe letine pričakovati, celo toča skuša našo uže tako revno okolico v še hujši revščino deti. Ravno ko to pišem, pojenja toča ki je celih 8 minut divje sipala in nevihta strašno razsaja. — Pač slaba znamenja za pridnega kmetovalca, ki si v potu obraza komaj svoj kruh pridela. Gotovo je temu i liberalizem kriv, ka-li?
— (Županom v izgled) postavlja eden naših dolenjskih g. dopisnikov gosp. Antona Planinca, župana v Boštanji, kateri vedno vse slovenski uraduje. (Žalibog, da se dan denes to ne „razume še samo ob sebi", kakor bi se moralo.)
— (Roparsk napad. V pondeljek 18. t. m. so — poroča ,.Gosp." — pri sv. Petru v Medvedovem selu nekoliko premožno pošteno samico Ano Zurman skoro do golih sten oropali. Pri drlo je roparjev da je v hiši in okolo stanu vse mrgolelo. Ana in dekla pravite, da je hudodelnikov bilo kacih 12 če ne še več. Veliko so ugrabili ter uboge ženske hudo obtolkli, ter nepoznani srečno odšli.
— (Utekel je) v Gorici nekakov Sla-mič, ki jo bil na 4 leta teške ječe obsojen. Ker se je namreč v jetnišnici delal bolnega, poslali so ga v bolnišnico. V ponedeljek zjutraj vstal je okoli 2. uri in zmuzal se je skoz prav ozko oknice na dvorišče in čez Va2 seženj visok zid na cesto. Dobili ga še nijso.
dela človeka srečnega; upanje je sreča ubožcev.
V.
Osem dnij pozneje grem proti Silveriji-neron domu; objavljenja župnika in licenci-jata so mi dajala pogum. Lepa deklica ni j več silila na sprehode; bila je vedno doma. V govorjenji ji je tu pa tam ušlo iz ust banditovo ime, a kazala nij, da bi jej bilo neprijetno, ako se je govorilo o Luciji. War ren je bil vedno nemiren, da jo bila sanjarska. A ko neki dan toži Lucija, da jo v svojem delu počasen, potegne se Silverija živahno zanj. To je bilo za mojo iznajdbo dobro znamenje.
Ker sem imel vedno jako dosta posla sem se le slučajno zdaj pa zdaj domislil n» Diuga. Ostrmel sem torej, ko Rem stal pred njim, d' š. dši v ulico, v kateri je prebivala Sdvcrija. Zavit v plašč se je držal, kakor bi koga čakal.
— Jaz vem, da Be vi ne potegujete nič kaj za mojo stvar, doktor,  reče mi stopivši
— (Iz Tolmina) se „S." piše, da živi še sedaj tam dvojica, vdovee in vdova, ki sta bila po civilnem zakonu pod merom Pen-cinom poročena. Tedaj vendar nij ta civilni zakon taka strašna pošast!
Razne vesti.
* (Dvoboj) je bil med knezom Metter-nichom, avstrijskim poslanikom v Parizu in grofom Montebello, baje za to ker je poslednji prvemu, ki je bil ob času zadnje vojske ubegnil, očital strahopetnost.
* (Kratek odgovor.) Nek francosk inžener se je peljal zdaj enkrat na nemški ladiji. Ko ogleda mašino, reče kapetanu: „Vaša mašina je zelo slaba". Ta mu odgovori: „Da gospod". Inžener potem: „Koliko časa jo pa mislite še imeti". Kapetan: „Da poči".
* (Visokega rodu tat) je gotovo nečak ruskega carja, veliki knez Nikolajevič, ki je zdai zaprt zaradi tatvine. V zimski palači v Petrogradu je namreč uže več časa sam zmankovalo dragocenosti. Car pokliče policijskega prefekta k sebi, ter mu zažuga, da ako tatu ne dobo, je izpoden v Sibirijo. Prefekt obljubi carju, da mu dohode tatu preden preteče štirindvajset ur. Potem pokliče prefekt vse služabnike, jih zapre ter najostrejše izprašuje; končno pa ne dobi med njimi tatu, a pač izve od njih, da je veliki knez tat. Denar, ki ga je Nikolajevič dobil za dijamante, je dajal neki lepi Amerikanki, v katero je bil za smrt zaljubljen in jo je hotel vzeti za ženo. Amerikanka je zdaj v Parizu, knez pa je v palači svojega strijca zaprt.   Star je dvajset let.
* (Amerikanski Časopisi.) Dežela v kateri največ časopisov izhaja je severna Amerika, — „zedinjene države". Časopisov je čez 4000, izmed katerih jih izhaja 460 vsak dan. V Avstriji pride na 104 tisoč ljudi j en časnik, v amerikanskih /edi njenih državah pak na komaj 7 tisoč ljudij. V 40 letih se je v Ameriki število časopisov za 370 procentov pomnožilo.
Tržim poroči
Z Dunaja 16. maja. Niti cene niti živahnost sejma se nij spremenilo. Za pšenico se je od početka več terjalo, a ker nij bilo kupcev se jo končno celo za 10 do 15 kr. cenejše dobila. Prodali so je 25.000 čolnih centov. Najlepša jc bila po 8 gl. ,30 kr., slabejša pak po 6 gld. 70 kr. Reži se nij veliko ponujalo, ker so je z Rusije in I Galicije le malo pripeljali; cene so se topi ed-me. A vi me slabo poznate, pokazati vam čem to ne daleč od tukaj.
— Ali morebiti ucniam več pravice, hoditi po svojih potih? vprašam ga. Govori!
— Povem vam kratko, doktor, da se bode vse to končalo z morjeujem, in da pri tem tudi vi dobodete svoj delež.
Jaz sem potrpežljiv. Toda Diegov ironični glas mi nij bil po godi. "VVarrenu in Luciju sem vedno priporočal, naj se varujeta Dićga, toda mi-se nijsem mislil.
— M dovredni človek, rečem mu ter ga zagrabim za pest, ako hočeš dvoboj, vidim hvala bogu še toliko bistro, da ti zapodim krogljo ali meč skozi banditovska prsa. Ako misliš na umor, je bolje, da te jaz prebitim.
Tepei v sredi ulice mojemu sovražniku uij mogel biti pO godi. Indijaui bi bili vsi na moji straui. Diego me temno pogleda ter odide. Boga-mi, nijsem bil v prijetnem položji. Želel sem rešiti Silverijo, naj bi se imelo zgoditi kargod. Ta nagli prizor me je vzburil. Žila mi še nij bila pravilno, ko sem se predstavil Silveriji.
(Daljo prihodnjič.)
rej trdno obdržale, in Se pri nekaterih sortah celo poskočile. Bila je po 5 gl. 5 kr. do 5 gl. 50 kr. Ječmen je imel v alo kupcev, pa tudi malo prodaj-»Iccv. Ceue so bile zelo različne. Ud je p« 4 gld. 20 kr. do 4 70 kr. Koruza se je bolj p<> ceni prodajala, dobivala se je p • 4 gld. 90 kr. do 5 gld. Oves se je tekom tidua za 5 do 10 kr. podražil.   Z moko spet nj bilo nič.
JPOMlttJlO.
Vsew bolnim moč in zdravje brez lefca in brez stroškov po izvrstni
iere in Barrj
Odkar je Nj. sv. papež po rabi izvrstno Keva-lesciero du Parry srečno lopet ozdravel in je mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek pripoznalo, ne bo nikdo več nad uiočjo to drugo zdravilne hrane dvomil in navedemo sledečo bolezni katere brez porabe zdravila in brez stroškov odstrani: bolezni v želodci, v živcib, na prsah, pijačah, jetrah, na žlezah, na fllizni koži, v diiSnjakii, v mehurji in na ledvici, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprcbavljivost, zapor, drlltO, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavi00, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljuvanju tudi ob času nosečoati, scalno Bilo, otožnost, sušenje, revmatizein, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so se vsem zdravilam zoperstavljale:
Spričevalu št. 73.877.
Veliki Varadin, '28. februarja 1872. Samo 2 dni sem užival Kevalcsciere. To izvrstno  zdravilo jo pri meni,  v mojeui obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar tc zdravilno sredstvo smelo drugo razodetje za trpečo človečanstvo imenu-
jem. Izvrstna Revalesciere me je od nevarnega ka-tira na pljučah in v dusnjaku, od vrtoglavice in tiš-čanja v prsih odrešila, katere so vsem lekom kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej največo bralo in se more trpečemu človečanstvu najboljše priporočiti. Florijan K 0 1 1 e r,
c. k. vojaški upravnik v pokoji.
Te^nojAi kot meso, prihrani Bevalesciero pr. >draie*;nih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila
V pluhastih pušicah po pol funta 1 gol-J. 50 kr.. . fant 2 gold. 50 kr., 2 fuuta i a1'-'- "° •> fun ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov.it; gold.,
- Bovaleseiore-BiBcuittm v pušicah a 2 gold. 50 kr <n 4 gold. 50 kr. — Iiovalesciere-Chocolatee v pralm 'a v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 21 tas 2 gold. ">0 kr., 48 tas 4 gold. &0 kr., v prahu za lisu ta 10 gold., za 288 tns 20 gold., — M 576 tas 36 goid.
— Prodaje: Barry du Bnrry A Comp. na I»n-najl, W«!1Hh«1ik»wh*i št. 8, v LJublJiuii Ed. Vtahr, v Clindcf bratje O be r a u zm ey r, v Itib-hruku D tuc btl dk Frank, v i'elovol F. birn-bachor, v I.ojjei Ludvig Mttllor, \ tlttriboru
Šoletalk * M. Morid, v Mernim J. P. Stook hu us en, kakor v vseh mestih pri dobrih le* kurjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du-iujska hiša na < bo kraji) po poštnih nakaznicah ali ;>ov žuljih.
Viajcl.
21. maj a.
Cvrora: I lamino i Trsta« — Znrinner Carl z Dunaja.
Pri Mlouu: Maycr iz Gradca. — Jenknor iz Novegaiucsta. — Winstow iz Kopenhagen. — Wort-hoimor iz Bukovara. — Cohsuta iz Tista. — Hribar iz Zaloga. — Mikusch iz Brežice, — Bus iz Litijo. — Mošic iz Wipavo. — Kikel iz Velikovca.
Pri Mallei: Satler z Dunaja. — Zdenko iz Urna. — Polak z Dunaja. — Erkor iz Cirknice. — Falelstein iz Hamburga. — Burkhart z Dunaja. — Tomšič, so<lnijski svetovalec iz Gradca. — Pauin-gartner iz Gradca.
Štev. 205.
Natečaj.
V šolskem okraji Koparske okolice so razpisane sledeče službe:
Učiteljsko Mlužbo v šolski občini 111. vrste v Ospu, Holjuucn in L on ki.
Dohodke teh sir,,.- l> naznanja deželna šolska postava od 30. marca 1870.
Pi\ silci naj svoje prošnjo vložijo, previđene z dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja, najdalje do 15. Junija t. 1. pri dotičnih krajnih šolskih svetih. (124—3)
C. k  okrajni šolski svet v Kopru,
G. maja 1874.
E
zapisnik dobitkov ^
pošilja na frankirana vprašanja*; (5 kr. porto) profesor matematike vitel Orlice, Berlin, V V i 1 -holmstrasso 125, svoj najnovejši
H-3
za leto IS^r-a
s pojasnili o svojih instrukcijah, ki bo znanstveno priznane in sploh kot srečonosno znane.
*) Tako poprasanjo jo tem bolj priporočiti, ker so je tudi v našem listu več zahvalnih in pri-znavalnih pisem objavilo, kakor tudi za to, kor se lotorija gotovo kmalu odpravi. O. (128-1)
I
Dunajska bbnsa 22. maja.
(Izvirno telcgraiično	poročilo.)		
Enotni drž. dolg v bankovcih	.   69 gld.	15	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	.   M „	35	n
1860 drž. posojilo ....	. ior> n	75	n
Akcijo narodne banke   . .	980   , .	—	
Kreditno akcijo ....	223 „	50	n
	• Hl n	60	n
	•     8 n	92	n
€. k. cekini......	*     ' n	—	_
		75	n
Anatherinova ustna voda
orl tli'. «/.  fm. M*oppt9f
c. k. dvornega zobozdravnika na Dunaji, mesto, liognergasso st. 2. v llaeonlli |m» 1 gl. <IO kr.
jo najizvrstnejso sredstvo pri revmatičnih zobnih boleznih, pri vnetji, otekanji zobnega mesa, odluši zobni kamen in zabrani narejanjo novega, utrdi rahle zobove, kor krepča zobno meso; in ker snaži zobo in zobno meso vseh škodljivih tvarin, daje ustani prijetno barvo in odstrani hud duh iz njih žo po kratkem rabljenji.
Anatherinova zobna pasta
od «lr. J. <». l*oi>pii, c. kr. <lvornega zobozdravnika na Dunaji, Ta preparat vzdržuje čistost dihanja in služi tudi v to, da dajo zobom najlepšo boloto, in jo varuje pokvarjenja ter krepi zobno meso.
I>r. .1. <». 1'opiiov
vegetabiliecn zobni prah.
Snaži Zobu tako, da, ako se vsak dan rabi, so ne odstrani lo navadno tako siten zobni kamen, nego je tudi glazura na beloti in nežnosti vedno veča.
Cena škatljiee 63 kr. a. v. Zaloge: (7—3) v IJubijani pri  Petričič in Pirkor-ji
— Jo s. Karinger-ji — A. Krisper-ji — Bduard Mahr-u — Por, Mol h. Sehroitt-u
— E. Iiirschitz-u, lok ar j i; — v Kranji pri L. Kri tip ur-j i — Sob. Scbaunig-u, iekarji; — v Pliberg-it pri llorbst-u, lokni ji ; — v Varaždinu pri 11 a 11 e r - j i, Iekarji;
— v Bndolfovem pri Dr. Bizzoli-ji, Iekarji
— J o s o f P e r g m a n - u; — v Krškem pri F o d. IJomches-u, lek.; — v Kamniku pri Jahn-ti, Iekarji;   v Gorici  pri   Pontoni*ji, Iekarji
— J. Keller-ji; — v Wartonborg-u pri F. Gadler-ji; — v Vipavi pri A nt on. D epe-r i 8-U, lok.; — Postojni pri K u p le r s c h m i d t-u Iekarji; — v Skofjiloki pri CJ. Fabiani-ji, Iekarji;— v Kočevji pri J. Braun e-tu, Iekarji;
— v Idriji, c. k. rudarska lekarniea; — v Litiji pri K.  M ii h 1 \v en z o 1 -j i, Iekarji; — v Ba-
doljici pri Zalokar-jevi vdovi.
Odprtje nove prodajalnice.
Naznanjujcm slavnemu občinstvu, da sem odprl novo
prodajalnico špecerijskega blaga
v gosp. Heiman-ovi hiši štev. 234 na glavnem trgu,
kjer bodem svojim častitim obiskovalcem z dobrim in cenim blagom postregel.
Ob enem izrekam srčno zahvalo za mi do zdaj ukazano zaupanje in prosim, ist   meni tudi za naprej ohraniti.
S spoštovanjem
(131—2)
Anton Vtele«
na glavnem trgu, štev. 234 v Ljubljani.
i
H*
It
1*. n. gospodom ekonomom.
Opiraje se na zaupanje, ki fce nam je *kozi večletno obstanje našega društva tako v mnogem Številu izkazalo, jemljemo si gledć predst ječega 5at»a t«W'C* čast, povabljati Vas k zavarovanj u vseh vrst,
poljskih sadežev, potem vinogradov in sadja
proti toči
prav udvorljivo, pri čemur fii dovoljujemo, opozorovati osobito na naše Itu-lanliM- i»oi»oj<> in u«i|oencJie premije (brez zavezanja naplačanja).
Pojasnila se radovoljno dajo in se ponudbe sprejemajo pri podpisani filijali, kakor tudi pri vseh agenturab, ki so po večjih krajih.
Spoštovanjem
(121—3) Filijala „Evrope" v Gradci
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in link ,.lSaroiuic tibkuine".
5555